1. šlevllKa.
D LJubljani, v soboto. Z. lunavarja 1909.
■ga, 29013
xui. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po p o« ti prejeman za a v stro-o grške dežele za vse leto 25 K, za polleffa 13 ft; za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5"rt"50tf; za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drag« delala in Ameriko
celo leto 30 K._Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat
_ Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravn.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Urcdoifttva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Uprainlštra telefon št. 89.
UaUllD m narofflo.
Slavno p. o. občinstvo vljudno va-Hfflo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da \o o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vso številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja v LJubljani na dom dostavljen: Vse leto.. K S4-— I Četrt letu .. E 6-Fol letu... „ 12 — I En mesec .. „ 3-— V upravnistvu prejeman na mesec E 1*90. S pošiljanj€im po posti v Avstriji velja: ▼se leto .. E 25*— I Četrt leta .. E 6-50 Fol leta ...» 13"— I En mesec .. „ 2-30 la x*mci|o vse leto 28 E. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 E. tfsn   Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Vri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. assV" List se ustavlja tO. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpoalje o pravem času.
tJoravnišivo ..Sinvenskega Naroda".
Mmn in sokrivci.
Tržaški namestnik princ Hohen lobe se je nekoč izrazil, da sploh ne pojmi, kako je mogel postati baron iSchvvarz deželni predsednik na Kranjskem, ko je bil vendar v Trstu v podrejeni službi lako neporaben, da so BiH že spisovali modro polo.
Čudna in deloma se temna so pota, po katerih je baron Sehvvarz utekel modri poli in postal deželni predsednik na Krunjskem. Že koj v prvih mesecih njegovega gospoclova-nja v deželi se je pokazalo, da ima mož premalo talenta za politično življenje in preveč protekcije za politično smrt. Vzlie vsem nerodnostim, ki jih je storil, je postal baron in se je zdaj nadejal, da postane ekseelen-ca. To bi bil tudi dosegel, da rii prišlo vmes krvoprelitje 20, septembra in sedaj še imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika.
Sodimo, da so šteti dnevi Sehvvarzovega gospodovati ja na Kranjskem. Če ima baron Sehvvarz kaj okusa, se bo ravnal po nasvetu, ki ga je Ibsen izrekel v igrokazu »Die Frau am Merre« in bo spoznal, da ima v svojem političnem življenju saino še eno samo nalogo »schon zu sterben«, že da se izogne eventuval-
nemu nežnemu migljaju s podplatom.
Toda centralna vlada naj si nikar ne domišlja, da je z odstranitvijo barona Schvvarza že vse doseženo
Gre se pač obema slovenskima strankama za odstranitev osebe, gre se pa še v večji meri za odstranitev sistema, ki ga je uveljavila politična firma »Sehvvarz in sokrivci«.
Splošno se misli, da Sehwarz nič ne zna. A s tem se mu dela krivica. Naj je sicer tudi postopal, kakor bi bil pristojen v Beoeijo, nekaj je vendar znal: voltižirati čez pravico in čez zakone, če mu je nemški »Volksrat« zaklical »hop«.
Schwarz in njegovi sokrivci so obnovili pri nas politični sistemi, čigar neomajno vodilno načelo je dosledno zakonolomstvo in do virtuoznosti po vzdignjena zloraba uradne oblasti v korist nemštva in v oškodovanje slovenstva.
Baron Sehvvarz in sokrivci so ta sistem prakticirali s skrajno brezobzirnostjo. Drugod nastane senzacija, če se zgodi kaka nezakonitost, pri nas pa je nastala pod vlado Schwar-za in sokrivcev, če se je slučajno primerila kaka zakonitost.
S Sehvvarzovo osebo mora pasti tudi ta sistem Th zato ni dovolj, da gre samo Sehvvarz, marveč iti morajo tudi njegovi sokrivci, namreč tisti, ki so tega popolnoma neinformi-ranega in neorijentiranega moža držali za roko in mu bili svetovalci in vodniki, in tudi centralna vlada se mora prisiliti, da zavzame napram Slovencem bistveno drugačno stališče kot doslej.
Da so Sehvvarz in sokrivci imeli pogum, pozabiti na svoje dolžnosti napram slovenskemu narodu v tej kronovini, temu se naposled ne čudimo, saj so vsi Nemci in saj tudi nemška kri ni voda. Toda kje so dobili dovoljenje tako postopati in delati take vnebovpijoče krivice slovenskemu narodu V Od dunajske vlade!
Vemo, da nam je dunajska vlada nenaklonjena. A tudi centralna vlada bi se ne upala tako krivično z nami postopati in očitno prezirati slovenski narod in njegove legitimne zastopnike, če bi s tem ne bili zadovoljni še višji faktorji. Vsakdo ve, kako centralni vladi trda prede v parlamenta, vsakdo lahko na prstih sešteje, kako krvavo potrebuje slovenske glasove. A kaj vidimo? Klerikalci sicer vedno bobnajo, koliko vpliva in veljave imajo na Dunaju, v resnici pa se vlada zanje čisto nič ne zmeni. Ko je Bienerth snoval svoje ministrstvo, ni voditelju kleri-
kalnih poslancev, ki imajo vendar med slovenskimi poslanci veliko večino, niti ene besede privoščil, dasi je ravno tedaj o drugih stvareh ž njim konferiral, jn o imenovanju Belarja se vladi tudi ni zdelo vredno, da bi bila slovenski delegaciji le od daleč kaj namignila. Ker to nadzor-niško mesto ni sistemizirano, je vlada storila z imenovanjem Belarja eklatantno ustavolomstvo. Že to edino nečuveno in brezprimerno dejanje priča, kako brezvplivna je slovenska delegacija, naj potem klerikalci za svojo reklamo bobnajo kolikor hočejo.
Ne dvomimo, da. je tega deloma kriva ponižnost slovenske delegacije, ki si ne zna pridobiti respekta, a kakor zgoraj rečeno, so tega krivi še višji vplivi. Brezpravnost, v kateri živimo, brezuspešnost celo topliji apelov od strani toli vplivnih mož kakor je grof Thun — vse to obuja v nas občutek, da izvira to kruto in dosledno zatiranje Slovencev v vseh kronoviuah iz onih višav, od koder je sedaj na primer izšlo povelje, da se mora Italijanom dati pravna fakulteta in od koder je izšla prepoved, da vlada ne sme Slovencem ničesar gotovega obljubiti glede slovenskega vseučilišča.
Imamo pač vlado, ki je za vse odredbe odgovorna, imamo konstitucijo in ljudski parlament — a v resnici je vladanje Se danes vsaj napram Slovencem tako absolutistično, kakor v Melterv ichovik časih in dvorna kamarila gospodari v državi, kakor hoče in počenja, kar se ji zlju-bi, toliko laglje in brezskrbneje, ker nosi ministrstvo odgovornost za njeno početje. Ta dvorna kamarila nas zatira in preganja, ta dvorna kamarila nam neče dati vseučilišča, ta dvorna kamarila vpliva na ministrstvo zoper naše najvitalnejše potrebe in najpotrebnejše pravice, in v te kroge segajo tudi korenine tistega sistema, ki ga pri nas prakticirajo Sehvvarz in sokrivci. Ce upoštevamo na eni strani to, na drugi strani pa pomislimo, da se mora minister zunanjih zadev Aehrenthal prav sedaj pred evropskimi velesilami sklicevati na jugoslovanske poslance in ž njimi opravičevati moralnost svoje politike, potem moramo pač reči, da si usoda ni mogla izmisliti večje ironije.
Toda prav ta mednarodni pomen južnih Slovanov, ki se je prav sedaj, v trenotku največje nevarnosti, tako eklatantno izkazal, mora dati slovenskim poslancem v državnem in v deželnem zboru pogum, da vladi pokažejo  zobe in da nastopijo
proti nji z vso brezobzirnostjo, dokler ne bo vlada z dejanji pokazala, da se zaveda, da nimajo samo Slovenci dolžnosti napram državi, nego da ima tudi država dolžnosti napram Slovencem.
Torej: Ni dovolj, da pade Schwarz, pasti morajo tudi njegovi sokrivci, zlasti pa mora za vsako ceno pasti sedanji sistem.
Kako le v Jrblji?
I.
Božične praznike sem porabil v to, da napravim izlet v Belgrad, da se na licu mesta poučim o taktičnem položaju v Srbiji.
Ne prikrivam, da so se mi zdela poročila, ki so zlasti v zadnjem času prihajala iz Belgrada in slikala bojno razpoloženje srbskega naroda v najživejših barvah, kolikor toliko pretirana, ali vsaj tendenciozno jk>-barvana.
Toda po večdnevnem bivanju v Belgradu in po informacijah, ki sem jih zajel iz povsem zanesljivih virov', moram priznati, da je razpoloženje v vseh slojih srbskega naroda faktično tako, da je vojna toliko kakor gotova, ako Bosna in Hercegovina ne dobita avtonomije pod turško suvereniteto, oziroma pod nadzorstvom evropskih velesil ali ako se Srbiji in Orni gori ne prizna za aneksijo Bosne primerna sprejemljiva kompenzacija.
Razpoloženje v narodu je dejansko tako, da bi Srbi raje danes nego jutri pričeli z vojevanjem, ako bi vlada s težkim trudom ne brzdala narodove bojevitosti s tem, da zatrjuje vedno in vedno, da se bo mirnim potom — potom evropske konference dalo za Srbijo VSe ono ali še več doseči, kakor s krvavim vojevanjem.
»Kaj pa, ako do konferen »e Sploh ne pridef« to vprašanje sem stavil uglednemu srbskemu politiku, s katerim sem se razgovarjal o mednarodnem političnem položaju s posebnim ozirom na Srbijo.
Na to vprašanje mi je dotični politik odgovoril spontano takole: »V tem slučaju je ni sile na svetu, ki bi mogla srbski narod zadržati, da bi v tistem momentu ne zgrabil za orožje, ko se prepriča, da se pričakovana evropska konferenca ne skliče. Ce bi vlada ne računala s tem razpoloženjem in bi se morda skušala protiviti splošni narodni volji, je toliko kakor gotovo, da bi se vsa srbska armada in ves narod kot en mož dvignila proti nji ter preko njene glave pričela z vojevanjem.«
Prav isto mnenje so zastopali politiki različnih strank — vladnih in opozicionalnih —, s katerimi sem imel priliko se razgovarjati.
Dasi je srbsko javnost cirkular-na nota ruske vlade in govor ministra Izvoljskega v gosudarstveni dumi dokaj okrepil v prepričanju, da bodo srbske zahteve glede Bosue in Hercegovine uveljavljene mirnim potoni, vendar to razpoloženja v narodu ni v toliko kalmiralo, da bi javnost in vlada mirno in vdano v svojo usodo čakali bodočih dogodkov.
Prvotna razburjenost, ki se je javljala v hrupnih demonstracijah, se je umaknila treznemu preudarku, ki vidi spas ne v demonstracijskih obhodih in v kričanju, marveč v smotrenem delu. V prvem trenotku, ko jih je zadela vest o aneksiji Bosne in Hercegovine kaRor strela iz jasnega neba, so Srbi demonstrirali in kričali, sedaj so svojo bolest in svoj gnev iHjtisnili na dno srca, sedaj molče in delajo.
In dejstvo je, da je sedaj vsa Srbija kakor eno vojno taborišče, zakaj na vojno ni pripravljena samo vsa armada, marveč celokupni narod gori od najstarejšega moža pa doli do mladeniča, ki je jedva dorasel v toliko, da more nositi puško in tornister.
Avstro-Ogrski se torej v slučaju vojne ne bo boriti samo proti srbski armadi, marveč proti celokupnemu srbskemu narodu, ki bo šel v boj z vsem fanatizmom ljudstva, ki je prepričano, da gre v tej borbi za »biti aii ne biti« srbske samostalnosti in srbskega plemena vobče.
Zato Srbije v eventualni vojni ni smeti podcenjevati.
So momenti v zgodovini človeštva, ko postanejo tudi mali narodi, ako se jih tira v obup, veliki in grozni.
Prihodnjič priobčimo razgovore z raznimi veleuglednimi srbskimi državniki, kakor z ministrom zunanjih del dr. Milovanom Milovano v i č e m , z bivšim ministrskim predsednikom in vodjem staroradi-kalne stranke Nikolo Pašieem, s predsednikom srbske narodne skupščine Ljubo J o v a n o v i č e m itd. ter z enim izmed glavnih voditeljev mladoturškega gibanja v Turčiji — z D ž a f e r T a y a r b e j e m , majorjem generalnega, štaba iz Prištine v Macedontji. R. P.
Zasedanje goriškega deželnega zbora.
D u n a j deželni zl>or,
. 1. januarja. Goriški ki je bil vsled obstmk-
LISTEK.
Selitev.
Sličica iz dijaškega življenja.
Spisal A nt. X o v a č a n.
Prijetno je samsko življenje in Bog me obvaruj pred kako nesrečo, ki bi me pripravila ob tihe, skrivnostne večere, ko brli v skromni dijaški sobici ponižna petrolejka, ki sem jo že neštetokrat primerjal s staro zapuščeno devico ... In kadar sem mislil take hudomušne misli, je vselej plamenček zatrepetal in zapokalo je nekaj v tisti stari ponižni svetilk; od jeze in nevolje. Pa znal sem jo potolažiti ter sem pri vil goreči trak, da je plamenček veselo zaživel in se je tihi žar razlil po mizici. Govori'a sva s tisto svetilko mnogo lepih, ti hih razgovorov, ko je že vso spalo po mestu; ko so utihnili pijanci in ko mi je zmanjkalo tobaka .. .
Lepi so taki večeri. Vsa prihod-njost se razgrne pred menoj, rožnata in bogata, kakor pisana livada po \ mladanskega jutra, ko se ji približa kosec s koso na rami. Nešteti načrti se porajajo, spreminjajo in ponavljajo, duševno ravnovesje postaja ri-gomije in v srcu se zbudi mlada, či-
la vera, ne v kako fantastično sliko, ampak vera v samega sebe. Čudna naslada v skromnosti se razliva po telesu in človek leže samozavestno, kakor kralj k počitku.
Ampak nekega večera je nastala v tistem malem, tihem domu strašna revolucija. Duševno ravnovesje se je razvrglo, lepa razpoloženja so se razburkala; ves večer, ves užitek je bil uničen. Kajti, ko sem v pesniški impiracijji povzdigni] oči in pogledal na steno, sem opazil strašnega sovražnika. Ne vem, kako bi se bolje izrazil; kajti nerodno bitje, ki se je zibalo počasi po steni navzdol, je bilo podobno, če se ne pregrešim kot ve-leizdajalee, grozeči nemški oklopni-ci, ki brodi v gluhi noči brez bojnega praporja po tihem oceanu tjc proti angleškemu kopnu. Sovražnik je \m postal za hip in boječe pogledal okrog. Nato je nadaljeval svojo pot proti vzhodu in se je usidral v mali luknjici. Ni še prišel moj čas, si je mislil.
Sem precej hladnokrven človek, ampak tisti večer sem nervozno prižigal svojo pipo; noč pa mi je bila dolga kakor bolniku.
Strašno, uničevalno! K sreči je bil trideseti blizu in tihotapsko sem zlagal knjige po mizi. Vse je bilo v najboljšem redu, kakor še nikdar poprej . . .
Popoldne sem se napotil po dol-
gih in ozkih, širokih, zamazanih in čistih ulicah. Postajal sem pred hic nimi vrati   in   Čita]   vesele bele lističe.
»Četrto nadstropje,« bogme, to je previsoko. Zasopiham se vsak dan štirikrat, petkrat, semtertje, gorin-dol, pa se še nazadnje prehladim in umrjem.
Taval sem od ulice do ulice in na svojo srečo opazil prijatelja Za-plotnika.
Čokat in moder je to fant; bil je že pri soldatih. Zato se modro drži in počasi govori: pravi tip zadovoljnega Kranjca.
— Ej, prijatelj, stanovanja iščem!
— Pa si ga najdi! Ampak zakaj se pravzaprav seliš 1 Kakor vem, je tvoja soba čedna in prav prijetna!
— Je, ampak ono . . tisto, ves ..! —Aha,   tisto ...    ono;   vem ...
Pojdi v Cvetno ulico številka dve; parterre desno. Tam je lepa in ne predraga izba. Upam, da je brez napak »kri prelivajočih«.
Zadovoljen sem bil, da sem tako hitro našel svoj »pokoj«; tisto letanje po hišah ni namreč baš prijetno.
Hiša številka dve v Cvetni ulici, je veliko tem nosivo poslopje. V njej je gostilna. Prekrasno! Trafika pekarna . . .,    divno, božansko. Vstopim in pozvonim.
Bledolična ali simpatična starka se prikaže na vratih.
Prosim,  madame,  ali je tukaj ...?
— Da, da, izvolite. -
Iz temnega predsob ju me je peljala gospa mimo kuhinje do nizkih in ozkih vrat. Ko jih je odprla, se je vsula biserua s vetloba na naju. Divno, prekrasno!
— Cenal jo vprašam.
— Toliko in toliko. —
— Predrago; nekaj popustite, kaj ne, gospa f
— Naj bo; torej toliko! —
— Velja; zvečer pridem. —
Ko se je stemnilo, sem vlekel s pomočjo najetega fantka svojo robo v novo stanovanje.
In zopet sem se ošabno namestil v svojih »odajah«, kakor pravijo Hrvatje. Zopet sede vam ob dolgih večerih in mislim bogaboječe misli, ko trepeče plamenček v svetilki. Pa kaka je ta svetilka! Moj Bog! čisto gosposka in nacifrana. Nič več si ne upam ponoviti prispodobe iz prejšnjega stanovanja-
Tako tečejo mirno in nemoteno kratki zimski dnevi in velike zimske noči. Popolnoma se zadovoljen, samo . . . A kajl
Ko sem nekega jutra izlezel iz svojega brloga, sem začni drobne korake gori po stopnicah. Kdo bi neki
bil? Nalašč sem zapiral vrata počasi, počasi, dokler ni prišla na vidik krasna prikazen.
Vitko dekle, menda kakih dvajset let staro, je stopicalo proti meni. Sam bog ve, kako smešen sem bil. ker v takih slučajih sem najbolj smešen.
Mehke žametne obrvi, mil obrazek in oči ... Vtopil bi se v njih, če ne bi bilo greh. In potem tisti lasje, tiste ročice, neopisivo, prekrasno ...
Nehote sem vzdignil svojo kapo in izrekel, ne, izdahnil sem svoj pozdrav. Saj smo vendar v eni hiši! Nasmejala se je prikupna gospodična, kakor se nasmeje zmirom, kadar jo srečam. Tako zvonko, sladko, čarobno... In kako sumnjivo mo gleda; celo po čevljih se ozira...
Teden dni pozneje sem srečal prijatelja Zaplotnika.
— No, si zadovoljen s stanovali jem ?
— Da, hvala ti. Ampak tisto... — Kaj zopet tisto, ono___ha? A
ja! Gospodična tam gori! Pojdi, pojdi. Fille entrctenne!. . .
— Ni mogoče!
Pogledal sem Zaplotnika. Nekaj zvitega je ležalo v njegovih črtah. In tako čudno se je smehljal, ko jo izgovoril poslednje besede. Ali se bom res moral zopet sel iti f
\
cije laskih liberalcev in slovenskih klerikalcev odgođen, se skliče tekom v prvega tedna meseca januarja na kratko zasedanje. Ako bi združeni slovenski klerikalci in laski liberalci ne prenehali z obstrukcijo in bi se izkazalo za nemogoče, da bi se deželni zbor mogel konstituirati, bo vlada takoj razpustila deželni zbor in razpisala nove volitve. Predno pa se vlada odloči na ta korak, bo skušala posredovati med obema nasprotujočima si taboroma, da se sporazumeta za pošten kompromis. Po poročilih iz Trsta in Gorice ni mnogo upanja da bi se dosegel kompromis. Zato računajo pri vladi z vso resnostjo z novimi volitvami. Nove volitve se razpišejo koncem meseca februarja ali začetkoma marca.
Italijansko vseučilišče v Trstu ?
Dunaj, 1. januarja. Italijanski poslanci dementujejo vest, da bi vlada nameravala italijansko pravno fakulteto ustanoviti v Tridentu in da bi bila že pričela s pogajanji glede nakupa pripravnega poslopja v Tridentu v to svrho. Italijanski poslanci zatrjujejo, da je zakonska predloga o ustanovitvi italijanskega vseučilišča že gotova in da je dobila že vladarjevo predsankeijo. Zakonski načrt se predloži državnemu zboru že meseca januarja. V italijanskih političnih krogih pričakujejo z vso gotovostjo, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu. Po informacijah v jugoslovanskih poslanskih krogih bi smatrali Jugoslovani, ako bi vlada res nameravala sprožiti predlog, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Trstn. kot ca-sus beli i in bi nastopili proti tej nakani z najskrajnejšimi sredstvi.
Radi vohunstva.
Dunaj, 1. januarja. Deželno sodišče je pričelo kazensko preiskavo o neki interesantni vohunski aferi, ki se je vršila na Dunaju in v Lvovu. Neki na Dunaju stanujoči fotograf je ovadil sodišču bivšega srbskega častnika Svetislava Mirda-noviča, da je dal pri njem kopirati načrte raznih avstrijskih trdnjav. Sodišče je dalo zapreti Mirdanoviča, kakor tudi nekega Maksimilijana Jonasa, ki je bil radi vohunstva zaprt že sedem let. V Lvovu so istočasno zaprli potnika Bronislava Dyr-cza, ki je bil leta 1904. radi poskuše-nega vohunstva obtožen in obsojen. Pri vseh aret i rančih so našli zelo obteževalne spise.
Pciittčna stavka na Ogrskem.
B dim peš t a, 1. jan. Napovedana stavka se je pričela včeraj zjutraj, vendar pa ni splošna. Kakor zatrjujejo uradni viri, je stopilo v stavko izmed 100.000 delavcev komaj 4000. Popoldne je prišlo med stavkujočimi in policijo do ljutega spopada. Napovedani shodi so se končali docela mirno. Proti večeru je po ulicah . demonstriralo okrog 300 oseb. Končno jih je razgnala pol ičija, ki je tekom dne aretirala 92 oseb.
Z Balkana.
Sarajevo, 1. januarja. Civilni adlatus baron Benko je objavil, da pripravlja vlada več* zakonskih načrti »v, tičočih se pospeševanja obrti, trgovine in industrije. Naredba o izvrševanju obrti je dobila cesarsko sankcijo. V kratkem se ustanove trgovske in obrtne zbornice.
Sarajevo, 1. januarja. Dopisnika »Novega Vremena« Ant. Be-rezovskega so iztirali iz Bosne, češ,
da je hotel o položaju v Bosni razširjati alarmujoČe vesti.
