Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 183. Izven Ljubljane 8 vin. \ L]UDljQQl9 V POIieflelft II. OVCJUSla 1913. Leio XL), = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese...... 2'— V upravi prejemai mesečno „ 1*70 =. Sobotni izdaja: = za celo lete ....... 7'— za Nemčijo oeloletno , „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'- Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mu): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat • • • . ,, 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust, Porotna oznanila, zalivale, esmrtnlce lit: enostolpna petltvrsta po 18 vin. • • Poslano: :-. enostolpna petltvrsta po 30 Tla Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Tomi red, l£«r Uredništvo je v Kopitarjevi ollot štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. kanu BESEDILO MIROVNE POGODBE. Bukarešt, 10. avgusta. (Agence Tele-graphique Roumaine.) Današnja seja mirovne konference se jc otvorila ob 101 /1 dopoldne, Tajnik Pisocki je prečital oficielno besedilo mirovne pogodbe, ki so jo tajniki posameznih držav kolacionirali, nakar so pogodbo po abecedncm redu podpisali. Samo prvi delegati posameznih delegacij so pritisnili svoj pečat na pogodbo. Ko se je podpisala pogodba, so streljali v utrdbah, da Bukareščanom naznanijo, da se je mir nepreklicno sklenil; vsi zvonovi so zvonili, godbe so korakale po mestu, ki je bilo z zastavami okrašeno. Ministrski predsednik Venizelos je poprijel za besedo, da se v imenu mirovne konference soglasno zahvali Majorescu, ker je pogajanja nepristransko in taktno vodil in v posebnih pogajanjih bil izboren svetovalec. Majorescovo ime sc bo, je rekel Venizelos, pri vseh narodih, ki jim je konferenca v Bukareštu končno mir prinesla, z globoko zahvalo in spoštovanjem imenovalo. Delegati so nato s svojih sedežev vstali in so predsedniku Majorescu priredili ovacijo. Predsednik Majorescu, ki je bil zelo ginjen, se jc zahvaljeval in izjavil: Vst delegati so si zasluge pridobili, ker se jc mirovna konferenca posrečila in so si s svojo spravljivostjo pridobili pravico, da jim morajo narodi bili hvaležni. Govornik nato pribije, da je bukareška konfercnca, ki se je 30. julija pričela in je 10. avgusta mogla svoje delo končati, to lc dosegla, ker jc svoje delo pospešila, kar je gotovo civilizaciji v čast. Majorescu nato oficielno posvetovanje zaključi. Konferenca se bodoči torek zadnjič sestane, da reši postranske formalnosti in pregleda končni zapisnik, ki je s številko 12 označen. Bukarešt, 10. avgusta. (Agence Tele-graphiquc Roumaine.) Mirovna pogodba slove: Mirovna pogodba med kraljem Bulgarije na eni strani in kralji Grške, Črnegore, Rumunije in Srbije na drugi strani. Ker nas prešinja želja, da sc konča vojno stanje, ki zdaj med navedenimi državami obstaja in ker želimo red in imamo voljo, da se zopet vpostavi mir med narodi, ki so toliko časa trpeli, so navedena veličanstva sklenila, da se končno veljavna mirovna pogodba sklene in so zato sledeče pooblaščenec imenovali (slede imena mirovnih pooblaščencev). Člen I. Med kraljem Bulgarov in ostalimi vladarji, njihovimi dediči in nasledniki bosta obstojala mir in prijateljstvo. Člen II. Glasom priloge V. k zapisniku se meja med Rumunijo in Bulgarijo prične ob Donavi nad Turtukajo in se konča ob Črnem morju južno ocl Ekrcneja. Določno se jc pogodilo, da Bulgarija vsaj v dveh letih utrdbe pri Ruščuku, Šumli in v okrožju 20 km okolu Balčika podere. Mešana komisija določi v 15 dneh na licu mesta novo mejo in razdeli z novo mejo razdeljeno posest. V slučaju nesporazum-ljenj odloči nek razsodnik v zadnji instanci. Člen III. S prilogo IX. k zapisniku določena meja med Srbijo in Bulgarijo se prične na gori Partarici ob stari turško-bulgarski meji in sledi razvodju med Var-darjem in Strumo, izvzemši zgornjo dolino Strume, ki ostane prt Srbiji in sc konča pri gorovju Bclašica, kjer se pridruži bulgarsko turški meji. Mešana komisija cloioči v 14 dneh novo mejo in razdeli po novi meji razdeljena posestva in lastnino s pridržkom razsodniškega reka. Člen IV. Vprašanja, ki se tičejo stare srbsko-bulgarske meje, se urede tako, kakor določa med pogodbenimi strankami z zapisnikom določena pogodba. Člen V. S prilogo IX, k zapisniku o meji med Grško in Bulgarijo sc prične nova grško-bulgarska meja na robu gorovja Bel.ašicc in se konča tam, kjer se izliva reka Mesta v Egejsko morje. Mešana komisija in razsodno postopanje kc tako določita kakor v prejšnjem členu. Iz-rečno se je dogovorilo, da se že zdaj Bulgarija odpove vsaki pravici do otoka Kreta. Člen VI. Glavni stani posameznih armad se obveste, cla se jc ta pogodba podpisala, Bulgarska vlada se obveže, da se prične žc bodeči dan armada razoroževati. Čete, ki so nastanjene v okupacijskem ozemlju kake vojujoče sc armade, sc dirigirajo na drugo točko starega bulgarskega ozemlja in se povrnejo v svoje navadne posadke šele, ko sc okupacijsko ozemlje izprazni. Člen VII. Bulgarsko ozemlje se takoj prične zapuščali, ko sc dcmobilizacija bulgarske armade izvede in sc najkasneje v 14. dneh izvrši. Člen VIII. Med okupacijo bulgarskega ozemlja obdržc armade pravico, cla rekvirirajo potrebščine proti, plačilu v go- tovem denarju. Žclcznicc smejo za transport vojakov in živil vporabljati prosto, ne cla bi morali plačati odškodnine. Bolniki in ranjenci ostanejo v varstvu omenjenih armad. Člen IX. Vsi vojni vjetniki sc prej ko mogoče medsebojno vrnejo. Vlade si izroče sezname o neposrednih izdatkih za preskrbo vojnih vjetnikov. Člen 10. Ta pogodba sc izvede v 15. dneh, če mogoče šc prej, in sc ratifikacije izvedejo v Bukareštu. V svrho ovcrovljcnja predsloječih določil se dotični pooblaščenci podpišejo in pečati pritisnejo. Dano v Bukareštu, 10. avgusta 1913. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) Včeraj dopoldne jc imela mirovna konfercnca svojo zadnjo sejo. Pašič jc prečital dekoracijo, s katero si Srbija pridržuje pravicc glede vojne odškodnine. Venizelos je po-dal enako deklaracijo. Sprejel se je V. člen mirovne pogodbe o demobilizaciji, potem VI. člen o evakuaciji armad, ko Bulgarija izvede demobilizacijo; VII. člen govori o transportu čel na bulgarskem teritoriju, VIII. o vojnih vjetnikih, IX. o ratifikaciji pogodbe. Vsi členi so bili sprejeti. Pred zvršetkom debate jc Venizelos vprašal, čc sc bo sprejela deklaracija o vzajemni svobodi šol in cerkva. Radev je izjavil, da ne more takoj odgovoriti. Spalajkovič jc konferenci naznanil, da je vprašanje starih srbskih meja nasproti Bulgariji, ki jc bilo sporno šc izza berolinskega kongresa, sedaj urejeno, Tončev je rekel; Bulgarija je želela, da se razdelitev teritorija izvrši na podlagi narodnosti; vendar Bulgarija sprejema sporazum, sklenjen na podlagi stvarnega položaja. Izraža pa upanje, da sc bodo velesile potegnile za Bulgarijo. Po-litis je izjavil: Grčija podpiše sporazum s prepričanjem, da je osnovan na pravični podlagi. Danes ob 9. uri se je pogodba končno podpisala, kar sc je naznanilo s streli iz topov. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) V včerajšnji seji jc konfcrenca zavrgla Raclc-vov predlog o šolski in cerkveni avtonomiji, ker žc srbska ustava sama daje v tem oziru velike pravice. DINE PRI MAJORESCU. — POMEMBEN GOVOR PAŠIČA. Bukarešt, 10. avgusta. (Agence Tele-graphique Roumaine.) Ministrski predsed- i. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) Kmetje so ga miuao poslušali, toda na vse popovo prigovarjanje so odgovarjali ravnodušno: »Nc vemo o nobenem prehodu.« Ta upor ni prihajal samo iz verskih in nravstvenih ozirov, ampak vsi so vedeli, cla se tam na otoku srecli »Začaranega močvirja« nahajajo njihovi znanci, a ako bi jih našli, zadela bo Tesno toliko večja kazen. Vsi so molčiii. Kozaški poročnik se je domislil, da Jc prigovarjanje popa ostalo brez uspeha, ter je skočil h kmetom: »Ali, vi živine, lumpjc, pasji sinovi, podleži!... vsi zaslužite ječo!... stojte tukaj, dokler nc najdem brotlul« Spet. jc velel sklicati kozake, sram ga jc bilo vrniti se v mesto, k esaulu' brez plena, brez jetnikov. 1 »Esaul« je neka višja častniška šarža pri kozakih. »Hej, otroci!« je zaklical. »Kdor izmed vas najde zločince, dobi deset rubljev in predstavim ga v povišanje... Na delo, otroci!« Kozaki so odhiteli, a drznejši so sa slekli do nazega in izginili v nadbrež-nem trsju. Kmetje so nemirno in s strahom opazovali njihovo početje, kdor je pa vedeli, kje jo prehod, je pobledel, ko je zagledal, da sta dva kozaka vstopila v vodo čisto blizu prehoda. Mihael Sekirski, čegar žena in hčerka sta tudi odšli z družbo, .je za šepetal tovarišu: »Je že po njih . . . našli bodo —« in mrzel pot, mu je stopil na obraz. »Molči, da nc slišijo,« je siknil sosed. Naenkrat je iz globine močvirja zakričal kozak: »Imam sled!« »Ti si korenjak,« jc zaklical poročnik in se obrnil h kmetom, »a kaj vi, pasji sinovi, sodrga, podleži . . . slišite, da je sled!« Ko so drugi kozaki zaslišali, da se je sled našla, so se vrgli vsi proti do-tičnemu kraju. Poročnik je stopil z veselim obrazom k popu: »A kaj, batjuška, moji kozaki so korenjaki! Vrasra pripel ja jo za rogc, kaj nik M ajorescu in soproga sla priredila sinoči delegatom mirovne konference na čast v palači zunanjega ministrstva dine, h kateremu so bili povabljeni: rumunski ministri s svojimi gospemi, vsi zunanji delegati, zapisnikarji in visoki inozemski funkcionarji. Ministrski predsednik Majorescu je napil gostom in v napitnici izvajal: »Mirovna konfcrenca je pravkar svojo nalogo izpolnila. Jutri se podpiše končna mirovna pogodba. Srečen sem, ker sc morem delegatom balkanskih držav še enkrat zahvaliti za čast, ki so jo nam izkazali, ker so v Bukarešt prišli, da dokončajo v rumunski prestolici delo miru, ki so ga vsi tako goreče želeli in ki toliko obeta za bodočnost naših držav. Sporazum, ki sc je v tako kratkem času dosegel in enotnost naziranj, ki smo jo pribili ob tej priliki, pomenjajo novo veliko silo v Ev-ropi. Ta uspeh sc jc dcsegel z ncutrudlji-vostjo, ker se jc dana naloga resno izvrševala z domoljubno požrtvovalnostjo in s spravljivim duhom, ki so ga člani konference dokazali. Dvignimo svoje kozarcc na zdravje svojih odličnih sodclavcev ob velikem mirovnem delu!« Srbski ministrski predsednik delegat Pašič je odgovoril: »Besede, ki jih jc iz-prcgovoril naš dragi in visoko cenjeni predsednik, ckscclenca Majorescu, dokazujejo pač visoko važnost zgodovinskega dela, ki ga jc pravkar konfcrenca v Bukareštu izpolnila, Dclcgacijc, katerih dežele so bile počaščene, da so sc k tej konferenci povabile, sc Rumuniji in njenemu prevzviše-nemu vladarju nc morejo bolj pokloniti, kakor s tem, da narodom na Balkanu za bodoče čase zagotovo dobrote miru. Ko jc naša naloga končana, jc naša nova dolžnost, da izražamo ob tej priliki čuvstva svoje globoke hvaležnosti, ker smo bili tako dobrohotno in gostoljubno v plemenitem glavnem mestu Rumunije sprejeti. Naša čustva veljajo predvsem spoštovani osebi njegovega veličanstva kralju Karolu, katerega visoke čednosti, modrost in pra-vicoljubljc so dvignile Rumunijo do kulturne stopnje in do moči, ki sta jo dvignili na mesto prvega političnega čini t e 1 j a v južno-vzhodni Evropi. Med slavno vlado njegovega Veličanstva si je pridobila Rumunija neminljive pravice, da ji morajo biti balkanski narodi hvaležni, ker sc jc velikosrčno udeleževala njihove osvoboditve in izvedla zgodovinsko vlogo, da jc na najuspešnejši način v dobrobit šele neumnih zločincev! . . . Kaj pa vi, batjuška, ali clatc pet rubljev?« »Dam.« »Glejte, batjuška, dobro bi bilo kaj izpili, snesti, kajti v služb j ima tudi želodec svojo pravico,« se je nasmejal. »Pošljite k matuški, morda kaj najde.« »Moja žena jc bolna, jaz sem pa reven duhovnik, tukaj je mnogo katoličanov in upornikov, ki ne dajo niti ko-pejke . . . toda v vasi jc dvor, tam za cerkvijo . . .« »Dvor,« zaklical je radostno, »to jc lepo, sc bo vsaj mogoče napiti in najesti . . . toda to pozneje, a sedaj?« »Hm . . . pošljite tljaka s kozakom v dvor,« svetoval jc pop, ali pa h katoliškemu župniku . . .« »Ho, ho, kaj tudi župnik je tukaj? No, no, to je dobra vas, je laški' dvor in laški duhovnik, tu se bo kje pozabavati . . . batjuška. dajte tljaka,« in obenem jc poinijc.nl dvema kozakoma. Ko se jc tljak obenem s kozaki pri-bližal, je zapovedal: »Hej, tljak, pokaži jima stanovanje župnika, vidva pa povej ta, naj pripravi stanovanje za gospoda podporočnika, po vama pa pošlje kosilo za pet oseb ... 1 »Laški« — namreč »poljski«. Rusinj imenujejo 1'olj.ake: Lahe in njih jezik pa laški jezik toda glejta, tla se ne dotakneta steklenic, naj da žganja in vina, imeti mora doma, ako pa nima, naj poišče v kleti, čc nc, bom pa poslal iskat svojega vaht-majstra. Zdaj pa marš in v skok!« Kmalu so trije konji drvili v smeri proti zvoniku katoliške cerkve, ki sc jo dvigal nad gričem. »Sledovi, sledovi!« klicali so ko« zaki meti bičjem in trsjem. »Iščite, otroci!« jc navduševal poročnik ves razžarjen. Čez nekaj časa so zaslišali stoječi v gozdu ostre besede prepira, zabcljcne s krepkim preklinjevanjem matere, očeta, hudiča itd. »Molčite!« zakričal jc poročnik, potem se je pa obrnil k podčastniku: »Pokliči enega, naj pove, za kaj se gre.« »Ilej, kozaki!« zaklical je podčastnik. »Kaj pa?« vprašal je nekdo. »Pojdi sem k raporlu.« »Takoj!« Kmalu se je razgrnilo visoko t rs je in na breg je zlezel kozak v sami srajci, ves umazan od blala in z mnogimi pijavkami na nogah. »Slušajus!«1 se je postavil Poslušam* ravnotežja na Balkanu postavila nov temelj za to, da bo ta del Evrope napredoval. Zahvaljujemo se tudi odličnim državnikom, iz katerih je sestavljena vlada njegovega Veličanstva in njenemu častitemu predsedniku Majorescu radi njegovega velikega talenta in kurtoazije in ker je znal z občudovanja vredno gotovostjo in naglico pripomoči k dobri dovršitvi te mirovne konference. Izražam željo, da ostani Rumunija na čelu narodov, ki jih zastopamo, da jim kaži pot k redu, miru in napredku. Dvignem čašo na slavo kralja, njegove prevzvišene vladarske rodbine, kraljeve vlade in na moč lepe rumunske dežele.« (Pašičcv govor kaže med vrsticami alianco med Rumunijo, Srbijo in Grčijo pod vodstvom Rumunije.) ODLIKOVANJA. BukareSt, 10. avgusta. (Agence Tcle-jfraphique Roumaine.) Kralj Karol je razdelil sledeča odlikovanja: Srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiču, ki je že lastnik velikega križa rumunske zvezde, svojo sliko z lastnoročnim kraljevim podpisom, grškemu ministrskemu predsedniku Veni-zelosu in črnogorskemu ministrskemu predsedniku Vukotiču veliki križ rumunske zvezde, srbskemu delegatu Spalajko-viču in grškemu delegatu Panasu veliki križ reda rumunske krone. Bulgarska delegacija je izjavila željo, naj se njim podele odlikovanja šele, ko se zopet vpostavijo diplomatične zveze in ko bo zopet zavladala prisrčnost med Rumunijo in Bulgarijo. SLUŽBA BOŽJA. Bukarešt, 10. avgusta. (Agence Tele-£raphique Bulgare.) Opoldne se je služilo v metropolitanski katedrali bogoslužje, ki so se ga udeležile mirovne delegacije, ministri, visoki državni dostojanstveniki in druge osebnosti. VESELJE V BELGRADU. Belgrad, 10. avgusta. Ker se je podpisal mir, jc mesto z zastavami okrašeno. Kakor se trdi, se prestolonaslednik Aleksander, ki se ta teden v Belgrad vrne, slovesno sprejme. Armadno poveljstvo se že pripravlja, da izvede sukcesivno demo-bilizacijo. GRŠKI KRALJ ARMADI. Atene, 10. avgusta. (Agence d' Athene.) Kralj Konstantin je izdal dnevno povelje glavnega stana na vse podčastnike in častnike armade in mornarice, v katerem naznanja, da se je podpisal zapisnik, ki določa grško-bulgarsko mejo in nato izvaja: >Vi ste ustvaritelji nove, povečane Grške! Vaša kri, vaš trud, vaši boji, vaše žrtve, vaša srčnost in vaša vztrajnost niso napravile samo naše domovine velike, marveč jo zdaj tudi ves svet spoštuje, ceni in slavi. Obžalujem le, ker toliko soborilcev mojih besedi ne bo čulo. A njih kri ni tekla zastonj in njih spomin ostane večen. Vas, ki živite, občudujem radi vaših junaštev in sem ponosen, ker taki armadi in mornarici poveljujem. Ukazal sem, da dobe svetinje vsi, ki so se obeh vojska udeležili. A gotovo je, da vsakega preveva čuvstvo, da je ustvaril veliko Grško, Naše delo pa še ni končano. Grška mora postati mogočna. Neprestano bom deloval, da ta svoj smoter dosežem. Vi, ki pod zastavami ostanete, me boste s tisto požrtvovalnostjo, ki ste jo na bojišču pokazali, podpirali. Vi, ki se ponosno in s triumfom povrnete k domačemu ognjišču, ohranite in širite naprej naš sklep: Grška bodi vojaško zelo močna, da jo bodo njeni prijatelji spoštovali in da postane svojim sovražnikom strašna.« PAŠIČ PREDSEDNIKU SKUPŠČINE. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) Ministrski predsednik Pašič je sinoči brzoja-vil predsedniku narodne skupščine Andri Nikoliču: »Veliko delo srbskega naroda, izvršeno pod modrim vodstvom našega vzvišenega kralja in s pomočjo neomejenega rodoljublja in enodušnosti narodne skupščine, je sedaj dovršeno. Danes zjutraj sc podpiše mirovna pogodba, s katero se pod žezlo Nj. Veličanstva srbskega kralja vračajo stare srbske dežele, tolikokrat na-pojene s srbsko krvjo. Dajoč slavo in priznanje rodoljubnim ljudskim zastopnikom jim vzklika vsako srbsko srce: Živeli! Ni-kola Pašič.« — Nikolič je takole odgovoril: Z največjim veseljem sem Vašo brzojavko sporočil gospodom narodnim poslancem in ne bom opustil naznaniti jo narodni skupščini v prvi seji. Današnji sveti dan bo srb-stvo pomnilo kot dan nagrade za velike trude srbskega naroda, ki s svojo lastno močjo korak za korakom dviga svojo svobodno državo. Kakor so narodni poslanci doslej v imenu naroda složno sodelovali pri velikem delu, tako tudi sedaj enodušno priznavajo svitla dela, katera je z božjo pomočjo izvršil srbski kralj, podpiran s sodelovanjem vsega naroda, zlasti pa s svojo junaško vojsko in modro vlado, ki ji Vi s tako srečnim uspehom predsedujete. Nikolič.« NEREŠENA VPRAŠANJA. Bukarešt, 10. avgusta. Vprašanje o avtonomiji cerkva in šol se je iz mirovne pogodbe izključilo. TURČIJA ODRINA NE ODSTOPI. — ENVER BEG KORAKA PROTI PLOV-DIVU? Berolin, 10. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Carigrada: Ko zunanje ministrstvo prouči brzojavna poročila turških poslanikov v inozemstvu, kako oni sodijo o odrinskem vprašanju, se sestavi besedilo note, ki je veliki vezir poslanikom na njih demaršo izroči. Nota se predloži ministrskemu svetu jutri, da jo potrdi. Porta zavzema stališče, da Odrina ne odstopi. Danes potuje delegacija Odrinčanov v Carigrad, kjer naprosi vlade velesil, naj nastopijo za to, da ostane Odrin pri Turčiji. V deputaciji bosta po dva Grka, dva Armenca in juda in trije turški mohamedanci. Iz Carigrada odpotuje delegacija na Dunaj, nato pa odpotuje del delegatov v Rim, Pariz in v London, drugi del pa v Berolin in v Peterburg. Vlada je dvema višjima uradnikoma naročila, naj spremljata delegacijo. »Agence Otomane« poroča: V Carigradu in v Smirni so bili shodi, na katerih so se zavzemali za to, da naj Turčija ne izroči Odrina. Carigrad, 11. avgusta. Porta se zahvaljuje velesilam za njihovo posredovanje in izjavlja, da, če velesile žele trajnega miru na Balkanu, morajo Odrin priznati Turčiji. Pariz, 11. avgusta. Tukajšnje časopisje nastopa zdaj za to, da ostane Odrin Turčiji. Kolin, 11, avgusta. »Kolnische Zei-tung« poroča, da namerava Enver beg korakati proti Plovdivu. V Trakiji stoji 400.000 Turkov. (?) V angleški Indiji sc je med 60 milijoni ondi bivajočih muslimanov pojavilo silno gibanje. V vseh mestih se vrše shodi, ki poživljajo angleško vlado, naj ne pritiska na Porto, da bi Odrin vrnila. VPRAŠANJE REVIZIJE. Dunaj, 10. avgusta. »N. Fr. Presse« je dobila o Berchtoldovi avdienci pri cesarju to-le poročilo: Javnosti seveda ni znano, kar se je govorilo med vladarjem in zunanjim ministrom, vendar so pa znane inteneije, ki jih zasleduje avstro-ogrska zunanja politika. Z gotovostjo se lahko reče, da ne naša vlada ne kaka druga velesila ne bo poizkušala ovreči temeljnih določb buka-reške mirovne pogodbe. Naše razmerje z Rumunijo izključuje, da bi proti miru, ki se je sklenil vsled prizadevanja rumunskih državnikov, ostro nastopili. Ne more se pa za molča ti, da avstro-ogrska vlada miru na Balkanu na podlagi bukareških mirovnih pogojev ne smatra za trajnega, marveč goji resno skrb, da je boj za Makedonijo samo odložen. Ker je pa mir in red v Turčiji odvzetih pokrajinah predpogoj za .njihov gospodarski razvoj, na katerem jc naša monarhija v prvi vrsti interesi-rana, je s tem podano stališče avstro-ogrske vlade, da vsaki možni modifikaciji bukareških določb v korist Bulgarije nudi svojo moralno pomoč. Grof Berchtold je zvečer odpotoval iz Ischla nazaj na Dunaj. Belgrad, 9. avgusta.) (I z v i r n o.) Rusija je predvčerajšnjim obvestila Majoresca, da si v vprašanju Kavale kakor tudi v vsakem drugem vprašanju, ki se tiče evropskih koristi, pridržuje pravico do naknadnega pregleda konferenčnih odločb. Belgrad, 9. avgusta. (I z v i r n o.) Iz Londona poročajo, da se mirovna pogodba revidira, toda ne na škodo Srbije. Pariz, 10. avgusta. »Temps« objavlja to-le od zgoraj inspirirano vest: Izmenjava misli med Parizom in Peter-burgom glede koraka, ki ga je včeraj podvzel ruski poslanik Šebeko v Bukareštu za revizijo bukareške pogodbe, se danes nadaljuje. Francoska vlada, ki se poprej ni bavila z nobenim ruskim predlogom, je za ta korak šele včeraj izvedela. Proučila bo posledice, ki iz tega izhajajo, in sicer z živo željo, da bi v Bukareštu sklenjeni aranžma napravila za Rusijo sprejemljiv pod pogoji, ki se zde Franciji pravični in zadovoljivi. Bukarešt, 11. avgusta. Neki aktivni rumunski minister, ki se je bil udeležil mirovnih pogajanj, izjavlja: Ali bodo velesile mir revidirale ali ne, o tem se ne more še ničesar reči. Revizije ne žele vse velesile, ampak le one, ki se zavzemajo za veliko Bulgarijo. Do konference velesil ne bo prišlo, ker ne odgovarja interesom cele Evrope, ampak le interesom nekaterih velesil. Bukarešt, 9. avgusta. Neki visok rumunski dostojanstvenik, ki je v mirovni konferenci igral važno vlogo, je na vprašajne nekega dopisnika, kako stališče zastopa Rumunija v revizijskem vprašanju, odgovoril tako-le: Rumunija v tem vprašanju sploh ni zavzela nobenega stališča, ker je revizija sploh nemogoča in se ne bo izvršila, ker velesile v tem niso edine. Sklicanje konference bi se razbilo na odporu Nemčije in Francije. Ministrski predsednik Majorescu je zato tudi v današnji seji izjavil, da je mir postal polnomočen. Belgrad, 9. avgusta. (I z v i r n o.) »Samouprava« konstatira vseobčo radost celega evropskega časopisja radi sklenjenega miru; to radost kvari edi-nole avstro-ogrsko časopisje, ki zahteva revizijo, češ, da se ne more dopustiti, da bi se Bulgarija preveč oslabila. Ta bojazen je pa neopravičena, ker bo Bulgarija vgndarle ostala naj- močnejša balkanska država na jugu Donave. »Samouprava« upa, da velesile ne bodo kvarile bukareške pogodbe, marveč da jo bodo sprejele na znanje, ke*- je v splošnem inteiresu, da Evropa pusti Batkanccm svobodo, da svoje notranje stvari sami aranžirajo. Belgrad, 9. avgusta. (Izvirno.) Razlogi Vesničeve izjave v »Tempsu« proti reviziji mirovne pogodbe so v pariških političnih in službenih krogih izzvali splošno odobravanje. V Franciji nihče ne želi revizije. Francoska vlada jc odkrito proti reviziji ter zastopa mnenje, da more biti trajna le tista pogodba, ki jo balkanske države same med sabo sklenejo. Listi obsojajo postopanje Rusije radi note, ki jo je predložila bukareški konferenci, v kateri zahteva revizijo pogodbe v vprašanju Kavale ter s tem odpira pot za vpletanje drugih velesil. Poluradni krogi mislijo, da hoče Rusija s tem korakom Bulgariji zavarovati Trakijo z Odri-nom, drugače pa da ne želi revizije. Belgrad, 10. avgusta. Z ozirom na napade srbskih listov na Rusijo vladna »Samouprava« pomirja javno mnenje in izvaja, da se ne sme vreči v isti lonec tisto rusko časopisje, ki se za Bulgarijo zavzema, z rusko vlado, katera jc Srbiji veliko dobrega storila. Greh bi bil, če se primerja ruska politika; s politiko neke države, katetre protisrbski značaj se liki rdeča nit vleče skozi stoletja. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) Avstro-ogrska nota o reviziji mirovne pogodbe jc sestavljena v rezolutni obliki, ruska je pa miroljubna po obliki in vsebini. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) Francoski listi menijo, da bo Rusija odstopila od revizije, ko se nekoliko poleže momentano bulgarofilstvo. —t Francoski listi ne verjamejo v avstro-rusko kooperacijo, ker so si obojestranske koristi nasprotne; Rusija stoji na stališču, da je Kavala Bulgariji potrebna radi ravnotežja in zato zahteva revizijo edinole radi Kavale, medtem ko stoji Avstro-Ogrska na stališču, da tre<-ba revidirati celo pogodbo. SAZONOV KONFERIRA. Peterburg, 10. avgusta. (Peterburška brzojavna agentura.) Zunanji minister Sazonov je zaslišal včeraj francoskega in angleškega poslanika, kakor tudi zastopnika Rumunije in Srbije. CESAR VILJEM KRALJU KAROLU. Bukarešt, 10. avgusta. Povodom mirovnega zaključka je rumunski kralj Karol poslal nemškemu cesarju naslednjo brzojavko: »Po mnogih velikih težavah, ki jih je bilo treba premagati, in po Tvoji zaslugi je mir zagotovljen in bo ostal d ef in itd« ven. V tem, za mojo vlado tako pomembnem trenotku se moje misli mu-de pri Tebi in zahvaljujem se Ti za dokaze iskrenega prijateljstva in gorke simpatije, ki si mi jih izkazoval v teh težkih časih. Podpisal Karol. — Cesar Viljem je odgovoril: »Danes popoldne došla brzojavka me je zelo in resnično razveselila. Pošiljam Ti moje odkritosrčne in iskrene čestitke k lepemu uspehu, ki ga nima lc Tvoje ljudstvo, marveč vi»e vojskujoče se države in s tem cela Evropa zahvaliti Tvoji modri in resnhVio državniški politiki. V veliko zadoščenje mi je, da omenjaš, da sem k doseženemu tudi jaz »Kaj pa ta krik pomeni?« vprašal ,fe podčastnik strogo. »Ne morem povedati, toda poznal sem glas Nikandra Filemonoviča Be-zuha.« »Pojdi, pokliči ga sem!« Kozak je izginil, začel klicati in slednjič se je prikazal poklicani Bezuh. Poročnik in podporočnik sta se približala k polmJgemu. blatnemu ko-zaku in poročnik ga je vprašal: »Kaj si ti kričal?« »Da, jaz, vaše blagorodje,« pri teh jesedah je dvignil desno roko k čelu, da bi salutiral, kar se je spomini, da je brez uniforme, brez kape in postalo ga je sram in obstal je stegnjen pokonci z izbuljenimi očmi. »Ti živinče,« nasmejal se je poročnik, ko je zapazil ponesrečeni poklon, »govori vendar, zakaj si kričal in se začel prepirati?« »Jaz sem prvi, vaše blagorodje, odkril sled, ker sem lovec po poklicu, tu so pa pritekli drugi in začeli brskati po vseh kopicah in lozali, da so me zmešali, uničili so sledove in jaz sem zgubil deset rubljev.« Podporočnik, ki je večkrat hodil na lov, je priznal, da ima kozak prav in je zašepetal polglasno: »Ima prav, pes zgubi sled tudi že po lovu.« »Vem, vem,« pokimal je z glavo predstojnik; »poslušaj, kozače, me boš kaznovan radi prepira, dobiš nagrado, toda najti moraš zločince!« »Razumem, vaše blagorodje ... in prosil bi, da bi mi dali na pomoč samo enega tovariša, samo Balika, drugi naj se pa ne mešajo.« » »Dobro, vzemi Balika.,« potem se je pa obrnil k podčastniku: »odpokličite druge.« Zgodilo sc je po povelju, poklicali so vse na breg in jim dovolili iskati po drugih krajih, samo ne tam, kjer sta Bezuh in Balik iskala sledove v bližini prehoda. Poročnik in tovariši so nepotrpež-Ijivo čakali na obed. za zabavo so pa naredili velike ognje in sc zabavali s pogovori. Župan se je približal z odkrito glavo. »Česa hočeš?« je vprašal poročnik surovo. »Prosim milosti, vaše blagorodje, ljudje so lačni, zmučeni, a danes je delaven dan, spomlad.« »Spravi se, pasji sin! Ali jaz nisem lačen? Celo noč sem bil v službi.. Dokler ne najdem brodu, ne izpustim nikogar.« »Kako bo to, ker ni broda.« »Proč! VunU Žene in otroci so se začeli bati za može in očete in šli v gozd gledat, kaj delajo, ter so jim za vsak slučaj prinesli jedi. Začetkoma so kozaki, ki so obdajali kmete, puščali k njim ženske, potem je pa podčastnik to zapazil in naznanil poročniku. »Nagnati jih preč, a če je katera prinesla jedi, vzeti in dati kozakom!« Začel se je lov na ženske in otroke in preiskavali so jih na grde načine, če nima katera pri sebi skritih jedil. Otroci so bežali, padali, jokaii in kozaki so jih tolkli za šalo. Huje je bilo z ženskami in dekleti, kajti ako so jih vjeli, so jih začeli preiskavati in zraven so delali nespodobne šale. Kričale so, prosile, rotile, kar je vzbujalo samo smeh, kadar se je pa katera iztrgala, je tekla, kar jc mogla, v vas in širila strah in grozo.. Kmetom so se bliščale oči, kleli so, toda stali mirno pod grozo sulic kozaške straže. Ko je poročnik slišal kričanje in jokanje žensk in videl, kako jih love, se je veselo nasmejal in rekel: »Kako se zabavajo rebjata!«1 In »rebjata« so se zabavala, dokler niso zbežale vse ženske in otroci. 1 Ruska beseda in pomeni: otroci. Slednjič sta prišla kozaka z dja-kom in prinesla obilno kosilo, zlasti pa veliko steklenic žganja in vina. Poročnik sc je razveselil in povabil na obed poleg podporočnika in batju-škc tudi še praporščaka. Med kosilom je poklical načelnik kozaka, da bi povedala, kako sta opravila, pri tem je pogledal na njuna rdeča obraza in zaklical: »Ah, vidva pasja sina, sta pila?« »Da, vaše blagorodje. V krčmi p6 kozarčku.« »Lažcš! Koliko je bilo kozarčkov?« »To je težko povedati.« »Ali je to bilo v krčmi ?« »Prisegava pri Bopu, da se nisva dotaknila steklenic vašega blagorodja « »No, raj bo! Zdaj mi pa povej o župniku!« jc velel. »Župnik je v začetku rekel, da nima niti žganja, niti vina, ko smo mu pa sporočila, da bo poiskal vahtmaj-ster, naju je takoj uslišal; čez pol ure je pa njegov hlapec prinesel nekaj steklenic žganja in vina.« »Korenjaka sta, dobro sta se obnesla in zapomnita si, da kozakom se ne sme odreči ničesar.« Mahnil je z roko in kozaka sta odšla. »S takimi kozaki pobijemo svet, kaj ne. batjuška?« se je smejal uorofi- mogel doprinesti. Vsemogočni Bog nai Te v milosti ohrani še dolgo v blagor dežele, katere krasni razvoj slejkoprej zasledujem s prisrčnim prijateljstvom in občudovanjem. Veselim se najinega skupnega sodelovanja v svrho miru. Podpisal: Viljem.« Nato se jc rumunski kralj še enkrat zahvalil z naslednjo brzojavko: »Ljubeznjive besede v Tvoji prisrčni brzojavki me napolnjujejo s ponosom in odkritosrčno hvaležnostjo. Smatram se za srečnega, da sc je z mojim posegom v dogodke napravil konec dolgotrajni krvavi vojni in zagotovil mir. Naj bi nam bilo sedaj dano z zaupanjem gledati v bodočnost in začeti daljšo dobo miru, da ne mine zaupanje v krogih vsega javnega življenja. Še enkrat iskrena hvala za Tvoje gorko zanimanje in Tvojo krepko podporo. Podpisal: Karol.« • CESAR VILJEM ODLIKOVAL MAJO-RESCA. Berolin, 10. avgusta. »Reiclisanzei-ger« naznanja, da jc cesar Viljem ru-munskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Majorescu podelil veliki križ reda Rdečega orla. NEMŠKI CESAR POČASTIL GRŠKEGA KRALJA. Atene, 10. avgusta. (Agence d'Athe-nes.) Cesar Viljem je imenoval brzojavno kralja Konštantina za feldmar-šala nemške armade. NEMČIJA ŽELI, DA ŽE ENKRAT BODI IN OSTANI MIR. Berolin, 10. avgusta. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše v svojem te-denskolm jiregledu: »Zadnji teden jc prinesel važen dogodek, zaključek miru v Bukareštu. Rumunska prizadevanja, da se sklene mir, smo na tem mestu od prvega trenotka dalje, ko se je ta misel pojavila v Bukareštu, s priznanjem spremljali. Danes se veselimo srečno dovršenega dela modre in energične državniške umetnosti, ki je kralju Karolu in njegovim svetovalcem pred Evropo in celim svetom v čast in priznanje. V Nemčiji sc z najtoplejšimi simpatijami obračamo k častitljivemu Sfnezu, ki je svojo dolgo modro vlado ovenčal s takim uspehom. Nobena balkanskih držav nc izide iz trdega boja brez novih pokrajin, v katerih se obetajo hvaležne naloge in natlc. Dasirav-no morda niso vsa vprašanja končno rešena. si morejo vojskujoče se države čestitati, da so našle v Bukareštu mir, ki ga opustošeni Balkan in iijegova težko izkušana ljudstva tako potrebujejo. Tudi Evropa želi, da že enkrat bodi in ostani mir.« ALBANSKO VPRAŠANJE SE PO-VOLJNO REŠI. Dunaj, 10. avgusta. Na včerajštnji veleposlaniški konferenci v Londonu so stvari tako napredovale, da je opravičeno upanje, da se bo na prihodnjem posvetovanju posrečilo rešiti še vsa ostala vprašanja. Popoln sporazum se je dosegel glede južnoalbanskili meja v toliko, da rt Stylos in Korica pripa-deta Albaniji in bo torej meja potekala po črti, katero sta zahtevali Avstro-Ogrska in Italija. V vprašanju glede otokov se je doseglo bistveno zbliža-nje. Kar se tiče usode Thasosa, se jc nik, ko je pa zagledal njegov mračni obraz, je dostavil: »Vi imate pa samo upornike v glavi? Jih bodo že dobili.« »Bog daj,« je vzdihnil, »Vam, batjuška, je menda Tomaž Ime,« se je nasmejal poročnik. »Zakaj?« »Ker on jc bil ravno tako neveren, kakor vi,« so se nasmejali častniki; »poglejte samo jna naša rebjata. in taki ne bodo vjeli stotine zločincev?« »Bog daj, Bog daj!« Ko so sc napili in najedli, je velel poročnik prinesti kozaško burko1 in vlegel sc je spat. Njegov zgled sta posnemala podporočnik in praporščak. Batjuška je hodil nad bregom in pričakoval tolažilne novice. Bilo jc žc popoldne, ko se je zbudil poročnik, pogledal na kozakc, ki so poželjivo gledali na ostanke obeda in spomnil sc jc, da kozaki niso še nič iedli. Vstal je, sc iztegnil, prižgal cigareto m zakričal: »Vahtmajster in župan k meni!« Ko sta pa stala pred njim: »Vzemi polovico kozakov in od jahajte v vas, da se pokrepčate, a župan naj ti pokaže, kje in kaj smete vzeti, da 1 Velik in topel vrhnji plašč, da se Človek lahko popolnoma zavije vanj. sklenilo, da ima otok pripasti tisti državi. ki dobi lvavalo. SRBIJA IN AVSTRIJA. Bukarešt- 9. avgusta, Rumunski minister, ki jc sodeloval pri mirovni konferenci, se je glede avstro-srbskega razmerja izjavil naslednje: U pogajanjih med gospodom Pašičem in avstrijskim poslanikom v Bukareštu mi ni ničesar a ianega in ne verjamem nanja. Rumunija bi bila seveda za sporazum med Avstroogrsko in Srbijo, če bi se jo v tem oziru vprašalo za mnenje; vsi-kdar bi Srbiji svetovala pomisliti, da je v svojih najvažnejših koristih navezana na monarhijo. ZAHTEVE ČRNEGORE. Pariz, 11. avgusta. »Temps« poroča: Crnagora zahteva kot odškodnino za drugo vojsko',cel Sandžak, vključiv-ši Prizren in Djakovico. Srbska vlada je pripravljena tej želji ugoditi, izvzem-ši Prizren. Ako se sporazuma ne doseže, je določeno razsodišče prijateljske velesile. DROBNE VESTI. Sofija, 9, avgusta. Grške prednje straže so baje včeraj večkrat prekoračile de-markacijsko črto in so Bulgare izzivale. Začelo sc je nato streljanje. Na obeh straneh je padlo več žrtev. Vlada je radi tega dogodka pri velesilah protestirala. Soiija, 9. avgusta. Po dvatedenskem odmoru je došla danes zopet prva pošta čez Odeso. Soiija, 10, avgusta. (Agence Telegra-phique Bulgare.) 64 bulgarskih učiteljev iz Maccdonije, ki so jih srbske oblasti aretirale in gonile v Srbiji iz zapora v zapor, je bilo bilo izgnanih iz Smedereva v Or-šovo, odkoder so došli na stroške bulgarske vlade v Lompalanko. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) Glasom poročil, ki jih vsak dan dobiva zdravstveni oddelek notranjega ministrstva, je kolera popolnoma omejena. Že dva dneva ni bilo v celi deželi nobenega novega slučaja več. Belgrad, 9. avgusta. (Izvirno.) Finančno ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki ima proučiti dosedanje finančne operacije v novih krajih. Na podlagi dobljenih rezultatov se sklene potem finančni zakon. Belgrad, 9. avgusta. (Izvirno.) Vse železniške koncesije, ki so jih bili dali Turki inozemcem, se razveljavijo. Tisti imejitelji koncesij, ki so jih v pravnem oziru dobili pravilnim potem, bodo dobili odškodnino. Darovi za \mm\ škod. Štefan Rojnik, c. kr. rač. revident, Gradec, 5 K; Beričič Andrej, trgovec, Cerknica, 1 K; Kan-duč Franc, kaplan, Cerknica, 5 K; Jernej Pavlin, kaplan, Cerknica, 5 K; Andrej Furlan, kaplan, Sv. Križ pri Trstu, 3 K; Marčič Valentin, župnik, Železniki, 3 K; dr. Ivan Černe, mesto venca na grob pokojnega Ivana Vencajza, 10 K; Anton Kolar, župnik, Sv. Ilj pri Velenju, 10 K; dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar, Ljubljana, 50 K; hranilnica in posojilnica Bloke 10 K' Franc Hrastelj, arhidiakoi:, Konjice, 5 K; Ana Rcgali, Ljubljana, 2 K; Anton Kržič, c. kr. profesor, Ljubljana, 20 K; Josip Šiška, kanonik. Ljubljana, 15 K; Franc Matičič, župnik, Boljun, 2 K; M. Dimnik, dež. poslanec, Jarše, 2 K; Matija Gerzin. župnik, Prescrje, 5 K; Anton Rogač, dekan, Hrušica, 5 K; Rudolf Strnad. c. ki. upravnik, Ilirska Bistrica, 2 K; Regen Josip, župnik, Unec, 5 K, Plevanec Ivan, župnik v pok,, Vel. Gaber, 10 K; Abrain Jos., vikar, Obloke, 5 K; dr. Jos. Marinko, Mavčiče, 5 K; And. Šimenc, župnik v pok., Dol pri Ljubljani, 5 K; Ivan Tušar, c. kr. uradnik, Idrija, 5 K; dr. Giur. Bonifačič, kanonik, ne bo nobenega nasilja in bo vsak dobil enako; dvora se ne dotakni, lam se bom jaz nastanil, tudi batjuške nc. niti katoliškega župnika, ker pri njem bo stanoval podporočnik. Čez uro se vrni in vzemi drugo polovico kozakov, tla se najedo; župan naj pokaže koče! Pojdite!« Vahtmajster jc odšel, župan je pa, obstal. »Česa hočeš?« »Vaše blagorodje, kaj pa ljudje?« »Ljudje! To so psi, ne ljudje Hej, praporščak!« a ko je prišel: »Vam praporščak, prepuščam poveljstvo, s podporočnikom grem v vas, ko se vsi kozaki vrnejo nasičeni, izpustite to živino,« je pokazal na gručo kmetov. »Po povelju!« »Kadar sc vrneta Bezuh in Balik, mi sporočite, ali pa, ako sc zgodi kaj novega . . . razpostavite straže, da nikdo ne uide.« »Po povelju,« pokimal je ter odšel. Poročnik si je otrepal široke hlače, a ko je zagledal, da ima blatne čevlje, jih je velel očistiti. Potem je pa rekel popu, ki jc prišel mimo: »Hej, batjuška, čas nam bo iti na obed, pojdemo v dvor in vi z nami ?« Batjuška je pogledal proti »Začaranemu močvirju« s hrepenečim pogledom; žal mu jc bilo ločiti sc od brega, Mali Lušinj, 5 K: Šterk Jure, Vinica, 15 K; Štefan Kropeč, Crcs, Narodni dom, 1 K; Župnija Preska 10 K; Franc Petrič, župan, Žiri, <1 K; Damjan Pav-lič, /upnik, Kostanjevica, 20 K; neimenovan, Top-licc, 72 vin,; Lovrenko Fran, župnik, Razbor pr-Slovenigradcu, 2 K; Fran Komatar, profesor, Kranj, 1 K; Ivanka Rnhič, Kranj. 2 K; Rojko Marenžič, Kranj, 3 K; Peter Pokom, Primskovo pii Kranju, 1 K; Jurij Soili, Rupa, t K; Ivan Brodar, Hrastjc, 1 K; Franca Pernič, Krani, 1 K; Anton Kralj, la|-nik Z. Z., Ljubljana, J K; L N. C. Roger star., cesarski svetnik, Ljubljana, 5 K; Fia A. Mišic, škof, Mostar 50 K; profesor Vcstcr, namesto venca na grob pokojnega sod. svetnika Iv. Vencajza, 20 K, Turške zverinslvo v Traciii. (Izvirno poročilo.) -Aposloistvo sv. Cirila in Mcioda« je prejelo i7. Odrina obširno poročilo o turških grozovitoslih v Traciji in v odrinski okolici. Poročilo jc spisano dne 1. avgusta v Odrinu ter po posebnem kurirju odposlano v Carigrad in dne 6. avgusta oddano na avstrijski pošti v Carigradu. Iz tega poročila navajamo danes samo najvažnejše točke. V Londonu določeno turško-bulgarsko mejo Midia—Enos so Turki prekoračili dne 16. julija. Turški vojaki so dobili povelje. da morajo pri svojem prodiranju po-žigati in porušiti vse bulgarske vasi in po-klati vse bulgarske prebivalce, Turški vojaki so to povelje natančno izvršili. Od Galipolija in Čaialdže pa do stare bulgarske meje. ni ostala niti sma bulgarska vas in niti en Rulgar. Turške čete so nepopisno grozovito divjale proti bulgarskim prebivalcem v Traciji, posebno proti bulgarskim ženam in deklicam. Pri turškem prodiranju v '.['racijo sc je očitno pokazala grško-turška zveza. V mnogih vaseh so sc grški in turški prebivalci pridružili turškim rednim četam ter pomagali klati, ropati, onečaščevati in po-žigati. Odrin so Turki zasedli, dne 22. julija zjutraj. Vse katoliške vasi, cerkve in šole v odrinski okolici so požganc in porušene, Slovencem dobro znani junaški župnik Ivan Bone v v Ak-Bunarju pri Odrinu je najbrže umorien. Katoliška vas Sudžak v stari Bulgariji je razdejana, »Slovenčev« dopisnik župnik Nikolaj Dimitrov se skriva v gorah. V Odrimi so sc velike množice bulgarskih beguncev zatekle pod varstvo katoliških misijonarjev in evropskih konzulov. Turki se v Odrinu utrjujejo. Obširnejše poročilo iz Odrina še priobčimo. Merske novice. š Božidar FlegeriSeva slavnost povodom odkritja njegovega nagrobnika pi'i Sv. Bolfenku na Kogu in spominske plošče na pesnikovem domu v Vodrancih v nedeljo, dne 17. avgusta 1913. Pri Sv. Bolfenku. Ob 10. uri slovesna sveta maša. Slovesno odkritje nagrobnika, Nagrobni govor. (Govori svetnik g. Val. Cajnko iz Varaždina.) Pesem: »Bogu«. (Moški zbor, besede R. Flegeričeve, uglafibil A. Nedved.) !Na; Flegeričevem domu v Vodrancih. Pozdrav gostov. (Govori načelnik odbora za Flcgcričev spomenik g. Jos. Sinko.) Slavnostni govor z odkritjem spominske plošče. (Govori g. prof. dr. Fr. llešič iz Ljubljane.) Pesem: »Molitev za slovanski rod.« (Moški zbor, besede in na-pev zložil Avg. Leban.) Banket. Ljudska veselica z godbo, s petjem, z govori itd. — Radi banketa (kuvert stane 3 K brez pijače) sc je oglasiti do 15. avgusta t. 1. pri odborovem blagajniku g. ker sc je nadejal, da vjamejo zločince. Podobna čustva mora imeti pes, ako mu preganjana mačka uide na drevo. Batjuška je vedel, da se nahajajo uporniki čisto gotovo v »Začaranem močvirju«, a vendar jih nc more dobiti. Rekel je torej poročniku: »Jaz sem duhovnik, danes je. vc^ lika sreda, jutri veliki četrtek, ne spodobi sc, cla bi šel na zabave in veselje; poleg tega imam bolno ženo.« »Kaj pa šlahčič, ali ima ženo, od-raščene hčerke, kaj?« »Gospodaruje vdova z lepo hčerko.« »lii, torej ne bo s kom piti,« .jc rekel z odmevom nezadovoljnosti po-ročnik. »Saj bo vendar drugi častnik, a vojaškim ljudem je najbolj prijetno, ako so sami z ženskami,« se je nasmehnil dvoumno pop. »Prav imate, batjuška, se bova že pozabavala. Hej, Aleksij Kirilovič, od-jašiva proti dvoru, tam jc samo mada-me in njena hčerka. Kako škoda, da nisem obrit,« dotaknil se je z roko trdih ščetin, »toda hudič naj io vzame,« i\i potegnil je po dolgib, črnih, po kozaško povešenih brkah. Ko ga je kozak očistil, je naravnal epolete, posadil kapo, popravil pas, sabljo in zaklical: »Konja!« Dalje.'! Iv. Kolariču v Središču; z oglasilom jc istočasno vposlati omenjeni znesek. — Slavnost se vrši ob vsakem vremenu 1 — Vsa narodna društva dobro došla! — l)a ne bode kakega nesporazumlje-n.ia, se opomni, tla se posebna vabila ne bodo razpošiljala. — Odbor za Bož. Flegeričev spomenik. š Liberalna »zavest«, O tej stvari piše zadnji Narodni List« to-le hinavščino: -Kajti nc da r.e tajiti, da prošinja danes vsakega zavednega spodnještajerskega narodnjaka zavest, da ne bo poprej bolje, dekler ne dobe politične moči v roke zopet narodni možje, ki se bodo borili proti Nemcem in vladi brez ozira na nemškutarske škcie in koristi posameznih oseb.« Koliko hinavščinc je v tej liberalni »zavesti«, lo par dokazov: Naši deželni poslanci se borijo ' z ozirom na nemškutarske škofe*; že tri leta proti nemški nadvladi v deželi, a liberalna »zavest'< dr. Kukovca pomaga Nemcem v boiu proti tej obstrukciji. Naši državni poslanci stoje nasproti vladi na Dunaju v opoziciji, poslanec dr. Ravnihar pa se s svojo liberalno »zavestjo« nahaja v vladni stranki ter glasuje za nemško vlado in posebej še za ministra dr. Hochenbur-gerja. V občinski odbor narodnega trga Vransko so vzeli liberalci pet štajercijan-ccv. Taka jc ona hvalisana narodna zavest spodnještajerskih liberalcev. š Diamantna sv. maša. Dne 25. julija je v Gradcu pri usmiljenih bratih obhajal diamantno sv. mašo bivši dekan in nad-župnik vuzeniški č. g. Tomaž Mraz. Slav-ljencc je bii rojen 5. decembra 1826. pri Št. Vidu pri Grobelnem. š Detomor.. Posestnikova hči Helena Mastnak v Lokarjih pri Sv. Juriju ob juž, železnici je imela znanje z nekim železničarjem, ki ni ostalo brez posledic. Ko je železničar to zapazil, je dekleta takoj zapustil in jo popihal v Ljubljano. 24. julija je Mastnak povila žensko dete, katero je 29, julija iz srda nad detetovim očetom zavila v cunje in vrgla v gnojnico. Dete sc še istega dne mrtvo potegnili iz gnojnice, detomorilko pa zaprli. š »Marburgerca« roji. Znani nemšku«-tar Krajnc pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se jezi v zadnji -Marburgerci«, ker se bo slovenska šola pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pri Lučanah pomnožila in razširila Jan je h Krajnčevem pismu pristavil dolg pesimističen uvod z napisom »Ein unter-steiriseher Posten verloren?« Iz cele kolo-bocije je razvidno, kakor da si Nemci do-mišljujejo, da je bil Sv. Duh nekdaj nemška posest in postane sedaj — slovenska. Reveži! Slovenci že stoletja prebivajo " tej slovenski okolici in bodo tudi šc z/ naprej! Koroške novice. !< Koroško—Tolsti vrh—Guštanj. V nedeljo, dne 17. avgusta, ob 2. uri popoldne se vrši v Tolstem vrhu pri gospodu Osetu tolstovrške slatine občni zbor živinorejske zadruge za Tolsti vrh in okolico, pri katerem se bo obravnavalo zaradi podpore od ministrstva za nakup in zboljšanje pašnika. Ker jo občni zbor zelo važen in splošnega gospodarskega pomena, prosimo, da bi se vse bližnje in daljnjo kmetsko ljudstvo zborovanja udeležilo. Dnevne novice. 4 Shoda S. L. S. v Bevkah in Borovnic!. Včeraj dopoldne ob 8. uri se je vršil v Bevkah dobro obiskan shod, na katerem je govoril poslanec Gostim čar. Shod se je vršil na prostem pred cerkvijo in jo izrazil zaupanje strainki in poslancu Gostinčarju, — Popoldne ob 3. uri pa se je vršil shod v Borovnici, na katerem je govoril posl. Gostinčar. Vkljub slabemu vremenu jo bit shod zelo dobro obiskan. Tudi na tem shodu se zborovala obsodili nesramno postopanj e liberalnega časopisja proti voditeljem S. L. S. in izrekli zaupanje poslancem in posebej dr. Šu-steršiču. — Tekmovalna vožnja kranjskega in koroškega avtomobilskega kluba sc vrši dne 15. in 16. avgusta t. 1. Tekmovalna proga jc dolga 550 km in sc začne v Celovcu, potem vodi čez Velikovcc, Jezerski vrh, Kokro, Moste, Domžale, Celje, Radeče, Scvnico, Mokronog, Zatičino, Zgornjo Krko, Grosuplje in Ljubljano, kjer bo nočna postaja. Drugi dan iz Ljubljane v Škofjo Loko, Poljansko dolino, Cerkno, Reko, Tolmin, Kobarid, Bovec, Prcdil, Trbiž, Medgorje, Neč, Pliber k, Beljak in Celovec, kjer jc cilj. Tekmovalna določila so zelo stroga. Tekma je otvorjena za motorne avtomobile vseh vrst, ki so v posesti klubovih članov. Tekmovalne vozove morajo krmariti tekmovalci sami. Vsi vozovi morajo glede svoje konstrukcije in opreme ustrezati oblastvenim predpisom in bodo plombirani. Vsakemu vozu se določi na predvečer en kolodvor za naslednji dari vožnje. Vsa dela na vozu smeta izvršiti le dve osebi. Vsi premori, ki so neproslo-volini. sc klasificirajo s kazenskimi oikami. Priglasna taksa 30 K, naknadna priglasitev proti dvojni taksi. Za tekmovalce, ki dobe najmanje število pik, je določeno osem častnih nagrad, vsi priglašeni vozovi, ki so vso progo prevozili, dobe po eno srebrno plaketo. V Ljubljani na večer prvega tekmovalnega dneva se vrši v hotelu »Union« zabavni večer na čast vsem udeležencem. -h Osebne vesti. Deželnosodnemu nadsvetniku dr. Francu V o u š e k v Mariboru se je povodom zaprošene vpoko-jitve brez takse podelil naslov dvornega svetnika. — Prov, nemastništveni konci-pist pri okrajnem glavarstvu v Sežani Franc Sve tek je na svojem dosedanjem mestu imenovan za namestništvenega kon-cipista. — Prov. policijski kanclist Franc G a s p i č v Zadru je imenovan za defini-tivnega policijskega kanclista v statusu tržaškega policijskega ravnateljstva. — Vse one, katere je pripravljalni edbor katoliškega shoda naprosil za slamo, prosimo, naj nujno z obratno pošto odgovore. -— Avbe za otroke. Tvrclka F. M. Regorsehek nasl. Ljubljana naznanja, da je dala napraviti po naročilu deželne zveze za tujski promet po vzorcu iz deželnega muzeja takoimenovane fur-me. Te avbe so bohinjskega izvira ter so edina starinska pokrivala, katera so nosili otroci. Kdor si želi tako avbo omisliti, se mora najdalje do 20. t. m. oglasiti pri tvrdki F. M. Regorsehek ali v trgovini »Pri solncu«. — Dijaška prireditev v Domžalah. Kamniški pododbor gorenjske podružnice S. D. Z. priredi dne 15. avgusta t. 1. — na Veliki Šmaren — v »Društvenem Domu« v Domžalah prvo svojo prireditev z zelo zanimivim sporedom, ki se ga bo še pravočasno naznanilo. — Ker je čisti dobiček namenjen dijaškim organizacijam, sc prijatelje dijaštva in vse cenjeno občinstvo prosi velike udeležbe. — Za Ljudski sklad so darovali meseca julija: Poslanec Demšar 120 K, neimenovan 50 K, posl. Gostinčar 30 K; po 20 K: g. knezoškof, dr. Zajec in dr. Pegan; po 10 K: dekan Arko, župan Šu-šteršič. kapi. Omahen, prof. Dermastia, g. Peternel iz Zirov 6 K; po 5 K: posl. Matjašič, Drobnič, dr. Derganc, dr. Stoje, prel. Kalan, župn. Petrič in 2 neimenovana; ur. Krhne 4 K; dr. Dermastia 3 K; po 2 K: ravn. Juvan, ravn. Traven, ravn. Rašica in župnik Barle; po 1 K: dr. Adlešič, dr. Natlačen, dr. Čekal, J. Ložar in neimenovan. — Prispevke sprejema: Tajništvo, Miklošičeva cesta štev. 6. — Lep uspeh Slovenca na gostilničar-skem polju. Letos je dokončal na višji gostilničarski, oziroma hotelski šoli na Dunaju z odličnim uspehom svoje študije g. Maks D o 1 n i č a r, sin restavraterja g. Dolničarja v Trbovljah, To je prvi Slovenec, ki je dovršil tako šolo in kar je najlepše, bil je najboljši učenec celega razreda. G. Dolničar je dobil na podlagi tega takoj izberno službo v Švici, ki mu jo je preskrbela šola sama, in se mu obeta prav lepa bodočnost. K zadevi se vrnemo itak še, ker smo naziranja, da bi bilo prav, ako bi več Slovencev posvetilo svoje moči tej stroki, v kateri so radi svoje nadarjenosti prav porabni. — Iz Kranja se nam poroča: Včeraj je imelo ljubljansko katoliško mladeniško društvo v tukajšnjem »Ljudskem domu« prireditev s prav zanimivim sporedom, katerega glavna točka je bila uprizoritev Calderonove igre »Stanovitni kraljevič«, Vsekako je zelo hvalevredno, da je društvo uprizorilo tako lepo igro, ki mora vzbudili najblažja čuvstva in poživiti versko zavest. Igra je v resnici napravila globok vtis, ker so igralci, posebno predstavi-telj »Stanovitnega kraljeviča«, storili v popolni meri svojo dolžnost in je bila vsa oprema primerna, kostumi krasni. — Pred igro je zapel oddelek pevcev ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov več lepili zborov in je podal dokaz, kako dobro izvežbane pevske moči ima imenovano društvo. Društveni predsednik vlč. g. Alojzij Stroj je pa v jedrnatih besedah razložil pomen društva pomočnikov in mladeniškega društva v naši organizaciji. — Udeležba je bila jako povoljna, tudi od strani prav odličnega občinstva našega mesta. Upamo, da ostane Ljubljančanom bivanje v Kranju v lepem spominu, kakor je tudi nas veselilo seznaniti se z društvoma, kjer je že marsikateri mladenič iz Kranja in okolice, ko se je učil obrti v Ljubljani, našel najboljšo družbo. — Reaktiviranje generala Lipoščaka. »Zeit« poroča iz dobro poučenih krogov, da bo general Lipoščak o prvi priliki imenovan za pehotnega divizijonarja. — Dr, Unkelhauser državni tajnik. Zagrebški uradni list obelodanuje poleg visokega odlikovanja dr, Unkelhauserja njegov ponovni poziv v hrvaško ministrstvo in istočasno podelitev naslova in značaja državnega tajnika. — Slovesna otvoritev zagrebškega »Zbora« bo dne 14. t. m. — Poštarji dobe v najkrajšem času 35 letno službeno dobo. Tozadevna na- redba je od vseK merodajniK faktorjev potrjena in čaka le še najvišje cesarjeve sankcije. Pričakuje se, da naredba v enem prihodnjih naredbenih listov izide. Veljavna bo za sedaj samo za poštarje. — Nesreča. V Žabnici pri Škofji Loki je dne 2. avgusta padel šest let stari posestnikov sinček Jožef Šifrar v živo apno. Pri tem je dobil take opekline, da je čez dva dni umrl. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. — Smrtna kosa. Iz Šemnika, župnija Sv. Gora, nam poročajo, da je ondi umrl globoko veren mož in zvest pristaš S. L. S, Martin Prašnikar, po domače Štrikar. Pokopan je bil na Sveti Gori v ponedeljek, dne 1. avgusta. R. i. p.! — Iz vojaške službe. Polkovnik Franc D r e n i k je bil na lastno prošnjo superarbitriran in upokojen, obenem pa imenovan za poveljnika v vojaškem podružnem domu za invalide v Neu-lerchenfeldu. — Stotnik Martin K o-Le r i č je imenovan za poveljnika 8. sa-> nitetnega. oddelka. — Poroka. Dne 12. avgusta se bo v podružnici sv, Nikolaja v Martinjivasi pri Mokronogu vršila poroka gosp. sodnega avskultanta Barleta z gospodično hčerko gospoda generala Zupančiča. Poročal bo ženinov brat zagrebški prebendar in nadbiskupski tajnik č. g. Janko Barle. — Gregorčič v češčini. Povodom letošnjih velegrajskih slavnosti je prinesel »Našinec« prelepo Gregorčičevo pesem: »Blagovestnikom« v češkem prevodu. Prevod je preskrbel Rudolf Linhart. — V vodnjaku utonil. 291etni I. Stokelj v Planini jc svojega 171etnega brata Edvarda 12-3 si. szah. 10 7. zjutr. 2. pop. 10i •Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« zastavlja pot sebičnosti. Trden temelj podaje za varstvo gospodarsko slabej-šega in opominja državo, dežele in občine., naj nc pozabijo svoje krščanske naloge: skrbeti za splošni blagor. V tem nauku ima svoje korenine misel o skupnosti cele krščanske družbe in srednjega stanu še prav posebno. Vse, karkoli je kdaj ustvarila samopomoč — bodisi cehi, zadruge ali karkoli — vse je zraslo na plodnih tleh krščanskega gospodarskega nauka. Kajti medsebojna podpora in pomoč, oziranjc na medsebojne koristi jc pristno krščansko načelo. Ako se krščanski gospodarski nauk med obrtniki iznova ne oživi, so izgubljeni. Le na temelju krščanske solidarnosti, ki se javlja v snovanju zadrug posameznih interesnih skupin, bo mogel obrtni stan uspešno nadaljevati konkurenčni boj s kapitalističnimi gospodarskimi pojavi, z veliko industrijo, karteli itd. Neorganizirana hiti obrt, hiti rokodelstvo v gotovo pogubo. V edinosti pa jc moč. Vse, kar je časih veljalo za monopol velikega kapitala, lahko obrt potom zadružništva izrabi v svojo korist: nakup in prodajo v velikem, stroje i. dr. Zadružništvo pa se mora prav razumeti. Kajti znana prisilna organizacija za rokodelstvo v Avstriji se ni obnesla, ker je imela preveč birokratičnega na sebi. Vedno glasnejši je bil klic po svobodnih zadrugah za vsako stroko posebej. Glavno pa je seveda, da se okrepi medsebojno zaupanje in odstrani škodljivce, ki se razvijajo v obrti sami. Z oživljenim krščanskim duhom se bo povrnila zvestoba in zaupanje in sebičnost z umazano konkurenco bo izginila. Ako se czremo na zgodovino obrti, vidimo, da je obrt cvetela samo tedaj, ko je v srednjem veku v javnem in zasebnem življenju vladal krščanski duh. Takrat je imela obrt res zlate čase. Liberalizem, ki je odpravil cehovstvo, je obrti prinesel le škodo. Vogelsang. Lueger, Kette-ler in drugi so potem začeli s krščanskimi socialnimi reformami in se pri tem naslonili na srednji vek, ne da bi pozabili, da moderni čas zahteva drugačnih oblik in drugačne uredbe nego so bile tedanje. Ko ni šlo več dalje, je pricapljal tudi liberalizem s svojo takoimenovano politiko za srednji sloj«. Kar ie v liberalnem obrtnem programu (Solnograd) dobrega, je vse vzeto iz krščanskega obrtnega programa; ostalo je samo prazen surogal, kajti nasprotniki nimajo ničesar pametnega, s čimer bi nadomestili načela krščanskega gospodarskega nauka. Zato je za vsakega jasno, kje naj obrt išče svoje rešitve. Ne pri nasprotnikih krščanstva in krščanskega gospodarskega nauka, marveč v starem krščanskem naziranju, ki ne trpi medsebojnega nasprotstva in ncvoščljivosli. Obrtniki naj se združijo v zadrugah in velikih zvezah in kmalu jim bodo zopet vzcveteli zlati časi. Po svetu. Iz življenja Pija X. Bolnišnica v Salza-nu, kjer jc kot župnik deloval Jože! Sarto — sedanji sv. oče —, ni mogla nikamor naprej, ker jc nedostajalo potrebnih sredstev. Župnik Jožef, ki je bil že preje prodal konja in voz in skupiček razdelil med stradajoče župljane, si je izposodil 25.000 litin jih daroval bolnišnici, ki se je nato vsa prenovila in preskrbela z modernimi higi-jeniškimi potrebščinami. Ravno tedaj je prišel na vizitacijo treviški škof Zinelli in ko jc zvedel o župnikovem delu za bolnišnico in da jc zastavil cclo svoj župniški prstan, mu jc rekel: »Vi bi menda še kadilnico dali!- Pri svojem odhodu je pa škof rekel župniku: Da nc napravite tu še kake nove neumnosti, vas imenujem za kanonika v treviški stolnici in za profesorja v semenišču.« Sarto je ljubil svoje revne Salzancc in jih ni rad zapustil, toda ubogal je. — Ko jc Sarto zvedel, da jc imenovan za škofa v Mantovi, mu je bilo tako težko, da se je pred svojim škofom zjokal kakor otrok. Na pot sc jc podal v priprosti du- hovniški obleki brez vsakega spremstva. Mcdpotoma se je ustavil v Padovi, da bi obiskal svojega bivšega profesorja insgr, Callegarija. Dospel jc v Padovo zarana zjutraj in se takoj podal v cerkev sv. Justine, cla bi opravil sv. mašo. Župnemu rektorju se jc pa neznani priprosti duhovnik zdel nekako sumljiv in začel ga jc izpraševati: Odkocl pa pridete?« Iz Trevisa, gospod rektor. Kaj pa delate ondi?-: »Jaz? Prav nič!« Kaj? Vi niste ne župnik ne vikar ne koadjutor?!« »Ne, gospod rektor, nc to ne ono.« »To sc mi pa čudno zdi, ko vendar vem, da v Trevisu jako primanjkuje duhovnikov, vi pa pravite, da nimate ondi nobenega opravka?« : To je gola resnica.« »Hm, fatalno! — Poznam vašega škofa in ako želite, vas bom njemu priporočil. Končno — zaradi mene lahko opravite sv. mašo.« Rektor se je pa tega dovoljenja takoj pokesal in naročil ccrkveniku, da ostro pazi na tega duhovnika in mu petem naznani, kako se bo obnašal pri sv, daritvi. Po sv. maši je prišel cerkvenik k rektorju in mu poročal, da jc duhovnik opravil sv, mašo z nenavadno pobožnostjo. »Toliko bolje!« je ves olajšan vzdihnil rektor. Medtem so pa prišli rektorju še .nckaj drugega povedat: Neznani duhovnik se je vpisal kot »Jožef Sarto, nevoimenovani mantov-ski škof.« Župnik je kar obstal. Potem sc je na vse mogoče načine opravičeval, škof Sarto ga je pa prisrčno smejoč sc prijateljsko potolažil. — Nekega clne jc škofova sestra, ki je vodila kuhinjske posle, vsa prestrašena stopila v Sarlovo sobo in mu naznanila, da je nekdo celo kosilo iz kuhinje ukradel. »Morda je bila mačka?« pravi Sarto. »Mačka bi pač ne odnesla tudi loncev,« odvrne sestra. »Meni se zdi, da slabo pazite na svoje posle v kuhinji. Jaz sem bil namreč tista mačka, če hočete ve-dcii. Prišel je neki revež k meni, pa sem mu dal vse, kar jc bilo ondi. Le pomirite sc, Bog ne bo pustil, da bi lakete pomrli.« Ko jc bil Sarto imenovan za kardinala, je povabil k sebi nekaj prijateljev. Ko so mu čestitali, je smehljaje rekel: »9 let sem bil vikar v Tombclu, 9 let župnik v Salzanu. 9 let kanonik v Trevisu, 9 let škof v Mantovi — boste videli, da bom tudi 9 let patriarh v Benetkah — in nazadnje bi znal biti tudi še 9 let papež, ker sem iz takega testa, da me lahko denete k vsaki omaki!« — V Benetke je Sarto prišel čisto skromno, samo v spremstvu svojega tajnika msgr. Bressana in svojih dveh sester. Drugi dan se mu predstavi elegantno oblečen gospod in se mu ponudi v službo za kuharja. Našteva mu različna izbrana jedila, ki jih zna posebno mojstrsko pripraviti. Sarto ga potrpežljivo posluša, ko pa mož konča, mu pravi: »Jaz jem riž in meso, potem pa meso in riž. Za to mi pa popolnoma zadostujeta moji sestri.« — Ko se je Sarto peljal v Rim h konklavu, se je na florenškem kolodvoru sešel z milanskim nadškofom, s katerim sta nato skupaj dalje potovala. Med vožnjo potegne Sarto svojo uro in nadškof pravi šaljivo: O, kako krasna zlata ura! Ali šeni bila nikoli v zastavljalnici?« »Nc govorimo o tem.« odvrne Sarto; »tisti, ki mi jo je daroval, je bil tako navihan, da je dal na pokrov vrezali moj grb in tako je seveda ne morem zastaviti.« — Par dni po svoji izvolitvi za papeža je Pij X. brzojavno poklical k sebi beneškega župnika msgr. Cavallarija, ki jc imel vsega kakih 100 lir mesečnih dohodkov, pa je še obilo podpiral reveže in nesrečnike. Ko je Ca-vallari dospel v Vatikan, se je sv. oče z njim dolgo pogovarjal o Benetkah; končno pa mu je sredi pogovora naenkrat rekel: Veš kaj, v nedeljo te dam v škofa posvetiti!' Dobri župnik se prestraši in na vse načine izgovarja, češ: »Saj niti primerne obleke nimam sabo, sv. oče!« »Je že prav, kar brez skrbi bodi, se bo vse dobilo!« In Pij X. je takoj poklical msgr. Bislettija in mu naročli, naj za msgr. Cavallarija na njegov račun preskrbi vse potrebno. Kralj časopisja se po pravici imenuje lastnik Timcsa«, »Daily-Maila«, Daily-Mirorja« in cele vrste drugih listov — lord Norihcliffe, Kot 14 leten deček jc osnoval prvi časopis: School-Magazine«, tednik, ki ga je seveda pisal z roko. Tedaj se je pisal še priproste Alfred Hamsworth. Stvar rau jc uspela in kmalu se je za vedno posvetil časnikarstvu, dasi so njegovi domači hoteli, da bi postal pravnik. Ko jc bil 17 let star, mu je neki založnik ponudil uredništvo nekega šolskega lista, kar jc Harms-worth sprejel in imel kot glavni urednik takoj 5000 kron plače. Z 22 leti jc osnoval tednik Anwcrs« in vložil v podjetje vse svoje premoženje — 42.000 kron. List, ki se jc prodajal po 10 vin. številka, je kmalu izhajal v 100.000 izvodih, danes pa izhaja v nad milijon izvodih! Danes ima lord Northcliffe žc toliko lastnih listov, da jih komaj sproti prečita. To pa verno stori in jc z vsemi v najprisrčnejši zvezi. Sam pripoveduje, da vstane zjutraj krog 6. ure ter čita »svoje« dnevnike, tednike in mesečnike do 9. ure. Pri tem narekuje tajniku svoje opazke in kritike, polivale, graje in nasvete, ki se vsak dan pošiljajo posameznim urednikom. Tega svojega dela lord Northcliffe ne zamudi niti na potovanju — potuje vsake leto po 4 mesece, vedno v avtomobilu. Northcliffova časnikarska podjetja so sčasoma tako narasla, da je začel misliti na lastno fabrikacijo papirja in drugih tiskarskih potrebščin. Saj porabi za svoje časopise na leto najmanj za 24 milijonov kron papirja. Zato je pred nekaj leti na Novi Fundiandiji kupil 55.000 km- gozda, ki daje les za papir. Tam je zgradil veliko papirnico s stroji 25.000 konjskih sil, ki predelajo v 24 urah 50.000 debel v papirno maso, ki se nadalje predeluje na Angleškem. V Gravesundu na ustju Themse ima lord Northicliffe tovarno, ki na mesec proizvaja po 5000 ton papirja. Tudi za tiskarsko črnilo ima sam svojo tovarno, v kateri sc proizvaja za 1,200.000 kron črnila na leto. Lord Northcliffe pravi, da se je časopisje začelo šele razvijati in da bodo sčasoma vsi listi izhajali v umetniško dovršeni večbarvni opremi. Davek na vse, ki nimajo otrok, predlaga društvo »Francosko pleme« na Francoskem. V svojem predlogu navaja, cla jc na Francoskem 1,350.000 ncoženjenih moških, potem 1.800.000 zakonskih parov brez otrok, 2,400.000 družin z enim samim otrokom in 2,650.000 družin z dvema otrokoma. Sklene naj se zakon, da se mora vsak francoski državljan oženiti in da mora biti v vsaki družini najmanj po troje otrok. Za vsakega otroka manj mora oče plačati po 30 frankov davka na leto. Na ta način bi imela Francija okrog 500 milijonov frankov več letnih dohodkov. Mladi Astor sociaiec? 211etni sin pokojnega ameriškega miljarderja Jakoba Astorja, ki je ponesrečil na »Titanicu«, jc iz lastnega nagiba vsem svojim delavcem povišal plače; vrhu tega namerava na svojem ogromnem posestvu urediti industrijsko kolonijo za delavce. Vse kaže, da je mladi. Astor »okužen« s socialnimi idejami, kakor bi rekla njegova mati. Le-ta po moževi smrti živi v Evropi in se veselo suče v elegantni družbi. Ko je zvedela za nevarno sinovo početje, sc je brž odpeljala v Ameriko, cla mu izbije neumne socialne muhe. Svarilo. V zadnjih letih se množe slučaji, da se avstrijski državljani, katerih sinovi se hočejo na Nemškem posvetiti mornarskemu poklicu, obračajo na posredovalce služb v Hamburgu, ki z inserati v dnevnikih in leposlovnih časopisih obetajo, da mladim ljudem preskrbe proti plačilu večje ali manjše vsote službe mornarskih vajencev na prvovrstnih jadrnicah ter jih oskrbe s potrebno opravo. Pristojbine, ki jih zahtevajo ti posredovalci, največkrat niso v nobenem razmerju s tem, kar za nje store. Svojih obljub tudi skoraj nikoli ne morejo izpolniti. Ker je le malo jadrnic, a veliko mladih ljudi, ki se ponujajo za mornarske vajence, si lastniki jadrnic tisto neznatno število mornarskih vajencev, ki jih potrebujejo, lahko preskrbe brez pomoči večkrat prav sumljivih posredovalcev služb, ki gledajo samo na svoj dobiček in ki potem mlade ljudi, ki so se jim zaupali, potaknejo na manj vredne male inozemske jadrnice ali pa se včasih, sprejem-ši denar, popolnoma odtegnejo vsem svo-jiro obveznostim. Časopis »Hamburger Bei-trage«, ki je z lastniki jadrnic v tesni zvezi, vedno nujno svari, stopiti s takimi ljudmi v dotiko ter priporoča staršem dečkov, ki imajo veseije do mornarskega poklica, naj se zaradi vpeljave svojih sinov v uiornar-sok življenje ne obračajo na posamezne osebe, katerih kakovost je neznana, ampak samo na take urade, ki so si s svojo javno delavnostjo pridobili zaupanje obla-stev iti občinstva. Proti ptičjim okraskom na ženskih klobukih se je v Ameriki ustanovilo žensko društvo, ki šteje že 40.000 članic. V svoji agitaciji se sklicujejo na to. da so ptičja peresa na ženskih klobukih s krvjo in morijo omadeževana in sc mora vsaka mehkočutna ženska samaposebi upreti nošnji takih okraskov. Sladkorno tovarno v Bitolju snuje neka češka družba. Izdaia konzorcii »Slovenca«. -— Razpis ustanov. Za leto 1913 se bodo podelile sledeče Karol baron Wurzbachovc cesarice Elizabete ustanovo za invalide in hiralce: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po (30 K za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vintavjevca v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod Alfonz baron Wurz-bach, in sic er one za Ljubljančane po nasvetu deželnega odbora kranjskega, ustanova za Kamničane, Homčano in Jaršane po predlogu županstva v Kamniku in ustanove za Vintarjevčanc po predlogu županstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od straž-moštra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadob-ljenih ran nezmožni, cla bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število c. in kr. vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi clrugi reveži iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in se radi bolezni in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih je dokazati s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali ne-omadeževanost prosilcev. Prošnjo naj vložijo prosilci iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljano, drugi prosilci pa vsak pri županstvu svoje občine, in sicer najkasneje do 1. septembra 1913. g Na kmetijski šoli na Grmu se prični novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo in sve-čavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov sc dobe prosta mesta, Prošnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo šole. g Na deželni gospodinjski šoli v Šmi* helu pri Novem mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pocl vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Šola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje go-jenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. Prošnje za sprejem in za deželne ustanove je vložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu, p. Kandija. Sanatorium Emona; Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boin. Mlad mož, vešč slov. in nemškega jezika, išče službe pri benein ali di-namo motorju ali kot delovodja pri kakšni opekarni. Ponudbe na upravo lista pod št. 2338. ovci!! Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro „Dunaj 1918" na upravo lista. Sprejmejo se v delo 1 i dva Kini pomočnika i 1 mm Istotam se sprejme zanesljiv in izurjen delavec n izdelovanje cementnih izdelkov, ki jc zmožen samostojno delo voditi. Pismene ponudbe na R. Jegliča, kamnoseka v Kranju. 2344 Dobro ohranjen 2343 po RTA L z dvema izložbama, tremi železnimi rolo-ji, priprava za solnčno plahto se po ceni proda. Ogleda in natančneje poizve se v papirni trgovini Ivan Gajšek, nasl. Jerneja Bahovec, Ljubljana, sv. Petra cesta 2 (pri Frančišk. cerkvi). Tisk: »Katoliške Tiskarne«, (za SpcceriisKo imvinoi skoro popolnoma nova, samo malo časa rabljena, se takoj proda. Natančneje pri Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 2087 Odgovorni urednik: Miha Moškerc.