List št. 10.
Premišljevanje, kako se prihodnjič povodnjim ubraniti.
(Konec.}
Da se ta namen berž ko je mogoče doseže, je tedaj pred vsim potreba, da se vlada dveh reči koj loti, namreč da: i) skrbno obdelovanje cesarskih gojzdov in gojzdnih krajev vpelje, in JJ} da struge in bregove rek in nekterih hudournikov tako poravna, da ne bojo ob povodnjih take škode delale. Za poravnanje nekterih rek, kakor za Anizo, Paltno, Muro, Dravo, Ziljo, Savo in Savmo je že mnogo preddelov (Torarbeiten) gotovih, in ker so cesar milostno blagovolili poseb-niga moža na vse tiste kraje poslati, kjer je lani voda strašno škodo prizadjala, se je nadjati, da bojo enkrat uslišane mnoge tožbe o poravnanju vodotokov, in da se bo delo,' h kterimu se že tako dolgovpripravki delajo, tudi začelo in dognalo.
Še ena potreba za pogojzdenje gojzdov obstoji tudi v tem, dabise kakošnapotiznajdla: kako bi se zamoglo seme gojzdniga drevja nepremož-nim kmetam brez plačila dariti, ker se v višjih gorah le malo semena pridela; kdor ga pa kupiti mora, ga mora drago plačati; tako, postavim, velja cent smrečjiga semena sedaj okoli 24 do30 fl.? mecesnoviga 55 do 60 fl., borovceviga
—   38   —
60 do 70 fl. Ko bi se pa moglo nekaj let zapo-redama vsako leto za kakih 500 fl. semena kupiti , in bi se to revnim kmetam za pogojzdenje njih gojzdov podelilo, bi to vstanovilo pomlade-nj e naših zapušenih ali celo pokončanih gojzdov.
Nova gojzdnarska družba, ki se bo začela letos za vse gorate dežele našiga cesarstva, kakor za Štajarsko, Koroško, Krajnsko, Solnograško itd., ima ravno v tem tudi lepo in važno nalogo poskerbeti, kako bi se zamoglo kaj denarjev nabrati za nakupovanje semena gojzdnih dreves, ki bi se potem po določenih pravilih revnim kmetam brez plačila vsako leto delilo.
Nadjati se je tudi, da se bo nadepolna gojzdnarska družba tega početja krepko lotila. Da bo pa zamogla tečno delati, je pa tudi treba, da pristopi mnogo udov k nji, ki jo bojo podpirali z dušno in denarno močjo.
(Po Staj. »Wochenblatt«).