OGLAŠAJTE V ir?iLT A AI[ TiVTi^onn ADVERTISE IN NAJSTAREJŠEMU H r%i ix i\ i 11-^ hk /\\/ rxj i i^ i THE OLDEST SLOVENSKEMU C/JL JEv/^V JL SLOVENE DAILY DNEVNIKU V OHIO IN OHIO ★ EQUALITY ★ Izvršujemo vsakovrstne Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 27, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 104 vol. xxxi. — leto xxxi. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 27, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 104 Novi grobovi Mary makše Kot smo včeraj poročali, je preminila v mestni bolnišnici Mary Makse, rojena Pergar, stara 49 let. Stanovala je na Addison Rd. Doma je bila ^ Moravč, kjer zapušča več so-roikikov. Tukaj zapušča soproga Johna in sestro Mrs. Josephine Kocin. Pogreb se bo vr-S'l v petek zjutraj ob 9. uri iz želetovega pogrebnega zavoda ^ cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. * ^ANK FRITZ Poročano je že bilo, da je ^rl v Mendenhall, Miss., Fr. ^'"'tz, star 58 let. Pokojni je prišel v Ameriko leta 1912 iz Ruperta na Dolenjskem, ^red leti je delal pri Multi-Sfaph Co. Zapušča ženo Rose, ^°jeno Germovšek in hčer Mrs. Dorothy Nelson. Pogreb se bo Mil v petek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega Zavoda v cerkev sv. Agate na Lakeview Rd. blizu Superior (ne v cerkev sv. Tomaža, je bilo preje poročano), in ^ato na pokopališče Calvary. * PPC. Stephen j. markolia v petek zjutraj bo v Cleve-land dospelo truplo ubitega vo-jaka Pfc. Stephen- J. Markolia, je svoje mlado življenje zgu-v bitki 17. sept. 1944 v BYan-Bil je starejši sin družine Steve in Katarine, rojena Lac-^ovic, Markolia iz 6527 Shaef-Ave. Rojen je bil v Cleve-^wdu 7. dec. 1924 ter je bil star ^0 let ko je zgubil svoje živ-^enje. Graduiral je iz šole sv. Vida in Cathedral Latin. Te-počitnic in po šoli je delal ^ pisarni Sterling & Welch Co. , Bil je član društva sv.. Vida 25 KSKJ in društva Srca Jezusovega št. 55 SDZ. Ko je vpoklican k vojakom je bil Jj'^slan v bitko ob invaziji Sici-v Anzio Beach ter po raz-drugih krajih na Italijankam, nato je bil premeščen v francijo. Njegov mlajši brat po daljši bolezni umrl v ma-1945. Pogreb se bo vršil v'torek Zjutraj ob 9:30 uri iz Grdino-pogrebnega zavoda v cer-^ev sv. Vida in nato na poko-P^Ušče Calvary. Vojaški po-l^'cbni obredi bodo po Lake ®hore Post št. 237 American ^gion. Arabci so zavrgli apel Z.N. za premirje v Sveti deželi Zahtevajo, da se razpusti Izrael in ustavi pošiljatve orožja Židom za gradnjo Ohio Fuel Gas Co. je včeraj "^^znanila, da poslej ne bo več sprejemala prošenj za instalacijo plina, radi česar bo najbr gradnja novih domov v pred-?i®stjih Parma, Fairview, West-in Avon Lake popolnoma ^®tavljena. J^RCija bi plačala *^^^0 milijardo . Carigrad, Turčija, 26. ma- Major gen. Horace L. Mac-je izjavil, da bi morala plačati blizu $1,000,-^^>000 za vojaški material, ki ^ je dobila od Amerike, ako bi , 'ela kupiti povsem novo orož-^ Kongres fa je določil $100,-*^•000 za "pomoč" Turčiji. JJ^HUrju grozi stavka ^®.000 delavcev ^ERLIN, 26. maja—Neki an-^®Ški uradnik je danes nazna-' da se bo so-podpredsednik ^'Zonije (združene angleške in J^Griške okupacijske zone ^®inčije) podal v Duesseldorf, ^ odvrne stavko, s katero grozi Arabska liga je obvestila Varnostni svet, da je imenovala posebni odbor, ki bo vodil pogajanja s komisijo za premirje Varnostnega sveta, katera se sedaj nahaja v Jeruzalemu. Odgovor Ara,bske lige je pre-čital iraški delegat dr. Naji Al-Asil, ki je izjavil, da A^bci nimajo nobenega jamstva, da bi premirje ustavilo "zionistično nasilje." Več delegatov Združenih narodov smatrajo, da arabski odgovori pomenijo preziranje ukaza- Združenih narodov za prenehanje vojne. Toda arabski krogi vztrajajo, da morajo Arabci imeti jasne in določene predloge za končno ureditev spora, sredno bi se lahko govorilo o premirju. Predstavniki Izraela pa so potom Židovske agencije za Palestino odgovorili, da so aralaski odgovori zloglasna zavrnitev apela Združenih narodov. Židje so rekli, da če Arabci želijo mir z Izraelom, ga lahko imajo, če pa želijo vojno, jo lahko tudi imajo. Ko je slišal za odgovore Arabcev in Židov, je ameriški delegat Warren R. Austin izjavil, da je položaj tako resen, da bo ameriška vlada morala zelo oprezno razmotrivati o njemu. Sovjetska vlada je objavila nadaljne dokumente o Angliji LAKE SUCCESS, 26. maja—Arabske države so danes zavrgle apel organizacije Z.N., da se v Palestini sklene premirje, toda Arabska liga je obenem vprašala Varnostni svet, da 11 lahko ponudi kakšne sprejemljive pogoje za politično ureditev, na podlagi katerih bi se vojna ustavila. Zavrnitev apela pomeni, da so"^ se Arabci, ki so v trans jordanski prestolnici Amman imeli konferenco, odločili za nadaljevanje vojne. Židje pa so s svoje strani izjavili, da so arabski predlogi za premirje nesprejemljivi. Arabske države so posamezno odgovorile, da ne morejo ustaviti vojne tako dolgo, dokler Izrael obstoja kot država. Zahtevali so tudi, da Združeni narodi prepovejo pošiljanje orožja Židom in omejijo naseljevanje Židov v Palestini. Odgovori posameznih arabskih držav so bili daleč bolj ostri kot nota, ki so jo Varnostnemu svetu naslovili voditelji Arabske lige s svojega zborovanja v Ammanu, ki niso ne sprejeli in ne zavrnili apela za premirje. Amerika smatra, da je loložaj zelo resen Zajeti dokumenti pričajo, da je angleške vlada bila za sporazum s Hitlerjem MOSKVA, 26. maja—Sovjetska vlada je danes objavila nadaljne dokumente, s katerimi je podprla svoje trditve, da je angleška vlada avgusta meseca leta 1939 ponudila Hitlerju proste roke v Evropi v zameno za an-gleško-nemško zvezo. Dokumenti so bili objavljeni v "Drugi knjigi tajnih papirjev," ki jih je sovjetska armada zajela v Nemčiji. Prva knjiga je bila tiskana aprila meseca. Knjiga sicer še ni tiskana, toda sovjetska revija "Novo vreme" je o njej objavila izčrpke in pregled. Med -dokumenti se nahajajo tajna pisma bivšega nemškega ambasadorja v Londonu Herbert von Dirksena. Eno teh pisem gravi, da je angleško zunanje ministrstvo leta 1939 obvestilo Nemčijo, da je Anglija pripravljena, da zavrže garancije Poljski, Turčiji in ostalim državam, ako se bo sklenilo angle-ško-nemško pogodbo. Dirkeson je poročal nacistični vladi, da je imel važen razgovor s svetnikom tedanjega pre-mierja Chamberlaina Sir Horace Wilsonom. RAZPOROČENA ŽENA "NAPRODAJ"—ZAHTEVA $10,000 ZA "ROKO" HEMPSTEAD, N. Y., 26. maja. — Mrs. Dorothy Lawler, 28 let stara blon-dinka in mati dveh otrok^ starih 11 in 10 let, ki je razporočena od svojega prvega moža, je, dala v tukajšnji časopis oglas sledeče vsebine: "Žena naprodaj: Razpo-ročenka, blondinka privlačne zunanjosti, išče moža, ki bi jo poročil in skrbel za njena dva otroka. Mora biti voljan in sposoben plačati $10,000 ob. vstopu v zakon." Na oglas je dosedaj odgovorilo 16 moških, s katerimi bo v teku prihodnjih par dni govorila. Rekla je, da bo izbrala moža, ki bo "dostojne vrste in ne prestar." Na vprašanje, kakšnega bi smatrala za prestarega, je odvrnila, da je to odvisno od posameznika. "So moški, ki se pri 50 letih počutijo in tudi