PoštnTna pTačfahS v golovTnf Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 121 Maribor, torek, 27. septembra 1927 » JUTRA « Izhaja razun nedelj® in praznikov vsak dan ob 16. uri R*čun pri poštnem tek. m. v L)wblj**J Jt. H.400 Vefj* mesetno, prejem«. » t*pr*yi «11 po poiti 10 Din, do«tavlj«n n« dom p« It Din Telefon: Urodn. 440 Uprav« 455 Uradniitvo in uprava; Maribor, Aiakaandrova cssta it. 19 Ogtaai po tarif« Oftaoo »pr«)«««« tadf egioonl oddelek .Jutra* v L)*Wj«oi, f*f«>«rao»* aftei «. 4 Et memlnisse iuvabit . . . Netaknosti naših Nemcev o priliki bivanja nemških novinar ev v Sloveniji Maribor, dne 27. septembra-Včerai so se mudili v Mariboru zastopniki tiska iz Nemčije. Napravili so tudi izlet v-Ptuj, kjer sta jih v imenu »nemškega« Ptuja pozdravila dir. Fich-tenau iu Spruschina. Mentorji nemškim gostom na vsem potovanju od koroško meie pa do Maribora in tudi v Ptuj so bili voditelji nemške stranke v Sloveniji dr. Miihleisen, dr- Morocutti in, Schauer. Paznemu očesu ni moglo ostati prikrito, da je bil izlet nemških novinarjev v našo državo aranžiran predvsem v svr-ho njihovega študija glede položaja na-fega nemštva. Da so iim imenovani men torji položaj nemštva zlasti v Sloveniji naslikali v svoji povsem enostranski luči, o tem ni za nas nobenega dvoma. — Kot klasičen vzgled, kako se je- i-nformi-falo nemške goste, navajamo sledeče dejstvo: Ko se je moral avtobus na vožnji med Ptujem in Mariborom radi malega defekta ustaviti v neki krčmi, povsem. slovenski vasi pred neko gostilno, |0 eden izmed nemških gostov oba mala gostilničarjeva otroka vprašal nekaj v nemščini. Ta dva ga seveda nista razumela. Med tem je pristopil gostilničar, ki kakor marsikateri Slovenec brihtne slavo zna tudi nemško in je govoril s ui®i v nemškem jeziku- In kaj so izkal-ku irali is tega? Da je ta rodbina bila tiemska, da je raznarodena, češ, oče še zna nemško, otroci pa ne znaio več. V tako lažnjivi luči so se dali poučiti o »raznarodovanju« nemštva v naših krajih gostje iz Nemčije od t-ukajšnjih zastopnikov nemštva. To ie prvo, kar smo morali pribiti! Zvečer je mariborska mestna občina Priredila gostom na čast banket, katerega so se Poleg gostov iz Nemčije ter mariborskih tovarišev novinarjev udeležili tudi povabljeni zastopniki državnih oblasti in mesta. Pri tej priliki sta zopet dr. Miilheisen in dr. Morocutti Čutila potrebo, da igrata tolmača takozva-ne nemške manjšine v Sloveniji. Človek bi se niti naimanj ne spodtaknil, ako bi bila imenovana gospoda Pozdravila nemške goste v imenu Nemškega političnega društva ^ in tu našel;enih Nemcev. Toda zgodilo se je več. Smatrala sta za potrebno, da pred zastopniki naše državne oblasti in slovenskega javnega mnenia načneta vprašanje na- rodnih manjšin, zlasti vprašanje tako-zvane nemške manjšine v Sloveniji z izjavami, ki jih moramo imenovati vse prei nego taktne in resnici odgovarjajoče. Dr. Miihleisen je govoril o »izgredih« proti Nemcem, ki se baje tudi še danes vedno ponavljajo, ter o krivicah na šolskem polju, češ da se Nemcem ne daie dovolj prilike za šolski pouk v materinskem Jeziku. Gospod dT. Miihleisen sam dobro ve, da je lagal, ker bi v nasprotnem slučaju moral pred nemškimi gosti priznati, da naša naučna uprava vzdržuje v Mariboru za 120 nemških o-trok 6 razredov osnovne šole- Priznati bi moral tudi, da število