250. številka. Ljubljana, v sredo 31. oktobra. XXVII. leto, 1H94. v»»k dan »«^er, isimli nedelje in praznik*, ter »ulja po posti prejoman ta avstro-ogerske dežele ca »se leto ift gld., sa pol leta tt gld., ta četrt leta 4 gld.. za j eden 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jedeD mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje delete toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje hi- od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat nitka Popisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravni Itvo je na Kongresnem trgn st. 12. Upravnistva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne rtvan. Zaradi praznika Vseh Svetih izide prihod nji list v petek, 2. novembra 1894. Vabilo na naročbo. Slavno p. h. »bčlaNtvo uljudno vabimo um ■•V« naro*l>o, »tare goapode naročnike p«, katerim bo poteki« koncem meseca naročnina, •resimo, tla Jo o pravem času ponove, da poAl-IJen|* ne premena ln da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja M L|na>IJnnalce naročnike brez pošilja- n|n na dom z r Vae leto . . . gld. IS*— I < etri leto . . 'gld. S-SO Pni leto ... 6-tiOj Jeden meie^, ,,.,1-ftV Za no*IIJan|e nn dom ae raenna lO kr. nn nseae«, SO kr. na eefcrt leto. S pošiljanjem po poŠti veljat Vae leto . . . gld. 15—1 t'etrt leta . . . gld. 4- — Pni leto ... S*—I Jeden naeaee . „ 1-4o fJafT" Bfaročuje ae lahko a vitaklm dnevom« a b kratu ae mora poalatl tudi naročnina, drugače ae ne oalramo ma dotično naročilo. 0^r~ Vnc one ĆcKtlte p. n. naročnike, kateri so s naročnino na dolgu, opo-isrjamo uljudno, da nam blagovoli Isto vposlatl, ker drugače Jim bo list ustav* l|en-_Upravništvo »Slovenskega Naroda". Po zmagi na Notranjskem. To ni bila prva zmaga, katero nam je včeraj brzojav poročal z notranjskega volilnega bojišča V kratki dobi sedmih let pretrgala je smrt a kruto roko vezi mej notranjskimi volila in tremi njihovimi poslanci: Obreza, Kavčič in Kraigher bo skoraj zapored legli v hladni prerani grob. Vmes se je zvr-fiila Se jedna redna deželnozborska volitev in tako se je pripetil izvaoreden slučaj, da so včeraj notranjski možje stopili bili četrti pot na volišče v kratkih aedmih letih. In kaj se nam v tej zgodovini kaže? To se nam kaže, da ie bil pri vsaki volitvi boj, in nadalje se nam kaže, da je bila zmaga še vselej na tisti strani, na kateri se je sijajno pojavila tudi včerajšnji dan — na strani naši! Boj pa je bil, ko še ni bilo katoliških shodov in ko Se Slovenci v tej kronoviui nismo bili razcepljeni v dva tabora. Doj je bil zato, ker se je vedno našla zalega mladih duhovnikov, katera je v Bvoji srbo-ritosti dala „cuntra" vsakemu kandidatu, ki se je zanj izrekla velika večina odločilnih notranjskih mož L-ta 1886 se je zgodilo to proti Hinku Kav čiču. U- prav je bil na volilnih Bhodib proglašen kandidatom, čeprav ga je tedaj kompetentni klub narednih poBlascev jednoglasno priporočal, — vender ni mirovala izvestna zalega, ampak je proti narodni tedaj Bplošno spoštovani disciplini agitovala in glasovala za svojega posebnega kandidata, za katerega Bi. je. vzela moža, ne da bi bil ta v kandidaturo privolil. S:vcda je propadla. I-to Be je ponovilo I. 1889 pri eplošnih volitvah, ko sta bila od volilnih shodov, ter pripoznanega centralnega volilnega odbora proglašena kandidatoma zopet Hmko Kavčič in pa dr. Vošnjak Tudi sedaj je ista zalega nalijevala dva svoja protikandidata, s katerima je seveda zopet Žalostno propadla. In v tretjič smo jo srečali lansko eto, Brečali isto zalego, katera je le pod novo firmo in kot ssnkcijonovana stranka Sla proti kandidatu istib mož, ki so bili prej volilci Kavčiča in dra. Vošnjaka, proti Juriju Kraigherju, progla Šenemu od »Slov. društva". Zmagali so zopet le isti možje, zmagal je nuš kandidat. Včerajšnja naša zmaga torej, katero nam dovede v deielno zbornico Frana Arkota, moža vrlih lastnosti], ni prva ampak je četrta naša, — je zrel sad ata-rega volilnega boja na Notranjskem! Iz te polupretekle volilne zgodovine pa se da posneti marsikaj. Mi vidimo, da je na notranjskih tleh mogočno deblo politične samostojnosti in razsodnosti, kojega veje bo razprostirajo po vsej pokrajini. V vsakem večjem kraji nahajamo može, ki imajo zrelo sodbo o političnih razmerah in se mlajši značajno drže tradicij starejših. In tako je bilo mogoče, da je Notranjska celo dobo uBtavnega življenja ostala nepremično ua narodnem, slovenskem programu in, osobito v kmetakih občinah, prosta najmanjše nemškutarije. Osobito pri volitvah bo ti možje v veljavo znali spraviti svoje samostojnost in se složno postavili na čelo svojim rojakom, da se je izrazila volja Notranjske v odločno narodnem in, če treba, tudi v svobodomiselnem in naprednem dubu. Storili so to tem lažje, ker gmotno niso bili od nikogar zavisni. To pa seveda nekaterim ljudem, ki so na Notranjskem od danes do jutri, ki bi pa veoder radi zapustili spomin razprtije, kjer so nekaj časa ostali, ni bilo prav, in videli smo, da so boteli celo Še tedaj, ko smo bili Slovenci na Kranjskem politično jedini, oškodovati zlasti pri volitvah prosto organizacijo in složno zvezo notranjskih mož z vsakovrstnimi mahinacijami. In poseben pogum so dobili sedaj, ko se je kakor nalašč za njihove lastnosti ustvarila nova „katoliško-konBervativna" stranka in bo torej kot del te stranke poskusili vgnezditi se na vejah notranjske zavednosti in samostojnosti. Da se jim to ni posrečilo in posrečiti ne more, to dokazujeta lanska in letošnja volitev. Ista organizacija notranjskih mož, ki je prejšnja leta prezirala, oziroma potrdila nasprotno pustolovstvo, izrekla je včeraj s pomnoženimi glaBovi, da s „katoliško konservativno" in „Slovenčevo" stranko ničesar opraviti noče imeti, in poprej je mej volilnim gibanjem razodevala, da Be tudi boče sama ojačiti in učvrstiti ter tako tem gotoveje poraziti stranko, katera se jim je uBiljevati začela. Pač bo povišeni sedaj njeni roatadorji i i vročekrvni agitatorji in njeno glasilo je že v soboto priobčilo članek, kateri kaže, da nasprotna stranka, ker se jej ni posrečilo Notranjske politično desorganizovati, boče pričeti delo za socijalno in gospodarsko des organi zaci j o, ker že sedaj bujska notranjsko ljudstvo proti tistim, kateri bo si kaj prislužili in prihranili, proti trgovcem, prekupovalcom itd., kateri so v stanu drugim dajati dela in zaslužka. Da, to je jedro politikovaoja kranjske »katoliško - konservartivne" ali .klerikalne" stranke: zastrupiti vse zasebne in politične razmere, če se ne dajo zgneati v njene namene ! No, na gospodarskem polji si bode ta stranka najprej vrat zlomila! Škoduje pa nič, če si notranjski veljaki dobro zapamtijo .Slovencev" sobotni članek 1 V ostalem pa kličemo njim in vsem našim Notranjcem: čaBt Vašemu moštvu in Vaši složni organizaciji v prid narodni stvari in zdravemu napredku! LISTEK. Knez Miloš v Ljubljani. Pod tem naslovom priobčil je dr. Milan Veanić v prvi številki letoauiega Bolgradskega zbornika »Delo* opis bivanja srbskega kneza Miloša v Ljubljani, za kateri je dobil podatke od tukajšnjega trgovca Karla Karingerja, ki jih je podedoval po svojom očetu. Njegova prodajalnica noai ime „zura Fiirsten Milosch", a kazalo visi sedaj le notri v štacuni. Kako je bival knez Miloš v Ljubljani, utegne le malo komu znano biti, zatorej naj to ob kratkem pojasnim. Znano je, da sta Avstrija in Rusija priznali 1. 1830. Miloša Obrenoviča kot srbskega kneza. Ta pa je prav Bamooblastno vladal, kakor kak turški paša (on ni znal niti pisati) in celo zahteval od svojih podložnikov, da so mu tlako delali. Celo obrtniki v Belemgradu so morali večkrat zapreti svoje delalnice in iti knezu seno spravljat. L 1838. so sklenili sicer nekako ustavo za Srbijo, ali Miloš jo je hotel z ustajo odpraviti. Zato so ga prisilili, da je zbežal poleti 1839. I. v Avstrijo in mesto njega bo srbski velikaši izvolili za svojega kneza mlajšega Miloševega brata Mihaela, a ker tudi on ni bil boljši, izvolili so I. 1842. Aleksandra Kara- gjorgjev Ć4 za svojega državnega poglavarja. Ta poslednji je vladal do 1. 18f>8. in potem bo zopet poklicali Miloša na prestol. Dokler je bival knez Miloš v progoanstvu, živel je navadno na Dunaji in mnogo občeval z Vukom Štefanov (iam in našim Kopitarjem, katerima je povedal marsikatero narodno drobtinico. Ko pa se je začelo I. 1848. narodno gibanje tudi mej južnimi Slovani, obudila se je v Milošu zopet želja po vladi in mislil je ba|e celo na neko zjedmjenje vseh južnih Slovanov pod njegovim žezlom. Da bi teion spoznal, podal se je tudi v Zagreb in v Ljubljano, kamor je prispel po dolenjski cesti 10. mnija 1848. opoludne in se ustavil v hotelu .pri avstrijskem dvoru", t. j. v sedanji Mahrovi hiši.*) Spremljal ga je v imenu avstrijske vlade stotnik prve banalne polkovnije Anton pl. Plantach, potem dva njegova prijatelja, tajnik in aluga. Stotnik je kupoval nekaj v Karingerjevi prodajalnici in povedal očetu sedanjega lastnika, Joiefu, da se ustavi Miloš za nekaj dnij v Ljubljani, dokler se ne odpočije in ne odpotuje dalje proti Inšpruku, kjer je tedaj bival cesar Ferdinand. *) Ravno v tej bifii so jo rodil tudi znani Don Carlos in bil krščen v franCiskanHki cerkvi. Za kuma mu je bil Covljtirski mojster Matevž Plosko, ofio sedanje};* sodnega avotnika, ki ho je BluCajno tam nalnijnl. Ker je stotnik hvalil lep položaj Ljuhlane, zato se mu je ponudil pokojni Karinger, da ga pelje na Grad, da al ogleda okolico. Povedal mu je tudi, da priredi narodna garda na biukoštni ponedeljek, dne 12. juniji* zabavo v nKolizejuu na korist avo-jemu glasbenemu fmdu. Pokazal mu je tudi galanterijske dobitke za tombolo, katere je on daroval, in ga spremil potem v hotel in pa k generalu Appelu, kamor bo bdi stotnika mej tem poklicali z .odprtim poveljem". M'mo generala je svirala zvečer gardska glasba .mirozov* in g. Karinger reče kapelniku, naj gredo igrat še pred Miloševo stanovanje. To bo je tudi zgodilo in neki poslušalec je celo .