izgledajo kot da so 30 l^t stari," je rekla Mrs. Lawler. Poročila se je, ko ji je bilo 16 let in dobila razpo-roko pred osmimi leti, ker mož ni hotel skrbeti za otroke. Rekla je, da je med vojno delala v tovarni in kot fotografistka v kabaretih, sedaj pa je po dnevi delno zaposlena kot bolničarka, ob večerih pa dela kot garderoberka v nekem nočnem klubu. "Zadnja- leta bam je^ o«* -sto trda predla/' je dejala danes. "Zgodilo se je včasih, da otrokoma nisem mogla kupiti mleka. To je razlog, da iščem moža." Amerika predlaga konferenco o svobodni plovbi na Donavi 35-lelnica poroke.. Včeraj sta praznovala naš poznani čevljar in neumorni kulturni delavec Mr. Andrew DomaČe vesti Veselica ob 40-letnici Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ bo v soboto večer obhajalo svojo 40-letnico obstoja z veliko plesno veselico v Slov. »rar. domu na St. Clair Ave. Odbor se je potrudil, da se je pripravilo vse, da bodo posetniki najbolje postreženi, zabava bo prvovrstna v vseh ozirih, za plesaže-Ijne bo pa igrala priljubljena godba "Vadnal orkester." E)ru-štvo se prijazno priporoča za obilen poset. Redna seja Seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ se bo vršila v petek večer ob 7.30 uri v Slov. društvenem domu na Recher Ave. K marinom V torek je odšel v službo k marinom Louis Rolih, sin • Mr. in Mrs. Louis Rolih iz 23101 Arms Ave. Nahaja se v Paris Island, So. Carolina. Želimo mu vso srečo in zdrav povratek! Graduiral Nocoj bo. graduiral iz May-field High šole Richard Lam-pe, sin poznane družine Mr. in Mrs. Charles in Jennie Lampe iz Bishop Rd. Čestitamo! Himen V soboto 29. maja se bosta poročila v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. Miss Josephine Terček, 16701 Waterloo Rd., in Mr. John Zaman, 584 E. 149 St. Nevesta je hči O g r i n in njegova saproga iz 18508 Shawnee Ave. 35-letnico | poznane družine Mr. in Mrs. Poroka V soboto zjutraj ob 11. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Filipa Miss Rose Kardos iz 9977 E. 77 St. in Mrs. Adolph Ovsek, sin Mr. in Mrs. Martin Racečič iz 19900 Tyronne Ave. Poročna slavnost za ožje sorodnike se bo vršila na domu na E. 77 St. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu. Zbor "Triglav" gostuje v Penni. Začetkom tega meseca je pev ski zbor "Triglav," katerega so v zadnjemu letu ustanovili naši fantje in dekleta na zapadni strani mesta, priredil svoj prvi koncert. Ta koncert bodo pevci ponovili vihedeljo 30. maja v slovenski naselbini Strabane, Pa. Iz Clevelanda se bodo skupno podali z busom in ž njimi bodo tudi šli godci Eddie Zabak orkestra, ki bodo igrali za ples po koncertu. Bus bo odpeljal točno ob 9.30 uri zjutraj izpred Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Koncert se bo vršil zvečer ob 6.30 uri in bus bo zopet odpeljal proti Cleve-landu ob 2. uri zjutraj. Vabi se vse, ki bi se radi pridružili, da sporočijo Mr. Jacob Jesenko, 3567 W. 61 St. Wodbine 5584. zakonskega življenja. Prošlo nedeljo so jima otroci priredili majhno družinsko presenečenje na domu hčere in zeta Mr. in Mrs. John Habian na Muskoka Ave. K čestitkam njune družine in številnih prijateljev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi slavij enca živela še mnogo let v sreči in zadovoljstvu! John Terček, ki vodita Gaiety Bar, ženin je pa sin poznane družine Mr. in Mrs. John Za-ntan. Poroka bo ob 9:30 zjutraj, poročna slavnost pa zvečer ob osmih v Slov. domu na Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročnim obredom in k slavnosti. Novo-poročencema naše čestitke! Vršila naj bi se 30. julija v Beogradu med velikimi silami in Podonavskimi državami WASHINGTON, 26. maja—Državni tajnik Marshall je danes razkril nove napore, ki jih Zedinjene države podvzemajo, da bi se zagotovila svobodna plovba na Donavi. Zedinjene države se nadajo,*"- da bodo odklonile glavno oviro pri svobodni trgovini med vzhodni Evropi, pa je Harriman bil mišljenja, da bi se moralo vzhodno in zapadno Evropo s ohrabriti ne-vojaško trgovino tem, da bi pridobile" Rusijo in j med zapadom in vzhodno Ev-dežele vzhodne Evrope, za neo- ropo. mejeno plovbo po Donavi. I Senatni odbor vodi zasliševa-Marshall je na časnikarski | nja v zvezi z $5,300,000,000, ki konferenci naznanil, da so Zedi-1 so določeni za tako zvani Obno- Busna postrežba Od nedelje dalje bodo mestni busi redno vozili v zverinjak v Brookfiide parku, in sicer se bo te buse dobilo na Denison in Archwood Ave. Tekom poletja Za posojilo pri RFC Snoči se je župan Burke podal v Washington, kjer bo pri RFC vložil prošnjo za posojilo v znesku 11 milijonov za moderniziranje mestnega prevoznega sistema. otavivu, o ivacciv'B----bomo imeli tudi redno busno ^O.OOO delavcev uposlenih v! postrežbo med Public squarom stalni industriji v Porurju. in pristaniščem na E. 9 St. Iz bolnišnice Poznani Andy Bozic se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 23106 Nicholas Ave. Zahval ju je se vsem za obiske, cvetlice in darila, ki jih je bil deležen v bolnišnici. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Virden, ki je bil pod ognjem radi svoje "komunistične hčere," obdrži svoj urad WASHINGTON, 26. maja. — Propagandna ofenziva republikanca L. Crawforda iz Mi-chigana proti clevelandskemu industrijalcu Jolinnu C Vir-denu, ker je njegova hči Ev-femija sprejela službo v uradu sovjetske časniške agencije "Tass", se je izjalovila. Virden je namreč danes umaknil svojo ostavko kot posebni pomočnik trgovskega depart-menta, potem ko je akcija mi-chiganskega kongresnika izzvala pravcati val ogorčenja in izraze splošnega odobravanja "za clevelandskega industrijalca. Trgovinski tajnik Charles Sawyer je Virdenov sklep da še nadalje ostane v vladni službi, obelodanil s kratkim naznanilom: "Veseli me, da morem poročati, da je Mr. John C. Virden umaknil svojo ostavko in da bo nadaljeval z delom kot šef urada za prostovoljno sodelovanje kakor v preteklosti." dano, kaj se je zgodilo, je rez ko pripomnil, da kar se njega tiče, bo vztrajal na svojem stališču, da je "slabo", da je pri vladi katera koli oseba, ki ima v svoji družini člane "z dvomljivimi zvezami." "Jaz nimam ničesar več izjaviti," je dejal Crawford. "Virden je podal svoje stališče pro-šli teden. Maj mora računati z javnim mnenjem. Trgovinski department mora istotako računati z javnim mnenjem. Končna odločitev je v rokah javnosti." Virden je tekom zadnjih dni zaupal prijateljem, da se nadeja, da mu bo uspelo izravnati nesoglasje s svojo hčerjo. Virdenova uradna naloga je, vplivati na industrijalce k prostovoljnemu sodelovanju z vladnim prizadevanjem za kanali ziranje sirovin, katerih manjka, v svrho preprečenja produkcijskih zastojev, Uradniki trgovinskega departmenta pravijo, da je republikanec, da pa se ni njene države že predlagale konferenco velikih sil in držav vzhodne ter srednje Evrope, ki naj bi se vršila 30. julija v Beogradu. Kot je izjavil državni tajnik, bi se na tem sestanku, ako bi Rusija in dežele vzhodne Evrope na njega pristale, postavilo na preizkušnjo želje sovjetske vlade za izboljšavo odnoso'v^ z Zedinjenimi državami. Donava euo glavnih vprašanj pri obnovi Evrope V neki drugi izjavi pa je Marshall sporočil, da so bila pogajanja med štirimi silami glede avstrijske mirovne pogodbe začasno prekinjena. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da je vsled njene "zavlačevalne taktike" prišlo do poloma konference v Londonu. Ameriški uradniki so izjavili, da je vprašanje svobodne plovbe po Donavi eno glavnih vprašanj pri obnovi Evrope, ker da je ta reka velika prometna žila celega kontinenta. Pristavili so tudi, da je prav pri Donavi prišlo do konflikta med sovjetskimi interesi in interesi Zedinje-nih držav ter zapadne Evrope. Rusija, Jugoslavija, Romunija in Madžarska so že ustanovile skupno komisijo, ki upravlja s plovbo po Donavi. Nekatere podonavske države pa so zavzele stališče, da se Donavo mora uporabiti v korist tistih držav, skozi katere teče, brez ozira na želje drugih držav, kar pomeni, da je Donava zaprta za vse države, ki se nahajajo v zapadni Evropi. Ameriški uradniki imajo malo upanja, da bi pod sedanjimi okolščinami Sovjetska zveza in vitveni program Evrope. Wallace pravi, da bo ostal kandidat do konca volitev Kongresnik predlaga mere proti Wallaceu zaradi odprtega pisma Stalinu COEUR D'ALENE, Idaho, 26. maja — Predsedniški kandidat Henry AWallace je danes izjavil, da bo ostal kandidat, dokler "ne bodo prešteti zadnji glasovi pri novembrskih volitvah." Wallace je svojo izjavo podal v zvezi s trditvijo washington-skega poorčevalca za "New York Times" Arthurja Krocka, ki je izjavil, da bo bivši podpredsednik umaknil svojo kandidaturo še pred novembrskimi volitvami. V svojem govoru pa je Wallace izjavil, da 'oo verjetno postavljen vzgled drugim tovarnam in industrijam z nedavno ureditvijo mezdnega sporazuma med unijo avtnih delavcev (UAW) in General Motors družbo. Rekel je, da se nada, da bo ta "vzgled lahko" vsiljen jekleni industriji, ki je uporno zavračala zahteve delavcev." V soboto bo Wallace v kongresu pričal proti Mundt-Nixon-ovi zakonski predlogi na svojo lastno zahtevo. * WASHINGTON, 26. maja — Kongresnik Wheeler je danes zahteval od justičnega tajnika CIarka, naj ugotovi, če je Wallace s svojim odprtim pismom sovjetskemu premierju Stalinu podonavske države pristale na i kršil stari Loganov akt. skupno kontrolo, ki bi pomenila mednarodno kontrolo Donave. Harriman je proti pomoči državam vzhodne Evrope Ambasador Evropskega obnovitvenega programa Averell Harriman je danes izjavil, da Zedinjene države ne bi smele dati nobene obnovitvene pomoči Sovjetski zvezi ali pa državam vzhodne Evrope. Harriman je nastopil kot priča pred senatnim odborom za določanje izdatkov, kjer je rekel, da ne veruje, da bi se mo- i Molnarjeva obravnava (Loganov akt predvideva za vsakega državljana, ki "obdr-žava zvezo z neko zunanjo vlado z namenom, da vpliva na. to vlado pri njenem sporu z Zedinjenimi državami ali pa poskuša poraziti ameriško politiko" največ tri leta zapora in globo v znesku $5,000). * SALT LAKE CITY, 26. maja —Nova stranka Henry A. Wal-lacea bo prišla na glasovnico v Utahu pri novembrskih volitvah. Ko je bilo Crawfordu pove-'nikoli politično udejstvoval. ralo pošiljati pomoč državam, "ki so proti nam." "Moje čvrsto osebno prepričanje je, da bi ne smeli dati pomoči nobeni državi znotraj železne zavese." Kljub svoji opoziciji pomoči Včeraj se je zvedelo, da se bo obravnava proti odstavljenemu policijskemu poročniku Ernestu Molnarju, ki je obtožen sprejemanja podkupnine od "policy raketirjev", vršila šele enkrat v jeseni. i STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 27. maja 19^8. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - FOi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Thi'ee Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PALESTINA - DAVNI SEN ŽIDOV (Clevelmidski pisatelj in odvetnik, ki je obenem urednik časopisa "Jewish World" Hyman Horowitz se je nedavno nahajal na potovanju po Palestini in Srednjem Vzhodu, kjer je proučeval vprašanje arabsko-zidovskih odnosov. Za "The Cleveland Press" je spisal dva članka, ki se nanašata na starodavna stremljenja Židov za domom v deželi svojih očakov —Palestini. Članka v skrajšani obliki podajeta zgodovino borbe Židov, njihove želje, razočaranja in trpljenje. Ker sta zelo sodobna in objektivna, ju podajamo v prevodu. Op. ured.) Židovsko stremi j ene za nacionalnim prerojenjem v Zionu ni brezpogojno povezano s preganjanjem in poko-Ijem v raznih deželah. Pa tudi ni nova drznost s strani fanatičnih židovskih nacionalistov, kot bi nas nekateri hoteli prepričati. To je bolj naravna želja ljudstva za domom, katere znake lahko zasledimo 2,500 let nazaj, ko so prvi begunci iz Jeruzalema sedeli na obrežju reke Babilona in togovali: "Kako bomo peli božjo pesem v tuji deželi?" Ko so Rimljani 70 let pred Kristusom končno zlomili (židovsko) državo so preživeli zaprisegli, da nikoli ne bodo pozabili ali pa se odpovedali deželi. Skozi dolge trpeče generacije so 2 id je stalno upali in molili za dan vrnitve. Nekateri Žid je so vedno bili tam in posvetili svoj čas po-božnosti in učenju. Z druge strani pa je izgledalo, kot da je zemlja ves čas potrpežljivo čakala na vrnitev svojih zakonitih lastnikov. Kar je nekoč bila dežela, v kateri je tekel med in mleko, je postala gola puščava, brez da bi si kdaj koli kakšni drugi ljudje ustanovili tam svoj dom. Odkar so Židje odšli, je vedno bila provinca pod kakšnim imperijem, toda nikoli ni bila domovina drugim domačinom? Leta 1880 so se nekateri mladi Židje iz Rusije, med njimi študentje univerz in diplomirani intelektualci, organizirali in odšli v Palestino, kjer so kot pionirji pod najtežjimi pogoji obdelovali zemljo in gradili. Temu je leta 1896 sledil dvig modernega političnega zionizma, ki ga je na Dunaju ustanovil Theodor Herzl. On je pozval Žide iz celega sveta na kongres v Baselu, Švici, kjer je bilo sklenjeno, da se bo delalo "za dom židovskega ljudstva v Palestini, ki bi bil obvarovan z javnimi zakoni." V dveh desetletjih pred prvo svetovno so Židje v Palestini dosti napredovali z gradnjo poljedelskih, industrijskih, trgovinskih, prosvetnih in kulturnih ustanov. Njihovo število se je zvišalo na 100,000. Leta 1917 je Anglija objavila tako zvano "Balfoursko deklaracijo," s katero je obljubila, da bo pomagala pri ustvaritvi nacionalnega doma za židovsko ljudstvo v Palestini, ki je takrat bila provinca Turčije. Civilne in verske pravice, ki so obstojale v ne-židovskih naselbinah, bi bile zajamčene, toda Arabce izven dežele se ne bi smatralo za stranke pri tej ureditvi. Leta 1922 je Društvo narodov dalo Angliji mandat nad Palestino, ki je priznal zgodovinsko povezanost Židov s Palestino in je iz Balfourske deklaracije stvoril živ del mandata. To je jasno pomenilo, da bi Angleži morali biti v Palestini s ciljem, da olajšajo ustvaritev židovskega narodnega doma. Pravice Židov, da se svobodno naseljujejo in natančni sporazum glede zemlje izgleda, da se ne more izpodbiti. Zedinjene države so se strinjale s pogoji mandata. Na svetu je bilo 17 milijonov Židov. Nihče ni pričakoval, da bi v bližnji