London, 1. januarja. Iz Belgrada javljajo, da vdere še ta mesec v Bosno 1000 srbskih čet po 20 mož. Vsak četnik bo imel dve puški, izmed katerih je ena odločena za bosanske vstaše, in 5 bomb. Poskusi s temi bombami so pokazali, da se jih lahko vrže 80 korakov daleč s popolno gotovostjo, da zadenejo svoj cilj.
Sofija, 1. januarja. Veliki vezir je j>ozval bolgarsko vlado, naj pošlje v Carigrad ministra Ljapčeva v svrho nadaljevanja pogajanj med Turčijo in Bolgarsko.
Slovenci In Slovenke,
v nedeljo dop.f ob poln 11.
laven ljudski shod
v Mestnem doma!
Ob Času, ko vlada na Kranjskem mesto cesarskega namestnika nemški folksrat, v dnevih, ko imenuje vlada na naši Čisto slovenski zemlji za peščico pritepenih kazi-notov renegata Belarja, mora vstati naše ljudstvo in protestirati. Govorili bomo tako glasno, da nas slišijo oni, ki nas na cesarskem Dunaju teptajo zato, ker menijo da nas ni.
Dnevne vesti
V Ljubljani; 2 januvarja.
— Pri deželnem predsedništvu v Ljubljani se že pripravljajo na važne personalne premembe, in sicer računajo s tem, da poleg barona Teod.. Schwarza izgine tudi eden ali drugi njegovih sokrivcev in da zavzame važno mesto dr. L a h a r n a r , sedaj vladni svetnik v Črnovcih. ki je rojen Slovenci', ki je bil dolgo časa okrajni glavar v Sežani in je pri zadnjih državnozborskih volitvah na Goriškem nastopil kot klerikalni kandidat.
— Protestni shod v »Mestnem domu«, ki bo jutri dopoldne ob 10., naj bo impozantna slovenska manifestacija proti vladnemu nasilstvu. Zato pozi varno vse sloje, da se polnošte-vilno udeleže tega protestnega shoda, na katerega imajo pristop samo vabljeni in upeljani somišljeniki. Na svidenje!
— »Kranjska hranilnica« in slovenski denar. »Kranjska hranilnicam nam je poslala tale popravek: »Z ozi-rom na dnevno vest »Kranjska hranilnica   in  slovenski denar« v »Slovenskem Narodu« z dne 28. decembra 1908 štev. 301 zaprosi se na pod-lag"i § 19. tisk. zak., da sprejmete v vaš list sledeči popravek: Ni res, da ima »Kranjska hranilnica« na hotelu »Bellevue«  v Opatiji   posojilo 3 milijone kron.   Res pa je, da nima »Kranjska hranilnica« na tem hotelu sploh nobenega posojila. — Kranjska hranilnica v Ljubljani,   dne 30. decembra 1908. — Ant. pl. Schoppl. — Op. red.: Citirali smo »S o -č o« kot vir, iz katerega smo posneli svojo notico.  Znano je, da se s pomočjo § 19. tisk. zak. lahko popravljajo  notorična  dejstva.   Zato tudi javnost na take popravke ne da pravnic. Sicer pa je nam prav, da je nam »Kranjska hranilnica« poslala ta popravek, zakaj s tem je dokazala, da
bi nas prav rada bombardirala s popravki, če bi — mogla. O »Kranjski hranilnici^ smo že napisali toliko člankov in notic, a vendar je nam na te članke in notice došel šele drugi popravek, kar izpričuje, da so naše trditve v dotičnih člankih in noticah tako utemeljene in dokazane, da si jih cenjeno ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« niti s pomočjo elastičnega § 19. ne upa popravljati! To dejstvo govori cele knjige. Da je tudi ta popravek glede posojila v Opatiji šepav, nam pač ni treba naglašati. Sicer pa, ako »Kranjska hranilnica« ravno želi, ji lahko eventuvalno postrežemo z zemljeknjižnimi izvlečki o njenih posojilih v Opatiji. Tega pa gospoda okrog »Kranjske hranilnice« gotovo ne bodo želeli, ker bi se s tem javnost najložje in najbolj prepričevalno poučila o tem, kako neznansko lahkomiselno in brezvestno gospodari »Kranjska hranilnica« s slovenskim denarjem!
— To so tiči! V okrajnem zasto-pu dunajskega predmestja »Fiinf-haus« se je pri javni seji glasom poročila graške »Tagespošte« govorilo, »das die »Laibacher Sparkasse«, die in Wien Hiiuser belehnt bat, den Hausbesitzern plotzlich die ersten Satze kiindigte mit der Erkliirung, dass sie bosehlossen babe, mit Riick-sicht auf die Vorfalle in Laibach keinem Deutschen melir Gelder zu kreditiren.« Ta je res dobra! Brez dvoma imamo tu opraviti z zvijačnostjo, za katero tiči »Kranjska hranilnica«. Resnica je namreč, da ni »Mestna hranilnica« nič denarja posodila na Dunaj in da torej tudi ni mogla nikomur posojila odpovedati. Edino »Kranjska hranilnica« odpoveduje posojila in da jih odpoveduje že na Dunaju, to priča, da se nahaja v veliki zadregi. A kako potem, da se poroča o njej, da nobenemu Nemcu ne bo več dala posojila? Najbrž je to »Kranjska hranilnica« raznesla, da bi Dunajčane in nemško javnost sploh naščuvala zoper Slovence.
— Vitez Oskar Kaltenegger je dobil za svojo lenobo 800 K remune-racije, on pa učiteljstvu n e nakaže nagrade za kmetijski pouk za šolsko leto 1907./8. Škandal! Ven z denarjem !
— Strahovi v deželnovladni palači. V prostorih lepe palače ob Blei-weisovi cesti mora vsekakor strašiti. Drugače vsaj si ne moremo razlagati dejstva, da je moralo na Silvestrovo noč v neki pisarni te palače prenočevati 'osem orožnikov.
— Izjava. Gospod nadučitelj Li-kozar izjavlja pod častno besedo, da ni zaklical na učiteljskem shodu značilnega medklica »le toliko, kolikor smo morali« in da tudi enakega ali temu podobnega medklica ni slišal, kar lahko tudi sprieajo kolegi, koji so stali zraven njega, koji o kakem enakem medklicu nič ne vedo.
— 36.000 kron »Sudmarki«. Umrla je v Ljubljani na Poljanskem nasipu soproga majorja g. Pfeiferja in zapustila vse svoje imetje v znesku 36.000 kron »S u d m a r k i«. Če se hoče ta čin prav ceniti, je treba vedeti, da je bila ta »nemška« gospa hči slovenskega pisatelja, Prešernovega prijatelja K as te lica, izdajalca Čebelice«, ki si je svoje premoženje pridobil od Slovencev.
— Manifestacijski shod za slovensko vseučilišče. Iz visokošolskih krogov se nam piše: Slovenski viso-košblei vseh struj pripravljajo za nedeljo. 10. januarja v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje za slovensko niverzo. Slični shodi se bodo vršili istočasno po drugih mestih in trgih. Na teh shodih hoče sloveli-
Jurežeu Rudi.
Nihče ne verjame, če ne izkusi, namreč kako je hudo na svetu, da dobi vsak fant svoje dekle in vsako dekle svojega fanta. Sicer je obojega spola na širni zemlji strašansko veliko, da se lahko veliko izbira, vendar, kakor že rečeno, ni lahka stvar, da se najdeta moški in ženska, ki v obojestransko zadovoljnost orjeta potem ledino življenja ter prenašata križe in skrbi zakona.
Jurežev Ruri je bil nežna mestna živalica, .ki se je v potu svojega 271etnega obraza trudil, da bi prišel do kakega dekleta. Bil je notarski pisar od takrat, ko je z vso slovesnostjo dobil v tretji šoli kot repetent iz grščine tako debelo dvojko, da mu jih je oče nametal petindvajset trpkih batin na tisti del telesa, ki je za časa njegovega mučnega študentova-nja sploh največ trpel, kakor so zatrjevali bližnji sosedje Jureževi. Vendar vse pretepanje je bilo za stonj: če je oče Rudija bolj tolkel po zadnjici, manj je bilo v glavi. Fant je sicer presedel cele dneve in noči za mizo pri knjigah, izbuljeno gledal skozi solze v neprijazne črke, ki so se mu videie navadno dvojno, vendar bučica njegova se nikakor ni hotela obremeniti z nepotrebno učenostjo. V dnevniku, ki ga je tisti čas pisal v svojem posebnem pravopisu, beremo: »Dandanes je svet tako na-
pet, da dostojnemu človeku ni moči več shajati. Vsak naj študira! To je bedarija! Ali je David kaj v šolo ho dill Navaden pastir je bil, pa je le postal   kralj.    Zato   mene ne veseli učenje, ker se mi vidi zlo sedanjega časa, ko hoče biti vsak bolj učen od drugega. Ponižnost, rekel mi je moj spovednik, je jako lepa in koristna čednost, ki si jo mora človek osvojiti v vsem svojem življenju.    Zakaj bi človek tega zlatega nauka ne upošteval tudi pri učenju? Jaz ga hočem s tem, da nočem siliti v tisto, česar ne vem, ker sem prepričan,   da se pri veliki vednosti človek na vzame toliko pregrešnega in prevzetnega duha, da je velika nevarnost  za njegovo dušo. Zjokal bi se iz dna srca, če bi moral priznati, da sem si s pridobitvijo vednosti onesnažil svojo nedolžno dušo. Bog se usmili mojega očeta, ki še ni prišel do prepričanja, da je človek toliko srečnejši, čim manj ve, ter me zato bije dannadan. Naj bodo vse bolečine, ki jih trpim poti njegovimi   udarci, za uboge duše v vicah!« Po teh besedah se je mladi filozof Rudi,  kakor je  razvidno iz dnevnika, razjokal,   da bi se mrtvi kači utrgalo srce iz sočutja nad tako nesrečnim  človekom,   ki trpi toliko krivico.
Kmalu nato, ko je Rudi zapustil zoprne šolske klopi in nastopil službo notarskega pisarja, kjer ga niso spraševali, koliko zna grščine, mu je umrl oče. Rudi kot v pravem božjem
ski dijak Svojemu narodu opisati neznosne razmere, ki so zavladale v zadnjem času na avstrijskih nemških univerzah in mu z dejstvi dokazati, kako nujno potrebno je, da zahtevamo z vso silo ustanovitev slovenskega vseučilišča. Dnevni red in drugi shode se tičoče vesti se naznanijo pravočasno po časopisih, lepakih in letakih.
— Kako se branijo v Celovcu slovenskih vlog! »Mir« piše: Oni dan je poslala slovenska stranka v Celovcu slovensko pismo c. kr. deželnemu sodišču; seveda je bil naslov na ovitku tudi slovenski. Dotični kancelist je obračal pismo, čital naslov in hude skušnjave so ga obhajale. »Ali smem to pismo sprejeti ali ne? Ce ga sprejmem, sem pač storil, kar veli postava; če ga ne sprejmem, pa sem izpolnil voljo — voljo nemških bogov koroških.« Po dolgem premišljevanju se odloči — iu ne sprejme vloge, češ, ker je naslov na kuvertu slovenski! No, ko je isto pismo z istim kuvertom prinesla pošta, ga je pa vendarle vzel! Drug slučaj iz zadnjih dni: Ista stranka je poslala neko naznanilo na celovški magistrat, seveda spet slovensko in s slovenskim napisom na kuvertu. Pisarniški modrijan je pa rekel: »Ne vzamem tega, ker je naslov na kuvertu slovenski« — iz rok c. kr. pošte je pa to preklicano pismo vendarle sprejel! Oba slučaja potrjujeta brezmejno zagrizenost c. kr. in mestnih uradnikov nam nasproti. Dasi ne ve, kaj je v pismu, ga zavrne, samo zavoljo slovenskega naslova! In ne zavrača ga katera višja glava, ampak tisti uradnik, pri katerem se uradniški človek šele začne! Na Dunaju delajo postave in hvala Bogu še dosti dobre postave z raznimi paragrafi, ki nam dajejo lepe, seveda take pravice, ki nam gredo že po sami pameti. Najvišje oblastnije na Dunaju poznajo te postave, sprejemajo in rešujejo slovenske vloge — le tisti pisarji po domačih kmetijah se drznejo oporekati nam naše pravice; že ti pisarji in bi riči se drznejo kratiti nam pravice, ki nam jih je potrdil sam cesar s svojim podpisom! Ti ljudje se drznejo, dajati nam svoje postave, kakor bi bil Slovenec še vedno hlapec nemškemu valpetu. Te slučaje znova priporočamo našim poslancem, da povedo na Dunaju, kako vestno iz-polnujejo ti »gospodje« svojo dolžnost in uradno prisego.
— Dr. Tumi, socialno - demokratičnemu voditelju na Goriškem, ne ugaja, da so pri volitvah v pred-sto.jništvo zavarovalnega zavoda za nezgode, zmagali Slovenci v VI. kategoriji. Božične praznike je imel dr. Turna shod v Podgori pri Gorici, kjer je stresel svojo nevoljo radi te izvolitve ter zahteval od navzočega zastopnika vlade, da se mora ta volitev razveljaviti, da bi potem morda prodrli v tej kategoriji socialni demokratje. — Komentara k temu ni treba pisati, ker pač vsakdo vidi, kako p r o t i s 1 o v e n s k o je dr. Tomovo početje.
— Shod za slovensko vseučilišče in proti imenovanju Belarja za tretjega dež. šolskega nadzornika na Kranjskem se je vršil na novega leta popoldan v »Delavskem domu« na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem. Pod predsedstvom g. dr. Kogoja je poročal g. medicinee C e r n i č. V sprejetih resolucijah se obsoja barbarstvo nemških buršev na avstrijskih univerzah in vlado, ki nima niti moči niti poguma, napraviti konec tem škandalom; zahteva s«- slovensko vseučilišče v Ljubljani in se protestira proti italijanskemu   v Trstu;
pozivlje in roti vse slovenske poslanskim dijakom studiranje v ^Zagrebu, ustanovi stipendije za pridne sloven^ ske dijake, ki se kanijo posvetiti do-centuri na slovenskem vseučilišču* pozivlje in roti se slovenske poslance, da naj že vendar nastopijo s takimi sredstvi, da pribore Slovencem visoko šolo; končno se odločno protestira proti nepotrebnemu in proti-postavnemu imenovanju Belarja za tretjega dež. šolskega nadzornika in se pozivlje slovenske poslance, naj korenito obračunajo z onimi, ki imajo ta greh na vesti.
— Kdo  bo  Jagičev naslednik.
Velikansko razburjenje ni samo med slovanskimi vseučiliškimi dijaki, temveč v celi avstrijski slovanski javnosti je svoj čas probudila vest, da je na mesto slavista Jagiča na dunajski univerzi poklican, ali pa vsaj na prvem in edinem mestu predlagan Nemec dr. Erich B e r n e k e r. Stvar se je pa zadnje dni temeljito izpreobrnila. Dr. Berneker je poklican na stolico profesorja Nehringa v Vratislavi v pruski Šleziji in se je tudi odzval pozivu. S tem je torej vsaj za nekaj časa odstranjen oni veliki »kamen simetrije«, ki ga je vrglo nemško - nacionalno naučno ministrstvo v obraz slovanskim narodom. Vsekako mora biti sedaj prva skrb naših državnih poslancev, da pravočasno preprečijo kak nov »puč« alla »Belar«.
— Proč s polovičarstvom! Pred nedavnim časom se je ustanovila živinorejska zadruga za kamniški okraj. Kakor je to veselo znamenje prodiranja in razširitve zadružne ideje na to panogo narodno - gospodarstva, tako je moralo osupniti, da je bil predsednikom te zadruge izvoljen (?) g. baron Kechbach, graščak na Krumperku, zagrizen nemški na-cionalec, nadut plemenitaš 20. stoletja. Kje bi bilo pri Čehih mogoče, da se človek, ki izrazi nad dogodki 20. septembra z besedami: Prav je! — namreč, da je bilo dvoje žrtev ustreljenih — svoje veselje, voli za predsednika narodne zadruge? Menimo, da je le nepoznan je razmer do-vedlo k temu prenagljenemu koraku. 1'govor, da se gre samo za gospodarske koristi, tu ne velja, tem manj, ker je gospodarstvo g. barona vse prej, kot vzorno. Pridi popotnik, poglej in čudi se! Oe že hoče naše demokratično čuteče ljudstvo imeti modro kri za predsednika zadruge, si lahko dobi boljšega gospodarja in vsaj narodno nevtralnejšega. nego omenjenega navdušenega »Siidi.ar-kovca«. Ali naj bo 20. september zastonj krvav? Če pa ostane ta opomin brez uspeha, potem vedo zavedni odborniki, kaj zahteva narodna dolžnost.
— Dobra misel. Iz slovenskih trgovskih krogov se nam piše: Poziv <lovenskib   visokošolcev v cenjenem -tušem listu in poročilo,   da je nek trgovec na nemške dopise trdovrat yn molčal,  mi  daje  povod, da izra ■*im tudi jaz svoje že dalje časa pro-iektirane želje za od pomoč naši šol ski mladini, kateri je furor teutoir <*us zaprl menzo ter jih kratkom a L potisnil v kot. kjer ni muh. Poznan vpliv   časopisja, in vaš cenjeni list uii je mnogokrat   potrdil, da inisii m želje v narodnem oziru, ki sem jih gojil, se strinjajo s tendenci s ki jo nastopa »Slovenski Narod«; posebno unponira mi pa dejstvo, da se vam ie posrečilo v tako kratkem času na Kranjskem narodno najbolj nevarno f*ku$tvo ne le ob vso veljavo in zaupanje, temveč tudi ob vso moč pri-"
(Dalje v prilogi.)
strahu vzgojeni sinko, je točil debele solze za njim, vendar mu je nekaj notri reklo, da je bog očeta poklic?1, k sebi le zaradi njega, Rudija, da ne bo v nevarnosti, da bi padel vsled učenja v grehe.
Imel je zdaj še mater, ki ga ie ljubila z vso svojo srčno ljubeznijo. Ker ji je bil edini otrok, negovala ga je, kakor le znajo matere, ki store za svoje otroke vse. Kar je požele! Rudi, to se mu je spolnih) in če se mu ni moglo takoj spolniti, je britko zajokal, da se je ljubeči materi trgalo srce.
Sploh je Rudi strašansko rad jokal. Če je pripovedoval prijatelju, kako se je moral učiti štirinajst dni grško abecedo, je jokal; če je pravil, kako ga je oče pretepal, je jokal; ce se je spomnil, da mu je umrl pred desetimi leti edini bratec, je jokal in če je pripovedoval, kako se razjoka, kadar mu mati ne spolni takoj vsake želje, je zopet jokal. Nosil je seboj vedno po dva žepna robca; enega za nos, drugega za solze.
Tudi ko mu je pod nosom in drugod začel poganjati mah, znamenje nastopajoče moške dobe, je bi i Jurežev Rudi »še vedno tako mehkega srca«, kakor je dejala njegova mati. Ko mu je nekoč odpadla koci-nica iz brčic, jokal je Rudi tako srce pretresujoče, da je se njegova man morala jokati.
Leta so potekala. Rudi je bil že prost vojakov — pri vojaškem nabo-
ru je zdravnika s solzami v očeh prosil, da bi ga ne potrdil: »Bitte Herr Doctor, inich nicht zu hefest igen'« — polnoletnost je dosegel, jokal je pa še vedno rad, kolikorkiat je nanesla prilika. Ko sta se nekoč v pisarni njegovega šefa sprla očeta ženina in neveste zaradi »lote nevestine ter so pri tem letala očitanja vsake vrste in končno, ko sta še materi posegli v boj, tudi klofute, začulo se je iz kota pri oknu ihtenje. Pogledajo tja: naš Rudi je jokal, ker so si ljudje taki sovražniki, ko se njih otroci ženijo i u može med seboj. Petem naj bo pa dober svet!
Naš solzarski junak je med tem spolnil 27. leto, odkar je zagledal luč tega pregrešnega sveta.   Dasi sta z materjo živela v najlepšem soglasju, mu je vkljub temu naenkrat postalo silno dolčas. Tako osamljenega se j.4 čutil ;če je srečal prijatelja ali znanca v družbi lepega dekleta, ga je nekaj sunilo v srce kot kaka šivanka in ko je večkrat opazil isti sunek pri enakem srečanju, prišel je do spoznanja, da tega ne delajo ledvice   ali sege dinski golaž, kar mu je mati pripravila za večerjo, ampak samo in edino srečanje. In ko je natančneje pomislil, prišel je do zaključka, da ga tista šivanka ni zbodla, ker je srečal prijatelja, ampak   ker je   srečal ■ njim njegovo dekle, torej žensko.
Ženska!   Ko je Rudi to besedo dodobra preanaliziral, postalo mu je 1 vroče, da je potegnil z rokavom čez
čelo. Ženska!   Po zatrjevanju njego vega spovednika   je to stvar manj vredna od moškega, vreča nesreče in greha, zato se je pa moru   moški, ki kaj drži na svojo dostojnost in poštenost, povsod skrbno izogibati. Zape ljiva je kot kača v raju, kjer   se je storil prvi greh, da še zdaj vsi trpi mo zaradi njega. Zato se je .Iureže\ Rudi doslej   žensk bal   kot živega ognja.
Doslej, pravim, to je do 27. leta. Ko je pa začutil omenjene sunke v svojem srcu, se je pa stvar nekam preslikala, tako da je bilo tisto bel", ki je bilo preje črno. Naš Rudi je temeljito preštudiral vso »zadeve kot je zapisal v dnevnik, in končal v prepričanju, da ženske ni tako zainc-tovati, kot se navadno glasi zapove 1 spovednikova. Prvo pa, kar je stord koncem tega studiranja, je bilo, d:i se je razjokal, da je bil doslej »tak neumen«.
Rudiju se je zaželelo po ženski tako odločnostjo,   da ni   bilo tenm prav nič oporekati.   Ker je bil pa \ celi stvari še docela neizkušen in ne vešč, kupil si je pred   vsem zbirk«« ljubavnih in snubilnih piseni.   V te.i zbirki je nato tičal noč in dan, še c< lo v pisarni jo je imel med   akti in ker je bil nekoč registrator nekoliki brez glave, zanesel mu jo je seveda v omaro med zapuščinske spise poue-ki farovški kuharici.
(Dalje prihodnjič.)