živio- zavpil. Milošu je moralo to po volji bit*, kajti podaril je glasbi 50 goldinarjev. Na binkoštoo nedeljo zjutraj hotel je peljati g. Karinger stotnika na Hožnik, a mu je to odrekel, češ, da ne sme iz bližine kneževe in da so Be včeraj izvedele tako resne stvari (gotovo namen Miloševega potovanja), da ne more g. Karingerju dopustiti, da pozove kneza na meščansko veselico. Ali g. Karinger se ni dal oplašiti, nego oblekel se je v gardsko uniformo in šel drugi dan z glavnim poveljnikom gardnke straže, njegovim svakom Sa-maBom, v predsobe kneza Miloša, ter rekel slugi Jovanoviču, ki je govoril tudi nemški, naj jih oznani kue/.u, ne zmeneč bo za prisutne -a :-t >t nit a. GoBp. O v f h r 8 ] 5 d j i volitvi nam piše še poaebe odličen notranjski rodoljub : Volilna borba oa Notranjskem je končana. Izid je pokazal vsled strastne agitacije klerikalne atranke in tej sledečega odpora naš.h voli cev razmerje po lttičnib muči obeh strank na Notranjskem nekako v električni razsvetljavi. Iz etičnega strogo narodnega in tudi iz verskega stališča smo vsled volilne borbe primorani končani volitvi posvetiti celo našo pozornost. Kdo je vodil bojne čete nasprotne stranke? — Mladi, iz semen komaj izpuščeni kapelani, ki praktičnih potreb ljudstva niti ne poznajo. I/i redki bili so v njih vrstah starejši, izkušeni duhovniki. In ti so se nekako prisiljeno udeleževali cele akcije; 8»j se je vender pripetilo, da je častitega duhov-nika-dekana pri volitvah premagal — njegov lastni kapelan! In s čim so se bojevali? Kdor je slišal pridige na lojah, pregovarjanje posameznikov in modrovanje pnprostega kinttiča, sme na via glas revi, da se je njih »v boj bojevat z nepoštenim orod-jen. Nočemo popevati njihovo stare metode, da se vsak prijatelj rarodne stranke vrže iz pnžoice prosto mej žide in framasune (to vrsto ljudi učil je nas spoznavati Sele .Slovenec!" op. stavca); gotovo pa je žalostno, da se duhovnik spozabi iz le* :e ozna-ujujoč bižjo besedo proBtemu ljudstvu lagati, da stori večji greh volilec, ki voli naprednjaka, kot tisti, ki prelomi božje zapovedi! itd. In s* bolj žalostno je, ako se zgolj iz agitacijskega namena ustanovi vkljub davno nameravanemu narodnemu denarnemu zavodu konkurenčni zavod z očitnim namenom ljudi vabiti k sebi, jih zapeljati — in potem neizogibno pripraviti v škodo. Ooljubovalo se je revežem na kopice denarja po 4*/| odstotkov, vpisava pa se v dolžna pisma pn 5 ali C odstotkov in dolžna pisma hodi tjl na mej) hrvatskega Primorja delat — Ljubljanski odvetnik s služhe prostim aaeku rančniin agentom! In to se imenuje pomoč kmetu — na katoliški podlagi I In proti komu se je bojevalo^ Na dan volitve je to lahko videl vsak s svoiimi očmi. Na jedni — narodni napredni strani — cvet naših nioi, od-lični kmetovalci, trgovci, kmetijski obrtniki, poslani v volilni boj od zaveduega sumostojuega ljudstva, na druge) strani nebroj mladih kapelanov in njihove nalovljcne ovč ce. Kdor je videl ta pr zor, ta si je moral reči, gledajoč na naše može: ponosen : ni-« bit vsak Slovenec na te može, bodimo vene 1 i, da jih imamo in Bog nam le daj še obilo Število iz te korenine! 1 i ti možje, brez katerih bi bila Notranjska bolj pusta kot so sem ter tja nje trda kraška tla vrženi so od mladih našib kapelanov že mej „kozle, katere je ločil Gjspod od svojih ovčic", ti možje potisnjeni so od njih tudi že mej politične mrtvece, katerim m gre besede niti na tem svetu. Hvala li igu, da jim N itranjci ne bodo nikdar spdnili te srčne želje. Na to 1.-ihko trdno upamo, na to zidamo! Primorani pa erao, ozirati se na versko sta-liš'.e ne v prid našim ftnatikom, temveč v prid verske iO moraliĆue odgoje našega naroda. haringi prosi kneza, na| počaati meščansko vese lio in naj mu dovoli, da ga bode on vodit po mestu in na svečanoBtni prostor. Mdoš sicer ni bil dobre volje, ker je bil prejšnji dan izvedel, da ban J -tačic zahteva, naj ga kuj privedo nazaj v Zagreb, kar je knez z vso odločnostjo odklonil; a vender ga je veselilo Karingerjevo povabilo in je sprejel (tolmačil je sluga) obe njegovi ponudbi. Daroval je tudi 50 dukatov za glasbeni fond in 100 gld. dijaški legiji. V predsobi je izvedel g. Karinger od Kneže-vega sluge, kako sta ae stotnik in knez pričkala preišnji večer. Ban Jelačć je zahteval, naj dovede Ajipel Miloša nazaj v Zagreb, Če ne z lepa, pa s silo. Knez pa je odgovoril, da ga živega nihče več ne pripelje zopet v Zagreb in da se bo temu ustavljal i vsemi mogočimi sredstvi. Potem je prašal g. Karinger stotnika, ali mu je Appel obečal pomoč, da knez* šiloma odvede v Zagreb. Stotnik je odgovoril: „Nj, general nima tu n*ti jednega vojaka!" — „No, potem bo garda branila kneza", pristavi g. Karinger in gre naravnost k Appelu. Temu obrazloži, da ban nima nič ukazovati v L ubijani, nego jedrno le general kakor mestni komandant, ki pa no sme dalje trpeti, da straži v Ljubljani Miloša, kateremu je garJa vse časti »kazala, tuj graničarsk cficir in mu greni življenje. Knez ima svoj pasoš iz hiše na Nam ni na tem, kriti u vat i uporabo vpliva tega ali onega na sovolilce. Znano je vsakemu, da Be v vsakem boju uporablja vsak vpliv in kar piše v tem oziru .Slovenic" v sobotni številki proti napredni stranki, je golo farizeja t v o. Nam je na primer dobro znano, kako ji vplivala .Planinska graščina* na svoje kupce in voznike, kako je zmagal gospod župnik v Siavini itd. — ali pustimo v nemar te malenkosti ter se držimo načelnega vprašanja: Kaj je dosegla in kaj doseže fanatizovani del duhovščine s tem načinom agitacije, ki se je nepošteno zlasti iz lece vršila proti napredni stranki? Duhovi so se razburjali in razburili, kmalu bode nerarsodni kmetic videl v svojem sosedu brezverskega sovražnika, sovraštvo preneslo se bode v gospodarsko življenje v pravo škodo posameznikom. — In duhovniki sami? Jednim bode njihov kapelan — mali bog, diugim pa — in gotovo razumnejšemu delu — človek, ki dela nemir in zdraho v občini! V teh kratkih besedah povedana je vsa moralična škoda, ki bode sledila za ljudstvo in za duhovnika iz tega boja. Namesto katoliške ljubezni sejejo sovraštvo, namesto ljubezni in ugleda Želi bodo mej razumništvom in prostim ljudstvom opravičeno .sovraštvo in zaničevanje, v cerkvi — pa vedno več praznega prostora. — Ce je torej take vrste boj v prid veri, duhovnemu stanu in njegovi veljavi, to naj si presodi .generalni štab" nasprotne stranke. Da, ta .katoliško slovenska" načela! Shod zaupnih mož na Koroškem. [Izv. dop.] Iz Celovca, 26. oktobra. Konec.) Nadalje reče govornik: Slišal sem in se na lastne oči prepričal, da so tudi nekateri nasprotniki danes tukaj mej zborovalci, čeravno jih nismo vabili. Toda nič ne stori, naj te poslušajo, vsij se bodo preverili, da mi le resnico ljubimo in se za pravico potegujemo. Morda se prepričaj >, da je boljše biti na naši strani, kakor na nasprotni. Iu ako se prelevijo iz Savla v Pavla, bode to le nam in njim samim v korist. Ker sme nas vsak slišati, zato Brno pustili vrata na stežaj odprte. Nam se ni treba skrivati za zaprte duri, ker naše delovanje je pošteno in č.sto. Nemški liberalci in nacijonalci pa tega ne morejo reči, zato pa napravljajo vsa svoja bolj važni zborovanja in posvetovanja pod ključem, kjer potem kot avstrijski podaniki navadno prav navdušeno slavijo nemškega Bismarka in po vrhu, ako jim čas pripušča, pustijo živeti tudi nemškega cesarja. Na svojega lastnega avstrijskega cesarja navadno radi čisto pozabijo. To so torej tisti pa-trijoti, ki nam vedno očitajo, da škilimo na sever, v Rusijo, sami pa vse pripravljajo v to, da bi se prej ko mogoče zgradil vehkonemški most do A Irije ter se postavila pruska pike ha.bi na glavo našega avstrijskega vojaka. To pa mi Slovenci ne bomo pripustili; želel bi, da bi prišel čas, ko bode nemški šolmašter imel priliko poskusiti našo slovensko jiest. Velikokrat so že naši slovenski sinovi krvaveli v bojih proti sovražnikom naše ljubljene Avstrije in vedno so se odlikovali kot junaki in celi Duuaii, tam naj se ga toži, ako je kaj pregrešil Prosi torej, naj general odstrani tfijirja od kneza, če ne, bi se znala garda očitno za kneza potegniti. Na to je Appel obljubil, da bo Že skrbel, da bode mogel knez k jutrajšaji meščauski veselici priti brez stotnikovega nadzorstva. Okoli pete ure popoludne pride g. Karinger s kočijami po kneza ter odpelje njega in njegovo spremstvo na Fužine, kjer sta ga gosp. Trpinec in njegova gospa najljubeznivejše sprejela iu pogostila, ali knez je pil st»mo vodo. Vender je nazdravil hišnemu gospodarju in njegovi domačici, na čemer se mu je prvi zahvalil. Potem se je knez srčuo poslovil in peljal mimo najdišnice ua Grad. Tu je knezu zelo ugajal razgled po celi okolici in on se je izjavil, da pride kmalu zopet v Ljubljano, kjer je priroda vse združila: .dobri ljudje zaslužujejo takošne prirodne darove". Druzega jutra 12 junija — piše Karinger — pride zgodaj k meni Jovauov č in mi pove, da me knez proB:, naj pridem k njemu in ga spremim k guvernerju in generalnemu pod-feldmaršalu Appelu. Okoli peludne so se pripeljali k guvernerju grofu VVelsersheimu, ki je govoril samo o nemirih v Italiji, a poset je bil kratek. Pri generalu Appelu je pokazal Miloš svoj pasoš in se pritožil radi bano-vega obnašanja. Zato je poklical general