bodočnosti kakšen večji del njih odšel v Palestino. Se vedno je obstojala vera v civilizacijo in up, da bodo evropski Židje lahko živeli v svojih respek-tivnih državah. Se vedno je za nekatere bilo nade, da se bodo izselili in si ustanovili dom v Novem svetu. Kljub temu pa so mnogi Židje gojili idejo o nacionalnem domu za tiste, ki so želeli ali čutili, da morajo iti tja in postati del židovske zajednice, osvobojene zunanje dominacije tako v materialnem kot v duhovnem pogledu, da bi tako svobodni bili gospodarji svoje lastne usode. Mnogo več jih je prišlo po svoji lastni poti ali pa s pomočjo zionistične organizacije. Okrog leta 1930 se je njihovo število zvišalo na približno 300,000. Toda tedaj je prišlo prokletstvo hitlerizrna. (Konec jutri) UREDNIKOVA POŠTA v nedeljo vsi v S. N. Dom! Pestra in živahna je bila letošnja pomladanska sezona naših kulturnih aktivnosti. Še ko nas je držala zima trdo v svoji oblasti, so v naših narodnih domovih že vsako nedeljo pihljale blagodejne, tople sapice, ko je ta ali ona skupina izvajala svoje pevske ali dramske sporede v prelep duševni užitek številnih posetnikov. Do sedaj so se izvrstili že vsi naši zbori ter pevcem in igralcem se je dovolilo nekoliko zasluženega oddiha. Predno pa se ta odmor ofi-cielno odobri, bomo imeli v naši sredi še en pomemben slovenski dan in sicer v nedeljo 30. maja. Tukajšne SANSove podružnice so aranžirale izredno lep program s koncertnim in govorniškim sporedom o priliki zborovanja SANSovega odbora. Na stopili bodo pevski zbori "Zarja,"^'Jadran" in "Slovan" in so-loistinji Milavčeva in Unetiče-va. Kot govorniki pa naši najboljši možje kot Kristan, Adamič in Vider in Arthur D. Kahn iz New Yorka, ki je načelnik narodnostnih skupin za Wallace-ovo kampanjo. Kot razvidno iz tega kratkega opisa, bo to priredba vredna vašega poseta, tako z duševnega kot informativnega vidika. V našem lastnem interesu je, da zasledujemo in moralno podpiramo aktivnosti, ki so začrtane v SANSovem programu. Pripravljalni odbor se nadeja številnega odziva in poseta naših zavednih ljudi iz vseh delov Clevelanda in okolice in je za vsestransko postrežbo vsem obilno preskrbel. Torej, na svidenje! Josephine Petrič. Odhodnica za Ludvika Medvešeka Spodaj podpisani z lahkim srcem rečem in zapišem, da jih je prav malo med nami v Clevelandu in tudi v širni Ameriki, ki bi bili tako stalni v naših naprednih vrstah kot naš Ludvik Medvešek. Res, prav malo jih je, ki bi tako neprisiljeno že toliko vrsto let pomagali pri vseh narodno kulturnih delih kot je ta naš zaslužni in priznani mož, ki se- želi v svojih starih letih od nas za stalno posloviti in se preseliti nazaj k svoji soprogi in večini svoje družine v rojstno domovino Jugoslavijo. Kot sem že prej omenil, Ludvika smo skoraj povsod videli, kjer je le mogej, nam je pomagal pri naših naprednih, narodnih, kulturnih in drugih prireditvah. Udejstvoval se je pri različnih SANSovih prireditvah za pomoč našemu borbenemu narodu v stari domovini, sprejel je več kot svoj delež pri akciji za Otroško bolnišnico, aktivno se je udeleževal obrambe našega naprednega tiska, itd. j Tako je bil Ludvik Medvešek na svojem mestu vedno in po-; vsod, brez godrnjanja je sprejel i najbolj odgovorna mesta pri j malih in velikih federacijskih 1 prireditvah, pri dnevih SNPJ. I Pri velikem pikniku ob priliki SNPJ dneva lanskega leta je I imel v oskrbi vse pivske listke {in pri t^o velikem prometu je izvršil delo natančno, pošteno in uspešno. Tako smo ga videli pri delu pri mnogih pevskih koncertih. Torej pomagal je povsod, kjer je le mogel. Temu pridnemu narodnemu kulturnemu delavcu bodo priredili njegovi' kolegi in prijatelji dne 31. maja poslovilni večer, odnosno banket, na katerega se vabi vs^ njegove stare prijatelje, kulturne sodelovalce, člane in članice njegovega društva "Naprej," št. 5 SNPJ, katerega tajnik je bil okrog 30 let. Torej se., vidimo 31. maja v Slovenskeni narodnem domu! Anton Jankovich. : I kjer so gospodovali nekoč nemški veleposestniki. Ko smo praznovali sedemletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, 27. apri-jla, so pa vzrasli še štirje novi zadružni domovi. Na dan praznika delovnih ljudi, na prvi maj je pa zazele-nela smrečica na novih strehah nadaljnih osmih zadružnih domov. Novi praznik našega ljudstva, dan zmage nad Hitlerjevo Nemčijo je pa sedem novih slovenskih vasi želo plod zmage nad vsemi težavami in si ustvarilo zadružna središča, ki bodo omogočila nagel prosvetni in gospodarski razvoj njihovih vasi. Po vsi Sloveniji vre delo pri PISMO IZ SLOVENIJE (Od našega stalnega dopisnika R. V Ljubljana, 17. maja 1948. Vi imate raztresene vsepovsod v Zedinjenih državah narodne domove, ki so vaš ponos. V njih so sedeži vaših prosvetnih in drugih organizacij. Tam se sestajate na prireditvah vaših pevskih zborov in dramskih društev. Pa tudi sleherni dan dobite tam razvedrila v krogu znancev in prijateljev. Zbrali ste sredstva zanje cent po cent, dolar po dolarju. Brez žrtev ni šlo, ker vaše plače niso bile pred prvo in drugo svetovno vojno nikdar tolike, da bi si z lahkoto odtrgali prispevek za domove. Imeli smo v Sloveniji že pred to vojno tudi me celo vrsto raznih prosvetnih, zadružnih, gasilnih in drugih domov. Toda ogromna večina slovenskih vasi je pa le bila brez skupnega doma. Ko so se vrstile priredi- iz Ljubljane) Stanke. Zadružni dom zato, da bodo številne zadruge imele v zadružnem domu svoje pisarne, da jih ne bo potreba kot prej držati po župniščih jn gostilnah. Zadružni dom za pridelke naše vasi, da bodo dobro spravljeni pod streho, da se ne bodo kvarili in da jih potem naše "na-proze" (nabavIjalno-prodajne zadruge) z lahkoto in hitro oddajo v mesta in industrijske centre, a v zameno dobe in vskladiščijo v skladiščih zadružnega doma vse, kar rabi kmečka družina. Ko so klerikalci pred vojno tu pa tam zidali prosvetni dom a1i pa kakšno drugo stavbo splošnega značaja, je bilo vse v redu. Zdaj pa, ko hočemo, da bo prav sleherna slovenska vas imela svoj dom, se pa "Ameriška domovina" razburja. Razburja se nad vsakim delom, ki tve v poletnem času, so ljudje' ga opravljamo v korist skupno-opažali razne velike skednje, da; sti. Zavedajo se pač, da bodo so mogli prikazovati "Desete' zadružni domovi središče, srce brate," "Rokovnjače" in druge i vasi in ne več farovži in birtije. ljudske igre, ki so ljudem takrat j V svoji onemogli jezi si kleri-bile všeč. Vsi potni igralci so po kalni in liberalni veljaki dajejo raznih lojtrah plezali na odre, j roko in nastopajo v emigraciji vaški otroci so kukali med snopi in predsedniki društev so nervozno meli z rokami v strahu, da se kaj ne vžge. Zborovanja so bila po zakajenih gostilnah in največjo korist od gospodar- združeno. Tu doma v domovini je pa vse slovensko ljudstvo enotno in združeno in stari prepiri meščanskih strank so samo še bled spomin. Vas tekmuje z vasjo, katera bo prej zgradila ski h in drugih predavanj je imel ^ svoj dom. gostilničar. j Značilno je, da sta bila do- Zdaj pa hočemo ne samo in-, končana prva dva zadružna do- dustrializirati vso našo