Poštnina plačana v gotovini p /a i. Abb. postale I gruppo - L6Dfl OU llT Leto XXV. - St. 28 (7222) TRST, nedelja, 2. februarja 1969 Ob nekaterih dogodkih pri nas v zadnjem času AHTEVE, ki jih postavljamo Slovenci kot narodna manjšina v Italiji so ve-0110 jasne in nedvoumne. Nikoli nismo ničesar zahte-kar nam ne bi pripadalo Po načelih, ki jih danes že priznavajo tudi ustave vsaj koli-5°r toliko demokratičnih dr-Seveda ni naša krivda, živimo v sredini, kjer naše zanteve še vedno naletavajo r* Sluha ušesa oblastnikov, ki v svojem manjvrednostnem zornpieksu ne upajo potegniti ^to. čez vse tisto, kar je delalo in še dela — iz narodne jnnnjšine državljane drugega ®«a. Toda če smo se marsiče-J* “privadili« in prepogosto faPadamo v tisto mlačnost, ki ir najbolj škodljiva naši odpornosti, pa je po drugi stra-1 tudi res, da smo vendar rx‘0 občutljivi, kadar nas kdo v našem narodnostnem “tu, kadar žali naš jezik. Pre-smo morali v preteklosti Postati, da bi danes mogli ko-AOr koli dovoliti, da bi nas ?~ul> ko gre za pravico in za našega jezika. (,Res je> tukaj smo manjšina Ae že uporabljamo ta udoma-r?11 izraz), toda pripadamo ti-J? skupnosti slovenskega je-‘*a, ki sicer ne šteje na de-:etine milijonov pripadnikov, i Ateje v svojih vrstah ljudi, ki atiko stopijo kjerkoli v svetu .družbo pesnikov in državni-»PA* znanstvenikov in cerkve-j.ltl dostojanstvenikov, umetni-f“* * * * v in diplomatov, športnikov kA. vojakov. Ta zavest mora naJPrej trdna v nas samih, '“tem ne bo težko, da bodo to i as° zavest tudi drugi spoznali hn. in cenili. In tudi naše za-,'eve morajo izhajati prav iz 1 naše zavesti. Ne prosimo '“take milosti. Zato tudi ne jl'0re biti nikaka milost, odvis-i ; takšne ali drugačne vo-J® kakega šefa, da svobodno Porabljamo svoj jezik. . ziriana afera na Opčinah je w?čno razburila naše prebi-e;!stvo. Toda če je stvar po strani izzvala razumljivo KOrčenje, je pa po drugi straši Pokazala že kar nerazumlji-l nerazsodnost, ki bi se zde-Hb i\tdi neverjetna, če bi se oila zares dogodila. (Tu bi v lahko kdo domislil kostanja ^rjavici, po katerega gre C za drugega.) Za današnje Ur!?., je namreč že čisto netivo, da bi kdo ne maral, vn„Se v njegovi prodajalni goto*1 slovensko, kaj šele, da bi Prepovedal — in še celo je Opčinah! Pokazalo pa se ua je imel odločen nastop h,thek, kateremu se ni bilo °Boče ustavljati. VjfPravičena pa je tudi zahte-ha u encev> ki jo naslavljajo j občinske oblasti: kdor ima Hjj.bjimi opravka, naj zna C1,jezik. To velja tudi — in lik z:‘asti — za zdravnika. Veža?. levilo občanov, ki so to hj(.7ev° izrazili s svojim pod-bi moralo biti preprič-kp_° iudi za župana, zlasti še, m , be more biti zadrege za oha • tev zdravnika, ki zna “ Jezika. ZabnUk z Opčin ne sme v poti^0- Ima pa ta openski pri-"ha- eno spodbudno plat. lahw 0 si saml vsaJ t0> kar si sm,,° damo«, je napisal v pi-stua v včerajšnjem našem li-Pr»vinaš Prijatelj«. Res je, na-boJ,11110 tudi mi svojo dolžna,; (Napraviti bi jo morali Prav najprej mi.) In če Prav0 takole po Opčinah, nas iHf/ Sotovo ne bo presenetila javrlna slovenskih napisov na da,}1^ lokalih niti ne bomo vibah Prelepljenih šip na izložbi L s Pisanobarvnimi plakati, ha njih pisalo «Ostanki», gledali reklamo za znano pijačo... Bodimo nekoliko bolj dosledni. Naredimo tudi — in najprej — sami, kar zahtevamo od drugih. Tako si bomo ustvarili tisti ugled, ob katerem bodo nekateri čudni izpadi že skoraj nemogoči. Ne gre namreč pozabiti, da bi bržkone openskega primera niti ne bilo, če bi se mlada farmacevtka kar uklonila In «ne delala sitnosti«. To je spodbuden zgled za vse tiste primere, kjer se — «zaradi ljubega miru« — govori v pisarni, trgovini ali v delavnici samo v tujem jeziku tudi med Slovenci. Gotovo smo se pustili v zadnjem času že nekoliko uspavati, tako da nekateri mislijo, da ni treba upoštevati, da je npr. slovenska šola — slovenska in da je slovenski radio — slovenski. In naj bo formalna plat repentabrskega primera še tako «pravilna» s stališča šolskega skrbništva, je ta primer nevzdržen po svoji vsebini, po svojem bistvu. In komisiji za nadzorstvo uredniških komisij za slovenske šolske radijske oddaje! To je zopet klofuta naši manjšini in naši šoli še posebej. Mar naj italijanski kolegi nadzorujejo, kaj bodo za šolske oddaje pripravili: Oskar Bole, Miroslav Tavčar, Nerina Švab, Marija Blažina (Blasi-na), Aldo Stefančič (Stefani) in Zora Rebula? Ce že morajo biti take nadzorne komisije (kako naj bo brez njih v kraljestvu birokracije!), mar g. šolski skrbnik meni, da jih ni mogoče sestaviti s slovenskimi šolniki? Ce bi tako mislil, bi to pomenilo kaj čudno sodbo v slovenskih šolnikih, ki bi jo bilo treba šele prej utemeljiti. Ali pa so morda prej navedeni kako drugače »nezanesljivi«? Ako je mogoče z Zemlje popraviti smer vesoljskih ladij, bo tudi mogoče iz Ulice Duca d’Aosta popraviti nepremišljeni odlok o nadzornih komisijah. To je edino, kar lahko g. šolski skrbnik naredi, če noče, da se proti nam uveljavi še ena krivica in sramotitev slovenske šole. Končno je od tega odvisno, kako naj se vrednoti njegovo delo tudi na drugih mestih, n. pr. v mešani italijansko - jugoslovanski komisiji. Seveda pa je končno odvisno tudi od članov uredniških komisij, koliko bodo hoteli sprejeti poniževalno vlogo, ki jim jo je g. skrbnik odkazal. Mnenja smo, da je treba že vendar enkrat odločno povedati, da usoda naše manjšine ne more biti odvisna od nekih šolskih skrbnikov in podobnih funkcionarjev, ki kažejo, da nekaterih stvari nikoli ne bodo razumeli. Zadeve, ki se tičejo naše manjšine, naj se urejujejo po točnih zakonskih določilih, ki jih je treba šele sprejeti in nikakor ne po samovolji tega ali onega gospoda. Danes se stvari v svetu spreminjajo in drugače presojajo in ocenjujejo, kot so se mogoče še pred nekaj leti. Ce je bilo pred časom še to in ono mogoče, če smo morali pred leti prenašati razne krivice, pa moramo danes končno povedati, da nimamo nobenega namena, da bi jih še naprej prenašali. Vsega tega naj se nekateri tukajšnji gospodje zavedajo, če jim je do tega, da bo naša manjšina res opravljala plemenito funkcijo zbliževanja dveh sosedov. Mi smo bili vedno ponosni na to lepo nalogo in jo želimo z vnemo opravljati tudi naprej. Kdo je potem tisti, ki mu je še vedno ljubši razdor ali morda celo sovraštvo? Biti danes sodoben pomeni imeti široke poglede, gledati predvsem v jutrišnje življenje v miru, v takem sožitju, kjer niti meje ne bodo več pomembne. V takem gledanju je vse, kar nas prikrajšuje pri naših pravicah in kar nas celo ponižuje, zastarela poniglavost, nevredna današnjega časa. R. R. Prejinji teden je Italija podpisala pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Na sliki italijanski poslanik v Moskvi Sensi, ki podpisuje pogodbo v sovjetskem zunanjem ministrstvu. V VVashingtonu in Londonu sta pogodbo podpisala poslanika Ortona in Manzini ......................■immimil.....i....(IIIIMIII.....MIIIII1.......Hlinil..........................mini.....IIIIIUIIII.....i...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...........Ilililin.................................................. NEZADOVOLJIV IN NEREALEN ODGOVOR MINISTRA RESTIVA SENATORJU SEMI NA VABILO CEAUSESCA Vlada znova odklanja rešitev bistvenih vprašanj Slovencev Senator Šema je v svojem vprašanju ugotovil, da vlada prepoveduje deželi, da bi izdajala zakone s tem v zvezi • Po ministrovem odgovoru pa je komisija odbila komunistično resolucijo, ki poziva vlado, naj poskrbi za ustrezne zakone RIM, 1. — V zvezi z včerajšnjim poročilom o delu senatne komisije za notranje zadeve in z izjavami notranjega ministra Re-stiva o Slovencih v deželi Furlaniji - Julijski krajini smo prejeli dodatno poročilo, da je minister podal to izjavo kot odgovor na govor komunističnega senatorja Seme s tem v zvezi. Šema je poudaril, da so Slovenci v Italiji še vedno razdeljeni, kar se tiče ravnanja z njimi, na tri dele, t.j. na tiste, ki bivajo v tržaški pokrajini, v go-riški in v videmski pokrajini. Obsodil je da še vedno velja zakonodaja in živi mentaliteta fašističnega navdiha proti Slovencem. Omenil je stanje slovenskih bi smelo biti nemogoče iihaLviti si take napise, saj Mrrv10 tiskarne, knjigarne, pa-* ‘uice 1 -p,, Ia»< kar (jj|°^en nakup« in podobno. i Tu je torej še kar naj,e dela — tako na Opči-$e kot drugod. Pri tem pa rmJ1*. treba oportunistično u-n0*ati, češ saj je že vsem zna-ttwba ie tu gostilna, trgovina, W®l0a; 111 če bi morda ne 811 za gostilno, bodo že u- Njtll' >,,,|iiiiiiiiil„iliii,iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii*i ' Velenju proslava obletnice OF Jl^BLJANA, 1. — Osrednja pro-bortj? obletnice ustanovitve osvo-Vo iye Fronte bo skupno s prosla-Xt\; ..obletnice junaškega pohoda jtai' djvizije na Štajersko in borbo a -h in koroških partizanov fiiei,tPrila v Velenju. Organizatorji bo da se bo tega dne, ki Xele; Jn . državni praznik Slovenije nju zbralo okrog 100.000 lju-da ...... ,,M1 se bo proslave udeležil rito S^sednik republike maršal tfoleg te proslave v Velenju {Urni °b,®tnico proslavili tudi z dru-14 Prireditvami na Štajerskem Koioškem. šol, prepoved uporabljanja slovenskega jezika v javnih uradih, številne primere diskriminacije, ki žalijo najosnovnejši čut demokracije in nadaljevanje procesa asimilacije. Še zlasti je poudaril, da vlada preprečuje avtonomni deželi, katere posebni statut je opravičen predvsem z obstojem narodne manjšine na njenem ozemlju, da bi izdajala zakone s tem v zvezi. Hkrati ni vlada nikoli hotela predložiti v diskusijo parlamentu spomenice o soglasju, kar prispeva k podaljševanju stanja zakonodajne negotovosti. Skoraj na nobeno od teh vprašanj ni minister Restivo odgovoril. Omejil se je na trditev, da to, kar je obrazložil senator Šema, ni v skladu s konkretno realnostjo in da Slovenci uživajo vse pravice, ki jim pritičejo. Ta nezadovoljiv in nerealen odgovor ministra, ki nikakor ni v skladu z realnostjo, je prišel nato do izraza, tudi ko so derno-kristjanski in tudi socialistični predstavniki v komisiji odklonili sprejem resolucije, ki so jo predložili senatorji Šema, Benanzi, Gianquinto in Borsari. Resolucija se glasi: «Vlada, zavedajoč se veljavnosti demokratičnih zahtev slovenske skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini in neodtujljive pravice prebivalstva, ki je toliko prispevalo k borbi proti fašizmu in za osvoboditev, da živi in se razvija v popolnem uživanju pravic, ki jih določa republiška ustava, mednarodni dogovori in najmodernejše koncepcije o vlogi in položaju etnične manjšine v okviru civilne države, se obvezuje, in bo čim prej predložila parlamentu NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! konkretne predloge za ukinitev vseh ‘tistih zakonov, odlokov in zakonskih členov iz fašistične dobe, ki dejansko omejujejo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti, in da bo predložila organski zakon za rešitev problemov slovenske etn i č ti e manjšine, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, z namenom, da odstrani >vse še vedno obstoječe ovire za popolno uživanje enakopravnosti, ki jo jamči ustava, in da ji zagotovi obširen, svoboden in popoln razvoj na vseh področjih gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja.« Tito v Romuniji na prijateljskem obisku Posvetovanje z romunskimi voditelji o aktualnih vprašanjih - Obisk tovarne strojev v Temešvaru .......................... NASERJEV GOVOR V KAIRU Brezpogojna podpora ZAR palestinskemu ljudstvu Novi predsednik ieškoslovaške zvezne skupščine Peter Colotka KAIRO, 1. — Predsednik Naser je danes govoril pred palestinskim narodnim svetom. Ugotovil je, da je najbolj pozitiven rezultat po bojih junija 1967 konkre-tiziranje palestinske enotnosti, in to prvič po letu 1948. Palestinske množice na vzhodnem bregu Jordana, v Jeruzalemu in Gazi izvršujejo vsak dan in vsako uro junaška dejanja ter oživljajo borbo in zavračajo okupacijo. «Vsi Arabci, je dodal Naser, morajo vedeti, da se palestinska stvar ne tiče samo palestinskega ljudstva. Dejansko skuša sionistični sovražnik uresničiti svoje ekspanzionistične načrte od Nila do Evfrata. Naser je nato poudaril, da ZAR daje palestinskemu odporu brez pridržkov in pogojev vso moralno in materialno pomoč. V zvezi z usmrtitvami v Iraku objavlja današnji «A1 Ahram« članek, v katerem kritizirajo iraško vlado zaradi načina, kako je izvedla to usmrtitev in zaradi iz-I branega trenutka. »Usmrtitev štirinajstih oseb na javnem trgu, piše list, ni navdušujoč prizor in tudi ne priložnost za praznična zborovanja. Ni bil umesten izbrani trenutek, ko je v Kairu mednarodna konferenca solidarnosti z arabskim ljudstvom in ko važne pobude Francije in Sovjetske zveze kažejo začetek novega aktivnega razdobja za likvidacijo posledic napada in omogočajo določitev stališč vseh prizadetih strank* List ugotavlja zatem, da med člani vohunske mreže ni bilo no bene diskriminacije na podlagi vere, in dodaja: «Izrael nima pravice govoriti v imenu vseh Židov. Devet iraških Židov so bili izraelski agenti, in torej je sam Izrael odgovoren za njihovo smrt. Kampanja, ki jo je začela židovska država po usmrtitvi v Iraku, ima namen vplivati na razvoj krize na Srednjem vzhodu v trenutku, ko so bile sprejete važne pobude, in v trenutku, ko nov- ameriška uprava daje abso lutno prednost temu vprašanju.* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. - Predsednik republike maršal Tito je sinoči brez predhodne napovedi, na vabilo predsednika državnega sveta Romunije in generalnega tajnika CK KP Romunije Ceausesca odpotoval na kratek prijateljski o-bisk v Romunijo. Z njim so odpotovali tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov, glavni tajnik predsednika republike in član predsedstva CK ZKJ Vladimir Popovič, vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičevič in druge osebnosti. Predsednika Tita so na jugo-slovansko-romunski meji pozdravili član izvršnega komiteja romunske KP in podpredsednik državnega sveta Emil Bodnaraš, pomočnik zunanjega ministra Va-sil Ešandru in jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Jakša Petrič. Na železniški postaji v Temešvaru, kamor je posebni vlak s predsednikom Titom prispel ob 8. zjutraj, so Ti.ta pozdravili generalni tajnik CK KP Romunije Ceausescu, predsednik ministrskega sveta George Maurer, tajnik CK KP Romunije Kivu Stoi-ca, predsednik gospodarskega sveta Manescu, zunanji minister Cornelie Manescu in druge-visoke osebnosti. Na poti s postaje do sedeža okrajnega komiteja romunske KP v Temešvaru je Tita toplo pozdravilo več tisoč prebivalcev glavnega mesta romunskega Banata. Neposredno po prihodu so se pričeli na sedežu okrajnega komiteja razgovori med Titom in Ceausescom in njunimi sodelavci, ki so se nadaljevali popoldne po kosilu, ki so ga priredij zastopniki krajevnih partijskih in državnih oblasti. V današnjih razgovorih sta Tito in Ceausescu izmenjala misli o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. V zdravici, ki sta jo Tito in Ceausescu izmenjala pri kosilu, sta voditelja obeh držav poudarila plodno sodelovanje med obema državama in njuno odločnost, da se iskreno zavzemata za mir, socializem in najširše mednarodno sodelovanje na osnovah enakopravnosti, spoštovanja suverenosti, narodne celovitosti in nevme-šavanja v notranje zadeve drugih. Tito je popoldne v spremstvu Ceausesca in njunih sodelavcev obiskal temešvarsko tovarno strojev, kjer so delavci priredili topel sprejem voditeljema obeh držav. Tito in Ceausescu se bosta jutri s svojimi sodelavci udeležila lova v neposredni bližini Te-mešvara. Zvečer se bo Tito s svojimi sodelavci vrnil v domovino. Sestanek in izmenjava misli med najvišjimi jugoslovanskimi in romunskimi voditelji je stalna praksa dveh socialističnih držav. To je šesti sestanek med Titom in Ceausescom v zadnjih treh le-letih. B. B. Po usmrtitvah v Bagdadu Javne usmrtitve v Bagdadu in Basri so neprijetno in negativno izzvenele v svetovni javnosti. Čeprav gre s pravnega vidika izključno za notranje zadeve Iraka in za pravico vsake države, da se brani pred napadom, naj ta pride od znotraj ali od zunaj, sta javna usmrtitev in čas, ki je bil izbran, napravila globok vtis na svetu. Arabcem sovražni tisk je te usmrtitve prikazoval, kot d» gre za protižidovsko dejanje, čeprav so bili med usmrčenimi tudi muslimani. Zahodne vlade, ki so posredovale za pomilostitev obsojenih, so poudarile, da to delajo iz človečanskih razlogov in da se nikakor ne mislijo vmešavati v notranje zadeve Iraka, ker so bili obsojenci vsi iraški državljani. Glavni tajnik OZN U Tant ni postavljal vprašanja pravice iraške vlade, da sodi svoje državljane, toda izrazil je zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih bodo javne usmrtitve imele v javnosti v Iraku samem, v a-rabskih državah in na svetu. Zlasti je izrazil zaskrbljenost, da bi to moglo uničiti dosedanje napore za pomirjenje na Srednjem vzhodu. Tudi v drugih arabskih državah so javne usmrtitve napravile neprijeten vtis in njihov tisk je bil pri poročanju zelo rezerviran, tako da Je bagdadski radio pozval druge arabske države, naj Irak podprejo. Toda prav včeraj je kairski poluradni list «A1 Ahram« napisal, da usmrtitev štirinajstih oseb na javnem trgu nikakor ni lep prizor in tudi ne priložnost za praznična zborovanja. Dalje pravi, da ni bil primeren niti trenutek, ki so ga izbrali za usmrtitve, in sicer prav v času, ko je v Kairu zasedala mednarodna konferenca solidarnosti z arabskim ljudstvom in ko so v teku važne pobude Francije in Sovjetske zveze za odpravo posledic napada. Poudarja pa, da so bili obešene! agenti-'Izraela in da je torej za njihovo smrt odgovoren Izrael sam. Ustvarja se tudi vtis, da so bile usmrtitve v Iraku obremenjene z obračunavanji z notranjimi nasprotniki. Sedanjemu basističnemu režimu ni uspelo pridobiti večje povezave z množicami in vedno bolj se je začela čutiti opozicija. O tem nri-ča tudi dejstvo, da se je v Bagdadu začel nov proces, in to ne samo proti osebam, ki so obtožene vohunstva v korist Izraela, temveč tudi nroti osebam, ki jih obtožujejo, da so sodelovale pri noskusu ud^a proti sedanjemu režimu. Z;>to so nekateri mnento, da so hoteli iraški voditelji z lavmmi usmrtitvami orestrašiti notranje nasprotnike, ker bi dni gače obsojene vohune lahko bolj na tiho usmrtili ali na jih deloma tudi pomilostili. Arabske države so upravičeno zaskrbljene, ker so tl dogodki dali priložnost Izraelu za povečanje propagande v mednarodni javnosti, kar bo ustvarilo nove težave pri nadaljniih prizadevanjih za pomirjenje. Nastale bodo težave ne samo za arabske države temveč tudi za tiste države, ki so prijateljske do Arabcev in podpirajo njihovo upravičeno borbo. Prav v trenutku, ko so mnoge akcije Izraela izzvale splošno obsodbo in ga peljale v vedno večjo izolacijo, so v Bagdadu storili ta usodni korak, ki bi utegnil še bolj zaostriti napetost na Srednjem vzhodu in tudi poslabšati pozicije Arabcev in njihovih prijateljev pri nadaljnjem iskanju pomirjenja. Francovi policaji pretepajo študenta med nedavnimi demonstracijami v Barceloni 2. februarja 196* ______________SM# PREKINJENA STAVKA BENCINSKIH ČRPALK V ponedeljek ponovna pogajanja med sindikati in vlado o pokojninah Oe Martino o kongresu K P! - 150 milijard Ur kredita za gradnjo podjetja «Alfa sud» RIM, 1. — Včerajšnja pogajanja v palači Chigi med vlado in sindikalnimi predstavniki v zvezi z reformo pokojninskega sistema so se končala po polnoči, ne da bi se sporazumeli o bistvenih točkah. Napredovali so samo o nekaterih vprašanjih. Nov sestanek bo v ponedeljek zjutraj. Tajništvo CGIL je v zvezi s poročilom, ki ga je podala delegacija o pogajanjih, sklicalo za ponedeljek popoldne vodstvo sindikata. V sporočilu je rečeno, da tajništvo sprejema na znanje obveznost vlade, da v teku let;. 1967 prevzame celotno breme socialnega sklada in ugotavlja resnost nerešenih vprašanj. Zaradi tega je tajništvo sklenilo pozvati vse organizacije, naj zaostrijo in razširijo pripravo stavke 5. februarja. Tajništvo UIL je sklenilo sklicati I v ponedeljek popoidnt izvršni odbor federacije, in prav tako se bo v j ponedeljek sestale vodstvo CISL. Tajništvo CISNAI. pa pravi v svo- j jem sporočilu, da znesek ki ga daje na razpolago vlada, «ne zadostuje za popravo škooe, ki jo je po-vzročli zakon št. 238». Vsedržavna tajništva sindikatov CISI,, CGIL in Uj_, nameščencev trgovinskih zbornic so razglasila stavko za 10., 17., 18 24., 25. in 26. februarja v zvezi z zahtevami za gospodarske izboljšave. Stavka pri bencinskih črpalkah ki je bila te dnr v nekaterih mestih Italije, pa je bila danes prekinjena, ker se bodo obnovila pogajanja. De Martino je v reviji «Rinasci-ta» odgovoril na vrsto vprašanj v zvezi s kongresom KPI, ki se bo pričel prihodnji teden v Bologni. Dejal je, da predvsem želi od kongresa jasno politično linijo, ki bo odprla stvarne in konkretne perspektive za italijansko levico. Pri tem je De Martino tudi omenil nujnost človeškega socializma in češkoslovaške dogodke. V današnji stvarnosti je treba v tej smeri predvsem omiliti sodbo o levem centru in o socialistični stranki in si morajo komunisti postaviti vprašanje, če v italijanskih pogojih ni mogoče ustvarjati levico drugače kot v frontalnem spopadu s KD, ali ni mogoče v perspektivi sodelovanja pa čeprav dialektičnega in tudi polemičnega. Upravni svet Blagajne za Jug je odobril olajšani kredit v višini 150 milijard lir ob 4 odstotnih obrestih za gradnjo velike avtomobilske tovarne «Alfa sud». Gre za polovico kapitala, ki ga bodo porabili za gradnjo te tovarne. V Genovi je prišlo do neredov med obiskom ministra Lupisa, ki se je udeležil otvoritve salona 6 jahtah. Ob tej priložnosti si je minister ogledal nov objekt, ki je urejen za avtomatično nakladanje in razkladanje kontajnerjev. Skupina pristaniških delavcev je ministra zelo neprijazno sprejela in so mu žvižgali, kričali da hočejo delo in da je fašist. Ko se je hotel odpeljati z avtomobilom, so nekaj časa avtomobil zadržali s silo. Deželni svet Sardinije je danes pros avljal dvajseto obletnico ustanovitve dežele s posebnim statutom. Vprašanje poslancev Belcija, Barbija in Bologne Poslanci iz debele Furlanije-Julij ske krajine Barbi, Belci in Bolo gna so predložili vprašanje pred sodniku vlade In zunanjemu mini stru, «da jim povesta kakšno sta lišče nameravata zavzeti do ne davnih izjav Jugoslovanskega pred sednika Ti,ta o Jugoslovansko itali janskih odnosih in položaju italijanske etnične skupine, ki živi v Isri in na Reki«. «Ko je sprejel na Brionih zastopnike italijanskih kulturnih krožkov, je Tito rekel: «V nobenem primeru se ne smete čutiti državljani drugega razreda. Sta državljani socialistične dežele in v vseh stvareh ste enaki z vsemi drugimi našimi državljani. Vsaka diskriminacija, tudi najmanjša, do etnične skupine bi bila škodljiva za vso našo skupnost, škodljiva za socialistično Jugoslavijo.)) ((Zaradi tega vpraševale! vprašujejo. ah se ne zdi umestno začeti preudarno, odločno in trajno diplomatsko akcijo, da se doseže, da bi uradnim izjavam, ki se tičejo Italijanov, ki so jugoslovanski državljani ozemelj, ki so bila odstopljena na podlagi mirovne pogodbe, ter tistih, ki živijo pod jugoslovansko upravo v «coni B», sledila konkretna dejanja in da bi se vključila v dnevno politično -upravno prakso. Ker sami komunistični voditelji Italijanske unije Istre in Reke in sam njihov urad- ni tisk tako pogostoma in zaman obsojajo pogoje očitnega zapostavljanja, v katerem živijo člani italijanske skupnosti, bodisi glede šole in uporabe italijanskega jezika, kakor glede možnosti, da bi se sami upravljali v svojih organizacijah, združenjih in kulturnih krožkih.)) VpraševaJci opozarjajo vlado na umestnost, da se izkoristi priložnost nedavnih izjav predsednika Tita, da se doseže, da se italijanski manjšini, ki je ostala pod jugoslovansko upravo, zagotovijo isti pogoji svobode in samoupravljanja kulturnega in socialnega organizi ranja, ki jih tako obširno in že od časa takoj po vojni uživa slovenska manjšina, ki živi v italijanskih mejah.« llMfiiiiimiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ZASLUGI IVE ZANICCHI IN B0BBYJA S01A Britanska alternativa za evropsko skupnost LONDON, 1. — Avtorji brošure družbe »Fabian Society» predlagajo britanski vladi, naj upošteva kot alternativo za vstop v skupno tržišče razširitev evropskega združenja svobodne izmenjave (EFTA) na države vzhodne Evrope in Jugoslavijo. Eden od izvedencev ugotavlja, da EFTA ne more dati vseh . tistih prednosti, ki bi jih Velika Britani ja imela od vključitve v evropsko gospodarsko skupnost, vendar pa ti okrepitev EFTA lahko zmanjšala prednosti, ki izhajajo iz dejstva, da je Velika Britanija zunaj evropske gospodarske skupnosti. Druga alternativa za vstop v evropsko skupnost je ustanovitev obširnega področja svobodne izmenjave, ki b' zajemalo države EFTA, ZDA in Kanado. Toda brošura pra vi, da je to odvisno predvsem od pobude ZDA, ki so do sedaj pokazale samo površno zanimanje za to zamisel. VSanremu Zingara popevka 1969. leta «Lontano dagli occhi» druga, «Un sorriso» tretja ARLBERG KANDAHAR Kart Schranz in Gertrud Gabi dve zmagi za avstrijske barve Schranz je zmagal v smuku, Gablova v slalomu SV. ANTON, 1 — Avstrija je da nes dosegla na tekmovanju Arlberg Kandahar lep uspeh: osvojila je prvo mesto v moškem smuku in ženskem slalomu. Med moškimi je uspeh avstrijskih barv podkrepil z osvojitvijo drugega mesta Messner in petega mesta Rudi Sailer, brat nekoč slovitega smučarja Tonija Sailerja. Ker se je na 9 mesto uvrstil še Matt so zasedli tako Avstrijci v prvi deseterici štiri mesta, kar je vsekakor zadovoljiv ekipni uspeh. Močno so tokrat zatajili Francozi, ki so se najvišje uvrstili z Duvillar- SAN REMO, 1. — (('Poglej to roko ciganka, povejmi kakšna usoda me čaka, govori o moji 'ljubezni, ne boj,im se, ker vem, da mi ne pripada več». Tako se začenja zmagovita popevka letošnjega sanrem-skega festivala 1969 «Zingara», ki sta jo Albertelli in Biccardi poverila glasovnim sposobnostim Bob-byja Sola in Ive Zanicchi. Medtem ko je Bobby Solo zapel popevko bolj umerjeno, pa čeprav občuteno, jo je Zanlcchijeva, ki se j 3 prestavila z dolgo obleko, ki je spominjala na cigansko, podala bolj dramatično in morda v največji meri pripomogla, da ji je pripadla lovorika najboljše. Lanskoletnemu zmagovalcu Ser-giu Endrigu je pripadlo za «Lon-tano dagli occhl» drugo mesto. Popevka dobro zveni v ušesih, je melodična In je pridobila na privlač- nosti posebno z izvedbo Angležinje Mary Hopkin, ki jo je s svojim mehko zvenečim glasom elegantno podala. In končno tretje mesto za Don Backyja in Milvo s popevko «Un sorriso«, ki je v prvem večeru festivala navdušila skoraj vse po Italiji raztresene žirije. Brez dvoma Je izpadla marsikatera lepa popevka in se ne bomo čudili, kar se je v preteklosti čestokrat zgodilo, da bo ena od teh zablestela šele v1 pofestivalskih dneh. Posebno je ugajala zaradi interpretacije Oarmen Villani «Pic-cola piccola«. «Quando 1’amore di-venta poesla». kjer Je Orietta Berti pokazala svoje pevske sposobnosti, «La pioggia», katere refren sta tako Cinquettijeva kot Gallova zelo živahno podali itd. IZ TRŽAŠKE KRONIKE V naselju San Sergio odprli občinsko ambulanto Včeraj dopoldn~ so uradno odprli novo občinsko ambulanto v naselju San Sergio. Odprtja so se udeležili podžupan Lonza, odbornik za zdravstvo Blasina, nekateri člani svetovalske komisije za zdravstvo in ob činski funkcionarji. Ob tej priložnosti je prvi spregovoril odbornik za zdravstvo Blasina, ki je poudaril pomen nove zdravstvene ambulante v tako obljudenem novem predelu mesta, ter dejal, da t-odo v naselju San Sergio kmalu' Jdprli tud lekarno _ Potem ko je novedal nekaj priložnostnih besed občinski zdravnik Fabiani, je podžupan Lonza v imenu občinske uprave dejal, da je bila ambulanta zgrajena tudi na prizadevanje občinske zdravstvene komisije. Sestanek mladincev CISL z vajenci Pokrajinski urad mladincev CISL sporoča, da bo danes v restavraciji Donatello v Ul. Raffaello Sanzio štev. 11 sestanek z mladimi vajenci ob vsedržavnem dnevu vajencev. Sestanka se bo udeleži ltudi tajnik pokrajinske sindikalne zveze CISL Angelo Marinello ki bo govoril o temi: »Smotri sindikata v družbi«. Zatem bodo nadaljevali delo v študijskih skupinah, na koncu pa bo zakuska. V ZVEZI S PREDLOŽENO RESOLUCIJO POSLANCEV KPI Poslanec Škerk je v parlamentu prikazal težak gospodarski položaj Poudaril je, da tržaško gospodarstvo nazaduje in da za domače strokovnjake ni dela doma 5 Prefektumi komisar tržaške pokrajinske uprave podprefekt dr. Vincenzo Molinari je včeraj dopoldne obiskal predsednika deželnega sveta prof, Eibezzija, župana inž. Spaccinija in nadškofa Santina. Poslanci KPI Škerk, Lizzero, Scai-ni, Raucci, Busetto, Vespignani, Leonardi, Gastone, Ferri Giancarlo, Santoni in Bortot so svoj čas predložili poslanski zbornici resolucijo o resnem gospodarskem stanju v Trstu, v kateri je med drugim rečeno, da upoštevajoč dejstvo, da so se člani medministrskega odbora za gospodarske načrtovanje (CIPE) nedavno sestali s tržaškimi predstavniki, ne da oi glede tega vprašanja upoštevali parlament, se vlada obvezuje, da bo poskrbela za ko renito spremembo načrta CIPE o ladjedelski industriji da ne bo u-ničila ladjedelnice Sv. Marka ter da ji bo zagotovila zadostna naročila, da bo lahko nadaljevala s svojo ladjedelsko dejavnostjo; da bo zagotovila čimprejšnjo uresničenje velikih javnih dei, ki so v zve zi z razvojem pristaniške dejavno sti, ter infrastruktu za boljšo po vezavo Trsta z istalimi italijanskimi pokrajinami in z evropskim za ledjem; da bo zagotovilu čimprejšnjo gradnjo novega velikega zidanega dosa: da se obvezuje, da bo poskrbela za gradrjo v Trstu novih industrijskih podjetij IRI in ENI, ki bodo dala delo tudi malim in srednjim industrijskim podjetjem, obrtnikom in trgovcem. Resolucija je prišla v razpravo v poslanski zbornici 28. januarja. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Posojila in prispevki za izboljšanje domov Kmečka zveza obvešča člane in vse kmete, ki nameravajo izboljšat; svoje domove, (gradnja higienskih naprav ali kopalnic, notranja popravila, napeljava vode in podobna dela» da morajo — PREDEN ZAČNEJO DELA — vložiti zadevno prošnjo Na podlagi deželnega zakona 8 1.1968 št, 1, imajo namreč za ta dela pravico dobiti ali dvajsetletno posojilo s samo 1 odst. obresti; ali za manjša dela (do največ 1 milijon in pol stroškov) prispevek (ki ga torej ni treba vračati) do 40 odst, (50 odst. za hribovite predele) stroškov, do največ 400.000 lir (500.000 v hribovitih predelih). Prošnjo |e treba vložiti do konca meseca. Za vsa pojasila in pomoč je na razpolago tajništvo Kmečke zveze v Ulici Geppa 9. Kmečka zveza opozarja vse kmete, da bi treba VSAKO LETO vložiti prošnjo za družinske doklade za otroke do 14 leta, ali starejše, če študirajo ali so nesposobni za delo Prošnie sestavljalo uradi Kmečke ■veze in jih je treba vložiti čimprej. Zato naj se prizadeti zglasijo pri tajništvu Kmečke zveze in naj prinesejo družinski list, ki ga dobijo na matičnem uradu občine. Tajništvo Kmečke zveze Prijeli so tatu ki je kradel v stanovanju Ko predvčerajšnjim popoldne ni bilo nikogar doma. je nekdo vdrl v stanovanje 22-letne uradnice Ali-de Pizzagalli iz Ul. Šalita Trenovia 12/4. Preko terase Je vstopil v stanovanje skozi okno, ki ga je še prej razbil. V stanovanju je bilo več dragocenih predmetov, med temi tudi ure, zapestnice, verižice in nekaj soboljevih kož. Skupna vrednost teh stvari, ki Jih je tat odnesel ie znašala skoraj milijon lir. Tatu pa vseeno ni uspelo zabrisati za seboj vseh sledi. Po krajši preiskavi se je sum policistov, ki pripadajo letečemu oddelku tržaške kvesture, osredotočil na potepuha, 22-letnega Cristiana Faora iz Padove. Včeraj so ga ves popoldan zasliševali, dokler ni priznal tatvine in povedal, kam je skril nakradeno blago, ki so ga seveda vrnili lastnici. Najprej je o njej podal izjavo ministrski podtajnik za državne udeležbe Misasi (KD), ki je dejal, da je glede omenjenih zahtev že razpravljal CIPE 11. oktobra lani, v zvezi z zahtevami, ki so jih postavili predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine. «Žclim poudariti, je izjavil Misasi, da so bile ob tisti priložnosti sprejete mnoge zahteve tržaških predstavnikov, predvsem pa je bila poudarjena, tako na proizvajalnem in razvojnem področju, kot v korist tržaškega gospodarstva, veljavnost načrta o preureditvi ladjedelske industrije z državno udeležbo, ui ga je CIPE sprejel 7. oktobra leta 1966.» Na osnovi teh ugotovitev je podtajnik zavr nil omenjeno resolucijo Ko je predsednik zbornice vpra šal poslanca Škersa, če vztraja, da mora biti resolucije dana na glasovanje, je ta izjavil, da ne, ker se zaveda, da bi jo večina zavrnila. Škerk je nato dejal da se ne strinja z ugotovitvami ministrskega podtajnika in da je skupno s svojimi kolegi predložil omenjeno resolucijo zato, da ponovno opozori vlado na resno gospodarsko stanje Trsta. Nato ie škerk pcvedaJ, da se je število zaposlenih v Trstu od leta 1963 zmanjšalo za 10.800 mest v proizvodnji, da je moralo na desetine malih podjetij zapreti ali pa preseliti v druge kraje svojo dejavnost, da pristaniški promet stalno upada in da se seda l skuša to prikriti s pretovorom petroleja, hkrati pa da stalno naraščajo življenjski stroški. Potem l.o je omenil, da je bil promet Ulaga skozi tržaško pristanišče leta 1965 enak kot leta 1913 in da se je prebivalstvo mesta v zadnjih 50 letih povečalo le za nekaj tisoč oseb. kiljUo prihodu v Trst na desettisoče istrskih beguncev, je ug /Ovil, da se sedaj zaposli v Trstu samo 12 odst. diplomiranih Tržačanov in 18 odst. Tržačanov z višjo srednješolsko izobrazbo. Ostali pa da morajo iskati del<. po svetu. Poslanec Skerk je ugotovil, da je poleg tega zunanja politika dosedanjih italijanskih vlad zapravila važno mednarodne vlogo, ki jo je imel Trst pred 50 leti ko je postal eno največjih trgovskih pristanišč v Sredozemlju V zadnjih letih pa se izvaja politika načrtnega uničevanja industrijske moči Trsta. Priprave za Kraški pust 69 Osrednji odbor za prireditev ((Kraški pust 69» sporoča vsem poverjenikom vasi, ki se bodo udeležile pustne povorke na Opčinah v soboto 18. februarja letos, da bo prihodnji sestanek širšega odbora v petek dne 7. februarja ob 20. uri v rezervirani sobi v gostilni Simonič na Opčinah. Pristotnost vseh poverjenikov je nujno potrebna. Jutri, v ponedeljek 3. februarja ob 20.30 so sklicali člani osrednjega odbora ravno tam. Novo imenovanj« dr. Rustie-Trainc Prispevek za melioracije Posvetovalni odbor za melioracije je na svoji zadnji seji odobril osem načrtov izboljševalnih del v skupnem izdatku 153,287.000 lir. Za področje konzorcija Cellina Medu-na bodo izdali 32 milijonov lir, za namakalne naprave na polju pri Tržiču 11 milijonov, za vzdrževanje kanalov in krminsko gradiščanskem polju skoraj 10 milijonov in ostale vsote za razne furlanske ob čine. Z dekretom ministra za šolstvo je bil dr. Dario Rustia - Traine imenovan za predsednika pokrajinskega konzorcija za tehnično vzgojo na mesto inž. Uga Crovettija. ki je podal ostavko. Dr. Rustia-Traine je direktor bonomianske organizacije »Coltivatori diretti« v Trstu, ravnatelj Centra za študije in raziskave za poklicno usmerjevanje pri trgovinski zbornici, član odbora trgovinske zbornice, zastopnik trgovinske zbornice v upravnih svetih tehničnega zavoda »Alessandro Volta«, slovenske trgovske akademije in državnega strokovnega trgovskega zavoda. V upravnem svetu omenjenega konzorcija je skupno 27 članov, med katerimi je samo en Slovenec. Najprej ranila ljubimca nato pa še sama sebe Včeraj zjutraj je v nekem stanovanju v Ul. Lazzaretto Vecchio 5 prišlo do nesmiselnega prepira med starima ljubimcema, 51-letno Giu-seppino Nardin, »do v o Franceschi-ni, in 63-letnim tiskarjem Kirchma-jerjem Guglielmom, ki sicer stanu je v Ul. Ponziana 2 Neurejeni odnos ki že dalj časa obstaja med Nardinovo in Kirch-majerjem, je že večkrat prerasel v prepire, med katerimi so prepogo-stokrat padli tudi udarci Posebno nasilen je bil moški ki je tudi včeraj zjutraj med prepirom začel pretepati žensko V trenutku obupa je la spoznala, da je njunega odnosa konec in sklenila končati z vsem. Histerično je segla po brivskem rezilcu in porezala moškega po vratu Prepričana, da je Kirchmajerju povzročila hude rane, je nato poskusila samomor; z rezilcem, s katerim si je porezala tudi prste, si je prerezala žile na zapestjih Vendar ji namero ni uspela. Z rešilnim avtom, ki so ga poklicali sosedje na Kirchmajerjevo kričanje so oba odpeljali v bolnišnico, kjer so moškega sprejeli na II. kirurški oddelek, kje se bo moral zdraviti C dni, Nardinova pa bo ozdravela v osmih dneh. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek Zadevno poročilo so bolničarji poslali karabinjerjem iz Ul. Hermet, ki so na kratko zaslišah oba ranjenca. C Občinski odbornik za šport Ce-schia in predstavnik CONI v Trstu Combatti sta se včeraj sestala s predstavniki tržaških plavalnih društev, katerim je odbornik obrazložil občinski načrt za gradnjo odprtega olimipjskega bazena v Kolo-nji, pri športnem tgrišču. Predstavniki plavalnih društev so izrazili zadovoljstvo nad to pobudo in so se strinjali z gradnjo bazena v Kolonji. dom m sicer šele na 6. mesto. Avstrijci so z današnjim uspehom seveda povečali svoj naskok na ekipni lestvici za «Pokal narodov« pred Francijo. Avstrijci imajo namreč zdaj 686 točk, Francozi pa 592. Lestvica smuka: 1. Karl Schranz (Av.) 2’27”48 2. Heini Messenr (Av.) 2’27”77 3. Franz Vogler (V. Nem.) 2’28"32 4. Jean Daniel Daetwyler (Švica) 2’29”45 5. Rudi Sailer (Av.) 2’29’’47 6. Henri Duvillard (Fr.) 2’29”80 7. Jos Minsch (Šv.) 2’29”82 8. Spider Sabich (ZDA) 2’30”19 9. Alfred Matt (Av.) 2’30”36 10. Hans Zingre (Šv.) 2’30”37 Lestvica za svetovni pokal 1. Karl Schranz (Av.) 135 točk 2 Henri Duvillard (Fr.) 68 3. Heini Messner (Av.) 62 4. Reinhard Trischer (Av.) 58 5. Alfred Matt (Av.) 56 6. Patrick Russel (Fr.) 51 7. Alain Penz (Fr.) 46 8. Herbert Huber (Av.) 43 9. Jean Daniel Daetwyler (šv.) in Spider Sabich (ZDA) 42 Med ženskami je mlada Gablova potrdila, da je trenutno največja specialistka za slalom na svetu. 20 letna Avstrijka je namreč prehitela na cilju drugouvrščeno Francozinjo Steurer za več kot sekundo. Lestvica slaloma 1. Gertrud Gabi (Av.) 91”40 2 Florence Steurer (Fr.) 92”46 3. ISabelle Mir (Fr.) 94”24 4. Cathy Nagel (ZDA) 95”24 5. Heidi Zimmermann (Av.) 95”76 6 Monika Kaserer (Av.) 96”55 7. Gina Hathorn (VB) 96”87 8. Olga Pall (Av.) 97”10 9. Karen Budge (ZDA) 97”69 10. Burgl Faerbinger (Z. Nemčija) 97 ”79 DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja. 2. februarja 1969 ZIMSKI ŠPORT 3. Zšl SPI) Trst 10.00 v črnem vrhu Sodeluje 10 zamejskih slovenskih društev NOGOMET 2. amaterska liga 15.00 v Škocjanu S. Canziano — Juventina * * * 3. amaterska liga 10.00 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Vesna • * * 10.30 v Trstu, stadion «1. Union — Primorec * * * 10.30 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio — Breg * * * 11.00 v Nabrežini Primorje — Zarja * * * Mladinsko prvenstvo 13.15 v Trstu, Ul. Flavia Breg — SanCAnna KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 11.00 v Skednju Servoiana — Bor * * * Naraščajniško prvenstvo 08.30 v Trstu, Ginnastica Triestina Lloyd «A» — Bor Med svetovnim prvenstvom v sankanju Poljski prvak Paczka se je smrtno ponesrečil BERCHTESGADEN, 1. -drugo manche svetovnega prv«1' stva v sankanju je 23-letnega pr1'3 ka Stanislava Paczko vrglo na voju s proge naravnost v drev0' kjer je resno ranjen obležal. P? ljaik je kasneje podlegel pošKO®' bam. Tekmovalni urnik ženske «B» lige Vse štiri slovenske ekipe bodo letos nastopile v isti skupini Italijanska odbojkarska zveza je v preteklih dneh objavila koledar ženskega odbojkarskega prvenstva B lige. Slovenske ekipe z našega področja so vključili skupno s šesterkama AGI (Gorica) in Casagrande (Sacile), v skupino «D». Urnik tekmovanj bo v tej skupini naslednji: 1 KOLO 15. — 16. februarja Bor — Zarja AGI — Casagrande Sokol — Breg 2. KOLO 22. - 23. februarja Casagrande — Bor Zarja — Sokol Breg — Agi 3. KOLO 1. — 2. marca Bor — Breg Zarja — Casagrande AGI — Sokol 4 KOLO 8. — 9. marca AGI — Bor Breg — Zarja Sokol — Casagrande 5 KOLO 15. _ 16. marca Bor — Sokol Zarja — AGI Casagrande — Breg 6 KOLO 2? — 23. marca Zarja — Bor Casagrande — AGI Breg — Sokol 7 KOLO 12 — 13. aprila Bor — Casagrande Sokol — Zarja AGT — Breg 8 KOLO 1.4 — 20 aprila Breg — Bor Casagrandp — Zarja Sokol — AGI 9 KOLO 2<; — 27. aprila Bor — AGI Zarja — Breg Casagrande — Sokol 10 KOLO 3—4. maia Sokol — Bor AGI — Zarja Breg — Casagrande Posamezne ekipe bodo domače tekme na svoPh igriščih igraje ob naslednjih urah: Bor: 21.15 sobota. Zarja: 10.39 nedelja, sokol: 15.00 nedelja, Breg: 15 00 nedella, AGI: 10.30 nedella. Casagrande- 10.30 nedelja. «POKAL PRIJATELJSTVA« Bor-Partizan Rijeka 2:1 V okviru tekmovanja za »Pokal prijateljstva« sta se sinoči v Trstu pomerili moški šesterki Bora in Partizana z Reke. Zmagali so borovci z 2:1 (7:15, 15:3, 15:10). «Plavi» se v začetku niso znašli zlasti je slabo deloval blok in ta- ko se je gostom posrečilo osvojiti ta del igre. V drugem nizu so borovci začeli silovito napadati in gostje sploh niso prišli do sape. Partizan je ta niz izgubil z visoko razliko. Tretji set je v začetku kazal, da se bodo ponovili dogodki iz prvega niza. Rečani so že vodili s 6:1, ko se je položaj povsem spreobrnil. Borovci so nizali točko za točko in so prešli v vodstvo z 9:6. Nasprotniki so nato zbrali nekaj točk, bitka v tem delu igre je bila zelo izenačena, toda borovci so u-veljavili svojo moč in izkušenost ter prvi prišli do petnajstice. Zadnji set je bil najzanimivejši. Borovci so si «Pokal prijateljstva« praktično že zagotovili. Trenutno namreč vodijo s 6 točkami, Partizan Rijeka ima 2, Poreč s katerim se bo Bor pomeril v torek, pa nobene. NOGOMET DANES 18. kolo FIORENTINA — ROMA France scon INTER — LR VIOENZA Michelotti JUVENTUS — ATALANTA Di Tonno PALERMO — CAGLIARI Monti PIŠA — TORINO Motta SAMPDORIA — MILAN De Marehi VARESE — BOLOGNA Picasso VERONA — NAPOLI D’Agostini PERUGIA — MANTOVA Trono RRGGIANA — OESENA Barbaresco REGGINA — TERNANA Mascali SPAL, — LECOO Acemese A SKUPINA C B 18. povratno kolo BRESCIA — GENOA Angonese CATANIA — BARI Carminati FOGGIA - MODENA Vacchini LAZIO — MONZA Moretto LIVORNO - CATANZARO Bigi PADOVA - COMO Bravi 1. povratno kolo ALESSANDRIA — TREVISO Monforte B1ELLESE — CRE1MONESE Marti MA.CO.Bl. AST1 — LEGNAI,° Stagnoli MARZOTTO - NQVARA D’Am,ico MONFALCONE — SOTTOM^ Latanzl PIACENZA - VERBANIA Rodomonte PRO PATRI A - S AVON A Pfiffne-r g SOLBIATESE — TREVIGLlES Canova UDINESE - TRIESTINA Levrero VENEZIA - RAPALLO Cimma rV&*' MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO GRGIČ PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENI*1 AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1958), FIAT 11U0 (leta 1960), FIAT 500 (leta l9«'-> B1ANCH1NA FAM1GL1AKK 500 (leta 1961), FIAT 68" (let« 1959) GIARDINKTTA FIAT 500 (leta 1953* Sprejema vsa popravila avtomobilov in karoserije ter pranje m čiščenje — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE Telefon 226161 CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE z veseljem sporoča svoji cenjeni klientelh da je otvorila v BOLJUNCU št, 43 ■ Tel, 228235 novo bančno poslovalnico z vsemi bančnimi poslovanji. CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE :i dnevni! r Tirra Samter Winslow Čedna dekle n ht&Uu i»^o |e imela trinajst let, se n_jL Mabrey sramovala svoje kot °°e' ^eclai ie začela rasti višje ( , ostala dekleta. Bila je ravno-, 0 neskladna, kot je bila visoka, p ,pa ie tudi presuha. Dri/' dvajsetih istih je bila pre-kai 3na' da ,e niena Podoba ne-ta stra^anskega. Vsa druga dekleti a° d'la maidna, sladka in pri-ia k?‘ Kark°h je oblekla Ryla, vse i° videti napak. Bila je pre-da bi lahko nosila kon-ohiC||S*e obleke. Pa tudi ozke ®ke so kar visele na njej. b», S' ^antie 'n dekleta so imeli st 0 [adi. Bila je dobro dekle, če I lahko pozabili njen videz. Ce-bi|.n,eni lasje niso bili v redu — . .! s° precej togi — imela pa je lažen in privlačen glas. f, l°b svoji podobi je Ryla imela pat a' ,T° ie bil Patrick Reading. ni bil nič posebnega, sicer kaik ^vle niste m°gli pričakovati Lj' boljšega, ko pa je bila takšna, ral Il-s° menili, da bi Ryla moli? biti precej zadovoljna. Via pata nj ime|a 2a nepo- ker ■ ne?a' ®'^a mu ie bvaleina, g je bil dober z njo. Pravzaprav Žari 16 ,ilTle|la rada. Bilo ji je v la ovoljstvo biti z njim skupaj. Bi-5, ,e popolnoma zaljubljena v bani!a ^enenta. Shanov oče je bil 7,lr '— in bogat. Shane je bil ( °k, mnogo večji od Ryle, poleg 9a pa še lep. at ie šel po stopinjah svojega Tak a' ®dane Pa ie odšel v banko. stih° de'ai° sinovi v majhnih me-■ še nimajo določnejših načrtov. So y'a ni delala nič. Njeni starši bi|_,rneli dovolj denarja, da ji ni sta Jreda delati. Hodila je na se-obi«1 j s Patrickom — in od daleč .. udovala Shana. Ljudje v me- stecu So čutili, da se bo poročila * Pat tov rorn' da bo on prevzel oče-l«.0 *r9°vino in da se bodo stvari \ uredile. (e ,. ,° bi tudi bilo, če ne bi bilo tU(jjle|a Duranta. Bil je — in je ke 1 danes — znan ilustrator ne-vj||a časnika. Prišel je v Morris-s0 na obisk k teti. In seveda ja 9a povabili na vse zabave. Bil o a rakcija sezone. V mestu je bi| samo nekaj dni; to pa je bi dovolj, da se je lahko marsi-' zgodilo. sta,'del je Rylo Mabrey. Ryla je Njj .Pn vratih in gledala Shana. t>0?|V|dela, kako se ji na obrazu g„ nat° njene misli. Nihče ni te-bj| °Pazil razen Duranta; ker je Pol m , družbi novinec, je dojel ^ *ai- Videl je Rylo, ki ni stala bit;S6rn. vzravnano, ker ni hotela j ^ Velika, v slabo krojeni obleki, n,]. .ravno dobro počesanimi las-ob| 'del pa je tudi Shana, izbrano fc^nega, samozavestnega, le- Pek^^dnji dan je Durante na 111 obisku rekel nekaj po- najbolj čedno dekle Ena od najlepših deklet, 2a"n. i® kdaj videl. biya| videz ni Ryla nikoli prej do-5ra^a Poklonov. Vedno je bila videž ž Hya, zavedajoč se svojega Vij a’ 'n je bila zato pogosto Str0r Ppsrečna. Sedaj pa je prvi vpjak za lepoto, ki je bil v mestu, trdil, da je najlepša. Ko je Durante dejal o njej, kaj misli, je bila zmedena. Nazadnje se je odločila, da se mu zahvali. In kasneje je res zelo sramežljivo stopila k njemu. — Zelo bi želela, da bi mi povedali, kako naj bom lepša, — je rekla. — To ni ravno moje področje dela, — ji je dejal, — vendar, če bi se kje dobila... Sestala sta se naslednje jutro. Durante je prišel v Rylino hišo; s pomočjo matere so pripravili Rylo in njene obleke. Durantu je uspelo, da se je Ryla vzravnala. Preuredil je njene lase, povedal ji je, kaj ni v redu pri oblekah, ki jih je nosila. Tisti večer je bil ples za Duranta, njegov zadnji večer v mestu. In — kakor si je zamislil, ko je začel — Ryla je bila prvič v svojem življenju središče pozornosti. Ob koncu večera je bil Durante lahko zadovoljen, ko je videl Shana Tenenta, kako zelo po-zorno pleše z Rylo. Shana Tenenta, ki ga je Ryla gledala s hrepenečimi očmi in ki ji nikoli ni posvečal pozornosti. Durante se je vrnil domov in k svojemu delu v New York. In pozabil je na vse skupaj. Leta so minila. Nato pa se je, prav pred nekaj dnevi, zgodilo tole: Durante je sam kosil v restavraciji, ko je stopila k njemu privlačna, visoka ženska, ki jo je že zapustila prva mladost. — Se me ne spominjate? — je vprašala. Durante se ni spomnil. — Jaz sem Ryla Tenent. Imenovala sem se Ryla Mabrey, ko ste me spoznali. Prišli ste v moje rojstno mesto in... precej ste spremenili moje življenje. Se zdaj spomnite? — Seveda se spomnim. To je bil eden mojih poskusov spremeniti usodo drugega človeka. — Napravili ste krasno stvar, —■ je dejala Ryla. Bilo pa je v njenem glasu nekaj čudnega, česar ni razumel. «Poročil i ste se z mladeničem, ki ste ga ljubili, vsaj mislim tako. Imenoval se je Tenent, kajne? — Ja, fes, je dejala Ryla. — Kako, ste se pa spomnili imena? (Nadaljevanje na 8. strani) Na koncertu Zapiski z govornega v Kulturnem . domu igralskega tečaj a S G v sredo Pianistka NEVA MERLAK - COR-RADO, ki bo nastopila v sredo zvečer v Mali dvorani Kulturnega doma, je diplomirala pred dvema letoma z najboljšo oceno na tržaškem konservatoriju «Tartini>>, kjer je študirala pri prof. Mau-reen Jones. Odtlej jo srečujemo na koncertnem odru ali v radijskih oddajah v Italiji in v Jugoslaviji. Lansko leto se je uspešno uveljavila na klavirskem natečaju «Fabio Peressoni«. Udejstvuje se tudi kot glasbena pedagoginja. (Glej tudi spodnji članek «K sporedu...«) 1,1,11.......................m.iiiiiiiiiiiiiimiuinimimiiiiii.nul.n m ..m...mu.i...... Josip Godina Verdelski (1808-1884) ugleden svetoivanski rojak V lanskem letu obletnic je šla mimo nas 160-letnica rojstva Sve-toivančana Josipa Godine Verdel-skega, rojenega 20. 3. 1808 v «ulici» na Verdelci. Sicer je omenjen v brošuri, ki jo je izdalo prosvetno društvo Slavko Škamperle ob 100-letnici uradne otvoritve svetoivanske čitalnice, vendar je to premalo. Ver-delski zasluži, da spregovorimo obširneje o njem samem. Na njegovo ime naletimo predvsem v slovenskih časopisih, pa tudi med pisci in založniki slovenskih knjig v drugi polovici prejšnjega stoletja. V leksikonu je označen kot publicist. Mislim, da njegovega delovanja v korist slovenske okolice Trsta m mogoče pravilno oceniti, ako se istočasno ne seznanimo z razmerami, v katerih je zrasel, in s tistimi, ki so obstajale še v letih njegovega delovanja. V teh razmerah in okoliščinah je namreč tičal vzrok in kot posledica tudi način njegovega delovanja. Bil je še otrok ko so Trst in okolico zasedli Francozi. Pri Sv. Ivanu je bila nastanjena posadka. Bila so to leta gladovanja in pomanjkanja. Prehrana okoliškega prebivalstva je bila — tudi še v prvi polovici prejšnjega stoletja — skoro povsod odvisna od dobre ali slabe letine. Včasih so se slabe letine zvrstile in po družinah je nastalo pomanjkanje in glad. Neredke so, bile epidemije nalezljivih bolezni, ki so jih mornarji in trgovske ladje zanesli v mesto in so se iz njega razširile še daleč v zaledje, celo po celi srednji Evropi. Stanovanja so bila nehigienična. Velika je bila umrljivost otrok. Preživeli pa so morali delati že v otroških letih, veliko prej koj^ so odrasli šoli. Mestni trgovci so sicer bogateli s trgovanjem in špekulacijami. Preprostim delovnim ljudem pa je bil denar težko dosegljiv. Težaško delo je bilo slabo plačano. Delovni urnik pa ni imel ne konca ne kraja in ljudje so se pri tem fizično izčrpavali. Vsesplošna je bila nevednost. Tako stanje je bilo v okolici in v mestu samem. V svoji rani mladosti je Verdelski okušal težaško fizično delo. Celo to, da je dosegel neko osnovno znanje, je moral plačevati s tem delom, preden je postal priložnostni učitelj, pozneje celo inštruktor in pri tem dosegel prvo plačilo za svoj trud v izobraževanju. Stopil je tako na pot, ki jo je prehodila skoro vsa slovenska inteligenca, ki je izšla iz revnih kmečkih družin, na pot inštruktorja sinčkov bogatih ljudi. Z dohodki teh inštrukcij je študiral, dokler ni dokončal prava v Gradcu. Leta 1837 je bil uslužben v Trstu pri sodišču, toda 1. 