nemških otrok v Mariboru in tudi drugod od leta do leta stalno pada. Tudi gospod dr. Morocutti je smatral za potrebno, govoriti sicer o »Volkerverstandigung« in podobnih lepih stvareh, pri tem pa tudi udariti na struno o krivicah, ki se baje godijo Nemcem v Sloveniji. Kakor da je morda največja krivica, da sedi on sam kot eksponent našega nemštva v obmejnem Št. liju lepo v mehkem naslonjaču od države plačanega okrožnega zdravnika ter zdravnika bolniške blagaine itd. Res, nezaslišana krivica! Gospoda se imata zahvaliti samo skrajnemu taktu zastopnikov naših ob lasti in slovenskega tiska, ki niso hoteli izzvati neprijetnih incidentov, da nista dobila že na sam ta večer odgovora, ki sta ga zaslužila. Najlepši odgovor sta Pa itak prejela od vodje nemške ekspedicije dr. Pechla, ki ie v svojem nagovoru z mnogo takta popolnoma ignoriral izvajanja obeh nemških kverulann bo dal več, se ne l>o odklonilo. — Gostilničarska nadaljevalna šobi ▼ Mariboru. Vpisovanje bo v petek, dne .30. sept. od 14—16. uro in v nedelio, dne 2. okt. od 10. do 12. uro v pisarni ravnateljstva državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. l I., vrata 28. K vpisovanju mora Prinesti vsak vajenec oz. vajenka zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo zadruge m Din 50 vpisnine kot donesek za učne^ pripomočke. Opozarjamo vse gostilničarje, restavratorje, kavarnarje, hotelirje itd., da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šob); zato iih ie tr.br pravočr; ta v»»i s a t i Ponav. lialni izpiti se bodo vršili v pondeljok, dne 3. oktobra od 16. ure dalje. Reden pouk prične v sredo, dne 5. oktobra. — Natančnejše podatke zved0 učenci in učenke v šoli. — Zlatarski delavci. zlasti zanesljivi ;n sprotni iuveHrskl vstavljevnlci diamantov dolto pojasnila o službi pri mariborski Borzi dela. — Prazna stanovanja Stanovanjsko sodišče v Mariboru raz* pisuje oddajo sledečih praznih stanovanj; 1. Studenci, Zrinskega ulica št'2, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Alojzij Stiher. 2. Studenci, Erjavčeva ulica št. 3, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Ledvinka. 3. Prešernova ulica 34, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Marije Kaučič. 4. Tržaška cesta 53, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od strank? Anton Razinger. 5. Zidovska ulica št. 12, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Medved. 6. Vetrinjska ulica št. 12, dvorišče, 1 soba s premakljivim štedilnikom od stranke Ferdinand Krebs. 7. Slovenska Bistrica št. 110 I., 1 soba s štedilnikom od hišne posest. Roze We-siag. 8. Radvanje, Zg. Radvanjska c. 68, I soba g štedilnikom od stranke Antona Narat. 9. Pobrežje, Zrkovska c. 72, 1 oba, kuhinja in prit;VP-i2 od stranke Iv. Kac. 10. Pekel pri Poljčanah 44, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franjo Haber. — Prošnie za dodelitev teh stanovanj ie vložiti najkasneje do četrtka, 29. t. m. dopoldne. — Jesen. Po viharni nedelii. ki le v okoli ei. zlasti v Ptuju, napravila mnogo škode, je sledila deževna noč- Ponedeljek ie bil deloma oblačen deloma solnčen. veitdar ni obetal prijetnega vremena. Ze okrog sedmih zvečer so padle prve kaplje in raho rosile vso noč. V jutranjih urah se ie vlilo, pa zopet ponehalo. Vreme jo navilo tipične jesenske nestanovitnosti, ki bo Še trajala, kajti pl izgla-dov. da