. Milan Skrbinšek b^i • ¦*-'* --aJVi-i u-^l1- Zlati orehi (Uvodna igra za nastop sv. Miklavža z velikim sprcmstvom in obdarovanje olrok.) Osebe: Očc, mati, J o Ž e k , Nežica. Sveti Miklavž s spremstvom: sprva samo dva angelčka, eden z mašnimi zvonci, drugi s kadilnico, dva velika angela, eden z Miklavževo k n j i g o, drugi z darili; ob koncu prizora pa še vse ostalo spremstvo: dva arhangela s plamenecimi meči, s v. Peter, sv. Anton, Favst, Mefisto in šest do osem peklenščkov pod vodstvom Belcebuba. Navadna izba v nekdanji kmečki hiši zunaj niesta. V ozadju dvoje majhnili oken. Na levi vhod iz veže, nn desni vhod v manjšo izbo. — Peč v levem kotn je mestna. Tudi vse pohištvo je mestno, čeprav zelo skromno. Med vhodnimi vrati in peČjo stoji ob levi steni omara za oblcko, ob desni steni predalnik. Med oknoma, ob zadnji steni že zolo obrabljena zofa. Pred to podolgovata miza, pogrnjcna z rožastim prtom, ki je od innogega pranja že zelo obledel. Med oknoma visi križ. Nad oknoma so nabožne podobe; ena tudi nad predalnikom. Na predalniku, ki je pokrit s čipkastim prtom, kip Marije, skodclicp, molitvenik, koleaar Itd. Nad mizo visi kmt-čka petrolejka. Okna so zastrta z zelenirai Iahnimi zastorčki. Ko se zastor dvigne, je oder prazen. Na mizi so zvezki, Šolske knjige. Kmalu nato prihitiia z leve Jožck in Nežica s krožnikoma. Prvi prizor. Jožek in Nežica. J o ž c k : Tako, zdaj pa le liitro nastaviva vsak svoj krožnik. Po večerji pa takoj spat! N e ž i c a : Tako težko že čakam jutra! Pa ravno dancs je večerja tako pozna. Najraje bi šla takoj v posteljo! J o ž e k (ki je postavil svoj krožnik na mizo): Nežica, na pisemci Miklavžu ne smeva pozabiti.' Nežiea: Saj res. Jaz ga imara tn v berilu! (Ga vzame iz berila.1 Jožek: Jaz pa v zvezku! (Ga vzame iz zvezka.) Kako si napisala? Nežica (bere svoje pisemce): »Ljubi. ljubi moj sveti Miklavž! Prosim Te. prinesi mi mnogo sadja: jabolk, orehov in, če moreš, tudi kaj fig ... in Če Ti je le mogoce, tudi kaj rožičev!« Jožek: Hoho, kaj pa misliš? Lansko leto sva dobila samo jabolka in orehe! Nežica : Oh, jaz pa bi (ako rada tudi vsaj nckaj fig. Rožiče pa — no. pa ni treba rožiČev. če misliš, da prosim Miklavža preveo. (Vzame svinčnik; skoraj v joku:) Bom kar precrtala ... Jožek (jo poboža po laseh; zelo ljobcznivo, z dobrotnim sinehom): Oh, Nežica, nikar se takoj ne coieri. Kar prosi tudi rožičev. Saj sme5! Nežica: (odloži vesela svincnik): Ros? Jožek: Jaz sem napisal še mnogo več. Poshišaj! (Bere:) >Dragi sveti Miklavž! Letos sem bil v Šoli še bolj priden kot lansko leto; pa tudi starše scm zelo rad ubogal; zato upam, da mi ne boŠ zameril. če Tc prosim. da mi poleg jabolk in orehov prineses tudi še nckaj rožicev. fig in —« (se obotavlja). N e ž i c a (radovedna, nesirpno): No, in —? Jožek (se Še vedno obotavlja): »fn — eno veliko. veliko —« (si ne upa izreči). 147 Nežica: No - kaj? i-a«A4-ls »*M: Jožek : »In eno veliko —¦ — pomarancoU (Si zakrije od sramu obraz.) N e ž i c a (izbuli od presenecenja oči in oclpre nehote usta; nato): Jooooj! (Ocitajoče.) Jožek! Ne, ne, tega ne smeš! Poinisli — pomarančo! Jožek (žalostno): Oh, saj to še ni vse. Veš — kaj setn še napisal? N e ž i c a (v tesnobi): Kaj? ... Jožek (s solzaini o grlu): »In prosim Te lepo, ne bocli hud, sv. Miklavž, vsaj eii-------zlat oreh!« Nežica (še bolj preseneČena): Oooo —! Jožek (zajoče, se sesede pri tein na levi stol in položi glavo na laket). Nežica (ga gleda, solze ji stopijo v oči, sede na desni stol za mizo. Gleda žalostno predse in si briše solze). Drugi prizor. Jožek, Nežica in mati. M a t i (pride tiho iz veže skozi leva vrata): Jožek! Kaj je? Zakaj jočeš? (Kar Jožek še bolj zajoče.) Nežica, zakaj joče? N e ž i c a (žalostno): ... Zlat oreh ... Mati : Kaj jt: z zlatim oreliom? Jožek (vstane, se oklene matere okoli pasu): Mati, zakaj ne bi smel prositi Miklavža vsaj za cn zlat oreh? M a t i (pogleda žalostno predse): Saj smeš ... Jožek: Ne, ne, mati — ne smem! Zlati orehi so za druge otroke. In igraČe in vse to! — Zakaj dobivajo moji sošolci, ki stanujejo prav v raestu, tako lepe stvari? Toliko sadja in slaščic in — zlatc orehe! Pa še igrace! Zakaj nosi Miklavž nama samo jabolka in navadne orehe? Mati (pogoltne solzo, prime Jožka za. roko, sede in ga pritegne k sebi): No, poslušaj me lcpo, Jožek! — Vidiš, to je tako: naš oČe je reven želez-niški čuvaj, zato mi nismo vajcni ne imenitne hrane, ne lepih mcstnih oblek in si tudi ne inoremo privoščiti priboljŠkov. Zato Miklavž dobro ve» da nas razveseli že s skroranimi darovi. — Otroci premožnili siaršev so pa razvajeni. Starši jih lahko oblačijo v najlepše obleke, jim kupujejo slaščice, najdražje sadje in jim tudi med letom kupujcjo lepe igrače. Pomisii, kako žalostni bi bili ti razvajeni otroci premožnih staršev, če bi jim Miklavž prinesel samo navadna jabolka in orehc. To bi zanje ne bil nikak praznik. To Miklavž ve, a prav tako dobro ve, da so revni otroci, ki so vzgojeni v lepi skromnosti, žt1 srečni, če jim sploh kaj prinese. Že samo to, da jiK je obdaril Miklavž — svetnik! — jih osrečuje. Ne? Jožek (je dvignil počasi glavo; z nasmehom, v solzah): Mhml (Si obriše s pestjo solze iz oči.) M a t i : No, vidiš! ZadnjiČ ti je dal tvoj bogati sošolec Vladko tri jabolka — J o ž e k : Da, kcr sem mn pomagal pri domači nalogi. (Sočutno.) Veš, on še ne čuti tako dobro kot jaz! Mati : Vem. In teh jabolk si bil vcsel, ne? Jožek : Da! Mati : A kako vesel bi bil Šele, če bi sredi polctja našel na oknti tri, Štiri jabolka. a zraven Hstek od sv. Miklavža, da te je obdaril on — svetnik! Jožek: Oh — kaj tri, štiri! Tudi Če bi bilo samo eno jabolko ali pa samo en čisto navaden oreh! N e ž i c a : Sredi polotja — od Miklavža. Tako čisto ncpriČakovano! Joj, kako lcpo bi to bilo! 148 Mati: No, vidita! Zapomnita si: ni važno, fcaj dobiš v clar, temveč kdo te je obdaril in zakaj si dobil dar. Če ti dajo gospod katehet v šoli podobico, ker si pri izp-raševanju dobro odgovarjal, si podobice gotovo vesel, ker imaš paČ svete podobice rad, a še bolj te veseli podobica zafo, ker te je gospod katehet ž njo — pohvalil. Nežica : Mati, saj veš, da sem prav včeraj dobila od gospoda kate-heta tako podobico. Pa scm bila tako vesela, ko me je gospod katohet tudi z bcsedo pohvalil in rekel: »Nežica, ti si pa zelo pridna!* Jožek : Oh, mati, kako me jc zdaj sram, da sem jokal. (S smehom.) Sem res neumen. Zdaj pa sem tako vcscl. (Pokaže na svoje srce.) Zdaj me tu notri niČ več ne boli. Veš, prej mi je tako stiskalo srce. Zdaj pa nic več! (Se zavrti in priine tudi Nežico ter se zavrti ž njo.) Holadri. holadro, kako sem vescl! Nocoj pride MiklavŽ! Miklavžl Nežica: Miklavzl Jožek: Prinesel nama bo jabolk in orehov! Nežica: Jabolk in orehov! Mati: No, le pridna bodita. Nastavita lepo svoje krožnike. Oče se je že vrnil iz službe, ko se umije, pojdcmo vecerjat in nato spat. (Odidc na lero.) Nežica: In nato spat! Pa hitro, hitro! (Zapoje.) Zjutraj pa bomo vsiali in pogledali na kroŽnike! (Ncse krožnik na okiio.) Jožek (nese tudi krožnik na okno): Veš kaj, Nežica —- prečrtajva rožiče in pomaranoe in — zlat orch! Nežica: Saj res, Jožek. Da bo Miklavž vesell (Mu da listek.) Jožek (prečrta na obeh rečeno in položi listka ua kro/nike). Tretji prizor. Oče, Jožek in Nežica. Oče (vstopi brez jopiča): No. Jožek in Nežica, sc kaj veselita Miklavža? Oba fk njenm; obešata sc niu na lakti), J o ž e k : Seveda se, oČe! 1 ,tji 4- \ Nežica: Pa Se kako, oce! f ^KratW Očc (s pogledom ua okni): Alia — krožnike sta že nastavila! Ne vera, ct' vama bo kaj prinesel! Jožek (z veselo jokavostjo): Oh — oče! Nežica (plašno): Zakaj ne bi? Jožek: Nežica. saj se oče samo Šali! Oče: Ne vem, Če je tako! Sia bila dovolj pridna? Jožek (odlocno): O. da! Kaj ne, Nežica, da sva bila pridna? Nežica (plašno): Ne vem ... Oce (s smehom, dvigajoč Nežico z desnico v narocje; z levico boža Jožka po g-lavj): Saj sia bila pridjia. da! Nekaj vama bo že prinesel. NeŽica, pripravi mizo. Vecerja je že gotova. (Odide na desno.) Četrti prizor. JoŽek, Nežiea. Nežica: Dancs boui pogrnila mizo z belim prtom, ko je Miklavžev večer. (Pohiti k predalniku. vzame iz njega bel namizni prt in pogrinja mizo.) Jožek (ji nifd vcselim smehom pomaga). (Ko sta pogrnila, se po sobi tned smehom lovita. Ko pritečeta do predalnika, tako da kažeta vhodnim vraiom hrbet, se vrata tiho odpro in v sobo se zakotalijo z ropoiom orehi.) 149 ¦-.- Jožek (vzklikne): Joj, kaj pa je to? 1 ,„, ., ¦ /. . j t i. J 1 Nežica (vzklikne): Jožek! Poglej no! J l"kratl'J Jožek (veselo): Miklavž! Kakor lansko leto! Nežica: Miklavž! Tudi lani je že zvečer vrgel orehe v izbo! Jožek (stopi s plahim korakom proti vratom; pritajeno): Poglejval... N e ž i c a : Se ne upara ... Jožek (se spomni): Čakaj! (Hiti k oknu, odgrne zastorček ter pogleda ven.) NiČ ni videti! Je že izginil! Nežica (ki je tudi skocila k oknu, presenečena): Glej, glej! Glej!... J o ž e k : Kaj je? Nežica: Tam za grmom se je nekaj zalesketalo!... J o ž e k : Kaj pa? Nežica; Kakor zlato! Kakor škofovska palica!.. - Jožek (zasanjan sede na zofo): Nežica — Miklavž je bil!!... Nežica (tudi sede na zofo; prav tako zasanjano): Miklavž!... (Se stisne k Jožku.) Menc je strah! Jožek: Zakaj? Nežica : Saj res — v mestu — hodi okoli — ž njim pa — Jožek; Ž njim pa parklji! Nežica (se Še bolj stisne k Jožku): Jožek! Jožek (hrepeneče): Če bi prišel Miklavž tudi k nam!... Nežica (se ga oklene); Ne — rajŠi ne! — Poberiva orehe! (Pobirata.) (Zunaj se zasliši od daleč cingljanje.) Oba (poslusata). Nežica: SlišiŠ? ... Jožek : Slišim!... Peti prizor. Jožek, Nežica, mati in oče. Mati (prihiti): Otroka! Miklavž! Miklavž prihaja! Nežica (hiti k desnim vratom; s strahom): Očc! 1 ,„, ... Jozek (vstane): Miklavz?! J ' (Zunaj zarožljajo od daleč verige.) Jožek (hiti tudi k desnim vratom, sC siisne k Nežici; s strahom): Parklji! Nežica (zbeži skozi desna vrata v sobo): Oče! Miklavž! Parklji! Oče (pride ven): Nič se ne bojta! Parklji ostanejo za Miklavžcm. Mati (gre k oČetu): To je pa čudno, da prihaja Miklavž enkrat tudi k nam! (Se postavi poleg oceta.) Jožek (stoji pred materjo). Nežica (je stopila pred oceta). Oče : Bodita Iepo rairna in tiha ter ae pripravita. Ko vstopi Miklavž, pokleknita in molita oČenaš! (Bliža se ciogljanje in rožljanje verig. Okna nenadoma rumeno zažare. Tu pa tam šine čez zastorČke tudi rdeč svit. — Vonj kadila je vedno močnejši.) Šesti prizor. Prejšnji ter Miklavž s spiemstvom. (Vrata se poČasi sama odpirajo. — Prva vstopiia angelčka, eden z maš-nimi zToncki, drugi s kadilnico; ustavita se na desni in levi ob vratih. Nato vstopi sv. Miklavž, Ž njim angel s knjigo in angel z darili. Sobo oblije zamokla rumena luč.) . Miklavž (vstopi z velikima angeloma, katerih eden stoji na njcgovi levi, a drugi na njegori desni strani). 150 (Parklji in yse drugo spremstvo ostane zunaj. Ves čas prihajanja Miklavža in angelov cinglja angelček z zvončki, a drugi angelček kadi s kadilnico. Tu pa tam tudi rahlo rožljanje parkijev z vengami. — Ko začneta Jožek in Nežica molili očenaš, vse utikne.) Jožek in Nežica (sta, ko je vstopil Miklavž, takoj pokleknila ter začela moliti očenaš. Molita vedno bolj goreče.) Miklavž (ko Jožek in Nežica odmolita očenaš): Prejraite moj blago-slov! (Blagosiavlja.) (Otroka in siarŠi klonejo z glavami in se pokrižajo.) MiklavŽ: Vstanita! Jožek in Nežica (vstaneta). Mi k] a vž : No, otroka — molila sta lepo; pa sta tudi sicer kaj pridna? Jožek in NeŽica (pogledata oČeta in mater). Oče : Pridna sta! Mati : Pridna! M i k 1 a v ž : Jožek, moli vero! J o ž e k (zacne moliti vero). Miklavž {ga prekine): Si že priden. — Nežica, moli naprej! Nežica (nadaljuje z molitvijo tam, kjer je Jožek nehal). Miklavž (jo prekine): Lepo! — Angel, daj jima darila! Angel z darili (stopi k Jožeku in Nežici ter izroči vsakemu zavoj daril). Miklavž (ko se vrne angel, ki je izrocil otrokoma darila, na svoje mcsto. spet blagoslavlja. Jožek ia NeŽica poklekneta in se pokrižata; tako tudi oče in mati). Miklavž (se počasi obrne proti izhodu). Mati, Jožek in Nežica (odhite z radostnimi obrazi v sosedno sobo). Očc (stopi korak za Miklavžem, ko pride ta do vrat. Ponižno in pro-sece): Sveti Miklavž — rad bi te nečcsa prosil!... Miklavž (se obrne proti ocetu; dobrohotno); No?,.. Oče : Tu v bližini je še vse polno otrok, ki bi bili radi obdarovani. Prihrani si dolgo pot do njih in jib obdari kar tu!... Miklavž (prijazno): Kje pa so ti otroci? Oče : Poglej! (Dvorana se vsa razsvetli.) Vse polno jih je v dvoranif Miklavž (z ljubeznijo): Saj res! — No prav! (Se obrne proti vhod-nim vratom. Dvigne z vabečo krctnjo roko ter stopa počasi profi ospredju.) (Takoj po Miklavževi kretnji z roko zabuče orgle, izbo oblije blesteča rumena luč, angelcek zvoncklja z mašnimi zvonci, drugi vihti kadilnicoT da se razsiri vonj kadita vsepovsocl. Mcd prihajanjem ostalega spremstva stoji sv. Miklavž mirno v ospredju, pred njega stopita angelčka, zraven oba večja an-gela. Ostalo spremstvo prihaja v naslcdnjem redu: prva sta arhangela s pla-menečima mečema; eden se postavi k desnemu, drugi k levemn okvirju odra. Nato prihajata Faust in sv. Anton; faust se postavi poleg večjega angela na Miklavževi desni, a sv. Anton poleg onega na Miklavževi levi strani. Končno vstopi še Mefisto, ki ostane pri vratih, kjer z odlocno kretnjo usiavi Belcebuba s p a r k 1 j i, ki hočejo rjoveč in rožljajoč z verigarai planiti v sobo. — Ko je vse na svojem mcstu, utihnejo orgle, zvoncki in verige; veliki angel poklekne s knjigo pred Miklavža, dvigajoč jo k njeimi.) Miklavž (bere iz knjige svoj nagovor na raladino). (Nato se začne razdeljevanje daril.) * (Ko je vse končano, se postavi Miklarž s svojim sprerastrom spet v vrsto. Med bučanjem orgel in Miklavževim blagoslavljanjem se zagrinja počasi — zastor.) 151