1839 je presedlal k financi. Naslednje leto je bil premeščen v Dubrovnik, nato v Split, potem i je služboval še po raznih drugih mestih. V Trstu je bil zaposlen 1. 1845 samo nekaj mesecev, nato 1. 1851 do 1853, nato v Kopru do 1. 1858. Od tu je bil zopet premeščen v Celovec in v Trst se je vrnil 1863. Upokojen pa je bil 1875. leta in takrat se je naselil na rodni Vrdelci kjer je tudi umrl 20. 1. 1884. Njegova prva publikacija za Slovence je koledarček, ki ga je izdal za 1. 1853, na stroške «Slav-ianske čitalnice); v Trstu. Za koledar za naslednje leto pa ni dobil več dovoljenja. Nad tem polenom se je spotaknil, toda ni padel. Od tu naprej je šel trmasto svojo pot. Postal je dopisnik Novic in drugih listov. V teh dopisih najdemo marsikaj zanimivega o starem Sv. Ivanu. Potem je pripravil osnovo za izdajanje časopisa. Dne 7. jan. 1866 je izšel ILIRSKI PRIMORJAN s tem uvodnim člankom; »Imamo ga tedaj Slovenci, hvala Bogu! saj vendar tudi v Ter-stu. Imamo pravim, tudi tukaj narodni list, ki smo ga že zdavnaj želeli in ki je zelo potreben.. Ker je list namenjen posebno za naše prosto ljudstvo ne smejo bolj učeni bravci se čuditi ali celo zameriti ako nahajajo v njem neko bolj nizko pisavo.« Pri tem prvem listu namenjenem tržaškim okoličanom, je nujno se nekoliko pomuditi. Četudi je na listu naveden kot «izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Piano« pri Sv. Ivanu v Verdeli, vemo, da je dejansko ta list izšel po zaslugi Verdelskega, ki je podjetje finansiral in pripravil vsebino. To izpove on v svojem življenjepisu, kjer pojasni, da je med njim in Pianom obstajala neka pogodba, po kateri UELIKO SLU«! ■ i« odkril jv spominske plošče oh Nu-lcuhn rojšiva Josipa Miia-lristu dne ii septembra t, L -v- ]!:i vr» .,Oosf><)d;irskes^a društva" m Vnidi l.uhca Sr;C-c;hO) • • « Zadetek točno ob 3. uri pop. V•>’>.>!'! i i.i 40 vri />i isehtf: s« pšišfe. Ctill ikiimOis <:.«.»'Vl K je navedeni postal navidezni lastnik in urednik. V verodostojnost te izjave ni dvomiti. 2e slovenščina, v kateri je pisan uvodni članek v Ilirskem Primorjanu, izdaja Verdelskega in istotako tudi izjava, da je list namenjen za «prosto ljudstvo ». Ko sta se s Pianom razšla, pa še dejstvo, da je navedeni v Ilirskem Primorjanu od 22. julija 1866 objavil, da je «15. julija 1866 izšel nov slovenski časopis Teržaški Ljudomil, ki ga urejuje Jože Godina (Verdelski) in njegov pomagavec Gašper H. Martelanc. List je političen učiven in kratkočasen«. Gotovo je bil Piano zaradi pogodbe primoran napraviti v Ilirskem Primorjanu to reklamo novemu listu. Spora z Verdelskim pa Piano ni iznašal javno; zato je imel pač dovolj vzrokov. Tako sta Verdelski in Piano imela sedaj vsak svoj časopis in ga po svoje urejevala. Ta rešitev pa ni prispevala k pomiritvi. Zakulisno se je spor nadaljeval in v novembru istega leta zavzel o-stre oblike ter prišel v javnost. To delo pa je opravil Cegnar v Ilirskem Primorjanu od 1. nov., kjer je objavil odprto pismo, naslovljeno «Teržaškega Ljudomila vredniku«. V tem pismu Cegnar dolži Verdelskega, da je: «...s s-jim hudobnim jezikom na i * kraje pikal« in da je članek, ki mu ga je bil izročil za objavo v Ilirskem Primorjanu, popačil in nato natisnil. Nato trdi, da je Piano dal Verdelskemu slovo, medtem ko se je on trudil, da bi ju «pobogal», ker je bil prepričan, da je slovenski časopis v Trstu zelo koristen. Sele po sporu je on — Cegnar — pristooil in pomagal pri urejevanju na ve denega lista. Piano pa, da «jedo bival pismena svarila od jako či slanih rodoljubov in ustmene o pomine od tržaških Slovencev« Baje celo Čitalnica (mestna, moja op.) «je imela pripravljen ojster sestavek zoper Verdelskega«, kar pa je on — Cegnar — preprečil. Teden dni pozneje pa je Teržaški Ljudomil prenehal izhajati. Ilirski Primorjan od 18. nov. 1866 pa prinaša to vest: «... ne vemo prav za prav, zakaj je nehal ta časopis, to vendar nam je dobro znano, da podpore, katero je iskal od deželne vlade, nej dobil i da mu je tudi up po vodi splaval, da bode po novem letu vladen časopis«. S svojo zamislijo je torej Verdelski pogorel na vsej črti. Mlajši, podprti od «bolj učenih brav-cev«, so mu nato zadali še en udarec. V Ilirskem Primorjanu od 2. dec. beremo to vest: «...Po novem letu < se ne bode imenoval več Ilirski Primorjan ampak «Primorec» ker je prvo ime neokratno, čudno in nepristojno«. Da je Verdelskega vse to peklo, je samo ob sebi umevno. On je namreč hotel, da bi bil list pisan «...z neko bolj nizko pisavo...« Z drugimi besedami povedano, zelo blizu narečja, da bi ga okoličani razumeli, se ga oklenili in imeli od tega koristi. Njemu je bilo pri srcu predvsem njegovo «prosto ljudstvo«. To ljudstvo se je takrat vrtelo v krogai nevednosti in revščine, pa ga je on hotel izpeljati iz tega začaranega kroga. Zato mu je hotel dati neko osnovno znanje, da bi si znalo pomagati z lastnimi močmi. Slovenske inteligence takrat še ni bilo. Redki Slovenci, ki so se izšolali v nemških in italijanskih šolah, so se utopili v pestri tržaški meščanski družbi in ljudstvo od tega ni imelo koristi. Njegova zamisel, dati časopis o-količanom, je bila dobro premišljena poteza. Iz osebne izkušnje (Nadaljevanje na 7. strani) 5. novembra se je v Kulturnem domu začel gledališki tečaj, ki ga obiskujejo prijavljeni slušatelji (dijaki, študentje, vzgojitelji in člani gledališkega studia), vabljeni in dobrodošli pa so tudi vsi občasni poslušalci. Tečaj vodi režiser M. Mahnit. S povzetki posameznih predavanj, ki bodo tja do konca februarja, bomo skušali u streči vsem, ki jih govor in gledališče zanimata, pa tečaja ne utegnejo obiskovati. Te povzetke objavljamo danes sedmič (prvič v nedeljo 17. nov., nato 1., 8., 15., 29. decembra in 12. januarja). 24. Napotki in vaje za dobro govorjenje Pri javnem in posebno še pri umetniškem govorjenju ne gre samo za izrekovalno popolnost, t. j. za tisto natančnost in moč, ki zadovoljujeta gledalca ne samo v prvi, ampak prav tako v zadnji vrsti dvorane; razen izrekovalne (tehnične, materialne) plati gre namreč še za smiselno, razodeval-no (priobčevalno) in lepotno popolnost in silo izpovedovanja. Obvladovanje govorne obrti vključuje dobro dihanje, dobro, vseh napak in malomarnosti izčiščeno izrekovanje glasov (poudarjenih in nepoudarjenih (I) samoglasnikov, dvoglasnikov, zvočnikov, soglasnikov, soglasniških sklopov), zanesljivo oblikovanje dramatično samostojnih besed, govornih enot, izjav in kompleksov z zanesljivimi starti in jasnimi končnicami ter z zanesljivo smiselno melodično izpeljavo, napeto- oblikovanje dialoga ter smotrno, izjavi, liku, položaju in dogodku primerno uporabo govorice telesa. Vaditi Je treba vsestransko: ne en sam problem — na pr. izrekovanje glasov, ampak čim več problemov oz. nalog hkrati (dih, glasnost, dobri starti in zaključki posameznih enot itd.) 4, Vaj se lotevajmo ne samo z dobro voljo, ampak z vnemo in veseljem. Izogibati se je dveh reči: mlahavosti in mehaničnosti. Komur so vaje odveč, kdor bi jih rad preskočil, naj rajši odjenja in neha sanjati o slavi v Talijinem hrarpa, Brez'urjenja nikoli ne boš mojster; le vaja dela mojstra. Preden začneš z vajami, si dobro oglej pravila slovenskega pravo-rečja. Preberi si tudi poglavja (slovnica, Slovenski pravopis 1962), ki opisujejo oblikovanje oz. podobo slovenskih glasov. Vsi naši knjižni samoglasniki so lahko dolgi in kratki (k, a; č, e; i, i; 6, 6; u, u; dolgi in kratki polglasnik). Vendar je treba pripomniti, da dolžina naših samoglasnikov ni pretirana. Izrazitejša je le tista, ki nosi poudarek govorne enote (zakajsitostoril), ali tista, ki jo razpotegne čustveni zanos. Zato je nenaravno, če govorimo tako, da daiemo vsem dolžinam enake razsežnosti (zakaj si t6 stdril). Dolgi knjižni samoglasniki, ki jih zaznamujemo s črkama E in O, so lahko ali ozki ali široki (6, č; 6, 6) in povzročajo Primorcu še posebne težave. Vsi dolgi knjižni samoglasniki imajo lahko rastočo ali padajočo melodijo (intonacijo). Pripomba: vse lastnosti slovenskega poudarka (kvantiteta — dolžina, kračina; kvaliteta — ožina, širina, melodija — rastoča, padajoča) se praviloma razžive le na enem samem samoglasniku (zlogu) v besedi. Zato ni pravilno, če rečemo brezumje nam. brezumje ali pbročila nam. poročila. Vsi drugi samoglasniki v besedi so nepoudar jeni, vendar moramo nanje pri lepem govoru prav tako zelo paziti. Kaj brž se nam namreč zamažejo in skrotovičijo: pu-včst, nam. pOvest, ubrkz nam. Obraz, s stricam nam. s stricEm. V knjižnem govoru je treba tudi nepoudar jene samoglasnike, pa naj stojijo pred ali za poudarkom, izrekati jasno in čisto, nepoudarjene E in O pa rajši bolj široko kot ozko (nOvicE, mčstO, delAjO, O-pčrEjO. Izberi kakršno koli besedilo (domačega ali tujega pisatelja, kak članek, Prešernovo pesem Pevcu, Župančičevi Kovaška in Prebujenje) in naglasi (z naglasnimi znamenji) vse poudarjene samoglasnike. N. pr.: Ce ne moreš izreči poštene besede, potem (= potem) mčlči, člčvek bčžji. Zatem izrekuj vsako besedo posebej in pazi tudi na jasno izrekovanje nepoudarjenih samoglasnikov: čč / nč / mdrEš / Izreči / pOštčnE / bEsedE / potem / mblčl / ČldvEk / bflžjl. Nato določi govorne enote in jih govori tako, da dobe smisel; v ta namen boš poiskal poudarek govorne enote. Brez tega poudarka je izjava mrtva. V stavku «oče zida hišo« se moraš, seveda v skladu z resnico, ki jo hočeš povedati, odločiti, kaj boš poudaril. Načelno namreč lahko poudariš vsako od teh treh besed: OCE zida hišo (ne stric); oče ZIDA hišo (ne podira); oče zida HIŠO (ne pa hlev). Torej: čenemorešizrečipoštčnebesede / potemolči / človekbdžji. Opazil boš, da boš enoto najprej izrekoval zelo nemarno: preveč gla-sov se je nabralo; manj časa imaš za izrekovanje vsakega od njih; mnogi glasovi so zgubili samostojnost in moč, ki so ju imeli, dokler si izgovarjal vsako besedo posebej; njihov boj za življenjski prostor je trši. Ko pa boš dalj časa vadil, bodo izrekovalna mesta vedno- hitreje in vedno popolneje najdena in Izoblikovana (pomisli na dir, ki se vanj spušča jezik, na njegova neprestana preoblikovanja, na neprestano menjavanje velikosti ustne votline, na zadostno dovajanje sape), govorna enota pa bo vedno bolj čista, tekoča in krepka. 8. Pri vajah skrbimo za zanesljivo zalogo sape v pljučih. Osvobodimo se slehernega posredovanja čustev. Doseči hočemo zanesljivost stroja. Doseči hočemo ZAVESTNO izrekovanje glasov. Zavedajmo se svojega opravila, nadzorujmo ga! Ce smo samo drdrali, je bilo naše delo brez koristi. Poišči (v knjigi, časniku) večje ali manjše enote in jih obdeluj takole: Vadi počasi, hitreje, zelo hitro; vadi šepetajoče, tiho, naglas, zelo glasno; vadi s pavzami, ki jih sam določiš: a) brez vdiha, b) z vdihom; vadi s stalnim, enakomernim (neenakomernim) naraščanjem (pa. danjem) moči glasu — hitro in počasi. <1 1- Sprejem gostov. - 2. Slavnostni govor. -3. Odkiilje plošče. 1. Ci, V. Bfož: ..Spomin na Zagr«6“. poje roSšpn zbor pevskega d«ušiva oie" u Vrdele s -spremij. tambMeškega zbora jz Sv. Ivana. 2. Halshelz: Lovska' poje moški zbor pevskega društva „Višava" i? Kookbnelja. 3. G. V. Broz: ,.Živi« predsednik'. svira tamburaši« zbor h ‘jv. Ivana, ■ 4. V. Mirk : „0t sijaj", poje ženski zbor s spenili, : e i n r.- u r t. i r a o zbora i i $v. Ivana. ~i, H. Nec ved ..Dijaška'', poje mosk; ib.o id tenor -solo „Veletife" i/ Sktsdni«. 6. D. Jenko : ..Na moru '. perje meški /boi d) ušivo ,.Slove" ir sv. M, M. spodnje. 7. Iv. p!, /nje: „Po: ..'Zvemmita.:' n Rocola. \0. V. Mirk ; ..Kukavica", (odlomek ir cikla »Sperniadi v gozdu"), poje ženski s spiem-jevatijepr tambuioškega /trote iz Sv. Ivana. 11. PROSU) žflBHVK. Med posameznimi točkami svira godtra K sporedu solističnega koncerta GM v sredo, 5. februarja v Kulturnem domu Josipu Godini Verdelskemu 6. septembra leta 1908 Koncertni spored, ki ga bosta v sredo zvečer izvajala v Kulturnem domu pianistka Neva Merlak-Corrado in violinist Rok Klopčič, ki »a pri klavirju spremlja Marjan Lipovšek, prinaša nekaj zanimivih novosti, med katerimi sta dve glasbeni deli, ki bosta v Trstu prvič izvajani: violinska sonata slovenskega klasika Matije Babnika ter Scherzo za klavir skadatelia Demetrija Zebreta, ki bo doživel tokrat svojo krstno izvedbo. MATIJA BABNIK sodi med red ke slovenske skladatelje, ki so se v ^ 'etku preteklega stoletja poleno ukvarjali z glasbo. V obdobju klasike so na Slovenskem razvili svoje glasbeno delovanje predvsem tujci, dočim so domači ustvarjalci večji del odhajali v tujino. Glasbeni viri omenjajo Babnika v času francoske zasedbe kot pevca ljubljanske škofovske kapele. Znano .je nadalje, da je bil 1. 1817 častni član ljubljanske Filharmonične družbe. Istega leta pa je zapustil Ljubljano in ga odtlej srečujemo na Dunaju. O življenju in skladateljskem delu Matije Balenika nam je prav malo znano, ohranjena pa je njegova violinska «Sonate pour le piano - forte avee accompagne-inent de violon«, ki dokazuje, da je njen avtor izvrstno obvladal kompozicijsko tehniko in sonatno obliko in da je bil po stilu klasik, ki se .ie zgledoval tudi po delih Mozarta in Beethovna. Sonata Izkazuje bogato invencijo in kaže, da je bil Babnik sposoben skladatelj (D. Cvetko: Stoletje slovenske glasbe, CZ 1964). To glasbeno delo iz obdobja klasike dokazuje, da so v dokaj težkih razmerah v katerih se je pred 150 leti razvijala slovenska glasba, tudi iz vrst glasbeno nadarjenih Slovencev izšli posamezni glasbeniki, ki so bili zelo razgledani in izvrstni komponisti. Spored, ki ga ho izvajal violinist KLOPČIČ ob spremljavi LIPOVSKA obsega še dela naslednjih avtorjev. CLAUDE DEBUSSV (1862-1918): Sonata za violino in klavir je poslednje glasbeno delo, ki ga je slavni francoski impresionist, že težko bolan, napisal pred svojo smrtjo. Iz nje odseva tista vzvišena zbranost, ki jo kažejo dela velikih mojstrov na pragu nesmrtnosti. Taka dela pomenijo neko duhovno oporoko, v kateri je kaj malo podatkov a toliko več slutenj in prav tem ie treba prisluhniti. Debussy.ieva violinska sonata je povsem odmaknjena od tradicionalne sonatne oblike. Bogata skladateljeva invencija pride najmočnejše do izraza v značilnem drugem stavku. ARAM ILJIC HACATURIAN (rojen 1903 leta v Tbilisu v Armeniji) spada med najpomembnejše ruske skladatelje novejše dobe. V njegovi glasbi se zrcali njegova domovina Armenija in značilnosti zakavkaške glasbene folklore — ritmika, orientalska lirika, dramatični kontrasti in improvizira-nost dolgih melodij, kot jih pojejo armenski narodni pevci ašugi. Omenjene značilnosti Hačaturja-nove glasbene govorice srečamo tudi v violinski skladbi «Chant Poem«. Pri nas je armenski skla- I datelj znan predvsem kot avtor izvrstnih koncertov za klavir, violino in čelo. Francoskega skladatelja CAMIL-LA SAINT - SAteNSA (1835 - 1921) bi lahko imenovali francoskega «klasika» tako glede na značaj skladb kakor po vsesplošnosti njegovega dela. Njegov skladateljski opus obsega prek 170 velikih del, od komornih preko simfonij in koncertov do kantat, oratorijev in opernih del. Saint - Saensova glasba sicer ne dosega vrhunskih stvaritev drugih skladateljev, je pa stilno čista, jasna in neprisiljena. V svoja dela ie — kot znan klavirski virtuoz — rad nadrobil vrsto virtuoznih tehničnih problemov. Virtuozen, bleščeč značaj ima tudi njegova skladba Hava-naise. Pianistka NEVA MERLAK-CORRADO pa si je za svoj spored izbrala naslednja dela: Toccata v e-molu J. S. Bacha (1685 - 1750) spada med pogosto izvajane skladbe klavirske literature. Skladatelj jo je napisal v svojih mlajših letih, ko je deloval kot koncertni mojster in organist na dvoru v Weimarju. Toccata v e-molu. ki jo bomo tokrat slišali v Montanijevi priredbi, ie izmed sedmih istovrstnih Bachovih del najzanimivejša. Značilna je njena glavna tema ostro izklesanih obrisov. FREDERYK CHOPIN (1810-1849) je svoje klavirske balade komponiral nad nekaterimi pesnitvami rojaka in prijatelja Adama Mic-kiewicza Zlasti v prvi Baladi v g molu, ki jo pogosto srečujemo na koncertnem odru, je skladatelj precej zvesto sledil pesnikovemu orisu litvanskega junaka Konrada Wallenroda. Baiaaa je polna dramatičnih zapletov, tematiem material je bogat in kontrasten; melanholični, celo tragični odstavki se prepletajo z lahkotnimi in bleščečimi, dokler se j katastrofalnem razpletu ne sprosti vsa skladateljeva ustvarjalna sila Klavirska skladoa «Pour Ir piano« (1901), je prvo večje Debus-syjevo delo za klavir. Posamezni stavki — preludij, sarabanda, tokata — nosijo klasične naslova brez določenega programa, kar po eni strani kaze na njihovo povezanost s tradicijo, po drugi pa z njo zaradi veselja nad jasno igro tonov in njinovih medsebojnih odnosov ni nobene zveze. Skladbe so zasnovane docela svobodno, tako kot je sam skladatelj spregovoril v sproščenem izrazu in glasbenem jeziku ter nizal doslej nenavadne in blagozvočne harmonične tvorbe DEMETRIJ ZEBRE, do nedavnega direktor jubl.ianske Opere, je znan slovenskemu koncertnemu občinstvu kot izvrsten dirigent. Kot komponist spada med tiste slovenske glasbene ustvarjalce. ki so že med obema vojnama vnesli nove avantgardne prijeme v slovensko glasbeno kulturo. Zebre je avtor simfoničnih del Tek, Toccata. Vizija. Svobodi nasproti, pa tudi številnih krajših skladb. Klavirsko skladbo Scherzo je napisal po vrnitvi iz Prage, kjer je dokončal svoje glasbene študije na tamkajšnjem konservatoriju. Vreme včeraj: NaJvl*Ja temperatura 6.9, najrulžjs 5A, ob 18. uri 6.4 stop., zračn-l tlak 1018,4 stanoviten. brez vetra, vl*»a »5%, nebo obletno, morje mirno, temperatura morja 7.6 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 2. februarja SVEČNICA Sonce vzide ob 7.25 in zatone <* 17.12 — Dolžina dneva 9.47 — Luna vzide ob 17.03 in zatone ob 7,48 Jutri, PONEDELJEK, 3. februarja BLAŽ RESOLUCIJA REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Protest zaradi nedemokratičnega ravnanja pri imenovanju tajnika šolskega patronata Repentabrski občinski svet zahteva spoštovanje narodnostne stvarnosti v občini - Pojasnilo občinskega tajnika in pismo šolskega skrbnika VČEHA.J NA SESTANKU NA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU Včeraj zvečer se je sestal repentabrski občinski svet. ki je glavni del razprave posvetil vprašanju repen taborskega šolskega patronata in posegu šolskega skrbnika dr. Angiolettija, kj je namesto v skladu s pravili izbranega tajnika v osebi slovenskega učitelja Lava Bitežnika, imenoval za tajnico - ravnateljioo patronata ravnateljico Fortuno. Svetovalci so Po daljši razpravi soglasno sprejeli resolucijo, ki jo Je predložil občinski odbor, v katero pa so vnesli nekatere popravke in dopolnila, ki jih je predlagal svetovalec leve opozicije Baiss. Resolucija se glasi: «Občinski svet občine Repenta-bor, zbran na redni seji dne 1. februarja 1969. je razpravljal o zad njih dogodkih v zvezi z repentabr-skim patronatom, ki so povzročili veliko razburjenje med prizadeti mi občani in slovenskim prebival stvom nasploh. Sklicujoč se na pismeno priporočilo, ki ga je gori omenjena občina poslala Šolskemu skrbniku v Trstu dne 27.9.1968, da naj sestav in delovanje Šolskega patronata u strezata etničnemu značaju prebivalstva v občini, ki je v pretežni večini slovensko. Z obžalovanjem ugotavlja, da se omenjeno priporočilo ni ustrezno upoštevalo, kajti za predstavnika Šolske oblasti v Šolskem patronatu je bil imenovan šolnik italijanske narodnosti in ne slovenske, čeprav velika večina Šoloobveznih o-trok na območju naše občine obiskuje slovenske osnovne in srednje Sole. Prav tako ne razume, zakaj ni bila imenovana za tajnika ravnatelja Šolskega patronata oseba, ki je po predpisih, ki urejajo delovanje šolskih patronatov in na podlagi člena 12 statuta istega, bila izvoljena in predlagana od članov upravnega sveta patronata. Zaradi tega občinski svet odločno protestira zaradi protidemokratičnega ravnanja in zahteva, da se takšno neustrezno in sporno dejanje v šolskem patronatu v občini Repentabor čimprej popravi, tako da bo stanje v patronatu ustrezalo etnični stvarnosti ob spoštovanju pravic slovenske večine v občini in zadevnih šolskih predpisov.» Na začetku seje je zaprosil za besedo občinski tajnik, ki se je javno opravičil našemu dnevniku zaradi netočne informacije, ki nam jo je dal prejšnjo soboto zvečer, ko se je sestal občinski odbor in ki je bila objavljena v našem listu v nedeljo 26. t. m. V zvezi s to informacijo nam je šolski skrbnik prof. Angloletti poslal naslednje pojasnilo. «V zvezi s člankom, ki je bil objavljen v tem listu dne 26. 1. 1969 in v katerem so trditve o domnevnih nerednostih v sestavi repentabr-skega šolskega patronata, ki jih je že zanikal repentabrski župan s pismom prot. 169 od 27. 1. 1969 na slovljenim piscu, vam sporočam, Da sta gospoda Alfonz in Mirko Guštin bila oba v upravnem svetu šolskega patronata na Repentabru je bilo osebno znano vsem članom sveta, kajti oba Guština, ki pripadata slovenski narodnostni skupini, sla bila izvoljena na prvem sestan ku v izvršni odbor z novoizvoljenim predsednikom, ki pripada tudi slovenski -etnični narodnostni skupini. Iz tega sklepam, da je vir informacij, ki je že speljal ta časopis k obžalovanja vrednim napakam, tuj prizadetemu okolju.* Letošnje Prešernove proslave Naše Prešernove proslave dobivajo vsako leto trdnejši izraz volje praznovanja naše kulture. Dol ga povojna leta smo na teh proslavah izvajali in tolmačili predvsem velikega Prešena Glede na četrt stoletja načrtnega jašistične-ga nasilja, katerega prvi namen je bil prav ta, da nam zlomi kulturno in narodno hrbtenico, je povsem razumljivo, da smo v Prešernu in preko njega dajali duška kulturni narodni zrelosti ter obenem krepili naše hotenje po življenju razvoju in obstoju. Vse kaže. da se bodo letošnje Prešernove proslave vsebinsko najbolj približale širokemu praznovanju dneva slovenske kulture. Iz napovedanih proslav povzemamo pravi smisel praznovanja tega dneva, ki zaradi svoje važnosti nosi ime velikega pesnika. Prešernove proslave vse bolj postajajo obračun in analiza kulturno političnega stanja; te proslave naj bodo naš elektronski stroj, ki zaznamuje vse dobre in negativne pojave o narodu in tistih s katerimi je narodu usojeno živeti. Poleg osrednjih proslav bodo proslave še v Skednju, Podlonjerju, Boljuncu, Opčinah, Proseku, Križu, Zgoniku, Repnu in seveda va vseh naših šolah. Položeni temelji za gospodarsko sodelovanje med Trstom in Koprom Sestanka so se poleg župana udeležili predsednik trg. zborrtu-e Uaidassi, ravnatelj Steinbaeh, predsednik občinske skupščine Miro Kocjan in drugi predstavniki iz Kopra Včeraj so na tržaškem županstvu na sestanku, ki mu je predsedoval inž. Spaccini, razpravljali o odnosih med Trstom in Koprom v splošnem okviru gospodarstva obeh mejnih dežel. Sestanka so se udeležili predsednik trgovinske zbornice Caidassl, njen glavni ravna- IX. novinarski ples BO 15. FEBRUARJA v Kulturnem domu Vabila pri urednikih Primorskega dnevnika .....................................llimnl.m.l.H............M.................................. SEJA DEŽELNEGA SVETA Zaključek razprave o zakonskem osnutku o izrednih državnih prispevkih deželi Berzantijev odgovor na vprašanja svetovalcev raznih skupin v zvezi z zadnjim razvojem dogodkov na Češkoslovaškem Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. da je gospod Alfonz Guštin, ki so ga najprej imenovali v upravni svet šolskega patronata v Repentabru kot predstavnika staršev ..trok srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na predlog — predlagali so ga prvega po vrstnem redu s pismom prot. 399/68-19 z dne 22. 10. 1968 — ravnatelja srednje šole s slovenskim učnim jezi som «S Kosovel* na Opčinah (odlok skrbništva št. 16.110 z dne 28. 9. 1968) optiral za mesto predstavnika občinske uprave, ki ga je kasneje imenovala in je bil zato nadomeščen z odlokom prot, 17775 z dne 17 10. 1968 (točka 2) z gospodom Mirkom Guštinom, ki je bil tudi predlagan, drugi zaporedno po vrsti v omenjenem pismu po omenjenem ravnatelju. Odlok št. 17775 z dne 17. 10. 1966 je bil poslan vsem oblastem in prizadetim ustanovam vštevši županu občine Repentabor, tržaški škofiji, predsedniku šolskega patrona ta na Repentabru, didaktičnemu ravnatelju osnovnih šo. s slovenskim učnim jezikom na Opčinah in šolskemu .nadzorniku osnovnih šol slovenskim učnim jezikom. Včeraj se je končala splošna razprava o zakonskem osnutku o uresničenju člena 50 deželnega statuta, ki predvideva izredne državne prispevke deželi. Spregovorili so še trije svetovalci, tako da se jih je udeležilo razprave skupno 24. Zatem je predsednik deželnega odbora Berzanti odgovoril na vrsto vprašanj raznih svetovalskih skupin v zvezi z zadnjimi tragičnimi dogodki na Češkoslovaškem. Najdaljši govor je imel komunist Peliegrini, ki se je pritožil nad načinom razprave o omenjenem zakonskem osnutku. Rekel je, da ni doslej nihče odgovoril na politični ravni na kritike komunistov niti na razne kritične opazke demokristjanov Urlija, Cocian-nlja in drugih. Zdelo se Je tudi, kakor da bi tekla razprava na robu prepada in da so se čutila v njej vplivi od zunaj. Zatem je omenil odklonilno stališče vseh treh sindikatov, kar je pripravilo predsednika Berzantija, da je za včeraj popoldne zopet sklical njihove predstavnike. To je važno dejstvo, toda potrjuje občutek, da teče razprava o načrtu, ki še ni dokončen in ki se bo dal spremeniti s pritiskom od zunaj. Zakonski osnutek se je porodil v juniju lani, to Je z ustanovitvijo ga deželnega odbora leve sredine, kar kaže njegovo «strumen-talnost». KPI je poudarila potrebo, da se pripravijo načrti, s katerimi bi se lotili preobrazbe gospodarskega In družbenega ustroja dežele, deželni odbor pa zahteva sicer od države mnogo milijard, pri čemer pa se ne ozira na strukture in namerava potrošiti denar nenačrtno, tako da ne bi prišlo do nobene bistvene reforme. Za Pellegrinijem je spregovoril socialist Dal Mas, ki je najprej polemiziral s komunistom Pelle-grinijem, ki je dejal, da se dotlej ni oglasil v razpravi še noben socialist. Dal Mas je dejal, da je ta zakonski osnutek zbudil veliko zanimanje v deželi. Rekel je tudi, da njegova stranka upošteva pritožbe in zahteve sindikatov ter da bo posredovala, da bi njihovim upravičenim zahtevam ugodili. Vse to bo obravnavala s čutom za odgovornost. V zvezi s trditvijo sindikatov, da deželni odbor s svojo politiko ne upošteva zahtev delovnih ljudi, je Dal Mas naštel, kaj vse je po njegovem odbor doslej storil. Zatem je polemiziral s predstavniki furlanskega gibanja, pa tudi z deme-kristjanskim teoretikom Mizzauom, ki zagovarja spodbude zasebni in dustriji. NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdor plača naročnino za 1.1969 Do 20 februarja imate čas poravnati naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvrščeni med nagradne izžrebance. Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti. Dobite lahko: 1. prenosni pisalni stroj «Tops» 2. pirotsko preprogo — 73 x 150 cm 3 zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor - 4 plošče (33 obratov) — 22 pesmi 4. Opero «Gorenski slavček« — skladatelja A. Foersterja Roman A Rebule — V Sibilinem vetru Iz slovenske glasbene zakladnice - France in Tončka Marolt — plošča (33 obratov) 7. knjigo Sodobna kuharica - uredila Andreja Grum 8. Domovina — Ansambel Franca Korbarja — plošča (33 obratov) 9 I. Hmelak: Soška fronta 10. Stara domačija — Ansambel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov) Nagrade bodo od torka dalje na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, Ulica sv. Frančiška 20. 5. 6. Zadnji je posegel v razpravo demokristjan de Rinaldini. Najprej je naštel smotre petletnega deželnega načrta, ki so zapopaden.i v osmih točkah. Rekel je, da bi se morali v bistvu vsi strinjati s temi točkami, čeprav bj se razhajali v oceni nekaterih podrobnostih. Za uresničenje načrta pa so potrebni izredni državni prispevki in ravno te predvideva zakonski o-snutek, sestavljen na podlagi člena 50 statuta. De Rinaldini je dejal, dai si, »e- smemo utvarjatt, da bo pot tega zakonskega osnutka lahka, ali hitra, saj ga mora odobrifi parlament. Zato bi morili čnotno h'a]si»paU odbor in vse svetovalske skupine, da bi s tem dal! zahtevam večjo težo. Po razpravi je predsednik Berzanti odgovoril na vprašanja svetovalcev raznih skupin o položaju na Češkoslovaškem. Rekel je, da so zadnji tragični dogodki pretresli ves svet. Deželni odbor izreka solidarnost junaškemu češkemu ljudstvu. Žrtev mladih študentov in delavcev kaže, kako je ljudstvo obupano, hkrati pa kaže tudi njegovo svobodoljubnost. Berzanti je dejal, da se klanjamo spominu Jana Palacha in njegovih tovarišev, hkrati pa izražamo svojo ganjeno občudovanje za njihov pogum in plemenitost duha. Prebivalstvo naše dežele se čuti povezano z usodo češkoslovaškega ljudstva, ki se bori za svoje osnovne demokratične pravice, kakor tudi z usodo grškega in španskega ljudstva, kjer oba režima kažeta svoje totalitarne težnje In svoje sovraštvo proti svobodi. Čeprav dežela ni pristojna za zunanjepolitična vprašanja, pa se odbor popolnoma strinja z obveznostjo, ki jo je sprejel v parlamentu zunanji minister Nenni, ki je dejal, 'da bo Italija posredovala, da se prizna češkoslovaškemu ljudstvu prandca do neodvisnosti. Zatem so vsi predlagatelji vipra šanj odgovorili, aij so zadovoljni z odgovorom predsednika Berzantija. Prvi je prišel na vrsto svetovalec Stoka (LSS), ki je izrazil zaskrbljenost nad dogodki na češkoslovaškem in dejal, da je usoda Jana Palacha vse ljudi pretresla in ganila. Rekel je, da je z Berzantijem odgovorom zadovoljen. De Cecco (PSIUP) je dejal, da so sicer dogodki na Češkem vse pretresli, da pa so jih desničarji in nazadnjaki izkoristili za svoje špekulacije, kar je treba obsoditi, ker gre za izzivanje. Izjavil Je, da Berzantijev odgovor ne zadovoljuje njegove skupine. Mlsovec Morelll je dejal, da so zadovoljni z uvodnimi besedami odgovora, da pa se ne strinjajo 7 Berzanitljevlml besedami o Grčiji in Španiji, češ da to ne spada zraven. Precej obširno je odgovoril komunist Cuf-faro, ki je dejal, da se ni moč strinjati z Berzantijevim odgovo rom, češ da je retoričen. Rekel je, da komunisti razumejo razloge za ravnanje Jana Palacha, da pa ne morejo odobravati takšne metode politične borbe. Rekel je tudi, da je treba napraviti globljo analizo položaja in iskati korenine dogodkov v svetovnem položaju, ko obstajata dva nasprotna bloka. Demokristjan Del Gobbo je rekel, da se strinja z Berzantijevim odgovorom, prav tako tudi liberalec Trauner, ki je dejal, da je svoboda največja dobrina. Socialist Dal Mas je rekel, da je teza za kongres KPI o Češkoslovaški pozitivna, da pa je skušal «tovariš Cuf-faro nekako opravičiti dogodke na Češkoslovaškem)). Rekel je, da je njegova stranka le delno zadovoljna z Berzantijevim odgovorom Pri tem je odločno obsodil ravnanje fašistov in Francovo diktaturo. pristaniščnikov. Dnevni red te letne skupščine je naslednji: poročilo o pogajanjih o dopolnilnem pokojninskem skladu pristaniških družb za zvišanje dodatne pokojnine; izvolitev predstavnika upokojencev v dopolnilnem skladu in izvolitev novega odbora; borba za zvišanje pokojnin Skupščina upokojenih pristaniških delavcev Italijanska zveza upokojenoev OGIL sporoča, da bo jutri ob 16. uri v novi dvor&ni v Ul. Madonni-na št. 19 skupščina upokojenih pristaniških delavcev in vdov umrlih a., INPS. Stališče CGIL do industrijskega pristanišča Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je včeraj razpravljalo med drugim o podaljšanju davčnih u-godnosti v tržaškem pristanišču, ki zapadejo junija meseca. Pravkar se je namreč pričela v komisiji za industrijo poslanske zbornice razprava o tem predmetu. Tajništvo je zelo zaskrbljeno ob rezultatih začetnih razprav in bo storilo potrebne korake na pristojnih mestih. Predvsem je takoj brzojavilo predsedniku komisije za prevoze poslanske zbornice, predstavniku vlade v komisiji Piet.ru Schie-tromi, podtajniku za industrijo in tajništvu CGIL ter poudarilo nekatere pogoje, ki se mu delavci ne morejo odreči. Ti pogoji so: ugodnosti se smejo podaljšati samo za toliko časa, kolikor bo potrebno, da se pripravi nov zakon, ki bo dokončno urejeval vso dejavnost ustanove. Nadzorstvo nad ustanovo na.i se prenese od vladnega komisarja na deželo. Prekličejo naj se funkcionalne avtonomije in ustanova naj se demokratizira z bistveno spremembo sestave vodstvenega odbora ter z omejitvijo sedanjih pretiranih polnomočij izvršnega odbora, ki dejansko vodi ustanovo. Začetek pustnih prireditev v Skednju V okviru eškedenjskega pusta* so bile na pobudo občinskega ekono-mata že sinoči škedenjske ulice izredno razsvetljene Hkrati pa so v škedenjskih gostilnah začel1 s »kuhinjskim tekmovanjem*. Sinoči so gostom postregli s tradicionalno «joto». Včeraj otvoritev razstave Vladan Subotič v galeriji Russo V vsej povojni dobi je v Trstu razstavljalo razmeroma malo likovnikov iz Jugoslavije. Nekaj slovenskih slikarjev je prikazalo svoja dela še v galeriji Scorpione v prvih povojnih letih, nato pa je bilo dolgo, zelo dolgo obdobje popolne rijo Cavana, kipar Tršar, v galerijo Cavana, kipar Tržar, v galerijo Tribbio pa Zvest Apollonio. Nekaj drugih slovenskih likovnikov pa je sodelovalo le na kaki skupinski ali priložnostni razstavi pred leti, medtem ko je lani bila v palači Costanzi obsežna reprezentativna razstava sodobne jugoslovanske likovne ustvarjalnosti in na tej razstavi smo se srečali tudi z nekaterimi zahtevnejšimi deli bolj znanih hrvaških in srbskih slikarjev. Dogajalo se je, da so posamezni hrvatski in srbski likovniki prirejali razstave drugod po Italiji, tržaške umetnostne galerije pa so jim bile nedostopne. Zato s še večjim veseljem beležimo sinočnjo otvoritev razstave, ki jo je tržaški likovnik Ciro Russo pripravil v svoji galeriji ter v pasaži Rossoni mlademu in zares veliko obetajočemu slikarju Vlada-nu Subotiču, ki se tržaškim ljubiteljem umetnosti predstavlja s kar 43 olji. Ker gre za resnično dobro pripravljeno in hkrati obsežno razstavo, ki pa ima še to prednos1. da je v središču mesta, v pasaži Rossoni in je torej dostopna vsem, jo toplo priporočamo. telj Steinbaeh, predsednik občinske ljudske skupščine v Kopru Miro Kocjan in 'podpredsednik I-vo Jelačin, predsednik sveta za gospodarstvo in predsednik koprskega pristanišča Branko Magajna, načelnik oddelka za gospodarstvo pr.j koprski občini Mitja Logar ter tehniki In izvedenci obeh uprav. Na sestanku so položili operativne temelje, da bi konkretizirali predloge, ki so bili postavljeni na nedavnem obisku župana Spac-cinija v Ljubljani pri predsedniku Izvršnega sveta SR Slovenije Kavčiču. Proučili so glavne smernice skupnega dela, t. j. temeljito proučitev gospodarstva o-beh področij in zaščite Krasa na obeh straneh ter zasnova načrtovanja za gradnjo velikih cest. Med sestankom, kj je potekal v prisrčnem in konstruktivnem o-zračju, so določili tudi spored dela za prihodnje mesece. Prihodnji sestanek bo konec februarja v Kopru. Predavanje o Španiji V zvezi z dogodki v Španiji bo v krožku za politično-socialne študije «Che Guevara« v ponedeljek, 3,.t.m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 javno predavanje prof. Ignazia Deloguja o temi «De-lavci in študentje v borbi proti frankistični diktaturi«. Sledila bo diskusija. Prof. Delogu je tajnik «Centra za pobude za svobodo Španije« in dober poznavalec razmer v Španiji. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne f_ februarja 1969 se je v Trstu 'rodilo 10 obrok, umirilo pa je 10 oseb. U'M'RLI SO: 85-letna Teresa Petro-nio vJ. Giiuman, 70-ieinii Teodoro Mi-chopulo, 72-letna Natailla Luser, 71-letni Piretro Degrassl, 71-letnl Lo-renzo Blekar, 72-letna Emllia Beneul, 87-1 etni Aurelio Cirneriti, 64-letni Gnido Vlsintini, 93-letnii Roberto Oris, 74-letni Ottavio Coana. OKLICI: uradnik Fulvio Rlzzi Ma-scarell:. in Študentka Licia Vislntin, nameščenec Aurelio Pavan In gospodinja Claudi a Fra-maHco, nameščenec Claudio Prodan im uradnica Bruna Giorgi, mehanik Silvano žarotti Im uradnica Helena Cahova, agent Javne varnosti Mauro lotit in pletilja Maria Berti, delavec Giuseppe Zacconi lin gospodinja Anna Krištofič, trgovec Gnido Rlccobon in Študentka Maria Grazia Orel, učitelj Florlano Verdi im delavka Nella Iiirlssevich, tesar Mario Perlot In gospodinja Eml-miiia Knez, kurjač Marin« -'Pitacco in gospodinja Nives Sandrin, karabinjer Teodoro d] parzio in gospodinja Rita D’Alessandro, član pevskega zbora Luciano Mazzaria in članica pevskega zbora Bianca Rosa Deifabro, industrijski izvedenec Fla-vio Doria in knjlgovodkinja Adriana Servi, mehanik Giovanni Canziani in gospodinja Silvana Chersi, natakar Fgidio Gota a im šivilja Roseila Min-ca, elektromehanik Vlili Crosara in prodajalka Giovanna Zeriali, mehanik Nereo Grassi Im prodajalka Erika Comisso, uradnik Fabio Pertot in frizerka Giovanna , Tonetto, radioteh-ničnl izvedenec Fiore Luigi Dean in gospodinja Anna Schiff, zastopnik Lucio V i s i n ti n im uradnica Donatella Ciai, bančni nameščenec Sergio Drec-ci in gospodinja Floriana D'Orso, u-radnik Fronco Candotto in gospodinja Armanda Ceretti, uradnik Pier-Žiorgio Neecaria in uradnica Miriam Monticolo, karabinjerski podčatsnik Domenico Baiasso in uradnica Fede rica Bukavez, pomorski častnik Mario Divarl in hostes Paola Passerl, železničar Dario Ciai In uradnica Margherita Marabotto, uradnik Mario Deitreppo in uradnica Grazia Giorgi, zastopnik Federico Cassola in točajka Carmela Befana-Caslano, u-radnik Sergio Del piero in gospodinja Laura Degrassi, električar Pabio Rosin in nameščerika Maria Novella Bellotto, inženir Mario Berti in učiteljica srednje šole Maria Noeila Sic-hich, industrijski izvedenec Biagio Passalacqua in uradnica Margherita Calnerp, H-arro Sander Im Rita SLi-cotfi. zdravnik Flavio Coce-ani-Knitel in farmacevtka Maria Antonietta Ro-manelli, tesar Mario Železnik in prodajalka Alenka Bizjak, nameščenec Klaus Fabian In študentka Maria To-dero, uradnik Antonio Pergola im u-radnica Roberta Vidoni, uradnik Giuseppe Casaregola in učiteljica Rosa Miani, SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM V nedelj’o, 9. februarja ob 16- url OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo; Josip Vidmar Stane Sever Janez Rohaček Mira Sardočeva Stane Starešinič Akademski pevski iz Ljubljane zbor «Tone Tomšiča Gledališča Verd; Danes popoldne ob 16, uri bo za dnevni red v vseh prostorih četrta in zadnja predstava Bellmijeve opere «Beaitrice iz Tende«. — Dirigent Franco Manmimo. V glavnih vlogah: Rita Tala-rico, Ileana Meriggioli, Pie-tro Bottazzo, Giulio Fioravante, Giuseppe Botta im Vito Susca. Režija Carlo Piccinato, scene Pietro Tosl, zborovodja Gaetano Riccitellt. Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice. Teatro Stabile Poleg običajne predstave komedije {(Bertoldova zgodba« Fulvla Tomizze, ki bo danes popoldne ob 16.30, je na sporedu v Avditoriju tudi »Bertoldo-va pravljica« za otroke, ki jo je Fulvio Tomlzza povzel po ljudskem tekstu Giulia Cesara Croceja. Predstava bo danes dopoldne ob 11. uri. Vstopnice so v prodaji v Galeriji Prolti po 200 lir za otroke in po 400 lir za odrasle. Nazionale 13,00, zadnja ob 21.30 «Via cci! vento«. C Gable. V. Leigh. Te* chtilcolor, Gratiacielo 14.00 <«Bora Bora«. Hay-dče Polito«. Corrado Pani. Technt-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 14.30 »Teorema«. Silvama M-an-gano, Massimo Glrottl, Terence Siarnpf. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenlce 15.00 «La notic detl’agguato». Gregory Pečk, Eva Marie Sabat, Technicolor. K x c e 1 s i o r 15.00 ((Fino a fanti male«. Ingrid Thulin, Jean Sorel. Ritz 14j00 »Poker di sangue«. Dean Martin, R. Milghum. Prepovedano mladini pod 14. lfeipm, Technicolor. Alabarda 14,30 »Eva, la Venere sel-vaggia«. E. Barros, B. Harris. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «... e pe-r tetto un delo di stelle«. G. Gemma Filodrammatico 14.30 «1 contrabban-dieri del delo«. Olaudia Cardlmale, K. Taylor. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «11 medico della mu-tua». Alberto Sordl Technicolor Cristallo 16.30 im 21,00 — Gledališka predstava «Llola». D. Modugno. Capitol 14.00 «L a ragazza con la pištola« Monica Vlttl, Stanley Baker, Carlo Giufre. Technicolor. Impero 15.00 «Scusi, facciamo l'amo-re». Prepovedano mladini pod 18. letom. Vlttorio Veneto 14,30 ({Barbareilla«. Ugo Tognazzi, Jane Fonda. Techni-coior. Prepovedano mladini pod 14. lelom. Garibaldi 14.30 «11 profeta«. Vlttorio Gassman, Ann Margret. Astra 15.30 «La strana copia«. Jack I-emmon, V. Mathavv. Ideale 14.00 «11 figlio deli ’ Aquila nera». Dlk Palmer, Ingrid Schdller. Technicolor. Abbazia 14.00 «11 lungo duello«. Yul Brynner, Trevor Hovvard Technicolor DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zoni, Largo Sonnino 4. INAM Al Cedro ,Trg Oberdan 2. D’Ambrost, Ul Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) AU'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipoila, Ul. Belpoggio 4. Marchlo, Ul Glnnaslica 44. Miani, Drevored Mi-rarnare 117 (Barkovlje). BARI CAGL1ARI IIRENCK GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 76 11) 5 89 52 77 40 52 24 3 54 45 88 6 M 4 (III 6 46 82 51 57 27 43 17 24 87 57 42 86 72 37 23 37 83 ENALOTTO 212 X 2 X XII X 1 2 Kvote: 12 točk — 7.011.000 lir, 11 točk — 245.700 lir, 10 točk — 19.500 Ur. KINO «|RIS» PROSEK Danes ob 16. uri cinema.scope barvni Avala film - Beograd: I NIBELUNGHI Igrajo: Uwe Beyer, M. Mar- low, S. Nischnevvski m s KASTA priredi 16. t. m. v Prosvetnem društvu Barkovlje pustni ples z maškarado. Začetek ob 18. uri. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «lvan Cankar« obvešča, da bo jutri, v ponedeljek ob 20.30 odborova seja. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub iLovro Košir« vabi v sredo, 5. februarja na običajni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ulica del Montecchl 6. Člani lahko dobijo prvo letošnjo priložnostno znamko. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU VLJUDNO VABI NA XVI. SLOVANSKI PLES V SOBOTO, 8. FEBRUARJA 1969 OB 21.30 V HOTELU EXCELSIOR PALAČE Vabila in rezervacija miz vsak dan od 10. do 12. ure v Ulici Machiavelli 22 ali v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 od 16.30 do 19. ure. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Dane«, 2. februarja ob 16. uri JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO ZVEZDA Podlonjer priredi v soboto, 8. febr. ob 20. uri v društvenih prostorih PREŠERNOVO PROSLAVO pri kateri bodo po priložnostnem nagovoru sodelovali šolski otroci ter predvajanje filma GREH. Vljudno vabljeni! V torek, 4. februarja ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu univerzitetni profesor dr. FRANC ZADRAVEC. Tema predavanja: OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN SLOVENSKA LITERATURA Na zanimivo predavanje, ki hoče prikazati vpliv oktobrske revolucije na našo književnost, vljudno vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki jo priredi v petek, 7. t. m. ob 20.30. v društvenih prostorih. Na sporedu je predavanje dr. Draga Dolgana, samospevi baritonista Darija Zlobca, glasba in recitacije, ki jih bo izvajala škedenjska mladina Vstop prost PROSVETNO DRUŠTVO VESNA V KRIŽU vabi mladino na predavanje dr. Medveda, ki bo v četrtek, 6, t. m. ob 20,30 v Ljudskem domu Odbor Mali oglasi TRGOVEC ISCE zasebno financiranje 5 milijonov lir za povečanje dejavnosti, vračljivih v enem letu, visoke obresti In jamstvo. TRIESTE FERMOPO-STA PATENTE 64619. GLASBENA MATICA TRST V sredo, 5. februarja 1969 ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT Sodelujejo: Neva Merlak-Corrado — klavir Rok Klopčič — violina Marjan Lipovšek — klavir Spored: J. S. Bach - Montani: TOCCATA e-mol Babnik; SONATA za VIOLINO IN KLAVIR v F-duru Debussy: SONATA za VIOLINO » KLAVIR Ohopin: BALADA g-mol Zebre: SCHERZO Debussy: POUR LE PIANO Hačaturjan: OHANT POEME Salnt-Saens: HAVANAISE Vstopnina: 700 Ur, dijaki 300 lir. SLOVENEC DANES TOSTRAN IN ONSTRAN MEJE Kdo je, kako živi, kam gre Na to teano priredijo v čebrteik 6. februar-ja ob 20.30 v Mali dvoran* Kulturnega doma javno diskusijo primorske revije: GORJAKA SREČANJA (NOV* Gorica) IDRIJSKI RAZGLEDI (Mulja) KAPLJE (Idrija) MLADIKA (Tret) MOST (Tret) ZALIV (Tret) VABLJH!**1 Pogrebno podporno društvo v Bazovici sklicuje redni ob&» zbor danes, 2. H. 1960 17. uri v Preslovl dvorani. Prosimo člane, da se udeležijo v polnem številu in P**' poročamo točnost. Odbor Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Maf ^ Kraljič iz Boljunca daruje mož io 5000 1'ir za Dijaško matico. OJ> 'j, vi obletnici smrti drage mame . ruž .j Slca rtl3' družina Pavšič 5000 lir za Dijaško „ grob j& Marije Hrovatin daruje Milan J^tV LAHKI TOVORNJAK . TRICIKEL GUZZI (Ercole) nosilnosti 15 q prodam. Bolčlč, Boljunec 12. »CITROEN« — mehanična delavnica Samarlttanl in Mlceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rittmeyer 4/a. Je Cebron daruje hči Brna z 3000 lir za Dijaško matico. » 5 namen darujeta Guštin in Klara ^ 1000 lir za Dijaško matico. Ob 2- » letnici smrti Josipa Pavšiča č>‘ .. M 3 1000 lir za spomenik padlim P$r nam na Opčinah. Anton Koluta j, ruje 800 lir za Dijaško matico. obletnlci smrti Adrijana Kalca j" (a je Rado, Padriče št. 130 5000 ir t% športno združenje Gaja in 2000 ll' ^ prosvetno društvo Slovan. Ob 'n? žalostni obletnici smrti Bruna " L la se ga spominja stric Pepi z P' 9. no in daruje 1000 lir za Dijaško r tico. Ob 25. obletnici PartizaPjgod ga dnevnika daruje Anica Udovič ^ lir - za spomenik padlim partij® trna Opčinah. Pepca rožarca s ""tl' roša daruje 1000 lir za Dijaško co. V počastitev spomina pok. je Hrovatin daruje družina M-pun 2000 lir za Dijaško matic0-^ 6 obletnici smrti Serafina v darujejo starši v počastitev vie• ga spomina 5000 lir za spomenik v llm partizanam na Opčinah. V počastitev spomina na (lrJLir prijatelja Adriana Kalca daruj* dina iz Gropade 5000 lir za šp° društvo Gaja. . Ker se nista mogla udeležit1 er-greba pok. Marije Hrovatin roj. JJJ) lavaj darujeta Stefan In Marija *■ 2000 lir za Dijaško matico. ^ V počastitev spomina pok. Hrovatln daruje družina Veto ■Lr ber 3000 lir za spomenik padlih1 v tizanom na Opčinah. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš drag1 mož, oče in ded IVAN DANEU Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 2. februarja o'0 15,30 iz hiše žalosti, Kontovel 42, na domače pokopališče Žalujoči: žena Tončka, sin Živko, hčerka Milka, snaha Silvia, zet Benjamin, vnuki in drugo sorodstvo Kontovel, Barkovlje, 2,februarja 1969 PnmmTln^clliovnilc PO NEDA VNEM OBČNEM ZBORU V NABREŽINI Vztrajno narodnoobrambno delo: glavna naloga SPD «Igo Gruden» ^ kratkem «Cankarjev veier» in pa osrednja prireditev ob 100-letnici čitalnice Prejšnjo soboto je bil v Nabrežini tot, ki je prevzel tudi k:]Cnr zbpr SPD Igo Gruden, ki je kulturnega odseka, za kot je že znano, združen z obč .n1 zborom ŠD Sokol. Tokrat se omejili na poročanje v zvezi Prosvetnim delovanjem. Delovanje prosvetnega društva na krodnoslno tako ogroženem pod-r CJU' kot je nabrežinsko, se ne mo t® °®ejiti zgolj na nekaj priredi-„ v' Predstave so seveda zelo važ-z'.vendar pa morajo biti na dolo-vJ?1 kvalitetni ravni. Današnji člo-vli?.Je pogojen od kvalitetnih tele-,.®J'skih sporedov, na izbiri ima lit0?’ Profesionalno gledališče, kva-rla n.e .časopise in revije. Zato si ]j?P.asnji poprečni gledalec želi kva-etn° in obenem lahko razumljivo diti e?