bi se v doglednem času nagnilo na bolje. — , Jesenske tekme psov ptičarjev, ki iih priredi »Klub ljubiteljev ptičarjev« iz Ljubljane v Mariboru, so se morale radi nepričakovanih ovir preložiti na nedeljo, dne 9. oktobra in eventuelno na pondeliek, dne 10. oktobra z že objavljenim sporedom. V poštev pridejo mladinske, poljske tekme in v slučaju zadostnih prijav tudi jesenske vzreJne tekme. Interesente prosimo, da pošljejo oim prej svoie prijave- — Napad — posledica ljubosumnosti. Strojevodja Ignac S. se je v nedelj« ponoči vračal proti domu. Na Betnavskl cesti ie srečal sprevodnika Ivana Z, ki ga ie ustavil in sega dejanski lotil. Ko ie sprevodnik potegnil nož. ie strojevodja zbežal proti gostilni »Pri gozdnem Tončku«. Razjarjeni napadalec je vrgel za njim odprt nož in mu prereza! 30<1 Din vreden suknjič. Ko je posredovala policija, so šele zvedeli za globlle vzroke nepričakovanega napada. Napadale« Ivan Z. je priznal, da jp hotel z nožem Ignaca, ker mu je^apeljal žena in se mu sedni še posmehuje. Ljubosumni soprog ie bil močno razburjen in Je prinomml. da ne prenese take sramote. In je grozil celo s samomorom. Ignac se je zagovarjal češ da je vSe izmišljeno, kar pripoveduje ljubosumni sprevodnik', nakar ie j a zaslišana tudi njegova žena, ki \e težke slufnie svojega soproga pred Pn' čarni potrdila. Zadevo bo reševalo sodišče. — Trk?!avani! V soboto, dne 1. oktobra pride v Marmor I. R. Mukolovecky, da pregleda novo izdajo križevačkih Statutov, pre-dno gredo v tisk- Njemu na čast se vrši zvečer pri »Zamorcu« krokarski zbor. Predhodno so krokarski izpiti pod njegovim ličnim predsedstvom. Udeležba za vse mariborske starešine in aktivn® Iriglavnne ob vrana. Vsi moralo biti mestu oh g. uri zvečer. Kdor ima Pop° ' dne čas, naj prid« ob pol 5- na kob*,vor k sprejemu I. R. Mukoloveekega- V Pon-deljek 26. septembra ob 6. sestanek I n-glavanov v Centralu glede predpriprav. Kandidati za izpite dobijo tamkaj tuoj proti konkurenci, nima prav nobene odrešeni ške geste. Dva mHHona za gosli Nedavno so bile na neki dražbi prodane pristne Stradivarijeve gosli z-i milijon 640.000 čeških kron, t 2,155.000 Din. Raje je to najvišja cena, ki je bila kedaj plačana za gosli, Četudi so bile Stradivarijevega izdelka. Srečen lastnik tega dragega instrumenta je danes virtuoz Zoltdn Szekely, So ort in politika O zanimivem slučaju zlorabe sportske organizacije v politične svrhe poročajo iz Prage. Za občinske volitve je postavil svojo listo tudi bivši poslanec in minister Stfil>rny, ki je bil radi nesoglasij z vodstvom izkliučen iz narodno-sociialistične stranke in je ustanovil svojo stranko. Na svojo kandidatno listo je postavil Stribrny tudi center-halfa znanega praškega nogometnega kluba »Sparta«, Karla Peska, ki ie splošno znan pod svojim športnim imenom Kada. Kada uživa v športnih krogih mednarodni sloves in ga je ob priliki meddržavnih tekem v Italiji glavno italijansko športno glasilo nazvalo »Caruso nogometa«. Karel Pesek je po poklicu državni uradnik odličnih sposobnosti, zelo naobražen ter uživa v Pragi kot nogometaš in tudi drugače veliko popularnost. Stfi;brny, ki jo predsednik športnega k'uba »Sparta«, se nadeja, da bo z apelom na vse športnike, na.i volijo Kada, združil znatno število glasov na svojo listo Vsekakor originalen način pridobivanja volilcev. Radio na čeških