prisotnega možje. Tako storili bodo tudi danes in vsigdar, kedar jih bode pozval pod orožje klic našega pre-svitlega cesarja. Varovati hočemo torej sebe in ■vojo posest, pred vsem pa hočemo Ščititi našo slovensko zemljo, kolikor je še imamo; od nje ne odstopimo prostovoljno niti sa pO I. Naši nasprotniki po svojih listih tudi vedno kričijo, kako sa debelo nas pita naša slavna vlada z dobrotami. To je bedarija; le pesek v oči mečljejo svojim č tateljem, ker jim je na tem, da se tudi poštenejšim Nemcem ne zbistrijo pojmovi o naših težnjah, is ker hočejo v kalnem ribariti, so prisiljeni, hujskanja proti nam nadaljevati. Pri zadnjih volitvah se je jasno pokazalo, kdo je imel največ surovosti prenašati. Ves nemški liberalni Izrael je .unisono" udrihal večinoma le po nas Slovencih, če tudi smo si izvolili obakrat poštenega katolišk ga Nemca za poslanca v državni in deželni zbor. In zakaj? Zato, ker jim tu ni šlo več za stvar, kajti takrat so že propadli, pač pa so hiteli to priliko v prvi vrsti izkoristiti v to, da so svoje nemške pristaše zopet malo nasproti nam nadražili, kar nas pa ni čisto nič motilo, kajti vsega tega Brno že tako vajeai, da se tez. take pisanje več ne hudujemo; pomilovati moramo le tiste, ki takim bedarijam dandanes še kaj verujejo. Da nas vlada ne pita z dobrotami, to najjasneje lahko dokažemo b tem, da nam niti dvojezičnega pečata za novo Kotmirsko pošto, ki ima v kratkem biti ustanovljena, ne privošči. Župan g. Prosekar je tudi v tej zadevi moral hoditi trnjevo pot, a opravil ni ničesar. O drugih krivicah, pravi, niti ne govorim. Omenji tudi, da si pridobivamo s poštenim delom ljudstvo sicer počasi, a vender gotovo na svojo stran, kar pos-buo priča današnji shod in bode pričala večerna slavnost, h kateri bode privrelo naroda iz vseh krajev slovenske Koroške oa stotme. Želi, da bi se po vseh kr»j h častita naša duhovščina pričela še boij Živo g bati, in ljudi poučevati tudi v političnih naših pravicah, da bomo imeli takrat, kedar nastopimo volilno borbo, po vseh ravninah is dolinah lepe naše s oveoske zemlje že dovolj politično izvežbimh mož, ki nam bodo potem mogli dobro služiti za časa volitev pri agitacijah, bodisi v katerekoli zastope. Naši nasprotniki imajo v takih s.učajih brez izjeme vso posvetno inteligenco na svoji strani, in učitelji po vsej deželi so kar koman-diraui na delo, kedar je treba nastopiti proti nam Slovencem. Mi se moramo torej braniti in nanašati na tiste, katere imamo, in ti ho naši častiti gospodje duhovniki, katerim smemo zaupati in od katerih smo prepričani, da nas v budi uri ali stiski nikdar ne bodo zapustili. — Sjiumiujal ae je tudi ljudskega štetja, pri katerem se je samo na Koroškem v korist Nemcev požrlo zopet do 30 000 Slovencev, ter priporočal navzočim s pogumom vztrajati pri delu toliko časa, da si priborimo kouečno zmago. Djl pa dosežemo to zmago, potrebno je pred vaem, da bo orgauizujemo ter Bi podamo roke v skupno delo, kateremu daj Bog svoj blagoslov. (Burno in vsestransko odobravanje je sledilo temu govoru.) Dalje v prilogi. stotnika v bližnjo sobo, in ko sta zopet izšla, priporočil se je stotnik ter odš-d. Na to pa je rtkel general Mi lošu: Pu potuj te, kneze, kamorkoli vas je volja in zabavajte se tu prav svobodno. Po kosilu odpeljal je g. Karinger kneza k zabavi. M..*j potom dal mu je 20 dukatov za na|dišnico, katere je prvi izročil javno v L&ttermanovem drevoredu pokroviteljici t»ga zavoda grofici Stubeoberg. Na veselišču v Kolizaju dočakala je kneza glasba in ga pozdravila z jednim .Iotrare", a ljudstvo ga je pozdravljalo z .živio", kar je bilo knezu posebno milo. Pri mizi Karingerjeve rodovine povžil je knes jeden sladoled in potem bo šli peš skozi Tivoli is se odpeljali skozi Spodnji HjŽuik, kjer je knez po-pil še jedno čašo vode, po .večni poti" okoli celega griča. Mej potjo je pripovedal sluga Jovanovć g. Karingerju, kako se je knezu v Zagrebu godilo, kako je neki Gač, urednik „Agramer Zeitunge" izmolzel iz njega mnogo, mnogo tisočakov in kako ga je nazadnje narodna straža zaprla v njegovem Btanovanju pri .Lovačkom rogu" in od todi odvela celo v občinsko svetovalnico. Tedaj pa je kneževo spremstvo poročilo vso stvar Miloševemu sinu Mihaelu, ki je živel tedaj v Kološu (KlauBeuburg). Ta je nemudoma prihitel v Zagreb in je izposloval pri banu, da bo Miloša izpustili in mu dovolili svobodno odpotovati proti L.ubljaui. Priloga ^Slovenskemu Naroda" St 250, dnč 31. oktobra 1894. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 31. oktobra Volilna reforma. Poljski listi potrjujejo vest, katero so oficijozi še te dni dementovali, da misli namreč vlada raz širiti volilno pravico tako, da ustanovi novo kurijo, v kateri bi imeli volilno pravico vsi tisti, ki ne plačujejo nič davka ali ne toLko, da bi imeli zdaj volilno prav C). Konservativci niso s tem načrtom nič kaj zadovoljni, ša manj pa Poljaki, a ne upirajo se mu zato, ker vedo, da se izreče proti njemu večina deželnih zborov. iS,cer pa ui ta vest še potrjena in po tem, kar javljajo Dunajski .Politisehe Fragmente", tudi ne more biti. Rečeni list pravi, da bo ministerski predsednik že v jedni prihodnjih konferencij glede volilne reforme v imeni vlade izjavil, da vlada ne prevzame niti napram kroni niti napram prebivalstvu odgovornosti za nadalime zavlačevanje volilne reforme. Ako bi se koalicijske stranke vsaj glede vodilnih načel no zjedinile do Božiča, potem ho ministerski predsednik to sporočil cesarju m mu dal svoj portfelj na razpolaganje. To soglaša g tem, kar smo poročali te dni, da je namreč cesar določil vladi termin, do kdaj mora biti volilna reforma gotova, s*cer da imenuje uradniško mini-sterstvo. Da je res cesar odločno za razširjenie volilne pravice, o tem ni dvoma, to verujejo tudi delavski krogi, kakor se je pokazalo na delavskih shodih v ponedeljek na Dunaji. „Grazer Volkablatt" pa vo še več, pravi namreč, da se grt f Tantl* za kulisami z vsemi silami poteguje za svoj načrt volilni reformi. Pa ne da bi bil uradniškemu kabinetu načelnik Taaffe ali Steinbtch? Parlamentarne vesti. Generalna debata o novem kazenskem zakonu se bo končala šele v soboto. Vzlic brezštevilnim preminjevalu'm predlogam upajo prijatelj predloge, da se stvar veoder še ugodno reši. S hitro rešitvijo preminjevalnih predlogov, ki se bodo do malega vsi odklonili, upajo, da bh še pred Božičem dožeue specijalna debata. AH j« to pričakovanje opravičeno, se kmalu pokaže. Danes Be snidejo nekateri < dseki, začne se torej resno delo. Vlada želi, naj bi se čim prej rešil načrt novemu domovinskemu zakonu in načrt o lokalnih železnicah. JPolJakl proti ravnopravnosti. .Odločba, da je pri italijanskih (!) okrajnih sodiščih v Istri napraviti dvojezične napise itd., se mora odločno obsoditi. Narodna ravnopravnost bi se nikjer ne imela izvršiti inehan čno, ne glede na historične in druge razmere. V Istri, ki je že v predkristijanski dobi pripadala rimski državi in potem bila dolgo časa italijanska provincija, se ni nikdar posrečilo uvesti nemščino kot. uradni jezik. Izpodriniti v Istri italijanščino s slovanskim jezikom, bi ne bila nikaka ravnopravnost, ampak nasilstvo, storjeno starim pravicam italijanskega prebivalstva. Ne gre nam v glavo, v kateri drugi namen se imajo v izključno italijanskih mestih, kakor v Piranu, Kopru, Rovinju napraviti dvojezični napisi. Jeza Italijanov je razumljiva. Tudi Poljake bi nemilo zadelo, če bi kdo poskusil vzeti poljski značaj Lvovu ali kakemu drugemu mestu, ki je plod civi-lizačnega delovanja poljskega naroda. Interes države nikakor ne zahteva, da so italijanski jezik izpodrine. Jezik Danteov ima toliko moč nad jezik Star-čeviča in Spinčiča, da tudi najmočnejši vpliv ne more isposlovat), da bi ta jezik nadomestil italijanščino. Z ozirom na akcijo, ki hoče Istro narediti utrakvistično, se nam usiljuje vprašanje : Cui prodest ? Ali je bilo umestno provocirati brez po- V torek 13. junija prišel je Jovanov ti povedat g. Karingerju, da je knez obolel. G. Karinger je šel koj k njemu in stopil k njegovi postelji, a knez mu je podal roko, poljubil ga in imenoval ga svojega rešitelja, češ, da je oa a svojim prijstelJBkim občevanjem pomiril žolč, katera bo mu ie hotela razliti vsled dogodkov v Zagrebu. Istega dne posetil je g. Karinger še večkrat kneza in vsakikrat je slišal, da mu ju vedno bolje. V Bredo okoli 10. ure peljal se je Miloš že na sprehod in sicer v Zalog, kjer so ruvtio izkrcavali jedno savsko ladjo, kar je kneza prav zanimalo. Hotel je tudi videti, kje se Ljubljanica v Savo izliva, ali ker so biti prav tedaj začeli pripravljati dela za železnico, ni bilo mogoče peljati se do Podgrada pod Ostrim vrhom. Peš hoditi bilo je za kneza pretežavno in vrh tega je začelo še dežiti. Zato so bo odpeljali raje k papirnici v Vevče, kamor je bit g. Karinger že naprej poslal poročilo o kneževem prihodu. Gospodarji so bili nakrasili tvornico od zunaj in potem, ko jo je knez pregledal, dali so mu dva risa papirja. Potem so se povrnili v Ljubljano in po obedu prišla sta k Milošu dva advokata, ki ata ga imela spremljati v Inšpruk in začeti tožbo proti Gačevim sleparijam v Zagrebu. Zvečer, po deseti uri, pokliče knez g. Karingerja k sebi is mu da povedati po jednem svojih advokatov trebe italijansko prebivalstvo? In še to na voljo ljudem, ki že komaj čakajo, da pridejo Rusi v Zagreb in ustanove veliko slovansko ali bolje vele-rusko državo od Belega morja do Adrije?" Ta spis, ki se cedi sovraštva proti južnim Slovanom, ni bil natisnjen v kakem nemškem ali italijanskem časopisu, ampak v najoficijelnejšem glasilu poljske državnozborske delegacije