*^ev. To pa mu je težko nu-0- Vodstvo nabrežinskega društva Je zato odločilo za manj številne p reditve, ki pa so vse najskrbneje vjpravljene jn organizirane v vseh Lenobnostih. Tako sta v začetku Msnje jubilejne sezone gostovala P„f;abrežini pevska zbora Jacobus «Uus in Vasilij Mirk, gostovalo p® Je tudi novogoriško gledališče o„ed. tremi tedni pa je prvič na-Skj'P), obnovljeni domači moški pev-nilnH-’ za katerega je dal pobudo 2uacJl. pevovodja Sergij Radovič. p m’ je s tremi narodnimi pesmim' *Wa^ tu zm°gir tolikih stro-to0 ' Poleg tega pa je Slovenska W i-a zveza naročila društvo na v,j . hstov iz Sloven.je Razveselji-Zanii ’ se nanrežinska mladina - hia za slovensko besedo in zelo pa Bojan Brezigar. Za blagajnika je bil izvoljen Nevenko Gruden, za gospodarja Ladislav Kobau vodstvo športnega odseka pa je sprejel Danilo Mihelič. Društveni svet je tudi v glavnih obrisih določil smernice nadaljnjemu delovanju. Med bodočimi prireditvami naj omenimo bližnji Cankarjev večer in pa osrednjo prireditev ob stoletnici čitalnice, ki bo v začetku marca in na kateri bodo verjetno sodelovale vse kulturne ustanove, ki delujejo v devinsko-nabrežinski občim r — n di vodstvo I tinari, kjer je družina Pečarjev bita jnika pa 1 la ena in KATIN AR A Zadnj'a pot Avguština Pečarj'a Včeraj popoldne je na Katinari veliko število domačinov pospre milo k večnemu pokoju staro vaško korenino Avguština Pečarja, 'ki so mu po domače rekali «Ceči'. Pokojnik je kljub bolezni, ki mu je zadnja leta odjedala življenjske sile, dosegel spoštljivo starost 76 let, saj se je rodil leta 1893 na Ka- izmed najstarejših. Kot otrok je mladi Guštin obiskoval ljudske šole, a je kaj kmalu moral poprijeti za trdo delo, kajti življenjske razmere v družini, kjer je bila glavna opora mati, so ga prisilile, da se je priučil kakemu delu. Odločil se je za mizarstvo, v katerem jg skozi dolga leta postal pravi mojster. V strašnih letih prvega svetovnega spopada je moral Avguštin na fronto, s katere je odnesel bridke spomine. Najgtobje so se mu vtisnili v spomin časi, ki jih je prebil na soški fronti, kamor so ga poslali, kot marsikaterega slovenskega fanta.. Po vojni je spet prijel za mizarsko orodje in se posvetil novi stroki — vstopil je v ladjedelnico, kjer je z mnogimi drugimi slovenskimi mizarji izdeloval ladijsko opremo. Zadnja leta svojega življenja Je posvetil ženi, ki ga je zapustila pred kratkim, in vinskim brajdam, ki jih je kot spreten kmetovalec gojil predvsem sebi v veselje. Vestno je prebiral tudi slovenski tisk, zlasti Primorski dnevnik. Vaščani se ga bodo spominjali ■kot trdnega človeka, dobrega de iavca in zavednega Slovenca. Naj mu bo lahka domača prst! nvtunm, *£T **n£T v MAUDmAm KULmmA D0MA m fiečm soh m it *L 4 >immm soifctiI Predsednik Antek Terčon podaja svoje poročilo Seminar za slovenske šolnike bo letos od 24. feb. do 1. marca Predavalo bo 12 predavateljev iz Slovenije ■ Poudarek na metodiki pouka matematika Nastop obnovljenega zbora «P. d. Igo Gruden» pod vodstvom Sergeja Radoviča uiiiiiiiiiiai«aiiiiiiiiiigii«iiiiiiiiiiiiiifiiaiiiiiiaifiifiiiiiii||||||||||aai|l||l|||g|l||||||||||a|||||||||||||t|||,,,||l||||||||||||M|,||,|||||||a,|,||,|||||||R,|||||||,|,,,I|BAU||a|,||||||||||g|||||a||||a,|||,,il||||||,|||,,||,,,||9VV9ul|,||t|||||t||||V||||||||a||||tll|ia||taBI||||IV|||t|liaujfltltvailiaafMmiiaiiif««M»t»*aaaia« Letošnji seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem bo od 24. februarja do 1. marca v prostorih Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Uradna otvoritev v prisotnosti predstavnikov šolskih in drugih oblasti iz Slovenije in Trsta bo 24. februarja, istega dne, v ponedeljek, pa bosta na sporedu tudi prvi dve predavanji. V razgovoru s profesorjem Stanetom Miheličem, pedagoškim svetovalcem za slovenske šole, ki je seminar pripravil in ki ga bo tudi vodil, smo zvedeli za nekatere značilnosti letošnjega seminarja, kakor tudi za seznam predavateljev iz Slovenije. Posamezna predavanja lahko razdelimo v tri osnovne teme: slovenski jezik in književnost, pedagoške teme v ožjem smislu in pa metodika pouka matematike in zgodovine (na lanskem seminarju so bila predavanja o metodiki pouka posvečena glasbi in likovnosti). Seminar bo tokrat prvič obvezen za vse slovenske šolnike na Tržaškem, nekaterim predavanjem pa bodo prisostvovali tudi dijaki višjih srednjih šol. Med predavatelji bodo nekateri, ki so predavali tudi na lanskem se- BEMOGRAFSKI PREGLED IZ OKOLIŠKIH OBČIN ZA LETO 1968 Lani vec rojsten kol smrti Največji naravni prirastek je bil v devinsko ■ nabrežinski občini, v miljski občini več smrti kot rojstev - Mešani zakoni: vedno resnejši problem za našo narodno skupnost v Italiji Objavljamo anagrafske podatke iz podeželskih občin na Tržaškem za leto 1968. Glede rojstev navajamo število otrok 1z posameznih ob čin, ki so se rodili v svoji občini ali izven. Večinoma se otroci rodi- ker se marsikatero naše dekle rai-jo v porodnišnicah v Trstu. Za poroke navajamo samo imena občanov dotične občine, ki so se poročili v svoji občini, ali izven. Prav tako velja za pokojne, ki so umrli v svoji, ali v drugi občini. Iz navedenih podatkov, ki smo jih dobili na občinskih anagral-sikih uradih, je razvidno, da se je v letu 1968 v občinah Devin-Nabre-žina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje rodilo skupno 346 otrok, umrlo pa je 311 oseb. Bilo je tc-rej 35 rojstev več kot smrtnih primerov. V vseh omenjenih občinah je bilo 31.12, 1968 vpisanih skupno 27.632 prebivalcev. Ce primerjamo podatke iz leta 1967, ugotovimo, da .je bilo v letu 1968 skupno 17 rojstev več kot v letu 1967 in 19 smrtnih,, primerov manj kot. y letu 1967. mo, da si naši fantje s Krasa m iz Turcinovič, Dol pri Vogljah; Giu-Brega v vedno večji meri poiščejo seippe Franzi, Saltrio in Maria Ro neveste onstran meje, na Krasu, vls, Devin-Nabrežina; Franc Kosin v drugih krajih Slovenije ter mač. Dolina in Ksenija Kojnc, De-celo Hrvaške To pa zaradi tega, 177T'- vin-Nabrežina; Virgilio Rubieri, De vin-Nabrežina in Nadja Macchini ši poroči z Italijanom, Slovenke Trst; Gianfranco Annis, Trst in in Hrvatice pa se rade poročijo z , Elsa Giraldi, Devin-Nabrežina; Ser našimi fanti. Tudi to je posledica j gio Loddo, Sassari in Anna Maria odprtih meja, saj je znano, da na- j Romanello, Devin-Nabrežina; Atr: ši fantje zelo radi zahajajo na iz-, de BcncUni in Grazia Sapuppo, De ' vin-Nabrežina; Mario Minca, Devin Nabrežina in Eliana Gnesda, Trst; lete v Jugoslavijo. OBČINA DEVIN - NABREŽINA Ob koncu leta 1963 je bilo v de Stanislav Peric in Marija Gruden Devin-Nabrežina; Josip Pernarčič 'n Bogomira Trobec, Devin-Nabrežina; , Santo Giovannini, Trst in Anna Mi vinsko - nabrežinski občini vpis % ria Fra-ta, Devin-Nabrežina; Germa- 1968 J, Občina Rojstva Smrti Devin-N abrežina 104 80 Zgonik 17 15 Repentabor 8 8 Dolina 66 55 Milje 151 153 Skupno 346 .Na v°4 sega po časopisju . sobotnem občnem zboru je bil , 'Jeri društveni svet, ki je imel Precl 0 sv°j° Prvo sejo, kateri je T5tSSedoval potrjeni predsednik A. fuiiu°-n-' Na sfeji so bile določene odbornikov. Tako je bil za "fedserlnika potrjen Marjan Per- Povečanje števila rojstev je vsekakor razveseljiv pojav, ni pa tako razveseljiv pojav, ki je postal že navada, mešanih zakonov. Nismo rasisti, in ljubezen je pač ljubezen, toda ne more nas razveseliti dejstvo, da so naša slovenska dekleta, ki se poročijo z Italijani, za našo narodno skupnost izgubljena. Žalostno dejstvo je namreč, da se jih v takih primerih mnogo potujči. Poleg tega smo izvedeli za primere, ki niso v čast tujim snubcem in ženinom. Dogaja se namreč, da italijanski ženin, ko pride v hišo neveste, že ukazuje, da se govori italijansko in prepoveduje zaročenki ter njeni družini da bi brali slovenske časopise. Co se bo s tem nadaljevalo, bomo prisiljeni objaviti posamezne primere. Kakor prejšnja leta, tudi ob po datkih za lansko leto, ugotavlja- nih 7224 prebivalcev ROJSTVA: 104 POROKE: Aldo Pipan, Devin-Na brežina in Marija Graziella Vessio, Trst; Eugenio Bone, Devin-Nabrežina in Maria Stella Bruni, Cervi-gnano; Mirko Legiša, Devin-Nabrežina in Ana Jerman, Idrija; Ivan Pertot, Devin-Nabrežina in Ana Marija Žakelj, Slavinje; Armando Gruden, Devin-Nabrežina in Marta Žvokelj, Ajdovščina; Josip Marus-si, Devin-Nabrežina in Jožefa Kara-ra, Nova Gorica; Antonio Messina, Benetke in Luiigia Gon, Devin-Nabrežina; Fanco Corbatto, Tržič in Graziella Roveri, Devin-Nabrežina; Josip Antonič, Devin-Nabrežina In Sonja Pirc, Zgonik; Martino Venier, Devin-Nabrežina in Mileva Martel-lani, Trst; Josip Legiša, Devin-Na brežina in Ivanka Kretič, Ajdovšči- . na; Marcello Trampuš in Lidija Plocar, Devin-Nabrežina; Dario Cu-pin, Milje in Tamara Caharija, De-vin-Nabrežina; Adalberto Benvenuti, Devin-Nabrežina in Marinella Gruden, Tržič; Renzo Ranzato, Trst in Ariella Colami, Devin-Nabrežina; E zio Madotto, Trst in Sandra Pozzet-ti, Devin-Nabrežina; Vittorio Zau-ner, Trst in Rosa Anna Mazzom, Devin-Nabrežina; Ferruccio Gozzi, Devin-Nabrežina in Zorka Skorja, Koper; Angelo Lenardon, Tržič in Maria Puzzer, Devin-Nabrežina; Ga-stone Parovel, Devin-Nabrežina in1 Marisa Fermo, Trst; Domenico Fa-bris, Devin-Nabrežina in Giuseppi-na Bersomi, Trst; Boris Dilena, De-vin-Nabrežina in Nives Coslovich, Trst; Bruno Zuccon, Devin-Nabrežina in Licia Gerln, Tržič; Ruggero Pieri, Devin-Nabrežina in Breda """"IIIIUIII,,,,,,,............................................................................... IZ NAŠIH KRAJEV Nekoč in danes v Slivnem sem Jo mahal v lepem zlm-le,. J* . Popoldnevu proti Slivnemu ko „sačil po trbiški avto cesti pre-spoJ^kdanjega Jurkovca, sem se Jg), l:njal, kako smo kot «mulari-(ilt.ra,!mell Po teh ogradah svoje ltraf Jfstvo« za razne norčije. Več-lt)> streljanjem z bezgovi «flo- smo porabili naš čas tu-skgČr, “znanstvene« raziskave, br-Po starem zidovju nekda-Ceija 8radu plemenitašev Koben-'Udi Jurkovič, po katerem se tila,], ta teren imenuje. Stal je na dovf vzpetini opasan z debelim zi-Sli-.,,®- Po ustnem izročilu vedo Obifjnpi povedati, da je bil celo ^dai en z v°do, o kateri pa ni du -L, v tej žejni naravi niti sle-i)ri'rtpYePuščam strokovnjakom, da do natančnejših izsledkov, je vendar znano, da se 5vojpa r°d. po več kot 600 letih ga Paševanja v Jurkovcih, po-Seda?1 bllže Nabrežine, kjer še IjeviK °dstaja hiša «prt Kober Vedla^h razmišljanjih me je pri-k) “ Pot med njive in vinograde. deianarožaj° prijazno vas, ob-varie i kra&ka zemlja ter nego-r° tr*'e 80 me spomnile na sko-k| J“nehiarjeno nabrežinsko polje, lo j? čeka pridnih rok! Slivenci UfH * oskrbeli tudi traktor in razne korfg. fhotorne pripomočke, ki jim J° pri smotrnejši obdelavi e> a hvaležne hraniteljice. Med vaškimi hišami, ki so v | zunanjosti še ohranile svoj stari videz, znotraj pa so opremljene z raznimi sodobnimi novotarijami, sem zaman vohal za značilnim duhom po govejem «blagu», niti mi ni udaril v nos prijetni vonj po sveže pečenem pšenično-ajdovem kruhu, katerega so naše «no-ne» pekle v pečeh, razbeljenih z brinjem in drugo suhljadjo s kraških gmajn! To vam je bil kar sveti obred, ko so naše stare mame mesile testo v «viut-11», čez kake pol ure pa so že prlkukali pečeni hlebci na dan ter jih je ženica pobožno trkala po «ritkah» (dolnji skorji hleba), nakar je manjšega, ki je bil namenjen lačni mladežl, razrezala, da se ohladi! Vas Slivno je imela svoje vinograde celo ob morju, so pa sedaj večinoma zapuščeni, pač tudi v teh «paštnih» vlada povojna psihoza, ko čakajo, da pride bogati princ ter jih odtehta z zlatom! Sicer se v vasi ne pozna revščine, imajo lepe, asfaltirane ceste, gostilno, trgovino ter dvorazred-no šolo, imajo pa tudi Slivenci svoje upravičene zahteve in želje! Tare jih misel na svoje mlade o-troke, ki so primorani hoditi po razritih grapah v par kilometrov oddaljeni šempolajski vrtec. Nad vasjo se še poznajo sledovi rimske ceste, ki je bila izpeljana od Tržiča preko Sempolaja na Kranjsko, naši občinski očetje pa pozabljajo, da je edina povezava z vasjo le pot, ki pelje iz trbiške ceste v sosednje Mavhinje. Vaščani še vedno čakajo na obljubljeno cesto Sesljan - Slivno - Sempolaj, ki bi povezovala obmorske kraje z zgornjim nabrežinskim Krasom, kar bi koristilo tudi tujskemu prometu v tem lepem kraju s Prl' Jazniml ljudmi. Slivno je dalo v NUB svoj Krvni davek s 13 padlimi vaščani, Le-banova družina žaluje kar za dvema fantoma. Tudi ti naši borci, padli za svobodo, še vedno čakajo, da jih vas ovenkovečl s skromnim spomenikom. Zametki Slivnega so zelo stari, ustno izročilo pravi, da se je prva domačija pojavila v XV. stoletju, kar se nekako sklada z že prej navedenim Kobencljevim gradom, imenovanim Gradec. Tudi druga imena, kot Skalovnik, Fra-tov dol In ostali pristno kraški nazivi nam pričajo, da je rod, ki se je tu zakoreninil, res izvirno naš! Med 35 bivšimi številkami se je udomačila tudi družina nekega Furlana, ki pa je postal že polno krvni Slivenc. Kako vse drugačno Je stanje v obmorskem pasu, kjer se mora naš živelj umikati iz svojih starodavnih «paštnov»? Naši stari Slivenci so bili znani kot dobri in umni gospodarji. Nabrežinska kamnoseška industrija je tudi njim dajala precej zaslužka; povsod so vrtali za, za tedanjo dobo, dragocenim materialom. Pred letom 1914 so kar 3 hiše dajale delavcem po kamnolomih svojo streho. Zraven tega so priredili včasih do 200 stotov žita letno, če so bili bogovi naklonjeni, pa je trta rodila mnogo žlahtnega grozdja. Prosvetno življenje v vasi predstavlja edino le naš vrli in neumorni Ivo Kralj, ki kot pevovod-ja-samouk goji v «Fantih izpod Grmade* našo lepo slovensko pesem; vsa čast temu samoniklemu učitelju lepe harmonije. Fantom, ki stanujejo po raznih vaseh naše občine in kljub temu redno prihajajo k vajam, zahvala za njihovo požrtvovalnost. Naj nam služi njihov vzgled za posnemanje in v ponos. Občan no Urdih in Elsa Negrini, Devin-Nabrežina; Ivan Pertot in Ana Marija Rudež, Devin-Nabrežina; Ago-stino Caliva, Tržič in Marisa Pao-lini, Devin-Nabrežina; Tullo Benich Ronke in Angela Zuccon, Devin-Nabrežina; Giovanni Cumin, Devin-Nabrežina in Mnrisella Bet. Tržič; Bruno Rizzo, Devin-Nabrežina Ir-Elira Argento, Turin; Gianfranco Da Ros, Trst in Graziella Janco-vich, Devin-Nabrežina; Bogomir Ru dež, Devin-Nabrežina in Sonja Trobec, Trst; Adolfo Porcellini, Parma in Regina Druscovich, Devin-Nabrežina; Gianni Cechet, Trst ir, Marisa Caizzi. Devin-Nabrežina; A-leksander Pahor, Devin-Nabrežina in Vilma Ferfoglia, Doberdob; Angelo Muroni. Devin-Nabrežina in Bachisia Fozzi, Bonorva; Elvio Su rlan in NoveJla Corsi. Devin-Nabre-Livio Pernarčič in Pierin;. Gruden, Devin-Nabrežina; SalvaUv re Comisso. Trst in Milena Šemo lič, Devin-Nabrežina; Angelo Sega-to, Devin-Nabrežina in E'via Šemo-lini, Trst; Giovanni Brumat. Devin-Nabrežina in Maria Daniel, Trst; Gtovanni Felluga, Devin-Nabrežina in Ondina Ruzier, Trst; Ar rigo Firmi1'. Devin (Nabrežina in Elena Magarelli, Trst: Giancarlo Spangher, Devin-Nabrežina in A-riella Macabeo, Trst; Silvio Vere-nese, Devin-Nabrežina in Desi Pra-fielj. Trst; Domenico Scappatura Devin-Nabrežina in Sonja Lautleri, Trst; Elio Paoli, Devin-Nabrežina in Palmiira Cini, Trst; Giovanni Cuccuru, Devin-Nabrežina in Ade-laide Sorgato, Lignano; Miroslav Antonini in Ada Semec, Devin-Nabrežina; Ivan Pertot, Devin-Nabrežina in Kristina Sturzenegger, Sv; ca; Dario Radessich, Devin-Nabrežina in Nevenka Jugovac, Pazin; Silvan Stanič Devin-Nabrežina m Mariza Stepčič, Labin; Simeone Simonov in Marianna Reina, Devin-Nabrežina; Edmund Chenda in Rosa Maria Makuc, Devin-Nabrežina; Zdravko Rebula, Devin-Nabrežina in Sonja Škamperle, Repentabor; Domenico Loperfido, Devin-Nabrežina in Domenica d’Qnghia, Noe,; Egidij Radetti. Devin-Nabrežina in Sofija Pahor, Doberdob); Ezio Ret, Devin-Nabrežina in Bogdana Dra-šček, Nova Gorica. SMRTI: Ida Migliavaz por. Du-baz, Nabrežina; Prancesca Stefani vd. Švara, Nabrežina; Olga Ber-totti por. Gruden, Sempolaj; Marija Terčič vd. Bertotti, Nabrežina; Gaetano Mascarello, Nabrežina; Pavla Piro por. Pernarčič, Sesljan; Mario Ulciigrai, Štivan; Giovanni Delise, Stivan; Stanislav Pernarčič, Sesljan; Aniceta Perini vd. Imricze, Sesljan; Francesco Sartore. Nabrežina; Bruno Žerjal, Nabrežina; Maria de Bernardis vd. Grimami, Sesljan; Matteo Susich, Stivan; Mana Lavrič vd. Fogagnolo, Sesljan; Karlo Pernarčič, Sesljan; Giovanni Ba-siie, Nabrežina; Francesca Gabrlel-li vd. Furlan, Vižovlje; Marija Le giša vd. Carmeli, Nabrežina; Au-guštin Peric, štivan; Gregorio Caf-tonar, Nabrežina; Antonia Lubiana vd. Vesnaver, Sesljan; Mariano Pu gliese, Stivan; Aleksander Turčič, Sesljan; Ervino de Dessanti, Sesljan; Katerina Pipan vd. Fabiani, Slivno; Franc Colja, Sesljan; Florijan Suc, Sesljan; Rado Kosmdna, Sempolaj; Ludovika Mihelič vd. Zaccaria, Nabrežina; Aurora Legiša, Sesljan; Marija Stekelj vd. Petelin, Mavhinje; Rudolf Bastjančič, Slivno; Pietro Sponza, Stivan; Francesco Paoli, Nabrežina; Cate-rina Dvomicich, Nabrežina; Ivan Furlan, Nabrežina; Auguštin Furlan, Sesljan; Marija Pahor vd. Pa hor, Nabrežina; Nadia Milil, Nabre žina; Maria Pieri vd. Furlan, Mav hinje; Pietro Gilbert, Sesljan; Ar-turo Gobbo, Sesljan; Angelo Ber-tocchi, Nabrežina; Emilija Michell vd Budal, Nabrežina; Angela Brai-co vd. Bradco, Sesljan; Mario Milič, Sempolaj; Avgust Gruden, Mav hinje; Bortolo Pugliese, Sesljan; Marija Pribaz vd. Meniš, Sesljan; Guerrino Fancello, Sesljan; Italo Riosa, Sesljan; Puiblio Speraindio, Sesljan; Josip Skerk, Trnovica; Ste-fano Coloni, Sesljan; Josip Colja, Devin; Pietro Minca, Sesljan; Anton Legiša, Sesljan; Albino Bolo gna, Sesljan; Francesco Vasques, Sesljan; Maria de Baseggio vd. Ruzzigr, Sesljan; Antonio Sigovdnl, Sesljan; Josip Rebula, Sesljan; Giovanni Dilena, Nabrežina; Giusep-pina Furlani vd. Rubatto, Sesljan; Luigl Lestan, Sesljan; Francesca Kervvischer vd. Argentini, Sesljan; Lucia Voltich por. Devescovi, Sesljan; Ludvik Budin, Nabrežina; Maria Salvater vd. Bro-nzin, Devin; A-delasia Benatelli por. Vareli, Devin; Anton Krebel, Mavhinje; Ivan Trobec, Cerovlje; Giovanni Chelleri, Sesljan; Josip Pernarčič, Stivan; Valerija Pernarčič por. Se-moli, Mavhi nje; Nicolo Penso, Štivan; Giuseppe Calligairis, Stivan; Mirko Psr-tot, Nabrežina; Bogomil Pertot, Nabrežina. OBČINA ZGONIK Ob koncu leta 1968 je bilo v zgo-niški občini vpisanih 1327 prebivalcev. ROJSTVA: 17. POROKE: Milivoj Škabar, Repen in Silvana Blasina, Repnič; Renato Peric, Cerovlje in Ana Doljak, Samatorca; Sergij Rebula, Devin-ščina in Slavka Germani, Nabreži na; Emil Briščik Gabrovec in A-melia Piccolo, Trst; Marcello Rio-lino, Prosek in Irma Stanchi, Trst; Ivan Grilanc, Brišče in Lucia Ser-glii. Trst; Peter Grilanc, Salež in Majda Prašelj, Kontoved; Aldo Blazina, Gabrovec in Aurora Serbotti-ni, Trst; Emil Černjava, Gabrovec in Noemi Zardi, Trst; Alfredo San-tonocito, Trst in Elvira Mili, Zgonik; Ivan Grilanc, Salež in Ana Stubelj, Gradišče - Vipava; Albin Kralj, Gabrovec in Olga Štolfa, Pliskovica. SMRTI: Marija Mitič por. Pegan, Salež; Franc černjava, Gabrovec; Ivana Milič por Cibic, Devinščina; Alojzija Kante vd Skupek, Koludro-vica; Emil Šuc. Briščiki; Marija Briščik vd. Černjava, Gabrovec; Karel Furlan, Gabrovec; Martin Godnič, Brišče; Edvard Milič, Repnič; Jožefa Rebula por. Ostrouška, Salež; Josipina Auber vd. Škrk, Salež; Štefanija Milič vd. Petelin, Zgonik; Ivan Blazina, Gabrovec; Valerija Bole por Doljak Zagradec: Viktor Peric, Salež. OBČINA REPENTABOR Ob koncu leta 1968 je bilo vpisanih 664 prebivalcev ROJSTVA: 8. POROKE: Sonja Baiss, Repen in Gabriele Marucelli, Firence; Sonja Škamperle, Col in Zdravko Rebula, Nabrežina; Majda Gnstin, Repen in Pavel Colja, Trst- Aldo Kutin, Fernetiči in Adriana Mazzucchelli, Opčine; Danila Žagar, Bazovica in Branko Guštin, Repen; Milivoj Škabar, Repen in Silvana Blasina, Zgonik. SMRTI: Jože Ravnar, Repen 2, Ivana Barič vd. Škabar, Repen 1; Jože Škamperle, Co' 24; Alojz Krt, Fernetič 1; Marjan Šuc, Repen 48; Ludvik Škabar, Repen 4; Ivan Pu-rič, Repen 15: Angei Ravbar, Repen 83. OBČINA DOLINA Ob koncu leta 1968 je bilo vpisanih 5.436 prebivalcev ROJSTVA: 66. POROKE: Marijan Petaros, Bazovica in Darija Petaros, Boršt; Di-no Basso, Padova ir* Božica Lovri-ha, Dolina; Sil var Mihalič, Bolju-nec in Eda Križmančič, Draga; Danilo Bandi, Dolina in Marija Bandi, Prebeneg; Bruno Safnik, Trst in Slavica Lovriha, Dolina: Julijan Kariš, Pesek in Mery Fidei, Pesek; Renato Passolunghi, Trst in Bruna Deponte, Boršt; Ugo Dussi, Trst in Vilma Maver, Boi junec; Albin Gorjan, Trst in Marija Ana Smotlak, Mačkovlje; Vladimir Furlan, Dolina in Graziela Zecchin, Krmenka; Francesco Preseilo, Trst in Božica Smotlak, Mačkovlje; Gvido Desimon, Boljunec in Maria Codarin, Bolju-nec; Pietro Maciru, Krmenka in Sonja Maver, Krmenka; Giovanni Bal-di, Ferrara in Darica Marc, Doli na; Berto Tul, Mačkovlje in Danica Filipčič, Boljunec; Robert Žerjal in Marija Sancin, Boljunec; Josip Koren, Trst in Silvana Kuret, Domjo; Vladimir Rojac Trst in Flavia Zimmermann, Domjo; Orlan- lentinuzzi, Log; Silvan Klabjan ;n Mira Čuk, Dolina; Lodovico Bevi-lacqua, Domjo in Silvana Comisso, Videm; Kvirm Žuijan, Ricmanje in Laura Sivic, Trst; Guido Žerjal, Boršt in Marija Marc, Bazovica; Robert Kozina, Boljunec in Vera Grgič, Padriče- Zoran Parovel, Mačkovlje in Cvetka Glavina, Boljunec; Luciano Mondo, Žavlje in Silvana Turina, Trst, Franco Odoni, Trst in Matilde Salvi, Dolina; Klavdij Ota, Kroglje in Boža Križmančič, Gropada; Elio Marega, Dolina in Sonja Godina, Trst; Franc Kosmač, Boršt in Xenija Kojnc, Nabrežina; Luciano Primossi, Trst in Gabrijela Vattovani, Domjo, Renzo Grego-ri, Frankovec in Livija Komar, Trst; Josip Žerjal, Boljunec in Maj da Čok, Lonjer; Ervin Žerjal, Boljunec in Ingrid Verk, Katinara; Salvatore . Arangio Domjo in Mirel-la Furlanich, Trst; Giorgio Zlatič, Trst in Jolanda Grdina, Ricmanje; Emil Rapotec, Boi št in Sonja Tikal, Trst; Armando Dittongo, Verona in Bianca Mazzo, Boljunec; Duilio Bi-loslavo, Domjo in Nerina Bortoluz-zi. Trst: Anton Jakac, Trst in Di-nora Moliorovičič, Ricmanje; Fran ko Omari, Domjo i t Fernanda Ia-concich, Trst; Drago Ota, Boljunec m Marija Pečar, Lonjer; Rihard sterea j, Boljunec i. Bruna Samec, Trst; Karlo Sancin, Boljunec in Dorina Mahnič, Sežana; Marjan Knez, Ricmanje n. Marija Drgan, Metlika; Daric Kraljič, Prebeneg in Olga Knez, Movraz, Severin Švara, Ricmanje in Terezija Doma, Dutovlje; Ermini. Stefančič, Mačkovlje in Rožica Maglicič, Dalmacija; Ludvik Vodopivec, Boljunec in Kristina Kocjančič, Koper, Benjamin Smotlak, Mačkovlje in Ana Flabjan, Koper; Gracijan Turko, Boljunec in Emica Potočnik, Postojna; Sergij Bizjak, Fiankovec in Slavica Kariovič, Koper, Adrijan Cer-čego, Žavlje in Antonija Rovtar, Idrija; Ivan Slavec, Mačkovlje in Elda Grk, Sežana, Stanislav Jer-cog, Kroglje in Emilija Cerkvenič, Sežana; Roberto rtaffaele Boršt m Elijana Mišon, Labin, Angei Lovriha, Dolina in Angela Metlika. Klanec; Jurij Bevk, Dolina in Marta Škerjanc, Sežana; Stanislav Pan-erc, Krogle in AJbina Potočnik, vica; Anton Barut, Domjo in Ful-via Castro, Domjo. SMRTI: Marija Maver vd. Žerjal, Boljunec; Gabrijela Piščanc vd. Piščanc, Dolina; Ana Prašel vd. Žerjul, Prebeneg: Marija Škerjanec vd. Racman, Gročana, Marija Ota vd. Ota. Dolina Marija Kosmač por. Zahar, Boršt- Ivan Vodopivec, Dolina; Irma Sancin vd. Sancin, Boljunec; Lovrenc Korošec, Boljunec; Ernest Samec, Boljunec; Marcel Pečar, Ricmanje; Anton Korošec, Boljunec Ida Bolčič por. Ponarato, Boljunec; Vladimir Bandi, Prebeneg, Mil.ael Petaros, Ricmanje; ivana K.ua mik por. Petaros, Boršt; Helena Grahonja vd. Petaros, Gročana; Peter Žerjal, Boljunec; Slavko Sancin, Boljunec; Rudolf Tul, Mačkovije; Rudolf Brači-na, Draga: Albina Bordon vd. Jakomin, Lakošče; Antonija Žerjal, Boljunec; Viktor Žerjal, Boljunec; Karlo Ražman, Frankovec; Marija Mihalič vd. Klun, Boljunec; Anton Grahonja, P.ebeneg. Barbara Žerjal por. Kuret Ricmanje; Ivan Zobec, Zabrežec- Karlina Krmec, Prebeneg; Marija Vodopivec vd. Slavec, Mačkovlje; Mihael Burlon, Ricmanje; Giuseppe Morandini, Domjo; Rosario Marotta, Dolina; Marija Samec por Kocjan, Dolina; Josip Kapun, Pesek; Ivan Berdon, Ricmanje; Antonija Zaha- vd. Petaros, Boršt; Anton Primožič, Log; Peter Petaros, Boršt, Zofija Kuret por. Komar, Ricmar.je; Marija Sancin, Dolina; Alojz čurman, Zabrežec; Ivan Može, Krmenka; Danilo Zobec, Boljunec; Antonija Čurman por. minarju, kot na pnmer dr. Boris Paternu, prof. Ftan Zadravec, dr. Breda Pogorelec in seveda prof. Stane Mihelič, vec pa bo novih glede na nekatere nove teme, ki bodo na sporedu. Med temi bode profesorji Stanko Uršič, Franc Galič, Tomaž vVeber, Nuša Kolar, Roman Oberlintner ter dr. Anton Bajc in or. Franc Pediček med predavatelji pa bo tudi profesor akademije za gledališče, film in televizijo, znani slovenski igralec Stane Sever. Spored predavanja bo naslednji: PONEDELJEK, 24. febr. od 9. do 12. ure za profesorje slovenščine: dr. Boris Paternu, docent filozofske fakultete univerze v Ljubljani, «Ivan Cankar in slovenska literarna tradicija. Nekatere karakteristike razvoja slovenske poezije od baroka do moderne*: od 17 do 19. ure za učitelje: orof. Stane Mihelič, «Formalizem v znanju učencev in pri pouku* TOREK, 25. febr. od 9. do 12 ure za profesorje slovenščine: prof. Fr. Zadravec, docent filozofske fakultete univerze v Ljubljani, «Cankarje-va satira v poeziji, prozi in dramatiki. Problem hrepenenja v Cankarjevem literarnem delu .Lepa Vida'*; od 17. do 19 ure za učitelje in profesorje slovenščine: prof. Stane Mihelič, «Obravnava berila v šoli*. SREDA, 26. febr. od 9. do 13. ure za profesorje slovenščine: dr. Breda Pogorelec, doc. filozofske fakultete univerze v Ljubljani, »Sintaksa slovenskega knjižnega jezika*; od 9. do 13 ure za učitelje in profesorje matematike: prof. Stanko Uršič, pedagoški svetovalec, in prof. Franc Galic, docent pedagoške akademije, «Metodika pouka matematike v osnovni in srednji šob*; od 17. do 19 ure za profesorje slovenščine: dr Breda Pogorelec, «Vaje iz sintakse*; od 16. do 19. ure za učitelje in profesorje matematike: prof. Stanko Galič in prof. Franc Galič, «Vaje iz matematike*. tebr. od 9. do 13. za učitelje in ČETRTEK, 27 in od 17. do 19. i r; profesorje slovenščine: Stane Sever, prof. akademije za gledališče, film in televizijo, «Recitacija in deklamacija v šoli* in «Vaje». PETEK, 28. feb,, od 9. do 13. ure za profesorje zgodovine: prof. Tomaž Weber, pedagoški svetovalec, «Metodika pouka zgodovine*; od 9. do 11. ure za učitelje osnovnih šol: prof. Nuša Kolar, sodelavka pedagoškega inštituta, «Prehod otroka iz domačega življenja v šolsko*; od 11. do 13. ure za učitelje: prof. Roman Oberlintner, sodelavec pedagoškega inštituta v Ljubljani, «Delo GOSTILNA NA KLANCU* Seča (Portorož) št. 81, telefon 73-588 — ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA s slabšimi učenci v razredu*; od 17. do 19. ure za vse profesorje: prof. Stane Mihelič, »Formalizem pri pouku in v znanju učencev*. SOBOTA, 1. marca od 9. do 13. in od 17. do 19. are za učitelje in profesorje slovenščine: dr. Anton Bajc, doc. filozofske fakultete univerze v Ljubljani, »Praktična fonetika slovenskega knjižnega jezika* in «Vaje»; od 9. do 12 ure za vse profesorje: dr Franc Pediček, sodelavec pedagoškega inštituta v Ljubljani, »Problematika mladostnika in spolna vzgoja*. Ob zaključku seminarja bo jug. generalni konzulat priredil za vse udeležence, predavatelje in slušatelje seminarja, sprejem. PUSTNI KOSTUMI za odrasle in otroke Velika izbira ! Plačilo tudi na obroke v roku 6 mesecev. PAPIRNICA — IGRAČE BERNARDI OPČINE, Narodna 78 TRST, Ul. S. Ermacora 2 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I' K S T Viale XX Settembre 16/111 si:boh.kx VSE OA KINO IN FOTOGRAFSKI MATEKLAi ITlt. Ul. Mazzini 53 lel 733-381 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojilni tovorno • potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* Piran -Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73470 do 73477 TRGOVINA ČEVLJEV ALTA MODA 1 K ST. UL G. GALUNA 3 - I'KL. 31822 IMA TE DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV -OB TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI - ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK - NOVEJŠI MODELI JL let V Id ZjIIIIIIICI ItldlUIt l-nittiju, vttou i * do Rutigliano, Trst in Leonilda Va- • SMRTI: 153. Ota, Boljunec; Albina Žerjal vd. Sosič, Boršt; Mario Primožič, Lakošče; Josip Maver, Boljunec; Nada Kraljič por Semolini, Boljunec; Josipina Sancin vd. Sancin, Dolina; Anton Roseano. Botač; Anton Korošec, Boljur.ec: Mario Zahar, Boršt; Fabio Scorsi Žavlje. OBČINA MILJE Ob koncu ieta 196 je bilo vpisanih 13.001 prebivalec. ROJSTVA: 151. POROKE: 134. Hotel « V A M K » Rovinj i lel. HI 122 Moderen gostinski objekt v Doro vem gozdičku ob morju. Odprt vse leto 390 težišč Večina sot ima balkon s pogledom na morje Vse sobe s tušem in WC Cen tralno gretje Internacionalna ku binja pripravna za vse speciali tete. Minigolf in vsi drugi športni nbjekti Športnim ekipam ki želiji pri nas trenirati dajemo nenzijor po ugodni ceni SUPER MARKET SEŽANI Najkvalitetnejše prehramuene potrebščine tobačne izdelke Teksti] in konfekcijo Obutev Galanterijo in ieraep Kozmetiko Izdelke domače obrti PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih Dogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači Lokvi Senožečah Du tovljah Komnu in Brestovici ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10°/t POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. PrimorsSci^nevmk NEDELJA, 2. FEBRUARJA PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA TRST A 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9 50 Čembalo; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Marovič, Kapitan Ivo Na-geljček; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba, 13.30 Glasba po željah; 14.45 San-remo 1969; 15.30 Runeborg, Odložena večerja; 16.20 Skrjabin, Preludiji; 16.40 Orkestri; 17.30 Vesela glasba; 18.45 Operetna glasba; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport: 20.30 »Pratika*; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu. TRST 9.30 Kmetijska oddaja: 11.00 Skladbe za orgle; 11.20 Tržaške popevke; 12.15 šport; 14.00 «E1 Campanon*. KOPER 7.30. 