šolah. Češkoslovaška je znala velik napredek radija izrabiti tudi že za vzgojo na svojih učnih zavodih. Mnogo osnovnih šol si je nabavilo po pridnosti učiteljev lastne sprejemne aparate. Kazen tega je pa samo naučno ministrstvo razdelilo doslej že preko sto aparatov in jih bo tudi v bodoče dodeljevalo osnovnim in meščanskim šolam. Te dni sestavljajo poseben program, ki ga bodo pošiljali po radiiu osnovnim in meščanskim Šolam. Nadzorstvo nad programom in oddajanjem materijala za šole bo vodila posebna komisija, postavljena v prosvet nem ministrstvu. Če primerjamo ta napredek v Češkoslovaški z raznimi na naših ljudskih šolah, sc nam zdi, 'da smo za ool «*oleHp» za daj i Match Capablanca—Aljehin Četrta partija remis. V nadahevaniu četrte partije med Capablanco in Aljehinom, ki je bila prvotno prekinjena, se je Aljehinu konečno posrečilo izboljšati svojo pozicijo, tako da ie končala igra po 49. potezah remis-Stanje jo sedaj še vedno 1:1. Maribor - Varaždin 4’A : 3‘A 1. Pirc 54 Kalabar 54 2. Kramar 1 Jahn 0 3. Poljanec 1 Preisz 0 4. Stupan 1 Kraus 0 5. Ostanek 0 Kadravek 1 6. Hočevar 1 Kneževid 0 7. Mešiče!, 0 Severinski 1 8. Goleč 0 Hikec 1. Maribor je poslal včeraj v Varaždin sicer res »vse, kar leze ino grede«, pa vendar je zmagal samo z diferenco ene točke. To ie pripisovati pač nezadostnemu trainingu in pomanjkanju rutine pri nekaterih mariborskih igralcih, kajti pod ugodnimi okoliščinami bi lahko postava, ki ie včeraj igrala z Varaždina, zelo uspešno nastopila tudi proti najmočnejšim klubom v državi. Tem bolj časten je rezultat za Varaždin. Vara-ždinoi so se zelo dobro držali, pa tudi sreča jim je stala nekoliko ob strani. Partije so bile zelo zanimive, borba zelo napeta, in so ji z zanimanjem sledili številni gledalci. Na prvi deski ie bila partija zelo ostra, ker sta oba nasprotnika igrala na zmago. Pirc je žrtvoval kvaliteto za. pozicijo, toda Kalabra ~e ie zadovoljil samo z enim kmetom, pozneje je pariral vse nastavljene pasti in v končnici je bila pozicija remis radi neenakih tekačev. Kramer, Poljanec in Stuipan so svoje partije sigurno dobili, med tem ko je Ostanek izgubil, ker je igral nekoliko pod svojo obdajmo močio. Hočevar ie v ostrem napadu porazil Kne ževiča. Mešiček je imel od začetka zelo težko pozicijo, pozneje pa se je znatno popravil, tako, da mu je Severinski po nudil remis, toda Mešiček je hotel po nepotrebnem reniis-poziciio forsirati in je izgubil. Za medmestne tekme je to naislabša taktika! — Goleč je imel že popolnoma dobljeno pozicijo, pa je pozneje napravil nekaj slabih potez in izgubil. ISSK. Maribor — SD. Rapid Finale za poškodbenl fond. Prihodnjo nedeljo se bo odigrala v Mariboru finalna tekma za pokal v korist poškodibenega fonda med prvakom mariborskega okrožja Rapidom in Mariborom- — Srečanja Maribora z Rapidom so v našem lokalnem športu največja senzacija in vzbujajo obilo pozornosti. Oba nasprotnika sta v jesenski sezoni zaznamovala razveseljiv napredek in ni izključeno, da bodo, kakor običaino, obojestranska prizadevanja po izboljšanju, oziroma ohranitvi pozicij, dvignila povprečni nivo domačega športa in nudila dovršeno, tehnično popolno, kombinatorno in taktično dozorelo igro, ki bo v čast zmagovalcu in premagancu. MOLNP (službeno). V prvenstveni tekmi Rapid : Železničarji, ki se je imela vršiti 25. tm. je zmagal