državo, temveč dvigniti tudi slovensko vas iz njene zaostalosti. Zato je naše geslo med drugim: V vsako vas zadružni doAi! Zadružni dom zato, da bomo imeli v sle- mova že 18. aprila in sicer ob robu slovenskega ozemlja, eden v Dolu-Predmeji nad vipavsko dolino, kjer se je deveti korpus narodno-osvobodilne vojske boril za svobodo Slovenskega pri- herni vasi dvorano za kino, za, morja ter drugi v Cvenu pri predstave, za zborovanja, za se- Ljutomerju v severni Štajerski, j zidavi zadružnih domov. Na 26 mestih hitijo zidarji, da bi postavili kmalu zidove, na 18 me-jstih pa polagajo betonske ste-jbre, da bi mogočna zgradba do-'mov počivala na čvrstih teme-jljih; 78 vasi je pa izbralo naj-I lepši prostor v vasi, ga izravnu-ije, čisti od kamenja in dreves-jnih korenin ter prodira čedalje I globlje v zemljo, tako da pripravi vse potrebno za graditev temeljev. Tri sto trideset slovenskih vasi pa vozi skupaj rečni pesek, žge apno, pripravlja gradbeni les in lomi kamenje v kamnolomih za svoj zadružni dom. Slovensko ljudstvo je razvilo letos neke vrste ofenzivo, v kateri vsaka vas tekmuje, da bi zgradila čimprej in čim lepši zadružni dom. Česar ni bilo mogoče .poprej napraviti v desetletjih, j bo letos slovensko ljudstvo iz-I vršilo v navdušenem delovnem« I zanosu v nekolikih mesecih. Po-! litična organizacija slovenskega j ljudstva, Osvobodilna fronta, pa I priskoči na pomoč povsod, kjer I je potrebno. I Pri izvršilnem odboru Osvo-I bodilne frontp rišejo inženirji I načrte zadružnih domov upošte-I vajoč pri tem posebne gospodarske, klimatične in druge značilnosti posameznih slovenskih krajev. Primorski zadružni dom bo odgovarjal razmeram na Primorskem, bo zidan iz kamna, bo upošteval, da je tamkaj toplo podnebje, gorenjski bo skušal biti v skladu z zidavo in zunaj-nim izgledom gorenjskih vasi, štajerski zadružni dom pa ne bo pozabil, da je Štajerska dežela plemenitih vin in sadja. Dvorane za zborovanja in prosvetne prireditve bodo imele kabine za filmske projekcijske aparate. Sleherna naša vas bo imela vsaj enkrat tedensko filmske predstave, tako da ne bo potreba vaščanom kolovrati-I ti ure daleč do bližnjih mest, da , bi gledali najnovejše filmske obzornike in umetniške filme. I Stotisoči slovenskih delovnih ljudi se muči in dela, da bi njihova vas korakala naprej z na-•predkoni, da bi imela v prostih urah ob nedeljah in dolgih zimskih večerih prostor, kjer bi se izobraževala in vzgajala. Pa se I ti najde "Ameriška domovina," ki bi hotela, da^bi mrak, nezna-j nje in puščoba še -dalje gospo-I darili po naših vaseh. Naj le pišejo, mogočnega pohoda vasi ne bodo zavrli niti za centimeter. Preko 400 zadružnih domov bo samo letos odprla vrata našemu delovnemu kmečkemu človeku. Prihodnje leto pa še več. Popivanje po nezdravih, zakaje-' nih, kmečkih gostilnah bo v 'kratkem le žalosten spomin, vas bo deležna onih zabav in prosvetnih ustanov, ki so jih doslej uživali samo meščani. V skupnem delu je našlo slovensko ljudstvo svojo rešitev. Postavlja si ustanove, ki so skupnosti in posameznikom koristne, s skupnim delom pa odbija in preganja nadloge, ki bi vseh prizadele. Nemški okupatorji niso za seboj pustili samo požganih vasi in nešteto ter vse polno od koncentracijskih taborišč izmučenih ljudi, temveč so deloma okužili našo zemljo. Izselili so prav vse prebivalstvo v brežiškem okraju in tam naselili nemške Hočevarje, ki niso nikdar obdelovali zemlje, tem- več samo krošnjarili po svetu. Uničili in pustili so v nemar vinograde. Kar je pa še hujše, je pa, da so uvažali za seme in hrano nemški krompir in pripeljali s tem v Slovenijo hujšega škodljivca od trtne uši. Po mnogih naših krompiri-ščih se je pojavil koloradski hrošč, ki se je že pred vojno udomačil v Nemčiji. Samo množična vseljudska organizacija ga bo uničila, posamezni kmet bi moral podleči. Teden za tednom bodo množične organizacije Ljudske fronte na vasi pregledovale krompirišča in uničevale okužene krompirjeve rastline. Samo ljudstvo, ki je zbrano v strnjenih vrstah Ljudske fronte bo odvrnilo od Slovenije strašno nevarnost, ki ji preti od koloradskega hrošča. Vi se še vsi spominjate, kaj pomeni krompir za Slovenijo. Krompir je glavni pridelek slovenskega kmeta. Izvrstni kamničan in druge vrste se izvažajo v vse ostale republike Jugoslavije in po svetu. Jedilnega lista našega kmeta brez krompirja sploh ni mogoče sestaviti. Od krompirja v oblicah, krompirjeve juhe, pomešan z zeljem ali pa repo, pomešan v vsa jedila pa do praženega krompirja z mesom, se najmanj dvakrat na dan prikaže na mizi sleherne slovenske družine. Sleherni slovenski kmet je zato vesel, da ima močno, enotno politično organizacijo, ki je čisto ljudska, ker je vzrasla iz njega in ker jo vodi ljudstvo samo. Zato ga ni strah niti take šibe kot je koloradski hrošč. Va-ščani in meščani stalno pregledujejo in obirajo krompirišča. Ljudske oblasti so izdale poseben obvezni načrt, kako bodo uničevali hrošča. V vsakem okuženem okraju bodo posebne tehnične ekipe s kemičnimi sredstvi uničevale koloradskega hrošča od ličinke pa do poslednje njegove razvojne stopnje, ko izleti kot hrošč. Ne vemo ali bo "Ameriška domovina" vzela v zaščito tudi koloradskega hrošča, kakor je vse ostale ljudske škodljivce in izdajalce. Sleherno delo, ki prinaša prosveto in udobnosti vasi, sleherni naš napredek je "Ameriški domovini" trn v peti. Ona bi želela mračnjaštvo in zaostalost v slovenski vasi, razdor med kmečkim ljudstvom, da ne bi moglo biti kos uimam in težavam. Kdo krade pakete ameriških Slovencev? Kaj si vsega niso izmislili reakcionarni listi, posebno v Ameriki glede pošiljanja poštnih paketov svojcem v Jugoslaviji. Da se plenijo ljudem paketi, da jim oblasti odvzemajo posamezne predmete iz paketov, da sploh n6 dobivajo sorodniki svojcev v Ameriki paketov itd. Grmeli so v zboru: "Vsega je kriva naša ljudska oblast, ki da ne dovoljuje pošiljanje." Laž za lažjo, ena debelejša od druge se je vrstila v reakcionarnem tisku. Zdaj pa je poštna uprava naše države odkrila, kje se je in koliko se je kradlo. Že v letu 1946 je zmanjkalo v Trstu pod zavezniško vojno upravo 347 vreč, polnih paketov, namenjenih Jugoslaviji. V istem letu je bilo poleg tega oplenjenih 284, a poškodovanih 174 in brez naslova 423. Kradli so te pakete ne samo italijanski poštarji v Trstu, temveč v nekaterih primerih so se kradli paketi za Jugoslavijo celo na ameriških ladjah, še preden so pristale v tržaškem pristanišču. Ugotovili so tako na primer 12. julija 1947, da so iz ameriške ladje "Lonestar State" izto-vorili eno prazno vrečo, 13 pre-luknjanih, 32 raztrganih in na novo zašitih, osem pa odprtih. Istega dne so ugotovili, da so iz ladje "Red Lover" iztovorili 179 neoriginalno zvezanih vreč, v katerih so že šarili tuji prsti, dalje osem izropanih, devet raztrganih, 77 preluknjanih, 27 delno raztrganih in 44 mokrih. že v prvih štirih mesecih tega leta je ponovno izginilo 57, vreč blaga namenjenega Jug®" slaviji. Jugoslovanska gospo darska delegacija v Trstu je ^ dni najostreje protestirala P" ameriških okupacijskih o#' steh v Trstu, da morajo bolj strogo gledati na prste tržaške policije in osobja v skladiščih* Naše oblasti ne bodo nehale, dokler popolnoma ne iztrebijo tatinske navade, ki so se udo#" čile v tržaških pomorskih i" poštnih skladiščih. Seveda ne bo reakcionarni tisk črhnil niti besede proti tem zlorabam in seveda še manj, da bi dvignil pr°' test ter zaščitil sorodnike nasi rojakov v Ameriki. TatinsJ'l družbi v Trstu smo že odšcipD"^ peruti, ne bomo pa mirovali, d®' kler jih popolnoma ne odvafton" od nečednega posla. Iz nase preteklosti... "Clevelandska Amerika" z dne 31. maja 1916: To (protislovansko) tolpo vo di neki Lahon Zotti (Coti)t ' je naenkrat postal Hrvat in daja najbolj nenarodni list' rodni List" v New Yorku. Te®'' ostudnemu možu se očita, da f bil pobral nekaj milijonov krofli katere so mu naši siromašiU ^ lavci zaupali, da jih varuje, jih je poglotnil, kakor nenasit^} volk. Držali so ga tudi v J® zaprtega kakor hudodelca, ^ denarja le ni bilo nazaj, in gi in premnogi naši Slovenci Hrvatje so bili ob vse, kar zaslužili. 