1. Priloga „Slovenstemn Narodn" 81 i, dne 2. Januvarja 1909.
praviti, ker po pravici se je mogla *a družba 65ih nemškutarjev sršeno-*x> gnezdo imenovati, ki so javno in skrivno pikali na vse, kar ni nemškega. Ker kakor omenjeno poznam ^pliv vašega lista, vas prosim, da »prožite sledeče: Iz merodajnih oseb ♦cgovsko-obrtnega stanu se sestavi cdsek, ki poskrbi, da se na vse trgovce in obrtnike po Slovenskem pošlje okrožnica s prilično sedečim pozivom: »Slovenski trgovat in obrtniki zavedajte se svoje narodnost in dosledno zavračajte vse nemške dopise vseh tvrdk v Avstriji, sami pa dopisujte dosledno samo v svojem materinem jeziku; s tem bo-dete dosegli, da bodo industrialci in tjeletrgovci vas kot odjemalce slovanske narodnosti upoštevali, nadalje dobijo zaslužka sinovi naših staršev na Dunaju, v Gradcu itd. stradajoči visokošolci, kakor tudi pomočniki, ki so poleg materinega, še katerega drugega jezika zmožni.« — Ta odsek naj izda nadalje okrožnico na industrijce in veletrgovce in vele-obrt v celi Avstriji s prilično sledečim besedilom: »V razpoloženju do-gwlkov v mesecu septembru 1908 v Ptuju, Celju, Mariboru, Ljubljani, pozneje na Dunaju, v Pragi in v Gradcu, nalagajo nam slovenskim trgovcem in obrtnikom narodne dolžnosti, med temi tudi slovensko dopisovanje z vsemi firmami v Avstro-Ogrski, ki so z nami v kupčijski zve-ai. Obveščam vas torej, kot vaš odjemalec dosedaj, da v bodoče (od novega leta, eventu valno poznejši termin) , sprejemam samo slovenske ponudbe, račune in vse kupčije ae zadevajoče dopise; pri tej priliki vam naj še povem, da je to sklep vseh trgovcev in obrtnikov po Slo-"^nskem in ne morebiti posameznih članov te organizacije. Ce vam je torej Še kaj ležeče na slovenskih odjemalcih, svetujem vam, da uredite svoje poslovanje v tem smislu ter se priporočam z vsem spoštovanjem — X. N.« — Teh okrožnic se da po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem vsem trgovcem in obrtnikom v tolikem številu, s kolikor firmami druge narodnosti je v kupčijski zvezi dotični trgovec ali obtnik in pove število teh; razpošlje jih ali sam, ali pa če odsek sklene, da ta kot nadzorovalni svet razpošlje, naslove napise pa posamezni trgovec in obrtnik; izvzete so seveda iirme v inozemstvu, ki pa v narod nem oziru ne pridejo toliko v poštev. V to svrho sestavljenemu odseku gotovo ne bo nepremagljivih težav na-Fedilo potrebni imenik preskrbeti, v pokritje stroškov pa prispevajo bolje situvirani trgovci in obrtniki, kot novoletno darilo svoji domovini in njih sinovom po razmerju njih dolžnosti in zmožnosti. (Jaz dam 10.000 kuvertov za razpošiljanje, ali pustim hs. svoje stroške v »Zadružni tiskarni« v Krškem, katere solastnik sem, primerno število okrožnic tiskati). Če bi se na tak poziv izkazalo, da se da ta ideja bolje in praktičnejše izvesti, mi bo zelo prav.
— Imenovanje pri mornarici. Gospod Vinko Lesko v ec, sin vpokojenega jetnišničnega uradnika in posestnika v Vodmatu, je imenovan za strojnega obratnega vodjo v X. činovnem razredu uradnikov c. in kr. mornarice.
— Iz davčne službe. Davčni praktikantje Viktor Damijan, Albert Primec, Bogomir Želez-n i k in Rudolf Pehaček so imenovani za provizorične davčne asistente ad personam.
— Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Alfred pl. G a n g 1 je premeščen iz Celja v Konjice, na-mestniški koncipist dr. Emil Kr a m m e r iz Maribora v Grob-oing, namestniški konceptni praktikantje dr. Alfred pl. Z a n t a - P o 1-ezvnski iz Gradca v Maribor, Jo-sip Philipp iz Gradca v Slovenji Gradec, Volbenk Burghauser iz Gradca v Slovenji gradeč. Nobeden ni Slovenec, vendar vsi službujejo na slovenskih tleh!
— Imenovanja. Vodja zemljiške knjige g. Ivan Č e r č e k je imenovan za ravnatelja zemljiške knjige, sodni oficijal g. Ivan Justin je postal nadofieijal, jetnišnični kancelist g. Valentin G o g a 1 a pa of icijal. — Višji fin. svetnik Gustav T a u z h e r v Mariboru je imenovan za fin. okrajnega ravnatelja istotam.
— Profesorji in dijaki na du najskem vseučilišču. Piše se nam: Na največjem vseučilišču avstrijske države, na dunajskem vseučilišču, se v zadnjem času zgodi marsikaj čudnega. Vsi avstrijski narodi so pripomogli in prispevali k slavi in znamenitosti dunajskega vseučilišča, in radi tega romajo leto za letom sinovi in hčere vseh avstrijskih narodov na Dunaj, kajti prepričani so, da je to vseučilišče skupna blaginja vseh narodov. Radi tega nima nobena narodnost absolutne večine, vse so v manjšini. Kaj se pa godi tu l r Niti 40 odstotkov slušateljev nimajo Nemci, in polovica teh, torej petina dunajskih vseučilišč-nikov, je nemško-Šovinistična, in ta petina   si je uzurpirala  oblast na
vseučilišču. Enkrat pretepajo Slovane, drugokrat Jude,   potem  Italijane in,
ako se jim zljubi, tudi one Nemce, ki jim niso po volji. Vse to se godi pod pokroviteljstvom gotovih profesorjev. Profesorji, vzgojitelji mladine, kršijo na tak krut način vse postave pedagogike! Slušajte, kaj se je dogodilo zadnje dneve: Na dunajskem vseučilišču obstoja društvo, — z enakim namenom kakor naše dijaške kuhinje — ki si je postavilo nalogo, pripravljati potrebnim dijakom ceno in užitno hrano za obed in večerjo. Imenuje se »Mensa acade mica«. Društvo obstoji že čez petnajst let in je posebno za nas Slovence tako važen inštitut, da bi morala polovica slovenskih dijakov zapustiti Dunaj, če bi se »menza« zaprla. »Menzo« obiskuje prilično vsak dan 1600 dijakov. Kaj je napravila prej omenjena teroristična stranka? Ko ji niso zadostovali pretepi na vseučilišču, ukazala je zapreti »menzo«, koje vodstvo obstoja do polovice iz profesorjev. Nemška Šovinistična stranka hoče iztrebiti iz vseučilišča vse slovanske dijake, in ker se ji ni drugače posrečilo, hoče nas iztradati. In profesorji so vtoprivolili. Naprotipostavno zahtevo 20 odstotkov dijakov so izročil i profesorj i ostale štiri petine lakoti. Ni jih motila pri tem upoštevanja vredna okolnost, da ima pravico do Studiranja in vseh drugih vseučiliščnih dobrot tudi ostala velika večina dijaštva. Tako se je do sedaj zaprla že dvakrat »menza«, kar je prisililo dijaŠtvo stikati po ulicah brez obeda in večerje. Po dolgih intenven-cijah in mnogih interpelacijah se je »menza« zopet odprla, do kdaj, se ne ve. Nemški burši so določili termin do novega leta ter so obljubili profesorjem le pod tem pogojem mir, ako bodo oni preskrbeli, da od tedaj naprej ne bodo smeli več obiskovati »menze« Slovani. In profesorji, ki so člani vodstva, so tudi v to privolili s tem, da so bili mnenja, naj se »menza« zapre, da bi jo lahko izročili nemškim šovinistom. Naše pravice pa so branila podporna društva. Tako materijalno in moralno podporo imamo v svojih profesorjih. Težki boji nas čakajo, težki boji za pravico do učenja, za pravico do grižljeja kruha, ki nam gre po vseh postavah — to je novoletno darilo. Vendar je upanje na zmago, če bodo vsi dijaki na Dunaju, da se bodo potegovali za svoje pravice. Ves narod pa naj stoji na strani učeči se mladini, ki se bori za svoj obstanek.
— Koroška se prebula. Popotnik, ki je obiskal zadaje dni Spodnjo Rožno dolino na Koroškem, je bil prijetno presenečen nad narodno zavednostjo ondotnih Slovenoev. Telesno čvrsto, duševno nadarjeno in lepo razvito ljudstvo pač zasladi boljše usode in predvsem več zanimanja od strani sosednjih bratov in Slovanov sploh. Saj pa ima tudi Spodnja Rožna dolina toliko naravnih krasot, da si je težko misliti bolj privlačnega kraja za letoviŠčarje: dobra voda, ugodne prometne zveze, snažne hiše, senčnati gozdovi, izhodišča k planinskim turam, a predvsem ljubeznivo in narodno zavedno prebi valstvo. Ako nas ne varajo vsa znamenja, bo ta d o lini o a kmalu osramotila vse druge slovenske pokrajine ter jih opominjala na narodno dolžnost. V Borovljah, v tem navidezno nemškem industrijskem trgu imajo tamburaško društvo, telovadni odsek in novo podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda. Središče vsega narodnega gibanja so Glin je, kjer je edino gasilno društvo s slovenskim poveljevanjem na Koroškem. Nadalje imajo Čitalnico, posojilnico in hranilnico itd. V občinskem zastopu in kraj nem šolskem svetu delujejo radikalni Slovenci. Šolsko poslopje ima samoslo-vetski napis „Narodna šola". Kmalu se ustanovi v Glinjah podružnica sv. Cirila in Metoda. Ker si je sosednja županija Šmarjeta ravnokar ustanovila tako podružnico, a ona v Apačah se tudi oživi, ponašala se bo kmalu vsaka župnija v dolini s svojo podružnico, ki bodo tekmovale med seboj za sveto narodno stvar, čuje se, da tudi zavedne Sele nočejo zaostati, temuč si tudi kmalu ustanovo svojo podružnico. Marsikateri dobro situirani Slovenec v naši metropoli bi se lahko šel učit k ondotnim kmečkim možem in mladeničem narodne požrtvovalnosti. Naročeni so na razne slovenske Časopise, oelo „Slov. NarodM ima med njimi naročnike, posebno lepo število naročnikov pa si je pridobil zadnje Čase „Slov. Branik". Za narodne kolke so tako navdušeni, da si jih je priprosti kmet kupil naenkrat kar za 3 K Lepijo jih na vsako pismo, na kozarce v gostilnah in — nemškutarjem na hrbet. Človek se čuti med temi odkritosrčnimi in navdušenimi brati prerojenega, posebno kadar ta zdrava grla tako ubrano „zažingajou „Sloveneo sem", „Lepa naša domovina", pa tudi miČne domače popevke. V tem oziru je posebno prijetno v Apačah, kjer se zbirajo v prostem času mladeniči okrog svojega dušnega pastirja, znanega iz-bornega pevoa Jos. Lenasija, ki jih
uči v petju ter jih navdušuje za vse dobro in lepo. Zato pa se tudi skoraj nikoli ne sUŠi o pretepih ali drugih grdih navadah, temuč vlada med njimi uprav bratsko razmerje. V Šmar-jeti ima „Prosveta" svojo knjižnico, toda ukaželjno ljudstvo je prečitalo že vse knjige. Nujna potreba je, da se jim priskrbe nove knjige, sedanja knjižnica pa potuje naprej v Apače, Sele, Galioijo itd. Sploh bi se dalo to ljudstvo s primerno ljubeznijo in z zanimanjem od strani merodajnih činitelj ev krasno organizirati za nepremagljive narodne sobojevnike.
— Vaina narodna organi za-ol|n na Koroškem* Te dni so imeli slovenski učitelji in akademiki v Celo vou zelo važno posvetovanje. Aka-demično društvo „Gorotan" je preslabo ter se preosnuje tako, da mu bodo mogli pristopati tudi slovenski učitelji in akademiki. Djbate so bile temeljite, toda vseskozi stvarne. Posebno zanimiva je bila razprava o skupnem političnem in narodnem de lovanju slovenskih akademikov in učiteljev in razprava radi lista, ki se ga bodo v bodoče oklenili in širili slov. učitelji in akademiki. Ker je bilo zborovanje zaupno po § 2, ne moremo podrobnosti spravljati v javnost, a toliko lahko rečemo, da pomeni to zborovanje velevažen preobrat za našo narodno stvar na Koroškem. Tako organizirana četa slovenskega razum -ništva znači armado, ki mora izvoje-vati koroškim Slovencem sijajno zmago.
— Imenovanje novega dežel nega šolskega nadzornika za Koroško. K temu piše ,Mir": „Novi nadzornik ni akademično izobražen mož, ampak ima le izpit za meščanske šole. Da deželna vlada ni predlagala za to mesto akademično izobraženega moža, to naj le sama uravna s svojo vestjo; nas briga bolj stališče, ki je bo zavzel nasproti našemu šolskemu vprašanju in slovenskemu učitelj stvu. Pripomnimo le, da bo baje srednješolsko UČiteljstvo protestiralo proti takemu imenovanju, Češ, da je to imenovanje uspeh gotove oelovŠke klike, ki ne pusti nobenega h kaki službi, če ni prisegel na njeno politično naziranje. Celovško učitelj stvo ve tudi povedati, da se je baron Hein izrazil, da more osrednji vladi le Bendo predlagati. Naravno, da so profesorji ogorčeni, če jih Hein smatra nezmožne. Mi izjavljamo novemu deželnemu nadzorniku le tole: Pričakujemo, da ne bo stopil v stopinje svojega „rajnega" prednika. Zahtevamo le, da se postavi strogo na postavno stališče, ne pa, da bi zavijal postave, kakor bi bolj kazalo nemško nacionalni kliki! Kakor hitro pa bi zapazili, da bi bili pod njegovo vlado preganjani slovenski učitelji, kakor se je zgodilo v preteklem letu, bomo smatrali za odgovornega le njega. Kako stališče bo zavzel nasproti nam, bomo takoj spoznali pri rešitvi Šolskega vprašanja na Strojni. Če bi postal drag Palla, naj ve, da smo prišli v novejšem času že do političnih uspehov in da smo po ugodnih zvezah z drugimi slovanskimi političnimi strankami dovolj krepki, da ga posadimo na stran — Palle."
Iz gledališke pisarne. Danes se igra prvič Kraatz-Nealova burka v treh dejanjih „Vele t ur is t", ki je izredno zabavna in polna komike. Dejanje se vrši med slovenskimi turisti v Trstu in v triglavskem pogorju. Glavno vlogo igra g. Dragu-tinovio Ker je g. Molek zbolel ter vsled angine leži, igra njegovo vlogo gosp. Križaj. — V sredo, na praznik sv. Treh kraljev se igra popoldne „GrofMonte Cristo", zvečer se poje zadnjič v sezoni opera „Z r inj skiu.
Slovensko gledališče. Na novega leta dan sta bili dve predstavi. Popoldne so igrali lepo M^Škovo dramo „Mati", zvečer pa so uprizorili Govekarjevo profanacijo Goethejevega „Fausta". Uprizorjen je bil „Faust" točno tako, kakor prvič in tudi igrali so ga prav tako. Kdor je bil pri premijeri, je pri tej reprizi še bolj zapazil vse pomanjkljivosti. Faust se je moral trikrat razhuditi na kodra, skritega za pečjo, dasi se koder ni ne enkrat oglasil. Ko je prinesel Mefisto liŠp, je rekel Faustu: „Na skrinjico precej težko, iz drugega sem vzel jo kraja. D eni te jo v omaro kamu. A v sobi sploh ni bilo omare. Ko zahteva Faust od Mefista, naj ga popelje k Marjetici mu reče Me fisto: „Da vidite, kako Vam bolest ozdravim in odpravim vest, ne trenutek se več ne mudiva, Še danes spremim vas v dom, kjer biva". To govorita — pred vratmi Marjetičine sobe!! Takih in enakih nerodnosti se zgodi vse polno, ker „Faust" ni smiselno prirejen za oder. V „Našem Listu" je pisalo ravnateljstvo: „Da v srednjem veku nečistnioe niso smele v cerkev, je nekemu kritiku neznana stvar". S tem je prireditelj ljubljanskega Fausta pokazal, da tega prizora absolutno ne pojmi. Marjetica tedaj še ni obsojena kot nečistnioa,
dotlej ie ni znan njen greh in ravno strah, da pride greh na dan, jo z očitanji zlega duha vred tako prevzame, da se zgrudi nezavestna. Prireditelj ljubljanskega Fausta niti tega ni čital, kar je zapisal Fantek v svojem uvodu (str. V): „v cerkvi pri maši zadušnici jo obide grozen kes, ki ga še povečuje petje na koru in očitanje zlega duha". Goethe predpisuje: „Dom, Gretohen unter vielem Volkeu prvotno (v „Ur - Faustu") pa oelo: „Dom, Gretgen alle Verwandte". Puščati Marjetico pred cerkvenimi vratmi je torej popolnoma nepravilno in nesmiselno, kakor je marsikaj druzega. Med občinstvom ni bilo deset oseb, ki so tekom zadnjega leta preČitali „Fausta" in ki so v stanu presoditi, v kolikor se je upri-zorjenje posrečilo. Ljudje so sodili tega „Fausta" zgolj kot igro, kakor vsako drugo in so se Še — dolgočasili.
Silvestrov večer ljubljanskega Sokola. Kakor običajno, tako je tudi letos ljubljanski Sokol priredil v svoji telovadnioi v „Narodaem domu" Silvestrov večer. Bil je tako mnogoštevilno obiskan kakor doslej malokdaj, dasi sta se vršili dve slični prireditvi ob istem času v našem mestu. Do zadnjega prostora je bila zasedena dvorana ter galerija. Bil je pa tudi letos spored tako bogat in vabljiv, da se je moral večera udeležiti vsak prijatelj sokolstva. Godbo je izvajal samostojni salonski orkester. Večinoma Člani Sokola so se sestavili v ta orkester pod vodstvom g. J a k 1 a in reči se mora, da so tako častno rešili svojo nalogo, da jim je Čestitati ob prvem nastopu in je le želeti, da si Sokol to godbo ohrani in sčasoma spopolni. Tudi pelo se je. Pel je znani kvartet Matjan, Stegnar, Za-vršan in Še beni k. Pel je tako lepo in dovršeno, da je moral pri vsakem nastopu dodati po eno točko. Igro enodejanko „Sokolskim vzletem" so igrale članioe „Ženskega telovadnega društva" in bratje Sokoli. Brat Dreni k je bil župan in sokolski starosta, sestra Tilka Debevčeva, njegova iena, sestra Košakova njuna hči, sestri* Obrezova hišna, brat Štrukelj Srakar, brat P oren t a žurna-list, brat Burgstaller odposlanec ljubljanskega Sokola in brat Babic policaj. Ker se je igralo vseskozi izborno, samo Debevčeva je pretiho govorila, in ker je dejanje polno kipečega sokolskega navdušenja, je občinstvo viharno ploskalo igralcem, ki so tudi zaslužili vse priznanje in pohvalo. Nato je bil komični nastop, ki ga je izvajal gledališki igralec g. Povhe. Pel je ob 8premljevanju klavirja po gosp. Benišku arije iz „Nećaka", „Geishe", „Cigana barona" in „Netopirja". Smešenje slovenske sprave bi bil pa g. Povhe prav lahko izpustil, kar je lahko videl iz izostalega aplavza pri dotični pesmi. Sioer je bil pa Povhe prav dober in žel mnogo smeha in ploskanja za svoje igranje. Nekaj krasnega so bili mramornati kipi. Predstavljalo se je: borileo, tekma v begu (3 osebe), atlet, napad na tirana (2 osebi), metaleo diska, rokoborba (3 osebe). Najboljši podobi sta bili borileo in metaleo diska. Ko je odbila ura dvanajst, vstal je starosta brat doktor Viktor M ur ni k, ki je govoril v iskrenih besedah. Zahvali se pred vsem posetnikom, da so se v tako mnogobrojnom številu odzvali povabilu ljubljanskega Sokola, pri njim preživeti zadnje ure starega izginjajoČega leta ter pod sokolskim okriljem prestopiti prag nove, mlade dobe. V tem trenutku, ko se zapirajo vrata brezdanje večnosti za 1. 1908, je pač najprej spominjati na to, da nam je to leto pokopalo Lun dr a in Adamiča. Mrzla odeja pokriva hladni njinu trupli, ali njun spomin ostane živ in gorak, dokler bo živel na svetu še kdo, ki mu bo sveto ime slovensko! In znamenja kažejo, znamenja zlasti preteklega leta, da še ne poneso tako kmalu zadnjega Slovenca in zadnje Slo enke v grob. Vsak narod živi toliko Časa, kolikor sam hoče, to se pravi, kolikor časa sam hoče, pa to svojo voljo tudi uveljavlja z dejanji. Resnioa je to, ki ji je priča oela dolga zgodovina človeška. Resnioa je to, ki velja ravno tako za velike, kakor za male narode. Število je važen faktor, a samo na sebi ne, samo še ni narodom porok bodočnosti. Tudi največji narodi so izginili, ko so postali njih sinovi in hčere brezpomembne ničle. Zakaj matematična resnioa je: prištej k ničli Še toliko ničel, končni uspeh bo vedno zopet le ničla. Nasprotno pa so uspešno, Častno, da, slavno kljubovali in Še kljubujejo vsem uničevalnim vplivom tudi majhni ln najmanjši narodi, ki so znali ničle nadomestiti z močnimi in pomembnimi številkami, tehtnimi in izdatnimi. In slovenski narod je zlasti preteklo leto sijajno pokazal, kako resno voljo ima znebiti se kolikor mogoče veliko ničel. Govornik navaja nekatera izmed znamenj za to. Kaže zlasti na čudovito požrtvovalnost, s katero je ta ubogi naš narod posebno lansko leto daroval sanj naravnost ogromne vsote v narodne namene. Lani so se nam tudi
znatno pomnožile vrste narodnih delavcev, zlasti v tisti instituciji, ki ji je namen svoje pripadnike vzdržati v trajni narodni navdušenosti, pa jih narediti in ohraniti zdrave, sveže in silne, zmožne, pa tudi vnete za kar najtežje in najpožrtvovalnejše narodno delo, storiti iz njih harmonične celote duha in telesa, iz kratka, Številke kar največje efektivne vrednosti, veljave in izdatnosti: to je v slovenskem Sokol stvu. Od vsesokolskega zleta leta 1904 se je število sokolskih društev pomnožilo od 14 na 52 in samo lani je prirastlo Sokol stvu celi 17 novih društev. V slovenski sokolski zvezi je danes nad 4200 članov, nad 1000 nam šteje naš sokolski naraščaj, nad 400 pa je število krasnega spola sokolskega, v sokolski organizaciji je torej že blizu 6000 oseb. Ta in druga znamenja kažejo, da Slovencem dnevi Še dolgo niso Šteti. Naj ta znamenja drže, kar obetajo, potem se tudi mi ne bomo brez vsake hvaležnosti spominjali 1. 1908, ki nam je sioer zalilo srce s toliko žalostjo ter nam prizadelo toliko hudega gorja! Krvavo rdeče zahaja solnoe preteklega leta, ali vendar nas zapušča navdahnjenje vesele nade, da se skoro približa čas, ko nam vzide z zlatom obrobljeno, z neoviranega narodnega razvoja, narodne blaginje, Časti in slave! Naj novi Čas, ki nam v teh trenutkih smehljaje prihaja nasproti, donese vsaj delno izpolnitev naših nad in želja, začetek nove srečnejše in vese-lejše dobe slovenskemu naroda, pa dolgo vrsto srečnih in veselih "dni Vam vsem I V to ime: zlato, srečno in veselo novo leto! Na z d ar! Borno ploskanje je sledilo tem besedam, govorjenim iz srca in segajočim v sree. Ugasnile so luči, na odru se je razgrnilo zaganjalo in prikazala se je alegorija, predstavljajoč zmagonosni nastop mladega novega leta 1909. Vse vprek si je občinstvo želelo veselo novo leto, veselejŠe od preteklega. Po kratki pavzi se je pričel ples, ki je trajal do zore z isto svežostjo kot v začetku. Moralen in gmoten uspeh sokolskega Silvestrovega večera ja bil torej povsem časten in upamo, da Sokol ni imel deficita, kakor se mu je doslej že tolikrat pripetilo vsled visokih režijskih stroškov. — Večer je počastil s svojo navzočnostjo gospod državni posianeo in župan I. Hribar. — Za izvrstno kapljico in okusna jedila je skrbel restavrater gospod Kržišnik, ki zasluži v tem oziru resnično pohvalo.