Rapid par forfait 3‘-0- Ker SK Ptuj na dopis MO z dne 21. tm. ni odgovoril, se sklene, da se prvenstvena tekma RaPiduPtuj 27. nov. igra v Ptuju, v Mariboru pa isti dan Svoboda:Železničarji. Ker termin 16- okt. odpade radi olimpijskega dne, se preloži prvenstvena tekma Merk ur: Železničarji na 23. okt. Za delegata MO pri sodniški sekciji se ponovno izvoli g. Pukl. — Tajnik- Kolesarska dirka. V nedeljo oktobra priredi kolesarsko društvo »Perun« dirko na progi Maribor—St. Uj- Tekmovalo se bo v treh skupinah: seniorji, novinci in naraščajniki do 12 let. Priiave naraščajnikov sprejema g. Nabergoj. Soholstoo Društvena tekma »Sokola« v Studen-cih. Sokolsko društvo v Studencih, ki je znano kot eno najdelavneiših v mariborski okolici, je priredilo v nedeljo 25. t- m. društveno tekmo, ki je prav dobro izpadla. Povprečno ie bilo dose Ženih 75% dosegljivih točk. kar je za Studence — delavsko naselbino velik uspeh. Pod vodstvom sodnikov br. Cilenška, Lintneria in Vranca, so tekmovali vsi oddelki- Prvak društva z 86% toSk je postal br- Loize Ferš, tačasni načelnik, ki je pred kratkim končal sa-vezni tečni. Med članicami je zmagala s. Šuster Marica, pri moškem naraščaju Franjo Raih, pri gojenkah Marija Gustinčič. Razen prostih vaj, droga, bradlje, koze in konja so vzbujale zanimanje posebno vaje lahke atletike (metanje krogi je in žoge. skoki in teki). Brez dvoma, je ta prireditev stališče studenškega Sokola, ki ima vsled svoie delavnosti za bodočnost začrtan velikopotezen načrt, zelo ojačila. Posebno pohvalo zasluži br. Cilenšek, ki ie ve-s svoj prosti čas porabil za vodstvo treninga, večkrat že ob svitu zore. Sploh io bil duša plorlouosne prireditve, zato ie lahko ponosen na uspeh. Tako društvo zasluži oač vsestransko pomoč in podporo! Le tako naprej po začrtani poti! ,.Franc Dožef II." V Zirlu j© orožništvo prijelo nekega Henrika Grimma, rodom iz Biaun-sch\veiga, ki se je po tirolskih vaseh izdajal za sina pokojnega avstriskega prestolonaslednika Rudolfa in baronese Večere. Slepar je med drugimi »dokumenti« razkazoval tudi nekak testament, s katerim naj bi bil prestolonaslednik Rudolf malo pred svojo smrtio njega — svoiega malo poprej rojenega sina — imenoval za svojega pravega naslednika, ki naj pozneje enkrat na prestolu prevzame ime Franc Jožef II. Sleparja, ki pa ni videti pri zdravi pameti, bodo tirolske oblasti odvedle v domovino. Čeden pridigar V Londonu so razkrili senzacijonal- . no sleparijo. Pridigar Williams, ki je ustanovil veliko cerkveno občino in že več mesecev z velikim uspehom vršil duševno skrbstvo, se je razkrinkal kot bivši kaznienec. V London je prišel iz Amerike s priporočilom škofa neke sekte. Cerkev, v kateri je Williams uspešno deloval, je od države priznana- Ko se ie sedaj slučajno ugotovilo, da je priljubljeni pridigar v Ameriki odsedel 9 mesecev ieče radi Ponarejanja raznih dokumentov, in da nima nobene kvalifikacije za duhovnika, je nastalo težko vprašanje, ali so veljavne številne poroke, katere je opravil tekom svojega londonskega delovanja. V Angliji ie namreč tako urejeno, da veljajo poroke priznanih cerkvi enako onim, ki so bile izvršene tudi pri civilnih oblastih. Zakonci, katere ie sleparski pridigar zvezal, bi morali sedaj obnoviti poroke pred za to določenimi uradi. Eni bodo to gotovo storili, pri drugih bodo pa velike težave, ker