'Dokler so bili mladi i močni, so služili, a na star® ta je moral prijeti za beraS palco. Temu poštenjakoviču, & bolje rečeno uzmoviču so rili avstrijski konzuli vods protislovanske gonje. Pod stvom istega uzmoviča izdaj biriči list "Slovenski narod. Novice iz Jugoslaw Gospodarski in kulturni preporod Makedonije Novi proračun Ljudske reP^^ blike Makedonije za 1948 j® ren odsvit gospodarskega kulturnega preporoda . ni je ter njenega ljudstva. , ninj kedonija doživlja čas nepo: nega zidanja tovarn, šol, kih šol ter drugih objektov-potrebo prosvete predvideva vi proračun 425,247,417 di" _ jev, to je za 77 La*«# •• • •>••• ■• i V> •• • Oddelke za shranitev cereals? Instalacijo prav do zida? Avtomatično kontrolo gorkote v pečici? Avtomatično kontrolo ure na pečici? Avtomatično prižiganje vrhnjih enot? Avtomatično razsvetljavo v pečici in pražilniku? Kazalec na minute? Vdelan kuhalni seznam? Štiri, šest ali osem vrhnjih enot? Enote za lahno vretje? Celo-življenjske grelce, ki se ne zamašijo —velike, standard ali majhne mere? Razdeljeno, skupno ali standard aranzmo grelcev? Vdelano luč za na vrhu peči? Eno aU dve pečici—Enega ali dva pražilnika? Okenca na pečici—Razsvetljene pečice? Pražilnike, ki se odprejo ali potegnejo ven? Nekadeči pražilnik—s pečico ali brez? Glohoko vdelan Cooker, vdelan Griddle ali Barbecuer? Prodale ali police za gretje—drogove za brisačo—spravo za lonce? Ploščo, ki se odstrani izpod grelcev, da se jo sčisti? Noben drugi predmet za kuho vam ne dajo tako obširno izbero posebnostih in kombinacijo posebnostih, ki jih dobite v plinski peči. Modeli so skoro izdelani po naročilu, da odgovarjajo vašim lastnim potrebam. In vsi nudijo takojšnjo toploto ob vsaki temperaturi kuhe,^ natančno kontrolo temperature v pečici, najnižje stroške za vzdržavo—dodatne prednosti, ki jih morete dobiti le s plinom. Torej, nabavite si posebnosti, ki jih hočete . . . nabavite si ugodnosti, ki jih hočete—v moderni plinski peči. Pomnite—novo plinske peči prihranijo plin, prihranijo denar! THE EWT OHIO HAS Klasična glasba—"Popoldanski koncerti"—4:30 do 5:00 Ponedeljek do petka—WGAR 1220 vodijo torej sledovi! Cilj je zaznamovan. Znanost je pokazala raziskovalcem pot. Leta 1924 je odšla v Afganistan ekspedicija, ena izmed mnogih sovjetskih ekspedicij, ki so bile poslane na lov na rastline. (Dalje prihodnjič) Dr. JOŽE POTRČ minister za prosveto v LRS zapora, konfiniran v domači občini in poslan v taborišče na Ivanjici. Kljub vsestranski poklicni in politični delavnosti si je našel čas tudi za znanstveno delo ter se je zlasti poglabljal v teorijo marksizma in leni-nizma in v biologijo. Ob napadu nemškega fašizma na Jugoslavijo se je javil, prostovoljno v bivšo jugoslovansko vojsko, bil zajet ter v taborišču skupaj z drugimi tovariši organiziral narodno-osvo-bodilno gibanje. Po osvoboje-nju je deloval v okrožnem odboru Osvobodilne fronte v Mariboru, pozneje pa v propagandni komisiji lOOF, kjer se je posvetil ideološki izgradnji kadrov. V Slovenskih goricah je bil izvoljen za ljudskega poslanca v skupščino Ljudske republike Slovenije. Minister za prosveto tovariš dr. Jože Potrč je bil rojen 3. aprila 1903 v Vintarovcih pri Ptuju. Po končani gimnaziji se je leta 1922 vpisal na univerzo v Zagrebu, kjer se je leta 1924 priključil napredni mladini, ki se je borila proti velikosrbske-mu imperializmu za nacionalno enakopravnost in ki je širila med dijaštvom napredne ideje. Od leta 1934 dalje ga je vzgajala Komunistična partija. Kot zavedneg borca za pravice delovnega ljudstva ga je ves čas preganjala policija raznih pro-tiljudskih režimov, ki ga je tudi večkrat zaprla. Od 1930 dalje je deloval kot zdravnik na va-" si, se udeleževal vseh političnih akcij naprednega demokratičnega gibanja ter je bil zaradi: tega med vojaško-fašistično j diktaturo obsojen naT dve leta FRANC BEVK, podpredsednik Prezidija Ljudske Skupščine LRS Rojen je bil v Zakojci na Cerkljanskem. Po prvi svetovni vojni je preživel 2 leti v Ljubljani kot novinar, nato se je vrnil v Gorico, kjer je več let urejeval "Mladiko" in "Goriško stražo", pozneje pa postal ravnatelj "narodne knjigarne". Ko so fašisti leta 1926 zatrli slovenski tisk, se je tovariš France Bevk posvetil izključno pisate- Ijevanju. V tistih letih je imel nešteto hišnih preiskav, goriška kvestura mu je bila vedno za petami. Leta 1940, ko je fašistični režim prepovedal sploh vsako slovensko tiskano besedo, je bil tovariš Bevk aretiran in odposlan v internacijo. Iz internacije je bil ob smrti svojega očeta začasno izpuščen, toda že leta 1942 je bil ponovno interniran in do zloma Italije zaprt v goriških zaporih. Ob kapitulaciji Italije so bile italijanske oblasti prisiljene izpustiti ga ,nakar je skupno s številnimi antifašisti odšel v partizane. Na osvobojenem delu Jugoslavije je bil najprej podpredsednik Pokra jinskega narodno - osvobodilnega sveta za Slovensko Primorje, nato pa predsednik PNOO. Na tem položaju je vodil delegacijo primorskih Slovencev v Pariz, kjer je branil pravice primorskega ljudstva. Govoril je na neštetih zborovanjih in mitingih sirom vse Primorske ter je bil povsod prisrčno pozdravljen. Sedaj je podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS. (SANS—Chicago.) AVTO NAPRODAJ PRODA SE 1930 CHEVROLET, 4 VRATA; V DOBREM STANJU. Vpraša se na 7510 LOCKYEAR AVE, HE 8056 IŠČE SE ŽENSKO za počistit hišo enkrat na teden. Samo tri sobe. Dobra plača. Zglasite se na 22471 NICHOLAS AVE, ali pokličite KE 7515 DRUŽINA 3 ODRASLIH OSEB IČE STANOVANJE S 3 ALI 4 SOBAMI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. GOSTILNA NAPRODAJ Proda se gostilno z D 1 in D 2 licencami. Nahaja se v slovenski in hrvatski naselbini na St. Clair Ave. Naslov se poizve v uradu tega lista. Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" HIŠA ZA ENO DRUŽINO Lesena hiša s 7 sobami, lota 45x150, se proda za $9600 ali pa se sprejme primerno ponudbo. Na E. 155 St. v slovenski naselbini. Hiša s 5 sobami v Willoughby, O. Lahko živite v njej skozi celo leto. Cena samo $6800. Za podrobnosti pokličite MR. RESCIC EAST SHORE REALTY 778 E. 185 St. IV 6561 KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na L.Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 Popravljale! ogrodij avtov in barvarji avtov dobijo delo Prvovrstni delavci; visoka plača od ure. Počitnice s plačo; nočno delo. HERTZ DRIVE-UR-SELF CO. 1865 E. 17 St. Prosimo pokličite po 6. zvečer Prenovite in modernizirajte vašo kuhinjo in kopalnico z PLASTIC TILE za stene in strope. Imamo 10 različnih barv. ANTON KOPLAN. 1136 Norwood Rd., HE 6510 HENRY KOPLAN, 1008 Ansel Rd.. EX 7141 CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich. Oglašajte v Enakopravnosti Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The MAY Company Zadnji teden razprodaje bel^a perila! Razprodaja! Lady Pepperell rjuhe iz luksiisne kotenine Mere 81x108", 72x108", 63x108"' Fine trpežne rjuhe znane Lady Pepperell kakovosti. Iz prvovrstne kotenine, ki ima gladko površino. Oprane, vložene v zavoje in pripravljene za uporabo. Veseli boste teh finih rjuh po teh posebnih cenah. Enake pr e vlake gsc vsaka Mere 45x36", 42x36" __________________________79c Regularno 3.50 3 .29 'Cabana' brisače po *Cannon' Zipper oblačila za modrece So vnaprej skrčena Regularno 5.98 Težka, vnaprej skrčena koteninasta oblačila za modroce; se zapnejo z zipperjem. Lepo ukrojena, da se lahko porabijo za "innerspring" ali "box spring" modroce. Za velike ali manjše modroce. ■4.98 The May Co. . . , Domestics ^ . • četrto nadstropje CANNON PASTELNE "LIDO" BRISAČE Regularno 79c • Greenspray • Peachbloom • Azure • Rosedawn V meri 20x40 inčev, te brisače imajo robe temnejše barve. So zelo na gosto tkane. Enake pastelne obrazne brisače 19c IRISH HUCK BRISAČE Regularno 1.00 Fine vrste huck brisače, importirane iz Irske. Damask robi in obšiti robi. 17x32 in. mere. Regularno $1.00 v meri 22x44" 89 v popularnih Cannon pastelnih barvah z privlačnimi belimi in črnimi robi, ki so nenavadno atraktivni in drugačni. Težke in mehke brisače, ki nudijo trajno uporabo. Greenspray, Rosedawn, Peachbloom. Enake Guest brisače 15x28" mere -------_ 59c Majhne obrazne brisače.................-...... 29c Tlie May Co. . . Brisače . . . četrto nadstrop. CANNON PASTELNE "LIDO" BRISAČE Regularno 79c • Greenspray • Peachbloom • Azure • Rosedawn V meri 20x40 inčev, te brisače imajo robe temnejše barve. So zelo na gosto tkane. Enake pastelne obrazne brisače 19c IRISH HUCK BRISAČE Regularno 1.00 Fine vrste huck brisače, importirane iz Irske. Damask robi in obšiti robi. 17x32 in. mere. 59c 89c The May Company . . . Brisače . . . četrto nadstropje STRAN i ENAKOPRAVNOST 27. maja 1948. MIHAIL ŠOLOHOV 1 TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje) Na parobku zraven stare, ši-laste kapele z zarjavelim razpelom so ostali Grigorij Mele-hov, narednik, novinci kozaki Silantjev, Čopasti in Mitjka Ko-šovoj. — Razhajamo, dečki, — je velel narednik. — Koševoj, od-vedi konje tjakajle za tistele bore — tja, da, tamle za tistele, tam so gostejši. Kozaki so ležali pod prelomljeno, suho jelko in kadili; narednik ni odmaknil očesa od kukala. Kakih deset korakov od njih je valovalo nepožeto, osi-pajoče se žito. Od vetra omla-čeno klasje se je upogivalo in žalostno šelestelo. Kozaki so ležali kake pol ure in se leno pogovarjali. Nekje na desni od mesta je neprenehoma grmelo topovsko bobnenje. Grigorij se je splazil k žitu, izbiral polne klase, jih mel in žvečil trdo, pre-zrelo zrnje. — Menda gredo Avstrijci! — je poluglasno vzkliknil narednik. — Kje? — je vztrepetal Silantjev. — Tamle iz gozda. Bolj na desno glej! Gruča jezdecev je prihajala izza oddaljenega gozdiča. Ustavili so se, pregledovali polje z daleč se stegujočimi jeziki gozda, potem pa se namerili naravnost proti kozakpm. — Melehov! — je poklical narednik. Grigorij je po vseh štirih prilezel do hoje. — Spustimo jih bliže in oddamo nanje salvo. Pripravite puške, dečji! — je mrzlično zaše-petal narednik. Jezdeci so zavili na desno in jahali korakoma. Naši štirje so molče ležali pod hojo in pridrževali sapo. — ... auht, kapral! — je veter prinesel mlad, zveneč glas. Grigorij j e dvignil glavo: šest ogrskih huzarjev v lepih, s trakovi obšitih kratkih suknjah je jezdilo v gruči. Prvi na visokem vrancu je držal v roki ka-rabinko in se tiho, globoko smejal. Ogenj! — je zašepetal narednik. "Gu-gu-gak!" je jeknila salva. 'Aka-ka-ka — kak-ak!" je zalajal odmev za njimi. —, Kaj pa je? — je preplašeno kriknil Koševoj izza smrek in nad konji: — Trrrrr, prekleti! Pobesneli ste! Fej, zlodej! — je njegov glas streznivo zado-nel. Huzarji so se spotegnili v verigo in jezdili čez žito. Eden izmed njih, tisti, ki je jahal prvi na močnem vrancu, je.ustrelil v zrak. Zadnji je malo zaostal, se nagnU živali na vrat, se razgledoval in držal z levico kapo. Čopasti je prvi planil pokonci in stekel, teptaje z nogami žito in držeš puško vodoravno v roki. Std sežnjev pred njimi se je prevrnil konj in krčevito brcal z nogami, zraven njega pa je stal gologlav ogrski huzar in otipaval pri padcu ranjeno koleno. Že od daleč je nekaj za-vpil, dvignil roke kvišku, in se ozrl po tovariših, jahajočih v daljavi. Vse to se je dogodilo tako naglo, da se je Grigorij zavedel šele takrat, ko je čopasti pripeljal ujetnika k smreki. — Odpni, vojščak! — je za-vpil in surovo potegnil meč k sebi. Ujetnik se je zmedeno nasmehnil in pohitel. Privajeno je začel odpenjati jermen, toda roke so se mu vidno trepetale, da nikakor ni mogel odpeti zaponke. Grigorij mu je previdno pomogel in huzar — mlad, lepo-rasel, napetolic dečko z neopazno bradavico, ki se mu je prilepila v kotiček na obrito zgornjo ustnico — se mu je hvaležno nasmehnil in pokimal z glavo. Nekako se je ves vzradoval, ko so ga rešili orožja, pobrskal po žepih, pogledal kozake, potegnil kožnat mehur, nekaj zabobotal in s kretnjami ponudil tobak. — Gosti nas, — se je nasmehnil narednik in že potipal v žepu za papirčki. — Zakadimo iz tujega, — se je zahohotal Silantjev. Kozaki so si zvili cigarete in prižgali. Črni tobak za pipo je močno udaril v glavo. — Kje je njegova puška? — je vprašal naradnik in željno vpijal dim. — Tu je, — je Čopasti izza hrbta pokazal prešiti žolti jermen. — Treba ga je spraviti v stotnijo. V poveljstvu gotovo težko čakajo kakega tolmača. Kdo ga bo odgnal, fantje? — je vprašal narednik, zakašljal in se z motnimi očmi ozrl po kozakih. — Jaz ga popeljem, — se je oglasil Čopasti. — Nu, daj. Ujetnik je očividno razumel in se klavrno, prisiljeno nasmehnil; hitel je, se poskušal ovladati, preobračal žepe in ponujal kozakom zdrobljeno, vlažno čokolado. — Rusin ih . . . Rusin .... nein Avstrijec! — Mečkal je besede, smešno krilil z rokami in venonSer ponujal kozakom dišečo, zmečkano čokolado. — Imaš še kaj orožja? — ga je vprašal narednik. — Nikar ne lopotaj, saj te tako nič ne razumemo. Livolvert imaš? — Paf-paf imaš? — (Narednik je posnemal priženje samokresa). Ujetnik je divje odmajal z glavo. — Ne! Ne! Rade volje se je pustil preiskati, nabuhla lica so se mu tresla. Skozi jahalne hlače, na kolenu pretrgane, je