Silvestrov večer nL|ubl]saškega Zvona" je bil predsnočnjim v veliki dvorani „Mestnega doma". Obiskan ja bil prav dobro, ne rečemo pa ne, da bi ne mogel priti nanj Še kdo, ki bi bil gotovo lahko prišel. Vspored večera je bil kaj raznovrsten in zanimiv. Društveni pevski zbor je pod vodstvom pevovodje g. Sachs a z znano preciznostjo in ubranostjo zapel par točk in bil za vsako viharno aplavdiran, da je moral dodajati nove komade. Kvartet obstoječ iz gospodov Rusa, Lumbarja, Štamoarja in Pintarj a je isto-tako za svoje krasno petje bil predmet splošne pohvale, g. Ras je pa še posebej pel Saohsov „Rožmarin" tenor solo s s premi je van jem klavirja. Komični prizor „Postrešček" ki gaje izvajal g. Meglic je vsled svoje vsebine izval viharje ploskanja, pa tudi komična pantomima „Muteo" se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. O polnoči je vstal predsednik društva g. Zirkelbaoh, ki se je ozrl na ravnokar minulo leto. To leto zgodovinske važnosti za Slovence zbog znane septembrske trsgedije, je mejnik v slovenski zgodovini. Nikdar niso prelite solze obudile tolik sad, noben drug dogodek ni pospešil slovensko stvar v toliki meri kot 20. september. Slovenec se jo|vzbudil iz pol-sna, pričela se mu je pretakati narodnostna kri vse živahneje, prej in j* narodna letargija je izginila, Slovenec je spoznal, da je on gospodar na svoji zemlji. Na poti smo do samo-svojitve, da| postanemo krepak,"zaveden in vpoštevan narod. „Ljubljanski Zvon" bo imel preteklo leto zapisano v svojih analih z zlatimi črkami, ker si je v njem pridobil vsled lastne delavnosti in še več vsled naklonjenosti zavednih rodoljubov svoj prapor. Želi govornik občinstvu, da bi ga osrečilo novo leto, da bi se v njem Še bolj razvnela ljubezen in požrtvovalnost do naše teptane matere Slave. Pevcem je pa želel, da bi se z vso vnemo oklenili društva, njih geslo bodi: Vse za narod in svobodo! Prijatelji in znanci so si drug drugemu želeli srečno in veselo novo leto, nato je pa bilo razdeljevanje dobitkov, za katere so preje ljubke gospodične z velikim uspehom prodaja e srečke. Ob 1. se je pričel ples, ki je ob poskočnih zvokih godbe Slov. Filharmonije, ki je ves večer pridno igrala in izjemoma tudi rada dodajala novih komadov, trajal do jutranjih ur. „Zvon" sme biti ponosen na prireditev, za katero so mu njeni udeleženci prav od srca hvaležni.
Silvestrov večer v hotelu „Union", Vodstvo tega hotela je pri-
redilo Silvestrov večer, pri katerem sta sodelovala dva člana slovenskega gledališča. Vsak podjetnik ima neopo-rečeno pravico, da skuša za svoje priredbe pridobiti moči, ki utegnejo privabiti občinstvo. Tudi nUnion" ima to pravico in če se mu je posrečilo pridobiti za sodelovanje dva Člana slov. gledališča, mu je s podjetniškega stališča samo gratulirati. Seveda ima pa ta stvar Še svojo drugo lice. Pred tem Silvestrovim večerom nismo hoteli ničesar reči, ker hotelu „Union" nismo marali storiti škode iu mu nismo hoteli pokvariti kupčije. Sedaj, ko je stvar končana, nam pa mor* že do-voljeno biti, da povemo svoje mnenje. Bili smo namreč neprijetno presenečeni, ko smo čitali, da nastopi primadona gdč. Šipankova, torej dama, ki hoče biti respektirana kot umetnica, pri tem Silvestrovem večeru. — UglednejŠe Člane slov. gledališča, ki so se smeli imenovati umetnike (Škrdlikove seveda ne štejemo vmes) so doslej sodelovali pri takih priredbah samo če so imele etičen cilj Če so imele naroden ali dobrodelen namen. Silvestrov večer v „Unionu" pa je bil navadna gostilniška priredba, ta večer je bil prirejen v korist gostilne in da bi gostilna imela več dobička, je sodelo vala primadona slov. gledališča, će se gospč. Sipankovi zdi primerno, sodelovati pri oštarijski priredbi, je to naposled njena stvar, a nam se zdi, da ni v redu, če Člani slov. gledališča nastopajo pri priredbah posamičnih obrtnih podjetij, posebno ne, kadar hcČejo ta podjetja delati konkurenoo narednim društvom, kakor sta rSokol" in „Ljubij. Zvon".
t Vela Nigrinova. V Belgradu so položili danes v srbsko zem'jo Velo Nigrinovo, ki ji je v Silvestrovi noči smrtni angel zatisnil za veke oči Končano je veliko življenje slavne Slovenke, ki je svojo karijero začela na skromnem slovenskem odru, na katerem je v stari čitalnici „Drama t Čno društvo" v Ljubljani negovalo dramatsko umetnosti. Starejši Slovenci se še spominjajo tistih časov, in tudi pet sester Nigrinovih izmed katerih se je že takrat od ikova^a Vela, krasno dekle, z velikim talentom. L=ta 1882 je prišel iz Belgrada v Ljubijano Da vorin Jenko z namenom, pridobiti za belgrajsko gledališče dobro moč, ka tero je, opozorjen po vitezu Graselliju, našel v Veli N:grinovi. V Belgradu postala je h tro ljubljenka občinstva, ki je odkrito in cduševljeno občudovalo v Veli Nigrinovi veliko umet nico, — v veliki umetnici Velo Nigrinovo. S^ava Vele Nigrinove se je širila naglo preko domačih mej; bila ni le samo pri Slovencih, Srbih in Hrvatih na glasu, občudovali so jo tudi čehi, katere je posebno na zadnjem potovanju na „Narodnem di-vad!uu v Pragi zase navdušila, — njeno ime je pa znano tudi Francozom, N mo^m, L^hom itd. Ko je lansko leto Vda Nigrinova praznovala petindvajsetletnico svojega umetniš kega delovanja v Belgradu, tekmovalo je belgrajsko občinstvo, kako ji izkazati svoje obožavanje; kralj Peter odlikoval jo je in obdaroval knežje. Vela Nigrinova je bila tragedinja, ki je ne pozabi nihče, kdor jo je videl kot „Damo s kamelijami", „Monno Vanno", „Magdo", itd. ; zadnja njena vloga je bila „Carica Teodora", v kateri je nastopila osem krat — za slovo. Vela Nigrinova pa ni bila le velika umetnica, bila je sploh velika žena. Ko je prišlo do vojne med Srbijo in Bolgarijo, so Srbi svoje gledališče za čas vojne zaprli in je uprava Veli Nigrinovi dala na prosto, da se vrne v Ljubijano — na varno. Vela Nigrinova je hotela kot usmi-ljenka na bojno polje, da pomaga ranjencem; na bojno polje je iz skrbi za njeno življenje niso pustili, zato je delala za ranjence v krogu prvih belgrajskih dam, ki so se zbirale krog kraijice Natalije, katera je bila Veli Nigrinovi zelo naklonjena in jo večkrat klicala v dvorske kroge. Vela Nigrinova nikdar ni pozabila, da je Slovenka; krog nje so se zbirali bel-grajski Slovenoi, posetil jo je pa tudi vsak Slovenec, ki je prišel v Belgrad ter bil gostoljubno sprejet; iz njenega malega, z vinsko trto obraščenega vrta donela je mnogokrat slovenska pesem. Vsako leto, po vrnitvi lastovk, je prihitela v počitnicah v Ljubljano, kamor jo je zmiraj vleklo srce, saj ji je bila Ljubljana dom, kakor nam je povedala na svojem ljub janskem gostovanju kot „Magda" (Djm). Vela Nigrinova je bila pa tudi vzorna gospodinja, kar so občudovali vsi, katere je njena slovenska gostoljubnost privedla k njeni mizi; — da - Vela Nigrinova, velika umetnica zoala je oelo izborno kuhati. Ko se je v zadnji jeseni vrnila v Belgrad in morala leči v bolniško postelj, s katere ni več vstala, sočustvoval je ž njo ves Bal-grad; vse kar bi ji moglo lajšati bolečine in jo razveseliti, so ji nosili. K bolniftki postelji pohitela je njena sestra G zela, ki je skupno z Davorinom Jenkom skrbela zanjo. In sedaj Vele Nigrinove ni več med živimi; > ostane pa vekomaj spomin na to
veliko umetnico, vzorno Slovenko, dobro gospodinjo. — Slava njenemu spomina — slava pa tudi bratskemu srbskemu narodu, med katerim je dosegla slavo.
Občni zbor »Narodne delavske organizacije11, ki se vrši jutri, v nedeljo ob 2. popoldne v „Mest-nem domu" mora zanimati vsakega zavednega narodnjaka, zlasti pa delavca, ki si mora, ako hoče dočakati boljših dnij, že sedaj ustvariti krepko „Narodno delavsko organizacijo", ker je delavstvo i po drugih krajih že davno sprevidelo, da se potom inter naoijonalnega slepomišenja ne da do sesati ničesar. Osobito ako kdo pripada malemu od vseh strani stiska-nemu narodu, služi internaoijonalizem edino ie v svrho raznarodovanja. Slovenski delavec pa hoče ostati zvest Član svojega nareda, zato pa pričakujemo, da se vsak somišljenik giba nja za „N. DO" udeleži občnega zbora, bodisi, da se vpiše kot Član, bodisi da se pusti upeljati na občni zbor po kakem članu „N. D. O", kjer se bode lahko vpisal. Delavstvo naj se udeleži polnoštevilno, da pokažemo svojo moči
Ljudska veselica „Narodne delavske org oiiacile1, Prvikrat
stopa narodno delavstvo pred slavno občinstvo, da se na >kupni ljudski veselici pozabavamo ter podamo dokaz medsebojne narodne vezi. Slovensko narodno delavstvo hoče poslej Širiti svoje interese na narodni podlagi, zato. pa želi, da se ga smatra enako-vrednim vsem drug'm stanovom. Vsakemu torej je samoumevno v dolžnost, udeležiti se te krasne prireditve, ki je po značaju in pomenu prva svoje vrste. Pcset tovarišev iz drugih krajec, kjer je delavstvo že organizirano na narodni podlegi, razni govori, godba, petje, itd. vse to bode nudilo dovolj užitka tudi najbolj razvajenim posetnikom narodnih priredb te vrste. Vstopnina samo 50 vinarjev. Pridite vsi!
Držama policija v alnibl > Kranjsko hranilnice". Danes do poldne sta bila dunajski detektiv Pir o in ljubljanski diž policijski, kancelist Fink od 8 ziutraj do pol 1. v uradnih prostorih „Kranje hranilnice". Ali sta kontrolirala, kdo je tr k o drzen, da svojega denarja neče več zaupati „Kranjski hranilnici" ? Ali sta morda čakals, da bi zasačila kakega agitatorja? Ali kaj sta sploh tam delala?
25 let v magistralni alnibl.
Včeraj je obhajal v krogu svoje obitelji, nekaterih kolegov ter prijateljev, pristav mestnega magistrata ljubljanskega, g. Jernej Boltar 25 ttnico. odkar je vstopil v mestno službo. Kot marljiv in vesten uradnik ter priljubljen kolega je prejel slavljeaeo tem povodom mnogo ust menih in pismenih čestitk. Tem pridružujemo se tudi mi!
Politično In orosvetao društvo za Krskovo In Trnovo je priredilo
„Silvestrov večer" pretekli četrtek pri Steinerju na Opekarski cesti, to je na skrajni periferiji Ljubljane. Veselica je izborno uspela, obisk je bil mnogoštevilen, in sioer sami domači sosedje, kar dokazuje, da so ljudstvu take prireditve zelo pogodu. Zabava je bila zelo živahna. Posebno je ugajal nastop znanega rodoljuba, ki je v petju posnemal razne Človeške glasove, takisto je vzbujal mnogo smeha komičen prizor, v katerem je g. Jeločnik predstavljal „šlapioo Damjana v zakonskem stanu." Požrtvovalnima gospodoma gre iskrena zahvala. Steinerjeva postrežba je bila izborna, mladina pa je s plesom pričakovala rano jutro, ko je tudi utihnila harmonika in kitara.
Dober dovtip urednika. „Slo-van" prinaša k svoji prvi številki za 1. 1909 kot umetniško prilogo barvasto reprodukcijo, na kateri je videti damo, ki v misli zatopljena sedi pri mizi, na kateri gori svetilka. In pod njo je kot titulus te slike citat: E. Blume: V božični noči. No, da je ta titulus „prav pri laseh zraven potegnjen", je moral občutiti tudi listov urednik, ki je v rubriki „Vsebina" v predelu, kjer našteva slike te številke, kot naslov te umetniške priloge avtorja in sliko označil takole : Weis3 der Teufel: Menda v božični noči.
Kako si znajo pomagati. Neka nesloveoska ljubljanska modna trgovina, ki so se je jeli narodni odjemalci prav občutno izogibati, je sedaj znižala svoje prodsjne oene Vsled tega se naše dame, ki so pri tem najbolj interesovane, že nagibajo k temu, da se k dotični firmi povr nejo. Da bi slovenskim tvrdkam prišlo kaj pametnega na misel, je seveda izključeno. In potlej naj se še kdo zanje zavzema!
Društva slovenskih književnikov in časnikarjev je za novo leto daroval tovarnar in trgovec gospod Ivan Jebačin v L ubijani zopet s to kron, za kateri velednŠni dar mu bodi izrečena topla zahvala.
P. T gospodje člani „Narodne
čitalnice11 iinbljanafce naj izvolijo udeležiti se v nedeljo, dne 3. januarja
ob 11. uri dopoldne občnega zbora, ki se bode vršil z običajnim dnevnim redom v mali dvorani „Narodnega doma".
Odbor „Ljubljanske čitalnice■.
„Društvo stovenikik profesorjev" prosi svoje čiane, ki so morebiti dobili katero številko „Nast. Vj." v dveh eksplarjih, naj blagovolijo duplikat vrniti upravi lista v Zagreb ter ji to pojasniti.
Slavno občinstvo I Kdor hoče biti eno noč na Japonskem, naj si takoj priskrbi vstopnico za 1 krono pri tvrlki Engelbertu Skušku na Mestnem trgu ter naj pride na jader-moo v soboto dne 9. prosinoa točno ob 8. zvečer v „Mestni dom" brez vse priti j age v najslabši obleki, kajti vozili jo bomo oelo noč. Na jadernioo se sprejme samo tisoč oseb, a za te bo preskrbljeno vse potrebno; za zabavo vzamemo seboj „Slovensko Filharmonijo", en pevski zbor, en kvartet, nekaj Japonk in Japoncev. Veselični odsek „Sokola I"
Športni klubi Dotični Člani športnega kluba, ki se hočejo udeležiti sankališča v Bohinju, se zboro danes v soboto 2. t. m. v Športnih oblekah ob 9. zvečer v restavraciji „Union", da se skupno odpeljejo. — Odbor športnega kluba.
Predsedstvo slov- trgovskega drustta ,»Merkur" naznanja svojim Članom, da je za jutri napovedani se stanek, na katerem bi se razpravljalo o Statutu za podporni fond, ki ga zbira naše društvo z ozirom na ju-trajšnji protestni shod, preložilo na nedeljo dne 10. t. m.
„Prosveti11 je daroval gosp. dr. PeriŠič, okr. zdravnik v lirski Bistrici, 6 K.   NajiskrenejŠa zahvala!
Odbor.
Z narodnimi kolki .Ptuj" in
„20 IX 1908" bo odslej kolkovai vsa naroČila g. Fran Ogrizek, potnik vinske veletrgovine Boiaffio v Spodnji Šiški
P/1 otvoritvi trgovine glssbil
gosp. Jos. Drolla se je nabralo za Družba sv. C r ki in Metoda 15 K. Ta narodaa tvrdka pa je tudi obljubila v bodoče delati za prekoristno raŠo šolsko družbo. Živela!
1000 slovenskih gramofonskih plošč ima na prodaj trgovina glasbd g Jos. Droll v Ljubljani, Sodnijske ulice. Ker se prodajajo ra^na gasbila v prid Družbe sv. Cirila in Metoda, se priporoča tvrdka si. občinstvu.
Skušnja moškega zbora Glasbene Matice11 je danes zvečer ob 8. Pridite vsi!
Eencert v kavarni „Evropa11.
Danes zvečer priredi „Slovenska Fil-haimonija" koncert v kavarni „Evropa". Vstopnine ni nobene.
Odlikovanje StražmeŠter Ivan R o g a r dež. orožniškega poveljstva v Ljubljani je dobil srebrn zaslužni križec s krono.
Žrebanje ljnbljanskib srečk. V prostorih mestne blagajne se je vršilo danes dopoldne 44 žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Komisiji, ki je vodila žrebanje, je predsedoval Župan Hribar, kot člana sta bila navzoča občinska svetnika Lenče inMallv; zapisnikarje bil o. kr. notar Plantan. Številke je dvigal deček sirota Ivan Hiti, gojenec tukajšnjega Marijanišča. Glavni dobitek v znesku 40.000 K je dobila srečka št. 60.515, drugi dobitek v znesku 4000 K št. 72017. Po 1000 K so dobile srečke št 9180, 18.326, 31.694, 65 964 in 59 472. Ostalih 593 izžrebanih srečk dobi vsaka po 60 K. Dobitki, pripadajoči izžrebanim srečkam, so plačljivi pri mestni blagajni dne 2. julija letos.
Iranjska podružnica slov. planinskega društva Na občnem zboru, ki se je vršil 29 decembra izvoljeni odbor se je konstituiral za leto 1909 sledeče: Anton Zupan, o. kr. profesor, načelnik, Ferdinand Po-lak, trgovec, podnačelnik, Josip Bu Čar, o. kr. profesor, tajnik, Rudolf Kokalj, zastop. zav. družbe „Dunav", blagajnik, dr. Vladimir Herle, o. kr. profesor, dr. Josip Kušar, odvetnik, Franu Šavnik, mag. pharm., odborniki.
V Badečab na Gorenjskem so dne 30. m. m. ponoči Čutili precej močan suiek potresa. Bilo je nekaj minit pred eno, železniški Čuvaj je šel službeno po progi, slišal je Šum, Čutil gibanje zemlje in mislil, da pride vlafc za njim. Skočil je s tira v stran na kup snega, ko se je ozrl, je videl, da vlaka ni in je spoznal, da je bil potres.
Iz Št Vida nn Dolenjskem
Z ozirom na notioo : Urna pošta — v ponedeljkovi številki „Slov. Nar." blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo: Dotično priporočeno pismo, katero je bilo oddano v Smartnem pri Litiji 14. avgusta 1907 L, je bilo dvignjeno 28 avgusta istega leta, kar 8pričuje od adresata podpisani vročimi listek — shranjen pri poštnem uradu. Mož je bil sioer takoj obveščen o tem pismu, pa ni prišel prej ponj. Sploh bi se pa ravno o tem možu še mnogo lahko povedalo, ker tudi. druga pisma in pošiljatve vkljub opetovanomu obveščanju vedno dolgo na posti ležati pusti, kar je gotovo
za pošto zelo neprijetno. Sredi novembra 1. 1908. pa je gdč. upraviteljica v poštnem nabiralniku poleg drugih pisem našla tudi dotično — že pred letom dvignjeno priporočeno pismo — neodporto. Ker je mislila, da se je to pomotoma zgodilo, obvestila je možs, a ker ga le ni bilo, se je po preteku nekaj tednov vrnilo od-pošiijatelju v Šmartno. G. Razboršek naj bi se preje o zadevi prepričal, da ne dela krivice tistim, ki so na stvari nedolžni. Vsakdo bo uvidel, da poštnega urada, Čez katerega se ni ni doslej še nihče pritožil, tudi v tem oziru ne zadene nobena krivda.
„Sloga" je naslov novemu ted niku, ki bo izhajal namesto sedanjega „Nov. Slov. Štajerca", ki  je izšel vsakih 14 dni
Spodnjesisjcrska vinarska za< droga v Maribora se je ustanovila
na Štefanovo za območje mariborskega okrožnega sodišča. Tako je zdaj vsa Spodoja Štajerska glede vinarstva organizirana v dveh zadrugah.
Dvoživki, prava, prav pristna je baje na Štajerskem ob meji neki t,mož, ki je zlezel v učiteljski stan skozi okno", kakor pravi celjska „Domovina". Moiu se je namreč hotelo svetlih kronio, in šel je prosit podpore k nemškemu „Schulvereinn", obenem pa tudi k — Ciril in Metodovi družbi, to se pravi k zastopnikoma obeh družb. Dobro bi bilo, ako bi bilo, toda pogruntali so lisjaka in mož je dobil tu in tam — dolg nos.