bi žena rada obnovila poroko, dočim ie mož vesel, da se je cela stvar tako lppo razbila, ali Pa na robe. Sodniki so že v strahu pred pravdami, ki bodo iz tega nastale Obsodba pruskih loterijskih sleparjev. Glavna krivca znane velike sleparije pri pruski državni loteriji sta pred porotnim sodiščem Berlin-Mitte prejela svojo kazen in sicer višji loterijski tajnik Schloinstein eno leto, 8 mesecev težke ječe in 500 mark globe, višji inšpektor Rohm pa 2 leti težke ječe in 1000 mark globe. Sokrivci pa še čakajo na razpravo Mussolini ni gizda’ Mussolini je s posebno okrožnico že ponovno prepovedal imenovanje ulic, trgov, ustanov jn društev z njegovim Imenom ali pa z imenom niegovih sorodnikov. Diktator je res naiskromnejši človek na svetu. Zadostuje mu, da nori Mont Blanc n.iegovo ime. V nižjih re-gionih pa vbija ljudem svoie ime na druge načine trajno v spomin. Maksim Gorki: Otroška leta 9 Poslovenil dr. I. D. Nagnil se je in me je poljubil na čelo; nato je začel govoriti, rahlo božajoč mojo glavo z malo, trdo roko, po mazano z rumeno barvo, ki je je bilo posebno mnogo na krivih ptičjih nohtih. »Malo prehudo sem te takrat, bratec. Razvnel sem se bil zelo; ugriznil si me, praskal, no, pa sem se tudi jaz razjezil. Vendar ni nesreča, da si preveč pretrpel — bom prihodnjič upošteval! Vedi: kadar te tvojih kdo, od rodovine, bije. ni to žalenje, ampak nauk! Tujemu se ne daj, če te pa tvoji, to nič ne stori! Misliš, da mene niso bili? Mene so. Oleša, tako bili, da si ti niti v grozjtih sanjah ne moreš predstavljati. Meni so toliko hudega prizadejali, da bi sam gospod Bog jokal, ko bi bil videl! In kaj je bilo? Bil sem sirota, beraške matere sin, pa sem le prišel do svojega, — sem starešina ceha, zapovedujem ljudem. Pritisnil je k meni suho. čedno telo In mi začel pripovedovati o svojih otroških dneh s krepkimi in težkimi besedami, ki jih je skladal drugo k drugi lahko in ročno. Njegove zelene oči so se svetlo razplamenele, zlati lasje so se mu veselo oščetinili; znižal je svoj visoki glas in mi govoril v lirp • »Glej, ti si prišel s parnikom, para te je pripeljala, jaz pa sem v mladosti sam, s svojo silo vlačil po Volgi navzgor barke. Barka — po vodi. jaz — po bregu, bos, po ostrem kamenju, po sipinah, solnce pa od jutra do noči! Solnce ti žge v vrat, glava tl kipi. kakor lito železo, ti pa se skrčiš v tri gube, — kosti ti škripljejo, — greš in greš, in ne vidiš poti. ker so oči zalite z znojem, duša pa joče. solze se ti vale po licu. — eh, Aljoša, to je hudo! Greš. greš, pod jermenom se zvališ, z nosom v zemljo, in še vesel si; mogoče, da ti je vsa moč Čisto pošla, in tedaj si odpočfješ ali pa izdihneš! Glej kako smo živeli pred obličjem Boga. pred milostljivim Gospodom Jezusom Kristom! ... In tako sem trikrat premeril mater Volgo:, od Simbirskega do Ribinska, od Saratova do semkaj, od do Makarieva, na se- menj, — in to je mnogo tisoč vrst. Četrto leto pa sem šel že kot nadzornik in sem pokazal gospodarju svoj razum! .. . Govoril je hitro in je rastel pred menoj kakor oblak, se preobrazil iz majhnega, suhotnega starčka v človeka bajne sile, — ki sam vleče proti toku reke ogromno sivo barko ... Včasih je skočil s postelje, mahal z rokami in mi kazal, kako hodijo težaki v jermenju, kako izbrizgavajo vodo; pel je z basom neko pesem, skočil nato mladostno znova na