curela kri in na rdečkasti koži je bilo videti odprtino. Pritiskal je nanjo žepni robec, se pačil, cmokal z usti in neprenehoma brbljal . . . . Njegova kapa je bila ostala zraven ubitega konja, zato je poprosil za dovoljenje, da bi smel oditi po odevko, kapo in zapisnik, češ, da je v njem slika nje- gove družine. Narednik si je na moč prizadeval, da bi ga razumel, potlej pa je brezupno zamahnil z roko: — Odpelji ga. Čopasti je pri Koševoju dobil svojega konja, ga zajahal, popravil jezmen pri puški in pokazal z roko: — Naprej, hlapec, to se pravi vojščak, hudič te pretiplji! Ujetnika je opogumil njegov nasmeh, zato se je še sam nasmehnil, zakoračil vštric s konjem in celo z nekakšno prili zujočo se domačnostjo potrep-Ijal z roko Čopastega po suhi goleni. Ta mu je surovo odsunil roko, nategnil vajeti in ga spustil predse. — Pojdi, hudič! Bi se rad prismodoval ? Ujetnik je v svesti si krivde pohitel, se spet ves zresnil in se pogostoma oziral na zaostale kozake. Belkasti vihri so mu uporno strčali vrh temena. Tak se je tudi vtisnil Grigoriju spomin — čez ramo ogrnjeni prešiti huzarski jopič, belkasti, prešerno stoječi kodri in trdna, varna hoja. — Melehov, pojdi in razse dlaj njegovega konja, — je ukazal narednik in z obžalovanjem pljunil na konček cigarete, ki ga je že pekel v prste. Grigorij je snel z ubite živali sedlo in kdo ve zakaj pobral ne daleč vstran ležečo kapo. Povohal je podlogo in začutil re-zen zadah poceni mila in znoja. Odnesel je sedlo in v levi pazljivo držal huzarjevo kapo Kozaki so čepe pod hojami sti kali po torbah in si ogledovali sedlo, kakršnega še niso nikoli videli. — Dober tobak ima, moral bi ga bil poprositi še za eno ci gareto, — se je pokesal Silantjev. CVETLICE IN SADIKE Ako hočete dobiti vsake vrste sadike za paradižnike in cvetlice, pojdite ponje k John Per se na Chardon Rd., vzhodno od Bishop i Rd. Z vsakim nakupom nad $1.50, j dobite 6 nageljnovih sadik iz Ev-I roDe. Lahko pokličete po telefonu Wickliffe 650 J. FRANK'S PHOTO SUPPLIES DEVELOPING — PRINTING — ENLARGING ANSCO COLOR PROCESSING Sedaj se nahajamo v večjih proitorih in lahko nudimo . boljšo postrežbo. « 6207 SUPERIOR AVENUE — EX 5575 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicotl 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO ppotl OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite JOHN ROŽANCE 15216 LUC^NOW AVENUE KEnmor« 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE SLOVENSKA DELAVSKA DVORANA (Slovenian Labor Auditorium) NAŠIM DELNIČARJEM! Resno se apelira na Vas, da boste na vsak način navzoči na naši izredni delniški seji v nedeljo 30. maja 1948, ob 2. popoldne, na 10814 Prince Ave. Po seji bodo servirana okrepčila. Za direklorij: JOE KNAUTZ, tajnik — Nu, kar je res, je res, dober tobak. — Sladak je ko med, po grlu pa kakor olje in ga ni . . . — Narednik je zavzdihnil ob spominu in požrl slino. (Dalje prihodnjič) Napredni slovenski časopisi v Ameriki zagovarjajo interese lašega delavca. Brez podpore lapredne in zavedne javnosti bi ijih obstoj ne bil mogoč. Pri-pevajte tudi sedaj za njih obrambo! JOHNNY SILKS 11118 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavue najboljša jedila, meso. pivo m vino za na dom._____ LEPA LOTA NA NEFF BD; blizu bulevarja, se proda po ceni. Spredaj je 50 Čevljev širo* ' zadaj 65 čevljev ter 190 Čevl]6 dolga. Pokličite KE 0288 _. HIŠA ZA DVE DRUŽINI se proda za samo $11,450! Na 714-16 E. 117 St. 5 sob spodaj; 5 sob zgoraj; 2 sobi na tretjem nadstropju; 2 garaži. Vse v dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite IV 5021 NUJNO POTREBUJEMO hišo za eno ali dve družini v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Jeromija. Kdor ima za prodati, naj pokliče IV 7646 Da se uredi zapuščino se proda hišo za dve družini in eno za eno. družino na E. 34 St. Dve garaži in lota 40x132. Cena $7500. Pokličite PR 5459 ZA SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO, PRIDITE K NAM VEDNO NAJBOLJŠI KROMPIR IN DRUGO SOČIVJE Dopeljemo na dom. Pokličite KEnmore 4125 Vedno prijazna postrežba. BilFs Fruit ^ Vegetable Market BILL IN LOUIS HORVAT 528 EAST 200th STREET HIŠNIM GOSPODARJEM se priporoča, da sedaj je čas, da naročite barvanje vaših hiš. Za dobro delo v barvanju zunaj in znotraj se obrnite na nas. Delo je jamčeno in cene so zmerne. VICTOR KOVAČie 1253 Norwood Rd.. EN 2549 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. .KE 1934 NOVE POSLOVNE URE North American banke Vsak petek Glavni urad na E. 62 St. in St. Clair Ave. ter collinwoodska podružnica na E. 156 St. in Waterloo Rd. od 9.30 zj. do 2.30 pop. in od 6. zv. do 8. zv. Podružnica v Newburghu na E. 93 St. in Union Ave. od 9.30 zjj. do 2.30 pop. in od 4.30 pop. do 6. zv. DELO DOBI dekle ali ženska v trgovini s sten skim papirjem (wallpaper). Vprašajte na 805 EAST 1851h STREET__ NAPRODAJ m 2 VINO! PIVO! Imamo nad 40 najbolj popularnih vrst piva in ale. Cene od $2.39 do $6.00 zaboj. Ravno tako imamo veliko iz-bero vina, cordials, šampanjca in Sparkling Burgundy. Pripeljemo vam na dom na St. Clair, Nottingham, Col-linwood. Pokličite ANTON JANŠA 256 E. 156 St., KE 2570 D. B: A. Green Beverage Hiša s 7 sobami, 5 spodaj zgoraj; vse v dobrem stanju; jj, klet, fornez na premog. 2 lota 35x120; na E. 160 St. g Euclid Beacha. Proda se za ,jj Hiša s 4 sobami, vse udobij lota 40x120; na E. 160 St. $3,700. Dobremu in*hitremu se proda oba posestva za nižjo ceno. JOHNROZANC ; REALTOR 15216 LUCKNOW AVE. KE 3662 __^ ■ i POZOR, eiTATELJi ENAKOPRAVNOSTI! Pakete še vedno pošiljamo v stari kraj! Edino, kar ie treba je< ste paket v naš urad, kjer prešteli vse blago in ga označili po navodilih ;!«- skih oblasti. Označimo vilo, tako da vašim soroduK^ treba plačati nobene carin® p: rem kraju, še posebno ne, ce poslužujejo črne borze. ...gje V vsakemu paketu lahko P®® i funt kave ali en par čevlje'- .jja Pridite v naš urad za . gj. navodila. Vsak paket mora ^ ^ ja prt, ko ga prinesete v nas ur se ga pravilno označi. Mihaljevich Bros.C^* 6424 ST. CLAIR AVE- SAND YOUR OWN FLOORS Mi imamo stroj, s katerim lahko prenovite pode v vaših sobah, da bodo izgledali kot novi. Majhni stroški in par ur dela, to je vse. STAROKRAJSKE KOSE, po samo_______________S4.50 Kosišče, obroč in brusni kamen, vse za________S7.70 Vrtno orodje, umetna gnojila, vodne cevi in druge stvari potrebne za dom. EAST 200th ST. HARDWARE 685487 E. 200ih STREET ' IV 1451 John Piškur, lastnik (preje Zdesar) CVETJE H IPOHIHSKI DAN OKINČAJTE GROBOVE VAŠIH DRAGIH PREMINULIH ZA SPOMINSKI DAN 30. MAJA: Pridite po lepo cvetje v loncih, vence ali šopke k nam. Imamo obširno izbero raznega cvetja. Imamo tudi vsakovrstne cvetlice za saditev pred oknom; kot tudi sadike za paradižnike itd. Se priporočamo za obisk. Cene so nizke. (HARLES & OLGA SLAPNIK 6026 St Clair Ave. EX 2134 Wholesale Prices A.G.A. APPROVED Gas Conversion Burners Roberts-Gordon Janitrol Consolidated While They Last $' ONLY , Complete With Controls 79 LAKE ERIE HEATING COMPANY Our Motto and Pride: "Guaranteed Satisfactory Results" 12527 St. Clair Ave. GLenvlHe