in sicer njega aristokra-tične, plutokratične in konservativne skupine, v Lvovskem „Przegladu", za katerim stoj« grofje Wodzicki, VVolanski, Hompesz, Barkovvski in drugi. Ta slovansk jezik tako sramoteči pamtiet proti narodni ravnopravnosti je bil pisan v slovanskem jeziku. Idijozinkracija nekaterih poljskih krogov proti besedi ravnojiravnost je razumevna in tudi to razumemo, da ima ortodoksno koalični list teh krogov posebne obzire napram italijanskemu prilepku vladnih klubov. Prečudno pa je, da v trenotku, ko je ministerstvo prisiljeno varovati Slovane prod svojimi italijanskimi privrženci z vojaško silo, ko mora z vojaško asistenco izvršiti narodno ravnopravnog v Istri in z bodali pokazati Italijanom svojo avtoriteto, prečudno je, da se najde vladni list, pisan v slovanskem jeziku, ki se izreče zoper ministerstvo in se poteguje za iredentovske revolucionarje. Ta protislovanski eksces „Przegla* dov" je nov dokaz poljskega protislovanskega mišljenja. Kaj poreko k temu tisti, ki zagovarjajo zvezo Slovencev s Poljaki, ali bodo sedaj prepričani, da je res graeca fides — nulla fides? V u a ii je države. Nikola Krlattć na krmilu. Nikolajev č jo odstopil. Ko se je kralj vrnil s svrjega potovanja, f »rmuloval je Nikolajev ć svoje zahteve: Naj Be liberalna ministra odpuBtita in takisto ravnatelj državnih monopolov, finančni minister Vukftšin Petrov č naj se bavi samo s svojim resortom in naj z razkraljem Milanom ne intrigira zoper miuisterskega predsednika, naj se nekateri nadarjeni radikalci vzemo v državno službo, naj se kralj emancipuje od svojega očeta Milana, *n volitve v skupščino naj se čim prej razpišejo. Kralj je te zahteve odklonil in Nikolaievič je vsled teKa odstopil. Zastonj je mož oskrunjeval ideale srbskega naroda. Z njim je v temo privatnega življenja stopil jeden najzopernejših politikov, kar jih je motna reka srbskega javnega življenja spravila na površje. Nikolajev č je bil brezznačajen, častihlepen, nasilen in krivičen in sreča je, da je odstopil. Njegovo mesto je zavzel Nikola Krist c. .Milanov krvnik", kakor ga imenuje narod. Njegovo imenovanje pomeni, da se bo v Srbiji vladalo kruto in samovoljno, ne 8 pomočjo zakonov, ampak s pomočjo bodal in pušek. Državne blagajne se bodo napolnile in Milan j h bo mogel prazniti. Z imenovanjem Kri st ća je razdejana bajka o nevtralnem miniaterstvu. Zdaj Be ne bo več govorilo o nevtralnosti in o koaliciji. Krist č^vo ime je cel program. Srbi so lahko veseli, da je ta stari žandar prišel na krmilo. Hujšega po njem ne more priti nič. On je zadnja postaja pred obratom na boljše. Dopisi. Iz kaninldlte okolice, 29. oktobra. [Izv. dop] (.Katoliški" shod.) Gospod uredniki Oprostite mi, danes Vam moram povedati par gorkih — taki ste tora,! Dosedaj Vas nisem še jiozual, Vas iu Vaše stranke, a od včeraj naprej Vas bom poznal in tega ste sami krivi! Zajemal sem to izpoznanje iz ust naših patent katolikov, a da t i ne govore neresnice nikdar in nikoli, to je Vam samim v nemščini, da knez odpotuje drugo jutro in da se mu prav zelo zahvaljuje za vse ono, kar je storil za njegovo oseh-) in da mu boče dati rasli spomin. Potem poljubi knez g. Karingerja nekolikokrat in mu izroči škatljico, v kateri je bila zlata naprsna igla s kneževo podobo in obdana s pravimi biserji. Zatem se je g Karinger prisrčno poslovil in je odšel. Drugo jutro, 15 junija, okoli pete ure sede Miloš v poštni voz. poslovi se še jedenkrat od g. Karingerja in se odpelje proti Gorenjskemu Njegov sluga Jovanovič pa ae je odpeljal ob deseti uri nazaj v Zagreb, da je spremljal kneževega sina Mihaela v Slatino pri R>gatcu. G. Jože Karinger je moral prav zaljubljen biti v kneza Miloša, ker ga je še pozneje prosil, naj mu dovoli postaviti nad svojo prodajalnico kazalo z nad-piflom „k knezu Milošu". To dovoljenje je izdal in z svojim latttnim pečatom potrdil dne 30 septembra 1849 v Draždanih, da sme namreč dati preslikati darovano podobo in postaviti io na tvrdko njegove prodajalnico ter pristavi: „Ko vam dajem to izjavo i o dovoljenje, moram še izreči željo, da ne bi stavile dotične oblasti nobene zapreke uresničenju te želje g. Karingerja". Podkrižan na tej izjavi je .knez Miloš Obrenovć", a podpisaa apo nalogu njegove Svetlosti: Konstantin Hacija, sekretar". S. R dosti znano. Toraj k stvari! Včeraj bil je v Kamniku ustanovni shod .slovenskega katoliškega društva" za Kamnik in njegovo lepo okolico. Solze radosti igrale so mi v očeh, ko sum gledal zbrano množico, da Čuje, v kaki nevarnosti je vera in kaj se mora ukreniti, da se ta nevarnost tudi odvrne. In zakaj so mi igrale solze radosti v očeh? Zato, ker sem se iz te množice prepričal, da katoliška vera pri nas nikakor ne peša, marveč da stoji na jako krepkih nogah. Toda k stvari! Dejal sem, da Vam povem par gork h, da boste vedeli, kako Vas zdaj poznam, Ko Brno bdi vsi skupaj — bilo nas je gotovo kakih dvesto v dvorani pri Krištofu — pozdravil je kamniški dekan, gospod Oblak, za njim bo zaporedoma govorili gospodje dekan Moravski kot predsednik društva, kaplan Kalan iz Kamnika in razvijali pravi oamen osnutbe novega društva. V tem pa je pripeljal voz iz Ljubljane že Bkoro ue več pričakovana glavna govornika. Takoj so prevzeli besedo gospod odvetnik iz Ljubljane in v zelo pre-udarjeni besedi razložili pomen socijalizma, narodnosti, liberalizma, socijalne demokracije in anarhizma. Glede na narodnost so delali gospod doktor zelo duhovite primere o uazorih raznih učenjakov, kar se tiče pomena narodnosti ; mej drugim so omenili nekega učenjaka, ki je baje dejal, da odločuje narodnost človeška glavna — črepinja, sli „lobanja", kakor pravite slovenski .grobokopi" (pri tem sem goapoda doktorja pazno gledal od strani in opazil, da je njihova črepinja ali lobanja prav malce podobna oni kakega narodnjaka). Pii tej opo-membi smo se vsi ua glaB zasmijali, ker to je bilo zares dobro povedano. Potem ie prišlo govorjenje na Vas liberalce in narodne naprednjake in glejte, to je bila prilika, ko sem Vas izpozoal. Na svoja žalostna ušesa sem moral slišati, da ste Vi liberalci ravno tiste kategorije ali vrste, kakor Žid je našega stoletja; Vaš liberalizem ni nič druzega kakor prosti izrodek onega liberalizma, ki je gmotno in duševno uničil današnjo družbo človeško in jo še uničuje pod firmo socijalne demokracije in anarhizma, — no, pa vsaj to sami dobro veBte, bolje ko jaz, kmet. Vaša narodnost je goli buinbug, kajti Vi po-vdarjate svojo narodnost pri vb.ki priliki, ali v svojem srcu je ne čutite prav nič, peč pa delate ž n;o za Vaš žep. Da, za Vaš žep! Z grozo v srci sem moral slišati na svoja jezna ušesa, da Be Vi liberalci na Notranjskem kažete svojim volilcem nasproti pra\cate tirane, da silite ljudi, ki so svojim liberalnim gj-spodarjem dolžni, oddati svoje glasove za liberalne poalance pod grožnjo, da se jih spravi na boben ! Recite, ali je to lepo? Ali se na tak način reši pereče naše socijalno vprašanje? Čudno! Vsa Vaša narodnost in inteligenca obstuji v zabavljanju na .farje" ; tisti človek, ki je narodao-n a p r e d e n, je po Vašem mnenji naroden, a .farji* so sami nemškutarji, kar pa ni res, to sem včeraj oa svoja radostna ušesa slišal! Le jeden fakt so navedli zares inteligentni gospod doktor o V a š i .inteligenci". Nekaj je bilo, da so gospod doktor z nekim drugim gospodom na nekem imenitnem kraji v L ubijani govorili — angleški (ali znate Vi angleški? Gospod odvetnik pa znajo!), kar se jima pridruži nek gospod od Vaše inteligence in praša: .ali govorita francoski?" Ne, je bil odgovor — volaj iik! iu inteligentnež je — verjel. To je slovenska inteligenca zares, ako Slovenec, omikan Sloveuec ne ve ali za „Spas" vedeti noče, kaj je angleški ali francoski io kaj je celo — volajiu! V 19 stoletji pa ne znati, kaj je volapUk — to bi bila inteligenca, ha, ha I Na, pa si bodete mislili, s takimi .kalauerji" zabava advokat po Kamniku kmete, samo, da bi jih prepariral za kak klerikalni mandat Seveda! Tega ni prav nikdo od nas mislil I Ali menite, da je za nas kmeta dobra vsaka čo-bodra? Se zelo motite, Vi lažiliberalci! Iu to ni bila mkaka čobodra, pa Če bi bila to čobodra, bila bi Čobodra tudi zatrjilo goppoda doktor:a, da bo takrat, kadar zavlada na S oveuskem poštenje, .Slovenski Narod" in .Rodoljub" šel rakom žvižgat. He? Po čem diši to? Zdaj znate, koliko ste vredni — zdaj se trkajte na prsi, če hočete, da Vas bo bolelo, če pa bočete, da Vas bolelo ne bo, se pa nikar ne trkajte 1 Mi pa dobimo od slov. katoliškega društva .Domoljuba" zastonj, ako postanemo udje društva in plačamo udnine 80 kr. na leto in po naši smrti ae bodo (udi maše zadušnice za nas brale zastonj, če bomo udje. J h pa Vi berite za koga, če jih znate I Pa vi dajte Vašega .Rodoljuba" sa 80 kr. na leto, če ga morete! Mi smo srn to, da imamo kako korist od atvari in ne samo prazniti besed. Vidva s .Slovencem" in .Domolju- bom" se pa po svoje pomenita; kaj se menimo mi za Vajino „prosto konkurenco"? Vsaj so gospod doktor tudi rekli, daje .prosta konkurenca" zarodila bedo v človeški drnžbi in liberalizem in anarhizem sta otroka proste konkurence — zdaj Vas pa Bog razumi! Gospod doktor, Vas nimajo radi in to nam je dovolj, da Vas moramo sovražiti tudi mi — Vas tudi lahko! Poslednji duhovski govornik iz Ljubljane pa svojega zaničevanja do Vas ni tako ka?al, zato je nam pa povedal veliko zares lepih in koristuih rečij. Opozoril nas je na nevarnost, ki preti za nas v gospodarskem oziru od strani Židov na Slovenskem, in v katero nevarnost lahko zabredemo, ako ue bo nikogar, ki bi jo od nas odvračal In to bode storilo slov. katoliško društvo poslej. Morda Vi tega ne verjamete, zato ker menda V i ničesar ne storite, da se ohrani slovenska narodna posest in deželi nakladate bremena z zidanjem Vašega nepotrebnega gledališka in druzih rečij, ki nas nič ne brigajo, mesto, da bi skrboli za kak narodi.i zavod, v katerem bi dobivali posojilo ped tako ugodnimi pogoji, kakor jih daje kranjska šparkasa . . . Sedaj je menda dovolj! Le Vam liberalcem še zakličem: poboljšajte se dokler, je še čas in večje bo veselje nad jedno izgubljeno ovco, ki se povrne k svojemu pastirju, nego nad 99 onih, ki so že v hlevu. To je moja kmetska misel in — punetum. Ongav. Domače stvari. — • (Shod zaujinih mož v Ljubljani.) Poroča se nam, da je osnovalni odbor za ta shod dovršil svoje priprav«. D-».nes na večer bodo se njegovi sklepi predložili ftiršemu shodu tukajšnjih rodoljubov, katerega so sklicali gg. L Svetec, dr. K. vit. B!eiw.