posteljo in je, ves čudovit, začel še bolj nizko in glasno govoriti: »No. zato, Aljoša, smo v pristanu na oddih poletni večer v Žiguljah polegli kjerkoli si že bodi pod zeleno goro. kuhali kašo. in ubog težak je začel srčkano pesem in vsi delavci so poprijeli, da te je mraz izpreletel. Volga pa je nekako hitreje začela teči in se dozdevno vzpela kakor konj. do samih oblakov! In vsako gorje — kakor prah po vetru: tako so se ljudje včasih utopili v pesem, da je kaša ušla iz kotla; tedaj je bilo treba kuharja namlatiti z zajemalko po glavi: poj. kolikor hočeš, le svojega dela nikar ne pozabi!« Nekajkrati so hoditi gledat skozi vrata in ga klicali, jaz pa sem ga prosil: »Ne odhajaj!« On se je nasmehnil in zamahnil ljudem: »Pojdite, vi tamkaj . . .« Pripovedoval mi je do trdega večera in spoznal sem. da ded ni zloben in ne strašen. Do solz sem bil žalosten ob mislih na to kako trdosrčno me je naklestil, in tudi pozabiti nisem mogel. Obiski dedovi so na široko odprli vrata tudi drugim, od jutra do večera je kateri sedel nrl postelji in vsak si je prizadeval, da m« pozabava. Več nego drugi, se je mudila pri meni babica: tudi spala ie na isti postelji z menoj: najmočnejši vtis pa je n^nravil name v teh dneh ciganček. Čokati, širokoprsi. z ogromno kodrasto glavo, ie prišel na večer, praznično oblečen v zlntikasti. svileni srajci, v žametastih hlačah in v čevljih, ki so škripali, kakor harmonike. Njegovi lasje so se svetili bliskale se vprečne vesele očf pod gostimi obrvmi in beli zobje pod črno progo mladih bok. srajca je žare- la, odbijajoč rdečo svetlobo vedno goreče svetilnice. »Poglej sem!« je dejal, malo privihal rokav in mi pokazal do komolca golo roko. polno rdečih lis, »glej, kako mi je zatekla! Pa še hujše je bilo, precej je že splahnelo! Poslušaj: ko se je ded razljutil in ko sem videl, da te raztolče, sem začel 1 podstavljati to roko in čakal, da se ši-'ba prelomi in da odide ded po drugo. J ta čas pa te odneseta babica ali mati! No, šiba se ni hotela prelomiti, bila je gibka, ker jo je namočil! A vseeno je na ta način manj prišlo nate — glej; koliko? Jaz, dragi, sem zvit!« Zasmejal se je z ljubeznivim smehom, znova začel ogledovati zateklo roko in smeje je govoril: »Tako te mi je bilo žal, da me je skoraj dušilo! Nesreča! On pa je le klestil ...« Zasopihal je kakor konj, tresel glavo in začel govoriti nekaj o delu; naenkrat mi je postal blizu, otroško pri-prost. Povedal sem mu. da ga zelo ljubim, nezabno priprosto je odgovoril: »Vedi. da te imam tudi jaz rad. zato sem tudi prevzel bolečine, zaradi ljubezni! Ali misliš, da bi za koga drugega storil to? Nikdar ne . . .« Potem me je tiho učil, oziraje se po-gostoma na vrata: »Kadar te bodo zopet bili. nikari se ne delaj trdega, ne napenjaj telesa, slišiš? Dvakrat bolj boli. če se delaš trdega, popusti telesu svobodo, da bo mehko — leži kakor lepilo! In ne napihuj se. dihaj globoko in zelo kriči, — zapomni si to. to je dobro!« Vprašal sem ga: »Ali me bodo morebiti še bili?« »Če te bodo?« ie mirno odgovoril ciganček. »Seveda te bodo. Tebe bodo pač velikokrat trgali . . .« »Zakaj?« »Bo že ded dobil vzrok . . .« In zopet me je skrbno začel učiti: »Kadar te bo bil od zgoraj doli. da bo zviška udarjal s silo. — no. tedaj, leži mirno, mehko: če pa te bo tepel od strani, tako. da potegne šibo k sebi; kakor da bi snemal kožo, — tedaj se potegni tudi ti za šibo proti njemu, razumeš? To je boljše.« Pomežiknil mi je s temnimi očmi in rekel : »V teh stvareh sem bolj prebrisan, kakor sam policijski nadzornik.« Gledal sem v njegov veseli obraz in sem se spomnil babičine pravljice o carjeviču Ivanu, o Ivanu — bedačku. i III Ko sem ozdravel, mi je bilo jasno, da zavzema ciganček važno mesto v hiši: ded ni kričal tolikokrat in tako srdito nad njim kakor nad sinovi: kadar pa ga ni bilo zraven, je pomežiknil z očmi, potresal z glavo in govoril o njem: »Zlate roke ima Ivan! Zapomnite si moje besede: iz tega človeka bo še kaj!« Tudi strica sta občevala s cigančkom prijazno, prijateljsko, in nikoli se nista norčevala iz njega kakor iz mojstra Grigorija. kateremu sta skoraj vsak večer prizadejala kaj hudega in zlega: ali sta segrela na ognju držaje Škarij, ali sta nastavila na sedalo njegovega stola žebelj s končnico navzgor, ali pa sta mu, polslepemu, podložila raznobarvne kose blaga, da jih je sešil v en kos, ded pa ga je zmerjal zaradi tega. Ko je nekoč spal po obedu v kuhinji na klopi pri peči, sta mu namazala obraz s fuksinom. in dolgo je hodil okrog tako smešen, strašen: iz sive brade sta motno zrli dve zaplati okroglih očal. navzdol pa je visel dolgi, rdeči nos, kakor jezik. Bila sta neizčrpna v takih domislekih. mojster pa je prenesel vse molče, le godrnjal je natihoma. in predno se je dotaknil likalnika, Škarij, klešč ali naprstnika, je močno močil prst s slino. To mu je prišlo čisto v navado: tudi pri obedu je, predno je vzel v roko nož ali vilice, oslinil prste, in s tem je vzbujal pri otrokih mnogo smeha. Kadar pa ga je zabolelo, se je na njegovem širokem obrazu pojavil oblak gub, ki so čudno drsele po čelu, dvignile obrvi ter izginile nekje na goli glavi. Ne vem več, kako je gledal ded te zabave svojih sinov, babica jima je žugala s pestio in vpila: »Nesramneža, hudobneža!« Tudi o Cigančku sta v njegovi nenavzočnosti govorila slabo, zasmeh* I.iivo, grajala njegovo delo, ga imenovala tatu in lenuha. Vprašal sem babico, zakaj to. (Dalje prihodnjič.) ogtaat, M siulljo* po«r*. tfovaln« in »ocijeln« nem.it« •bčinitv.: vuka baaada 30 ■ajmanjli zn.sek Din 5- 5 Mali Žanitva.dopiaovanja in oglati trgovskega ali rsklamnaga značaja: vaaka baaada 60 p, najmanjši znaaak Dm 10 — Slovenščina, nemščina, italijanščina. V Imenovanih jezikih poučuje posamezne ali skupine po naiboljšl metodi, v podnevnih ali večernih urah (začetek 1. okt.) ter potrjuje prevode (prestave) n. radno veljavno pred sodiščem ali preskrbi sam iste listine. Prof. Miro Šila-nec, sodno zapris. tolmač. Prijave Gosposka ul. 58, 9.-11. In 13—15. 1167 Trgovec Kče posojilo od Din 5.000-8.000 proti o-siguranju na kratek čas. Za obresti se odda meblovana ali nemeblovana soba, moškemu ali ženski. - Poizve se pri: Stancar, Koroška c. 58. — 1166 Francoščina. Lecons, theorie et pratique donne dame russo. Vojašniški trg 2. Personnell®-ment 10—12. et 18—19. heures. U68 Dve krasni cipresi, kamnit nagrobni oval in železna na. grobna ograja se ugodno odda. Naslov pove uprava Hsta. 1172 Lepo meblovano sobo s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Tomšičeva ul 6. U73 Soiske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, -Aleksandrova cesta 13, 830. v Mariboru, Mesarska ul. 5 IZ PH4,n° in Pfe,zkušano č«bo In .