Pri občinskih volitvab v Spodnji POlJSkavl dne 28 pr. m. so zmagali vrli slovenski kmečki možje Prag*-ski nem^kutarji so hoteli dobiti občino popolnoma v roke, da bi jim plačevala njihovo bankerotno nemško Šolo.
Iz nemške mestne hranilnice V Brežicah so jeli Slovenoi tram orna jemati denar, ker so zvedeli, kako gospodari ta zavod z njim. Boje se za svoje prihranke, kakor se boje tisti, ki jemlje iz nemške Kranjske hranilnioe v Ljubljani.
Umor. V torek popoldne so pili v Mokerjevi gostilni v Dagošah pri Mariboru posestuik Franc Kat z iz Lok pri Brežicah, ribič Herman D o-gonik iz Maribora, njegov polbrat Mihael Podiesnik, Četovodja pri lovskem bataljonu v Kanalu pri Go rici, zdaj na dopustu v Mariboru in Franc Kocbek, ki prepeljava ljudi čez Dravo. Med Katzem in Dogoni-kom je kmalu nastal prepir, v kate rem je zgrabil Podiesnik za bajonet in vpil, da bo Katza zabodel, v«led Česar postane narednik. Podiesnik je vrgel nato nasprotnika pod mizo. Prepiralce se je posrečilo pomiriti. Kmalu se je pa prepir razvnel znova, dokler nista Podiesnik in Dogonik vrgla Katza na cesto. Ta je od jeze potegnil samokres in ustreli ž njim Podiesnik je planil za njim, ta je pa ustrelil še enkrat, med tem so tadi Dogonika spravili iz hiše. Ta je hotel sioer zabosti gostilničarko v prsi, a se mu ni posrečilo, ker je to preprečil Kocbek. Podiesnik in Dogonik sta odšla proč. Tu je pa Katz, ki se je preje skril za hišo, ustrelil še enkrat za njima. Zdaj se je Podiesnik vrnil, dohitel bežeČega Katza, ga vrgel na tla in mu zabodel bajonet dvakrat v hrbet, enkrat pa v trebuh da je kmalu izdihnil. Brata sta po tem dejanju izginila in ju zdaj iščejo orožniki.
V celovškem nemškem gleda
liSČU imajo baje mnogo miši in so imeli te dni silen špektakel, ko je taka živalca prišla v krilo neki ženski. V nemškem gledališču v Ljubljani pa imajo strahove, ker so zrni rom skoraj vsi sedeži prazni!
Razširjenje obrata v železniškem skladišču Trst-prosta Inka O. kr. drl. Žel. Za 1. januvar 1909 objavljeno razširjenje obrata v železniškem skladišču c. kr. avstr. državnih železnic na carinski meji (meja proste luke) v Trs.u se preloži na 1. marec 1909.
Zabodel ae le v Trstu davčni eksekutor Ivan Smerozinskv v levo stran prsi. Mož ni smrtnone-varno poškodovan. Nevrastenik je.
Pogreša «0 76letni Andrej J e n Č e k iz Trsta.
TetkO rano v spodnji del telesa  je  dobil v Trstu  301etni Vin ceno Tomič,   ko  se je v neki gostilni pretepal.
Zaradi tatvine so zaprli v Trstu 411etnega delavca Fr. Bizjaka.
Oiadovalna stavka V Zagrebu zavrača že peti dan vsako hrauo 25 radi „veleizdaje" zaprtih Srbov. Vsi so zaprti Že več nego tri mesece, ne da bi bili kdaj zaslišani. S stavko hočejo vlado prisiliti, da se končno vendarle zaslišijo in da se razpiše proti njim obravnava.
Novi načelnik srbskega tiskovnega urada Za načelnika srbskega tiskovnega urada je imenovan Časnikar Vladislav Savič, ki je dosedaj bival v Londonu. Službo je nastopil pretekli četrtek. *
Prvi  „Kinematograf Pathč" j prof „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Strope11 ima od
danes do vštetega torka sledeči spored: Tlakomer zakonskih, (Komično.) Na Japonskem. (Zanimiv naravni po4 snetek v 6. delih) Najlepši dan življenja. (Žaloigra v 27. slikah in 7 delih. Krasna projekcija) SkioptiŠke slike. 1. Panorama Kranjske gore. 2. Slap Peričnik. 3. Galerija pri Aljaževi koči. 4. Gorenjska narodna noša. 5. Lovoi na divje koze. Postanek serpentinskega plesa. (Krasna projekcija v barvah) Sluga gospodarjev namestnik. (Jako komično). Toplo priporočamo.
Izzivanje   „ zibenundevanci-
garjev". Na Silvestrov večer je cela tropa „zibenundovanogarjev" kratko -malo zagradila Sv. Petra cesto, naredila „kordon", da ljudje niso mogli mimo, pustili niso nikogar naprej. Kako lahko bi bilo prišlo do resnega spopadka, pri katerem bi bila zopet tekla s o venska kri, da niso bili ljudje pametnejši od onih nemških izzivačev. Vojaški oblasti priporočamo, da malo bolj pazi na svoje ljudi, ki itak med slovenskim prebivalstvom ne uživajo simpatij in si jih na tak način tudi ne bo pridobilo. Kakor čujemo, je bilo ta večer nekaj zibenundevanoi-garjev zaradi izgredov po domobrancih aretiranih. Ostati so morali do zjutraj v domobranski vojašnici, od koder so jih potem odvedli v infan-terijsko vojašnico.
Krvav Silvestrov večer je imel
gostilničar I Kos v Zeleni jami, h kateremu je prišlo v četrtek zvečer razen drugih gostov tudi več vojakov artileristov, da bi skupno pričakali novega leta. Vsa družba se je precej dobro zabavala, vendar je naenkrat prišlo med vojaki in civilisti radi nekega dekleta do prepira in tepeža. Nek vojak je nato potegnil sabljo in z njo ranil več oseb. 'Ivan Muzlovič, kovač Južne železnice, je zadobil na vratu poleg odvodnice globoko rano ; delavec Jožef Terkman je bil ranjen na glavi in desni rami. Nevarno poškodovan pa je delavec Ivan Ten-dran, katerega so morali takoj z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Umrlo le lani v LJubllanl 1207
oseb dočim je bilo leta 1907 naznaje-nih 1285 smrtnih slučajev, zdravstvene razmere so torej v Ljubljani od leta do leta ugodnejše in bodo še ugodnejše, ko se izvrši veliko osuševanje ljubljanskega barja.
Tujski promet v LJubljani meseca decembra 1908. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 3515 tujcev — 725 manj nego meseca novembra in 596 več kakor meseoa decembra leta 1907. Nastanilo pa se e v hotelu „Union" 659, „Slon" 492, „Lloyd" 411, „Cesar avstrijski" 195, „Južni kolodvor" 165, „Ilirija" 158, „Štrukelj" 137, „Maiič" 106, „Bavarski dvor" 53 i a v ostal h gostilnah in prenočiščih 1139 tujcev.
V Ameriko se je včeraj s južnega kolodvora odpeljalo 10 Slovencev
Izgnblleno ln najdeno. Izgubljena je srebrna žepna ura s črkama I. V. — Gosp. V. Zirnfeld je našel zlato zapestnico. — Policijski stražnik Frano Vrečar je izgubil rjavo usnjato denarnico s 8 K in dve sve-tinjioi. — Kuharioa Margareta Šunta je izgubila prost bankovec za 10 K. — Gdč. Ana Traunova je izgubila želeno denarnico z 12 K in srebrno žensko uro. — Pleskar Ivan Korbar je izgubil srebrno žensko uro s kratko verižico, vredno 26 K. — Tovarniška delavka Štefan ja Valenčičeva je izgubila 3 bankovce po 20 K.
Narod, delavska organizacija
v Ljubljani.
DsM občni zbor
se vrši
dne 3. januarja 1909
c"b 2. pcpoldne
v veliki dvorani »Mestnega doma'.
Na dnevnem redu je:
Poročili pripravljalnega odbora, sprejemanje novih članov, odobrenje pravil, volitve, slučajnosti.
Vstop je dovoljen le članom in po njih vpeljanim somišljenikom!
- —---oH m -
Isti dan ob 8. url iveter
LJUDSKA VESELICA
v veliki dvorani »Mestnega doma"
Sodeluje »Slov. filharmonija".
[Spored:
Godba, petje, nagovori 1. t. d.
Vstopnina 50 vin.
Narodno občinstvo k obilni udeležbi vabi
odbor.
2. Priloga „SlOTenskesm Harodu" at. 1, dne 2. jannvarla Ijjjj.
Glas iz Mana.
Umrl je mož ...
Ne, ou ni umrl, ker njegoV duh, ■jegoT spomin živi in bodo živel v srcu zavednih, . dobro mislečih Slovencev tužnega, Korotana. Zemeljske ostanke njegove smo koroški Slovenci s tužnim srcem 14. decembra spremili od doma družbe sv. Mohorja do glavnega kolodvora v Celovcu, od koder je bil prepeljan k zadnjemu počitku v svoje rodno mesto v belo Ljubljano.
Ta mož, naš pokojni g. Vekoslav Li e g a t, je bil za rajnim Andrejem Einspielerjem nas najboljši voditelj, hranitelj in buditelj v vseh težki h Časih našil narodu i h bojev.
Njegova neumorna delavnost, srčnost in neustrašenost v delovanju na narodnem polju, nam je vdahnila, teptanim koroškim Slovencem, v Časih našega narodne obupa novo moč in srčnost, da smo se lotili s podvojeno močjo zopet in zopet narodnega dela, v Časih, ko se nam je pogled v boljšo bodočnost slovenskega naroda t Korotanu zastrl v crno, neprodor-io meglo.
Rajnik ni nikoli in nikdar skrival svojega narodnega prepričanja, ai nikdar zatajil svojega mišljenja ter bil neumorno delaven in požrtvovalen ter posvečal vse svoje moči in zmožnosti narodnemu gibanju nas koroških Slovencev.
Zbiral je okoli sebe mlade rodo-ljnbe, jih navduševal in bodril, nčil in utrjeval za težavno narodno delo, delo narodnega probujenja našega kmeta in slovenskega ljudstva sploh, jih jemal vselej seboj na veličastne in lepe shode in slavnosti, ki so se tisti čas vršili v naši prestolnici, v Ljubljani, hoteč jih utrditi v vseh težkih bojih, koji jih še čakajo v našem Korotanu.
Spisoval, dopisoval, bodril in spodbujeval je k dopisovanju v slovenske časnike nas, svoje somišljenike, in druge, stoječ nam s svojo darežljivo roko in svojim umom, s svojo izkušenostjo in svojim svetom vsikdar in vselej zvesto na strani.
On ni zahteval zase nikake vzvišenosti nad drugimi, ni gledal s svojega stališča na druge svoje somišljenike in nesomišljenike in sobojevnike doli, in se ni nikoli povzdigoval mad druge, kakor se žal, dogaja tudi pri nas na Slovenskem še dandanes.
Kdo se ne spominja velikih in lepih, poučnih in bodrilnih shodov, bodisi že političnih ali nepolitičnih, ki nam jih je priredil rajni Vekoslav Legat sirom Koroške, in pa raznih, prelepih veselic, katere je z velikim trudom in žrtvami znal napraviti in prirediti le on v Celovcu in drugod po deželi. Povsod je poleg drugih nastopal kot izvrsten govornik, oskrboval in vabil je slovenske pevce in igralce iz Ljubljane in od drugod v probujo slovenskega ljudstva na Koroškem.
Vse to ve in zna ceniti ie tisti, ki je bil vedno v ožjem stiku z raj-aikom.
Da pa so znali tudi cenili rajnika velike zasluge na narodnem in gospodarskem polju koroški Sioven-ei, je priča podarite v rajniku dragocenega, zlatega prstana in pa imenovanje več slovenskih občin za njih eastnega člana.
Da, kdo naj bi pozabil onih dni, ko smo rajnemu Legatu ob času volilnih bojev za državni zbor, pri katerih je bil potem izvoljeu rajni g. Lambert Einspieler, poročali na bolniški postelji, na katero ga je vrgla velika razburjenost in skrb za našo usodo, izid volitev v raznih slovenskih občinah, in ko nam je dajal dobre svete in nam vlival srčnosti, da smo vztrajali v tistem tezkera boju za narodne svetinje in tudi si ceno zmagali.
Pa ozdravil je rajni Vekoslav zopet, in se rado val in veselil z nami in mi ž njim izvolitve našega prvega slovenskega državnega poslanca, katera izvolitev nam je vlila zopet novo moč in upanje v našo boljšo bodočnost.
Pa prišel je drug čas, ravno, ko je naša sveta stvar na Koroškem mislila v kratkem praznovati svojo vstajenje od mrtvila, ko nismo vee klicali iz tužnega Koretann. »Mori-turi vos salu t ant«, ampak sc veselili na novo ustvarjajoče zarje, čas, ko se pojavila druga struja in sti cm ljenje, in ž njo drugi, mlajši ljudje, ki na eni strani še niso poznali naših razmer in našega kmetskega ljudstva, na drugi strani jo j\h je vodila strast ter želja, napeljati našo narodno politiko na drugi tir, in tako iz-podkopati našemu V. Legatu ugled in spoštovanje korotanskega slovenskega ljudstva.
Pa ta nakana se ni posrečila, pač pa se jej je posrečilo onemogočiti in zagreniti delovanje rajnemu na aarodnem polju in sledil je njegov izstop iz javnega življenja in uclova-aja>
In posledice te politike so se kmalo pokazale: stagnacija v vsem narodnem delovanju, na političnem
in narodno gospodarskem polju se je polastila nas koroških Slovenctv, ko so bili še starejši, izkušeni možje po leg rajnega svetnega ali duhovokega stanu, proglašeni za liberalce, brezverce in »Narodovce«, katerih se je bati in katerih se ogibati kot peklenščeka. Ni čuda, da je vse to rajnega močno potrlo in uža-lostilo, in tožil je večkrat in sc britko pritoževal o črni nehvaležnosti za njegovo delovanje in doprinešene žrtve za probujo nas koroških Slovencev.
In ta nehvaležnost se ni mogla
popolnoma zakriti še na zadnjem potu preblagegti nam rajnika od hiše žalosti do celovškega kolodvora s pičlo udeležbo od strani koroških rodoljubov in v to poklicanih faktorjev.
V novejšem času se je tir naše politike začel zopet obračati in nagibati k smeri, katero nam je kazal in začrtal naš, le veliko prerano nam umrli rajnik, kar mu je bilo v veselje in zadoščenje v njegovi bolezni.
Ti pa, predragi naš prijatelj in boritelj za naše svete, narodne pravice, nam nex>ozabni Vekoslav, počivaj mirno v zemlji domači onstran Karavank. Tvoje požrtvovalno delo in tvoj trud sta obrodila v našem tužnem Korotanu veliko in dobrega sadu, za kar ti je, in bode slehrni dobro misleč koroški Slovenec vedno hvaležen. Korotanski.
4671—5
PISTULOUE FRANCA4SE 6UDAF0K.
Dobiva se povsod.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pH Plana na Češkem. 4692 3
JtocR Cojncc
Mediclnal
Prisni vinski destilati v uradno Montiranih
steklenicah.
Camis & Stock
Barkovlje
£dina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo.   38 i 9 n
OdU3sovaoxa
Pnab. tvornica riarirjev
LJubljana
Hltterjeve ulice 5     Blizu GrađUfa
Rudolf A. Warbinek
ni
o 3
o
CD >
E ti
Priporoča svoje prve   vrste,  sa vsa podnebja  solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi eamo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave In uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 l
Rajveols tvornica aa avatrlf• |*fw
Hijftfji zabil eivrifilb di atjitMilfe
ifroskih vozičkov
i* navada« tfe najflnejss
žime
M. Pakič
f* Ljubljani.
fotmia Mrtfa&M m nittja i *»•«ti*M.
Umetni In tjrg. vrtnar
lian BizoTičar
Ljubljana Kolezijske ulice 16
1279    se priporoča za 89
nasadite« vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočin cvetlic (perece), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice aa okna in balkone.
Izvršuje šopke, veaee in balaste za razne prilike.
Delo umetniško oknano In po solidnih cenan. It-ko v trn« « evellleaml itd Naročil« na deželo hitro In vestno
•w««W**s£ •M* 0£»    *X* *Jr* *m* -ja* »M*
trgovec s ilatnlno In arebrnino
na Jurčičevem trgu št. 3
sriporoč* tvojo veliko zalogo preelzlj-■ It lil ur is prrib tovarn, budilk, stenskih) salonskih in ar ua uiha!o, »rUJssBitov, zlatntns In srfbrnine. Namisna oprav* 9n kini-sro&rau
m popra* dela.
Laatna aelavnlca vOa In vaa nova
Odlikovan
a častno diplomo in zlato kolajno na III. dunajski sna modni razstavi m n n
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe : nadvojvodinje Marije Jostpine. ::
krojaška obrt
i Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3
•e priporoia v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja. Prisnsno solidno dolo In imsrns osns. Pristao angleško blago je v največji ls> beri redno ▼ salogi.
i Anton Krejči 1
H Ljubljana, Wolfove ulice št. 5 ^
priporoča svojo bogato zalogo najmodernejših, najfinejših
kožuhouin,"
Prevzema tudi vsa v to vrsto
spadajoča popravila proti naj- &
nižji oeni. Kupnje tudi vsako- ©
/(_  vrstne kote divja61 ne in jih 35 najbolje plačuje.
i jjlago ceno in solidno. *
aanTe hh% elnTošiSnTe elBs. e-lBe o^nTo s^Bs •^■Too^nTe sanro o^^sToesnaO s^H+
naaaaAa Aa^aAaaf
i   A. KUNST
-e* Umbliaite -e>
Žldo^ralce uiloe^t.
Velika zaloga obuval
testnega tsdelka sn dama, gospode In otroke je vedno na tsbero.
Vsakršna osrečila ss tavrtnjaje tečna is po oiski sani. Vse mera se shrsnjs-jeje is sasnamenajeje. — Pri zunanjih sarečiUh saj se blagovoli vaore* vse-slsti. 1
h
a>
i
►
*f v?f»Ttfvv?vvvvvvvvvvvvvvva
arusiMim iiiisaa.....snsjnajai hfssi iMaasiSMHM n n
JVsJboljSl seski iiHku^nl tir.
tsat pastrijno perja I
1 kg sivega, pulje-neea 2 K, boljšega 2K40h;polbelega
2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha-
rEenlschaC«3S^J? 8te,g«5 K l0 hjx kg es m a - 9 velefinega, snežno-
beloga puljeaegt 6 K 40 b; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. __________m_ v ■
ESS9   Zootovlfene pc stelje ^
iz gostonitega rdečeg*, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 1*0 cm dolga, 1.6 cm široka, z 2 zgla\ nikorr a, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, svim Sako stanovimim puhastim posteljnim perjem i6 K; napol puh 20 K; puk t4t K; same pernice po 10 K, 12 K, i4 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj aH zamenjati franko. Za ne-ugaja joče se povrne denar. 9—1
S. Ba«lscb, DeschBoit/, it, 767, Senata
na Češkem. — Cencvnik zastonj in franko. »r»aunnnaBBni
B9
i »no
Zastonj razpošiljam
mol Unstrovani cenovnih.
Ure, razno zlatnino = in arebrnino =
prodajam po zelo zn žamb cenah.
FRANC KEBER
urar
In trgovina zlatnine In arebrnlne
Ljubljana, Dunajska cesta it 12.
p
luss-Staufer-jev klej
neprekoaljlv is reoljonje strtih predmetov.
Naprodaj ima Fran Hollmann v IJatitJ^nl. 3989-5
Kontorlstinjo
Slovenko^
z mesečno plačo 90 K in s povrnjei o
vožnjo apre|me ttkol ^drova tovarna nranfl, Praga VIII 21
Po podstrehah ia t B
so dd TeČkrat tabo|t s starimi časopisi in pismi iz let 1850-1870, na katerih se drže Še inamke. 6 Take znamke kupuje po najboljših cenah B ng, bančni blagajnik, Dunaj IX, Lichtoostelnstrasse 21.
Resna ženitna ponudbo.	
	
■BLH	Učitell bi se rad seznanil s primernim dekletom
■■■■	
	v starosti do 25 let. Natančne ponudbe pod MA.   B.'1   na upravništvo
■■■■	
	»Slovenskega Naroda« do a. jannar]a. 4894—3
jjsftji^si	
tMBESBBMIBIIHIIHllllllll MI|l|insm«aW	
ostilna
„Pri Bebenčkn11 na Glincah
a novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred ae  Odda zaradi bolezni
takoj ali pozneje v majem. = Isto tam ae odda tudi ,
proi&jilsicA, 716 stuofuj in iste.
VeS se izve na Alineah št. 37 pri L]nbl]anL ; 4oes-40
Nedosežno 3
nojnouelto orne- jls rišku iznajdba T
Higijensko gumasto blago sa stoika. Porabno a a leta. Patent K 4*60.
Cez 2 miljona kosov prodanih ▼ kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ženska.
(Varstvo ženafc.) Priporočili najprvi zdrav-niški strokovnjaki, porabno na leta. E 2 60.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismena znamke) mu posije diskretno in poštnina prosto,  »icer 50 vin.  več,  edina prodaja
jH.ADER, tvornice za gn-J. — mast o blago. —T
Dnnal IZ 2, Mnudorfer.tr. 3-0.
josip stupica i M™ n nakup!
jrrmrnar lit »fdiar
v IjoDUnnl, Kolodvorske ulice Jtev.6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
■ kakor tudi krasno opremljeno ===
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : • !- 11        opravo =====
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vae druge v sedlarsko obrt spadajoče polreh-Mclnr kakor   tudi  ie sbrabljeizr vozov« in konjake opravo.
Br. Hloulia
Atelje zn ortopedlčne aparate in bandaie.
Prešernove ulice $t. 5.
Isdelovatelj   klmrgicnik medlctn-akih ini trum entov In vaek potreb-.Uin za bolnike.
Pr-okz*asiiia,
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
SO.O^tO komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno aH posrebreno verižico, natančno idočo za samo a K 50 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 nmo remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za a bron. 31 etri o pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Kram it. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 49i6
Z zastrupljenjem
M  j« S« nnogo nepom.mbitih
i*ait«r raiv 1« v pr.v kade rm.e. Pomi«*it« m t^r.j ▼..k. ■    sat«    ssibolj priPrs«uim ar.ditvom g
£• 40 let »« j* iskssslo merilno vlsčno mašilo, tako imenovano prsako doma«« mastilo kot nasiiiv-o sred »t ▼ o ss obveso. To obvaruje rane. oUjiiujo vnetje in bo učino, Lian   ia poepeinje Ksoeljenj..
Btif* Kazpoallis* sve
1 punica 70 v. Proti predplačila S K 16 v po poŠti e« poiilj • 4 pvsice, proti predplačila 7 K 10 pusie postnn^e prosto na resko postalo aTstro-ogrske monarhije.
Val Osji oMiimlaae Imajo »akoailf Oe« pouovHU« varatvr>n«» insniko.
Cilavna BsUosrs>
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarnn ,,prl smem orlu" a Praga       H 77 5
Mali štrena, ogel Nerudove ulice 203 f itkintai tntre-Ojnti
75
Slovenske tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Karel Dinter
brivec in lasni čar, Martinova cesta št. 14.
Paškal Domianović
briveo,
Dunajska cesta štev. 6._
Engelbert Franchetti
briveo in prodajalec parfumov, Sod« _nijske ulice St. 2._
Stanko Kelšin
brivec
Kopitarjeve ulioe It« 1._
Ivan Kosec
brivec, Dunajska cesta štev. 7.
D. Matkovič
brivec, Pred Škofijo.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode Sv. Petra cesta St. 35.
Julij Sikutrić
brivec in lasni car Marije Terezije cesta št. 11.
S. Strmoli
brivec i a lasni čar. Zaloga lasnih mrežic, Pod Trančo štev. 1.
Čevljarji:
Franc Kukman
čevljarski mojster, Izubijana, Dunajska cesta št 14
Fran Medic
čevljarski mojster, trgovina s čevlji za go-spode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2.
Ravnikar Anton
čevljarski mojster, Sodnijske ulioe štev. 4.
Ivan Zamljen
*       čevljarski mojster, Kongresni trg Št. 13.
Cevljarne:
Josipina Herisch
zaloga čevljev češke tovarne, Židovske ulioe št. 7.
Matej Oblak
trgovina s Čevlji in čevljarski mojster, Kongresni trg štev. 6.
Ivan Podiesnik ml.
trgovec s čevlji in klobuki, _Stari trg St. 10._
„Pri Zlatem Čevlju" L Keber maloga čevljev dom. in tovarn, izdelka, Stari trg štev. 9._
Julija Stor
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Prešernove ulice št. B
Karolina Treo
najstarejša zaloga obuval _PogaČarjev trg St. 1.__
A. Zibert
zaloga čevljev domačega izdelka, zimske potrebščine itd. Prešernove ulice.
Drožarj i:
Drože: Jugoslovanska drošaraa
Fran Golob & Jos. Polak
_Ljubljana._
Makso Zaloker
prva izdelovalnioa žitnih drožfj, Kladesne ulioe 17. Rečne ulioe Št. 5.
Gosi ilne, restavracije:
Češka budejeviška pivnica
Sv. Petra cesta št. 26.
Angela Češnovar
trgovka in gostiln i čarka, Kolodvorske ulioe štev. 33.
Gostilna Mikuž
Kolodvorske ulice štev. 3.
t*
Gostilna „pri deteljici
(gostilna za delavstvo), Florijanske ulioe štev. 24.
Josipina in Peter Košak
restavracija Prešernove ulioe (poleg pošte).
Plzenski sanatorij pri Roži
priporoča plzenski „Prasdroj" v steklenicah. Izvirna napolnitev._
Škulj Rudolf
gostilna in prenočišče ,pri Amerikancu1, Florjanske ulioe štev. 20._
Restavracija
pri „Zlati kaplji
Sv. Petra oesta št 27.
Ivan Slobodnik
Metliško vino, gostilničar na Bregu Štev. 8.
Avguštin Zajec
restavracija
Sodnijske o lice Št. 6.
Ivan Zupančič
gostilničar, Martinova oesta štev. 15.
Galanterijsko blago:
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem In galanterijskim blagom, Marijin trg (poleg Prešernovega spom j
Ivan Bonač
trgovina s papirjem, razglednicami itd.
Š elenburgove ulice._
A. Češark
trgovina otroških igrač, pletenin in storjenega blaga. Selenburgove ulice štev. 1._
Emil Dobrič
galanterija, igrače in predmeti za tujce, Prešernove ulice 9, (poleg c. kr. glavne pošte)
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov  ter usnjeno-galanterijskega blaga, _Marijin trg štev, t__
Dragotin Hribar
največja izbira vsakovrstnih razglednic in pisemskega papirja v kasetah,
Selenburgove ulice St. 4_
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg _
Prodajalns
Katol. tiskovnega društva
(H NiCmaa) Kopitarjeve ulice St. 2._
Veronika Kenda
trgovina s papirjem Dunajska oesta St. 20._
Kenda Veronika
zaloga igrač _Dunajska oesta St. 20._
J. Korenčan
trgovina galanterijskega blaga, otroških igrač, _Stari trg štev. 6._
J. Praznik
trgovina s papirjem, Stari trg štev. 24.
Vaso Petričič
trgovina z galanterijskim blagom
Mestni trg št. 21. _
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska oesta Štev. 12.
J. Toni
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta Štev. 31.
Kleparji:
Franc Gradišar
kleparski mojster, Ljubljana, Tržaška cesta št. 2.
Ivan Remžgar
klepar, Florijanske ulioe Štev. 15.
Knjigarne;
Katoliška bukvama
knjigarna, umetnine, an ti k vati jat, Pred škofijo 5 (poleg stolne cerkve)
Knjigarna L. Schvventner
Knjige, muzikalije, umetnine. Zaloga papirja
ter risalnih in pisalnih potrebščin, Prešernove ulice štev. 3 (Mestna hranilnica).
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg St. 3.
Knjigoveznice:
Iv. Bonač
knjigoveznica in kar tonaža, Selenburgove ulioe.
Fran Breskvar
knjigovez, Franoovo nabrežje (Filipov dvorec).
Knjigoveznica
Katol tiskovnega druitva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Konfekcije:
Marija Čik
trgovina z izgotovlj enimi oblekami, _Mestni trg St. 9._
Gričar & Mejač
trgovina z izgotovljeno obleko _Prešernove ulioe St. 9._
A. Lukič
trgovina s konfekcijskim blagom. Pred Škofijo. _
Marije Rovšek naslednik
Dsvorln Rovšek trgovina izgotovljene obleke, oblačil, blaga, Kolodvorske ulice št. 35.
Kroj
v •
aci;
Josip Ahčin
kr« jaški mojster, Vegove ulice štev 12.
Oroslav Slapar
krojaški mojster, Zaloksrjeve ulioe štev. 10.
Slana Ivan
krojaški mojster Sv. Petra nasip St. 67.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižmaf
lekarna „pri Zlatem orlu",
Jurčičev trg._
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaju, Resljeva oesta, (poleg jubileju, mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Mizarji:
Ivan Dovgan
mizarski mojster in zaloga pohištva _Dunajska cesta St. 19._
Simon Praprotnik
stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulioe St. 7.
Alojzij Trink
mizarski mojster Linhartove nlice št. 8.
Ignacij Vehar
mizarski mojster, Gradaške ulioe štev. 12.
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„prl Češnlku *
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
I. Grobelnik
trgovina z manufakturnim in modnim blagom, P.ed Škofijo štev 1.
I. Keber
manufakturna in modna trgovina, Stari trg štev. 9.
Ig. Kessler
manufakturna trgovina _ PogaČarjev trg št 3.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta Št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) nlice.
J. Lozar
manufakturna trgovina
Mestni trg St. 7._
Josip Petkosig
manufakturna trgovina, _Stari trg St. 4.__
Manufakturna trgovina
f,pri Cirilu in Metodu4*
(lastnik Ivan Miklavc) _Lingarjeve ulice ster. 1._
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Fr. Ks. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje._
Souvan Fran. Ksav.
manufakturni trgovini na drobno. Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Feliks Urbane
trgovina b manufakturnim blagom Pod Trančo St 2.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Modno in meš. blago:
Lud. Dolenc
zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14.
Pavel Magdič
modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulioe št. 7.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. _ Mestni trg štev iS._
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, _Kolodvorske nlice štev. 26._
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, _ Jurčičev trg
Rozalija Podkrajšek
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke, dame in gospode, VVolfove ulice štev. 5
E Skušek
modna trgovina za gospode, _Mestni trg it. 19._
Franja Snoj
trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, _Prešernove ulioe št. 2.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom  za otroke dame in gospode, ,.pri Solncu" za vodo.
•Pri Žariri      S7- Petra
nizki ceni"     ^^S1     oesta št. 2.
velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin _za kroj če in šivilje._
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom   manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23._
Franc Zoreč
trgovina s mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21.
Opreme za neveste:
Anton Šare
domači izdelek rjuh in vajšenc od pri prostega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8.
Anton Šare
domači izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril,  Sv. Petra oesta Št. 8.
Anton Šare
srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače itd ,   Sv. Petra oesta 8
Pasarji:
Kregar Ivan
izdelovalec cerkvenega orodja in posode ter elektriških s veti Ij k Klizabetna cesta št- 3.
Leopold Tratn k
izdeluje cerkveno orodje in električne svetilke, Sv. Petra oesta št. 27.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, Florijanske ulioe štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Klizabetna cesta štev. 6.
Platno:
Anton Sare
platno za rjuhe in za telesno perilo, Sv. Petra oesta St. 8__
Anton Šare
prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, robce itd., Sv. Petra oesta 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila. Dunajska cesta štev. 17
Ljudska posojilnica
Ljubljana Miklošičeva oesta St. 8.
Pralnica, svetlolikal.:
Anton Šare
parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev 8
Anton Šare
svetlolikalnioa ovratnikov in manšet, Kolodvorske nlioe Štev. 8._
Anton Šare
pranje in likanje bluz, zastorov in finega perila, Kolodvorske ulioe St. 8.
Stavbniki:
Ignacij Čamcroik
umetni m stavbni kamnoseški mojster, Komer skega ulioe St 2S_
Jernej Hlebš
zidarski mojster, Hradeokega predmestje štev. 28.
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni sta vb ni k, Selenbnrgove ulice štev. 4, II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska cesta št 5 (I. nadstropje).
Feliks Toman
stavbni in umetni kamnosek, Rešitev a oesta štev. 30.
Simon Treo
stavbnik
_Sv. Petra cesta S t. 28._
Špecerijsko blago:
Franc Babic
zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno ia debelo, Dolenjska cesta št 2._
Berjak & Šober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št 2.
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulioe št. 17
Fran Kham
trgovina špeoerije in delikates, Miklošičeva cesta št. 10.
M. Krč
trgovina s špecerijskim blagom in dehkatesami, Marije Terezije oesta 7.
Leskovic & Meden
trgovina špecerijskega in delikates. blaga, zaloga  žganja,  barv in dež Inih pridelkov na drobno in debelo, Jurčičev trg štev. 1.
Josip Lončar
trgoveo z moko in mešanim blagom Florjanske ulioe št 7.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, _Martinova cesta štev. IS._
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami. Sv. Petra oesta St. 87 in 42._
Božidar Pavčič
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom,
Zaloška ce-ta Štev. 15._
Perdan Ivan
trgovina s špecerijskim blagom t _Cesarja Jotefa trg._
Karol Planinšek
prva ljublj. velika pražarns za kavo,
Sodnijske ulice št. 2.
L. Remic
trgovec s špecerijskim blagom, ljub-_ljana, Škofje ulioe fcfc 15.
Fr~Sark
trgovina s špecerijskim   blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije_cesta št. U (Kolizcj).
Jos. Sekula
špecerijska trgovina, zaloga Žime in morske trave, Sv. Petra cesta štev. 14.
A. Sušnik
trgovina špeoerije, železnine in raznih barv. — Zaloška oesta št. 21.
A. Šarabon
trgovina s špecerijskim blagom, žganjem in
deželnimi pridelki na drobno in debelo. _Zaloška cesta štev. I
A. Šarabon
glavna zaloga rudninske vode, Zaloška cesta Št. 1.
A. Šarabon
Novo urejena p ražama za kavo in mlin sa
dišave z električnim obratom. _Zaloika cesta št. 1.__
A. Šarabon
zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška oesta Št 1.
(Nadaljevanje glej  na drugi strani.)
And. Verbič
trgovina a mešanim blagom, TorjaSki trg štev 1.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Poljanska cesta štev. 22.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
_Stari trg St 21._
Tapetniki:
Ivan Černe
tapetni k in dekorater, zastopnik L kranjske mizarske zadruge Dunajska cesta štev. 28
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Šelenbnrgove nlice štev. 1. _
Dragotin Puc
tapetniški in preprogarski mojster, tvrdka Puc &* Komp., Marije cesta štev. 11.
Urarji in zlatarji:
Ljudevit Černe
zlatar in trgovec z urami Wolfove ulioe št 3
Fran Čuden
aiar, trgovina a zlatnino in srebrnino, Prešernove ulioe štev. 1._
Milko Krapeš
mar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg St. 3.
H. Sutner
urar, trgovina a zlatnino in srebrnino, Mestni trg štev. 27.___
Luka Vilhar
urar
Kopitarjeve ulice št 4 pri cesar Franc Jožefa _mostu.__
Fr. P. Zajec
optik, urar, trgovina zlatnine, srebrnine,
gramofonov in plošč, _Stari trg štev. 26.
Usnje:
K. A. Kregar
trgovina   usnja   in   Čevljarskih po* trebšČin, Sv. Petra oesta St. 2.
Fran Mally
trgovina z usnjem Res 1 jeva oesta štev. 2._
Ivan Marchotti
zaloga usnja
Sv. Pe»ra oesta St. 30.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.:
M. Drenik
Kongresni trg. Največja zaloga ženskih ročnih del. Različno vezenje na roko ali na stroj. Predtiskarija itd.
Toni Jager
trgovina ročnih del židovske ulice štev. 5.
Vinske trgovine:
Karol Gregorič
posestnik vinogradov v Sromljah, trgovec z vinom. Kongresni trg štev. 4.
M Pipan
prodaja   goriškega vina  na debelo, Zalokarjeve uiioe št. 9.
Franja Stark roj. Pin
vinska klet, Predilne ulice Štev. 10.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod TranČo, vrtnarija Karlo veka oesta št. 2.
Ivan Bizovičar
umetni vrtnar, Kolizejske ulice Štev. 19.
J. Wider
trgovski in umetni vrtnar Selenburgove ulice št. 3.
Zastopstva:
Maks Lavrenčič
trgovec in zastopnik I belovar. paromlina, Marije Terezije oesta št. 11.
Josip Murnik
zastopnik paro to varne za milo, surovo maga-rino in kristalno sodo, Ig. Focka v Kranju, _Sv. Petra cesta štev. 31._
Kregar Ivan
zastopnik tvornice za kineško in alpaka-trebro Bachmann Klizabetna cesta št. 3.
Perdan Ivan
glavno zastopstvo zavarovalnice »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trsta, Cesarja Josipa trg.
I
Franc Remic
glavno zastopstvo tvornice likerja prej Franjo Pokornv v Zagrebu, Škofje ulice št. 15.
Jos. Zidar
glavni zastopnik za Kranjsko hrvaške vele* žganjarne za slivovko in tropinovec A. Her-manna v Varaždinu, Dunajska cesta štev 31
Jos. Zidar
različna zastopstva, komisijska trgovina z žitom, trgovina z žitom, trgovina z lanenimi tropinami na drobno in debelo, Dunajska c. 31.
Franc Zeleznik
trgovski zastopnik, _Sodnijske ulioe štev. 6_
ŽeJezninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina r železni no in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Fr. Stupica
trgovina z železnino, polj^ deljskimi stroji
in cementom Marije Terezije cesta št. 1 (poleg Figovca).
A. Sušnik
trgovina Železnine, Roman in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21.
Kij
• V
ucavnicarji; Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9.
Josip Rebolj
stavbni in umetni ključavničar, Jenkove ulioe št. 16 A.
Slikarji:
Josip Cvetrežnik
sobni slikar Ksrlovska oesta št. 2.
Brata Eberl
črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4.
Filip Pristou
slikar Specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine,
Sv Petra oesta St. 33. _
Matko Arko
trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov Žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje.
Jakob Babnik
vodovodni instalater Poljanska oesta Stev. 3.
Brata Rus
trgovina z žitom, moko, deželnimi pridelki in drvmi, Emonska cesta štev. 2
Alfonz Breznik
trgovina in izposojevalnica klavirjev Gradišče št. 11.
Tomo Bricelj
pleskarski mojster, Dunajska oesta štev. 16.
Glavna zaloga ia južne dežele
češke delniške pivovarne
v Čeških Budojevicah
Sv Petra nasip štev. 27.
Fani Fabjan
mlekarna, Franoovo nabr. 7 (poleg Ribjega trga).
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz Štev. 10.
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št. 1.
Brata Hlavka
isdelovatelj kirurgičnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
Makso Hrovatin
zaloga prima trboveljskega premoga, Velike Čolnarske ulice št. 4.
J Jane
trgovina delikates in praške Šunke,
2 Wolfove ulioe štev. 1.
Blaž Jesenko
trgovina s klobuki in perilom, _Stari trg St. 11.__
G. F. Jurasek
uglaSevaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta Stev. 62 mL
L Keber
eksport kranjskih čevljarskih izdelkov, Stari trg Stev. 9.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
A. Krejči
krznar, trgov, a klobuki in koiuhovino,
■ ******   Wo fove ulioe Stev. 6.
Ludovik Krema
fotogr* f,
_Sv. Petra oesta Stev. 27._
Lavrenčič & Domicelj
n al. Karal Me g I 6
žitna trgovina, Dunajska oesta St. 32
Fr. Mally & dr.
parna opekarna
Resljeta oesta St. 2.
Lep, poln stas
dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo arama za pral ali prsato votlo, ki se rabi samo na zunaj, »dino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3—, K 5 - ia K 8 — Zraven spadajoče milo 60 h — LepotUnl arama »lilija" prosi vsem nečistostim kože, daje koži BaladoatnO SVStOSt do visoke starosti. Lonček stane K 1 — in K 2—. zraven spadajoče milo 60 h. Puder škatla K 1 — Po povzetju pošilia ga JUthe Meniel, TU, atzrtahllferstrasss 120, XL nsdstr vrata 32-0. JO- I
Josip Oblak
strugar in izdelovalec sdravatvenih pip, Selenburgove ulice St. I.
M. P-kič
prvi kranjski lesni, kosariški in rešetarski
obrt — Sanke. , Pogačarjev trg.
J. Paulin
Nova ulica št. 3. Glavna zaloga najboljšega briketa, premoga in drva.
I
Karol Planinšek
špeoerij. trgovina in žganje na debelo, Duuajska oesta št. 6.
^Jos. Puh
prevzema in polaga parkete, Grradaške ulice štev. 20.
M. Ravtar
delikatesna trgovina, Jurčičev trg Stev. 3.
V. H Rohrmann
trgovina z vegetabilijami in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta Št 2S
Davorin Rovšek
fotograf ki zavod, Kolodvorske ulioe št. 32—34 A.
Ivan Sirk
trgovina s suhim   mesom,   Šolski drevored,
stanovanje Poljanska cesta štev 70.
F. Smole
plakater in reklamno podjetje, Selenburgove ulioe štev. 6.
Ivan Soklič
trgovina s klobuki, Pod trančo štev. 2.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske nlice Stev 8.
Josip Skerlj
spedioijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Feliks Toman
tovarna za umetni kamen, Resi j eva oesta št. 30.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Alojzij VodniK
kamnosek Kolodvorske ulioe.
Ivan Zupančič
metlar, Karlovska oesta štev. 6.
puške:
Lsncaster od . . S 26*— Flobert „ . . n 8' -Pištole . .   ,i 2a—
Samokresi„ . .   „ ••—
naprej. Poprave ceno. IIustrovan cenovnik
franko.  F. Dušek, Opočno 76
ob državni železnici, Četko.       3615—13
Od 28. decembra do 6. januarja
prodajam zaradi Inventare
moško in Samsko konfekcijo
pod vsako ceno.
»Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
I^juhl j M 11*1
c) 6
>I« •e-.Iiil   t r iT i>.
Puncetto Pasini
je odlična topla pijača (punč)!!! Najboljše novoletno darilo je
steklenica Puncetto Pasini.
Dobiva se po prvih delikatesnih trgovinah.
46^0 4
\
pozor!     Slovenske dams! pozor!
Elegantne klobuke
-= za damo in za otroke =-
2321 30
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
.-. .-. Jtlialka v Kranju, (Slavni trg. v ..
i
Največja narodna
* KONFEKCIJA^
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
v JL.jiil3lja.il i, Ntari trg- š t. 28
priporoča 3927—ll
krasne "F . T"T "P  * itžki
svili« volni in
modnem blagu
v   najnovejša modna krila, kostume, delne plašče, otročje oblekice, krstno X   opravo, predpasnike, vsevratno perilo in druga oblačila. N*jfineise X   otročje kapice, klobučke, plaecke, pariške modrce, nogavice, X rokasice, jopice ln druge pletenine. — Fine xavratnice, \. naramnice, ovratnike, srajce ln drago perilo sa gospode. X V
Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno.
£j      * Cene radi male režije brez konkurence. **■
— **1
ZELO TRPEŽNO   POKROVKO   SREDSTVO  NA VREMENSKI  STRANI JE
ETERNIT-TCVAR* A LJUDEV TA HATSCMEK LIN7 . V3CKLABRUCK DUNAJ BUDIMPEŠTA.NYERU JFALU
za )nlne doielo
Vprašanja na s*loftiiika|TeodorJa Herna^ krovoa in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer strelovodi, kleparska inf krovaka dela ia različnega blaga.
izdelujejo 1944 16
HOTE) „ILIRIJA"
Kolodvorske ulice. Sprejema opoldanski m v*o>rui abo nement na hrano.
Opozarja se na novo agr»jeno, moderno
kegljišče!
JVUrfJa Kovak
4895 3
Triomoh-štedilna ognjišča
ca goepjdiri} etva, ekonomije i. t dr. * fBakorani ?b-pojavi   Ze 31 let so uajbolv, priznana Pri mana tndi kot aibo!^i in naj ^rpe£cof$i  44ciek.  Ni^^čja prihranilo* jorrva   Speeija Iteta . Sledilna ognji «6* *a hotoie, gosiJIn«*, restavracije, kav trn t dr. C^nik? jj prorač^rJ na ragpnlapo liafm?  kaair*nko proti d"--*'or ^i3wak5 2241 28
<^a»e za sledilna ognjišča „Trtu«*«'
\'<>ldio im.  *t« A, »iu
-c ■'W..'C" n.
Predatav/e ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in a. ari
00 nedellah ia praanihlh:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3 , 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto In sredo nov prfraaa
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice PathO Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor 00 vin.. II. prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., 11. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 8. do 6. ure predstave zs učence po znižani ceni.  1. prostor 20 vin H. prostor 10 vin, 5
Radi  družinskih   razmer se tahof proda stara in dobro idooa
elsklro - Jasials cijska obrt
pod ugodnimi pogoji t velikem zimsko-letnem leĆUlŠĆU 4895-1
Več pove upravniitvo „Slovenskoga Naroda", i^jt
Utisnite si podobo in ime
J
.Ottornan"
P „ . v ___?__•■ • 1__
(cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 19 —8
sprejema   tutvarovanja i<tov*Žkega ljenja po u»jra2novr»tnej8ih kombinacijah pod rako ugodnimi pogoji«   ko nobena "dn.zavarovalnica   Zlarti le agodno »varovanje   na   dotivetje   in   smrt s
Vfuik ai»   pa   prečku   pa', h tat
ee
SLHV1JA"
12—1
pravico do lividonde.
- - - • vx\f8j**«rto iavarovaina benka v Pragi. - » . . Ra}3. Hirali. 4., 836.04! CM K. J*piać«it* stfSkofinine in kapitalne 97,814 430 97 K
Po vtshJv.tsVi 4t?3gn; yj&ajercin& <£*v&rovainica o&ge države
Sa« «<3*mi»U <Jajo!
irv>fl>**a!«i * £.4ftiJjassL Mgfti alsarce te t Jastotj fca?j«nej hiši
*>«5,*«i<*?^*i«*nJfe»   omJtKoBSHiibf B\3BL
Zavaruje  poslopja in  premičnine proti požarnim   Škodam  po cajciftin  cenah J Škode cen tuje takoj  is aajkolantneje. Utiva  oajboUii  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  ix  čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne   in občnokovisto« namene.
Zimske obleke, zimske suknje, u ožuhi, (dolgi in talki),
^Ionske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zaloga oblek A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
>«1 IV.
858- 90
licem
ati prodam:
iago, mlini kovačijo, tvornico sa-mokoInlG« veliko vodno moč na
lepem kraju, blizo kolodvora. 4920—2
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
X X X K X
X
Slovenske gospodinje!
Ako   se ravDate po geslu „SiOjf   k SUOjIfU^t
tedaj ne kupujte več kavne primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo
..Zvezdno" cikorilo
ki jo izdeluje „Prus lusoslooansko tovarna za
kavne surogate" o LJubljani.
Zavrnite odločno podobno nemško bla$o m
zahtevajte pri svojem trgovcu, naj se vam da slovenska
»Zvezdno" cikorijo
jftodni salon
1 -
Častitim tarnam priporoča
: klobuke:
ie najfinejšega okusa
3e)a Škof - Vanek
pod Trančo. ::
»varna pohištva J. J. NAGLAS
u
30
c-
>
o
od
Ljubljana, Turjaški trg it.
Največja zaloga
pohištva
.i|->; \
za apalre In tedllno ..b«,
Preproge, zaeterjl, ■nedrool na vzmeti, llmnatl medreol, etreikl vez!6kl Ita.
tU 52
O <
23
00
^1
!VaJsoll«lnri»ff M»ao.
Žalni klobuki vcDno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, z  doma ugotovljene. ::
K X K X X
THYM0MEL SCiLL/E
ob^dušljivem kašlju ofrokem in odiastiitn :, _ izkazuje najboljše usluge. 6
Jfa* stotine zahvalnih pisem.
83T Prosim, vprašajte zdravnika. Tta Steklenica 2*20 Kg po pošti frako, ce se pošlje denar naprej 2"90 K. 3 stekl, ■' * tu poSlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, če se pošlje denar napre 20 K. Iadelovanje in glavjna saloga
B.FRAGNERJEVA LEKARNA
539     c in kr. dvorni dobe«itelj. 14 Praa« lil., icer toa. Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
od
ali ste že poskusile
mm
4788 4
!!! Če ne - porobite priliko h praznikom !!!
Pogostile bodete, kakor še nikdar!!
Ssmoprcdaja vedno svež« pražsne kav« v velepražarai:
Dunajska cesta, vogal Sodnijske ulice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta št. 6.
3stotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrstnega
žganja na debelo.
= Prva ljubljanska velika prozama za kavo: —
Karel Planinšek
imam m komisilska družba
ALKA
letef. 21-60.     Žiro-ražnn pri Jadranski banki v Irstn.     Brzojavi: Balkanspg.
1 že ].v Trstu, mua Grumula 14
4091-8
sprejema v svoja'dobro nrejenalskladiSca vsakovrstno blago in daje nanje predajme^pod; najpovoljnejSimi pogoji, daja oarinska poaojila in ocannjnje blago, prelkrbnjelprodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsako-vrstnega?blaga . po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje.
Preskrbuje vsakovrstne posiljatve na vse kraje hitro in tofino, obavlja vae reklamaoije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in J navodila takoj in breaplaSno.    O O 0» O O O O*0
I Priloga „Sloveaaaeam Maroaa" št 1. ose 2. lamvarja 1809.
Po svetu.
f AL 1*2
* Pes — detektiv.   Pri neki bo-
irati rodbini v Petrogradu je bilo nedavno pokradenih mnogo draguljev in slatnine. Več dni je policija marljivo zasledovala tatove, toda ni mogla ničesar dognati. Slučajno je šel z nekim uradnikom tudi policijski pes »Cili«, ki je začel mahonvi cviliti in vohati pod omarami. Odmaknili so omare ter našli hlačni gumb. Pes je stekel k vratom in na ulice in naravnost k hotelu »Alleis«. Pes je šel v restavracijo, skočil na nekega gosta, potem pa legel k n> govim nogam. Uradnik je gosta aretiral, ki je povedal, da se piše Vladimir Stengel ter je tudi priznal tatvino.
* Praktična pobožnost pri Ame-rikancih. V Ameriki, posebno pa v Njujorku, je nastala velika konkurenca med raznimi veroizpovedba-mi. Posebno mlajše sekte, kakor je sekta metodistov, morajo uporabljati vsa mogoča privlačna sredstva, da napolnijo svoje cerkve z »verniki«. Pastor metodistov v Njujorku si je v ta namen omislil kinematografske predstave v cerkvi proti izredno znižanim cenam. Sicer se navadno kažejo slike iz svetopisenskega življenja, toda nedavno je imel menda sam satan svoje kremplje vmes. Cer-ker je bila polna »vernikov«, a pastor jih je nadzoroval, dočim je cerkveni predstojnik izmenjaval plošče. Pri tem je vtaknil ploščo z napisom »Požar v Rimu». Pastor je mislil, da je to pobožen tema, ker prikazuje trpljenje kristjanov. Toda tovarnar ni nato mislil, temuč je hotel zbuditi popolnoma drugačne efekte. In tudi verniki niso zrli na goreče hiše, temuč na mlade in stare Rimljanke, k so bežale iz hiš v pomanjkljivi obleki ali pa brez obleke. Pastor je tekel k predstojniku, da je ustavil stroj. Predstojnik pa je bil menda že popolnoma v satanovih rokah, ker je izmenjal pohujšljivo ploščo z drugo, ki je imela napis. »Staro devico napadejo roparji.« Ko se je začelo kazati, da hočejo roparji prav nekrščansko zaigrati, zakričal je pastor jezen predstojniku, nai napravi luč. Toda sedaj »verniki« niso bili zadovoljni, da bi bil »pobcž-nosti« tako nagel konec, temuč so zahtevali, naj se predstava ali nada ljuje ali pa se jim denar vrne. Ker je postajal punt Čimdalje glasnejši so poklicali policaje, da so izprazni li cerkev.
* Roparski umor na Dunaju. Kakor znano, so našli nedavno na Dunaju draguljarja Frankfurter ja ustreljenega v njegovi trgovini. Dolgo časa je bilo zaman vse poizvedovanje po roparju. Dunajska policija je razpisala 1000 K nagrade. Pretečem petek pa je prišel v neko bero-linsko zastavljalnico mlad mož, ki je hotel zastaviti dva dragocena prsta na. Ker se je vedel pri tem plašno, je uradnik obvestil policijo, ki je moža odvedla na magistrat. Pri pregledovanju prstanov so zapazili na njih začetne črke R. F. (Robert Frankfurter). Tudi revolver, s katerim je bil Frankfurter ustreljen, se je dobil pri njem. Mož je povedal, da se piše Rihard Henkel, 22 let star, trgovski pomočnik, doma iz Pruske. V začetku je tajil ter pripovedoval, da je dragulje našel v vlaku. Ko pa je uvidel, da mu tajiti nič ne pomaga, je umor priznal ter povedal, da se je hotel oženiti z lepo Berolinčanko, ki pa-je siromašna, kakor on sam. Zato si je hotel priskrbeti denar za vsako ceno.
* Zanimiva zlata riba. Neki tr govec z ribami i v Brightonu je irrel za svojo zabavo in za pri vabljenj p kupcev ribo zlatico v svojem izložbenem oknu. Zanimanje j.a ribo je bilo toliko, da je bilo trgovcu že preveč odgovarjati na razna vprašanja, zato je pritrdil nekega rin€ na posoclo listek s sledečo vsebino: To je riba-elatiea. — Riba je živa • — Ni na prodaj. — Imamo samo — Dobili smo jo od nekega dečka. — Od ko«! jo je on dobil, ne venu-. - Tekočina, v kateri je riba, je voda. — Voda je iz navadnega studencr.. - - Kdaj riba spi, ne vemo. — Tudi nam ni znano, koliko je stara in koliko časa bo še živela. — Ne grize. — Iz posode ne more skočiti. — 2ri» v?e, kar ji damo. — Vode, ki jo spije, ne pogrešamo. — Ko pogine, -i ne misliiro druge nabaviti. — Zakaj ne, je pač umljivo.
* Bogata teta. V Njujorku je umrla nedavno v starosti 99 let Mf«-ry Pinknev, ki je zapustita blizu 400 milijonov kron. Leta 1831. sta se dva Škota, Arhibald in James Watt, naselila v Njujorku, ki je bil takrat še kmečka vas. Arhibald Watt si je izposodil od svoje pastorke Mary Pinknev 160.000 kron in v zahvalo ji je zapustil pozneje celo svoje premoženje. Še ko je stara dama živeli, je dajala svojim vnukom in vnukinjam knežja darila. Vsem je kupila palače ter jih zalagala z denarjem. Ko si je eden vnukov, Komodore Pinknev zaželel ladjo, kupila mu jo jc
teta takoj za dva milijona ter mil nakazala še povrh 120.000 kron na leto. Pri vsej svoji darežljivosti pa je milijonarka živela sama zelo skromno.
* 2500 portretov. Dunajski magistrat je naročil za razne mestne pisarne po 500 portretov župana, treh podžupanov in magistratnega ravnatelja, tedaj skupno 2500 slik, ki bodo veljale z okvirji vred 11.000 kron. Za samoljubje par mogotcev vsekakor lepa vsota.
* Deset najbogatejših žensk. Nedavno je umrl Harry Barnato, ki je zapustil svoji hčeri G. Asher tako ogromno premoženje, da so jo prišteli kot deseto k najbogatejšim ženskam sveta. Najbogatejša je Retty Green, ki ima 320 milijonov. Za njo pride Russel - Sagre, ki je svoječasno podedovala 320 milijonov, toda veliki del svojega premoženja je izdaU za dobrodelne namene. Na 320 milijonov cenijo tudi premoženje gospe Bohlen, Kmppove hčere, dočim ima Ana Weightman Walker nad 240 milijonov. Skrbi za vsakdanje potrebe tudi ne tlačijo gospe Creel, Me hikanke, ki ima skoraj 20 milijonov letnm dohodkov. Najbogatejša An gležinja je markiza Graham, ki dobiva po svojem očetu, vojvodu Ha-miltonu XII. letno rento 2,300.000 kron. Vojvodinja Roxburghe, rojena Goelet, je podedovala po svojem očetu 100 milijonov. Hči nedavno umrlega Blundell Hapleja, baronica Eckard6tein, ima letnih dohodkov nad 1 milijon. Bivša Vanderbiltova, sedanja grofica Szechenyi, je podedovala 50 milijonov, dočim ima najmlajša v srečni desetorici mrs. G. Asher 40 milijonov.
* Tndi statistika. »Munchener Neueste Nachrichten« so rešile problem »Zakaj kanibali jedo človeško meso?« Statistik dokazuje, da pri tem požrešnost ne igra glavne vloge. Samo 32% vseh ljudožrcev se pola-komni človeškega mesa vsled gladu ali pa požrešnost i. 20% je mrtve iz spoštovanja, da jim priskrbe grob na — dveh nogah, 19% jih je padlih sovražnikov na bojiščih,češ, da z mesom požro tudi njihovo hrabrost. Ostalih 29% je ujetnikov in hudodelcev, da jih — kaznujejo za njihove grehe.
* 10.000 obtoženih. V bilbau se vrši sodna razprava proti 10.000 ženskam iz vseh slojev, ki so podpisale spomenico neki obsojenki. Spomenica je ostro kritikovala obsodbo ter se je nato v ondotnem liberalnem listu ponatisnila. Slučaj je bil sledeči: Mlada modistinja Pojana je zalotila svojega zaročnika pri nezvestobi ter ga zabodla. Obsojena je bila na 8 let ječe. Obsojenka pa si je že med obravnavo pridobila simpatije vsega ženstva in tako je prišlo do spomenice, ki jo je podpisalo 10.000 žensk, nakar je neslo spomenico šest najlepših deklet obsojenki. Državno pravdništvo je vse obtožilo, a minulo je celo leto, predno so mogli vsv* obtoženke zaslišati. Državni pravd-nik predlaga za tisto, ki je spomenico sestavila, 4 mesece, za vse podpisane pa po 1 dan zapora.
* Gosjak, ki zna govoriti.Enajst-letna gospodična Marguerite Van Duyne, ki živi na farmi svojega očeta pri Montvilleju (Amerika), je vzgojila gos jaka po svojem načinu in sedaj gosjak govori besedi >yes« (da) in »no« (ne), nadalje koraka po komandi, poljubi malo deklico, kadar mu to ukaže, in zna tudi male umetnosti, kojih bi ne bilo pričakovati od navadnega gosjaka. Gosjaku je ime Dandy in. hodi neprestano za deklico. Kadar gre deklica v šolo, hodi žalostno po farmi za delavci. Najboljša izmed njegovih umetnosti je ta, da "pozna razliko med besedama »yes« iri »no«. Ako mu kaka jed ne ugaja, potem takoj zakriči »no« in se je ne dotakne; ako pa želi, da se mu da še od one jedi,kojo *ma rad, potem venomer kriči »yes«. Na povelje deklice koraka z razprostrtimi peroti, kakor da bi bil pripravljen na boj. Dandyjeva mati je bila divja kanadska goska, ki se je potem omožila z nekim g-osjakom iz Toti-louse.
* Nadškof — kočijaž. Angleški nadškof v New-Yorku, dr. Thomson, je bil nekoč na nekem večernem zborovanju. Ko se je hotel vrniti, je opazil, da je njegov kočijaž popolnoma pijan. Pijanega voznika je zavalil in zaprl v kočijo, sam pa je sedel na kozla ter vzel vajeti v roke. Ko se je peljal skozi drevored, zadel je voz ob drevo. V bližini stoječi redar, ki je pač spoznal nadškof ovi voz, a ne nadškofa na kozlu, je veselo za-klical: »Halo, Bil, že zopet pijan, in vrag me naj vzame, če si nisi nasadil na tikvo klobuk starega petelina (nadškofa) !« — »Stari petelin je sam pod klobukom!« mu je slovesno odgovoril nadškof.
* Velikanska zapuščina. V Lu-ganu je nedavno umrl 941etni milijonar dr. Gabrini, ki je zapustil nad 30 milijonov. Vlada kantona Ticina j dobi na zapuščinskih pristojbinah nad 4 milijone frankov. I
pamarstro
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip flw. 8.
Reichova hiša. Jzvrstao ta solita* tata:
Cene zmerne. Popravila se ; : točno izvršujejo, : :
/r.
1»
mM4
BO?
i
Toiflov Talanda j
"Ceylon čaj
Preje predao naročite
varstveno orožje
(samokres, Brovningovo puško) ali
lovsko puško
(dalekostrelne haznmerlenke) in
vse druge obstoječe puške, zahtevajte katalog in ponudbe od izborne čeSke firme
3. Jtovotnj v Pragi.
V Ameriko in Kanado
najprfpravnejše, najcenejše In lUuzaneoljivejSe prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domaćega pristanišča Trsta:
Pannonia, 23. lebruarja 1909 Carpathia, 4. marca 1909. Slavonija, 17. marca 1909,
Iz Liverpola:     is i
Gasita nI A (nBjvo*ji m najlepSi parnik sveta) dne 6» februarja, 27 februarja, 20» marca, 17, aprila, 8. In 29- maja 1909.
Maurefania dne 23 januarja, 13. februarja, 8 marca, 3 In 24. aprila in 19. maja 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
Andiv Odlasok
i LJUBLJANI, Slomškove ulice Ste*. 25,
poleg aarkva Srca Jezusovega.
lareiatiiii;^-,
meno »poročim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega make-polnega trpljenja. 2397 14
Karel Bader, Monako v o,
Euifantaazfraaae 40 a.
Pevovodjo
zmožen voditi tudi orkestralne
zbore, dobi stalno mesto kot stranski zaslužek pri pevskem zboru v večjem slovenskem mestu. 4714-6 Ponudbe z dokazili sposobnosti in zahtevo glede plače na npravništvo MSlovenskega Naroda".
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
nJeko|
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, Id izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939—9
Zastopstva in zaloge: V" Ljubljani, Po d grada, Trnovem, Kočevju, Trato, Gorici, Celovcu, Beljaka, Bolcann, Inomostn, Tri-dentn, Kadra, Spljetu, Ercegnovem, Kotora, Sarajevu In Porju. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
3-50 4'—
7'-
9 —
8 40
12 bfl 26(
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovani katalog 8 preko SliOu slikami vseh vrst nikljaat h, srebrnih in zlatih ur, dalje vseh vrst solidne alatnine in srebrn ine, glasbil jeklenega in usnja-tega blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnih 3705—23        tvorniSkih cenah.
Nikljasta ura remonto-
arka.......K
Sistem Roskopf pat. „ Švicarska izvirna Roskopf pat.....9
Registr.   Adler Roskopf nikliasta remonti o arka na s aro   . . 9 Goldinasta remontoar-arka s kolesjem ,Lunak in dvojnimi pokrovci „ Srebrna remont, s kolesjem ,Gtoria' odprto a Srebrna remoatoarka z dvojnimi i okrovei . „ Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet, 15 gr   teže......' . B
Ruska tulska nikljasta remontoarka s kolesjem ,L.una- K lt 50, ura s kukavico K 8 50, budil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3'   . schwarz-
waldska ura K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica za ure Ivan Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 667, Češko
Priporoča se
za praznike:
Asti spumante, Mala ga, Mar sam,
Maraschino di Z ara,
Mosch&to,
Refosc \
Vino Verinouth,
Champ&gne,
Cognac,
BUHI, 4633-9
Tropin ove c( Sliv ove c.
Najfinejša namizna vina bela in rdeča.
F. Cascio
Šelenburgove ulice 6.
Na debelo in drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato
zaloteno
trgovino
z galanterijskim In oseh vrst kramarskim olasom 3529 In pleteninami. 1
Devocionalije
in vse vrste blago za božfa pota.
Tvornlika zalogo kroni, glavnikov.
finlon Škof
Ernest Jevnlkarjev naslednik .-.
Dunajsko c v mil gostilne 6'.
Veliko zalogo
Sramofonov m piott
tudi s slovenskimi komadi ploftče od K 1-80
FR. P. ZAJEC, urar
2^91 Ljubljana, S ari trs 26. i
V gostilni „pri MINKI"
(blvsl ftatoliftkl dom)
vsako nedeljo ti praznik
celo noč
sna veselica
Igrajo tamburaši.
Za obilen obisk se priporoča
Marija Jafc&a
gostilničarka.
4908 -2
Važno za podjetnega
slovenskega sostllničarla!
V najem se odda ali tndi pod ugodnimi pogoji proda
hišo na Bledu
V hiši se nahaja stara dobro vpeljana, posebno tujcem znana in priljubljena
gostilniška obrt i već sobami za
stanovanja, ki se lahko dobro oddajo tujcem. , 7—1
K hiSi spada velik senčnat gostilniški vrt, keglišče, velik salon (jedilnica) in velika ledenioa.
Interesenti noj blagovolijo vprašati pri Ferdo Sekovaniću, trgov on in gostilničarju na Bledu (Gorenjsko).
„jYieni se posreči".
Kupce ali deleinlke za vseh vrst tukajšnje ali zunanje kapčlte, hotelo, penzijona.e, sanatorije, niso, graščine in obrtna podjetja dobite hitre in diskretno z mojo posredovalno reformo Nlaem agent In od nobene strani ne jemljem provizije Ker pridem v kratkem v Vaš kraj, zahtevajte mojega brezplačnega obiska zaradi ogledovanja in dogovora. Zaradi inseratov v najbolj branih časopisih tukaj in zunaj države hi lih plačujem sam, sem vedno v zvezi s reileatantl % glavnico, torej ogromni nspohL
S Kommen, Dunaj,
poslovalnica za Avstrijsko posredovalne reforme za varstvo koristi prometa z zemljišči itd. IVI, Schwindgasse št. 6 (Schwar-zenbergplatz). 3914—5
aj a pi -
hi o « 1 o J
i «°=5 _. -C ©
73 n *
9&s
.o o
• I rj
9
0) O
■TjA rj "ca o v; o.
j as -1
MS
a    c i c *o ca
83 4» 4) 4) !! 3 aac> m a
oŠ
i
c — ca
»4>N,S    a "a*in *> > «   ca uja
W  ca o wsS>g m
Sfsi -a^a
BoŠ s™ .'£gS
g ca *-»o ca •
as g eo -a ■
c oo c ■— q.~
t
Alt. Bajec
nazcanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti Št. 2,
cvetlični ?nlon
pa pod Trančo.
Izdelovanje šopkov, vencev L L S« Okusno delo ln smerne cene. i
Zunanja naročila točno.
8
PATENTE!! F»©rj©
4877—19
m, OELBHAUS
Inženir In inpi ifrttnl patentni posrednik na
VIL Slebonatorngaase ?, aaspr>ti o. kr. patontnonin urada.