*is8 Trsteniški, dr. A FerjančiČ in dr. Iv. Tavčar. Na to se bodo sklepi razposlali Še drugim zaupnim možem po Slovenskem, da morajo svoje uasvete staviti za glavni shod, ki je določen na 27. dan prihodnjega meseca v Ljubljani. — (Na Ljubljanskem pokopališči) pojeta jutri pevski društvi .Ljubljana" in .Slavec" Žalostinke in sicer prvo ob 3. uri po-poludne pri .Sokolovi" piramidi, drugo pa ob 'l- uri pri velikem križu na starem pokopališči. Vsako društvo poje tri zbore. — (Slovenske gledališke predstave v mesecu novembru) bodo nastopne dni: Četrtek Vseh svetih dao 1. novembra (.Mlinar in njegova hči"); soboto 3 novembra (opereta „Mornarji na krov" in nova igra .Dijogen"); torek 6. („Velikomeški zrak", noviteta); petek 9. (,Mam/.elle Nitouche"); nedeljo 11. („Na 0*o-jahu); torek 13 ni predstave zarad glavne skušuje za novo opero .Poljub" (Hubička); četrtek 15. (prva predstava opere .Poljub"); soboto 17. (opera .Poljub"); torek 20 (drama); petek 23. (opera); n e d e I j o 25. (drama); to re k 27. (drama); četrtek 29. (opera). — (Slovensko gledališče.) Po nekoliko kratkem presledku smo včeraj zopet slišali priljub Ijeni operi „V vodnjaku" in „Cavalleria rusticana". Izvršitev je hila blizu taka kakor prvi j>ot: poleg nekaterih neznatnih hib mnogo dobrega. Se boljši nego |>rvikrat je pel gospod Beneš, ki je bil sinoči izvrstno pri glasu in je sosebno izrazovito pel <\\ift z materjo Tudi nekatere slovensku besede je bilo že slišati. Nova je hila gospica Polakova kot Lola. Igrala je dobro; a tudi pela jo kljub vidni indispozieiji čisto in čedno. Dokaz za sigurnost, katero si je v kratkem času pridobila, je, da je pri nastopnem refrenu niti napačno spremljanje klarinetista ni spravilo iz tira. Vender pa se nam vidi , da hode pravše, če se ta vloga vrne prejšnjim rokam. Obilno zhrauo občinstvo je ploskalo vsem pevcem osobito gospici Leščinski in g. Nolliju na običajnih mestih, najbolj burno po duetih Santuzze in AHija, Santuzze in Turiddu, Lucije in Turiddu na več mestih „V vodnjaku" zlasti g. Pavšeka, dalje vrlemu zboru po veličastni himni na kres , po dekliškem zboru „V vodnjaku" in j>o cerkvenem zboru. Tudi orkester je dobil pohvalo po medigri v ,,Cavalleriji". Sploh opažamo, da se zgolj orkestralne točke igrajo mnogo skrbneje, nego spremi je vanje pevcev in ensemblov. Poskusi z razsvetilnimi učinki s > pokazali, da bi se dalo tudi na našem odru kaj napraviti. Včeraj se pa še jedenkrat ni posrečilo. — (Katoliški shod v Kamniku) Z ozirom na not co pod tem naslovom v predvčerajšnjem našem listu Brno dobdi naslednji popravek: -ujlurtM G „ ai •m->:,u'i/< lliv n arldV ,bsand dinx*iq 1. Ni res, da sem apostrofira! kmete: .Vi preveč pijete", kajti za takov poduk nisem imel nobenega povoda. 2. Ni res, da sem jaz povedal kmetom, da kdor pristopi k društvu, .bo moral nekaj plačati." To ni bila moja naloga. Spoštovanjem Ig. Žitnik, doktor filoz. in kurat. — „Slovenec" je včeraj rekel, da je vae to skupaj .bedarija". Pa jo vender popravlja .doktor filoz. in kuratf!" — (Vojaške vesti.) Poveljnik tukajšnje pehotne brigade Moric Fux pl. Eschenegg premeščen je v istem svojstvu k 33. pehotni brigadi v Velikem Varadinu, major Simon vitez Boro ta pl. B u dabra n tukajšnjega 7 topničarskega polka pa k 10. topničarskemu polku v Olomucu. Vsled j »red včerajšnji m razglašenega novemberskeg i avan-cementa imenovani so mej drugimi: bramhovski di-vizijonar v Gradcu Fran vitez Heller pl. Hell-h e i m in poveljnik 3. topničarske brigade Alfred vitez K ropa če k pod maršaloma, major 27. peš-polka v Ljubijo ni Josip Schaffer pl. Oevormark in major tukajšnjega topničarskega polka Rudolf Mar esc h pocljmlkovnikoma, Emil vitoz \Vagner majorjem pri 27. pešpolku. Nadalje imenovani so pri pohoti in sicer stotnikoma prve vrste Aleksander V i d u 1 o v i ć in Fran vitez Novak, oba pri 27. polku; stotniki drugo vrste Fran Vilfan, Jakob Razlag in Oskar baron Sieber pri 17. ter Miha S koči r pri 87. polku \ nadporočniki Zdenko Liemert in dr Pavel Gasteiger pl, Rabenstein pri 27., Karol Martinec in Kamilo Polajnar pri 1)7. polku; poročniki Viljem Mee-raus, Rudolf Pfeiffer in Vladimir Junowicz pri 17 , Karol F i s c h e r , Filip R u ž i č i ć pl. S a -nodol in Alfred Geosich pri 27., Evgen Posavec in Edvard Lehmann pri 47., Lu-dovik S p i n a r pri 97. polku. Pri lovcih: stotnikoma prve vrste Miroslav Trautvetter in Josip Steinvventer, oba pri 7. batalijoim ; stotnikom druge vrste Viljem Sta u fer pri 20. batali-jonu ; poročniki Dionizij vitez Jasienicki in Artur Bruck ner pri 20. ter Ignacij Laubender pri 7. batalijonu. Pri topni carjih j stotnikoma prve vrste Krnest Ter bogi a v pri 8. in Rihard 1'fefferer pri 25. divizijskom polku (slednji prideijen je ob jednem c. kr. praharni v Kamniku); nadpnročni-koma Andrej Findeis pri 4. tvrdnjavskem polku in Evgen Kapretz pri 6. divizijskem polku. V rezervi so imenovani: nadporočniknma Fran baron Bate-IM }d. Stissenberg pri 17. pešpolku in Josip I) e k 1 e v a pri 10. dragonskem polku; poročniki Leopold HamperI pri 17., Miroslav F i n k in Makso Judenhofer pri 27. ter Rajmund Debe-vec pri 97. pešpolku, Ludovik Rosne r pri 7. in Ivan Mayr pri 20. lovskem batalijonu. Nadalje so imenovani: Teodor Str nad stotnikom-avdit.orjem pri 87. pešpolku, dr. Fran Radey polkovnim zdravnikom v kadetski šoli Mariborski, in dr. Pran II u-her polkovnim zdravnikom pri 17. pešpolku, Ivan K u n o v a r poročnikom-računovodjo pri 101. pešpolku. Pri deželni brambi imenovani so mej drugimi: majorjema Evg. n Konscheg pri 21. in Alojzij Z o bel pri 5. hramhovskem polku; stotnikoma prvega reda Matija Bi I osla vn in Miroslav pl. Eckhardt, oba pri 5. polku ; stotnikoma druge vrste Fridolin K a uči č pri 4. in Ivan Menedek pri 5 polku; nadporočniki Fran Witschl pri 5., Josip Mayrhofer in Josip Ortler pri 4. polka; poročniki Danlel Mar geti o, Karol \Vimberger in Edvard Hommel pri 4., Fran Dobni k in Ernest Pirhanpri 5. polku. Rezervna poročnika Viktor Moro in Josip grof Barho imenovana sta nad poročnikoma pri tirolskih brambovskih konjani-kih. — Štabni višji zdravnik dr. Josip Uriel imenovan je poveljnikom garnizijske bolnice na Dunaji. — (Italijanske demonstracije.) V Poreču so bile večje demonstracije zoper dvojezične napise. Tudi v Rovinju se je nekaj pripravljalo, ko pa je nastopila policija, se je zbrana množ'ca hitro razšla. Goriški obč. svet je sklenil predložiti mini-Bterstvu spomenico, naperjeno zoper izvođenje ravnopravnosti na Primorskem. — (Nova deželna bol niča v Ljubljani.) Dela pri zgradbi nove deželne bolnice se pri lepem jesenskem vremenu u-mešno nadaljujejo ter se sedaj tudi oni objekti, s kojih zgradbo se je najkasneje pričelo, namreč bolaičaa cerkvica, upravno poslopje, mrtvašnica in strojno poslopje, že pod streho. V strojnem poslopji se ravnokar montirajo ogromni kotli za centralno kurjavo vseh poslopij; po'aganje dotičnih železnih cevij je v vseh poslopjih Že dovršeno. Tudi notranja dela so že precej napredovala in se bodo tekom prihodnje spomladi in poletja dokončala. Kakor se nam poroča, izročila se bode nova bolnica meseca avgusta ali septembra prihodnjega leta svojemu namenu. Sa ve da se stara bolnica ne bode mogla koj izročiti mestni občini Ljubljanski, ker oatanejo oni bolniki, katerih ni moči transportirati, še nadalje v sedanji bolnici. Poslopja nove bolnice se kuj lepo prenzentujejo in bode utisok na gledalca še prijetnejši, ko bode 'zgotovljena lepa železna ograja na knmenitej podlagi, ki bode obdajala celi bolniški kompleks — (Porotniki za četrto zasedanje) ! porotnega sodišča v Ljubljani, ki se prične dno ! 