12.30, 14 30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 9.45 Ansambel Corra: 10.30 Pianist P. Nero; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Ansambel Papetti; 11.30 Današnji pevci; 11.50, 12 45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbene uganke; 11.40 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program z Morandijem; 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 18 00 Simi', koncert; 19.15 Šansone; 20 20 Glasbeni variete; 21.10 športna nedelja; 21.25 Tržaški trio; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Elektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 čar glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovske pesmi; 19.20 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Pregare, Vozilo izven kataloga; 22.00 Flavtist B. Čampa. TRST 12.05 Plošče; 12 25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.55 Folklora; 14.05 Orkester; 14.30 Knjižne novosti. KOPER 6.30, 7.30, 12.30 14.30, 16.00. 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.(M) Prenos RL' 10.15 Orkester Byrd; 10.45 Plošče; 11.00 Radijski oder; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Športni ponedeljek; 14 00 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Zborovsko petje; 16.40 Prijetna glasba; 17.00 Od opere do opere; 18.00 in 19.30 Pre nos RL; 19 00 Ljubljanski jazz ansambel; 22 10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Evropski dan šole; 9.10 Zvočni trak- 10.35 Ura glasbe; 11.30 Tenorist G. Campora; 12.05 Kontrapunkt; 13.45 O ustavnem sodišču; 14 45 Natečaj za no ve pesmi; 16 30 Moderne melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Kulturne aktualnosti, 19.30 Luna park; 20 15 Sestanek petih; 21.00 Koncert; 22.00 Dunajska lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 19.30 Poročila; 7.30, 8.30, 13^30. 14.30, 19.30 Po 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Nedeljske pesmi; 11.35 Juke box; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Aktualnosti; 15.03 Glasbeno-govorni spored; 16.10 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja; 18 45 Plošče in skeči; 20 00 Sopranistka I. See-fried in baritonist D. Fischer; 21.00 Petrolej prihaja po morju; 21.30 Natečaj za nove pesmi; 22.40 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 12.20 Mozartove sonate; 13.00 Paisiello, Boccherini in Hummel; 14.00 Folk. glasba; 14.15 Londonski filharmonični orkester; 15.30 Strind-berg-Codignola: Maltempo; 16.45 Bartokov koncert za orkester; 17.30 Sličice iz Francije; 18.30 Lahka glasba, 18 45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost. FILODIFUZIJA 8.45 Bonporti, Koncert opus 15; 9 00 Bergove skladbe; 10.10 Haen-del, Concerto grosso; 10.55 Antologija interpretov; 12.30 Griegova komorna glasba. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 12 00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 M. Nastasijevič: «Pravljiea o drvarjevi ..reči*; 9.05 »Srečanja v studiu 14»; 10 05 Še pomnite, tovariši...: L. Ambrižič Novljan: Odločilna bitka; 10 30 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Vedri zvoki; 13.30 Nedeljska reportaža: 13.50 Novi ansambli; 14 05 Glasba ne pozna meja; 14 45 Boris Palotai: Kratek stik (humoreska); 15.05 Športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta: 17.30 M. Deon: -Osebna izkaznica gospoda van Badabouma»; 18.24 Franc, glasba; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Brahmsove skladi e; 23 05 Literarni nokturno; 23 15 Zaplešimo. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 14.45 Zimsk; športi; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Che domenica, amiei!' 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike strank; 27.30 Dnevnik; 21.00 Stevenson: Črna puščica; 7.2.05 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Baleti 17 25 Marotta Ran-done; Bedo d: papa 21.00 Dnevnik; 21.15 Velike prigode; 22.15 Settevoci. ročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori 13.00 Tedenski športni pregled, 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Znanstvena oddaja 16.35 Mala glasbena enciklopedi ja; 17.10 Pesmi iz Sanrema; 18.00 Pisana glasba; 18.20 Poljudna en ciklopedi ja; 20 00 Glasba po že ljah; 22.10 Kvizi narobe. III. PROGRAM Mozart, Kvartet K. 387; Schmitt, Suita, opus 84; 10.45 Haydnove simfonije; 1130 Od gotskega do baročnega sloga' 13.00 Hačatur-jan, Poulenc in Milhaud; 14.30 Pe-trassi. Koncert štev 1; 15.30 Ci-marosa, De Falla in Stravinski; 17.20 Francoščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.30 Novelli: I condottieri. FILODIFUZIJA 8.35 Skladbe za orgle; 9.00 0-perna glasba; 9.50 Ibert in Martinu; 10.10 Busonijev divertimento op. 52; 10.20 Smetana, variacije; Bartok, rapsodija; Janaček, plesi; 11.00 Beriot, Rekvijem; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7 00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 »Cicibanov svet* 9 30 Paleta zvokov; 10 15 Pri vas doma, 12.10 Nekaj Čajkovskega; 12 30 Jože Kregar: Vrt v februarju; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lepe melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Koncert mariborskega K< mornega zbora; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Rossini: iz opere »Seviljski brivec*; 18.00 Aktualnosti 18.15 «SignaIi»; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Poje Lidija Kodrič; 20.00 Skupni program JRT v odmoru: Kulturne diagonale; 2215 Za ljubitelje jazza; 23 05 Literarni nokturno — F. Forstnerič; Pesmi; 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 11.30 in 15.00 Šola; 12.30 Človek in mesto; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 17.00 Gio-cagio; 17.30 Dnevnis; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kemija; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film; 23 00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Sardinija; 22.15 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 2. DO 8.-II.-1909 NEDELJA, Z. februarja 20.00 in 22.10 Poročila; 9.30 An-simbeJ V. Petriča; 10.00 Kmetijska oddaja; 10 55 Filmska matineja; 1145 TV kažipot; Športno popoldne: 17.30 Srebrna žlica — film; 18.20 V beat ritmu — film; 19.45 Cikcak; 2030 3-2-1; 20.35 Humor R L. Dj.tkiča; 21.20 Malo za šalo, malo zares; 21 45 Športni pregled. PONEDELJEK, 3. februarja 20.00 in 2150 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli, 1745 PP s trobento; 18.00 Po Sloveniji, 18.30 Oskrba odprtih poškodb; 18 50 Zabavno glasbena iddaja; 19.20 Kalejdoskop; 19.45 Cikcak; 20.30 3— 2—1: 20.35 L Mesterhazi; Jasna zadeva — TV drama; 21.25 Bartok : Koncert TOREK, 4. februarja 20.00 in 23 05 Poročila; 9.35 in 14 45 TV v šoli 17.45 Risanka; 18.00 Gregec reši ujetnike — lutke; 18.20 Po sledeh napredka; 18.40 Dvakrat Mina; 19.05 Na sedmi stezi; 20 30 3—2—1; 20.35 Svetovljan — jug film 22.05 Veliki mojstri: Aram Hačaturjan. SREDA, 5. februarja 20.00 in 23 00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Risanke; 18.30 Pisani trak; 18.45 Skrivnosti narave — film; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Niti našega življenja — mlad. tekmovanje; 21.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Garmischu. ČETRTEK, 6. februarja 20.00 in 23.15 Poročila; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 17.45 Pionirski TV dnevnik; 1815 Po Sloveniji 18.45 Humoreska; 19.45 Cikcak 20.35 3—2—1; 20 35 »Kako bit' ho češ poet* — iz cikla Kulturne dia gonale; 22.10 Garmisch: Evropsko drsalno prvenstvo. PETEK, 7. februarja 20.00 in 22 00 Poročila; 9.35 in 14.45 'TV v šoli: 17.25 Daktari -film; 18 15 Pesmi in vojaki; 19.00 Ob podelitvi Prešernovih nagrad — prenos; 20.30 3—2—1; 20.35 Garmisch: Evropsko drsalno prvenstvo — prenos. SOBOTA. 8. februarja 20.00 in 23.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Po domače s Henč-kovim ansamblom; 18.15 L. Suho dolčan: Srečna hiša Doberdan 19.15 Nova obdobja Jugoslavije; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20 30 3-2—1; 20.35 Garmisch: Evropsk« drsalno pr venstvo; 23.00 Sherlock Holmes — film. Goriško-beneški dnevnik NA KONGRESU KD Izjave Colonija o politiki do Slovencev Včeraj se je pričel v Gorici 22. pokrajinski kongres KD pod predsedstvom člana vodstva stranke De Polija, za podpredsednika kongresa pa sta bila izvoljena poslanec Ma-rocco in goriški župan Martina. Kongresa se udeležuje 150 delegatov iz 33 sekcij. V imenu PSI je pozdravil kongresiste pokrajinski tajnik del Lago, v imenu SDZ po odv. Sfiligoj. Politično poročilo je podal tajnik Cian. Tajništvu so predložili štiri resolucjie. Na polkrajinsem kongresu Krščanske demokracije v Gorici je včeraj popoldne prinesel svoje pozdrave med drugimi tudi pokrajinski tajnik KD iz Trsta Coloni in v svojem govoru omenil tudi Slovence. Poudaril je obveznost KD iz Trsta, da hoče dati svoj prispevek za boljše razumevanje med večino in slovensko narodno manjšino; pri tem pa je treba zavrniti vsak načrt za asimilacijo in po drugi strani tudi vsak anahronističen poskus izolacije. . Rešitev problemov manjšine je lepa prilika za izvajanje demokratične in napredne politike. Coloni je še dodaj, da bo taka politika našla svoje potrdilo tudi v bližnjem sporazumu s tržaško I občinsko upravo. OBČNI ZBOR KMEČKEGA DRUŠTVA Pri trasi pokrajinske ceste v Štandrežu je treba bolj upoštevati koristi kmetov Po uspelem prazniku špargljev bo letos 100-letnice domače čitalnice ■ Kdo so člani skupna proslava novega odbora V dvorani prosvetnega društva «0. Zupančiči) v Štandrežu je bil te dni redni letni občni zbor domačega kmečkega društva, na katerem so dosedanji odborniki podali poročila o delu društva v lanskem letu, se pogovorili s člani o najvažnejših društvenih in drugih problemih ter Izvolili nov odbor. Zborovanje je otvoril predsednik Pavletič, ki je povedal, da je to 19. občni zbor društva ter da so se odborniki udeležili tudi več sej pri neposrednih obdelovalcih v Gorici. Povedal je, da so prejeli 80 kg strupa proti koloradskemu hrošču ter so ga dokupili še 50 kg, da so lahko razdelili po 1 kg na njivo. Tudi pri nakupu umetnih gnojil so pazili, da so ga dobili čim ceneje. Društvo je tudi lani preskrbelo svojim članom dovoljenje za sečnjo v obmejnem pasu. Glavni problem v preteklem letu pa je bila pokrajinska cesta od štandreža proti Sovodnjam. Pri projektiranju njenega zadnjega de- la pri Piloščah graditelji niso upoštevali želje in potrebe zemljiških lastnikov in zato so kmetje energično protestirali. Delegacija kmečkega društva je bila dvakrat pri prefektu in enkrat na sedežu pokrajinske uprave, kjer sta jih sprejela predsednik Chientaroli in tehnik Lupieri Od društva so bili v delegaciji predsednik Pavletič, Ivan Brajnik in Danilo Pavlin; na pokrajini so se zadržali dve uri in dosegli začasno ustavitev del, dokler ne bo dosežen sporazum z zemljiškimi lastniki glede razlastitve in odkupa zemlje. Kmečka delegacija je odšla tudi v Novo Gorico, kjer so se na občinski upravi pogovarjali o probe-mih dvolastnikov, posebno zaradi davkov, cest, lesa itd. ter naleteli na razumevanje oblasti. Društvo je poskrbelo članom tudi nakup slame, umetnega gnoja ter goriva za potrebe kmečkih strojev in za prevoz. Kupili so tudi luščilnico koruze. S PETKOVE SEJE V DOBERDOBU Občinski svet je odobril celo vrsto javnih del Nepotrebne polemike na sejah so samo v škodo Na petkovi seji občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila v dvorani občinske knjižnice, so razpravljali o številnih problemih, ki zanimajo to občino. Nekatere sklepe je že prej sprejel ožji odbor in so bili zaradi kompetence in kot to določa zakon, dani v pretres občinskemu svetu. Med temi naj omenimo sklep o razširitvi in ureditvi pokopališča v Jamljah s skupnim stroškom 3.240.639 lir (od tega je državni prispevek 1.963 tisoč 500 lir). O tem javnem delu je bilo treba predložiti tehničnim oblastem novi načrt, ker so se stroški zvišali od tistega časa ko je bil načrt prvič predložen. Nadaljnji sklep zanima razsvetljavo v Doberdobu in v ostalih zaselkih občine. Delo v vrednosti 10.700.000 lir je dobilo na dražbi podjetje Dieudonne iz Gorice. Za to delo je občina dobila deželni prispevek. Prav tako so svetovalci potrdili sklep ožjega odbora o organskem osnutku za lekarno, čeprav ni možnosti, da bi se v občino priselil kak lekarnar. Prav tako so svetovalci odobrili sklep odbora, da prosi deželno upravo za posojilo v višini 9.600.000 lir, ki naj bi služilo za dopolnilna dela na dotoer-dobskem pokopališču. Nato so svetovalci sprejeli sklep o prošnji na deželno upravo, naj bi ta, na podlagi deželnega zakona št. 23/1966, dala prispevek za preureditev stavbe v kateri je bil nekoč otroški vrtec. V tej stavbi, kjer je sedaj občinska knjižnica, naj bi dobili svoje prostore še ambulanta, posvetovalnica ONMI, čipkarska šola, poštni ih namestitveni urad. Preuredili naj bi tudi staro telovadnico. Ko bi izvršili ta dela, naj bi v stavbi za županstvom, kjer je sedaj pošta, uredili dvorano občinskega sveta. To so v glavnem sklepi, ki jih je v petek zvečer sprejel doberdob-ski občinski svet. Do tu naša kronika. Poročanje pa ni žal še zaključeno. Nemogoče polemike v dober-dobskem občinskem svetu so uvrstile Doberdob na prvo mesto v razprave deželnega kontrolnega odbora nad občinami dn goriške prefekture. Za občino, ki ima 1.300 prebivalcev, izgubi deželni kontrolni odbor več časa kot za občino, ki ima prebivalstva desetkrat toliko. To kljub temu, da se v tem občinskem svetu razpravlja In vodi uprava na enak način kot v katerikoli drugi upravi. O tem smo se prepričali v petek zvečer ter smo poslušali izvajanja opozicijske svetovalke gdč. Marije Ferle-tičeve, ki je imela pri vsakem sklepu svoje pomisleke. Vemo, da druge občinske uprave, med katerimi tudi goriška, delajo, seveda v meji svojih zmožnosti, nič več in nič manj, kot občinski odbor v Doberdobu. Opozicijska svetovalka, kateri se je le včasih v glasovanju pridružil en svetovalec opozicije, medtem ko je drugi stalno glasoval z večino, je imela v nekaterih primerih prav, v številnih drugih pa absolutno ne. Ali je dovoljeno stalno izstopati iz dnevnega reda? Ali je resna trditev, da je nesmiselno diskutirati o organskem osnutku za lekarno, ne da bi bila občina prej poskrbela za ustrezen prostor? Lahko bi nadaljevali a polemike med slovenskimi političnimi skupinami so se v zadnjem času, tudi s procesi na Tržaškem, tako razširile, da je to škodljivo za našo manjšino. Marsikdo bo govoril o obstoju ali pomanjkanju demokracije. Po našem mnenju je bilo na petkovi seji doberdobskega občinskega sveta nič več in nič manj demokracije, kot jo najdemo na seji občinskega sveta v štarancanu ali v Gorici, v Gradežu ali v Krmi-nu, In povsod so razne politične stranke na površju. V mestnem avtobusu se je ponesrečila Včeraj popoldne ob 15.15 so nudili v goriški bolnišnica prvo pomoč 25-letni Mariji Gomiščeik iz Podgore, Ul. Cotonificio 9, ki so ji zdravniki ugotovili rano na čelu in na nosu. Okrevala bo v o-smlh dneh. Ko se je malo pre) peljala z mestnim avtobusom iz Podgore, namenjena v bolnišnico, je na Korzu Verdi, ko je avtobus nenadoma potegnil naprej, izgubila ravnotežje, padla in se udarila ob rob stopnice DANES V ČEDADU Občni zbor p.d. «Ivan lrinko» Danes bo ob 15. uri občni zbor slovenskega kulturnega društva »I-vam Trinko», na katerem se bodo sestali člani iz slovenskih vasi Vzhodne Benečije na društvenem sedežu v Čedadu. Društvo «Ivan Trinko)) je sedaj edino slovensko drtišfcvo v Slovenski Benečiji in je zlasti v zadnjem razdobju zelo o- Tajnik Emil Cingerli je v svojem poročilu navedel 11 odborovih sej ter še posebej poudaril skupno prireditev «praznik špargljev«, ki je dobro uspela prav zato, ker so pri njej sodelovala vsa štandreška društva. Iz dobička je društvo priredilo majhno zakusko za svoje člane. Tudi letos nameravajo ponoviti tako skupno prireditev, ki naj bi bila proti koncu meseca maja in bodo ob tej priliki proslavili 100-letnico čitalnice v Štandrežu. Izrazil je upanje, da bo z naklonjenostjo vremena ta prireditev še bolje uspela kot lanska. Blagajnik Kazimir Brajnik je podal obračun, ki izkazuje še kar precej pribitka. O bolniški blagajni za kmete pa je poročal Dominik Nanut in dal nekaj pojasnil glede družinskih doklad. Dušan Brajnik je poročal o delu trgovinskega odseka in povedal, da so lani nakupili 500 stotov amonij a-ka, letos pa so ga naročili 220 stotov ter 50 stotov semenske pšenioe. V imenu nadzornega odbora je nato Alojz Hoban ugotovil, da so računi v redu ter predlagal razres-nico staremu odboru, ki je bila sprejeta. Sledile so volitve novega odbora v katerega so bili izvoljeni: Rudi Budal, Dušan Brajnik, Savo Hoban, Emil Cingerli, Jožef Pavletič, Ladko Zavadlav, Cvetko Brajnik, Rado Pavlin, Viljem Zavadlav Ivan Brajnik in Emil Pavlin. Na prvi seji si bodo odborniki porazdelili odborniška mesta in izvolili predsednika. Omenimo naj še, da se je po poročilih razvila diskusija, pri kateri so razpravljali največ o sooru glede trase pokrajinske ceste na Piloščah ter bili soglasni v tem, da morajo pristojni organi v večji meri upoštevati koristi in potrebe zemljiških lastnikov. Tudi odkupno ceno bodo morali določiti po dejanski vrednosti zemlje. iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuinmiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiii krepilo svojo aktivnost. Med najbolj vidnimi prireditvami je že tradicionalni dan emigranta, ki je letos doživel izreden uspeh, ko se ga Je udeležilo preko sedemsto o-seb, ki so do kraja napolnile dvorano «Ristori» v Čedadu. Društvo poleg tega opravlja tudi pomembno podrobno delo z nudenjem u-slug za reševanje raznih socialnih vprašanj, prošenj in podobno, pri širjenju slovenskega čtiva in organiziranju drugih slovenskih kulturnih prireditev. NA POBUDO USTANOVE ERSA Razgovor o zadružni kleti torek zvečer v Števerjanu Proti koncu meseca bodo taka zborovanja tudi v Sovodnjah, Štandrežu in na Oslavju Deželna ustanova za pospeševanje kmetijskega (ERAS) je v januarju zaključila svoj prvi ciklus strokovnih predavanj iz kmetijstva po kmečkih občinah na Goriškem. Sedaj so pripravili koledar za predavanja, ki jih bodo imeli njihovi strokovnjaki v februarju. Predmet takih predavanj je, da bodo pred-očili vinogradnikom izglede za gradnjo zadružne kleti s prikazom, koristi, ki bi jo od’ nje imeli vinogradniki. Prvo tako predavanje bo jutri, 3. februarja v Dolenju. V torek 4. februarja pa bo strokovnjak ERSA predaval za vinogradnike iz štever-janske občine. Zborovanje bo ob 20. uri na županstvu v Števerjanu in ob tej priliki se bodo lahko podrobno pogovorili o izboljšanju vinogradništva ter o poteku akcije za gradnjo zadružne kleti, ki naj bi jo postavili nekje pri Krminu ter bi bila namenjena predvsem pridelku iz Brd. Poleg dveh že omenjenih je na sporedu še 10 takih predavanj. Med temi bo 6. t.m. v Bračanu, 17. t.m. v Ronkah, 24. t.m. za Sovodnje in štandrež; 25. februarja za Pevmo in Oslavje, ter 27. t. m. v Ločniku. Po vključitvi Brd med gorska področja Področje goriških Brd je bilo pred kratkim vključeno v sklop iiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBČINSKI ODBOR V GORICI v Zupan in podžupan na razgovoru s sindikati zaradi uslužbencev Popravilo otroškega vrtca in ureditev ulic Attems in Treviso v Podgori . Ureditev prostorov za slovensko trgovsko šolo • Cena za prenočišče v ECA Na svoji zadnji seji v petek zvečer je občinski odbor iz Gorice dolgo razpravljal o izboljšanjih, ki naj hi jih uvedli v občinski sirotišnici Lenassi v Gorici. Zadeva je v zvezi z znanimi dogodki od preteklega leta, ko se je razširila govorica o grdem ravnanju nekega vzgojitelja z nekim gojencem. O zadevi sta poročala odbornika Tomassich in Agati in ob zaključku so odobrili sklep, da naj komisija, ki proučuje ta problem, nadaljuje s svojim delom. župan Martina je nato poročal o sestanku s sindikalnimi predstavniki, ki je bil malo pred sejo in katerega se je udeležil tudi podžupan Candussl. Obravnavali so problem občinskih uslužbencev in njihovega organika. Predstavniki občine so na koncu predlagali, naj bi se ponovno sestali dne 20. februarja da bi nadaljevali in morda zaključili zadevne razgovore, ter končno odobrili organik. Odbornik za javna dela Lupieri je predlagal vrsto javnih del ali načrtov zanje. Na nekem občinskem podstrešju nameravajo urediti skladišče za plastični material regulacijskega načrta in vzorce gradbenega materiala; odobrili so popravilo otroškega vrtca v Podgori ter ureditev potrebne učilnice za novo trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Nekemu strokovnjaku bodo poverili razdelilni načrt zemljišča v Ul. Attems in Treviso v Podgori, ki je potrebno za izravnavo in ureditev obeh ulic, kjer sedaj urejujejo kanalizacijo. Odbornik De Simone je predložil v odobritev še obračun INGIC za pobiranje trošarine v decembru; to je bil zadnji obračun, ker je pozneje občinska uprava prevzela pobiranje trošarine v lastno režijo. Odobrili so tudi izdatek nekaj nad 9 milijonov lir za opremo v nekaterih šolah, med katerimi je tudi slovenska srednja šola; ter izdatke za stroške v bolnišnicah. Na predlog odbornika Tomassicha so določili tudi ceno za prenočišče In zajtrk v občinski hiši ECA, ki bo znašala po 300 lir za noč. pasivnih gorskih krajev z vsemi koristmi, ki jih za take kraje predvideva zakon št. 991 od 25. julija 1962. Prebivalci tega področja bodo v okviru navedenega zakona lahko dosegli izvedbo važnih javnih del kot so hidrolaška ureditev, pogo zdovanje, ureditev kmetijskih zem ljišč itd. vse z državnim prispev kom do 92 od sto. V poštev za ta ka dela pridejo občine: Gorica, Ste verjan, Kapriva, Krmin, Moša in Slovrenc ob Soči. Deželni organi nameravajo v kratkem sklicati sestanek županov o-menjenega zainteresiranega področja, da bi skupaj s predstavniki gozdne uprave in dežele proučili razne probleme tega področja. O rezultatih tega sestanka in o zadevnih. sklepih ho izšlo poročilo v časopisju. V goriški občini se je od 27. do 1. januarja rodilo 29 otrok, umrlo je 21 ljudi, poročilo se je en par in štiri so oklicali. ROJSTVA: Stefano Busatto, Mas-simo Tridioi, Lara Canci, Luca Mania, Fulvio Zandomeni, TANJA Peteani, Luca Zoff, Flavio Tre-monti, Paolo Brisco, Eiiana Friso-nelli, Claudio Gregori, Sabina De-ghenghi, Paolo Giollo, Francesca Lo Grasso, Nicoletta Pellegrini; Marina Mlan, Roberta, Rovere, David Rizzatti, Alessandro Giusto, Cristlna Berinl, Andrea Simsig, Giulio Candusso, Cristlna Allegra, Maria Cristlna Trevisan, Nadi Zollia, Gianm Simonetti, Moreno Paoluzzl, Anna Burgnich in Giu-do Soranzio. SMRTI: upokojenec 74-letni Do-menico Silvestri; gospodinja 76-letna Pierina Bregant por. Pierinl; gospodinja 62-letna Erminia Melzi vd. Agostinis; elektromehanik 46-letni Giordano Blasizza; obč. sluga Gesuaido Saito; upokojenka 80-letna Mattia Stabon vd. Bregant; upokojenka 79 - letna Elisa-betta Spessot vd. Bombi; gospodinja 74 letna Maria Gregoi vd. Montini, upokojenec 80-letni Luigi Barduc-cl; upokojenka 76-letna Giuseppl-na Eibel vd. Steffč; trgovka 71-letna Albanese vd. Paulin; upokojenec 63-letni Odorico Lettig; upokojenec 76-letni Marino Vidoz; gospodinja 80-letna Albina Braidot vd. Camea; gospodinja 85-letna Giuseppina Ipavec cd. Spazzapan-gospodinja 73-letna Anna Ulian por. Morandin; predilka 49-letna Bianca Grossa por. Simonutti; gospodinja Celestina Oldrini por. Romano in mizar 55-letm Onorato Vidoz. Poroke: uradnik Dario Sfillgoi in uradnica Giulietta Del Grosso. OKLICI: karabinjerski podčast nik Licio Pucci in šivilja DIna A-malia Regoli.. inž. dr. Glovanni Giolitto in študentka Laura Ca-duttl; trgovski zastopnik Giorglo Spongia in uradnica Daniela P1-naussig; brigadir Mario Trovato in uradnica Gianna Benci. SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PROSVETNA DVORANA V nedeljo, 9. februarja ob 16. uri OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo: Gorazd Vesel Stane Rastresen Miranda Caharijal ‘ Livij Bogateč Klavirski trio in solisti (A. Vodopievc, L. Križmančič, L. Rizzatti) Pevski zbor JEZERO iz Doberdoba TRI LETA «GORIŠKIII SREČANJ» V zadnji številki prispevki iz vse Primorske in zamejstva V Novi Gorici je izšla nova dvojna številka (15-16) revije za družbena, gospodarska in kulturna vprašanja «Goriška srečanja*. S teni je zaključila tretje leto izhajanja. Gre za spodbuden dogodek v kulturni tvornosti na obeh straneh meje, saj so »Goriška srečanja* s svojo naklado 2.000 izvodov med najbolj razširjenimi publikacijami povsod, kjer živimo Slovenci. Nova številka na osemdesetih straneh objavlja prispevke z najrazličnejših področij, ki zadevajo preteklost in sedanje procese ali snovanja na Primorskem oziroma med rojaki v Italiji. Marijan Dro-bež v uvodniku razmišlja o bližnjih volitvah ter ob tem poudarja, da demokratizacija odnosov zaostaja za hitrim in bujnim napredkom gospodarstva. Prof. Alenka Kodermac je prispevala članek o Ivanu Cankarju ob petdeseti obletnici njegove smrti, znani hrvaški zgodovinar Dra-govan Šepič pa o Slovencih in jadranskem vprašanju v prvi svetovni vojni. «Goriška srečanja* so se v tej številki oddolžila spominu nedavno umrlega publicista in politika dr. Engelberta Besednjaka tako, da ponatiskujejo njegov govor v rimskem parlamentu o slovenskem šolstvu v Italiji, 13. maja 1926. leta. Prof. Marijan Tavčar je napisal zanimivo in dokumentirano poročilo o nedavnem pogovoru med kristjani in marksisti v Idriji, o temi «Ali je Bog mrtev?