Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica SL 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4- krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvn lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo horoških Slovencev Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 10. velikega srpana 1912. St. 32. = SHOD = „Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" se vrši u nedeljo dne ff. avgusta 1912 ob 2. uri popoldne pri Železniku o Libučah. Poroča gosp. posl. Grafenauer. Nekaj misli k sestanku slovenskega in hrvnškego kainliškega diiošiva v Ljiljani. Od 1. do 4. avgusta je bilo zbrano v Ljubljani hrvaško - slovensko katoliško narodno dijaštvo. S strahom smo pričakovali, Lako se bo obnesla vsa manifestacija; a se-ko gledamo nazaj na minule' dni, si Moramo priznati, da je uspeh presegel naše pričakovanje. To navdušenje za katoliško narodno stvar, ta idealizem, ta zavest, da stoji za nami hrvatsko-slovensko ljudstvo — tukaj bi morali priti vsi oni, ki trdijo, da so krščanstvu šteti dnevi, vsi oni, ki se ma-lodušno odtegujejo boju, ker se bojijo naporov. Mladina je naša, zato mora biti naša tudi bodočnost! Nimamo namena na dolgo in široko popisovati cel spored sestanka, podali bi samo radi koroškemu slovenskemu ljudstvu par misli, ki se pojavijo v človeku, zbujene vsled navdušenja, izvirajočega iz zavesti, da nismo osamljeni, temveč da z nami čuti mladina hrvatsko-slovenska. Pri pozdravnem večeru je rekel dr. Krek, da mu sije včasih iz oči mladine ogenj, mladostnega poguma, včasih pa tiho hrepenenje in neko neizrazno koprnenje za nečem neznanim. In tako mladino ljubi on. Ali po naši domovini hodi tudi mladina, ki nima več ognja v svojih očeh. Samo nemirni plamen strasti zasije včasih s čudno grozo iz njih. S povešenimi glavami hodijo skozi življenje. Zakaj? Ker so vrgli od sebe svojo mladost, ker so izgubili vzore, ker so izgubili smisel za krščanska načela, za zdravo praktično krščanstvo. — In kaj je s teboj, koroška mladina? Da bi te bil mogel prijeti in s trdno roko postaviti sredi med sovrstnike, in postala bi vsa taka, kakršno ljubi dr. Krek, polna ognja, polna zaupanja v svojo moč, polna samozavesti. Zacelile bi se rane, katere nam seka nemštvo, izginilo bi iz tvojih vrst, mladina, podlo nemškutar-stvo, ki ti jemlje tvojo čast, ki te dela izdajalca domovine in naroda. Slovenski mladenič, slovensko dekle — izdajalca. Kako je to žalostno, kako je to sramotno! In zakaj izdajalca? Ker ju je zapeljal brezvestnež, ker je lokavi sovražnik iztrgal Vero v Boga, v same sebe in v svojo bodočnost iz njihovih src s tem, da jih je najprej zastrupil v gostilnah z nevarnim strupom, zmanjšal njihovo odporno silo in jih potem porinil nenasitnemu zmaju v žrelo. V zboru katoliške slovensko-hrvaške mladine bi bila spoznala ti, koroška mladina, da ni malenkost, za kar se borimo, da ni nekaj vsakdanjega, za kar se bojujemo. Gledala bi bila na močno četo bojevnikov, ki se ne bojijo truda in trpljenja, ki gredo pogumno naprej, ker jih kliče Bog in narod. Napila bi se bila onega poguma, ki je v teh dnevih preveval mlada srca, in z večjim veseljem bi šla v boj proti vsem sovražnikom naše narodnosti in vere. Čeravno je bilo pri vsem dokaj mladostne- ga navdušenja, ki hitro pride in ravno tako hitro izgine, vemo vendar, da ravno to navdušenje pusti v človeškem srcu vsaj neko sled, ki se ne izgubi tako lahko. Človek potrebuje gorkote, od časa do časa si mora ogreti srce, da popolnoma ne poledeni, tembolj, da se z novo silo dvigne na nadaljnji težki boj. Take gorkote je treba i naši koroški mladini, ki bije najhujši boj, ki potrebuje največ moči. Ker se je pa nisi mogla nasr-kati pri viru, sprejmi vsaj zagotovilo, da na naš boj gleda ogromna množica mladih somišljenikov, ki zasledujejo vsak tvoj korak, ki vsako tvojo zmago pozdravljajo z veseljem kot bi bila njihova zmaga. Nismo sami, o ne! Ta zavest nas krepi, ta zavest nas dviguje. Dr. Šušteršič je klical mladim vrstam: »Sedanjost še ni naša, a prihod- njost bo gotovo naša. Od sinje Adrije do zadnje gorske vasi v Korotanu bo živel narod hrvatsko - slovenski pod praporom krščanskih načel!« Še ene misli ne smem prezreti, ki je posebno nam Korošcem neizmerno ugajala. Župnik Kalan, ki je dobro znan na Koroškem, nam je govoril iz srca, ko je rekel: »Mladi prijatelji, bodite narodni! Zdelo se vam bo čudno, da to povdarjam, ali imam vzrok za to. Strankarski boj na Kranjskem absorbira, požre vse moči, tako pri liberalcih kot pri S. L. S. tako, da za narodni boj ne ostane nobenih moči. Zato, mladi prijatelji, bodite narodni!« — Lepe, uvaževanja vredne besede! Korošci jih z veseljem podpišemo, ker mi najbolj čutimo premajhni ostanek sil, ki se porabijo za strankarski boj. Če se od strani ljudskih zastopnikov premalo ozira na naše težnje, ter se jih smatra kot malenkosti, če delegacija mirno gleda impertinenco, s katero deželni šolski svet koroški postopa glede šol na Strojni, Št. Danijelu in v Vogrčah, če ima izvenko-roško časopisje povečini samo prostor, da Podlistek. Lepa Rozika. (Vizija. — Spisal A. B.) X. Predaleč šel sem od povesti — Pri Repiču bom spet začel — Tj e po morja široki cesti z najlepšim upom je odšel. Vsak mesec svoji mladi ženi poslal denar bo prisluženi, si mislil je in silno moč občutil je, spominjajoč oči se zvestih svoje žene, misleč na detece ljubo, na njega nežno rokico, a svoje trde in koščene, navajene trpljenja in vseh drugih črnih bolečin. XI. Ko prišel tje je, ženi pisal, kako se dobro mu godi in svojo ji ljubezen risal, trpljenja svojega ji — ni. In ona mu je vse verjela, resnično rada ga imela. Ah, kaka bila je, možje, lepota taka ne cvete več v časih naših. Take žene nikjer dobiti ni sedaj, tak lepe, kakor rožen maj in makov cvet. Oči te njene res mnogega zmotile so in zmešale mu pamet vso. XII. Poglejte, bratje, to poljano . . . Enkrat tega tu bilo ni, kjer zdaj je žito posejano, kjer valovi in kjer šumi svoboda zdaj, je' enkrat stalo poslopje črno, trepetalo pred njim človeško je srce — Sedaj je žito tu, sVoboda v šumenju skozi zrak vrši in dviga k delu vročo kri — Človeškega čas preporoda, postave druge, drugo vse, še drugo ljudsko je srce . . . XIII. Prej jeza, egoizem hladen, sedaj ljubezen krog in krog, prej vladal vrag, sedaj pa Bog . . . Dogodek bil je to navaden, da Roza bila je prijetna, poštena v delu in okretna tako, da še tovarnar jo rad pridno, lepo Roziko imenoval je . . . Ah, prijetna zarès bila ona očem, še jaz, to vam priznati smem, sem rad pogledal za njo . . . Cvetna takrat se vrnila pomlad vsa z rožami prek polj in trat . . . XIV. Otožno slavčki peli v gaji in Roza jih poslušala, in v misli na moža najslaji prepevati je skušala. Izdati srčno hrepenenje hotela mraku je . . . Kje njen je, je vprašala v zvezde zroč in svoje dete, stiskajoč na grudi bele, ga zibala in pela nežno je tako: »Oj, pridi, dragi, čez goro, kak dolgo sem te že čakala, po tebi srce hrepeni, po tebi srce me boli . . . XV. Oj, pridi, pridi v ladji beli, oj, pridi čez sivó morjé, prinesi srečo al gorjé, mi bomo vendar te veseli. Želim že vroče te objeti in dete svojemu očeti podati v mehek naročaj — Oj, pridi, pridi že nazaj . . .