26. novembra, so nastopni: Glavni porotniki gg.: ! Leop. Blumnuer, jermenar, gostilničar in hišni po-I Bestnik; Jož Čjrne, mesar in hiš. poa.; Iv. Dovgan, i mizarski mojster; Jak. Goli, hiš. pos.; K. Kavšek, i trgovec; Al. Korsika, vrtnar in hš. poa.; Iv. Ko-! šenins, mesar in gostilničar; Aut. Krojči, krznar in hiš. pos.; Iv. Peterca, trgovec; Jož. Pfeifer, dež. , tajnik; Gust. Pire, tajnik kmet. družbe; Jož. Pok, j klobučar iu tuš. pos.; Fr. Schantel, hiš. pos.; Vikt. ! Schifter, trgovec in hiš. pos ; K. Sirnik, hiš. pos.; ; Fr. Š^of. hiš. pos.; Fr. Trdina, trgovec; Ub. pl. Trntdozv, lekarnar, vsi v Ltubljani; K. Bergman, trgovec v Ltiji; Ant. Bučar, trgovec na H ibu pri Vrhniki; Ign. Detela, hiš. pos. v Moravčah; Fran Fseher, hiš pos.; Ivan M urnik, hiš. j>oa. ; Iv. Trpine, hiš. pos., vsi trije v Kamniku; Vikt. pl. Garzarolli, veleposestnik in poštar na Rnzditem; Iv. Gerbec, trgovec in gostiln>čar na Studencu; Viuc. Jan, posestnik v Spodnj'h Gorjah; K. Jeiovšek, posestnik na Vrdu; Autou Kovšca, posestuik iu gostilničar V Planini; Iv. Km alt, hiš pos. v Gornjih Domžalah; P. M«yr, gostilničar in posestnik v Kraoji; Alfr. Rudesoh, notar v Radovljici; Fr. Š.Mko, posestnik in trgovec v Cirknici; Fr. Švigelj, ponestnik na Bregu pri Vrhniki; Iv. Wakonigg, poBestnik iu trgovec v Še Martinu pri Ltiji; Ant. Zarnik, hiš pos. v Krtim pri Brdu. N-mestni porotnici gg.: Mat. Briski, gostilničar; Al. Košir, hiš. pos.; Iv. MohorČ, hiš. pos ; Jož. Perhauc, zavarovalni zastopnik; Iv. Pod-leBnik. trgovec z usnjem in hiš. po3.; Fr. S«rk, krojaški moister; Iv ŠWerjanc, gosti'ničar in hiš. pos.; Avg. Weber, gostilničar; Avg. Žibkar, kijučuroki mojster, vsi v Ljubljani. — (Edisonov f o n o g r a f) v poslopji lil-harmoniškega društva ostane razstavljen samo še štiri dni, to je do vštete nedelje dne 4 t. m. — (Kamniške n o v i ce ) Okrajno učiteljsko društvo Kamniško je postavilo pokojnemu učitelja Ivanu Furlanu nagrobni spomenik. Die 25. oktobra se je kljub slabemu vremenu sešlo v Tuojicih prav Častno število učiteljev in učiteljic k sv. maši zadušnici. Po maši zbrali bo se tunj'ški šolski otroci, učiteljstvo in neka; občauos na pokopališči pri grobu omenje-negu pokojuika. Po opravljenih cerkvenih obredih zapeli so učitelji prav ganljivo nagrobnico. — Po-peludne je imelo društvo svoj občni zbor. Da bi je društvo imelo v pretečenem letu izredno veliko troš-jkov, vender je še aktivno, in je tudi ustanovitelj Ciril Metodove dru*.be. — Vsprejine se nasvet, da se izda, s pomučio posameznih šol in drugih podpor ročni zemljevid domačega okraja za šolsko uporabo* Bivšemu predsedoiku g. Ivanu Janežiču in g. I/ud. Stias»«y ju se za njih {»ožrtvovalno delovanje v korist društvu izreka zahvala. GoBp. naduč.itelj M-usner bode podtril druUvu nekaj starih pesmi z napevi. Novo voljeni odbor se je sledeče konstituiral. Predsednik Val. Burnik; njegov namestnik c. kr* okr. šol. nadzornik Lovro Letnar; blagajnik Igo-Tramto; tajnik Avg. Stefančič; njegov namestnik Jernej Čenčič; pevovodja Janko Tonim; Fr-Trust. — Z veseljem je beležiti, da se učiteljstvo za društvo prav toplo zanima, kakor tudi, da živi v najlepši mejsibojui slogi, kar bode nedvomno v po-vzdigo učiteljskega ugleda. — Pri tej priliki naj se Še popravi, da je predsednik podružnice planinskega društva g. Josip Močnik, ne Murnik, kakor je bilo tiskano, in da se je v C-lovci za .Liri* darovano čašo z di vuliI ne jievovodja, ampak društveni pred-Beduik, ter da je žabjo kautato na klavirju spremljal učitelj g. Pavel Gorup. — (Državne podpore.) V državni proračun za bodoče leto je postavljeno 6000 gld. za poškodovance po ujmah v politiŠkih okraiih Kočevje, Krško in Črnomelj. ) — (Za belokranjsko železnico. Posojilnici v Metliki in Čruomlji nameravata dovoliti po 1000 gld. podpore za zgradbo belokranjske železniške proge. v ')J/j*ii; .'i>« dijuvs nvoiboi oq ilafisvoo, uh u on ni id>* — (Mestna hranilnica v Novem meatv.) V mesecu oktobru je vložilo 63 strank 10342 gld. 56 kr., 10 strank pa vzdignilo 1507 gld. 96 kr. Vložilo ae je torej več 8834 gld. 60 kr. Vloge po odštetju vzdignjenih vlog znašajo 510G7 gld. 92 kr. Posojil na hipoteke se je izplačalo do sedaj 34460 gld. — (Prepovedano uvažanje goveje živine.) Ker se je v okrajih Gračac, Gosp č, Pe-trošić in Lapac na Hrvatskem pokazala kuga na gobcih in na parki jih, je deželna vlada kranjska prepovedala uvezati, oziroma goniti živino na Kranjsko iz vse velike Županije ličko-krbavske na Hrvatskem. i Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I V_____4 Darila, s — Zahvala. Slav. uredništvo ,S ! o v, Naroda" je izročilo 321 kron 8 vin. naši družbi. Imenovaue krone ho se izročalo na tnačenemu časniku od dne 1. avgusta do 1. oktobra tu zuamovaie v številkah 178—223. Vštevsi zadnjič izkazanih 7 69 5 kron 7 3 vin. in fte posebej izkazanih 652 kron, že oddanih v mesec h avguttu iu septembru, je torej izročilo urednštvo „Slov. Naroda" 8668 krou 81 vin., nabranih od doc 17 maja m. L do 1. oktobra t. I S preHrčuo zahvalo in iskrenim priporočilom zaboležuje vodstvo ta j e d n o i n d v & j -seti mu vročeni časniški kronski dar, s katerim sk< je dosegel in že presegel osmi kronski tisošak. Slava vzorni požrtvovalnosti rodoljubnih darovaik in darovalcev. Vcd-dvo družbe sv. Cirila in Metoda. Haznc vesti * (Koliko ]h veljalo o d k r i t j e A m e-rike) Neki GenoveSki list prijavlja zau.uiive podatke o stroških, katere je po virih iz staiih arhivov prn-varočilo odkrite Amerike Kolumb je imel letno piačo 1600 lir, oba kapitan* njegovih ladij sta dobivala po 900 it. Mostvd ladii je dobivali) po 12-/3 i»r na mesec. Ojtava ekspediciiu je bila vredna kadih 14 000 lir. Vsega nkup je veljalo odkritje Amerike kaUih 36 000 lir. Današnje znanstvene ekapedictie so m m go dihžje. * (Iz deI s v anje biciklov v tovarni t Stevru.) V poslednjem času je začela orožna tovarna v Š'fVru izdelav mi tudi b ckle, ki se bodo delom* uvedli tudi v vojski Število delavcev se je vsled toga pomnožilo za kakih 700. B>c kit se izdelujejo v posebnem od ielku tovarne. V prvi polov.ci bodočega meseca se bodo izdali prvi modeli teh bi-0 klov za I. 1890, katere bodo produjali posi-bui zastopniki tovarne. * (Čudna p r e m e m b a. ) V Ineterburgu na Pruskem je opustil nekdo, ki je bil več let ravnatelj v .zavodu za zdravljenje pijancev", svojo službo, in prevzel v Konigsbergu gostilno, v kateri se toči žganje in pivo. Bržkone mu novi poklic obeta boljše dohodke. * (D r a g o e e n a zbirka poštnih znamk.) Iz Londona se poroča da je trgovec s poštnimi znamkami Stanlev Gihbons kupil za 10.000 funtov šterlingov (10O.0O0 gld.) slovečo zbirko avstralskih poštnih znamk, katero je imel podpredsednik Londonskega društva filatelistov, Castle. To je najvišja cena, ki se je kdaj plačala za kako zhirko poštnih znamk. * (Lestvica ljubezni.) Neki angleški list prinaša nastopni pregled tega, kar človek najbolj ljubi v raznih dobah življenja. Z jednim letom: svojo dojiljo, s 5 leti: svojo mamico, z 10 leti: šole proste dneve; z 16 leti: svobodo, z 20 leti: svojo ljubimko, z 30 leti: svojo Boprogo, z 40 leti: svoje otroke, s 60 leti: svoj pokoj, — v vsaki starosti: Samega sebe. * (Medved v spovednici.) Čudnega namestnika je našel Beveroamerikanski misijonar pater A'idreig v svoji spovednici. Ko je uamreč hotel vstopiti vanjo, videl je, da se je v mej utaboril kosmat medved, ki ga je pozdravil z glasnim gren-čanjera. Dunaj 31. oktobra. Levičarski klub 86 je sešel na sejo, v kateri se je razpravljalo primorsko vprašanje. Seja je bila jako viharna. Govorniki so Plenerja in Wurmbranda ostro napadali in sklenili, podpirati z vsemi silami italijanske poslance. Vlada je danes naznanila slovenskim poslancem, da svojega ukaza ne prekliče. Tudi Coroninijev klub je imel danes sejo Predsednik je naznanil, da je vlada ukrenila, vzeti Schonbornovi naredbi splošni zna£aj. K*er sp se napravili dvojezični napisi, tam ostanejo, kjer se se niso, se bo z ozirom na lokalne razmere ukrenilo od slučaja do slučaja. Coroninijev klub se vsled tega ne razide. Isterska poslanca Bartoli in Rizzi sta odpotovala v Istro, da se dogovorita s svojimi volilci Iz zanesljivega vira čujem, da se napravi v Piranu dvojezični napis, saraoitalijanski ostanejo le v Bujah, Gradiški, Cervi-njanu in v Trstu. 1) 111141 j 31 oktobra. Vsled potegovanja Chlumeckega za Italijane se je ravnokar sklical Hohenvvartov klub, da proglasi istersko vprašanje za klubovo vprašanje. Glasom do-šlih poročil je policija nocoj v raznih ister-skih mestih zaprla 40 iredentovcev. ]>iiiiuj 31 oktobra. Konec današnje Seje drž. zbora je bil viharen. Posl. dr. Gregorec je interpfeloval predsednika Chlumeckega, kako to, da je on, ki ima kot predsednik biti nej>ri>draiisk, poljnl italijansko strankarsko deputacijo k Winđischgraetzn. Chlu nieckv je jezno odgovoril, da intervenira za tisto stranko, ki ima prav. Poslanci so hrupno ogovarjali. Rizzi in Bartoli sta izst pila i/. Coronin i j e vega kluba. Dunaj 31. oktobra. Koncem današnje seje se bo čitala interpelacija Spinčićeva glede istcrskili do^odeb. .Dunaj 31. oktobra. "NVindischgraetz je včeraj rekel deputaciji Coroninijevcga kluba, da vlada ni hotela žaliti italijanskega prebivalstva, da pa svoje naredbe ne prekliče. Po-poludne se je sešel klub na sejo, kateri je predsedoval grof Franc Coronini. Isterska poslanca zahtevata, naj ves klub stopi v opozicijo. Ce pa tega ne dosežeta, izstopita iz kluba. Trst 31. oktobra. Nove table za isterska sodišča z dvojezičnimi napisi so izdelali tukajšnji slikarji. Dvojezična tabla za Piran se je že izročila pristojnemu oblastvu. PeterTourg" 31. oktobra. Car je jako slab. Bljuje kri, sope težko, noge mu močno otekajo, vso noč ga je tresla mivdica. Narodno-gospodarske stvari. — Izplačevanje kuponov prijnritetnih obligacij 1. in II. emisije, ki dospejo v plačilo dne 1. novembra 1894, kakor tudi emisije 1890 c. kr. privileg. nadvojvode Alhrechta železnice se začenši od tega dne vrši pri naslednjih plačilnicah, in sicer se bode izplačevalo na 5°„ prijoritetni kujion v srebru (I. emisija) a. v. gld. 7*50 v srebru komad in na 0% prijoritetni kupon v zlatu (II. emisije) gld. 5-— v zlatu — Ifl'/i frankov =10 državnih mark komad, na 4°,o prijoritetni kupou v srebru (emisija 1890) a. v. gld. 20'— v srebru oziroma a. v. gld. 4"— v srebru komad. Plačilnice so: na Dunaji glavna blagajna c. kr. glavnega ravnateljstva avstr. drž. železnic XV. Schonbiuuneratrasse 6, v Berlinu za kupone 1. in II. emisije nemška banka ; za kupone emisije 1890 narodna banka za Nemčijo ; v Franko-brođu ob .Maj 1111 za kupone 1. in ll. emisije nemška Vereius banka in bančni zavod Krlauger in sinovi, slednji tudi za kupone emisije 1890; v Monakovem bavarska Ve.reins-banka za kupone I. iu II emisije. Pri vnanjih plačilnicah vrsi se izplačevanje kuponov srebrnih prijoritet s zneskom odgovarjajočim Dunajskemu povprečnemu kurzu v državnih markah, zlatih kuponov z 10 markami v nemški državni valuti. Od 15. novembra t. 1. dalje vrši se izplačevanje kuponov samo pri glavni blagajnici c. kr. glavnega ravnateljstva avstr. državnih železnic na Dunaji. Izplačevanje dne 1. maja 1894 izžrebauih prioritetnih obligacij vseh treh emisij se vrši od 1. novembra t. I. dalje na Dunaji takisto pri glavni blagajnici istega glavnega ravnateljstva, potem do vštevši 14. novembra t. II pri plačilnicah v Berlinu, Frankobrodu in Monakovem. — C. kr. glavno ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic) |mv1j», da »e \-i glasom iszgla-uda v .VVitner Z-ituug" izvršitev podzolnih iu po-sinaloih del v fcrebu 1 (oroga S4. Slavnostni odbor. Zadetek ob ,8. url zvečer. Štev. 15. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.601. V iM-trlt'lt, l lil nikNo liriuo: lekarna ..pri ttv. I.i-upoltlii". I>iinitj. iiienlo. Erke K«'l- iintl l>lniik«>iiguai»e. — V I. j ii li I j i* i« i se dobivajo pri g. lt'knr|i (>. IMocoli-jI. Iz uradnega lisi«. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Janeza Ž usta zruiljižče v Doleb, cenjeno 8775 gld., dne 3. novembra in $, decembra v I Iriji. F'hpa Piešnerja zemliisče v Ztllogu, cenjeno 3939 g d., dne 3 novembra in 3. d ceiubra v Idriji. Autoua Cente posestvo v Golem, cenjeno 7225 gld., dne 3 novembra in 5. decembra v Ljubljani. .Ime/.h Komljanca zem!|i8£e v Bučki, cenjeno 1300 gld., due 3 uovembra iu 5. dtc nibra v Ivrakem. Antona Zet kota posestvo v 1) »len ji vasi, cenjeno 795 gld , dne 3. novembra in 5. decembra v Senozefiah Sebastijana Prosena zemljiače v Kuteževem, cenjeno 350 gld , due 5 novembra in 7. decembra v Ibrski B strici. Mateja Jagra posestvo v Ljubljani, cenjeno 3001 gld., (reasumaudu), dne 5 novembra in 10 decembra v Liubljam. Marije Zupanove zem'jiSče v Selu, (v dru-gie), dne 6. novembra v Kamniku. Jtineza Sobarja posestvo v Prigorici, ceajeno 1399 gld 50 novč., dne 6. novembra in 4 decembra v R bnici. Janeza Burje zemljišče v Nevljah, cenjeno 180 fcld., due 6 novembra iu 7 decembra v Kamniku. Jdkoba Mraka posetitva in vžitna pravica v Suh m Dolu, cenjena 25 gld., due 7. novembra in 7. decembra v Novem mestu. Jakoba Kovača posestvo v Brezovici, cenjeno 3370 gld., dne 7. novembra in 12. decembra v Ljubljani. Janeza in Neže G r e g o r i č posestvo v St. Jarneju, (v drugič), dne 8 novembra v Kostanjevici. Matije Do v jaka vžitoe pravice do zemljišča v Vrhpolji, ceuieae 90 gld., preloženo na dan 8 novembra v K< stanjevici. t mrli no v Izubijani: 28. oktobra: Jovana Verhove, dimnikarjev« hči, 5 let, Str *■ I i A k < i ul'C-i St U. — Marija Korai, uimiljeua suatra, itd Jot, KruvJH dohn« St 11. 30. oktobra: Milan Bratovi, kramarjev sin, 4*/, let*, Stari tetf *£• 3^. Meteorologično poročilo. Dan Čai opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. *-* 7. zjutraj 739 4 ... 9 4° C brezv. megla o 2. popol. 787 7 **. 144' C si. vzh. jasno 000 mm. c 9. zvečer 737 5 na. 8 6° C si. vzh. jasno Srednja temperatura In 0', za 31° nad normalom. ID-anajska "borza. dn6 81; oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogerska zlata renta 4°/«...... Ogerska kronska renta 4"/0..... Avstro-ogerske bančne delnico .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark......., . . . . 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... Dne* 30. oktobra t I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1H!>4 po 250 gld. 148 gld. 60 kr Državne srečke iz I. 1HK4 po 100 f(Ui.. . Dunava re.g. srečke f>u u po 100 gld. . . Zemlj. ohč. avstr. 41',0/,, zlati zast. listi Kreditne Brečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Kndoltove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway druSt. velj. 170 gld, a. v. . . . Papirnati rnbelj......... S9 gld. 45 99 45 123 • 50 98 n 45 122 v 20 96 n 75 1037 r» — 381 9 25 124 ■ 35 60 97 V 12 * 20 9 • 90 46 20 f. > 89 148 gld. 60 197 ■ 75 198 IV — 123 n 20 * 50 24 • 75 23 ■ f)0 175 * 25 301 n — 1 38 Ža hvala. Pred tremi leti se je moj soprog gospod Vinko Lapajne pri životni zavarovalnici .,The Crresham" v Londonu l znatnim zneskom za slučaj smrti na korist otrok zavaroval. Glavni zastopnik v Ljubljani, g. Gvldon Zeaohko, izplačal jo zavarovano glavnico takoj pot.-m, ko mm se izkazala s potrebnimi listinami. 1/reknjoo javno tvojo najtoplejšo zahvalo, more-n vsakomur zavod ,,The Oroiham" najtoplejo priporočiti. V Idriji, dne 25. oktobra 1894. (12361 rrnueiMkii vdova Ijapafne. 30 goldinarjev na dan zlasti v božični dobi si lahko prisluži prav lahko aloliarnl z za stopanjem neke trgovine, ki na debelo prodaja izdelke, ki se povsod prti v lahko razpečavajo. To mesto ae tudi lahko r. naj bolj lini vaptdioin opravlja ssuiu o prostih urah. Ponudbe najdalje do IS. novembra t. 1. .F- Srb*u v lJt-n t^i W7"T II. (1241—1) KemeMovana soba za jedno ali dve osobi, ori«Ja Me v najem z «Iii«>ih H. novembra I. I. (1080) Kip? pove upravnifttvo „Slovenskega Naroda'. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a« 2 Na najnovejši in najboljši način J J umetne (1180—5 i • iefre In zobovja: T ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* £ £ v »nI« in vse sobne operaul je, — odstranjuje X J mobiie boleelne z usmrtenjein živca ♦ J zobozdravnik A. Paichel, # T poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi hiii, I. nadstr. Dr. Rose životni balzam je nad 30 let znano, prenavljanje in Blast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (424—28) domače sredstvo. Velika steklenica 1 ghl., mala 50 kr., jh> potdi 20 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske. P Tam se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospefiuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje iu lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V flkatljicali po 85 kr in 25 kr. Po pošti 6 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja ta dodana zakonito varstvena znamka. O-la-v-na zialogra. it. 203-204, Mala iir.ma, lekarna ,,pri črnem orlu", PPoštna razpositjatev vsak dan. "8J C. tr. glamfl ravnatelj«? o avstr. ari, felemit, Izvod iz voznega reda -v-elia-vnegr«. od X. clctolora, 1894. NMtopno om«njnni prihajal 0 iu oiOiaJnlni ćaai Omnačani io 1 mT+i>nkm% času. sr»da|««vropiki Am jo krajuenm ctm » Lijnr> Ijaot si 1 m muti naprej. Ođhođ ls LJubljane 0. uri 3(t min. *twvT meiani vlak t Noto meato, Kočevje. Prihod v Idubljano (juž. kol.). Ob S, uri S't min. mjutni} oaebni vlak ■ Dunaja vla Amatetten, Lip-aij«, Pra^e, Franaovih varov, Karlovih »arov, Kgra, Marijinih varov, Piauja, Budejoviu, Solnograda, Ltuca, 8toyra, Omiindena, Iaohla, Ana, aeea, /.ella am jeaaru, L«ad-Oaat«ina, Ljubnega, Oelovoa, Beljaka-Franaeuafeite. Trbiaa. Ob S. uri O min. zhitri^J mešani Tlak la Kočovja, Novega mesta. tib 11. mrl 3i7 min. dojtotutin* oiabni vlak a Dunaja vla Amatetten, Lipsiji), Prage, Francovih vimr, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Hudejevio, Solnegrada, Linoa, Sterra, Pariaa, Ganeva, ('iiri)ia, Breguice, Iiminuita, Zolla tia Jeaeru, Lend-dmtoma, Idubnega, Oelovoa, Lianaa, Poutabla, Trbiia. Ob IU. mH -46 min. ;»';>«>/io/ne moiaiai vlak ia Kočevja, Novega meata Ob 4. uri IS min jiofuilnilnr- »aebui vlak a Dunaja, Ljubnega, Sul/.thala, Baljitka, Oolovca, Franaennrnite, Pontabla, Trbiaa Ob S. uri 34 min. tn-rrr tnei^nt vlak ia KouoTJa, Novega Moata. Ob V. uri VI min. mvrrr^r oaehui Tlak a Dunaja preko Ainatettaua Is I. Jiilni..«*, Hnljaka,, Uelovoa, Poutabla, Trbiaa. Odhod la LJubljane (dr*, kol.; Ob 7. Mri v:t min »JutnO v Kamnik. tM>;iiil.iiOl« „ . a. „ jo. os no io (ilednji viak la oktobra meseca ob neiletjah iti prazuiklh ) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob e. Mri On min. mhUruj ia Kamnika. H It. n IS „ dopuluttn* „ (4—247) (•lednjl vlak le oktohra me-■eca ob nedeljah iu praauikih. (VVertheimerico) dobro ohranjeno kupi poaollliil^a v Utifi. Ponudbe s ceno in notranja velikost naj se naznanijo posojilnici v Litiji. (1239) vvOCfearvvOC^ Ferd. Bilina & Kasch | v Hijiibljaiii priporočata svojo dobro asortirano zalogo vseli vrst pristnih ruskih Si. Pelerburških galoš iz gumija. Visoke nepremočljive čevlje za sneg za gospode in gospe. Čevlje za telovadbo ■a gospode ln dedka. (1191—8) W IfŠT Od leta, 1B6B. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je i zk n Seno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v NemCiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnlui boleznim« zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kothipijeničnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi za fiišfienje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Iler-frerjevo kotranovo uillo ima v sebi 40 oflf4t«»tkov lesnefgn kotr»m« in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride »leparljnui v okom, zahtovuj izrecno Rergerlev«* k milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravlJIvUi polt-nili boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje nesnage m polti. proti spuficajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo zn uuitVHnJe In k<>|ian|e sta vMakdau|o rabo služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, v katerem je 85 odst. glicerina in ki je fino psrfumovano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih Ket*icer|evib medluliiNko - konme-ttriifli Mili zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: HeiiBoe-iiiIlo za fino polt; borakovo milo za priftčo; knrbolMko uillo za nglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razknžujoča mila: Bfrirerjevo smrekovo - Iglasto uiflo za umivanje in tolleto, BerKerJevo milo x« IH-/I10 otroe|o dobo (25 kr.); Iclityolovo milo proti rudefiici obraza; itiilo mu |»e|{« v obrazu jako učinkuj oro; tanniufiko milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo , najholj&e sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Berirerjevlb mil se najde vse potrebno v broSurici. Zahtevajte vedno Ber^erjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (868—18) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayrt U. Pircoli, J. Sv olinda in U. pl. Trnkit «y-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. _ ] g Želodčne kapljice 5 ™ koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imeuom M&rijinceljske kapljice. Te kapljice so zelo pro-npeSne (provzroćujejo sla-t do jela, ra/.stVMrJHJo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krc in krepCajo zelodeo ; rabijo pri napenjanji in zapečenosti, preobloionem želodol a Jedili in pijačami i. t. d. Steklenica m rabllnlm navćdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 g-ld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, (loip-e; | Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetji. | P.n. Približujoča se jesenska in zimska sezdna mi daje povod, da iznova opozarjam na moje proizvode, ki so si pod imenom „Ditmar-svetiljke" pridobili svetovno slavo in ki se od leta do leta bolj razširjajo. — Stagnacija je nazadek! Po tem principu sem si neprestano prizadeval, da do- -—j^—— _ sežem spopolnitev petrolejskih Bvetiljk toliko glede palilnika, III I HM MM BC kolikor glede oblik in vnanje opreme objektov; to se mi je ™ ™ posrečilo v tako veliki meri, da se zdaj povsod tam, kjer se oni način razsvetljave, ki provzroča več stroškov — plinova in električna razsvetljava — iz gospodarskih ali lokalnih razlogov ne more uporabiti, kjer se pa želi močnih svetlobnih efektov, zamore uvesti razsvetljava z „Ditmar-svetilj-kami" in sicer z naj- __ _>M^_>t_-— mm m ^»a. ■ m mmm D°lj^m uspehom. Zla- sti opozarjam spošto ^aJ^a J F( l^4|CF vane moje kupovalce na moje „astralne * HW ■ 9 ■.%*FB«i..ta^#^^l m..™ palllnike" s Bvet-lobno močjo 58 do 130 sveč, ki so se v velikih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna posebno briljantna razsvetljava, n. pr. v salonih, restavracijah, kavarnah, v bolj preprosto izdelanih objektih za pisarne, šole, tovarne, delavnice itd. izkazali kot neobhodno potrebni. Vsled prebogate svoje za- » »aa— mmm mm mm* mm\ *0ffe visečih, namiznih in stenskih svetiljk, stebernih gVE "¥"■■ alaatf svetiljk in svetiljk s pod stavkom, latern, svetilnic, W mmn • ■■aaai^^aal sem v prijetnem položaju, da zamorom vsem mogočim zahtevam gledč razsvetljavne stroke in v vsako svrho: za salone, za kleti, za veže, za dvorišča in za ceste takoj ustreči. Ditmar-Bvetiljke se mogč naroČiti v vsaki boljši trgovini s svetilj kami. R. D I T M A R c. kr. deželno priv. tovarna za svetiljke in kovinsko blago D1TKAJ (1121-4) m., Erdber^atraisa 28-97, Sohwalb«ngas*e 2-4. W1 10 & . f # o* J* J 5> ,o* ^ . * \® c}^ 120 120 100 120 1-75 1-95 1 05 2 -1-90 145 115 1-10 1-70 2 40 3.10 1'85 2 90 3-1-30 290 čista vohia, 120 cm Široka, meter po gld. 2-75 Colore ang-lala, Petit carreaux anglals, „ ,, 120 Drap des damcs exclusivo, „ „ 95 „ ,, ,. „ Angleška flanela, „ „ 110" „ „ „ „ , Foule nouveaute, ,, 120 „ „ ,, , Foule, „ „ 90 „ „ „ „ , Kasan, gladek, „ „ 90 „ „ „ ,, , Angleški modni cheviot......100 „ „ „ „ , Diagonal sukno..........120 „ „ „ ,, Damsko sukno..........IM „ „ „ ,. , Cheviot mele...........120 „ „ Cheviot nouveaute... 85 cm širok, meter po 48 kr. i. t. d. i. t. d. Najboljše vrste baržun za obleke z vlekom (50 cm Širok, m po {-Id. 2.30 Desiniran lišpni baržun 54 „ „ „ ,. 130 Svilnat pliš..........45 cm Širok, meter po gld. 1"20 in 150 2 lO 1 25 1-70 1-35 _-70 - SO 1-15 1-— 82 •80 i. t. d. Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansali. Velika izbera svilnega blaga! w V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. ■ajppa H9&na7 43 tisr Dunaj. VI-, Mariahilferstrasse št. 83 X>o«licoiril ji"vo iiiv<1^1i*oi> j< ,,EQUITAB1Kii kapltula Uoiieem leta !*»!>:; /.ukinil dobičkov koneeni I« ln l*»— 818*900.587*— „ lO»,05«-51-J — „ g.aai.n-ti u*-— 80,918.878'— j« um „ 8,800.000.— V«]»elii I ;>Iel nili. lelu BS!M. pm! J i li tontin. Štetin, 1. maj ni k a 1804. Moja polica Št. 215 400 sklenjena za vso žive oni, z dosmrtnim plačevanjem zavarovalnine, ponehala jo z 2, majnikom 1894, končavši 15 letno dobo tontin in mi je društvo ,,l*!i|uitab'c" stavilo ponudbo, da. i sto preuicnim v poplaćano, premij prosto polico za vsoto 8740 mark, ki se ima izplačati za časa mojo itnrti, ali pa da mi druStvo naraslo dividende v znesku 716*96 mark v gotovini izplača in bi so to na zadnjih 10 let razdeljeno, skladalo z letno dividendo nad f>0" (!. Nadalje mi je napominano društvo dalo na izbor, da popustim polico in da za to prejmeta znesek 174ti"3u mark v gotovini. Jaz sem izvolil izplačitov naraslih dividend v znesku 716'95 mark in izražam popolno zadovoljstvo s tem, da sem za časa zavarovanja si izvolil amerikHiisko društvo, kajti okolnost, da se police taistega nc dado izpodbijati in tudi ne ute.sniti, je tako sredstvo, katero je za sleharnegn, ki se namerava zavarovati, največje važnosti, in je vspeh mojo polico povsem povoljnim smatrati. — Po pregledu za leto 1801 priobčonih razka/.nic, uvcril sem se, da se vspohi moje polico & tiskanimi vspehi vjemajo. Ivai ol ljudovik Kristijan lioness, prihodar. Hamburg, 2. majnika 1894. Jaz sem prejel danes od Vas 2t)..logr> orožja za se nalagajo glavnice če se kupujejo 4°o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. Irite don>>6ajo dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravt» pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika zenitna kavolja; razen tega je vsnkdi 1« 0 «ld. aalotoio zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr. Založnice se dobivajo po vaskokrstuem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. (5H8—4 vohimIhI rop na ltifta, prikladna za vsako trgovino, g hlev m* za krave in konic, 31 oral zem Ijišča, gozdi, lei'im vrtom, vse v bližini hiše, hv l»o ceni proda, ker odpotuje lastnk tega posestva. Vpraša ns< ne pri Roanodu notarju Jflkii £fn£ek*n v šuotjl l.okl. (1237) Zimske rokovice najboljšega izdelka in sicer icluce-roliovlre * potlMlvom in bres "J«'«*«. i> bNrvHHt«KM nun)«, ki ae 13a.n.l. P i I i B Q >» N U ■o s E a! ca -a: o> i-3 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica .Mi kr., 12 steklenic 4 £lil. 50 kr. Odločno najboljše inuzito zoper trganje po mlili. bolečine v rokah, nokhIi, v križi ter v živcih, otrpnete u«le in kite Itd. Doniva se pri (1231-1 Usmilili |il. Triikorzj- ju lekarnarju v Ljubljani. I*ONil|a ite s obmluo puAto. ^3 Lekarna Trnk6czy v Gradci m 4 ' r u wat t I ln* i l-^l t>< »j£-«*ii (('»'silio). Ceniki na zahtevan je! Pi odajalci za Stani steklo se iččejo! Drugi proizvodi: Hteklenlce in muniikškI, mteklo kh Hipe, fclcuo steklo (Hteklo s kovinskim vložkom zw svet-lobo od zgoraj. (1186—2) Trgovskega pomoćnika z dobrimi spričevali, pridnega, vestnega in dobro izorje-zega v prodaji z mešanim blagom, vzprejuie tako| -Triclerilc _=3Ioxria,ri, trgovec (1224 — 2) v Radovljici, UorenJMko. AviSOs V kolodvorski restavraciji se bodo v četrtek dne I. novembra kakor tudi vsako sledečo nedeljo in vsak četrtek točilo toli priljubljeno (Spa/ten. "brStu.)., Nastavilo se boda ob 10. ari dopolndne. Proseč mmigobrojnega poseta z velespoStovanjem. (1234) r e ■ t a v r a t B r. Krasna gosja! Skrbite vender bolje za ohranitev svoje lepote; nikarte uporabljati cenenih poloenih mil. Ta mila uničujejo, kar Doeringovo milo S SOVO ohrani, namreč lepoto, flnost in nežnost V60) polti! b v2 -1 tet Doering'ovo milo s sovo se dobita povsod vedno po 30 kr. komad. Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu p. n. Ljubljanskemu občinstvu, da sem za 3—4 dni odpotoval v Herkulove toplice, kamor sem bil telegraf ično pozvan in da pridem stoprav v soboto dne :i. novembra v IJ tihljuno. Z ve les poštovanjem , zobozdravnik. (1240) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^I Otvoritev nove prodajalnice. P. n. slavnemu občinstvu si usojatU uljtldno naznanjati, da sem otvorila dne 20. oktobra t. 1. novo prodajalnico v lastni hiši v poprej Mauser jevi hiši. v Častite gg. trgovce in slavno občinstvo prosim, da mi doslej skazano zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z mnogobrojnim] naročili. Vsa doŠla naročila hudem skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—6) Z odličnim spoštovanjem Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni. OOOOO0»0OOOftOO0OOOOQO0O priporoČM po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. SO- I>IIC SO. novembra ob 10. uri dopoludne se bode vršila pri |>os«l*>^ oWI4 varstveno z, * snako in podpis, / ^ k' Je tu »raven; torej naj bo pazi ^sr1 odn, U. pl.Trnk uczy. (t.Picooli, L. Grućel; v Kudolloveui S. pl. SUdovič, F. Iliiikii; v li»»iiinlku .J Močnik; »• < «>lo*«•* A. E^^er, W. Thurm\v>dd, J. Btrnba-cher; v liremisli A. Aicti-ingfr; v Tricu (na Kn-roskem) C. Meimer; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Oorlcl G. 13. Bontoni; v uoiIn- berieu A. lltith ; v Krn-ujt K .Suviiik; v lCatl-Koui C. E..Amlrien; v Iliriji Joaip \Varto; v ItHuovI |lel A. Koblek; v €'vl|i K. Cula. Izdajatelj ii odgovoril urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiakaiae'-. 67 802385 50 EM R6G