* Jože šušmelj v svojem prispevku razmišlja o slabostih in nekaterih problemih samoupravljanja, Peter Falatov pa je ponatisnil poročilo o zgodovini in razvoju elektrarn na Primorskem. Sergio Tavano se v zanimivem članku zavzema za preosnovo srednjeevropskih kulturnih srečanj v Gorici, vtem ko je Marijan Brecelj opisal življenje in snovanja vipavskega^ lirika Ivana Lulika. Politično močno aktualna in pretresljiva je črtica sodobnega slovenskega pisatelja Ladislava Mnačka. V njej opisuje tragično usodo predvojne komunistke v obdobju stalinističnega terorja na Češkoslovaškem. V okviru običajnih rubrik »Goriška srečanja* objavljajo več pesmi, glos, zapiskov in drugih prispevkov, ki običajno sodijo v revije. Med avtorji je največkrat omenjen ravnatelj goriškega muzeja Branko Marušič. V tej številki sta prvič objavljena tudi seznam in vsebina nekaterih revij, ki so lani izhajale na obeh straneh meje. Kar zadeva ilustracije naj omenimo, da je revija z objavo nekaterih njenih grafik počastila spomin slikarke Avguste Šantlove, ki je nedavno umrla v Ljubljani. »Goriška srečanja* so zanimiva, aktualna ter moderno opremljena in urejena revija, ki pa žal izhaja neredno. Med bralce prihaja z zamudo in to bi utegnilo ce.o zmanjšati aktualnost posameznih sestavkov. Iz teh razlogov tudi dvojne številke niso priporočljive. Zdi se nadalje, da je zlasti v tej številki objavljenih nekaj preveč tekstov, ki obravnavajo preteklost; razmerje gre torej v škodo prispevkov z aktualno sodobno problematiko. Novi uredniški odbor, ki bo kmalu imenovan, naj bi predvsem zagotovil rednejše izhajanje revije. Zdi se nam koristna tudi pobuda, da bi publikacija spremenila ime. To ne bo več »Goriška srečanja*, ampak samo «Srečanja». S tem bi tudi na zunaj, se pravi formalno, potrdili usmeritev, ki jo uredniški odbor uveljavlja že vse od izida prve številke, da namreč revija utripa z življenjem ter objavlja gradivo, ki zadeva celotno Primorsko ter Slovence v Italiji. Izid sindikalnih volitev v Sovodnjah V petek so bile v tekstilni to?8* ni v Sovodnjah volitve nove noti® nje komisije, ki so dale našle® izid: Volilnih upravičencev 408, vol^jj 358 upravičencev, veljavnih 358. Od teh so dobili CGIL CISL 82 in UIL 15. Za CGIL s" bili izvoljeni: Vilma Brajnik, f*, nislav Maligoj in Jelko Petej^ za CISL pa je bil izvoljen Gin9* pe Chenelo. Kino ' Gorica CORSO. 15—22: «La prima voh9 Jermyfer», J. Woodward in J- L, son; ameriški film v barvah. 1119 dini pod 14. letom prepovedan-, VERDI. 14.30-22: «Custer, Teroe West», R. Shaw in R. Ryan; 10 nemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 15—22: «A tU to gas», E. Presley in N. Si9® tra; ameriški kinemaskopski n v barvah. VITTORIA. 15—21.30: «Una 11 glie giapponese«, G. Moschin M. Iwasaki; italijanski kine81 skopski film v barvah. CENTRALE. 15.15-21.30: «L’ir» Dio», M. Ford in F. Sanchol lijansko - španski kinemaskop5 film. Tržič AZZURRO. 14.00; «Fino a farti & le«, J. Thulin in J. Sorel. Bat?1 film. EXCELSIOR. 14.00: «Comando 9 cida», A. Ray. Kinemaskop9 barvah. PRINCIPE. 14.00: «Buio oltre i' le», R. Taylor. Kinemaskop film v barvah. , S. MICHELE. 14.00: «Rita la zaH® ra«, R, Pavone; v barvah. Nova Gorica: «Soča» — Nova Gorica; «Vojna * mir« I. del, sovjetski film " 15. 18. 21. ( «Svoboda» — Šempeter: «A8 sigma tri«, italijanski bar* film — ob 16. — 18. — 20.30-šempe.s: »Počitnice v Kaliforn j( ameriški barvni film — , ln 20' „fi Deskle: «OSS 117 v Tokiu«, ski barvni film — ob 17. in ^ Renče: «Gomila morilcev«, S[I’ jj širi barvni film — ob 15. 9® gt Kanal: «Odpadnik prerije«, ški barvni film — ob 16. in * ' Prvačina: «Nesreča», angleški — ob 16. in 20. o* DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči I9 0p prta lekarna Soranzo, Verdije? zo 57, tel. 28-79. TRŽIČ , Danes ves dan in ponoči le,ei Tržiču odprta lekarna «Cent^j, — Trg della Repubblica - tel 1 RONKE , Danes Je odprta lekarna "m Stazione« dr Matitti - Viale ribaldi 3 — tel 77046. Dežurna cvetličarna v Gori9 Danes je v Gorici odprta c' čarna Golran Renato, Ul Gar dl 9, tel. 26-28. AVT0PR0MET GORICA NOVA GORIC'A TELET: 2102* PRIPOROČA ZIMOVANJE NA l O K V A H Dnevno obratujejo vse vlečnice. Lepa smučišča in tereni z9 druge zimsko-športne dejavnosti. HOTEL POL DA NOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo nrano, vinom in drugimi pijačami- Tel. hotel Poldanovec 21313, 21314 PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna Pri hroi^ gostilna • Zveida» t%lefon 21-2* IZ SPOMINOV NA LEPO MESTO OB ARNU O renesančni umetnosti v čudovitih Firencah pričajo trgi, palače, kipi, slike in mostovi *Tfir Naše S&tovo starejše učiteljstvo se, dov " spominja tečaja o. zgo-teli umetnosti, ki ga je uči-jstvu iz zasedenih pokrajin rerri Istre TirO'lske) pričah Poleti leta 1909 v Fir©n-teč Prosvetn° ministrstvo. Na ‘se Priglasilo zelo velim Učitelistva- Ce se ne motu ’ Je bilo Slovencev, Hrva-bi ln Tirolcev nad 80. Kraj je $ P°srečeno izbran, posebno a predmet, ki so ga profe-tla'h določili, ker so jim bili rije razP°lag° muzeji in gale- takratnih starih zapiskov 5« ornenim nekaj spominov 8v Proti koncu druge zav^-6 vojne ie Poveljstvo delit 'e vojaške uprave razsek v v°iaškim edinicam spi-26j kuIturnih spomenikov, mu-gaj V;. kujižnic in umetniških 0 katerih naj vodijo tjih ■ Pri vojaških napredova-k;r' ln nanje zelo pazijo. O ncah pa so celo rekli: «Vse mesto je zgodovinska zapuščina in zato naj se obvaruje«. Ta naloga je bila upravičena, ker razen Aten kot zgodovinski eksponat so gotovo Firence ob Arnu tiste, ki so videle porajanja tolikih del, ki so višek človeškega duha. Firence ležijo v mehki dolinici, po pobočjih so vinogradi s plemenito trto, ki daje znano vino Chianti. človek si ne more predstavljati, kaj je privleklo v mesto toliko umetnikov, ki so ustvarili nesmrtna dela, morda značaj poprečnega Florentinca, ki je inteligenten, brihten, duhovit, skeptičen in poln ljubezni do svojega rodnega mesta. Razlagamo si lahko tako ali drugače, res je, da so se številni pesniki, slikarji, kiparji in arhitekti zatekli v mesto in tam ustvarjali od 1250 do 1600 velika dela v vseh vejah umetnosti. Pravijo celo, da brez Firenc ne bi bilo renesanse in dela te dobe danes Sprehod od Trga Signoria do stolnice s krasno krstno kapelo, Brunelleschijevo kupolo in Giottovim stolpom ""»IHII, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 miiiiiimiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimi||||Mmii|lmil,,limilllMIIIIIIIIIIIIIIMIII||||||| KRIŽANKA A B CDEFGHI JKLMN mm i ■M .1 . _ ^°PORAVNO: ---- 1. težak položaj, Ujej ga — turški drobiž, 2. sred-8oj “ski zavod z vso oskrbo za tij^ ?e — ime češkega knjlžev-v uaPka, 3. izraz naklonjenosti 4 ^ ara Grčija — moško ime, sita fScagniieva opera — velikan-stVa 1 Sura polinezijskega božan-čatjj, ~~ sveti bik pri starih Egip-Prertjl 5- angleški filozof, glavni lltg) Vnik emPirizma (John, 1632-6 , ~ staro ime za uradnika, v atica za ((akademski klub« jrjJ0'Pališče pri Benetkah — tisai 1)08 divjega vojskovanja, 7. iWna Potrebščina — Donavo in Savo Nni** pla oklj.£ demon * viiupa — glavno pokrajina kemični c i, lO. M„ni'e — glasbeno znamenje, Za platino, 8. rubrika — mon, sir Sa-'■Vijuga ~ simbol pohote, 9. mesto tioff,rsta vrbe — igralec nogO' ^ moštva — stranski del Do* • ii- tolpa — laboratorijski v i/ Uik, 12. gorovje v Sibiriji ljbezenski pesnik. Čoija^^NO: A. polepšana po-Virsl? vaškega življenja — moč-cbraa PWca, B. termin za sodno C s nav° — tekmec, spodrivač, b . r°dnik — natančen človek, hlM.JUični znak 'ka posoda - za telur — ku-pritrdilnica, E. ustrojeno Kozje ah jelenje usnje — originalno ime Irske —- vpra-šalniea, F. žitna plesen — denarna enota v ZDA, G. tkanina za obrezovanje ran in vezavo knjig ' — ime francoskega pisatelja Zolaja, H. napad, naskok — divji kozel, I. naša denarna enota — svod nad nami, J. pristanišče v Izraelu — otok v severnem Jadranu — pripadnik davnega germanskega plemena, K. avtomobilska oznaka Sarajeva — španski renesančni pisatelj, predstavnik potepuškega romana (Mateo) — avtomobilska oznaka Reke, L. kopija — rastlina, ki vsebuje nikotin, M. znamka risalnih peres — orjaška, toda nestrupena tropska kača, N. mesto v belgijski pokrajini Flandriji (tudi Aalst) — krilo poslopja. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: 1. oktet, 6. Danka, 11. Amiens, 12. Muljava, 14. sloka, 15. gams, 16. par, 17. teta, 18. Ulla, 19. kila, 20. otočani, 22. statik, 24. na, 25. past, 27. opat, 28. mar, 30. to, 31. Sal, 32. Mimi, 33. Alec, 35. oo, 37. Marolt, 39. Elarish, 42. Atal, 43. Rada, 45. osar, 46. sum, 47. kalo, 48. Iberi, 49. trajekt, 51. klorid, 52. arest, 53. Matej. občudujemo v galerijah Uffizi in Pitti. Tu si ogledaš Botticellijeve stvaritve «Pomlad» in «Venerino rojstvo» na stenah so platna Luče della Rob-bie z eteričnimi prividi ali pa Filippa Lippija z nebeškim življenjem in dalje zopet Beata Angelica in celo Raffaela s sladkimi «Madonami», ki je z njimi omehčal marsikatero mater po celokupnem kristjan-skem svetu, čeprav se je rodil v Urbinu So njegove slike po Rimu in Firencah, v Louvru, Pradu, National Gallery itd. Papež Bonifacij VIII je imenoval Firence «peti kontinent«, ker je trdil, da je svet sestavljen iz zemlje, zraku, ognja vode in... Firenc. Nobeno mesto ni nudilo krova tolikim veleumom kakor Firence. V srednjem veku je Dante hodil po mestu ob Arnu. Tu je živel Giov.anni Boccaccio, ki je kot prvi razlagal ((Nebeško komedijo« in zabaval ljudi s svojim nekoliko opolzkim «Decameronom». Florentinec je bil tudi Petrarca, čigar rafinirana duhovitost se postavlja proti sproščeni čutni pesmi Boccaccia. V mestu je živel tudi Giotto, ki je svojo slikarsko sposobnost pokazal tudi papežu s tem, da je s prosto roko narisal krog tako natančno, kakor bi ga samo s šestilom. Giotto predstavlja z Donatellom izvor renesanse. V cerkvi Santa Croce so grobnice italijanskih velmož kakor so Michelangelo, Galileo in Nicolb Machiavelli. Med temi pa tudi grob velikega znanstvenika Leonarda, univerzalnega učenjaka. Njegova Gioconda (Mona Liza) kaže mehki slog zlivanja v edinstveni slikarski ritem. Premnogo starih umetnin je žal na prostem, kjer se jim pozna, da jih gloje zob časa. Nadalje se občudujejo vrata krstne kapele v ki jih je do najmanjšega detajla izdelal' Lorenzo Ghiberti in 0 katerih je Michelangela - rekel, da bi delala čast nebeškim vratom. Nad glavno cerkvijo je ogromna kupola Filippa Brunelleschi-ja, visoka 114 m. Poleg nje se dviga Giottov zvonik, katerega je neki pesnik označil kot ((Florentinski kamniti cvetoči lim-bar«. Na trgu Signoria je Donatellova «Judita» z golim mečem, odločena da zamahne po Holofernovi glavi. In pred občinsko palačo je Michelangelov ((David«, ki s fračo v roki motri Goljata, da ga pokonča. Na trgu pod «Loggio« je še Celli-nijev «Perzej», ki drži visoko v zraku Meduzino glavo, katere mrtvo telo se mu vile okrog nog. Perzej ne gleda njene mrtve glave, ker imajo tudi njene mrtve oči moč, da začarajo može v kamen. In vendar je lepa Meduza ganila srce krutega Perzeja. Na trgu je zelo vidno pročelje Palazzo Vecnnio (arhitekta Amolfa da Cam-bio), na katerem je nesimetrič- no postavljen stolp z uro in enim kazalcem, ki pokazuje ure že 500 let, še iz časov gospod-stva Lorenza de Medioi, imenovanega ((Veličastni«, ki je ščitil vse umetnike. Firence štejejo danes 400.000 prebivalcev. Novo mesto se razteza po pobočjih okrog starega mesta, ki je imelo osem mestnih vrat, katera so še dandanes pokonci. Nemci so v zadnji vojni porušili vse mostove na Arnu, le Ponte Vecchio je ostal skoraj nedotaknjen. Po vojni so vse mostove pozidali, razen mostu sv. Trojice (dograjen 1956) niso dovršili, ker je manjkala glava «Pomladi», ene izmed figur štirih letnih časov. Hoteli so imeti most tak kakršen je bil v XVIII stol. šele leta 1961 so slučajno v strugi Arna našli glavo in slovesno dokončali most. Lepo mesto Firence z mnogimi srednjeveškimi in renesančnimi poslopji gotovo zavzema eno prvih mest v svetovni zgodovini umetnosti. M. P. Kratke zanimivosti ::::::: ::::::::: Policija v Rimu je zasledovala Tomasa Miliana, ko se je vozil pijan z malim avtom. V resnici je šlo za snemanje filma, toda ni nihče opazil, ker so imeli kamero skrito na drugem avtu, ki je Milianovemu sledil. Elke Sommer, znana nemška filmska igralka, je popolnoma presedlala k ameriški kinematografiji. Sedaj nastopa v zelo napetem filmu «Možje iz Las Ve-gasa«, ki kaže norosti kvartopircev in drugih igralcev, kar vse je še pomešano z nekim roparskim napadom. Film prikazuje ljubezenske dogodivščine, igranje na karte in streljanje. * * * Ano Karino, bivšo ženo Jeana Luca Godarda, so izbrali za nastop v vlogi Melisse v filmu, ki je posnet po romanu Lavvrenca Durella ((Justine«. V filmu bosta nastopala tudi Anouk Aimee in Dirk Bogarde. Režiser je George Cukor. Na sliki vidimo 42-letno Juliette Greco, ki jemlje iz žare naslove nogometaških skupin, izžrebanih za neko finalno tekmo. Juliette je bila takoj po vojni «muza» eksistencialistov in je pred kratkim močno zbolela, a se je pozdravila. . i II,.mi... „„„„„ Josip Godina Verdelski ugleden svetoivanski rojak (Nadaljevanje s 3 strani) je vedel, da v teh ((prostih ljudeh« spe neizrabljene energije, zbuditi je treba v njih radovednost, slo po znanju in na ta način pognati v tek kolo napredka. Vihar okrog okoličapskcga bataljona in'čitalnic, Id ga' je umetno povzročilo ((...mnogo čudnih ljudi, ki bi vstavo ali konstitucijo rgdi krtvo jali ^g]aek, /Bjbili se namreč trudijo W vso moč tWQaji?tvo ali tai spotizem, ki so ga da sa- i%an tjf-prej vladarji imeli...« je odnesel v letu 1869 bataljon,' čitalnice in kmalu za tem celo' Primorca. Na tem pogorišču se je pojavil Verdelski s svojim listom «Fod Lipo«. Življenjska pot tega mesečnika je bila Sicer kratka, saj je umrl še istega leta. Verdelski se je nato posvetil pisanju zgodovinske knjige: OPIS IN ZGODOVINA TERSTA IN NJEGOVE OKOLICE, ki jo je: «Po domače spisal, na svitlo dal in založil Josip Godina Verdelski«. V predgovoru pravi: ((...Pišem jo sicer navlaš večidel prav v domačem jeziku, da jo lahko razumejo tudi naši, žalibog dozdaj, zaradi znanih nam nesreč, posebno tukej še zmirej premalo izučeni kmetje...« Verdelski se je lotil tega dela zaradi pomanjkanja v slovenskem jeziku poljudno pisanih zgodovinskih knjig, pa tudi v odgovor Nemcu Loevventhalu in do Slo- TIHOTAPCI & CMl (jale, # # VJLJE MAMA Z IGRAČO KJAMA GROZI. BOMBA ZA SMEH r vencev neprijazno nastrojenemu dr. Kandlerju. Vsebina knjige ne prčnese kritike poklicnega zgodovinarja, vsebuje pa kljub temu marsikaj zanimivega tudi še za današnjo generacijo. V času, ko je bila spisana, pa je opravila med ljudmi, katerim je bila namenjena, koristno delo. Da bi pa njegovi ljudje zmogli strošek, je začel jzdajati knjigo v snopičih pa . 16. strani, ki so izhajali vsako drugo soboto v mesecu. Celoletna naročnina je stala 80 soldov. Naslovil je prošnjo na čitalnice in njih ude, da bi ga podprli v tej akciji. Komat je Verdelski opravil to delo. se Je že lotil drugega, V prvi številki lista Novice od 4. januarja 1872 je bila ((...razodeta želja tam omenjenih kmetov, naj bi se vendar kdo lotil spisa ve...». In Verdelski se je lotil «spi-save«: KRATEK PREGLED VESOLJNEGA SVETA SPLOH IN POSEBNO NAŠE ZEMLJE Spisal in na svitlo dal Josip Godina Verdelski (po Smilesu) Prostemu ljudstvu v poduk — Cena znese 25 soldov. Založnik je spisatelj. V Terstu 1872. Verdelski zaključuje ((Predgovor« knjigi s temi besedami: «...Nije dvombe, da se bo po pravi rabi te knjižice doseglo, kar bi se doseči moralo, po namenu njenega izdajatelja, namreč njemu jako na srcu ležeči poduk našega prostega ljudstva. - Srečno« Omembe vreden je življenjepis, ki ga v začetku knjige piše v tretji osebi. Tudi ta je spisan z namenom koristiti svojim ljudem. Saj v njem pove odkrito, kako težko pot je moral prehoditi, da je dosegel izobrazbo. Toda ta mu je odprla pot v službo, kjer je napravil kariero in postal ugleden, gmotno dobro situiran visok državni funkcionar. Očitna je v njem želja, da bi ga njegovi ljudje posnemali in to je, sodeč po delovanju ljudi, ki so mu pri Sv. Ivanu sledili v precejšnji meri tudi dosegel. Tako nadaljuje Verdelski s pisanjem knjig v domačem jeziku in na preprost način obravnava tematiko z raznih področij. Zanimivejše članke iz mesečnika «Pod lipo« je Verdelski dal natisniti 1. 1882 na izrecno željo ljudi pod geslom ((znanstvo je bogastvo« v knjigi, v tiskarni Franca Hvale in Jo tudi sam založil. Na str. 164 piše o Angležinji Prišili Wakefield, ki je 1. 1798 ustanovila v Angliji hranilnico. Na str. 165-6-7 propagira podporna društva, ki naj bodo povezana s čitalnico oziroma knjižnico Navedena naj prirejajo članom od časa do časa veselice. Pa tudi naj delijo članom pomoč «v slučaju bolezni in v drugih izrednih slučajih«. Za vzgled postavlja Podporno društvo za Slovence iz Trsta in okolice, ki je do konca leta 1881 imelo že 5046 goldinarjev premoženja. Na str. 168-169-170 piše o čitalnicah. Brani jih pred reakcijo, ki vidi v njih ((shajališče za pre-tresovanje političnih rečij, prirejanja neredov in žlempanje«. Zaman se je pritoževati nad tem, da ljudje ob nedeljah in praznikih obiskujejo krčme, se vdajajo lenobi, pijanstvu, igri in tam nastajajo prepiri in pretepi. Kmetje, ki se zbirajo v čitalnicah se tam izobražujejo. Kaj' bi jim sicer pomagala šola brez tega nadaljevanja? Vsaka občina bi morala podpirati ustanavljanje čitalnic! Toda «...Cudni gospodje v Terstu so ojstro ozmerjali nekega učitelja zato ker je-.podučevaLči-talničarje v petju in se udeleževal veselic...«. Zaključuje: «...TakO’ ravnanje je protinaravno, -prOtiv-no božji volji in' Iz člankov Verdelskega v Novicah in v Ilirskem Primorjanu je razvidno, da je slbdil delovanju šole in prosvete v svojem rojstnem kraju in se zanimal za vse, kar bi znalo koristiti ali škoditi okoličanom, še vrsto let, preden so nastale kmečke čitalnice, se je boril zanje. Ko so leta 1863 v Trstu nameravali ustanoviti mehanično pralnico, so ga zaskrbele domače perice, da ne bodo ob kruh. Iz pisanja Verdelskega spoznamo, da je bil načitan človek in je kot poznavalec vrste jezikov sledil razvoju drugod po svetu in kar se mu je zdelo koristno in posnemanja vredno, je potem pro- wli- < Mary Hopkin, ki je zelo uspešno nastopila na letošnjem festivalu v Sanremu pagiral za uresničitev v domačem okolju in pri uresničitvi tudi sam dejansko pomagal. V razpoložljivih knjigah ni mogoče ugotoviti, ali je imel namen uveljaviti se na katerikolem področju znanosti ali umetnosti. Ko je pisal zgodovinsko knjigo, je predvideval, da bo napravil ne-ihotfl/ nopakecinose' oproščal. Kar je napisal, je storil z edinim namenom posredovati znanje svojim ,fc>t lui/cuh t Kaže, da mu je njegova poklicna zaposlitev — saj je postal pri financi inšpektor I. razreda — dajala dovolj moralnega in materialnega zadoščenja in mu ni bilo na tem, da bi si s pisanjem knjig pridobil ugled. Revnim je delil knjige tudi brezplačno, iz česar se lahko domneva, da ni pri tem ne iskal in verjetno tudi ne imel nobenih gmotnih koristi. Medtem ko je pred upokojitvijo stanoval v Ulici Famedo, v hiši znamenitega Svetoivančana Jakoba Svetine, — ali na ruoleh — kot so to ulico imenovali domačini, se je po upokojitvi preselil na rodno Verdelco. Tu si je uredil hišo, pred njo lep vrt, na-sejan z drevjem in cvetjem. V tej hiši je baje imel v gosteh tudi Levstika. Bil Je velik prijatelj otrok in jim vedno delil sladkorčke, zato so vedno tekali za njim, kjerkoli so ga zagledali. Ker je bil njegov oče, večkrat vdovec in ponovno oženjen, je Verdelski imel več polbratov. Potrebnim sorodnikom je rad pomagal in nekaterim tudi izdatno. Dal je obnoviti staro sveto-ivansko cerkvico, na katero so bili domačini in tudi sam zelo navezani. Delo je opravil Anton Trobec. Zgodovinar Generini, prijetno presenečen nad lepoto tega zgodovinskega kraja in nad obnovljeno cerkvico, je v svoji knjigi zapisal obema, Verdelskemu in Trobcu iskreno priznanje. »Gospod z Verdelce«, kot so ga imenovali domačini, ali «strič-ko», kot so ga klicali sorodniki, je bil nemiren in svojeglav človek. Njegovo požrtvovalno prizadevanje na vzgojnem področju je vsaj, kar se Sv. Ivana tiče, rodilo obilo sadov. Razgibanost in vsestransko delovanje se je pričelo pri Sv. Ivanu v dobi Ilirskega Primorjana. Njegovo delo so nadaljevali ljudje, svojeglavi kot on sam, ki so kakor on dolgovali vse predvsem sami sebi, trdemu delu in samoizobraževa-nju. Zadnja leta svojega življenja je utegnil videti Sv. Ivan v vsestranskem polnem razmahu. To in pa tudi dejstvo, da je na delu sedaj že videl prve mlade domačine izobražence, mu je bilo morda le v uteho. Četudi trikrat poročen, je pred smrtjo o-stal sam, pomrle so mu žene in otroci. V svoji oporoki je precejšnjo vsoto denarja zapustil revnim ljudem z Vrdelce. Njegovo bogato knjižnico pa sq ljudje raznesli. OPOMBA: Podatke o bivanju Josipa Godine Verdelskega na Verdelci po pokojitvi so dale njegove daljne sorodnice, gospe Nada, Vida in Milii Godina Drugi podatki pa so vzeti iz Novic, Ilirskega Primorjana in knjig navedenih v tekst- > k. HORO SKOP Veljaven od 2. februarja do 8. februarja 1969 OVEN (od 21. 3. [ do 20. 4.) O svojih I j čustvenih zadevah J ne smete preveč za-upati drugim osebam, da ne bodo potem oretiravali tega, kar jim poveste. Utegnila bi namreč nastati trenja. Na delu ali v poslovnih zadevah se bo vse takoj poravnalo. Z zdravjem boste na splošno lahko zadovoljni. BIK (od 21. 4 do 20. 5.) V zvezi z ljubeznijo vam bo nekdo dal neke zahrbtne nasvete. Zato se morate paziti in dobro premisliti, kaj boste storili. Vsekakor ne smete zaupati drugim. Na delu se ne smete zanašati na predstojnika, ki vam v resnici ni naklonjen. Za zdravje vam bo koristil kak sprehod. DVOJČKA (od 21. 5. do 21.6.) Ne zaupajte osebi, ki je ne spoštujete, pa čeprav bi bili zaljubljeni vanjo. O-beta se vam na splošno soglasje v čustvenem življenju. Na delu boste dosegli zelo lepe uspehe, če boste znali stvarno oceniti položaj. Imeli boste lažje črevesne motnje. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) V Ijubezen-f/^**i^\skih zadevah boste l J dosegli vse, kar že- lite. Potem pa se boste morali boriti, da ohranite soglasje. Tudi v čustvih ne more človek popolnoma zaupati sreči ali naključju. Na delu se boste sprli, ko boste branili svoje interese. Ne jejte močnate hrane. ______ LEV (od 23. 7. do f >> 22. 8.) Vaše čust-f \ veno stanje bo iz- l J vrstno in zato boste X. J preživeli res srečne v ^ urice. Pogoj za to pa je, da ne premlevate preveč spominov na preteklost. Za delovno razmerje bo teden izredno ugoden. Priporočamo vam tudi kakšno spremembo. Zdravje se bo popolnoma popravilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) So kras-i ne perspektive za tiste, ki še niso čustveno vezani. Imeli boste možnost izbire med dvema osebama in se boste težko odločili, ker sta obe zelo prikupni. Na delu ali v 'poslovnih zadevah boste ta teden precej zaslužili. Ne pretiravajte pri uživanju zdravil. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čustveno življenje bo zelo intenzivno, toda pri tem ne smete pozabiti na razne družabne obveznosti. Srečali boste neko osebo, ki vas bo spomnila na lepo preteklost. Na splošno bo ta teden v zvezi z delom ali s kupčijami pozitiven. Ne bodite sladkosnedni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ne zaupajte preveč lepim obljubam, marveč presodite stvarno odnose z ljubljeno osebo. Na splošno bo minila nejevolja. Gospodarski položaj bo zelo ugoden in na delu boste imeli možnost napredovanja. Nič ne ograža vašega organizma. STRELEC (od 22.11. do 20. 12.) Srečali boste neko osebo, s katero se boste takoj razumeli, tako da boste kmalu pozabili na sedanje srčne muke. Na delu bodite previdni, zlasti kar se tiče novih pobudi Sicer se boste precej utrudili. Priporočamo vam, da greste k zdravniku. KOZOROG (od 21. \ 12. do 20. 1.) Sve-f _ k ^ tovljansko življenje Ivam bo omogočilo V* y številna nova poznanstva. Neka o-bo trenutno prebu-in dušo. Na delu boste imeli neko zelo dobro zamisel, ki bo prinesla tudi gmotne ugodnosti. Zdravje bo izvrstno. VODNAR jod 21 do 19. 2.) Neka oseba vas ima rada in potrudite se, da je ne boste izgubili. Priporočamo pa vam, da bodite pri tem než/ii in vljudni, ker gre za tankočutno osebo. Na delu brzdajte malce svoje navdušenje. Priporočamo vam telovadbo za okrepitev mišic na nogah. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo srečni boste zaradi nežnosti in iskrenih ču- kazala neka oseba Odnosi se bodo gladko razvijali. Na delu morate zaupati osebam, ki so zanesljive in tudi zelo bistre. Imeli boste motnje v črevesju. seba vam rila srce izvrsrno. Poročilo predsednika Dušana Košute na občnem zboru ŠZ Bor Občni zbori naših društev so dokaz da so v preteklosti ubrala pravo pot Dovoljujem si v svojem uvodu podčrtati, da letni občni zbori o-stalih zamejskih športnih društev in tudi naš današnji, še enkrat dokazujejo, kako je bila potrebna in pravilno ubrana pot tistih, ki Do z veliko požrtvovalnostjo postavili temelje povojnemu športu v zamejstvu. Ta je, na srečo nas vseh, ponovno zaživel iz razvalin šele pred dobrim desetletjem. Ne ozirajmo se vendar v preteklost, ki je povzročila toliko škode našim ljudem, obravnavajmo raje danes možnost našega dela v luči novih okoliščin, ki so trenutno veliko boljše kakor kdajkoli prej. Zavedamo se, da nismo še dosegli viha naših pravic, vendar okolje, ki smo ga do sedaj ustvarili in v katerem živimo, se ne more primerjati s prejšnjim. V dobri meri je odvisno od nas samih, kako bo v bodoče, mislim pa, da je to pred vsem odvisno od naše mladine; ta se mora udejstvovati na vsakem področju, ki zadeva družbo, v kateri živimo. In naj ne pozabi na žrtve, ki so jih prejšnje generacije posvetile borbi za socialne in narodne pravice Slovencev, še posebno v dobi fašističnega mračnjaštva in slavne NOB. Mlajši rod naj prevzame od nas ta borbeni duh in naj ga obogati s tisto svežino, ki jo sam premore za ohranitev vseh naših pridobitev. Ni prav, da stoji naš človek v ozadju in mlačno spremlja dogodke, ki zadevajo tudi njega samega. Potruditi se moramo, da ga pritegnemo k delu: to je dolžnost in naloga nas vseh, posebno naših zavednih in pridnih mladincev in mladink. Spregovoril bom sedaj nekaj besed o delu in življenju našega združenja. Delovanje v preteklem letu lahko razdelimo na tri pod ročja: 1. športno-tekmovalno; 2. upravno in 3. pedagoško. 1. Športno in tekmovalno udejstvovanje je bilo uspešno in živahno, kar bodo potrdili podatki v tajniškem poročilu, ki bo zajelo delovanje vseh sekcij. Uspehi so bili sicer različni, to se pravi od zelo dobrih do manj opaznih, toda skoraj vsi tekmovalci so pokazali resno prizadevnost in požrtvovalnost in so prispevali k še večjemu ugledu in uspehu združenja v domačem, državnem in mednarodnem merilu, kar je lahko v ponos nam vsem. Ekipe so ubrale pot pomla jevanja, glej primer ženske odbojkarske ekipe, atletske sekcije, košarkarska sekcija je krepko narasla in po zaslugi prof. Marija obeta zelo dobro. Iz srca se zahvaljujemo stebrom naše lanskoletne ženske odbojkarske ekipe, ki ji je načelovala nam vsem dobro poznana gospa prof. Olga Pavletič, ki je častno zastopala naše združenje v prvi italijanski ligi. Danes te igralke še nastopajo in pomagajo s svojo izkušenostjo okoliškim zamejskim društvom, kar jim je v veliko čast. Prav tako pomagajo tem društvom trenerji, ki so se vzgajali v naših vrstah. To je očiten dokaz pomoči in sodelovanja z našo slovensko okolico in je popolnoma v duhu s principi, ki jih zasleduje Bor že od svojega začetka. Javna pohvala gre tudi mladinski odbojkarski ženski ekipi, ki je zasedla pod mojstrskim vodstvom prof. Pavletiča odlično dru go mesto v Italiji. Ekipo so sestavljale Sonja in Silva Pernarčič, Mara Rogelja, Jasna Rauber, Julka Bezeljak, Sonja Barej, Breda Pahor, Ingrid Kalan, Ivana Suhadolc, Gabrijela Čandek in Mira Bole. V atletski sekciji zaslužita posebno pohvalo predvsem izredno požrtvovalna in skromna Vojko Cesar in Sonja Lukač. To pa ne pomeni, da smo pozabili na ostale atlete, ki prav tako vztrajno in požrtvovalno trenirajo in nastopajo. 2. Upravno področje. Tu je naše zadovoljstvo manjše, ker ni odbor dosegel vsega, kar bi se dalo doseči, predvsem zaradi nedovoljne kohezije med samimi člani odbora. Na sejah se je preveč zapravljal dragoceni čas v malenkostnih in neplodnih diskusijah, ki so sprav-ijaie v nevoljo nekatpre odbornike, tako, da so ostali nekateri problemi nerešeni. Imeli smo celo primer, da je referent atletske sekcije Bruno Križman odstopil malo pred današnjim občnim zborom v znak* protesta proti nekemu sklepu odbora. Zaprosili smo bivšega odbornika Križmana, naj bi ne vztra jul pri svojem namenu, vendar vse naše prošnje niso zalegle. Vsem je bilo žaJ, ker je Križman opravljal svoje delo zelo pridno in je s tako neumestno potezo podrl vse, kar. je dobrega storil. Podčrtati hočem, da še tako pridno delo ko garkoli ne more in ne ,sme postati orožje pritiska in vsiljevanja pri sklepih odbora. Tudi nekateri drugi člani odbora niso primerno reagirali ali so celo negativno vplivali na zgrešeno stališče Križmana, kar je povzročilo krizo v samem odboru. Nerodno mi je, da sem bi prisiljen seznaniti Vas s tem primerom, p>o katerem lahko presojate naše delo in odnose med odborniki. Mislim tudi. da nekateri neumestni poskusi vtikanja strankarske politike v delo odbora in združenja samega, nam niso pri- nesli ravno najboljšega ozračja. Zaradi tega sem na zadnji seji za vrnil, upam dokončno, to nepravilno stališče in prepričal odbornike, da bi dovedlo tako strankarsko u-pravljanje naše združenje v slepo ulico, če ne do razpusta. Sodim, da sem s takim sklepom tolmačil voljo večine članov Bora. Bor mora ostati, kot do sedaj, izven kakršnekoli politične in strankarske mahinacije, odprt vsem, ker je last vseh pošteno mislečih Slovencev in ne sme postati fevd nikogar, ne sme dovoliti nikomur, da bi ga strumentaliziral. Toliko o naši na čelni politiki! Kar se administracije tiče, smo zašli v tak položaj, da nismo več kos zahtevam našega delovanja. Novoizvoljeni odbor bo moral rešiti ta problem in najti človeka, ki bi opravljal zahtevno vsakodnevno delo in s tem deloma razbremenil nekatere člane odbora, ki so že itak prezaposleni na- svojih službenih mestih. Na čisto amaterski bazi kot do danes je nemogoče naprej. Ker namestitev ustrežnega uslužbenca zahteva precejšnji izdatek, nam bodo moraii vsi člani in osrednje organizacije priskočiti na pomoč. Prav tako bo nujno potrebno izboljšati pogoje tekmovalcem in primerno honorirati naše požrtvovalne trenerje, posebno tiste. ki nimajo možnosti zaslužka ali pa so jim dohodki prenizki, da bi lahko «shajali». To je rešitev, po kateri lahko prebrodimo krizo, v katero smo zašli. Vendar trenutno ne razpolagamo s primernimi finančnimi sredstvi, ki bi nas privedle v tem oziru «na zeleno vejico*. 3. Pedagoško področje: na žalost je. tukaj naš odbor precej zanemaril delo. Vzgojno delo ni bilo na primerni višini, ker smo bili vsi preobremenjeni in ni bilo mogoče najti človeka, ki bi kril to vrzel. V bodoče bo treba posegati tudi na to področje, saj je tako važno kot so ostala. Mlad človek je potreben pedagoške pomoči, ki mu jo je naše združenje dolžno nuditi, bodisi neposredno ali preko dobro organiziranih seminarjev tudi izven Bora. Nekaj misli tudi o gradnji in La j*,,* a B.jb.i V TURINU 7. -10. FEBRUARJA 1969 28° samia EDINSTVENO EVROPSKO TRŽIŠČE OBLAČIL S SPECIALIZIRANIMI ODDELKI ZA DOMAČO IN MEDNARODNO TRGOVINO V TEJ STROKI SAMIA - 10126 TORINO CORSO M. D AZEGUO 74 TELEFON 654.865/66/67/68/69 ureditvi športnega centra na stadionu «Prvi maj*. Treningi in nastopi naših ekip so razpršeni po raznih mestnih telovadnicah, ker je obstoječi objekt preozko grlo, ki ne more požreti oziroma zadovoljiti aktivnosti naših športnikov in tekmovalcev okoliških društev. Gotovo bi bili uspehi še večji v kolikor bi imeli primerne in zadostne prostore za treninge. Zato je skrajni čas, da se enkrat za vselej uredijo oskrbništvo, čiščenje in popravilo sedanjega objekta. Nujna in prepotrebna je gradnja nove telovadnice, kar že nekaj let stalno poudarjam. Z veseljem ugotavljam, da je ta misel prodrla v zavest naših ljudi in s posebnim zadovoljstvom sem prejel potrdilo na zadnjem občnem zboru SKGZ: v tajniškem poročilu je bila omenjena in obljubljena gradnja nove telovadnice. Vsi si želimo, da bi se ta ideja konkretizirala čimprej in da ne bi ostala le kot parska obljuba. Novi prostori bi nam omogočili tudi rekreacijo naših mlajših in starejših, na katero polagamo tudi veliko važnost. Z velikim razumevanjem in pomočjo deželnega odborništva za šport in CONI smo zgradili igrišče za odbojko in košarko na prostem, da bomo vsaj delno razbremenili dvorano. Razen pozimi in v primeru slabega vremena bomo lahko igrali prvenstvene tekme na lastnem igrišču: to je že velika pridobitev! Ob zaključku svojega poročila Vas prosim, da se angažirate za pridobitev novih članov predvsem iz delavske mladine, ki je je v našem združenju premalo. Naš mladi tekmovalec-iintelektualec mora imeti več stika z delavsko mladino in obratno. Bor ne sme podcenjevati važnosti vključitve tudi tega uda našega narodnega telesa. Naše delovanje je in mora ostati zelena ve.a, iz katere bomo črpali nove mlade sile ne samo za športno delovanje, ampak tudi in predvsem za kulturno in prosvetno dejavnost naše narodne skupnosti živeče v Italiji. Prispevali bomo za prijateljsko sožitje in spoštovanje sočloveka, s katerim tukaj živimo, vedno zvesti našim idealom miru in človeških pravic nas samih in vseh narodov sveta. Pridružujem se in pozdravljam del govorov, ki sta jih vsebovala predsedniški in tajniški poročili športnih društev Sokola iz Nabrežine in Poleta z Opčin, s katerima smo povezani tudi preko odbora Košir. Izkoristim priliko, da se zahvaljujem za delo in pomoč vsem našim tekmovalcem, rednim in podpornim članom, «Primorskemu dnevniku*, ki je letos slavil svoj jubilej kot naslednik slavnega »Partizanskega dnevnika*, ostalemu slovenskemu tisku, radiu, RTV-Ljub-ljana, prosvetnemu društvu Škamperle, s katerim od začetka skupno delimo in uporabljamo te prostore, mestnim in deželnim oblastem, športnim funkcionarjem raznih federacij, izvoljenim slovenskim predstavnikom in vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehom Športnega združenja Bor. Na koncu prav lepa hvala Slovenski kulturni gospodarski zvezi, ki je vedno z velikim razumevanjem sledila naši dejavnosti, nam nesebično pomagala in omogočila naš obstoj — čeprav nismo njeni člani — in na katero z zaupanjem računamo za vsestransko pomoč pri našem delu. Iz srca si želim, da bi bil novoizvoljeni odbor vzgled vsem tekmovalcem in članom. Za to bodo nujno potrebni večja medsebojna pomoč, razumevanje in spoštovanje, ki morajo biti prežeti s pravim in iskrenim prijateljstvom. To je jamstvo dobrega resnega in plodnega dela! Tajniško poročilo Maria Šušteršiča Delovanje društva je bilo v minuli dobi zelo razvejano V svojem tajniškem poročilu se želim dotakniti predvsem notranje društvene problematike, zlasti pa dela posameznih odsekov. Nekaj podatkov bom navedel tudi o naših akcijah in delu, ki ni bilo vedno! J1JansK strogo športnega značaja, vendar pa sedmo ni bilo za obstoj našega združenja nič manj pomembno, kot storitve na športnem polju. Če zdaj preidem k bolj konkretnim podatkom o življenju našega združenja v pretekli delovni dobi, bi se najprej ustavil pri postavki: članstvo. Danes je v našem združenju včlanjenih 329 oseb, od katerih je 275 rednih članov in 54 podpornih članov. Med vsemi člani je 138 netekmovalcev, med katere sodijo tudi podporni člani in 191 tekmovalcev. ATLETIKA: v tej sekciji je vpisanih 55 atletov, od katerih je 30 moških in 25 žensk, ženski oddelek je letos dosegel važen cilj, ko je vstopil v italijansko atletsko zvezo in s tem postavil pogoje za nadaljnji razvoj. Poleg tega je sekcija polagala veliko skrb na pomnožitev naraščajniških vrst, tako da je naše združenje postalo eno najbolj živahnih v deželi na tem področju. Naše združenje je med športno sezono priredilo kar tri srečanja deželnega pomena. Naši atleti so se udeležili vseh deželnih in državnih tekmovanj, do katerin so imeli pravico. Za naše naraščajnike pa je združenje izrecno priredilo meddruštveno srečanje. Med važnejšimi dosežki je treba omeniti uspeh Sonje Lukač, ki je zasedla peto mesto v metu krogle na mladinskem državnem prvenstvu, Vojka Cesarja, ki je osvojil dve tretji mesti v skoku s palico in v štafeti 4 x 400 m na deželnih prvenstvih. Na pokrajinskem prvenstvu za naraščajnica se je v metu krogle Loredana Kralj uvrstila na prvo mesto, Tamara Križmančič na tretje, v skoku v višino Helena Valič na drugo mesto, Saška Metlika pa na tretje. V mednarodnem srečanju v Kranju je bila Sonja Lukač druga v metu krogle. Sekcija razpolaga z naslednjimi trenerji: Vojko Cesar (ki je diplomiran trener v Jugoslaviji), pomožni pa so Ravel Kidrič, Duško Švab in Ivan Furlanič KOŠARKA: v košarkarski sekciji je 50 včlanjenih tekmovalcev v okviru italijanske košarkarske zveze. Poleg teh je še 25 naraščajnikov, ki gojijo minibasket. Trenerski kader sekcije sestavljajo sledeči trenerji: prof. Mari.) Mar;-, Stojan Kafol, Edi Čermelj in Rajmund Kralj. Odsek nastopa s štirimi ekipami in sicer v promocijskem prvenstvu, v članskem prvenstvu rezerv, v prvenstvu mlajših mladincev in v turnirjih minibasketa. V pretekli športni sezoni so košarkarji BORA odigrali sedem prijateljskih tekem s Partizanom iz Sežane, klubom Tone Čufar, Zarjo in ZŠOTK iz Ljubljane, z ekipo Maribor (iti in ekipe ameriške ladje TOPEKA. Od ten prijateljskih tekem so košarkarji BORA osvojili tri. Treningi so v telovadnici srednje šole na Opčinah in na stadionu Prvi maj. NAMIZNI TENIS: odsek ima včlanjenih v italijansko namiznoteniško zvezo 9 moških igralcev, 4 ženske in dve mladinki Igralci nastopajo v italijanski B ligi in so trenutno na prvem mestu z lepimi upi za napredovanje v višjo ligo. Poleg tega so v pretekli sezoni nastopih na raznih turnirjih v Italiji Udeležili so se tudi pokrajinskega, deželnega in državnega prvenstva Trenerski kader sestavljata dva inštruktorja prve stopnje: Edi Košuta in Klavdij Grbec. Namiznoteniški trening je na odru dvorane na stadionu «Prvi maj*, nastopi so v dvorani, manjša srečanja pa v mali dvorani prosvetnega društva »Slavko Škamperle*, ki nam vedno rado priskoči na pomoč. ODBOJKA: v sekciji je 55 tekmovalcev, ki so včlanjeni v italijanski odbojkarski zvezi. Od teh je 3) žensk in 24 moških. V odseku de- lujejo tri moške in štiri ženske eki- | filmski amater Aljoša Žerjal, da bi pe. Prva moška ekipa nastopa v italijanskem prvenstvu B lige in je lansko leto zasedla tretje mesto. Druga moška ekipa nastopa v italijanski D ligi in je lani zasedla mesto. Prva odbojkarska ženska ekipa nastopa v italijanskem prvenstvu B lige in je v lanski sezoni zasedla drugo mesto. Druga ekipa je nastopala v prvenstvu C lige in se uvrstila na četrto mesto, tretja pa je nastopala v promocijskem prvenstvu ter zasedla sesto mesto, mladinska odbojkarska ekipa žensk pa je zmagala na pokrajinskem, deželnem in meddeželnem prvenstvu ter se tako uvrstila v finale za naslov italijanskega prvaka v tej kategoriji. V finalu štirih ekip so mladinke zasedle odlično drugo mesto v Italiji. Igralci in igralke odbojke so se v lanski sezoni polnoštevilno udeležili tradicionalnega odbojkarskega tečaja v Rovinju, ki gi je vodil dobro znani trener Filipančič, kateremu je pomagal trener Janez Mohorčič. Sekcija je nastopala tudi na raznih turnirjih v Italiji in naši matični domovini. Omeniti je treba še, da so bili naši igralci Igor Orel, Radovan Fučka, Žarko Uršič in Edi Plesničar povabljeni na skupne treninge za sestavo italijanske B reprezentance v Bologno, Klavdij Veljak pa na skupne priprave v Chia-vari. Igralka Sonja Pernarčič je oblekla državni dics mladinske ženske reprezentance v Neaplju. Redni odbojkarski treningi so na stadionu «PrVi maj* in v telovadnici slovenskega |iceja «France Prešeren*. Tekrbovanja pa so v občinski telovadnici v Ul. della Valle. Trenerski kader,sestavljajo Učo Jur-kič, ki je'eden najboljših trenerjev v naši deželi, Ivan Furlanič in Mario Šušteršič Ne smem« pozabiti na pobudo našega ddbornika Bruna Križmana, ki je s svojo požrtvovalnostjo prispeval, da,.so* bile v mehiški prestolnici med olimpijskimi igrami razstavljene risbe učenčev slovenskih tržaških osnovnih šol. Pri tem je treba brezpogojno omeniti, da je Italijo predstavljalo sedem risb, od katerih je bilo pet od naših, slovenskih učencev, dve pa sta bili od osnovnošolskih otrok iz Rima. Risbe na razstavi v mehiški prestolnici^ je na f(lpi posnel naš član in na ta dogodek ostal trajen spomin. Razstava risb slovenskih učencev je bila pod okriljem športnega združenja Bor in so na izredni športni svetovni manifestaciji pričale o naši manjšini v Trstu. V lanski sezoni si je Šz Bor zadalo nalogo, da zgradi novo igrišče na odprtem, ki bo služilo bodisi našemu združenju, kot ostalim zamejskim društvom. Gradnja igrišča je zahtevala velike finančne izdatke, vendar bo o tem podrobneje poročal blagajnik Omenimo naj, da so naše ŠZ obiskali visokošolci iz Ljubljane, s katerimi smo imeli športna srečanja, ki naj bi v prihodnje postala tradicionalna. V lanski sezoni je naše ŠZ navezalo nove stike s 24 športnimi društvi v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Na koncu naj še omenim, da je ŠZ Bor lani priredilo dva plesa, To so misli in podatki, katerim sem sledil v letu dni tajništva. Vaša naloga je, da sedaj ocenite to naše delovanje, osebno pa želim, da bi se novi odborniki v prihodnji sezoni ukvarjali z novimi nalogami in bi pri tem želi še večje uspehe, da bi bilo ime našega združenja deležno še večjih priznanj kot v pretekli sezoni Najbolj čedno dekle v mestu (Nadaljevanje z 2. strani) ^ In kako ste vedeli, da sem za* ljubljena vanj? — Imam dober spomin za ime* na. In videl sem, kako ste ga oPa’ zovali. Vse je bilo jasno? Pa senl vse skupaj povzročil. — Da, ste! — je odvrnila Rra’ — Bilo je zelo smešno, če se d°* vek spomni. Hodila sem s Pa*0'* Readingom, bila pa sem zaljub* Ijena v Shana in strašansko ne^ srečna in trapasta. Prišli ste v *» ITTflH • 8. FEBRUARJA 1969 • PRVI VELIKI MEDNARODNI LOVSKO-KINOLOŠKI PLfiS v vseh prostorih hotela SLON • pester lovski program 0 lovske specialitete • igrajo zabavni orkestri «JOŽE KELIH* • «ERNE BARANJA* • «IVAN ILAš* in «LOJZE SLAK* • Sprejemamo rezervacij8. ♦ KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA TER MAP* USNJA • Damski plašči • Kostimi • Moški jopiči • Tričetrt plašči 1 in brez krznjene podloge • V športnih in klasičnih kroji*1 ♦ BOVICE IZ PLEMENITIH KRZEN ♦ Damske usnjene torbice • usnjeni kovčki, potovalke • Velik* izbira ELANOVIH smuči ♦ IN ŠE MARSIKAJ ZANIMIVEGA ZA VAS ☆ ARETTA ULTRA T H 1 N med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje IMVORT Pro<,aia na veliko m drobno rviuinT Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! b\l OKI Izraden popust — Garancija — Pavla Hočevar POT SE VIJE 7 Spomini Ploščo je dalo vzidati Prosvetno društvo Velike Lašče ob stoletnici Stritarjevega rojstva. Pisateljeva velika ljubezen do rodnega kraja bi bila pač zaslužila vsaj malo spominske toplote... Na poti v šolo se je podsmreškl Jožek rad ustavljal pred slevsko cerkvico, kjer je v pragu vdolbena oblika konjskega kopita. Tu se je rodila njegova pesem Turki na Slevici, tod je užival mikavnost in romantiko pokrajine, kamor je pozneje naselil toliko oseb, živali, dejanja in nehanja iz svojih povesti in pesmi. Čeprav je večino življenja prebil v tujini, odkoder je požlahtnjeval miselnost slovenskega ljudstva, je bila vendar njegova duša povezana z rodno zemljo, kakor duša njegovega velikega rojaka iz Retij. Tudi Levstikovega duha so dolgo hranila spoznanja iz domačega kraja, kjer nrazgled je s holma lep tako, da vabi srce in okon. Ta holm, Retje, «... vtisnil se mi je v spomin do črne jame globočini). Iz teh spominov so vznikali, med te ljudi so se pogosto vračali njegovi jezikoslovni in literarni pogledi. Sred: te poetične pokrajine, skoraj na sredi med Retjami, Podsmreko in Rašico, je stala stara šola, kamor smo s platnenimi torbicami in pisanimi cekarji hodili po prvo učenost, ki so nam jo učitelji vtepali v glavo s potrpljenjem, s šalo in jezo in tudi s palico. Po šolah je bilo takrat razmeroma malo otrok in pouk je bil deljen. Opoldne smo imeli odmor do ene. Za kosilo smo si nosili košček koruznega ali prosenega kruha. Takoj ko je zazvonilo poldne, smo zdirjali k trgovini in ostrezali okoli vežnega praga, kdaj in koga bodo gospa poklicali, da jim bo kaj postavil. Ponudba delovne sile je bila velika, povpraševanja po nji pa prav malo. Dva ali trije so bili tako srečni, da so smeli nanesti drv v kuhinjo, ali odnesti pepel, ali kaj malega odpraviti. Včasih smo se celo stepli za to delo in za tisto plačilo: ostanek od kosila ali pol žemlje ali cčlo krajcar. Med učitelji je bil otrokom najbolj pri srcu Josip Pavčič, poznejši skladatelj. Veselili smo se drugega razreda, ker je šel glas, da se morajo pri tem učitelju vedno smejati. In res, ko se je nad kakim nepridipravom razburil, se mu je jeza takoj ohladila in kar čakala sem, kakšne se bo zdaj zdaj znebil. Resno je o nečem govoril, pa razlago nazadnje zabelil s tako šalo, da je bila tesno povezana z učno snovjo. Zakaj na primer ne smemo njemu in tudi nikomur drugemu kazati hrbta, kadar gremo mimo njega? Ugibali smo, nič pravega nam ni prišlo na misel. Pa prime kredo In napiše na tablo besedo hrbet ter podčrta črki r inf; «No, zdaj vidite, da ne smete tega kazati drugim!« Rebuse je kar stresal iz rokava: «Zdaj naj pride k tabli — !» Pa je napisal M, narisal zraven usta in pripisal r. Če ni Mustar takoj pogodil svojega priimka, se je učitelj zadrl, da nam je kar sapo zaprlo in nismo vedeli, ali naj se smejemo ali trepetamo. Tiste čase so menda po vseh šolah močno poudarjali slovnico, pri nas so jo, kjerkoli je bila prilika; zato smo jo res temeljito znali. Iz 3. razreda sem šla v Ljubljano v 5. razred. Kako malo so druge znale slovnico, jaz pa sem se hranila z velikolaškim znanjem še., tri leta! Zložen stavek, priredje, odvisnike, predloge za posamezne sklone — vsak jih je znal na pamet — stavčne člene... vse smo ugotavljali s pravili na zgledih iz vsakdanje govorice, iz knjige, iz pridig in na pregovorih. Pisma iz Amerike, ki jih pišejo moji vrstniki, posebno ženske, izseljene pred davnimi desetletji, pričajo o neverjetno utrjeni slovenščini, ki se še danes lahko kosa z nebogljeno jezikovno sposobnostjo marsikaterega bolj šolanega mladega sorodnika doma! V Laščah smo imeli precej bogato šolarsko knjižnico, črnobelo pobarvani junaki v povestih Krištofa Šmida so mi utrjevali nravstveno zavest. Do solz me je ganila Roza Jelo-dvorska, Fabioia, Genovefa; pozneje sem v eni sapi prebrala Miklovo Zalo. Ko sem dobila v roko Robinzona, se mi je odprl nov svet, pocedila se mi je nova slina knjižne lakote, ki sem si jo zaman tolažila z mohorskimi knjigami. Požirala sem vse, kar mi je kazalo daljni svet: Ne v Ameriko, Veliki trgovec, Kitajska in Japonska, Srbija in Bolgarija... Vrhunec bralnega užitka pa so bile vsem otrokom poleg Babice Božene Nemcove še Stritarjeve knjige: Pod lipo, Lešniki, Jagode, Zimski večeri... V njegovih delih so bila zame posebno zanimiva krajevna imena. Domača so mi bila in so bili zato dogodki v tistih povestih tako živi, kakor da bi jim bila sama priča. Prav tako blizu so mi bila njegova modrovanja in besedne zveze. Zdelo se mi je, da jih jemlje iz ust tega ali onega znanega človeka! Da je bil .Stritar doma iz bližnje Podsmreke, mi seveda ni nihče povedal. Tisto ljubko knjižico z naslovom Babica sem si morala v šolarski knjižnici večkrat izposojati. To ml je bilo vselej nerodno. Kakor da sem pred učiteljem razgaljala potrebe svojega notranjega sveta, za katerega ni smel nihče vedeti. Dobra babica mi je bila življenjska vzornica. Tako globoko nii je segala v dušo, da sem kar živela v njeni vlogi: videla sem okoli sebe svoje vnuke in jim pripovedovala, kar se mi je zdelo zanimivo doma in v okolici. Živela sem z njimi v Temkovem mlinu pod Rašico, kamor smo otroci' vozili v mlin. če bi bila takrat vedela kaj o Trubarju in da celo rodil v tisti hiši, bi se gotovo ne bila upala naseli s svojimi namišljenimi vnuki. Tega, da bom nekoč babica, sem si bila tako gotova, kakor da sem živa. Pr mi še na misel ni prišla pot, ki vodi do položaja in moji vnuki so bili zato brez staršev! Kako sem se zgražala nad svetom, nad Francozi, kc dobila v šoli majhno knjižico z grozno ilustracijo na pla* in z naslovom: S prestola na morišče! Sani hudobni je navdahnil tiste nečloveške ljudi, ki so obsodili na tako dobrega francoskega kralja in kraljico — nec človeka! Saj sta vendar hotela svojemu ljudstvu samo kakor vsi kralji in cesarji, posebno če so bili v sor< Habsburžani! Tiste dni sem zvečer molila tudi za ubogega kralja in kraljice. Zlepa mi tudi ni šla iz misli zelo zamazana in precej kana brošurica, ki je bogve kako zašla v našo hišo na strešje. Naslova ni imela več. Opisovala je in kazala grozno trpljenje v peklu: hudiči so z ostrimi železnimi ' nabadali še žive ljudi s skremženimi obrazi in jih me peklenski ogenj, kjer bodo večno goreli... Kdo bi se te! zbal in ne opravljal zapovedanih verskih dolžnosti! Se kako so tiste dni in noči prežali nad mojo dušo pekl< z vilami! Se ena zlata knjižica mi tli v živem spominu: U v petih delih sveta. Prebirala sem jo in prebirala, Po: si jo izposojala. Najbolj pa mi je bilo priraslo k poglavje Darinka, mala Črnogorka. Kako bi prišla c knjižice, da bi bila moja, moja za zmerom! Ukrasti je S ne morem, sem premišljevala; kupiti je nimam kje; F v šoli, da bi mi jo podarili — neumna misel! Pa je 1 potem, ko sem začela hoditi v šolo v Ljubljani, prišla t Nesla je prodajat jajjca na trg, ki je bil takrat satf stopnicah pjred Rotovžem. (Nadaljevanje UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTBCCHl B, II., TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesefino 800 ^1» vnaprel četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.4U0 Lir. celoletna H.IOU Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg8 j I** Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena ogiraov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi * beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Publlcltš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst