JaKOD Jarc, 205 S.Second Ave. Chisholm, Minn.
1-36
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America.
VENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (NO.) 250.
CHICAGO, ILL., PETEK, 27. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 27, 1935
LETNIK (VOL.) XL1V
Več tisoč oseb v kitajski provinci Szechwan postalo žrtev ji, potresne katastrofe. — Potres predrugačil ponekod $ zunanjo obliko pokrajin. — Skalovje zasulo struge i rek, vsled česar so se doline izpremenile v jezera. — Pokrajina je necivilizirana, toda njena zemlja je rodovitna.
Šangaj, Kitajska. — Zapoznela pomočila iz južnih krajev kitajske Szechwan province govore o strahoviti potresni katastrofi, ki je prizadela tamkajšnje kraje v četrtek preteklega tedna. Potresna zona obsega več milj in število mest in vasi je popolnoma razdejanih. Človeških žrtev je na tisoče.
Ker so potresni kraji oddaljeni in malo civilizirani, tudi natančnejših poročil še ni in je zato bilo nemogoče, točno ugotoviti, koliko škodo je potres povzročil. Vendar pa pomanjkljive vesti, ki so doslej prispele, nudijo približno sliko o strahotah, ki jim je bilo izpostavljeno prebivalstvo. Vasi in mesta, ki leže blizu gorskih grebenov, kateri se raztezajo od severa proti jugu, so bile naravnost iztrgana iz svojih temeljev in vržena v spo ■daj ležeče doline. Razumljivo je, da so bile na ta način uničene po cele družine.
Moč potresa je bila tako silna, da je ponekod popolnoma predrugačila zunanjo obliko pokrajin. Tako je neka gora zadobila širokb razpoko, dolgo nad eno miljo. Na drugih krajih so skale in prst, ki jih je potres odtrgal od gora, zasule struge rek, vsled česar so se pojavila jezera na kra jih, kjer do bile prej rodovitne doline. Vsled takega zemeljskega plazu je bila zasuta reka Kinša, da se je njen tok ukinil; vsled tega pojava je padlo površje reke Jangtze v njenem gornjem toku za celih pet čevljev, ker reka ni več dobivala zaloge iz Kinše, ki se je prej izlivala vanjo.
Kakor že gori omnejeno, je prizadeta provinca oddaljena od civiliziranih krajev. Prometnih sredstev še v normalnih časih ni bilo posebno zanesljivih; in še ta so bila ob potresu pretrgana, da so na ta način mogla prodreti v fc uhan j i svet le pičla poročila o katastrofi. Je pa provinca Szechwan ena najbolj rodovitnih na Kitajskem, vsled česar je tudi skrajno gosto obljudena, da pride po 300 prebivalcev na kvadratno miljo.
——o-
SMRT UGLEDNEGA ADVO-KATA
Chicago, 111. — Med tem, ko je v ponedeljek predsedo val zboru direktorjev družbe Thbmpsonovih restavrantov se je Sidney S. Čorham hipo - nia zgrudil s stola ter je kmalu nato izdihnil. Zdravnik jo ugotovil smrt vsled srčne ka l>i. Gorham je bil znan advokat in je bii aktiven tudi \ •lavnem življenju. Med dragim Je tudi izdelal državni avto ttiobilski zakon, ki ga je sprejela državna illinoiška zakonodaja v letu 1919. V spomin ^a to je od tedaj naprej prejel vsako leto avtomobilsko licenčno tablico s št. 1.
DOLGOVI, KI NISO DOLGOVI
Denar, ki ga je izposodila
vlada, je investiran.
Washington, D. C. — Pri
konferenci s časnikarji, ki jo je imel začetkom tedna, je pokazal predsednik Roosevelt svojo ogorčenost in nevoljo nad zavajanjem, ki se ga poslužujejo nekateri listi, ko poročajo o vladnih dolgovih. Predsednik je povdarjal, da izredni "dolgovi," ki jih je napravila sedanja vlada, sploh niso nikaki dolgovi, ker je vlada porabila posojeni denar, da ga je naprej posodila. To je ravno tako, kakor če bi si kdo izposodil $10,000 in jih vložil na banko; tak mož bi ne bil niti bogatejši in tudi ne sevnejši kakor prej. Vse kričanje listov o velikanskih vladnih dolgovih je torej le slepilo za ljudstvo in ščuvanje proti vladi.
-o-
HAUPTMANN PROSIL, ZA POMILOSTITEV
Trenton, N. J. — Bruno Ilauptmann je pretekli ponedeljek vložil pri sodišču prošnjo za pomilostitev. Kakoi znano, je Ilauptmann obsojen, da umre na električnem stolu v tednu 13. januarja zaradi .ugrabitve in umora Lindberg foovega otroka. Na governerju Hoffmanu je zdaj ležeče, da določi dan, kdaj se bo sodni zbor sešel. Glede tega Haupt-mannovega slučaja še vedno prevladuje neka skrivnost, ki jo gov. Hoffman skuša rešiti. V ta namen je že dvakrat obiskal Hauptmanna v ječi. 1st; dan, v ponedeljek, je Lind bergh s svojo ženo in triletnim sinčkom • v vsej tajnosti zapustil Ameriko in se odpeljal v Anglijo, kjer se baje
POLITIČEN
UMOR
Kitajski podminister žrtev napada.
poslal
VELIKO SI OBETAJO IZ POKOJNINSKEGA ZAKONA
Springfield, 111" -— Kakor se jo izrazil državni direktor za ';:vjio blagostanje, bo ime! no-pokojninski zakon ugoden učinek med drugim tudi v tem oziru, ker se bo lahko ukinilo poslovanje javnih ubožnic, ko bo zakon stopil v veljavo.
KRIŽEM SVETA
—	Bogota, Colombia. — Množica demonstrantov je začetkom tedna napadla tukajšnje italijanske kavarne in jih obmetavala s kamenjem z vzkliki: "Viva Etiopia!" Povzročena je bila znatna škoda predno je mogla policija na praviti mir.
—	Ženeva, Švica. — Od Italije je prejela Liga narodov že drugo pritožbo, da f.e
Šangaj, Kitajska. — Napo te razmere je povzročil dogodek, ki se je pripetil preteklo sredo zvečer, vsled katerega je bilo proglašeno obsedno stanje v treh mestih, namreč tukaj, v Nankin-gu in v Hankowu. Dogodek, ki je dal povod tem izrednim ukrepom, je bil umor, kateri se je izvršil nad kitajskim . podmini-strom za železnice, Tang Ju-jen, ki je prispel semkaj iz Nankin-ga. Umorjeni je bil znan kot pristaš Japonske in zato se z gotovostjo domneva, da je bil to povod za umor, in neki japonski govornik se je javno izrazil, da ta dogodek kaže sovražnost, ki jo goje Kitajci do Japoncev.
IZKUPIL JO JE S "COPER-NIJO"
Boston, Mass. — 23 letni John Nihill se je hotel posta viti pred svojim mlajšim bratom, kako zna "zacoprati," da stvari izginejo. Tako je "izginil" iz njegovih rok tudi mali aeroplan za igračo. Tako uspešno se mu je posrečil ta trik, da je bilo potrebnih par zdravnikov, da so igračo napravili zopet vidno. John jo na pa, da se ji bo upirala je namreč pogoltnil in s pomočjo zdravnikov jo je v bolnici pozneje izkašljal. Oblju bil je, da ne bo več kazal svojih "črnih kunšti."
-o-
TRIJE OBSOJENI NA SMRT
Tri domačini iz Eritreje bodo ustreljeni pod obdolžbo vohunstva za Abesinijo. — Devet drugih obsojenih v zapor.
Asmara, Eritreja. — Na
božični dan je italijansko vojno sodišče obsodilo na smrt tri Eritrejce, ki so bili obdolženi. da so v italijanskih kolonijah vršili špijonažno službo in pošiljali važne vojaške informacije vladi v Addis Ababo. Ob sojeni so bili, da bodo ustreljeni v hrbet. Devet drugih obtožencev je bilo obsojenih na zapor od enega do šestnajst let.
Kakor se je v obtožnici navedlo, je devet obsojencev prišlo v italijansko kolonijo
te Jwg^slatrSfe,
Dolgoletna želja prizadetih posestnikov v okolici Stične, katerim dela Višnjica ob deževju škodo, se bliža rešitvi. — Žalostno dejanje zavrnjenega zeta. — Smrtna kosa. — Številne druge novice.
Abesinci poslužujejo takozva- Somalijo, kjer so najprej do nih dujmdum krogel. Trdi se, da se je našla zaloga takih krogel v nekem abesinskem skladišču na južni fronti in da so angleškega izd'.!
— Kairo, Egipt. — Egiptovski voditelji in listi pritiskajo na to, da se čimprej pride do popolnega sporazuma z Anglijo. Povdarja se, da bo Egipt kot samostojna dežela zvesta zaveznica Anglije, kot podlož-
PILOT REŠIL POTNIKA IZ GOREČEGA LETALA
Kenora, Ont. — 1500 čevljev visoko v zraku je v nekem aeroplanu izbruhnil požar. Edini potnik, ki je bil v letalu, je prestrašen opozoril pilota na nevarnost. Pilot se je takoj pričel spuščati navzdol in napravil prisilni pristanek na ledu nekega za-mrzlega jezera. Pristanek je bil še pravočasen, predno je pilota dosegel ogenj, dočim je bil potnik vsled dima in vroči
ŠIRITE
-o—
AMER. SLOVENCA
namerava stalno naseliti. De- ne ze onesveščen, vendar ne jal je. da se v Ameriki ne čuti 'drugače poškodovan, več varnega.	|	-°-
"Slovenski katohf.iti dm-vni* nas druži, da >-azkropl ;er>> ■ned tujci, ne »7£ubirno tt njimi.—
AVSTRIJSKI LIST KRITIZIRA ITALIJO
Duna.>, Avstrija. — Tukajšnji napol uradni list Welt-blatt, ki je doslej kazal iz redno prijaznost napram Italiji, je pretekli ponedeljek presenetil svoje čitatelje s člankom, v katerem je silovi-t!o napadal italijansko urad-ništvo na južnem Tirolskem zaradi postopanja proti škofu Geislerju v Brixenu; škof je namreč nedavno v pastirskem listu naročil duhovnikom, naj se cerkvene organizacije ne bavijo. z zbiranjem starega železa in drugih podobnih opravil za fašiste, vsled česar je pri fašistih padel v nemilost. Vsled omenjenega članka se sklepa, da je Avstrija pričela popuščati v svoji vnemi za Italijo, zlasti zdaj, ko je Anglija pokazala odločno svoje stališče.
— Dunaj, Avstrija. — V božični poslanici na prebivalstvo je kancler Schuschnigg objavil, da se je podelila amnestija 200 političnim kaznjencem. V ječi pa je ostalo 125 nazijev, ki so bili pri napadu, ko je bil umorjen Dollfuss.
——o-
TRGOVCI ZADOVOLJNI Z BOŽIČEM Chicago, 111. — Med ljudmi, ki so najbolj zadovoljni v letošnjim božičem, ker so ta-korekoč edini, ki imajo kori sti od takozvanih božičnih daril, so trgovci. Miklavž je bil za nje letos izredno dober, na.iboljši vsa leta od 1930 naprej. V "dbwntown" trgovinah se je v predhožičnih dneh kar trlo ljudstva. Vsakdo je. skušal kaj kupiti za svojega dragega, navadno kaj takega, česar ta ne potrebuje, da dobi nato v zameno od njega zopet kaj, česar navadno zopet on sam ne potrebuje.
bili delo v vladni službi in so nato stopili v italijansko ar mado. Ze prej pa so se spo razumeli, z abesinsko vlado, da ji bodo ppšiljiiji poročila. <. premikanju italijanskih čet. kar so tudi učinkovito izvajali in poročilom dodajali tudi risbe. Na ta način so, kakor uradno poročilo govori, razkrili več vojaških priprav v italijanskih kolonijah.
Špijoni so dalje obtoženi, da so delali kampanjo med svojimi rojaki Eritrejci, da jih pridobe čim več, da zapuste italijansko armado in pobegnejo čez mejo .k Abesincem. Eden od aretiran-cev, ki pa je bil pozneje izpuščen, je bil lastnik častne medalje, ki mu jo je podarila Italija. Med obsojenci pa sta dva njegova sorodnika, od katerih je eden obsojen na smrt, drugi pa v zapor.
-o-
TUDI GUFFEYEV ZAKON POD NAPADOM
Washington, D. C. — Kakor skoraj večina zakonov, ki jih je sprejelo zadnie zasedanje kongresa na pobudo predsednika Iioosevelta in ki imajo namen, prikraišati pravice mogočnim industrijalcem, je tudi takozvani Guffeyev pre-mogarski zakon pod obdolžbo, da je protiustaven. Zasliševanje glede' tega zakona bo pričelo vrhovno sodišče začetkom januarja.
DVORANA ZA REPUBLIKANSKO KONVENCIJO

m
Poslopje publične dvorane v Clevelandu, O., ki jo je izbrala republikanska stranka za svojo konvencijo, katera se bo pričela 9. junija. Dvorana ima 12,000 sedežev in v njej je bil pokojni Calvin Coolidge nominiran predsednikom v letu 1924.
Poplave Višnjice bodo ustavili
Stična na Dol., 5. dec. — Na prošnjo Vodne 'zadruge v Stični se je pred par dnevi vršila vodopi^vna razprava na terenu, kjer se bo izvršila po načrtu določena regulacija Višnjice, ki dela ob poplavah kmetom veliko škodo. Komisija je ugotovila, da ni nobe nih pomislekov, ne od strani lastnikov parcel, po katerih bo potekala regulacija, ne od železniške uprave in ne uprave državne ceste, za podelite\ dovoljenja izvršitve regulacije.
Z regulacijo se bodo preprečile vsakoletne poplave, ki jih povzroča Višnjica s svojimi dotoki po njivah v Sp. Dragi in vaseh Hudo. Stranska vas, Mlešpevo, Mrzlo polje, Vei. iu< Malo Čemelo,. . Škerja,nče,H Gorenja vas, Polje, Muljava, Vel. in Male Kompolje. Prvi obrok banovinske podpore v znesku 50.000 Din je že prejela Vodna zadruga. Kakor hitro bo izdana odločba in kakor bo to dopuščalo vreme, se bo pričelo z deli samimi na terenu. In tako se bb uresničile dolgoletna želja prizadetih posestnikov.
Da je prišlo do tega vprašanja in njega rešitve, je največ pripomogel s svojo besedo in nasvetom predstojnik stiškega samostana opat dr Ivastelc, ki dobro pozna potrebe ljiudstva in pa sreski poslanec Mravlje, ki je z vnemo podpiral opatovo delo. Da se načrt čimprej uresniči so si seveda mnogo prizadevali tudi prizadeti posestniki, ker jim bo z regulacijo Višnjice prihranjena marsikatera škoda.
Svojo obsodbo je povedal
Gor. Radgona, 3. dec. — Vi-ničarski sin Ferdinand Vogrin iz Polic pri Gor. Radgoni se ,je že lansko leto seznanil z 19 letno posestniško hčerko
žen. Brez pomišljanja je nameril orožje na nevestino mater in sprožil. Marija Gerati-čeva se je smrtno zadeta v prsi zgrudila v krvi in kmalu nato izdihnila.
Šele sedaj se je fant zavedel kaj je storil v svoji nebrzdani jezi. Stopil je k sosedu Rudolfu Ravterju in' mu povedal kaj se je zgodilo, nato dostavil: "Zdaj sem za deset let dober..." Nato je odšel k orožnikom in jim izpovedal svoje nepremišljeno dejanje.
-o-
Pod hrastom je obležal
V gozdu Orlovščak je bi! zaposlen med drugimi tudi 17 letni delavec Martin Raduha. Poseben hrast se je na nesre čo zvrnil ravno nanj in ga .pomečka! do smili. . , , ,
Nezgoda
Iz Zagorja je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 22 letni mizarski pomočnik Vinko Potisk, ki je v hipni duševni zmedenosti skočil skozi okno prvega nadstropja in se nevarno pobil.
-o-
Smrtna kosa V Retnjah pri Tržiču je umrla Magdalena Zupan, po-sestnica in trgovka. — V Ptuju je umrla Ana Slavinec, za-sebnica stara 80 let. — V Maribor,u je umrl Ivan Roth, zasebnik star 74 let.—V ptujski bolnici je umrl Leopold Koler, šofer s Ptujske gore star 38 let. — V Mariboru je umrla Cecilija Škrobar, soproga vpokojenega železničarja stara 78 let.
Dobili so svoje pravice
Ker so se rudarji v rudniku "Stanovsko" v občini Poljčane organizirali, je vodstvo rudnika ko je o tem izvedelo odpovedalo nekaterim rudarjem
delo. Vsled tega so vsi ostali Marijo Geratičevo iz Črešnjevc. rudarji, 118 po številu stopi-
Mlada človeka sta se imela rada in je Vogrin nameraval Marijo poročiti, brž, ko bi si uredil svoje premoženjska razimere. Usoda pa je hotela, da so se ljubezenske sanje mladih zaljubljencev razblinile. Kljub temu, da je Marija postala nezakonska mati in bi ,bil hčerin greh s poroko ta-korekoč izbrisan, vendar Marijina mati v to zvezo ni ho tela privoliti in je vedno osor-no zavračala vsiljivega "zeta."
1. decembra je Ferdinand ponovno posetil Marijo, radi česar je nastal prepir med materjo in hčerko. Ferdinand, ki se je teh vednih prepirov že naveličal, se je za svojo nevesto zavzel, kar pa ni bilo po všeči njeni materi. Pričela je Ferdinanda zmerjati in mu očitati, da je izpridil njeno hčerko. Vročekrvnega fanta pa so očitanja tako pogrela, da je segel v žep po samokres, s katerim je bil oboro-
li v stavko. Kakor se sedaj poroča so se rudarji in vodstvo rudnika spoiazumeli in so zopet pričeli z delom. Vodstvo je pristalo na to, da zopet sprejme v delo odpuščene rudarje in v slučaju, da bi bilo vodstvo primorano skrajšati obratovanje v rudniku, se ne bodo reducirali delavci, ampak se bo sporazumno z delavci določilo skrajšanje delovnega časa.
Za varnost mladine
Nedavno se je vršil v Mari boru zdravniški pregled profesorjev in učiteljev na vseh srednjih meščanskih in ljudskih šolah. Pregledal jih je zdravnik špecijalist, če morda kateri en boleha na odprti je-tiki ter bi tako tvoril nevar nost da bi se tudi mladina ne nalezla te bolezni. Preiskava je bila za učiteljstvo ugodna, ker ni zdravnik našel na uči-teljstvu znaka bolezni.
Cai?er, nakar ko sledili r
(Metropolitan Newspaper Service)
ZLATO MESTO IN TARZAN
umrso FEATm-il hxmwAi^Stc.
mm
Četudi je hodil s prijateljem, kateremu jo lahko zaupal,»ko je začutil da se nahaja nepoznano bitje pod drevesom, bil pripravljen na obrambo. Življenje v džungli pač zahteva povsod in vselej največje previdnosti, ker ne veš, odkod ti preti nevarnost. In previdnosti je bil Tarzan vajen že od nekdaj.
Na malem ovinku je stalo močno košato drevo, pod njim je pa bila skoro popolna tema. V senci tega drevesa je nepremično stala ženska postava, kot bi nečesa pričakovala. Bistre Tar-zanove oči r>o kmalu opazile v temi pod drevesom človeško postavo, dasi sta bila z Gemno-nom še precej daleč od drevesa.
"Vež Tarzan, kraljica te je izročila^ v moje varstvi)," je rekel Gemnon Tarzanu. "Če ti odi-deš od tukaj dokler si v mojem varstvu in sem iaz odgovoren za te, me ona prav gotovo ugonobi." Začudeno se je Tarzan ozrl na prijatelja. "Nisem tega vedel," je rekel. "Ne bom pa šel od tu, dokler sem pod tvojim varstvom,"
Nenadno se je Tarzanovo obličje zresnilo. Obrnil se je k Gemnonu in rekel: "Zdi se mi potrebno, da vprašani Nemone za dovoljenje, da se lahko sam branim proti Erotu in Xerstlu." — Gemnon se je veselo nasmehnil in pripomnil. "To je že kar cela povest, cel roman." — Tako sta med pogovori korakala naprej.
Stfaft 2	AMERIKANSKI SLOVENEC	______ Petek, 27. decembra 1935
' ........... i ■ .................. ' i i ..... —11 1 - .......................
AmerikaNski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta
Subscription:
_____$5.00 For one year ..................—
____ 2.50 For half a year
Za četrt leta ____________________________________ L50 For three months ........................
Za Chicago, Kanado in Evropo: j Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto _______________________________$600 For one year ----------------------------$6.00
Za pol leta __________________________ 3.00 For half a year -----------------3.00
Za četrt leta ____________________________ 1.75 j For three months
Posamezna številka
______________ 3c I Single copy
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._____________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879.___
Kako je zdaj na Grškem?
prost in ljubezniv do sv'ojega izseljenega slovenskega naroda tukaj v Ameriki. Prepri čali smo se pa, ko je prevzvišeni sam obiskal našo naselbino.
Resnica je seveda, da prevzvišenega nadškofa nismo mogli tako pričakati in ga tako stovesno sprejeti, kot so to sto rili v velikem Clevelandu in drp'gih velikih slovenskih naselbinah, kot je Joliet, Chicago, Waukegan, itd., ker pri nas smo po vseh straneh raztreseni po mestu. Vendar smo, kar nas je tukaj, kar je društev, po svojih močeh storili svojo dolžnost, kolikor nam je
Grški kralj Jurij II. se je vrnil v domovino, kjer so ga sprejeli z velikimi svečanostmi. Politično življenje v Grčiji se po peripetijah zadnjih tednov zopet vrača v normalni tir.
Po opravljenem plebiscitu, odnosno že poprej, od energičnega posega generala Kondilisa v potek dogodkov, je bilo čedalje bolj nejasno, kako se bo nadalje razpletala politična situacija na Grškem. Spor med Kondilisom in Tsaldarisom, dvema sedaj najbolj močnima grškima voditeljema, se je vlekel naprej in se kompliciral z nasprotujočimi si nazori glede nadaljnje taktike . v grški notranji politiki. Kondilis je bil in je še mnenja, da je grški parlament opravil svojo nalogo, ko je dne 10. oktobra uvedel monarhijo in obnovil ustavo iz leta 1911. S tem je ustvaril parlament čisto novo situacijo in je opravil svojo funkcijo, zato naj se po kraljevem povratku razide, narod pa naj izvoli novo Narodno skupščino.
Kondilisovi tezi je že takoj od početka energično nasprotoval Tsaldaris. Ničesar ne kaže, da bi se bil njegov odpor v teku časa omilili. Tsaldaris meni, da mora sedanja skupščina nadaljevati svoje delo, ker ni nikakega razloga, da bi bilo treba prebivalstvo zopet razburjati z novimi- volitvami.
Pri tem se je izcimil še velik prepir o vprašanju, kdo ima večino v sedanji zbornici. Tak prepir se zdi na prvi pogled čuden, je pa pri momentanem položaju v grškem parlamentu razumljiv. Spor ima svoj izvor še v oni znameniti noči, ko je Kondilis izvedel znani udar, sestavil svojo vlado brez Tsaldarisa in dal v parlamentu proglasiti ukinjenje republike. Takrat je Tsaldaris užaljen zapustil zbornico, preden bi moglo priti do glasovanja. Pozval je svoje pristaše, naj gredo za njim. Nekateri so mu sledili, drugi so ostali v zbornici. Vendar Kondilis odprave repu-, blike ni dal na normalno glasovanje, marveč se je manifestacija že kot taka smatrala za sklep.
Na tej osnovi je razumljivo, zakaj se vleče spor okrog tega, kdo ima večino v Narodni skupščini, in zakaj tako Tsaldaris kakor Kondilis vsak za sebe zatrjuje, da je večina na njegovi strani. Narodna skupščina še ni imela prilike, da s kakim glasovanjem pokaže svojo opredelitev, in tako je prepir obtičal v brezplodnem prerekanju. Ravno iz Kondilisove zahteve, da je treba parlament razpustiti in da se ne sme več sestati, kuje Tsaldaris najjačji argument za svojo trditev, da ima večino on.
Razumljivo je, da spor med obema glavnima rojalistič-nima voditeljema močno razburja tudi grško javnost, ki se niti še ni dobro spočila od plebiscitnega vznemirjenja. Vse zato nestrpno pričakuje, da bo prevzel vrhovno vodstvo politike kralj sam, saj more samo on izreči odločitev. Seveda za krono ta naloga ni ravno dobrodošla. Ni v njenem interesu in tudi ne v interesu notranje konsolidacije države, da bi morala že kar s prvim aktom
razsojati v prepiru med politiki, ki so pripravili in izvršili restavracijo monarhije. Zato si mnogi žele, da bi se preudarnosti in diplomatski spretnosti kralja posrečilo premostiti prepad med Tsaldarisom in Kondilisom, ne da bi se mu bilo treba postaviti na to ali ono stran.
Važen moment za nadaljnji razvoj grške notranje politike je stališče republikancev. Njihov vodja, stari Venizelos,' se je spet enkrat izkazal starega lisjaka, ali da govorimo uljudneje, preizkušenega taktika. Presenetil je svet, zlasti pa grško javnost, s svojo znamenito izjavo, da se hoče njegova republikanska stranka sprijazniti z novim stanjem in se lotiti političnega dela na novih temeljih. S je Venizelos pobotal z rojalistično vladavino kot z izvršenim dejstvom, a ker ima v svoji stranki neomejeno avtoriteto, pomenja ta stvar, da se jedro republikanskega
tabora pomirja z monarhijo.	............ _
Očitno je, da je tudi na Venizelosa napravila vtis ■ najbolj bilo mogoče. — Dne ogromna večina, ld se je v plebiscitu izrekla za povratek' kralja Jurija. V enaki meri pa odseva iz njegove avtoritativne izjave težnja, da se republikanci povrnejo v aktivno politično udejstvovanje. Kakor znano, je Venizelos za spravo postavil samo en bistven pogoj, amnestijo za obsojene republikance. Izrecno pa je sebe izvzel, Češ, da zase ne reflektira na pomilostitev in se ne misli vrniti, v domovino'. Storil je to pač zaradi tega, ker ve, da se politični nasprotniki prav njego've osebe najbolj bojijo. Brez dvoma ie to gesta, ki ne bo mogla ostati brez posledic, ako je — iskrena. Vsekakor je prinesla olajšanje v politične razmere. Posebno še zaradi svoje zunanje politične utemeljitve, ker je Venizelos rekel, da se morejo iz sedanje1
njim smo se pa strnili ostali.
napete evropske situacije razviti konflikti, ki zahtevajo od j ki smo mu napravili špalir vseh Grkov in njihovih strank brezpogojno solidarnost.
Venizelosovo stališče je gotovo olajšalo delo vračajo-čemu se kralju, ob enem pa je indirektno okrepilo Kondi-lisovo politiko. Ne sme se namreč pozabiti, da so republikanci volitve, iz katerih je izšla sedanja skupščina, po ogromni večini bojkotirali in da zato njihovih predstavnikov ni v njej. Nove volitve pa bi na monarhistični osnovi lahko pritegnile k sodelovanju tudi prejšnje republikance. Ta argument v Kondilisovih rokah je zelo tehten in mu tudi Tsaldaris težko ugovarja.
Tak je notranje politični položaj, ki ga je našel ob svojem povratku kralj Jurij. Demisija Kondilisove vlade, ki je povsem v skladu s parlamentarnimi običaji, mu je dala priliko, da položaj vsestransko preuredi.
12. decembra smo se zbrali skupaj ob sedmih zvečer in sicer moški v cerkveni dvorani, ženske v cerkvi. Iz dvorane smo potem moški odkorakali z zastavo društva Marije Pomagaj št. 176 KSKJ. pred župnišče in od tam napravili špalir do cerkve. Zbrali smo bili člani vseh društev in drugi farani. Kmalu potem je pre vzvišen i v spremstvu gg. duhovnikov in mašnih strežnikov prikorakal v cerkev, z
NADŠKOF DR. ROZMAN V DETROITU
Detroit, Mich.
V častno dolžnost si štejem, da opiše,m izvanredno slav-nost, ki smo jo imeli pri nas v Detroitu dne 12. in 13. dec. V zadregi sem, ker ne vem kako bi začel, kajti kaj takega pri naši mladi fari sv. Janeza Vianeja še nismo imeli.
Naša fara je bila ustanovljena- po naših slovenskih milijonarjih oo. frančiškanih. Nič nam ne more biti žal radi tega, ker prav dobro napredujejo, tako v finančnem, kakor v duševnem o žiru, kar je v teh slabih časih, samo za pozdraviti. Pod vodstvom teh skromnih božjih pastirjev gremo lepo naprej. Zagonetno se nam pa zazdi, ko pride pove Ije da se mora od nas posloviti kateri izmed naših gg. duhovnikov in iti na kako drugo faro; tedaj ugibFjemo, koga bomo neki dobili ' za namestnika. Ko se pa spremem-
ba uredi, smo kar presenečeni, ker dobimo vselej take dušne pastirje, da je drugi boljši od drugega in ne more mo reči, kateri je najboljši, ker vsi so dobri pridigarji in vsi delajo za napredek naše mlade fare. Spoštujejo jih Slovenci in Hrvatje, pa tudi Amerikanci in ljudje' drugih narodnosti, ki radi podpirajo našo cerkev, ki so namreč naseljeni v tukajšnji okolici in i je nam pridružijo tako pri slovesnostih, kot tudi pri za bavah. Ti naši gg. duhovniki, Father Murn, Father Svete in Father Marcel, so gledali n:< to, da smo tudi mi bili po-češčeni z izrednim obiskom prevzvišenega nadškofa dr-. Gregorija Rozmana iz Ljub ljane, — K?o smo brali o pre vzvišenem Vladiki in so nam naši gg. duhovniki pripovedovali o njem, nismo mogli ver jeti, da je ta veliki sin našega naroda, ki ,je v tako visoki cerkveni službi res tako pri-
Orgle v cerkvi so zadonele in cerkveni zbor je zapel, da je šlo vsakemu do srca in ga ni bilo med nami, komur bi srce in d,uša ne občutila pri tem nekaj veličastnega nekaj posebnega, kar je bilo to, da smo imeli v svoji sredi prevzvišenega vladiko ljubljanske ga,, ki je prinesel pozdrav in blagoslov svojim rojakom iz ljubljene domovine. — Ko so pevci odpeli, je sledila pred oltarjem molitev, katero je vodil sam prevzvišeni nadškof. Po končanih molitvah je naš g. župnik Father Murn v kratkem in razločnem govoru razložil obisk prevzvišenega in pomem, zakaj se nahaja med nami. Za njim je govoril preVžvišeni krasen 'pv>vor. M nam bo ostal v spominu za vedno. Po govoru so bile pete litanije in nato blagoslov Najsvetejšim.
gtovori. — V imenu mladine je pozdravila prevzvišenega Mary Krek, v Imenu cerkvenega odbora je pozdravil nadškofa Peter Zunich, Sr. in v imenu Altarnega društva Mrs. Frances Plautz. V imenu Marijine družbe Victorija Kau-shek, v imenu cerkvenega dramatičnega kluba John J. Sre-brnak, v imeny dr. Marija Pomagaj št. }76 KSKJ. predsednik John Gosenca, v imenu dr. sv. Jožefa št. 249 KSKJ. predsednik Joseph Bahor, v imenu Slovenske ženske zveze Mrs. Butala. Govorili so še Rev. Father Marcel in Rev. ^Father Svete, ki se je zahva lil prevzvišenemu za dobroto, ko ga je prevzvišeni v starem kraju posvetil v duhovnika.
Med govori so pevci zapeli krasne pesmi in Father Murn je vmes kaj zanimivega po~-vedal, da smo se še včasih veselo nasmijali. Po konča nih g'ovorih je Father Murn izročil besedo prevzvišenemu nadškofu, ki nam je tako lepo in krasno govoril, da se ne da popisati, pa bi njegov go vor zavzel tudi preveč prostora v listu, če bi ga h-otel tukaj napisati.
Drugi dan je prevzvišeni daroval ob 8 uri sv. mašo in potem šel obiskat novoimeno-vanega škofa za Marquette, Mich., Most Rev. Josip C. Pla-gens, da se z njim razgovori in objasni, kako željno pričakujemo Slovenci in drugi, da bi bil prvi marquettski škof naš rojak Friderik Baraga čimprej povzdignjen na oltar svetnikov božjih. — Prevzvi šeni se je še mudil tukaj v Detroitu po raznih opravkih in tako imel v soboto 14. dec sv. mašo za otroke, ko so ti prišli h krščanskemu nauku. To je bilo veselja za otroke in pa še, ker so po sv. maši tudi imeli blagoslov z Najsvetejšim. Doma so ti otroci z veseljem pripovedovali staršem in dfrfžinl,' Ttrrko" j<* bilo v cerkvi To je napravilo na otroke res silno velik vpliv in tega g'oto vo ne bodo nikoli pozabili. Prišel je čas ločitve in nad-
Štefana na Lincoln in Cermak Rd. Razdeljevala se bodo med otroke različna darila in vsak otrok bo različno obdarovan. Darila bo delil sam Miklavž, prav po starokrajski navadi v spremstvu angeliev in seveda bodo tam tudi parkeljni za "pOredne" otroke, ker za dobre jih ni treba. ' Na to božičnico ste povabljeni seveda tudi starši otrok. Vstopnina v dvorano je ta večer prosta za vse. — Porazve-selimo se zopet enkrat skupaj ob sliki starih spominov in se zamislimo v čase, ko smo pred leti mi sami tako z veseljem pričakovali Miklavža in se ba li parkeljnov ki so rožljali z verigami. -Kako smo že tedne poprej molili in se pripravljali na ta skrivnostni "Miklavžev večer." — Kako vse bolj skrivnostna in sveta je slika sv. Miklavža, katere smo bili vajeni mi, ali pa jo je vajena današnja amerikanska mladi na.
Glede darov potrebnim in revnim družinam je letos odbran poseben odbor, ki hodi v teh dneh iste obiskavat, da vidijo, kje so bolj potrebni, da se iste obdari med dnevi med božičem in novim letom.
—	Vsak dolar ki se v ta na men pridoibi, se bo porabil samo v te svrhe. Tudi župnija sv. Štefana ne bo pozabljena.
—	V najkrajšem času hočemo, podati natančen račun celega delovanja, da bo javnost vedela, kako se v naši organiza ciji dela v korist slovenskega naroda.
Še enkrat, ne pozabite poslati svoje otroke v soboto zvečer v veliko šolsko dvorano., Tudi one, ki pohajajo v Ptublične šole. — Končno vam organizacija Jugoslovanska žena vošči prav veselo novo leto. Odbor -o-
na, ki ga je spremljal, nas je visoki gost iz domovine zapustil. Njegov obisk nam ostane za vse življenje v najlepšem spominu. — Prevzvišenemu pa kličemo. Bog1 Vas živi in Vam kaj kmalu daj dospeti do cilja, da bi skoro imeli Ba-
Pri obredih ta večer, kakor j škof dr. Rožman nas je moral tudi pri sv. mašah so pom a-j zapustiti. V spremstvu Rev. J. gali sledeči čč. gg. duhovniki: Ponikvarja in Rev. J. J. Orna-Rev. Jakob Ponikvar lazarist, Rev. -J. J. Oman župnik fare sv. Lovrenca v Clevelandu, Rev. Yost iz cerkve sv. Janeza Berhmansa v Detroitu, Rev. Urban OFM. in Rev. Norbert OFM. iz Duns Scotus kolegija, Rev. Murn OFM., Rev. Svete OFM. in Rev. Marcel OFM Zadnji trije delujejo na naši fari sv. Janeza Vianeja.
Po končanih cerkvenih ob redih smo se podali v cerkve-no dvorano, ki je bila popolnoma napolnjena Ijud.-tva. Župnik Rev. Murn je odp) 1 program s pozdravpm na prevzvišenega v krasnem govoru, nakar je cerkveni pevski zbor zapel pod vodstvom Michael Gazvoda.— Omenjeni Micha^J
SVEŽI GROB Cleveland-Collinwood, O.
Neizprosna smrt si je to pot izbrala žrtev neposredno iz sredine collinwoodske naselbine. Ne meneč se za neizmerno žalost, ki jo je predvsem zasejala v krog domače družine in poglobila v žalost celo slovensko župnijo, je ugrabila moža poštenjaka.
V petek 13. decembra je ob 3:30 popoldne preminul na 15633 School Ave. Valentin Rovšek, v najlepši moški dobi 49 let. Bolehal je več mese cev za srčno hibo, ki ga je končno spravila v prerani
ragovO semenišče v starem grob. — Pokojni je bil doma kraju, vsi sk,ivpaj pa skega svetnika Barago besih.
Poročevalec
BOŽIČNICA ZA OTROKE PRI SV. ŠTEFANU
Chicagof II!
Jugoslovanska žena uljudno i naznanja, da priredi na dan Nedolžnih otročieev, to je- v soboto 28. docembra zvečer
Gazvoda. vodi še en pevski sicer angleški, je spremljala
poleg našega, j po večernicah, tako imenovano "Božičnico" za šolske otroke, oziroma za vse otroke slovenske naselbine. Božičnicn
zbor tukaj in — Na Klav'r Mrs. Theresa
iz vasi Drtija v moravški de-kaniji. V Ameriko je prišel leta 1910. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo in a+iri otroke; Heleno, poročeno Šu-šteršič, Viktorijo, Ralpha in Florence, v rojstni domovini dva brata Franceta in Karola ter sestro Viktorijo.
Pokojni je bil član dr. sv. Vida št. 25, KSKJ., dr. sv. Antona Padovanskega C. K. of O., dr. Katoliških Borštnar-jev dvor Marije Pomagaj št. 1640 ter dr. Najsvetejšega Imena v fari Marije vnebo-. l (Dalje na 3. sirar.i..
POŠILJA TVE
odpravljamo rodno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naš*
Dinarji:
Za $ 2.75 .......... 100 Pin
Za $ 5.15 .......... 200 Din
Za $ 7.25.......... 300 Din
Za $ 9.65 ......... 400 Din
Za $11.75 .......... 500 Din
Za $23.50 ........,.1000 Din
Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite $ 5.7! Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26 1C Za $40.00 pošljite $41.2? Za $50.00 pošljite $51 M
Lire:
Za $9.25........100 lir: za $44.00..........500 lir in za
$S7.50..........1000 lir
V«a pisma in pošiljate naslovit« na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskeg« Slovenca) 1149 W. CERMAK RD.. CHICAGO, IXL
i
MM
Petek, 27. decembra 1935 .
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3 "
Si™.:



gledati v službene priseljeniške zapisnike pod nobenim pogojem. Ako še k temu dodamo okolšči-no, da parobrodna društva večinoma nimajo podatkov o osebah, ki so prišla pred svetovno vojno, ker so bila uničena, tedaj uvidimo potežkoče takega preiskovanja. To so dejstva, ki otežkočajo in ki jih le priseljenec sam more premagati, ko želi priti do potrebne informacije.
The Immigrants' Information Bureau radi tega pripravlja seznam prihodov vseh parnikov v obliki knjižice, iz katere kandidat za državljanstvo more sam dobiti ono informacijo, ki mu je potrebna. Ako se priseljenec spominja vsaj nekaterih stvari v zvezi s svojim prihodom, on bo s pomočjo knjižice v stanu izvedeti, kdaj s katerim parnikom je prišel v to deželo. Prihodi parnikov so urejeni po kronologič-nem redu, in to od 1. 1906 do! 1925. Kdor želi izvedeti datum svojega prihoda ali ime parni-ka, naj piše na zgornji urad na 156 Fifth Avenue, New York City, in zaprosi za knjižico, ki se tiče njegovega prihoda. Ako se priseljenec, na primer, ne spominja meseca, ali nežna, dali je prišel v decembru ali januarju, tedaj zahtevajte knjižico za ti dve leti.	'
Knjižice so sedaj v tisku in bodo gotove prav kmalu.
iz slov, mm
(Nadaljevanje z 2. strani.)
vzete. — Pogreb se je vršil v ponedeljek ob 9 uri iz cerkve Marije vnebovzete na Calvary pokopališče.
Ran j ki Rovšek .je bil večlet ni zapisnikar pri dr. Najsv. Imena in bil poleg tega dolgo leta v cerkvenem odboru, kjfer je sodeloval za napredek slo venske župnije ter s tem veliko . koristil faranom in naselbini. Svojega katoliškega prepričanja ni..nikdar zatajil Marsikaterikrat je kot cerkveni odbornik trkal na vrata za božjo čast in slavo, a je tudi marsikaterikrat moral prešli šati pik ro zbadljivo besedo, katere pa pokojni ni nikdar ostal dolžan. V svojem pre pričanju je stal trdno kot hrast ter odločno branil in zagovarjal katoliške ideje.
Kako.je bil pokojni Rovšek
priljubljen in spoštovan od prijateljev, znancev in vseh faranov, so pričale množice, ki so se zbirale ob njegovi krsti. Prišli so društveniki Najsv. Imena korporativno z Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarjem na čelu ter izkazali ran j-kemu poslednjo čast.
Umrl je blagi katoliški mož, ponos in dika slovenske župnije. Njegov spomin naj traj no živi med nami. Naj mu sveti večna luč; žalujočim ostalim pa naše globoko so-žalje.
Stopi angelj iz neba.
V	levi roci vrč ima,
V	vrču aolz je do vrha;
ZliVa jih na vse steze,
Koderkoli človek gre.
Faran
ZA NOVO LETO IZ LJUBLJANE Ljubljana, Jugoslavija.
Staro leto poteka h koncu. To že sko.ro poteklo leto, bi lahko rekli, je bilo posebno važno za vas dragi rojaki, kakor tudi za nas v domovini. Le eno naj omenim, — drugo je že kronika zapisala med stare spomine. — V veliko veselje nam je bilo, ko smo zopet začeli dobivati tako za-željeni in hvalevredni list Amerikanski Slovenec, katerega so nam za precej časa ustavili. Zdi se nam, da prihajajo pozdravi od naših dragih iz tujine, ko dobivamo vsaki teden zavitek Anierikan-skega Slovenca. Najbolj nas zanimajo novice iz Pueble, kjer prebiva moja ljubljena sestra Ivana Jave in vsi že težko pričakujemo, kedaj se zopet kaj oglasi v listu. Voščim ji srečno in blagoslovljt no v novo leto, kakor tudi svaku Francetu in malemu nečaku Tončku. Pa tudi g. J. Ger mu in celi njegovi družini. —• Ali bomo imeli še kedaj čast poslušati v ljubljanskem radiju njegovo slovensko pesem? —- Upajmo da. - - Veselo in srečno novo leto voščimo tudi Mrs. J. Meglen, četudi se osebno ne poznamo, zato pa toliko več prebiramo njene dopise v Amerikankem Slovencu. Bog jo ohrani še mnogo let. — Enako želimo tudi go spe Frančiški Bevk v Milwau kee, Wis. — Srečno in veselo ,novo leto tudi vam g. urednik in vsem bralcem in naročni-
kom vašega lista.
Ivan in Antonija Golob
-o-
ŽUPNIKA JE HOTEL SPO-'	VEDATI
Pred kakimi 30 leti sem bil primoran odstaviti cerkvenega ključarja pri svoji podružnici. To pa možu ni bilo po volji in se je zaradi tega močno srdil nad menoj in se je ustil: "Le naj pride župnik v jeseni k meni, jaz ga bom že spovedal,"
Pa je prišla jesen in sem oznanil biro za isto vas. Ko pridem določeni dan v vas, da bi maševal pri podružnici, potem pa pobral biro, vprašam, kakor po navadi, cerkovnika, ali je kaj novega in ali bo morda kako sv. obhajilo. Pa mi odgovori, da bom šel o sv. maši previdet na smrt obolelega moža. Ko mi pove njegovo ime, sem se kar zdrznil, ko sem se spomnil, kako mi je pretil.
"Pa kaj mu je?" vprašam cerkovnika. Ta mi odgovori: "Do davi je bil čisto zdrav. Vstal je zgodaj in odgnal živino na pašo. Ko pa pride na pašo, ga je začelo naenkrat tako ujedati in klati, da je moral pustiti živino na paši in se je komaj privlekel domov."
Po sv. maši sem ga previdel za smrt. Pa ni mogel ležati na postelji, tako ga je klalo, ampak je klečal pred posteljo. Ko sem šel po sv. opravilu iz hiše, sem si mislil: Kako čudna so pota božje previdnosti! Mož se je še pred kratkim ustil, da me bo ta dan spovedal, sem pa jaz moral njega.
SVET! VEČER V SLOVENSKI VASI OB ČASU SVETOVNE VOJNE
(Piše Fr. Smole i,z Barbertona, Ohio.)
Veselje ki ga človek občuti na sveti večer, je nekaj svetega. Polno hrepenenja smo ime;! tudi mi vojaki. Zlasti smo hrepeneli, da bi na sveti večer bili
ni strani kapele raste rumena vrba in par korakov od tam je grob moje ljubljene matere, kjer počiva že 18 let. Kolikokrat sva z bratom klečala ob materi-
pod domačim krovom. Saj sta;nern grobu. Gledala na vrbo, ka-sveti večer, sveta noč, polna naj- i ko je veter bil njene veje in ako
lepših spominov ...
Ker smo imeli odriniti v kratkem času zopet na bojne poljane, smo se vojaki dogovorili, da gremo kar brez dovoljenja pogledat v rojstno vas. Tako pio se zbrali skupaj jaz, moj brat in pa sosedov France, ki smo, ko se je zmračilo, ubrali pot iz Ljubljane po dolgi Ižanski cesti čez megleno Barje v lepo vas domačo, kjer smo preživeli brezskrbna leta mladosti, kjer smo živeli kot lilije na bohotnem polju in rastli iz dneva v dan. Na Ižanskem polju je zavila pot čez Kanale mimo farnega pokopališča in tam drži steza čez njive v vas. Pa se oglasi moj brat ter nam reče: Ali naj gremo mimo
je bilo okno kapele odprto, sva opazovala slike na steni, kako smrt kosi s svojo koso ljudi po svetu.
Sveti večer je. Božja milost lije ta večer na zmučeno zemljo. — Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, so prepevali angeli ob rojstvu Jezusovem tam nad betlehemskimi poljanami in se radovali božjega Deteta. — Mi nimamo miru. Svet se kolje v sovraštvu in se valja v krvi. Kako žalosten je ta sveti večer v primeri z onim, ko je ljubezen božja prestopila rajska vrata in stopila v to solzno dolino, da je oznanila mir ...
Draga mamica, spavaj mirno v tihem grobu . . . Sum sveta te
pokopališča, ali jo mahnemo sko-	_
zi vas. Midva sva rekla, da poj- vec ne motl- Do1 z neba
Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočalo
Chicago, 111. — "Trinerjcvo gr;nko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerednoslih in lahko ga iskreno priporočani vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikartc delati poizkusov s-ktikim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu, spanju.in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Joseph Trintr Company, Chicago
dimo raje po bližnici mimo pokopališča, saj mrtvim sva že itak vajena, ker sva jih že veliko videla na bojiščih v Galiciji. Tedaj naju pa brat vpraša, kako je na bojišču, kako tam po-kopu jej o vojake in če jih res sežigajo. France pravi, da sežiga-ti mrliče še ni videl, pač pa da je videl da so po več dni ležali na žgočem soncu. Jaz sem se pa oglasil, če je že videl vojaške grobove po širni Galiciji. Kakor vasi so sredi polja. V sredini je velik grob, v katerem spi večno spanje desetine ubitih vojakov, nametanih v veliko jamo, okrog pa posamezni grobovi, kot hiše okoli cerkve. Tako so se mi zdele te. v o j aške. gomile, kot. vasi sredi. polja. Na velikem grobu so vojaki postavili padlim tovarišem velik križ z imeni teh ki počivajo v skupnem grobu, na manjših grobovih pa manjše križe, tudi z imenom posameznega. Veliko je bilo takih spomenikov, nad vse žalostnih po širni Galiciji. — Na ižanskem pokopališču vidimo križe okrog kapele, ki je posvečena sv. Križu. Na zapad-
ODDELK5 V NOVEM PARNIKU "QUEEN MARY"
Nekaj udobnosti, ki jih bo nudil novi veliki parnik "Queen Mary", last družbe Cunard White Star:
MA DESNI: Del krova, prirejenega za šport.
SPODAJ NA LEVI: Del tretjega razreda vrta s palmami z lepimi modernimi okraski.
SPODAJ NA DESNI: Tipična spalnica tretjega razreda.
Novi veliki parnik "Que§n Mary" bo opremljen z vsemi najmodernejšimi udobnostmi. Oprema v tretjem razredu je taka, kakoršna se je prej dobila le za višjo ceno; na razpolago so velike zračne sobe in dvorane ter
igrišča za otroke. Vsaka soba je opremljena s toplo in mrzlo vodo. Pri vsaki postelji je luč. Soba ima vsaka svojo ventilacijo in svojo lastno električno pahljačo. Najnatančnejše se je tudi
poskrbelo za snago in v zdravstvenem oziru.
V zgradbi parnika "Queen Mary" so se upoštevale izkušnje celega zadnjega stoletja. Odlikoval se bo po velikosti, hitrosti in
sili. Zaposlili so se naj razumnejši ljudje v Angliji, da so napravili načrt za ta moderni parnik. Za njega gradnjo se je uporabljalo na tisoče delavcev. Vozil bo parnik med Southamptonom, Cherbourgom in New Yorkom.
slayljaj svoje sinove in pričakuj jih, da jih sprejmeš in popelješ pred Večnega. Prihranjena ti je bila bridkost tega sveta, da bi bila jokala za odhajajočiim v vojno morijo. Zato spavaj mirno to tiho sveto noč, pod rumeno vrbo . ..
Toda, naprej proti domu, kjer se je začelo najino trpljenje, Zahvalila se bova dobrim sosedom, katere si ti mati umirajoča prosila: dajte jim kruha, učite jih delati in moliti. — Tako so mi govorili tisti, ki so mi siroti dajali kruha. Karali so me, da so me varovali še pred hujšim. — Tja stopamo, tja gori v zakotno vas in misli se nam pode po glavi. Po lepi sneženi cesti gremo, čez posestvo nekdaj tako mogočnih ižanskih grofov Auer-spergov in ko prikorakamo iz gozda, zagledamo obrise domače vasi. Le še kratek streljaj in zopet bomo pod domačim krovom.
—	Zavriskal bom, reče brat, da se bo slišalo daleč tjfc, pod krimske vasi, saj bom morda zadnjikrat. Nikdar več ne bom hodil z vama tod okolu, čez par dni že odidem z marš stopnijo na bojišče v Karpate, kjer me bodo Rusi gotovo ubili. — Kakor bi revež vedel, da ga ne bo več nazaj, tako je govoril. Midva sva ga tolažila, da poj deva tudi za- njim že čez par tednov in sicer že drugič na bojne poljane kjer kosi smrt, pa bomo še prišli nazaj.
—	Ne vriskati, Janez! Sveti večer je. Ne obupa vaj. Bog nam bo dal srečo in srečno se bomo vrnili zopet domov. Boš videl.
Ko pridemo do domačega praga, potrkam na vrata. Sestra je ravno pospravljala po kuhinji, I mati, (mačeha), je klečala v izbi pri peči in molila. Molila v to | sveto noč, da bi se Bog usmilil tako raztepenega ljudstva in razlil mir po širni zemlji. . . Vesela je bila ko naju je zagledala. Povedala sva ji, da zjutraj ob petih že odhajava nazaj v Ljub-ano, ker Janez poj de čez par cini že na bojno polje v Karpate. — Zaplakala je. — Moj Bog! vsak človek ima kakšno srečo, samo vidva nobene. — Ti, se obrne k meni, — si bil v bolnišnici toliko časa. Nekateri dobe dopust, ti pa namesto dopusta, pa nazaj na bojišče. — Nič ne pomaga, mati, vojna je, ji rečem. — Prinesi jima kaj jesti, se mati obrne k sestri Ivani, pa hitro, ker bodo kmalu prišli sosedje, saj me večkrat vprašujejo, kedaj bosta fanta prišla domov in da naj jim povem, kadar prideta.
(Dalje pri h.) -o-
Podcenjuje jo. — Mož: "Prav zdi se mi, da niti ne Veš, kaj je igla."
Žena: "Ali misliš, da doma pri starših nismo imeli gramofona?"
Naznanilo in zalivala
S potrtim srccm naznanjam vsem mojim sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 19. novembra preminula v vasi Bukovski Vrh v starem kraju, moja ljubljena mati
Predvsem se zahvalim mojemu bratu Johnu in njegovi soprogi, ki sta lepo preskrbela za pogreb in da je prišel duhovnik v hišo ter jo spremljal k večnemu počitku. — Hvala lepa vsem, ki so se udeležili njenega pogreba. Bog plačaj vsem.
Vi pa, draga mama, počivajte v miru v, domači zemlji in naj vam sveti večna luč. Dušica vaša pa naj v nebesih prosi Boga za me.
Žalujoča hči MARY INTIHAR in mož.
Pricc, Utah, 15. decembra 1935.
PROBLEMI PRISELJENCA
Certifikati o prihodu
VPRAŠANJE: Pravijo, da kdo zaprosi za "prvi papir," mora predložiti spričevalo o prihodu (Certificate of Arrival.) Kje in kako naj ga dobim ? ODGOVOR: Vse, kar imate storiti, je da izpolnite tiskovi no Form A-2213 in jo pošlje te po pošti na imigracijski in naturalizacijski urad svojega okraja. Adreso najdete na čelu tiskovine. Priložiti morate dve sliki in Money Order za $2.50 (ako ste nrišli po 29. junija 1906,) plačljiv na ime Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C. Na podlagi informacij, ki ste jih navedli v prošnji, bo naturalizacijski urad sam priskrbel certifikat o prihodu in ga priložil spisom
Kje naj se vloži prošnja za "prvi papir?"
VPRAŠANJE: Živim v New-arku, N. J., ali večinoma delam v mestu' New York. Ali morem dobiti "prvi papir" v New Yorku ?
ODGOVOR: Inozemec mora vložiti prošnjo za "prvi papir' tam, kjer ima svoj dom. Ako dobi papir tam, kjer se nahaja začasno, papir ni veljaven in, ko vloži prbšnjo za drugi papir, se isti odbije, ako se najde, da prosilec ni redno stanoval tam, kjer je clobil "prvi papir." Potem si mora priskrbeti nov "prvi papir" in zopet čakati dve leti za naturalizacijo.
Državljanstvo adoptiranih otrok
VPRAŠANJE,: Poročil sem se leta 1983 in adoptiral njena dva otroka, oba mladoletna. Postal sem pred kratkim ameriški državljan. Ali sta ta dva otroka postala skoy.i mene ameriška državljana? ODGOVOR: Ne. Oni imajo
nadalje isto državljanstvo kot mati. Ako Vaša žena postane ameriška državljanka, potem seveda postaneta ameriška državljana, ako bosta tedaj še v starosti pod 21 letom.
Naturalizacija inozemskega veterana
VPRAŠANJE: Služil sem v ameriški vojski tekom svetov-
ne Vojne. Leta 1923 sem odšel iz Združenih Držav in sem se povrnil 1. 1929. Ali morem biti naturaliziran pod posebnim zakonom za inozemce-vetera-ne?
ODGOVOR: Da, ali, ker zadnji pi-ihod v Združene Države je bil po 3. marca 1924 morate dobiti certifikat o prihodu. "Prvega papirja" pa Vam ni treba in Vam ni treba plačati nikake pristojbine za "drugi papir."
Privatno in "relifno" zaposle-nje
VPRAŠANJE: Delam na re-lifu. Imel sem ponudbo za privatno delo, ali sem odbil ker ni delo za-me primerno. Ali imam pravico odbiti tako privatno delo ?
ODGOVOR: Le ako najdejo, da ste bil popolnoma opravičen odbiti tako ponudbo za delo, utegnete zgubiti sedanje delo na relifju'. Relifno delo se daje nezaposlencem, dokler nis'o v stanu dobiti privatno zaposlen je. Dejstvo, da privat-' no delo ni ravno v Vaši stroki, se ne smatra kbt dober vzrok za odbijanje privatne ponudbe, razun ako je plača odločno premajhna in sto drugi pogoji nesprejemljivi.
Približno pet miljonov inozemcev v Z. D.
VPRAŠANJE: Slišal sem v nekem radio-govoru trditev, da je 20 miljonov inozemcev v Združenih Državah, od katerih približno pet miljonov jo tukaj nezakonito. Kaj je resnica?
ODGOVOR: Resnični podatki o ne-naturaliziranih inozem-cih v Združenih Državah so po zadnjh uradnih statistikah sledeči: Imamo v tej deželi nekaj manj od 5,000,000 inozemcev in od teh 500,000 je zaprosilo za naturalizacijo. Koliko nezakonito bivajočih inozemcev imamo tukaj, se ni moglo nikdar ugotoviti. Fe deralni Department of Labor ceni, da približno 40,000 inozemcev ne more dokazati, kdaj in kako so prišli, in izmed teh morda manj kot 100,000 je podvrženih depor-taciji.
FLIS.
KAKO MORETE D0ZNATI DATUM<
Izkušnja kaže, da jako mnogo priseljencev se ne more spominjati dneva, ko so prišli v Ameriko, niti se ne spominjajo imena parnika, na katerem so potovali. Ti podatki pa so potrebni v zvezi z naturalizacijo in tudi za dobivanje permita za povrnitev v Združene države. Dejstvo, da se ti ljudje ne spominjajo teli važnih podatkov, jako ovira redni proces v njihovi naturalizaciji.
Do sedaj je bilo jako težko j najti podatke prihoda. Ta urad, j ki se je prizadeval pomagati priseljencem, izvajal je svoje preiskave na podlagi podatkov, ki jih je priseljenec sam dal, ali ti so večinoma jako problematični in nezanesljivi. V nekaterih slučajih je bilo potrebno opustiti preiskavo, ker dotičnik ni mogel nuditi nikakih informacij, ki bi pomagale za preiskovanje.
Priseljencem ni dovoljeno po-
St'rafi 3"
AMERTKApSKI SLOVENEC
Petek, 27. decembra 1035
SB
IlllilSSSSBiSiSgBiSSI
" Krščen denar
POVEST.
Spisal	ss
DR. IVO ŠORLI. jI

Martinu se je stemnil obraz in mislil ga je takoj odpraviti. Ali zaenkrat so se mu še vsi smejali in zato je hotel naprej videti, od katere strani ga bo prijel.
"Dajmo, fantje, 110, dajmo eno zapeti!'' je Tonček ravno prigovarjal. "Boste videli, kak angelski glas imam!"
"Ti pa angelski glas!" ga je dražil Jur-čkov Miha. "Ti imaš oslovski glas!"
Ali kaj da bi se bil Tonček razjezil, samo milo se mu je storilo in z žalostnim obrazom se je bližal Mihu in se spustil zraven njega.
"Nikari ne govori tako, Miha!" je za* čel onemu lepo prigovarjati. "Saj sam ne veš, kako tvoje govorjenje mojemu žlah-temu srcu hudo stori! In tudi slišal me mogoče še nikdar nisi, zato tako govoriš. Poslušaj, recimo, ono, ki ste jo prej peli."
In Tonček se je zadri, glas pa je bil res bolj tak kakor je trdil Miha, ne kakor je mislil Tonček sam.
"Ali ni angelsko?" je vprašal Tonček.
"Še oslovsko ne!" je neusmiljeno odločil Miha.
Tonček je zopet prosil, prepričeval, rotil, Miha je ostal pri svojem. Smeha je bilo obilo, a nazadnje se je vendar videlo, da so se posebno nadučitelj in starejši pevci naveličali; in Martin je razumel, da je čas napraviti konec.
In pričel je najprej izlepa. Ali videl je kmalu, da bo vse zastonj. Ko ga je začel oni zmerjati celo z bosim godcem, je šinila Martinu, ki ni bil več vajen takega govorjenja, kri v glavo in prijel je nadležneža odločno za roko, da ga vede ven, češ, naj se vrne tja nadlego delat, kjer so ga na-pili.
To je onega pa do vseh mej razdražilo.
"Kaj, ven me boš metal, ti krščeni žid, ti?" je vpil. "Vesel bodi, da ti kdo pride v tvojo lutrovsko bajto, ti bledica ti prite-pena Ce bi ne imel tistega krščenega to-ldrja v žepu, bi še zmerom harmoniko vlačil in beračil, kje ti dajo malo mleka — ne pa poštenih ljudi ven metal!"
Komaj je bil izrekel te besede, se je vsa dražba zganila, in čez hip so mirili Tončka ocl vseh strani, naj molči in naj gre.
Pijanec pa je moral ravno iz tega spoznati, da je bil zadel v živo; in s toliko večjo trdovratnostjo je kričal naprej:
"A? Ali si mislil, da ne bomo zvedeli, zakaj se ti je tako mudilo, držati tistega Go-milarjevega pankrta pri krstu ? In ali misliš, da ne vemo, zakaj si mu nosil potem tistih par cap dol, a? Vest te je pekla, vest, ti jud ti grdi, ko si videl, da je Bog ubogega otroka s svojo boleznijo zaznamoval. Na duši ga imaš, na duši! Dušo si mu snedel! Koder pojdem, bom kričal, da si mu dušo snedel. Jaz se te ne bojim, če se te vsi boje, da jih zacopraš! Pa mene daj, če si upaš — poskusi no, Judež! A ,caj ne, tistega Judeževega srebrnjaka mu
še nisi dal, a? Nimaš še dovolj kaj? Čakaj, jaz ti bom dal, jaz..."
Ali zadnje besede so se slišale že zunaj pred sobo. In potem pred hišo in po stopnicah dol. Zakaj pet, šest fantov je bilo zgrabilo zbesnelega človeka in so ga tirali iz vasi, kjer je šlo vse skupaj in poslušalo vendar le z neko naslado to grdo zmerjanje.
Martin je stal kakor okamenel sredi sobe in je gledal zdaj enega, zdaj dragega. Ni razumel, kaj so pomenile besede, a čutil je vseeno, da se mora skrivati nekaj grdega za njimi. Zastonj se ni bila vsa družba tako prestrašila že ob prvi žalitvi pi-jančevi in stala potem dolgo časa kakor v tla vkovana, predno se je nekdo spomnil, da je treba norca čim prej odstraniti, da ne bo govoril dalje.
In res bi bili zdaj očividno najrajši vse potlačili.
"Zapojmo rajši, zapojmo!" je rekel nadučitelj, ki je bil prišel prvi k sebi. "Kaj pa hočemo pijancu? Saj ni vredno--"
"Oprostite, gospod nadučitelj!" se je oglasil zdaj Martin, ki se mu je začela polagoma zopet vračati rdečica v smrtnoble-di obraz. "Tega pa menda vendar ne boste pričakovali od mene, da zdaj pojem, predno vem, kaj je imel ta človek z mano. Prosim ravno vas, gospod nadučitelj, ki ste najbolj poklicani v to, da mi brez strahu in brez obzirov razložite. Moja vest je čista in vsak lahko sliši, kar mi imate povedati. Kaj mi je hotel očitati?"
"I, saj ste sami slišali, gospod župan," je skomizgnil nadučitelj, ki je bil pa še vedno malo v zadregi. Potem pa se je naenkrat opogumil in brez pridržka je govoril: "Veste, neki bedaki ali hudobneži so raznesli, da ste zato tako hitro obogateli, ker da ste onemu Gomilarjevemu otroku podložili pod vzglavje ali kam drugam v povoje neki srebrni denar; in da je tako pravzaprav oni tolar, ali kar je bilo, dobil krst in ne otrok. S takim denarjem da potem ne more več spodleteti! In tako je vam tudi vaš milijon baje kar pečen priletel v usta," se je na koncu že zasmejal nadučitelj.
"Moj milijon?" se je začudil Martin. "Ampak zato zdaj ne gre," se je naglo popravil. "Vprašal bi rajši to: Ali si res v vsem tem času nisem pridobil niti enega prijatelja, ki bi mi bil odkrito povedal, kake neumnosti se govore za mojim hrbtom? Ali se ni zdelo niti enemu vredno, da mi da priliko, da bi prijel take blebetače za dolgi jezik?"
Nadučitelj, ki je čutil, da te besede še najbolj nanj lete, je brez pomisleka odgovoril :
(Dalje)
"Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi do-Sival prepotrebnega bodrila."
Napačna je misel-
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Ne generalizirati
Ako kak posameznik kaj zagreši, se kaj takega ne sme in nik'oli ne more naprtiti na rovaš celi skupini, h kateri dotični posameznik pripada. Kak duhovnik zagreši kaj, ni ves duhovski stan tak, in če kak socialist postane goljuf, nikakor niso vsi socialisti goljufi, ali vsi Judi nemoralični, ako je nemoraličen kak Jud. Mnogo napačnih sodb se izreče, ako se splošno generali-zira.
Ko je bil škof Slomšek pokopan, se je prigodilo, da so neki elementi iz Maribora oskrunili njegov grob. Morda so bili to neki nemškutarji, kakršnih je tedaj kar mrg-olelo tam na Štajerskem, in kakor jih mrgoli zdaj na Koroškem. Tu bj bilo neko generaliziran-je, se zdi, na mestu, ker nem škutarija je sodrga, da skoro-da nima izjeme. Ako pa so bili oskrunitelji pripadniki nemškega naroda, potem kako gleneralizjranje nikakor ni ha mestu, saj nemški narod ni kakor ni tak. Strašni izbruhi nasprotstva se lahko povsod dogodijo. Približno v isti dobi, ko naš Slomšek, je umrl v Grazu tudi škof Zaengerle, in ko so ga pokopavali, je rjula neka druhal: "Ven z mrhovino." Tudi škofu Kahnu so bili v obraz Nemci, dasi je bil Kahn sam Nemec. Nikakor niso vsi Nemci taki.
Treba je pač — kulturo ločiti od civilizacije. Ni nobene pristno nemške kulture, njih kultura je Splošno za-padna kultura, in le taka obstaja, pač pa imajo Nemci svojo nemško civilizacijo, in tu pride lahko do pojavov, kjer se ta civilizacija ali omika pokaže v vrlo slabi luči. Ampak niti radi tako piškave in vrlo grde civilizacije posa meznikov se ne more trditi, da bi Nemci ne bili civilizirani, ker pomanjkanje take ci vilizacije se enako ne sme in ne more naprtiti na rovaš vse ga naroda.
Pred časom se je dogodilo, da so doli v Dalmaciji neki elementi porušili nekaj spo menikov, ki so bili najmanj zgodovinske vrednosti. Ali so vsaj ti elementi pokazali, da nimajo — kulture? Nikakor
ne, ampak pokazali so, da jim manjka prave civilizacije, ker civiliziran narod lahko odpravi kak spomenik, ako ga preveč bode v oči, ali ima le pre-veič );loben namen, kakor je bilo s pravoslavno katedralo v Varšavi med Poljaki, golo rušenje pa ni znak omike, in tam v Dalmaciji je bila huda napaka pri rušujočih elementih, in napaka tudi v Varšavi, ako se je le rušilo. Kultura kot taka s tem nima opravka, vsaj ne splošno, generalizirati se pa enako ne sme nikjer, ako tu ali kje drugje ni prave —- civilizacije.
*
Obisk bolnikov
Neki zdravnik, ki je sam postal resno bolan, opisuje, kako mučni so obiski bolnika, kateri potrebuje pred vsem miru. Vsak, ki je bil v takem položaju sam, bo pritrdil. Obisk bolnikov se sicer prište va med telesna dela usmiljenja, toraj med vrlo dobra dela, ahipak vprašanje je, kdaj je kak obisk res obisk bolnika. Obisk mora oblegati neko pomoč, telesno, ako treba, ali duševno, kadar bi bilo take enako treba. Ako pa prihaja obisk od ljudi, ki ne morejo dati duševne utehe, in je tudi ni treba, dalje od ljudi, ki pri obisku niti najmanj ne name ravajo nuditi morda telesne pomoči, ali je enako ni treba, potem je vsak tak obisk bolnika — muka, pogostoma, kakor omenjeni zdravnik pravi, trpinčenje.
Mnogi ljudje imajo vsak dan 24 ur časa na razpolago. Ne vejo, kam bi šli s tem časom. Opazujem, kar je preH očmi. Kadar taki slišijo, da je kdb zbolel, hajdi — na obisk. Ali radi bolnika, radi kake pomoči, dela usmiljenja? Kaj še? Grejo rac\i lastnega
dolgčasa, da se ubije njih čas, ko ne vedo, kam s tem časom. Ne grejo na obisk radi bolnika, bolezen jim je le po vod, da morejo sami iti na obisk in tam tratiti čas, s katerim ne vedo kam. Vidim, da se pogostoma nabere vse polno lj,udi, ki imajo svoj — kra tek čas, bolnik pa..he.he.. ta je le povod, da je kak obisk mogoč. In bolnik bi potreboval za okrevanje, ako ima potreb no postrežbo, miru, miru., počitka, pa ga nima in ga mu čijo z obiski, naravnost spravljajo v grob. Jaz sem popolnoma prepričan, da sem jih že večje številb pokopal, ker so umrli radi — obiskov. Ko bi bili imeli mir, bi bili okrevali, pa ni bilo miru niti v pozno noč, ko je bilo vse polno obiskov radi — dolgčasa teh bolniških (??) obiskovalcev.
Po prestani bolezni, ko se začne okrevanje, tedaj so kratki obiski na mestu, ako jih ni preveč, kratki, ne cele ure, ■j bolezni hudi, kritični bolezni je treba miru in potrebne po strežbe, prav nič pa ne sme biti nobenih obiskov za kratek čas ali tratenje časa.
Z bolniškimi obiski je pogostoma in skoroda večinoma, kakor pač z navdušenjem za kakega potentata, naj bo ta kralj, cesar, predsednik ,ali diktator. Živio, živita., se sliši Ali njemu? Hm? Ljudem je to v zabavo, delajo to radi samih sebe, ne radi potentata, ker ta jim je le objekt, predmet lastne zabave.

S
Družinska
PRATIKA
ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA
Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih dragih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi.
Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
amer. slovenec
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in oredpisuje očala
BR. JOHN J. SMET M P,
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI
ZVEZNA HRANILNICA in POSOJILNICA
"SLOVENSKI DOM"
V CJHICAGI
Ali so vam znana naslednja dejstva o naši
hranilnici in posojilnici?
AKO NE — TEDAJ VEDITE:
—	Da je naša slovenska hranilnica in posojilnica, ki posluje pod imenom "SLOVENIAN HOME FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION" včlanjena pri FEDERAL HOME LOAN BANK v Chicagi, pod pokroviteljstvom in nadzorstvom vlade Združenih držav;
—	Sprejema vloge na delnice, ki se tedensko pla čujejo po 50c aH več. Delnice, ki se jih vnaprej kupi in plača pa po $75.00 in $100.00 na delnico;
—	Varnost vsake vloge je zavarovana do $5000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation v Washington, D. C.:
—	Posojuje denar na domove od 5 do 20 let.
—	Naša nova pisarna se nahaja na: 1904 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
"Amer. Slovence: je dediščin » naših pijonirjev in !e dediščin'1 ne damo iz rok prej, kot n* rmrtni poste! ii amerikanskesr*
lovenstva.
OR. JL E. umi
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534
Ril,Ml SLOVENCI!
Kadar želite o-krašiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se orinoročam •
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
SI PITE AMER. SLOVENCA?
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE
in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od
J ohm Kochevarja
West Side Distributor of Monarch Beer VESEL BOŽIČ ŽELIM SVOJIM ODJEMALCEM
SimtmAnmM£:fj
federalSavings
AND LOAN ASSOCIATION OF CHICAGO
CERMAK RD., CHICAGO, ILL.»i»
2215 W. 23 rd Street	Telefon Canal «177
CHICAGO, ILL.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
— PHYSICIAN & SURGEON —
Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30-6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700
Phone Canal 9694—9695	_ „
DR. RAY A. OLECH,
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road
Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. _
BOSTICBROTHERS
— SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695