« Tako je pela in zibala je dete svoje ljubljeno, iz gaja pesem slavčkovo v akordih nežnih poslušala. Že legel mrak in na nebo pripel večer večernico. (Dalje sledi.) poroča, kdo se je obesil ali utonil, za naše narodnostne težnje pa ne najde besede ogorčenosti, potem je to, mislim, najboljše znamenje, da strankarski boj na Kranjskem požre vse sile. Kaj vam bo pomagalo, ako tudi uničite liberalno stranko, ko bo pa na vaši meji stal močan, večji, nevarnejši liberalni sovražnik, ki nam preti z dvojno pogubo, narodno in versko. Da bi klic: »Mladi prijatelji, bodite narodni!« odmeval po celi slovenski domovini, da bi vzdramil tudi one, ki spijo, k odločnemu, vztrajnemu delu, da gledajo na visoke cilje, ne pozabimo malenkosti, ki pa za naš narodni obstoj niso malenkosti. Upajmo, da nam bodočnost prinese sad, katerega seme je bilo na sestanku položeno. — Edina naša želja je, da bi besede, s katerimi se je govorilo o hrvatsko-slovenski kulturni in politični vzajemnosti, za n a s Korošce ne ostale samo besede, temveč da bi se res izpolnilo »od sinje Adrije do zadnje gorske vasi v Korotanu« bo živel en narod, da bi tudi Korošci lahko govorili Hrvatom, kadar pridejo na naša tla: »Na hrvaških tleh ste!« Trdno je naše upanje v bodočnost. saniti, Miniti „1“ l Diiii! Dnevne nevice in dopisi. Za posebni vlak k evharističnemu kongresu se je priglasilo 324 udeležencev. Želeti je, da se jih priglasi v zadnjem trenotku še 36. Celovec. (Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze) je bila ustanovljena v soboto, 3. t. m. zvečer v mali dvorani hotela Trabesinger za slovenske delavce mesta Celovec in okolice. Na shod je prišlo še precej slovenskih delavcev, ki so člani Slovenskega krščansko socialnega delavskega društva. Predsednik Ravnik je otvoril shod, pozdravil vse navzoče, zlasti pa iz Ljubljane došlega poslanca Gostinčarja, ki je nalašč v ta namen prišel v Celovec med slovenske delavce, da jim govori o delavski organizaciji. Po pozdravu je povzel poslanec Gostinčar besedo ter govoril naj prvo o delavski organizaciji s posebnim ozirom na jugoslovansko delavstvo. Pokazal je globokejše vzroke, zakaj se morajo delavci trdno okleniti svoje strokovne organizacije, zlasti za slučaj stavkanja, ko je delavec sam nase navezan. Kapitalisti-tovarnarji, veletrgovci in drugi denarni mogotci se jako previdno in nekako na skrivaj organizirajo med seboj tudi za tiste slučaje, ko stopa delavstvo v stavko, da se tedaj tovarnarji podpirajo med seboj z blagom. Kdor bo več časa zdržal, tisti bo zmagal v delavski stavki. In zato je treba delavstvu zlasti strokovne organizacije, ki ima v prvi vrsti namen delavstvu gmotno pomagati v stavki, v bolezni, v revščini in na potovanju. Govornik je potem govoril še o soc. demokraciji, ki je zapustila svoj prvotni program, storiti vse enake, ki je opustila tudi glavno svojo zahtevo, pomagati samo delavskemu stanu. Soc. demokracija, zlasti v Avstriji, je postala dandanes že skoro izrazito samo politična stranka, ki se veže z najhujšimi nasprotniki delavstva to je z ju-di, velekapitalisti itd. Dokaz zadnje državnozborske volitve na Dunaju. Za poslancem Gostinčarjem je govoril dr. Rožič, o pomenu krajevnih delavskih skupin s posebnim ozirom na slovenske delavske razmere na Koroškem. Slovenske delavske razmere na Koroškem so morda najbolj težavne, ker tu je slovenski delavec osovražen od soc. demokratov in nemških nacionalcev. Od delodajalca pa tudi nima nič dobrega pričakovati, ker je podjetnik večinoma tudi nasprotnega mišljenja. Novo ustanovljena skupina naj bi bila voditeljica slovenskega koroškega delavstva, zlasti naj bi se ta organizacija pokazala kot dobro oborožena armada ob času volitev. Naša delavska organizacija se mora po naših industrialnih krajih bolj poživiti, bolj utrditi in to naj doseže »Jugoslovanska Strokovna Zveza« oziroma njene podružnice. Nato je bil izvoljen odbor nove podružnice za Celovec. Predsednik Bramor; odborniki: Blažina, Borštnar, Baudaš, Poljanec, Skočir, Rekar; namestnika oziroma revizorja: dr. Rožič in dr. Schaubach. — Potem je govoril t. Kriegl o »neplačanih« voditeljih rdečkarjev. — Po govoru se je razvila živahna zabava, tamburaši so krepko udarjali na tamburice slovenske pesmi. Slovesnost zmage pri Jajcu. Dne 7. t. m. je praznoval v Celovcu 17. pešpolk vitez pl. Milde zmago bitke pri Jajcu v Bosni dne 7. velikega srpana 1878. Od častnikov, ki so se udeležili te bitke in so bili odlikovani, še živita polkovnik v p. Miha pl. Lukane v Ljubljani in poročnik v p. baron Mac Nevin O’ Kelly. Dva. sinova polkovnika pl. Lukanca služita pri 17. polku v Celovcu, eden kot nadporočnik, drugi kot poročnik. V bitki pri Jajcu je naskočilo 4000 naših mož 10.000 Turkov, ki so bili v utrjenih pozicijah. Bitka je trajala od devetih zjutraj do šestih zvečer. 17. polk se je sijajno boril. Turki so zbežali in pustili na bojišču 350 mrtvih in 600 ranjencev. 17. polk je bil ustanovljen že leta 1674. Leta 1817. je postal kranjski polk in je bil premeščen na Kranjsko. Kot tak je 17. pešpolk pokazal v vseh bitkah, ki se jih je udeležil, izredno junaštvo in vojaške zmožnosti. Sijajno se je polk boril leta 1848/49 na Laškem, leta 1849. na Ogrskem proti vstašem, leta 1859. in leta 1866. zopet na Laškem in konečno v Bosni. Leta 1893 so bili 1., 3. in 4. bataljon premeščeni iz Ljubljane v Celovec, 2. bataljon je ostal v Ljubljani. Leta 1900 je 2. bataljon menjal s 1. Leta 1896. je umrl imejitelj polka baron pl. Kuhn in je bil polk podeljen sedanjemu imejitelju, feldzajgmojstru Hugonu vitezu pl. Milde. — Na predvečer 6. t. m. je vojaška godba imela obhod po mestu. Ob deveti uri dopoldne drugega dne je imel polk v župni cerkvi sv. Uja svojo cerkveno slovesnost, pri kateri je bilo navzočih 646 mož pod poveljstvom podpolkovnika Neubacherja. Navzoč je bil prevzvišeni gospod knez in škof dr. Baltazar Kaltner, dvorni svetnik Lob-meyer v spremstvu deželnega vladnega koncipista dr. Kometterja, železniški nadzornik Jožef Rudersdorfer, polkovni poveljnik polkovnik baron pl. Stillfried in Ratho-vicz, polkovnik pl. Eckhardt, postajni poveljnik major Watzke, častniški kor 17. polka, zastopniki častnikov garnizije, v zastopstvu deželnega orožniškega poveljnika, oddelkov poveljnik Medén in veteransko društvo z zastavo. Vojaški kurat monsignor Rafko Kozak je imel jedrnat nagovor v nemškem in slovenskem jeziku ter je daroval sveto mašo, med ktero je igrala vojaška godba.. Moštvo je dobilo ta dan boljšo hrano in službe prost popoldan. Pri slavnostni častniški pojedini je bil tudi zastopnik deželnega predsednika dvorni svetnik Lob-meyer in vojaški kurat č. g. msgr. Rafko Kozak. Napitnico na cesarja je govoril polkovnik baron pl. Stillfried in Rathovicz. Došlo je več brzojavk, med njimi od armadnega nadzornika feldcajgmojstra pl. Potioreka, polkovnika v p. pl. Lukanca iz Ljubljane itd. »Matica Slovenska« je sklenila, v svojem »Letopisu« za 1912. leto priobčiti inserate slovenskih in slovanskih tvrdk. »Letopis« se tiska v 4500 izvodih in pride v roke najimovitejšim in najinteli-gentnejšim krog om našega naroda. Če izvzamemo koledar »Družbe sv. Mohorja«, se po številu eksemplarjev nobena slovenska publikacija ne more meriti z našim »Letopisom«. Vljudno Vas vabimo, da in-serirate, ter pričakujemo čim preje cenjeni odgovor. Cena za celo inserirano stran »Letopisa« znaša 60 K, za polovico strani 30 K in za četrtino sorazmerno. — »Matica Slovenska« v Ljubljani. Razpisano je do 16. t. m. mesto deželnega sodnega svetnika pri celovškem deželnem sodišču ali pri kakem drugem sodnem dvoru. Dva ministra na Triglavu. Minister za javna dela, dr. Oton Trnka, in gališki minister krajan, Vladislav pl. Dlugosz, ki bivata že dalje časa na Bledu, sta šla na Triglav. Prenočila sta v »Triglavskem domu« »Slovenskega planinskega društva«. Prisrčno ju je pozdravil tam v imenu odbora »Slov. plan. društva« predsednik dr. Fr. Tominšek. Ekscelenci sta se zahvalila ter se o izvrstni postrežbi in o prijaznih spalnih sobicah doma zelo pohvalno izrazila. Društvu sta podarila po 100 K za pospeševanje društvenih namenov. Pokrajinski čari Triglavskega gorovja so napravili globok vtis na mihistra, ki sta se izrazila, da je po nju- nem prepričanju čudovita lepota Kranjske še vse premalo znana po svetu. Minister pl-Dlugosz je dne 4. t. m. odpotoval v Galicijo. Povdarjal je potrebo vodovoda in električne razsvetljave, posebno pa telefona na Bledu. Obljubil je, da bo z vsem svojim vplivom podpiral to akcijo. V konkurzu tovarne za papir in Celulozo. Za začasnega upravitelja konkurzne mase je postavljen notar Valentin Schwarzl v Dobrlivasi. Upniki so pozvani na 12. t. ni-ob 10. uri k okrajnemu sodišču v Železni Kapli. Upniki morajo svoje zahteve staviti do 8. septembra. Aretiran vojaški begunec zopet pobegnil- V ponedeljek popoldne, dne 5. t. m., so orožniki v Št. Rupertu pri Celovcu aretirali vojaškega begunca računskega podčastnika prvega razreda Rudolfa Kdgla od 4. huzarskega polka, ter ga oddali postajni straži. Po'noči pa se mu je posrečilo pobegniti iz vojašnice in uteči. Marljiva služkinja. V Celovcu služi kot kuharica leta 1852. v Želučah rojena Uršula Cernè pri trgovcu Rossbacherju v veliko zadovoljnost gospodinje že celih 25 let in je predlagana v odlikovanje za zvesto službovanje. Kako pačijo slovenska imena. »Freie Stimmen« poročajo, da napravi planinsko okrožje »Karavanke« dne 11. avgusta izlet na »Uschowo pri Železni Kali. Iz lep,e slo-vehske Olšove so naredili spakedranko »Uschowo«. Nesreča na progi. Dne 4. t. m. zjutraj ob tri črtrt na eno uro je zapazil železnični čuvaj Franc Šparovec tik kolodvora v Svetnivasi na svoji njivi junico. Ko jo je pognal z njive, je zbežala na tir, Šparovec pa za njo. Tovorni vlak št. 70 je povozil oba. Šparovec je nevarno ranjen. Frank Sakser v Celovcu. Lastnik slovenske tiskarne v New Yorku in slovenskega ameriškega dnevnika »Glas Naroda«. Frank Sakser, je za nekaj časa na letovišču na Bledu, da si okrepi zdravje. Pri tej priložnosti si je čez dalje časa zopet ogledal Celovec in posetil tiskarno »Družbe sv. Mohorja«, kjer je bil svoj čas stavec, in hotel Trabesinger. Dobrodošel v stari domovini! Otvoritev planinskega doma na Vršiču. Planinski dom na Vršiču je bil v nedeljo, dne 4. t. m., otvorjen z veliko slovesnostjo. Navzočih je bilo nad 500 ljudi. Po sv. maši je govoril g. župnik Aljaž, potem še dr. Tičar iz Kranjske gore, dr. Tominšek, Čeh dr. Dvorsky, Hrvat dr. Čačič i. dr. Kulturna sramota. Mariborska »Straža« piše: Človek, ki zataji jezik svojih starišev, je neznačajno bitje, ki vzbuja v nas v prvi vrsti gnus. Ne ukazuje nam samo četrta božja zapoved, da moramo spoštovati svoje stariše, tedaj tudi njihov jezik, temveč že naraven zakon nas sili k ljubezni do svojih roditeljev. Kdor izda jezik svoje matere, ne greši samo proti božji zapovedi, ampak je slabši kakor živina, ki se navadno ravna po prirodnih zakohih. Samo popolna zaostalost, neizobrazba in zatelebanost ali brez-primerna posurovelost in brezmejna sebičnost, ki tepta v blato vse, kar je drugim svetega, zamore človeka dovesti k odpadpi-štvu. Bodisi prvo, bodisi drugo, oboje ne dela nikomur časti. Kdor je pošten mož, ki kaj da nase, nima rad opraviti s takim človekom in če ga sreča, pogleda v stran in krepko pljune. Za noben narod, ne za onega, ki so se mu odtujile, in ne za onega, ki so se mu priklopile, ne morejo biti take propalice nič razveseljivega. Vsak narod, ki kaj da na to, da ostanejo njegove vrste zdrave in neokužene, se bo teh garjevih iz-vržkov branil in otresal. Samo nemški narod, ta narod »plemenitih vitezov« in visoke kulture«, se takih janičarjev ne brani, temveč jih celo vzgaja in protežira. Da se spravi nedoraslo deco na pot sramotnega odpadništva, rastejo po naših pokrajinah nemške šole, da se ljudi slepi in zavaja, se izdaja v slovenščini' pisanega nemško-na-cionalnega »Štajerca«, da se ljudi duševno ubija in dela nerazsodne, zastrupljajo Nemci naš narod s šnopsom, da se ljudske duše kupi, siplje »Siidmarka« z Judeževim1 groši. Samo s takimi in enako podlimi sredstvi dela nemštvo, da bi zagospodovalo nad našo lepo domovino. Nekdaj in po drugod si narodi podjarmljujejo tuja ljudstva s silo, mečem v roki. Je to barbarsko, toda ne tako grdo kot način, po katerem hočejo zavojevati Nemci našo zemljo. Boj, in naj bo še tako krivičen, zahteva poguma in kaže Možatost, sredstva pa, kakršnih se poslužujejo naši narodni nasprotniki, da bi nas izrinili iz naše zemlje, so tako nepoštena, da bi bila za vsak drug boj po mednarodnem pravu prepovedana. Samo najnovejši slučaj: V Razvanju pri Mariboru pašujejo nemškutarji. Ljudstvo je skoro izključno slovensko, toda zapeljano. Otroci znajo le nialo nemški, nekateri nič. Šola je seveda nemška in otroci se uče v nemščini, katere ne umejo. Ker se gospodu katehetu otroci smilijo in jih noče mučiti, jih poučuje, kakor pišejo nemškonacionalni listi, veronauk v slovenščini. Radi tega kliče vsa nemška javnost od »Marburgarce« do »Tagespošte« grom in peklo nad g. kateheta, ga denuh-cira in slika kot človeka, ki za vsako malco Pohrusta par nemškutarjev. Ali ni mučenje otrok z nemščino pravcato divjaštvo? Ali ni zavajanje otrok v neznačajnost in pro-Palost, mesto vzgajanja dobre v plemenite člane človeške družbe prava kulturna sramota ? Prodajanje mleka in surovega masla v Celovcu. Kmečko ljudstvo moramo opozoriti ‘na dejstvo, da se v Celovcu prodaja mleka in masla zelo strogo nadzoruje. Razumemo, da je tukaj treba strogega nadzorstva. Ljudstvo okrog mesta je po liberalni bemškutariji tako pokvarjeno, da nima več Uobene vesti in goljufa, kjer se kdo da goljufati. Ne vse ljudstvo, imamo veliko poštenih posestnikov, ali večina je v nemšku-tarskem taboru. Na drugi strani pa moramo izraza dati mnenju, da se včasi to nadzorstvo vrši morebiti prepovršno in se, včasi morebiti dobri ljudje kaznujejo prestrogo. Znan nam je slučaj, da je posestnik po policiji zavrnjeno mleko dal preiskati v deželnem preizkuševališču, ki mu je dalo certifikat, da je mleko zelo dobro. Gospodar je šel k županu Metnitzu, ki mu je svetoval, naj plača teh 20 kron naložene mu globe, ker bi ga odvetnik, katerega bi sicer moral najeti, stal še več. Torej bi se dalo sumiti, da tržni komisar včasi prepovršno dela. Da-nes Pa je prišel k pisatelju teh vrst bajtar 2 dežele, ki ima eno samo kravico; žena mu je pred nekaterimi tedni šla po poslih v Celovec in nesla s seboj literček mleka, da par grošev izkupi. in glej nesrečo! Tržni komisar pride,, preišče mleko in menda najde, da ni čisto, da je v njem nesnage; zapiše jo, in reva, ki se možu ves čas ni upala nič povedati, dobi plačilni nalog: po dostavljenju plačilnega naloga v osmih dneh plačati 20 kron globe. Bajtar pravi, da tega ne plača, haj mu gospodje vzamejo ženo, če jim je drago. Stvar ni komična, če se postavimo na stališče ubogega lastnika ene kravice, ki je na 20 kron obsojen, ne da bi mogel ugovarjati ali dokazati, da mleko ni bilo nesnažno. Nam se zdi, da bi bil tak revež dovolj kaznovan, če se ga v slučaju, da je res kriv, obsodi na pet kron, ne pa na globo, ki je za bajtarja že velikega pomena. Gospodje de vedo, kako težko zasluži tak bajtar 20 K Brezplačno posredovanje pri najetju Posojil je na razpolago dotičnikom, ki se po ^Slovenski Straži« zavarujejo za življenje. Za Slomškovo praslavo. Opozarjamo vsa naša društva in organizacije, da dobe ^Se podrobnosti za Slomškovo proslavo lahke v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. iNja razpolago so govori, deklamacije, prizori in tudi nova slavnostna kantata Foerster-ki je eden najlepših sloven-skih moških zborov. Kjerkoli imate ldoški zbor, naučite se te slovenske bojne pesmi, ki se lahko rabi tu-pri vsaki drugi priliki. Cena partituri je ^ K. »Slovenska Straža« je poslala na svoje Podružnice in nekatera druga društva °krožnice. K tem okrožnicam še priporoča-jde, naj bi zbori imeli na sporedu lddi lepi Vodopivčev mešani 2nor »Slovenski Straži«. Cena posameznim glasovom je 20 vinarjev, ter se obe pri »Slovenski Straži«. — Ravnokar je el za Slomškovo proslavo tudi prekrasen ramatični prizor »Veseli god«, ki je ves Prepleten z globokimi nauki Slomškovimi d je biser v literaturi narodno-verske vzgo-' Budstva. Vsako večje društvo naj bi si p?r?čil° ta prizor, se ga dobro naučilo in «ustavljalo! Prizor je pripraven za vsak er> tudi za oder na prostem. V prizoru na- stopajo Blaže, Nežica, oče, mati, učitelj, duhovnik, tujec in zbor (narod). Prizor s posameznimi tiskanimi vlogami za vseh sedem nastopajočih oseb velja skupno 2 K 80 vinarjev, torej pride za vsako nastopajočo osebo samo 40 vin., mnogo ceneje kot bi se pa vloge prepisovale. Naročila na »Slovensko Stražo«. — Slomškove razglednice v treh barvah, umetniško izvršene so tudi v zalogi »Slovenske Straže«. Naj bi ne bilo kraja na StireLnskem, ki bi se letos ne pridružil Slomškovi proslavi! Neprostovoljen samomor. Neki 751etni lekarniški uslužbenec si je znal dalje časa večje podpore priskrbovati s tem, da je simuliral samomor. Navadno se je obesil in je stol brcnil v stran s tako silo, da so slišali sosedje, ki so prihiteli in ga odrezali. Posledica temu je bila vedno, da je prejel vsled svoje bede obilne podpore. Enajstkrat se mu je to posrečilo, dvanajstič pa so sosedje prišli prepozno in je že prej umrl. Štiriletnega otroka je povozil v Celovcu 2. t. m. hlapec mesarja Strutza, Janez Klade. Konj je na dečka stopil s tako silo, da je otrok umrl še isto popoldne. Hlapec se za otroka ni zmenil dalje, ampak je dirjal naprej. To je občinstvo tako razburilo, da se je vse povprek kregalo nad — surovimi kmeti, češ da so pijani itd. Ko pa se je izvedelo, da ni kak kmet, ampak le mesarjev hlapec povozil otroka, je bilo pa vse mirno. Tudi značilno za Celovčane! Nesreča pri rezanju. V Grabštanju je rezalni stroj zagrabil desnico pri Briceju službujoče dekle Marije Schmiedmeister in jo odrezal. Revico so prepeljali v deželno bolnišnico v Celovec. 251etnica pevskega društva »Hajdrih« na Proseku. Na željo mnogih bratskih pevskih društev podaljšal se je rok za prigla-šanje k veliki pevski slavnosti, 251etnici pevskega društva »Hajdrih« na Proseku nepreklicno do 17. avgusta t. 1. Zato nujno prosimo slavna bratska društva, da se pravočasno priglasijo, ker sestavi odsek 18. avgusta spored, katerega se izroči tiskarni 19. avgusta. Poznejše priglasitve se ne bodo mogle tiskati ne na plakatih ne na sporedih. Zato apelujemo še enkrat na slavna društva, da upoštevajo ta zadnji opomin ter blagovolijo pohiteti s prijavami. Ne odlašajte z istimi do zadnjega dneva. Detomor. Dekla Tereza Csòndor v Kolb-nici je 26. m. m. povila otroka in ga je vrgla v stranišče. Otroka so še pravočasno rešili. Nato se je na otroka vlegla in ga tako zadušila. Brezsrčno nezakonsko mater so takoj ovadili sodišču v Zg. Beli. Obesil se je v Medringu, v občini Gra-dež, pastir Franc Oberrupitsch. Žrtev žganja. V Steinfeldu na Zg. Koroškem so v neki kolarni našli 31 let starega delavca Franca Lampersbergerja mrtvega. Po izjavi zdravnika je nenadoma umrl vsled zastrupljenja z alkoholom. Vdan je bil žganju. Smrt vsled padca. V Zagorici na Zgornjem Koroškem je pri zlaganju žitnih snopov posestniku Petru Graniku izpodrsnilo in je padel kakih sedem metrov globoko ter si zlomil križ. Bil je takoj mrtev. Patriotično delovanje ukovskega župana. Iz Ukev smo prejeli dopis: Veliko je že pisal »Mir« o našem županu, a danes moramo poročati o novem junaštvu našega župana, ki kaže, kako on skrbi, da postane ljudstvo prav patriotično. — K gospodu župniku Kukački, ki ga vse ljudstvo ljubi, je prišel dne 9. julija na obisk njegov brat in 17. julija njegova sestra s tremi otroci. — Prvi se je že 22. julija odpeljal, sestra se pa mudi še nekaj časa pri njem. Vsi so prišli iz Češkega. Kaj se zdaj zgodi? Gospod župnik ni naznanil hitro svojih znancev pri županu, kakor menda zahteva nek predpis! Kolikokrat se pač to zgodi, da pridejo v kako hišo kaki znanci na obisk in da se jih občini ne naznani! Saj se pač človek tudi res ne more spomniti na vse take predpise. Dvakrat pridejo orožniki!! v hišo poizvedovat, kdo da so tujci! Izvedli so imena, in g. župnik je mislil, s tem je stvar v redu! Žan-darmerija je zatožila gospoda župnika na okrajno glavarstvo v Beljak, in od Beljaka je dobil župan Ehrlich nalog, da mora župnika zaslišati zaradi tega strašnega prestopka. Župnik res uboga gospoda župana ter pride 2. avgusta k županu! Župan ga začne izpraševati in župnik hoče povedati kako in kaj! A glej ga tiča! Ko sliši župan slovensko besedo, skoči pokoncu, kot bi ga pičil gad, se pridušuje, da mora župnik nemški govoriti, in več enakih klobasanj ! Župan Ehrlich, ki je vedno med Slovenci, ki je rojen Slovenec, ki mora dan na dan govoritislo-vensko, nakrat noče z domačim župnikom govoriti slovenski. Župnik mora iti proč, in kaj se zgodi? Župan Ehrlich, ukovški župan, zatoži svojega lastnega župnika, tistega župnika, ki so ga Uklja-ni tako težko dobili, v Beljak na okrajno glavarstvo! Okrajno glavarstvo takoj pokliče župnika z javno, dopisnico za 8. avgusta v Beljak, »vvbgen Ubertretung der Meldevorschriften«. Z našim župnikom se postopa, kot se sicer postopa s kakim ciganom, s kakim pobom! Kdo! ljudje božji, se mora hodit v Beljak zagovarjat radi tega, ker ni naznanil svojih znancev?!! To je naravnost nečuveno! Ali ni vedel župan za drugo pot, da župnika opominja na to? Ali se take stvari ne poravnajo lahko na miren način! Ampak še bomo nekaterim gospodom ušesa navili! To bomo na visok zvon obesili, da bo Avstrija slišala, kako se postopa na avstrijski meji z domačimi duhovniki! Ali hoče naš župan po vsej sili zopet duhovnika iz Ukev proč spraviti? Ukljani naj pomislijo, kaj dela župan!! Zakaj se pa duhovnikom taka polena mečejo? Se pravi to, mir držati z duhovščino? Ali ste torej, gospod župan, samo župnika videli? Drugih stvari, ki so v pohujšanje celi fari, pa ne vidite! Pustite mirno divje zakone! In še kako imenitne divje zakone! Cele Ukve se zgražajo, hodijo k župniku tožit, a Vi, župan, molčite! Tu posezite vmes! Dvakrat so bili v Ukvah že fantje pretepeni. Kaj pa je s Fekcovim fantom? Ali ni celo ljudstvo, občina zahtevala preiskavo? Tega g. župan, niste videli! Župnika pa tožite! To mora v parlament! Bomo videli, ali smete vse, kar Vam v glavo pade pod Schusterjevo patronanco! Velikovec. (Volitev v okrajni šol-s k i svet) je zadnjikrat ostala brez uspeha. Izvoljen bi moral biti gotovo Slovenec, ker je 16 županov Slovencev, 15 pa Nemcev, oziroma nemškutarjev. Volili so dvakrat, toda obakrat sta dobila nasprotna si kandidata 15 glasov. Župani so držali v tem oziru strogo disciplino, in so posebno naši slovenski vredni vse hvale in priznanja. Le škoda, da je bil eden izmed naših zadržan; in tako se bo moralo še enkrat voliti. Gotovo bo volitev zopet kmalu. Zanašamo se, da bodo tudi prihodnjič prišli vsi naši in tudi ostali zvesti slovenski in katoliški stvari. Velikovec. (Kam plovemo?) Malo dobrega in lepega se sliši o naši mladini. Pred kratkim se je zopet meščanski šolar M. Kriutz z revolverjem nevarno obstrelil. Taka je moderna vzgoja v nemškutarskih šolah. Namesto rožnega venca ali molitve-inika poznajo meščanski šolarji bolj vrv za obešanje in revolverje. Sv. Višarje. Dne 25. julija je bila na Sv. Višarjah v zadnjih desetih letih največja procesija iz okolice Št. Vida na Glini. Bilo je okoli 900 romarjev z 11 duhovniki. Kolikega verskega pomena so take procesije, je prav lepo pokazala ta procesija. Prav veliko jih je prejelo sv. zakramente. Zadovoljni pa so bili vsi razen par ljudi, ki so gotovo navajeni vedno zabavljati. Ker se je s to procesijo verski duh v šentviški okolici gotovo poživil, zato lutrovska »Bauern-zeitung« tako zabavlja čez to procesijo. Kako jo morejo neki naročiti in brati taki, ki se procesij najbolj vesele!! Žabnice. Zadnji čas smo imeli zaporedoma kar tri mrliče. Najprvo je umrla Marija Fruhstuck. Bolehala in slabela je že dalje časa, dokler ni kar zaspala. Potem je umrla Marija Mešnik. 13 let je potrebovala pri vseh opravilih tuje pomoči. Vsako leto so jo nesli na Sv. Višarje, da je prodajala v prodajalni. Tudi letos je bila že na Sv. Vi-šarjih, a so jo morali zopet pripeljati doli. Imela je neko živčno bolezen. Nazadnje smo pa pokopali Tomaža Kranner, ki je tudi že dalje časa bolehal. Naj počivajo v miru! Sv. Križ pri Belih vodah na Štajerskem. Na angelsko nedeljo, to je, 1. septembra, se bo kar najbolj slovesno obhajala petdesetletnica posvetitve križke romarske cerkve, obenem pa se bo tudi proslavil spomin po- svetitelja škofa Slomška. — Nekaj tednov pred smrtjo so nepozabljivi Slomšek osebno posvetili križko romarsko cerke,v in so ob isti priliki zapisali menda svojo zadnjo pesem v spominsko knjigo. — Upamo, da se bo do angelske nedelje cerkev slavnosti primerno oblekla in bode ta dan par tisočem svojih prijateljev kraj velikega duhovnega veselja. Opozarjamo, da bodo pri-digovali ta dan pri Sv. Križu tudi vlč. g. profesor dr. Anton Medved iz Maribora. Natančnejši spored slavnosti se bo še pravočasno priobčil. Drobolje ob Blaškem jezeru. (Ogenj.) Komaj je minulo leto, odkar so nam lepo ubrani novi zvonovi dravske župnije naznanili, da nekje gori; gorelo je tedaj na Brdu, župnija Drava. Pogorelo je tedaj polovico vasi, a kljub temu so si posestniki z največjo potrpežljivostjo postavili zopet lastne domove. A zlobna roka ne miruje. Zažgala je nanovo dne 3. t. m. pri p. d. Sobeju ob pol 1. uri ponoči in v hipu so bile tri hiše z gospodarskimi poslopji žrtev požara. Kak žalosten prizor! Na pol oblečeni siromaki so reševali, kar so mogli, dokler ni prišla požarna bramba — dravska, pečniška ter zilj-j ska ter rešila vsaj obmejne sosede ter po-družno cerkvico. Naj bo slednjič omenjeno, da so, kakor še vsakokrat, tudi to pot prihiteli na pomoč č. g. domači župnik. Vernberg. Tukaj je umrl dne 4. t. m. kmečki mladenič Matevž Kulnik, star 31 let. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo občinstva, občinski odbor in domača godba. Rajni je bil značajen Slovenec. N. v m. p.! Žvabek. Lepa nedelja je bila zares v pravem pomenu besede za Žvabčane pretekla nedelja. Imeli smo »žegnanje«. Topiči so grmeli cel dan ter poveličevali slovesnost dneva. Žvabčani pa so vrli zavedni Slovenci — in tudi modri, treznomisleči gospodarji. Zato so namesto plesa in drugih zabav napravili zares lepo nedeljo v višjem pomenu besede. Zbrali so se po slovesni popoldanski službi božji v prostorih izobraževalnega društva pri Šteharniku — rekli bi — k slovesnemu zborovanju, ktero je otvo-ril č. g. župnik Uranšek. V prisrčnih besedah je pozdravil došlega govornika iz Celovca in goste iz Ljubljane. Predsednik S. K. S. Z. dr. Rožič se zahvali za ljubezniv sprejem ter govori naj prvo o neprecenljivi vrednosti izobraževalnih društev na Koroškem. Naša izobraževalna društva so ona šola, kjer se uči mladina vzljubiti svoj dom, svoj rod, izobraževalna društva so ono torišče, na kterem se izobražujejo mladeniči v trdne, zavedne gospodarje in Slovence, kjer se uči krepost, treznost, štedljivost in marljivost. Izobraževalna društva na Koroškem morajo postati naša domača praktična visoka — ljudska šola. Govornik je nato govoril na kratko o veliki potrebi nujne hitre izobrazbe in napredka na kmetih. Razložil je velik pomen ženske organizacije, ki se snuje na Koroškem za naše žene in dekleta. Tudi naše vrlo ženstvo moramo pritegniti k delu za narodno blaginjo. Dr. Rožič je končno pokazal z zgledi iz naše zgodovine, da imamo pravico, zahtevati tudi svoje pravice v materinem jeziku. To nam jasno spričuje ustoličenje vojvod na Gospasvet-skem polju, kjer je kmet v slovenskem jeziku sam oddajal svojo zemljo knezu v najem ali v oblast. Govornik je zaključil z besedami A. M. Slomška: Slovenci, materin jezik vam bodi ključ, sveta vera vam bodi luč do prave omike in izobrazbe! Po govoru sta deklamovali dekleti Karolina Jugova in Milka Srebotnikova pesem: Naj- lepši kinč. Prednašanje nas je kar očaralo, tako lepo je bilo. Jugov Aleš, šestletni dečko pa je v lepih, izbranih besedah govoril podučno povestico: Kralj in njegovi trije sinovi. — Po končanem sporedu so domači vrli pevci prav lepo popevali krasne narodne in umetne pesmi. Čast jim! Zares, bila je lepa nedelja! Kaj dela c. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu! Meseca majnika t. 1. je hotelo naše izobraževalno društvo prirediti svoj mesečni shod v prazni sobi naše šole, pripravljeni za eventualni 3. razred. Zadnji trenotek pa nam je to prepovedal c. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu, sklicevaje se na § 123. in § 138. drž. šolsk. zak., in morali smo zborovati v neki zasebni hiši. Nato pa je društvo na nasvet okrajnega šolskega nadzornika g. Socherja samega vložilo prošnjo na c. kr. okrajni šolski svet, da se mu dovoli omenjeno sobo vsaj začasno uporabiti v društvene prireditve, in je to svojo prošnjo podprlo s sledečimi razlogi: Društvo v celi vasi ne more dobiti primernih prostorov za svoje prireditve, niti v domači gostilni, posebno za igre ne, zlasti od kadar obstoji tam prodajalna. Sploh pa si društvo stavi j a nalogo, svoje ude navajati k zmernosti, ne pa dajati jim povoda k popivanju. V šoli pa stoji prazna velika soba, pripravljena za eventualni 3. razred. Do otvoritve 3. razreda pa gotovo nikoli prišlo ne bo, ker število otrok komaj zadostuje za dvorazrednico in vsako leto le bolj pojema kakor raste. Sicer § 123. in § 138. drž. šolsk. zak. določujeta, da naj šolski vodja pazi na to, da se šola, oziroma šolski prostori ne rabijo v njihovemu namenu nasprotujočem zmislu. Ta zakon pa v našem slučaju ne more priti v poštev, kajti 1. imenovana soba ne spada med šolske prostore, ker se prav nič ne rabi v katerekoli šolske namene; 2. pa se sobane bo rabila v »šolskim namenom nasprotujočem zmislu«, ko ima vendar izobraževalno društvo kot strogo nepolitično društvo nalogo, širiti med ljudstvom, posebno med mladino, splošno izobrazbo in omiko ter tako nekako nadaljevati šolski pouk. Potemtakem v svojem delovanju vendar ne nasprotuje namenu šole, ampak istega celo podpira in pospešuje. Na drugi strani pa je tudi društvu »Stidmarki« dovoljeno, da ima na Koroškem svojo knjižnico pogostoma ravno v šoli. — S temi-le razlogi se je prošnja utemeljila. In c. kr. okrajni šolski svet? Z odlokom z dne 27. julija t. 1. nam jo je kratkomalo odklonil, ne da bi za to navedel kakega vzroka. Ni se mu zdelo vredno odgovoriti niti na enega izmed vseh naših razlogov; lahko umevno, ker bi nobenega ne mogel pobiti. Ali kaj je tudi našemu okr. šolskemu svetu za razloge in zakone, kaj mu je za pravico, kaj mu je tudi za zmernost in nravnost, katero hoče kdo dvigniti v našem ljudstvu, samo da se Slovencem delijo batine in se jim odreče vse, tudi najmanjša drobtinica kake pravice, samo da dà duška svoji vsenemški zagrizenosti in zadovoljen je. Nemcem vse, Slovencem ničesar, po tem načelu se dosledno ravna c. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu. Edino, kar ima naš kmet od tega okrajnega šolskega sveta, je menda to, da ga tedaj, če njegov otrok radi preobilega dela izostane iz šole, občutno kaznuje. In tu ne pozna nobenega ozira in prav nobenega usmiljenja. — Z ogromnimi stroški smo pred kaki-ki desetimi leti povečali Vogrjani svojo šolo v enonadstropno poslopje; kakor kaka palača se dviga mogočno sredi vasi. Oba učitelja imata v njej svoje stanovanje. Šolske sobe so velike, napol prazne dvorane, tako da se težko poučuje v njih. Vrhutega pa je še ena taka dvorana prazna in bo vedno prazna ostala, in davkoplačevalci, ki smo šolo zidali in ki jo še danes s svojimi krva-vozasluženimi krajcarji tako težko plačujemo ter jo bomo še plačevali štiri leta, nimamo sedaj niti toliko pravice do nje, da bi v njeni vedno prazni dvorani priredili tuintam kak nedolžen shod izobraževalnega društva. Odrekajo nam jo tisti, ki k zidanju šole niso prispeli niti vinarja ne, med tem ko se sme »Stidmarka«, tisto društvo, ki nam Slovencem odreka vsako pravico do obstoja, ki je vse drugo kakor nepolitično društvo, sme šopiriti s svojo knjižnico v šoli v Pliberku in toliko drugih krajih okrajnega glavarstva velikovškega. Ali ni to naravnost vnebokričeča krivica, škandal, katerega pa mi Vogrjani ne bomo mirno trpeli, ampak bomo celo zadevo, kakor smo že vajeni, tirali do skrajnosti; naj tudi na naj-višjih mestih zvedo o nji. Če se Slovenci ne smemo posluževati prazne dvorane v svoji prostorni ljudski šoli v nedolžne društvene prireditve, potem tudi vun iz koroških šol s knjižnicami vse-nemške in pro č.o d r i m o v s k e »S u d-marke«! Enako pravico vsem, pa ne dvojne mere! Prevalje. (Social-demokriatska vzgoja.) Soc. demokrati tako radi poudarjajo — posebno takrat, kadar slutijo, da morda niso sami med seboj —, da se jim gre le za izboljšanje bednega stanja delavskih slojev ,da se pa sicer stranka ne briga za versko naziranje sodrugov. A to so le prazne besede, zakaj njihova dejanja govo- re drugače, kjer le mogoče, započnejo gonjo zoper vero in duhovnike. Nešteto dokazov zato nam nudi vsakdanja izkušnja. Kak duh dejansko preveva to stranko rešiteljev delavstva, se lahko razvidi tudi iz sledečega: Na praznik Gospodovega vnebohoda smo imeli tukaj, kakor vsako leto, procesijo z Najsvetejšim, udeležilo se je je mnogo nad tisoč vernega ljudstva. Kaj takega seveda silno bode v oči socije; prišli so itak le radovednost past ali pa zgago delat. Vendar so se pa starejši izmed njih vedli še precej dostojno', samo neki mladi in vročekrvni petelin po imenu Jug, guštanjski delavec, ni mogel prikriti svoje rdeče olike. Ker še pred Najsvetejšim ni hotel sneti klobuka in se je ljudstvo začelo vsled tega zgražati, se ga je opozorilo na njegovo dolžnost. A pomagalo je le malo, kajti vedel se je tudi potem še zelo izzivalno. Stvar je nato prišla pred deželno sodišče, ki ga je obsodilo na 48 ur zapora. Kazen bi gotovo izpadla še huje, ako bi se prečastiti gospod župnik ne bil zavzel na merodajnem mestu za to, da se dotičnemu vsled njegove mladosti ne odmeri preostre kazni. Tako torej zapeljuje soc. demokracija uboge delavce in seje nevero v njihova srca. To so sadovi njenega hujskajočega delovanja in po teh jo sodimo, ne pa po hinavskih besedah soc. dem. agitatorjev, ki prihajajo kakor volkovi v ovčjih oblekah med naše ljudstvo. Št. Peter pri Grabštanju. (Smrtna kos a.) V teku desetih dni sta se odprla na našem pokopališču dva grobova, da sprejmeta dve deklici v cvetju mladosti. V torek 23. julija smo pokopali 191etno Marijo Jaric p. d. Kovačevo iz Starega dvora. — V petek 2. avgusta pa smo spremili 171etno Amalijo Fieler k večnemu počitku. Amalija Fieler iz vrlo krščanske in narodne po domače Topijeve hiše v Dražji vasi, je bila jako ponižna in krepostna deklica. Več let je že bila cerkvena pevka. Na zadnji poti so ji zapeli pevci iz Grabštanja skupno z onimi iz Št. Petra pred hišo »Oj teška pot«, med potjo »Miserere« in na grobu »Nad zvezdami«. V nagrobnem govoru jo je stavil domači g. provizor v zgled dekletom. Spavaj sladko, čednostno dekle! Bekštanj. (V a v s t r i j s k i A 1 b a n i j i.) V Vodičji vasi se je vršil dne 30. julija t. 1. od občinskega urada razpisani komisionalni ogled v svrho rešitve (pravzaprav-.'nerešit-ve) stavbenega vprašanja ondotno-projekti-rane slovenske šole. Županstvo, oziroma župan in krajni šolski svet sta bila zastopana po dr. Mišiču, odvetniku iz Beljaka. Kot zastopnik krajnega šolskega sveta je dal na zapisnik, da župan, oziroma županstvo n i kompetentno, dajati taka stavbena dovoljenja, ne da bi h komisiji pritegnil c. kr. okrajni šolski svet, ker je poslopje za šolske namene projektirano. Po repliki g. notarja Hudovernika, ki se je v zapisnik sprejela, je dr. Mišic kot zastopnik župana, oziroma županstva zaključil vsako nadaljno uradno razpravo »laut v.o r 1 i e g e n d e r AuBe-rung des Ortsschulrates«, češ, da županstvo, oziroma župan tozadevno ni kompetenten. Pripomniti je treba, da je svoj-čas c. kr. okrajno glavarstvo v Beljaku dalo tozadevno stavbeno dovoljenje. Proti temu je rekuriral bivši župan Valentin Baum-gartner, p. d. Bukovnik v Rutah in krajni šolski svet v Vodičji vasi po Gregoriju, tovarnarju testenin v Mlinarjah in g. Holb-lingu, posestniku Steigerhofa v Tebarčah-Temu prizivu so dale vse inštance prav. Sedaj, ko se je postopalo v zmislu rešitve tega priziva, pa trdé gg. nemškonacionalci zopet nasprotno, seveda namenoma, da se stvar onemogoči, oziroma zavleče. (In »Štajerc« bo še zànaprej farbal svoje nemškutarsk® backe o miroljubnosti Nemcev in njihovi naklonjenosti do Slovencev. Uredn.) Dalje tudi ne smemo prezreti, da so se merodajn6 oblasti vpotu svojega obraza trudil0 za Vodičjevaško »Rosegger Schule«! med tem ko k občinskemu komisio-nalnernu postopanju niti svojega zastopnika v varstvo zakona niso poslale. Zategavolj0 sklepamo, da ne živimo več v vsem svojiu* narodom pravični Avstriji, ampak v provinci nemškega »Volksrata«, ki nas hoče z vso lepo in grdo silo usužnjiti in spraviti p°cl svoj jarm. Državljanske dolžnosti na? spremljajo z vsakim, vsakim korakom, državljanske pravice so pa lepo shranjene n® papirju v Dunajskem arhivu. V slovenski i deželah posebno južnih gradi vlada sama, skoraj za vsakih deset nemških uradniških ali poduradniških družin nemško šolo in jo vzdržuje z državnim denarjem. Koroški Slovenec pa, ki je tako ponižen in zvest državljan, da niti od države ne zahteva svojemu narodu koristnih šol, ampak se zadovoljuje s tem, da sme z 'nabrano miloščino postaviti in vzdrževati tako šolo, kakor si jo za boljšo bodočnost želi, je izpostavljen vsem mogočim uradnim sekaturam. Za 17 0 0 hlapcev nemškega Volksrata, ki si želč najprej ko mogoče priklopitev njih territorija k nemškemu cesarstvu, se vladni gospodje v po tu svojega obraza trudijo, za 2100 državi zvestih Slove n cev« j e v uradnem prostoru kraj za dur-: m i, vse druge pravice pa na Dunaju na papirju v miru počivajo. Tako v avstrijski Albaniji, v beljaškem vilajetu v drugem desetletju XII. stoletja. Bilčovs. V nedeljo, dne 4. t. m. je bilo predavanje v izobraževalnem društvu. G. Kriegl iz Celovca je govoril o domačem gospodinjstvu in vrtnarstvu. Njegovo predavanje je bilo za naše ljudi naravnost vzorno. Poslušalci so bili veseli in žele, da gosp. Kriegl zopet kmalu pride v Bilčovs. Žihpolje. Tako bi se zjezil človek, da bi kar šel na letovišče. Pomislite, naši naprednjaki se bahajo v prejšnjih številkah v »Štajercu« s svojo pobožnostjo, češ, da so verni kristjani (kakor farizej v evangeliju). Sedaj pa še tega ne vejo, da je evharistični kongres le v proslavo našega Zveličarja. Jezijo se, da se toliko agitira za ta kongres in si najbrž mislijo, da bo to kak »Sangerfest« v popolnoma slovenskem duhu. No, blamirati se morejo pač povsod, tako tudi tu. Sicer je prav, da se bavijo s slovenščino, četudi s slabo »Štajerčevo«, ampak takih pustnih šal naj ne pišejo, ker sedaj ni pust, in ko vendar vidijo, da se jim celo pametnejši »naprednjaki« že sami smejijo. Zato blag nasvet: Schuster bleib’ bei deinen Leisten (Le čevlje sodi naj kopitar)! Iz Rude. Ker se mi kot slovensko-ka-toliškemu človeku ne zdi vredno, pošiljati Popravke brezverskemu nemškutarskemu listu »Štajerc«, odgovarjam na nekatere točke v našem slovensko-katoliškem »Miru«. L »štajerc« trdi, da skoro ni bilo na našem shodu pri Fostelnu dne 21. julija nič drugega nego razven otrok in nekaj žensk ter Stampernika samo 3 z blagoslovljenimi socialdemokrati. Konštatiram, da je bilo nad 180 ljudi raznega spola in velikosti ter raznega stanu. Oj ti hinavec, ali nisi bil zraven tudi ti, pisec nesramnih »Štajerčevih« napadov? Se mi zdi, da sva se tam videla. Giftna krota imenuje nadalje igro »Lurška Pastirica« »k a š p e r 11 e a t e r«. No da, kaj drugega od ljudi, katerim mrzi sveta vera in katol. cerkev, ne moremo pričakovati, čeravno so tudi slovenskekrvi (kajti njih očetje skoraj popolnoma nič niso znali nemško). Toda udušili so v sebi slovenski čut ter postali janičarji, izdajice maternega jezika, pa tudi sovražniki sv. katol. cerkve. Dopisnik se zgraža, da so komaj od šole odrasli otroci igrali ter nato preveč pili. Več kakor polovica igralk sploh ničesar ni pila, druge pa pokalice, torej brezalkoholno pijačo. Radi tombole ti pa odgovorim samo to, da so dobitki bili vredni najmanj 50 K, be pa 30 kakor ti praviš. Seveda mi pač Pismo tako pametni kakor tisti, ki giftni kroti ližejo pete, da bi za dobitek enega berača zabili v trugo ter ga dali na tombolo, kakor ste naredili pred par leti nemškutarji. Toliko za sedaj! Zapomnite si pa, da bodem vdrugič prišel z imeni istih, ka-tei’i so se posebno odlikovali s svojo suro-v°stjo. Vsem igralkam, Štamperniku in sPloh vsem onim, ki so se udeležili zmiraj ^aših zborovanj, kličem: Ostanite trdni, za-Kaj mi vstajamo, nemškutarje pa je strah. Udeleženec. Razprava proti Jukiča in soobtožencem. hie n zvezki eni- obravnavalnih mestih razgrnjeni v°iaških pogojev, kateri zadnji se dobivajo za Preskrbovalnih skladiščih, d rad c u, avgusta 1912. t. In kr. Intendanca 3. \ Loterijske številke. Praga, 31. julija: 15 88 31 76 11 Dunaj, 3. avgusta: 41 61 66 86 53 Gradec, 3. avgusta: 90 38 19 54 9 □i D D D D G D G G G D G G G G G G G G □c je nanovo izšla knjiga: Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6‘—, za družnike K 4"40, po pošti franko K P— več. —-V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6’80, po pošti franko K v— več. JCJEranr-n ar Jt—inr-ii—ir-sr ir- G G G G G G G G G G G G G G G G G G !□ Tržne cene v Celovcu 1. velikega srpana 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K v K 1 V Pšenica.... 22 55 24 14 21 Rž 20 __ 21 45 12 26 Ječmen .... 21 22 10 40 Ajda 24 80 — 12 40 Oves 23 24 52 8 21 Proso .... Pšeno .... — 32 16 Turščica . . . 21 81 12 Leča Fižola rdeča . . _ Repica (krompir) (nova) 8 — 8 88 4 Deteljno seme . Seno, sladko . . 5 — 6 20 „ kislo . . 3 5 Slama .... 2 60 3 50 __ Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča Mleko, 1 liter 24 _ 28 Smetana, 1 „ . . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina(špeh),pov. 1 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par — 16 20 Piščeta, 1 par . » • 2 80 3 60 Race _ Kopuni, 1 par . . . — 30 cm drva, trda, 1 7222. 2 80 3 20 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 20 2 60 Počrez 100 kilogr. O Živina živa zaklana CÓ cd od do od| do od | do .s? -d p v kronah Oh a Konji ... . Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . 320 380 — 6 4 Junci 360 400 — 4 4 Krave . . , 280 700 68 70 62 30 Telice . . . 420 2 1 Svinje, pitane . Praseta, plemena 14 50 — ___ 320 240 Ovce KupujtTpriTvrdkà^^kT in-serirajo v „Miru“! PdiaaaaaaaDacnaLir jnr-ir—»n g Vsi, Ri sle sMnimBžleinoEeilein G Ali hotele vsaj 10 vinarjev na leden žrlvovaii S N za svojo oziroma za prihodnost svojih oiroh? H rj Potem pišite „Slov. Straži11 v Ljubljani po knji- ri U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U [J ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [ □mi-aacaaancrsiranE-Tane-Tu-n ■ innn Hranilnica » posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom = registr. zadr. z neomej. poroštvom — s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih od 1. avgusta t. 1. naprej sprejema hranilne vloge tudi vsako nedeljo po prvi sv, maši. Odbor. istersko, dalmatinsko. noriško vino (Teran, Opoio, Usa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z vinom j Sf API B» na veliko in na drobno ^Oo.l\UlL,£IV BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123. Albin Novak v Sinčivasi trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina. Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok. Cene solidne, postrežba točna. Trgovina v »Narodnem Somu" v Spodiifem Dravogradu lepi prostori, na ugodnem kraju — se da takoj v najem. Vprašanja na posojilnico v Spodnjem Dravogradu. □□caadcacaczjczicacacziaacacaacaa 8II zali DA si Mrla v Celovcu l D je nanovo izšla knjiga: Q g Življenje svetnikov 8 l in svetnic božjih, g “ Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. G u n Dva dela, druga izdaja. G Cena: Mehko vez. K 8-—, za družnike G U K 6'—, po pošti franko K 1-— več. — [] Q V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom H n K 12-—, za družnike K 8-80, po pošti n g franko KI— več. nC3C3C3C3C3CaC3C3CaaCDCiaC3C3C3C3C3y Hranilno in posojilno društvo v Celovcu H uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. m i "l O O • ^>ovsov4 izkušeni sloveči in priljubljeni (jU IO / domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene. Vsaka ponaredba, posnemanje in i prodaja drugih balzamov z znan: ki lahko moti. se bo sodnijskim -S1 fl. Thierry-ia BALZAM. Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. a raz-znamko, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netočnosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika specialna steklenica stane K. 5*60. KsKsSss. Lekarnarja fl. Tkierry-ja A.TWarry in Pregrada edIn° pristno centifolijsko mazilo zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3'60. Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva ss no vseh večjih lekarnah. Na debelo v medicinaldrogerijah. Kajža s sadnim vrtom se proda prav poceni na Cetinjah blizu župnijske cerkve in trirazredne ljudske šole v Skočidolu Več pove Jožef Gregori, sedlar na Ce-tinj ah, p. Podravlje (Foderlach), Koroško. «o- SKRIVNOST lahke in prožne hoje. Nobene utrujenosti več. Bolj trpežno kot usnje. - Pristni - i 3 G PALMA © « © Palma kaoCuk podpetnik : : • Daliiva sc i vseii teijenili Immillali. J .Slovenska Straža v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slov. Stražo v Ljubljani. Vsak strokovnjak Vam pove, da so orig. Otmar-motor stabilen ali nepremaklj. in poljedelski stroji iz tovarne C. Prosch, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja ! Na obroke! Kdor želi uro in verižico poceni kupiti, naj zapiše natančen naslov. Vsled ogromnih sklepov razpošiljam po celi Avstro-Ogrski takoj za K 14 — čisto srebrno re-montoir uro prve vrste, s tremi srebrnimi pokrovi, fino gravirano, in 14 karatno zlato verižico z najmodernejšim oklepnim okovom, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140-— pod najugodnejšimi pogoji za 4 K mesečno. — Takojšnja pošiljatev po povzetju prvega zneska za K 14-—. R. LECHNER, veletrgovina zlatnine, Lan-denburg št. 288. lik JESENSKE SETVE se Thomasova moka .zvezdna znamka" kot najcenejše in najbolj priznano gnojilo fosforove kisline vedno uporablja z najboljšim uspehom. vji C.", 2.* »'J. C J.' Zvezda na vreči in plomba sta sigurno jamstvo za pristno, nepopačeno blago. nfTTnm i H-HIIIII ni iffiiiiic,, i(Mf!itfiiif'|i!li «ra o tSs 'v' v' 'Pred manjvrednim blagom svarimo! ,*—% y ••• i uri Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Lojzika in Pepca Leon. Edino slóuensko narodno podjetje Hotel Trabesinger —» u Celovcu, HelikaušKa cesta št. 5. —■ Podpisani voditeljici hotela Tra- ________________ besinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni ; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slov. romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slov. gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Denarne vloge JM/ (j/ ominevlose (Memo po 9/2 |0 ^1)1,8 *■ Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem horzn- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška Uskama v Ljubljani.