■ i
n postelje li puh
.riaotooa p« ■a|ali|lh ••■ah
..n*n h si). Za to dobita 3 * eleflu. higienične vzorce, 6 »aoreev K li Trorcet K S 40, rsorcec 6 K 80 h poleg najnovejšega Uus trovanoga cenovnlka m a» rodilo za uporabo francoskih in američkih gumantih predmetov, racat od 9 h naprej. V zalogi 00 VSO — kari oxi te te, mnogo novosti, izdelaj«
vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktno s« ka-.-i le na pismeno naročilo. Diskretna posipate?.
**• A.OLjSEM^9 zsIok« t«»s»rnlHUIti a~ u m t* i* 11 ti predmetov.
Dunaj, L, Wipplingers1rasse 15—10. 836—44
aH
Vsokovrctne pomnike
priporoča gg. trgovcem v mestu in na deželi in Drugemu si. občinstvu
tvornica slamnikov v Stobu, pošta in železnicna postaja Domžale. Jfa zahtevo se izgotovi vsakovrstna zaželjena oblika.
t/i
Vzorci na razpolago! 4574-3
PxedL fcoifijo At. 20.
Zananja naroeila ao to ino iz vrla jej o.
hostese Hranilnice štev. 49.080.
Telefon štev. 13
Glavna posojilnica
registrovana zadruga a neomejena savan
=|   prna :   | —
10 Kongresnem trto št. 15, lwmm fiifn v UiAllot
spre|esma In izplačuje hranilne vlo*?»
obrestuje pe i\ 1 ri le vložitve di dsa wXm
kros odbitka rentnoga davka* ss i
Uradno nro od S, —12. dopoldne ln od S« — t. popoldne).
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ue da bi se obrestovanje pretrgale
naznanja, da prevzema
ulm živil plic in
za svoje cenjene č;aue in" da na'zadevna vprašanja daje natančnejša pojasnila. S-V|L7nb;iTani7 dne 22. deoembra 1908. 4823 2
Varat, znamka : Sidro.
m Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
3623—17
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno, boločfna tolažeča In odvajalno mazilo  ob preh lajanju Itd.j po 80 h., K 1*40 in K 5r— se dobiva v vseh lekarnah Pri  nakupu tega splofinc priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne ste-
klenice v akatljicah z našo varstveno znamko „sldro,J potem je vsakdo prepričan da je dobi on g. izdelek
j; Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatom levu v Pragi. ElisSina c. 6 nova.
Kaspošiljaije va»k dan
fif#lj Slovenci Slovencem # a maC . ay—■—aaaaaaam — "-o* J_
■   Zelo važno za trgovce in obrtnike ■
eo
CM
Ker imam še precejšnjo zalogo
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere rade volje pošiljam na ogled.
Cene so brez konkurence
tako da mi je megoce s tiskom in blokom vred oddajati
komad od 15 vin, naprej.
Vsem Slovencem se priporoča
Fr. IgHČ, grijana, Julesrni trg 11.
Fođplrajfflo se medseliojno! V slo£l je moč!
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cono solidne.
Točna postrežba.
Ainoln
, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše
vrste
po nizkih o ena h.
5 iimmiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiii niiiiiiiiiin..—
flstanovl|eno lota 1845.
Edini zavod
— v Ljubljani —
&a kemično čiščenje obleke 11 ter zastor j ev f b&rvarija in likanje sukna
i!
2ia par,
Poljanski nasip —
Ozke ulloe it- 4.
Sprejemališče
Seienburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidno cona
Eiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiii.....itiiiiiiimmiHiuiiimiiimiitHi
KAM
Važno!
Važno!
|oi|odii.jip trgom Ib lifisonjei.
lajbfljii h najcinijii pestrtžba
ca drogve, kemikalijo, lollieo, ovafjs, koranlno itd. tud" po Knelppu, uatno vodo In aobnl prašek, ribjo olje. ro-dllna In poslpalno moko so otroka, dlaava, mila in eploh vao toaletna predmete, fotografi ene nap ar a te in potrebščino, klrurglono obva-alla vaaka vrsto, srodstvo ss dosln-fekoljo, vosek In peste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rum* in konjaka*. — Zaloga avoilh naivne! In aollj ss kopal.
L
Obiastv. konca*, addaja strupov.
am Alvlatoreleo)
oosebc priporočljivo: grenka sol, 9 dvojno sol. sollter, enojen, kolmoa, krmilno apno Itd. — Vnanja narodna so 4avrtnjejo točno in solidno.
< Drogerija s*~
Anton Kano
Ljubljana, Židovske ulice št 1. |
ta upu J« m najvišji eoztl raena
♦euftea (ro'e), • vetja, korenine, semena skorja itd. itd. g.
l »LE GRIFFON
il aiortrol m\t — clmretne stroeilce
••hiralo m povsod. - Slama maloga:
Jat Schnabl 1 Co., Danoj. I. Predlo erg. 5.
Ttrdlfl nrtaiiovlJenn 1.1858.     Telefona m Danoj it. 350 In jt 20585.
Veletržec z vinom
TI I
A. KAJFEZ, Kočevje.
LJUBLJANA, (prodaja na debelo). 1<G9 42
DUNAJ I., Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI.. Sechshaus, Viadukt štev  I (restavracija). DUNAJ XV., Mariahllfergurtel 33 (prodaja na debelo). J|
Ob reomatizmu in nevralgiji
umiri in upokojš bolečine.
fth nrATlMll vsesa oteklino v členkih in U U piv UHU   omogoČuje njih premi čnost.
pri ozeblinah na rokah in nogah
odstrani neprijetno gotnezenje.
Besedna znamka (mentolo-aallcillilran kostanjev Izvleček.)
Lonček 1 krono.
Za K 1 50 se pošlje 1 lonček p   m 6-—   ■      »      5 lončkov
■     «9 m m       1" _
O Jal C
1
^sss: B. FRAGNERJA lekarna
zaloga
- O. kr. dvorni dobavitelj, PBAGA in, St. 203.
Pazite na ime izdelka in izdelovalca.
X M M *
Dobiva se po vseli lekarnah.
Od 25. decembra do 25. lanuncrja
prodajam na svojih prostorih tt Šolsk:exn drevoredu polegr Mubi eji^egra. 2acicst*a
Prima slanino
brez koie od prašičev Iz lastnih pitallšč ;
I. vrste......ks kron 1*50
'II. w—1».   .   .   ._. i, no
-= Meso istih prašičev:
I. vrste......U kron 140
II..........120
4291—31
Elija predović.
7
10' /
Zaloga vsakovrstnega
= lesenega, železnega = in poblazinjenega pohištva.
Puc Comp.
v Ljubljani, v Kolizeju, na JKarije Cerezije cesti štev. 11.
Najcenejša in najhitrejša vožn/a v Ameriko je i parniki „SeveronemSke^a Lloida"
ii Brnu i
* oeaarsklml brsoparnlkl „KAISER WILH£i.Nl 11.", MKRONKRiNZ
vVILHELM", „KAISER WILHELM d. OROSSE".
eFreikomoiHaka vožnja« traja na m o B   % dnL
Iffatanoan, zanealjiv podnk in veljavne vozne Estke za aarnlke zori navede-iiega parocrodnega drc^iva kakor tudi listke za vse proge anienakih u*K dobite w M^f amtaSf avjasl odlns le prt
EDVARDU TATCABJU, Kolodvorska ulice št. 35 §.
&ajpreti ebdeHuanJ gestUnl „pri Starem Tislerju14.
Odhod ls lVJnblJane je vsak torek, četrtek ln soboto. — fl fl Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, t o Ano in brezpla Ono, — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Oolorado. Mejriko, Calilor Uio. Arizona. Otah, Wioming, Nevada, Oregon in Waohmgton nadi nase drnfitvo posebno agođno in izredno o eno Crez eaiveston.  Odho^ na tel
progi U Bremna enkrat mesečno 3270-17 Ta eo šo&vajo pa bool listki preao Baatimora m ta vao ostalo dole svota skuti BriAxii?D Sabo Baenoo-Aires, Colombo, Bingapore v A vctralljo Itd
Julija Štor
Prešernere «Uce St C
U ubij
rflaffns pmk capr
Razglas.
4836—2
4 Slovaška hrib
AV6UST REPIĆ
i
LJubljana, Kolezljske vlloa 16
Izdeluje   prodaje In poprsvvlj* vsakovrstne
»ode
po a »J Mlajih eemeJsu
Pobiranje pasjega davka za 1909 leto se bode pričelo z S. dnem januarja 1909
Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si presk»be za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. dne februvarja 1909 pri mestni blagajnici proti plačilu
S  kro ti«
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil kcnjač od 20 februvarja 1909 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulioah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana,
dne 14. decembra 1908. — i
49 j7 2
Uaojam se vsem svojim p. n. naročnikom in prijateljem vljudno
naznaniti, da sem svoje
V2k
slikarsko in pleskarsko podjetje
preložil z Brega Ste v. 20
v svojo lastno novo hišo v SoDnijskih ulicah 12,
kjer se bodem vedno trudil si pridobiti oziroma obdržati zaupanje svojih cenjenih naročnikov.
Tudi za bodoče se toplo priporočam
želeč vsem srečno in veselo novo leto.
Z cdličmm spoStovanjem
Franc Ks. Stare
slikar in pleskar v Ljubljani, v Sodni|skik ulicah stev. 12. J
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju uenceol
Fr. Islič
Ljubljana, jKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
w
3600—1
Z
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konhurence!
i
C
I I
I 1 I
soMoilB in fležDito
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
JLiflsaaelfaissiez Pred IkoUlo t S,        Stari trg 4,
Prešernove ulice 4.
Tovarna In prodaj a oljnatih barv, nrnota ln lakov.
-si  Klektrienl obrat, te-
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva o« sta Si S.
Delavnica:
IgrlSke ulice it. 8.
risiUiin aajstfia,n.alhi.h.pit. IdokL
Slikarja napisov. Stavblnska li poblitiini plsskarja.
Velika izbirka dr. Sekoenf eld-ovlk
barv v tabak za akad. slikarje.
Zal«**;* eopldev ss plesksrje, sll-ksrjs In zidarje, itsdllnsgs mszlls ss hrastova pode, ksrbollnsjs Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvo najnovejše, najboljše ln neprecenljivo sredstvo za ukanjt šotnih tal pod
Imenom „Bepldol". Priporočava se tndi al. občinstvo za vse v najine stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano realno ln fino po najnižjih cenah.
Ir Hflif-
!|IM
iltl 1141.
I I
\
I I
I I
1
■a!
I
v dvorani hotela pri J/lalicu
= za plesno sezono 1909 =
41
si 4
Usojam si svojim p. n. obiskovalcem in oenj. slovenskemu meščanstvu javiti, da otvorim z januarjem 1909 za prod-pustni čas nov abonement v svojom oddelku za odraatle,
ki ga obiskuje najboljša družba.
lekcije bodo vsak ponedeljek in petek ob osmih zvečer.
V predpustni sezoni se bodo poučevali najnovejši in najmodernejši plesovi in zlasti: Twj steep (ameriški), mignon in „sokolska" (moja konpozioija) in pa »angleški lanoieru in drugi plesovi.
Posebne ure vsak čas dneva v moji dvorani, v privatnih in drugih prostorih.
Iuf^rmaoije vsak dan od 2—4. pop. v hotelu pri Maliču 3.
Z velespoStovanjem.    . -J £ 4912 2
fGinlio Morterra, obl. avt. plesni učitelj.
M Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepico itd.
— saejsaevejse fsseosae j      po najnižji coni.
Materi \4?/i/c 4tehnL\ po c*c*ni in XK**icj&l/£t>& potcftitr ruy\s*> obrnit?
I  fodolovatoH vozovi
1 FRAHe OIS JAN
UibBai RolodvorskelnDce 25
priporoča irojo bogato zalogo Mvlk
jabijii—naj am
ozo
glavna zaloga: Vaso Potrič'ć. £jnbljana. \
n
L kr, priv. tovarna za cement
Trbovoljsko promogokopno družbo v Trbovljah
vrtporoca svoj pripoznano Izvrsten nr^smsFsuuoaocsl ■ ceeesaeaenS) v vedno
todnafcomgrni, vse ođ avstrijskega drnfitva inflenhiev ln arhitektov določene pred* Ipiaa gled<5 tiskovne in odporne trdota <fle>loe s»»«lliri3jujo«*i dobroti, kakoi
tndi svoje priznano Izvrstno sasenee**
Priporočila im spričeval**
>*snia nradov in najalovltr]lIh Ivrdk so na easpolsao.
Cantralni urad: 2887 2°
tj, I«, Metzimf iaia»t*^o»e B*
Najkrajša  in   najcenejša pot
V AMERIKO
z modernimi velikimi brzoparniki ii Ljubljane tez Antverpen v Now Tork
je proga
deča %ve%da #
Na naših parnikih Flnlsnd, Kroonland, Vaderlaad, Zeeland in Ss za lan d ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Ajitw erpnom in Novim Torkom je snažno«t, izborna hran*, Tljudna postrežb* in spalnic« p« povem urejene ▼ kajite za 2, 4 in 6 oseb, ma
jsakega potnika eminentnegs pomena, ter trajs *oinja 7 dni. Odkod is LJubljans vsak torek t opoldne. 17—1
Naši parniki vosijo tndi na mesee po večkrat če« Kanada ▼ Severno Ameriko in jo ts vožnja izdatne eenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik \
Franc Dolenc
v Ljubljani. Kolodvorske ulice ,>d.lei 26
od jninega kolodvora na levo pred m no gostilno llpri StarezsTl&lerjn1'.
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
lastnin zadružnim doau y m Dunajski cisti gj
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa npravnega premoŽenja
X 59,197.246-20 ■ 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez vsakega odbitka rentziega davka« katerega plačuje posojllulea sama sa vložnike. az-i
Sprejema tuli vlo?e na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907   .   K 12,434.933*24. Posojoje smsi eensijtftesi pe> s'//. ■ *%V+ *» sussortlassego ssll po po a V«°/o brtz sssmsortlseeijei ne smiesalee po O °(t.
Posojil, sprojama tudi vsak drugI načrt glade amortlzovanja dolga.
TJ&ADNS TJ&B: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven
nedelj in praznikov.
KL
18
11271729
jpj4tt^rx-i:ii— saradi preproste in solidne sesta?e. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D 8, Fakin kot sastopnioa aa Kranjsko Hnbllana, Poljanska cesta it SV.
"ssj
>v» nss£e»Oe>^p^|es>» UllglMfllf fsvVt1lql ilHMJ
v svest        8718 12
z napravo n stsahri pili
sa kurjenje a rjavim premogom, tatinskim sli plinovita koksom, kaama-sitom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj primerne obratna moč novega oass I OriomsJal ntsrjl jmi* aa svetilni plin,
beneia, benool, petrolin, karbonol.
o. Kr. evtrij.*.    *$ _dj*avne ieleznloe.
Izvleček iz voznega reda.
^ 1. oktob« 19««».
taS OoriS dri. iS, J«enic. Trti*
drozjco, Celovec. Prago. 7*07 utraj. Osebni vlak v smeri: Oro-snplje, Rudolf ovo, Straža-Topllce, Kočevje, svae prespoldne. Osebni vlak v smeri i Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago*
ft°SO proSpoldne.   Osebni vlak v smeri: Tržič. Jesenice, Trbii,   Beljak  |ui. stL, Gorico dri. iel., Tn dr i isU Beljak, (čea Podrožčico) Celovec hOS pepsldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topllce, Kočevje, S^4S  pepel d ne.  Osebni  vlak  v smeri: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak  j ni. iel Gorica dri. IeL, Trst dri iel„ Beljak, (eez Podroifico) Celovec, Prag«. VIO zveeer. Osebni vlak v imen s Grosuplje,
KadoUovo, Strsam-TopUce, Kočevje. 7**0 zveden Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čea Podroicko) Celovec, Praga.
eeneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, ini. ieL, Gorica dri. Ja^Trs^ dri. žel, Beljak jua. ŽcL, (čes
ti
2 32 popoldne. Osebni vlak is Kočevja, Straie Toplic, Rudolfovega, Grosuplje,
eeeeldne.  Osebni vlak ls Beljak; luž. žel., Trbiia. Celovca, Beljaka (črn Podrožčico) Gorice drž. iel. Trma dra iel. Jesenic, Tržiča, e-eo zvečer. Oseb. vlak la P*age, Celov« t<
Beljaka (čea Podroifico) jescnJc 837 zvečer. Osebni vlak la Kočevja, Strast
Topne, sTndoUovega, Grosuplje. •-40 zveOer. Osebni vlak la Beljaka ju« ieL Trbiža, Celovca. BeSaka (čea Po* roičico) Trata dri. ieL Gorice dri. iti Jesenic, Tržiča. ihso peneči. Osebni vlak la Trbiam, Celovca, Beljaka (čea PodToičico) T dri. žel. Gorice dri. ieL, Jesenic.
rat.
Prlkod v Mmmiajso dri.
0-40 zjutraj. Osebni vlak la Kamnika. lO-OO pred poldne. Osebni vlak is Kamnika, OIO zveoer. Osebni vlak la Kamnika, o-o o peneči. Osebni vlak le Kasanika. i Um eb nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
"ff^ff't^pSaS do 31. oto*f».) WOt»J^Mi ewaj_ _
drisvalb
v Ljubljen*
Židovske ulice št i
puskar priporoča avejo veliko lalogo rainovrttni*
13 l
FR. ŠEVČIK
puskar priaoroea svojo veliko zalogo i
pušk in samokresov
Ustnega Izdelka, kakor tndi belgllsklk, snlsklk in teiUk SiTOfJO prelzknienlk pnsk, za katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lakke tTOOOVkO in paske 8ook s Krap-v   .*.    povimi oevmi sa breadimni smodnik.
Priporočam tndi
veliko zalogo vseh lovskih potrebam ;.
po uJaliJU. enak.
Popravila ia aaroobe aa lzvrinfejo todao Ik saaeal|lvo
Oenovniki na z ah te vanje zastonj in poStnine ^ prosto.
Stroje za pripravljanje krme
slamoreznice, krhalnike repo, Drobilnike, parilnike za krmo, peči
v,
kotli, crepalnv j gnojnico
izdelujejo in dobavljajo po najnovejši in preizknšeni konstrnkoiji
Ph. Mayfarth & Co.
tvornice za kmetijske stroje, železolivnice in parne fužine.
Dunaj II-, Taborstrasse št. 71.
Katalogi gratis la Iranko. Zastopniki tn preprodala!«! sa tičalo.
TfrMon S04.
&VDOLF
GEBTJRTH
dvorni J J
DUNAJi Vlls, Kaiserstrasse 71, ogel Burggasoe.
■alvsčla In nslobaeinefia zaloga vseh vrst 2912-20
Iftlrilnih nofi Pr*P">sto in elegantno opremljenih ln posebno najfinejše v ognju auiuaiu ptLl emajlirane peči 2 nikljaatim kovanjem. *
Tralnogorilno peči za kurjavo 8 premogom. — Regnlirne X
---1       n—ssa*.   štedilniki in
Trajnogoruuo 1»«»» — .
polnilne peči od 15 kron naprej. — Ognjišča, štedilniki m ■trolaa ognjišča vseh velikosti. — Majboljio plinove peči in kaillni| orni in emajlirani.      Železne peči s peć~icami
^f^Bj/HK^T za burJenJe dveh ali treh sob.
"Si?i«wl    patentni vetavkl za glinastepeSi. — Sušilni
aparati. ■ Trajnogorne etažne peči OLfT za peko.
M Presker
C. ki. prit. zavarovalna dražba.    ^ C.kr. pri*, zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
3.400.000 43.000.000
118,000.000 9,4*0.000
kr
LJubljana, % HM c. K
priporoča
svelo veliko zalogo fotovik oblek za fospods ln dečke, lopio In plaJčev sa gospe, nepremočlllvik
ssavelokov Itd. itd. Obleke po mori ae po najnovejših viorcih in nsjniijih cenah isvrinjejo.
Vplačana delniška glavnioa;
SeierTiil fond.....
Stanje savarovanih svot -. Letni dohodki na premijah
Drazca zavaruje na človeško življenje po naj razno vratnejsih kombinacijah, kakor: a> sa slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi amrti u a njega zaostale
ali kako drago določeno osebo;
*- —— ««»1
Vplačana delniška glavnica Z 8,000.000.
Družba zavaruje:
i) proti i kodam vsled egsja, strele in parne ali plinove razstreloe, kakor tndi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živine, saloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodjs, pridelke itd.; au aaai
b) proti polarnim škodam aolliks pridelki ia   b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja a klajo v poslopjih in kopioah; oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir.
z) proti Škodam vsled slučajnega ubitja zroal-       ■ priznanjem dosmrtne rente ob nastali nega stekla: onemoglosti; nadalje aprejema
i) raznovrstno blago proti škodam, nastalim *>
pri prevažanju po euhem in po vodi: itaTOSt, zavarovanje otroikih dot, piaCljivo
v   '      ^   *^                          *  , pri dosega določene starosti na zavarr
s) proti Škodam vsled tatinskega vloma in venca samega*
vsled tatvine iz zaprtih in odprtih pro- d) zavarovanje dosmrtnlJi rent, ia preskrbe
štorov; ydov  ln vzgojninskih rent po najniajtb
f) proti vsakovratnim telesnim nezgodam, premijah in pod najngodnejlimi pogoji,
nadalje sprejema Jamstvena zavarovanja kakor neovrznoat in neaapadloat police,
obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hi&nih jamstvo tndi za slučaj vojsko brez po*
posestnikov, voznikov, lovcev itd. sebne premijske do kl ade itd.
►loi»j
cadez
7 IJuDljanl
Mestni trg st. 14
Matondiioja pojaonila dajo radovotfjno
Mraleei aastop v ZdjvLbljaai
Sodnijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: ]oo« J>rosenc.
15-1
m*
jfajbolj varno naložen denar!
i
i
Stanje hranilnih vlog: nad 33 milijon. K.
Rezervni zaklad: nad 900.000 kron.
Mestna
Osak dan s.eie
hranilnica ljubljanska
krofe
J.Mznikg
!Stari trg štev. 21. Ig
5ra
M
i
v
lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
aprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 are dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje itevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Bentni davek od viožnih obresti plačuje hranilnica
k svojega, ne da bi ga >,ara6nnila vlagateljem Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico j tndi sodišči* denar maloletnih otrok ln va»[
rovancev.
3499-1
Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom —€• kr. poštne hranilnice. _
* umilne knjižice se sprejemajo kot flu uv denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanjee