Za za
za
za en moseo „ . (l za Nemčijo celoletno „ 29-— sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani oa dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en moaeo „ . „ 2"—
7 opravi prejemao mesečno K 1*S0
Enostolpna petllTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, Izviemšl nedelje la praznike, ob 6. url popoldni.
iti- Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/1D. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štov. 74. =	1	Političen list za slovenski naro	d 4	«	Upravnlfitvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6. teb Avstr. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 2B.5UL - Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 14 strani. '•C
Kje so ljudski izkoriščevalci ?
Socialni demokratje zabavljajo čez ves svet; vse, kar ni socialnodemokra-ško na svetu, ni za nič, nima nobene veljave, jc brez vrednosti. Kdor ni socialni demokrat, kdor ž njimi ne vleče, je po mnenju in pisavi njih listov, tepec, ignorant ali pa izkoriščevalec, sploh Človek, ki najbolj pametno stori, da izgine. Nobena politična stranka, razun socialnih demokratov nima po mislih teh ljudi kake pravice do obstanka in vsako njeno delo razkričijo socialni demokratje za sleparijo in oškodovanje delavskih koristi, dasi so druge politične stranke bodisi že pri nas ali drugod veliko več storile za delavce s primernimi delavskimi zakoni, kakor pa soc. demokratje, ki navadno še proti takim zakonom glasujejo. S svojim kričanjem, da je delavec izgubljen in naravnost na smrt obsojen, ako se ne oklene rdeče armade, z večnim natolcevanjem in hujskanjem delavstva proti drugim stanovom, po takozvanem razrednem boju so ponekodi v resnici delavstvo tako premotili, in omamili, da v svoji slepoti res ne vidi, kdo jc listi, ki se redi ob delavskih žuljih in komu pravzaprav vsa ta velikanska organizacija socialnih demokratov na dobro pride. Smelo trdimo, da irna delavec od socialnodemokraške organizacije jako malo koristi, pač pa živi od delavskih grošev na stotine raznih socialno demokraških agitatorjev, »znanstvenikov«, voditeljev, in sicer morda bolj razkošno, kakor tisti meščanski sloji, o katerih ne vedo socialno demokratki listi druzega povedati, kakor da Bogu čas kradejo, in se maste ob polnih mizah.
Poročilo in račuski zaključek nemške socialne demokracije, katera je sama izdala za leto 1910, in v katerih najdemo vse podatke o razvoju in gibanju njih strokovne organizacije, nam dokazujeta, da požro od organiziranih delavcev plačanega denarja najmanj eno tretjino ljudje, ki žive kot uslužbenci na račun organizacije in to ar-mado plačujočih na vrvi vlečejo.
Katera stranka, razun socialno dc-mokraške ima toliko ljudij, ki se samo zato vzdržujejo in plačujejo, da delajo strankarsko propagando? In zahteve in prispevki, katere stavijo druge stranke na svoje somišljenike in pristaše, ali niso naravnost smešni, ako jih primerjamo z davkom, katerega
mora socialni demokrat svoji stranki odrajtovati? Dočim imajo druge velike stranke par ljudij, ima socialna demokracija celo armado nastavljencev, ki agitirajo, pišejo, shode prirejajo, organizacijo upravljajo, skratka za stranko in na strankine stroške žive. Da, strankini voditelji zahtevajo, da mora imeti vsak tisoč organiziranih delavcev svojega uslužbenca, svojega tajnika, ki ga organizacija živi! V Nemčiji plačuje vsak socialni demokrat v svojo organizacijo najmanj 55 K na leto, no vštevši onih prispevkov, ki jih položi na mizo pri brezštevilnih shodih in sestankih.
Bilanca za 1. 1910 nemških strokovnih društev, ki pa niso druzega kakor socialno demokratične organizacije, nam odkrije neverjetno visoke vsote socialno demokratičnega davka za pobijanje sedanjega ustroja človeške družbe in moderne države.
Po teh računih je štela nemška socialna demokracija 53 zvez s 2,017.298 člani. Skupni dohodki so znašali koncem leta 1910. 64 milijonov mark in skupni stroški so dosegli 57 milijonov 926.566 mark. Uprava teh strokovnih zvez, ki premoženje 61 milijonov mark oskrbujejo, je stala organizacijo nič manj kakor 9 milijonov mark. Tako drage uprave, kakor jo imajo socialni demokratje, nima sploh nobena organizacija, niti država ne! Celih 9 milijo-rnov gre samo za uslužbence, za uradnike strokovnih zvez in njih premoženja! Če prištejemo nadalje še 9 milijonov, ki jih izda organizacija za agitacijo, pridemo do zaključka, da izgine v žepu socialno demokraške uradniške armade vsako leto do 18 milijonov mark. torej ena tretjina vseh izdatkov. Izmed drugih izdatkov bi bilo omeniti 19 milijonov mark za žtrajke in 18 milijonov mark za podpore, pota, sprevode, brezposelne in bolne. Eno tretjino vsega denai-ja vzamejo tedaj ljudje, ki žive na račun organizacije prav udobno meščansko življenje, kljub temu, da pišejo dan na dan brez kake sramežljivosti krvave članke proti meščanskemu življenju in da se marsikdo izmed teh »proletarcev« polagoma do lepega kapitala dokoplje.
Posebno velike duševne zrelosti in bistroumnosti ne kažejo socialni demokratje, ki puste, da se tako težko pri-služen denar na ta način »upravlja«. Vsaka organizacija stane truda in denarja, pri vsaki je treba ljudij, ki se za to žrtvujejo, a dočim se drugod to več-jidelj zastonj opravlja, jc ta posel pri socialni demokraciji silno drag in slan.
Brez dvoma pa je, da bo začelo delavstvo samo enkrat misliti na ta drag davek, ki mu ga nalaga socialno de-mokraška organizacija in od katerega vleče profite socialno demokraška gospoda, in takrat, upamo, bo tudi konec socialno demokraških laži in farbarije.
Delavstvo mora samo priti do spoznanja, kako socialna demokracija, namesto da bi res proletariat uspešno organizirala in zjedinjevala proti kapitalizmu, velik del delavskega denarja uporablja zato, da redi nebroj pijavk. --- Ti pisači in agitatorji pa uprizarjajo brezversko gonjo in podobne reči, ki nimajo z izboljšanjem delavskega položaja prav nobenega posla.. Ni čuda, da se oglašajo iz slovanskega socialno demokraškega tabora čedaljebolj glasovi, ki kažejo, da so v socialno demo-kraški internacionali res zelo gnjile razmere in da delavstvo vsled njih hudo trpi. Tista »rešitev iz spon kapitalizma« je prazna bajka — delavstvo je zdaj poleg tega, u kovano še v spone stranke, ki ga iz svoje strani pošteno izkoi-išča in mu zato le malo nudi.
Spoznanje bo na celi črti prišlo.
Bonoslužne razmere v Polju.
P u 1 j, 24. avgusta 1911.
Dijeceza prevzvišonega gospoda škofa poreško-puljslcega monsignora Ivana Krstnika Flappa je tako v verskem kakor v narodnem oziru prava specialitcta. Nočemo sicer tajiti, da je vladikovanje in pastirovanje v tej škofiji spričo narodnostnih bojev, posebnosti italijanskega elementa v nabožnem oziru in nestrpnosti vladajoče signorije izredno težaven posel, vendar pa gre obzirnost merodajne cerkvene oblasti do italijanstva predaleč, ne da bi bilo to kaj v korist veri in verskemu življenju, nasprotno ni v Avstriji v verskem oziru med katoliki v nobeni škofiji tolikega mrtvila, kakor v po-reški in to spričo dejstva, da jc hrvaški narod globoko religiozen. Da nas kdo nc bi mogel dolžiti sumaričnih inkriminacij, se hočemo pri konkretnem slučaju pomuditi.
V poreški škofiji živi kompaktno največ Hrvatov v Pulju in moč ondot-nega slovanskega življa so jasno pokazale zadnje državnozborske volitve, ko je prišel laški nacionalec, deželni glavar dr. Rizzi, v ožjo volitev z dr. La-ginjo. Hrvaški in slovenski živelj v Pulju je tudi najbolj veren, zakaj med Lahi je verska indiferentnost in naravnost brezverje tako razširjeno, da so resnični katoliki nied tem elementom
jako redko posejani. Svete maše so zelo slabo obiskane, tretji red uspeva zato, ker so člani po večini hrvaške narodnosti, Marijina družba je raz* rvana, o kakem socialnem in izobražen valnem delovanju pa ni niti govora. Župnik in trije kaplani so Lahi, kate* rim ni odrekati dobre volje, da kaj sto« rijo, a kar jih kazi, je brezmejen strah pred vladajočo liberalno kliko, pred municipijem, laškim nacionalnim časopisjem in — ordinariatom v Poreču, ki ne dopusti, da bi se kdo količkaj zameril gospodi, ki je na krmilu. Zal hrvaško prebivalstvo, ki tvori v mestu Pulju z okolico veliko večino fare, pa je en sam kaplan določen. Kako pa jo pastirovanje hrvaškega ljudstva otež-kočeno, o tem le nekaj primerov.
Hrvaško ljudstvo ima eno samo pridigo v lastnem jeziku, to je v nedeljo zjutraj ob 7. uri, ko se vrši tako-zvana »hrvaška maša«. Pridiga traja dvajset minut in je kljub svoji krat-kosti predmet neprestanih napadov v »Giornalettu«. Ta maša jc izmed vseh najbolj obiskana, cerkev je natlačeno polna in miloščine se pri tej maši na^-bere več kakor pri vseh naslednjih. Dokaz, kateri, živelj je najbolj veren in kateri živelj bi zaslužil, da se ceiv kvena oblast nanj v prvi vrsti ozira in se nanj opira. V poreško-puljski škofiji jc pa seveda ravno narobe. Letoa se jc vršil za Lahe sveti misijon, za katerega so naročili štiri pridigarje iz laškega kraljestva. Kljub temu pa je bilo katerikrat, kakih celih 50 ljudi v cerkvi jih poslušat! Sicer pa ti pridigarji očito ne vodo, kaj je njihova' prava naloga; začno z Materjo božjo, nehajo pa s Carduccijem, znanim atheistom in proslavljalcom združene Italije. Tudi sicer so te pridige bolj propaganda za slavo italijanstva kakor za čast božjo. Kdor te laške pridigarjo pozna, se temu ne bo nič čudil. Kaj pa Hrvati? Tem se sveti misijon nc pri-, reja., milostno se je dovolilo hrvaškemu kaplanu, da sme v postu pridigati "hrvaško, a s pogojem, da k tem pridigam ne zvoni in da se ne prižgefo nobene svečel Torej še par sveč ni pobožno hrvaško ljudstvo vredno!
Pri teh hrvaških postnih pridigah, pri katerih je bila cerkev vedno do zadnjega kotička polna, dasi se ni zvonilo in niso sveče gorele, se je zgodilo, da je dobro ljudstvo zapelo Mariji v čast domačo pesem, v kateri se nahaja kitica, naj Marija čuva »našu domo-vinu«. V cerkvi pa se je nahajal neki Baxa, reporter omenjenega liberalnega »Giornalctta«, ki jc sploh vsak
»Ali vesta, zakaj sv. Valentin ne da dežja?«
»Ker ni deževni patron . . .«
»O ne! Ker mu premalo zaupate. Mi smo prišli k vam prosit dežja, vi pa hodile drugam. Kar poreče vaš patron?«
»Nič! Čc vas usliši, bomo mokri tu* di mi.«
»Ali bomo kmalu pri njem?«
»Po tej poti nikoli. Zašli ste. Tam mimo one bajte morate zaviti v goro.«
»A koliko jc potem šc do vrha?«
»Šc pol ure.«
»Kakšne pol ure pa je to?« sem si mislil, »da ji minute ne teko naprej.« A dobro, samo da ni več kot pol ure.«
Zavili smo navzgor po oglodani i« grebenasti stezi.
Rahla jutranja sapa je vela po gori in razširjala naokolu prijeten duh borovega. in smrekovega drevja. Ne vem, kaj skrivnostnega diha včasih v takem jutranjem vetru, da odvzame duši celo vse težke misli in jo za trenutek zazib-lje v blažen sen: Nikjer nobenega trnja in nobenih bolečin, nikjer nobene tuge in solze; vse sama radost in ljubezen; tako čuvstvo je moralo prevevati Adama, ko ga. je Stvarnik postavil v roj in mu naročil: »Gospoduj!«
Ko sem se predramil iz teh lepih
Pol ure i Morski gori.
Romarska črtica. Spisal Silvin Sardenko.
22. avgusta 1911.
Nov, petnajstletni rod je že zrastel v preprostih kočah limbarskega ohrib-ja, odkar sem zadnjikrat romal po slikovitih slemenih k sv. Valentinu na božjo pot.
Danes se»n zopet romar z Limbar-ske gore.
Zavriskal bi od samega veselja, a glas ni mogel prav iz mojih prsi, ki se jim je v borbi z dolgočasnimi dnevi že dokaj ohladila mladeniška. vnema. Moje uho pa je bilo odprto za zgovoren glas božjih stvari, in oko jc žejno pilo njih divno lepoto.
Spoznal sem, da deželo mnogo bolj ljubim, odkar živim v mestu, in da mestne razmere, v katerih se nahajam, nikakor ne vplivajo blagodejno na razvoj mojega mišljenja in čuvst vovanja.
Par pomladi je šlo že mimo mene, a jaz sem jih zagledal šele, ko so od-cvetele. Klasje je že parkrat zorelo in dozorelo, a preden sem stopil jaz na polje, je bilo žc požeto. Ajdovo cvetje
jc prikipelo iz tal, kakor srčna kri dobroti jivc materinske grude, a jaz v to žlahtno kri nisem potopil svojega pogleda; šele ko so snopje vozili domov, sem prišel in jih vprašal:
»Kako jc z ajdo?«
»Lepa je bila, gospod!« so mi odgovarjali z resnim obrazom. »A sedaj je uboga in prazna.«
Razumel sem njih besede, in to tem bolj, ker se mi jc zazdelo, kakor da govore o moji duši.
Na Limbarski gori pa jc bila moja duša zopet bogata in vesela, kakor včasih.
Tam doli v mestu srečavam toliko znanih obrazov, a so tako hladni in mrzli; iu gori pa je vse novo, tako neznano in vendar I ako domače, gorko in prisrčno.
Tam doli toliko šumnih besed, in nobena te ne gane in ne ogreje, ker je ne govori srce, ampak samo jezik; tu gori pa je zopet enkrat srce govorilo s srcem . . .
»Koliko imamo še do vrha?« sem prašal dobrovoljnega starca, ki je peljal majhna kola z ovsenimi snopi in je pozdravil z uljudno besedo.
»še pni ure!«
»Ali bo huda?«
»NIČ ne bo dobrega. A ne mislim vas, ampak ono-lc mater . . .« in poka-
zal je z roko na sopihajočo romarico s precejšnjim obsegom. »Očka, vi nas pa slabo tolažite!« sem zavrnil moža v skrbi, da ne izgubi sopotnica upanja na svoj cilj.
»Kar vidim, to govorim!« sc jc smehljaje odrezal. »Jaz sem že star in bi preje prišel, kakor ta.«
A starec sc. je motil, naša karavana se je sicer previdno, a vendar dovolj naglo pomikala, proti vrhu. Bilo nas je sedem.
V bližnji šumi se je oglasila vesela dekliška pesem. Kolikor sem mogel v tistem trenotku razločiti, bila sla dva glasova. Napev ie bil lep, besede pa zelo preproste:
»Kaj, kaj prašaš me zdaj; raj', raj' piti mi daj!«
Ko smo prehodili nizko borovo šu-mo, sem zagledal na poševnati njivi dvoje deklet, ki sta prilivali velim zelj-natim glavam.
»Z oblaki se ni dobro izkušati?«
»Kako pravite?« sta me radovedno vprašali.
»Kar bi morali naredili oblaki, hočeta vedve, to mislim.«
»Morava. Sv. Valentin ne da dežja. Včeraj smo šli zanj prosit na Sv. Goro.«
rdan dopoldne v cerkvi, 'da pazi, se li ne zgodi kaj »proti italijanstvu naperjenega«. Ta je brž tekel svojemu listu sporočit, da se je v cerkvi pela slava »hrvaški domovini«, ordinariat v Po-reču pa jo brž pozval kaplana, naj se zagovarja in si jc dal poslati izvod ono pesmarice, v kateri se ona posmica nahaja, kakor da bi ne bila znana, dasi jo tako običajna po vsej hrvaški Istri.
Podobno je s tretjim redom svetega Frančiška, edino nabožno organizacijo, ki v Pulju uspeva. Seveda je z malimi izjemami vsa hrvaška. Ti tretjorodniki ne smejo na svojih sestankih drugače moliti kakor laško, tudi pri procesijah ne. — Župni urad Ijo kajpada vos italijanski, uradni jezik je laški, ljudi se naravnost sili laško govoriti, hrvaških ali saj dvojezičnih tiskovin sploh no poznajo. Kako neki! Saj na župnem uradu komandira slavni liberalni municipio! Najbolj občutno je sistematično pokvarjanje hrvaških imen, ki se godi v krstnih maticah. Je i z r e č n i nalog ordinariat a, da se imajo imena pisati kakor jjih načečkajo laške babico na listke, to [je po laško pokvarjeno, kakor jih laško babice napišejo, ki imajo v družbi z laškimi kaplani največjo zaslugo na umetnem poitalijančevanju pristnih hrvaških imen.- isto se godi pri mrtvaških listih. Če pa hrvaški kaplan ime zapiše tako, kakor se je odnekdaj v rodovini pisalo, to jo hrvaško, jc pa ogenj v strehi. Laški listi pišejo o pan-slavizmu, municipio se razgreva in ordinariat jc razburjen, kakor da bi se 'bila cerkev podrla. — Niti hrvaški tekst pastirskega lista prevzvišenega škofa se ne sme na cerkvenih vratih nabiti — ko je to hrvaški kaplan enkrat storil, so ga prijazni kolegi kaplani doli strgali! Sploh nima hrvaški duhovnik pred nestrpnostjo laških duhovnikov niti v zakristiji miru. Značilno je, da dobiva framazonski »Gior-naletto« svoje informacije glede cerkve od laških duhovnov; posebno se na ta način prizadeva za laški značaj cerkve gospod kanonik cavaliere Saveri.
In posledice tega v dušnopastir-skem oziru tako nemodrega postopanja? Lahi ne postajajo prav nič bolj verni, veliko Hrvatov pa zapade tudi verskemu indiferentizmu. Tudi na naslov hrvaške inteligence bi se dala v tem oziru marsikatera povedati. Za izobraževalno n ravno vzgojo širših mas so hrvaško razumništvo v Pulju zelo malo briga. Sicer je sama »Naša Sloga« žo o pomanjkljivem ljudskem izobraževalnem in vzgojnem dolu tožila, a ■izveš! na inteligenca si ničesar k srcu no vzame. Najmarljivejši in naj-požrtvovalnejši prijatelj ljudstva je duhovnik, ki stoji sam, čestokrat celo brez podpore od tam, od koder bi jo smol po pravici najbolj pričakovati. — V morodajno cerkveno oblast pa polagamo kljub vsem dosedanjim slabim skušnjam zaupanje, da bo enkrat uvidela. kako kvarno je slovanski element v dušnopastirskem oziru iz nacionalnih razlogov in preveliko obzirnosti do vladajočo svobodomiselne klike zanemarjati. Naj pravičnost enkrat prodre skozi te žalostne predsodke!
: Naročajte ..Slovenca".:
sanj. sem nehote zapel veselo pesem naših seljakov in kmetov:
»Vsak kmetic "ma svoje veselje, če le prav pošteno živi: čez dan so nažvižga, napoje, zvečer pa prav sladko zaspi.«
Gori na travnatem grebenu so stali kosci in poslušali. Zagledal sem jih šele, ko sem vso pesem odpel.
»Ni vse res, kar ste peli!« me je ustavil postaron kosec naslonivši žu-Ijavo desnico na koso.
»Kaj ni ros? Vse je res, kar sem pel.«
»To je že res, ko ste peli:
»Na svet' so res križi, težave, pa nič nc pora j ta j, moj brat; v nebesih nas čaka veselje, ga bomo vživali enkrat.«
»Kaj pa na primer ni res?«
»To ni res: Čez dan se nažvižga, napoje. Pri težkem delu se človeku malo ljubi žvižgati.«
»A ne bi škodovalo, če bi jo tako-le malo zažvižgali,« sem mu svetoval.
»Nc gre. Odkar garam po gorah, sem se žvižgati odvadil. Moja kosa že še zažvižga in zapoje, ker gre po rožah in dišečih travah, a s koscem jc drugače.«
Strmeč sem poslušal moža. Obraz razoran, hrbet upognjen, okrog usten nekaj bridkega, kakor sled srčnih vzdihov, ki so kdaj zdihovali tod mimo.
Sanje so laž, a življenje je resnica. Par trenutkov preje *«ni sanjal o Ada-
bi se imela vršiti ob priliki mladeni-škega sestanka kat. jugoslovanske mladino. Kor se je pa isti nenadoma preložil na drugo leto, je določilo vodstvo, da se vrši letošnja skupščina v nedeljo dne 17. septembra dopoldne v Ljubljani ob sklepu poučnega tečaja za režiserje. Upamo, da je ta termin najpriprav-nejši in tudi za udeležbo krajinskih zvez zelo ugoden, ker takrat že pone-hujejo m a'; i še in večje prireditve posameznih clrfstev in okrožij.
Dnevni red skupščine S. K. S. Z.
d n o 17. septembra 1911.
1. Poročilo zveze za Kranjsko, poročilo zveze za Štajersko, poročilo zveze za Goriško, poročilo zveze za Koroško.
Poročilo Zveze Orlov.
3.	Poročilo o Slovenski Straži.
4.	Organizacija a) pevskih zborov S. K. S. Ž.; b) gledaliških odsekov S. K. S. Z.; c) ženskih odsekov S. K. S. Z.; d) odsekov za prirodoslovne zbirke v izobraževalnih društvih S. K. S. Z.
5.	Jugoslovanska strokovna zveza.
6.	Slučajnosti.
Vsa društva,
ki žele poslati k skupščini delegate, prosimo, naj iste takoj določijo. Društva, ki pošljejo svoje člane k režiserskemu tečaju, lahko pooblaste iste, da zastopajo društvo. —- Dnevni red objavimo pravočasno.
Informacijske pole.
S. K. S. Z. v Ljubljani prosi vsa društva, da blagovolijo poslane jim informacijske pole takoj izpolniti in nam jih vrniti, ker se nam mudi radi društvene statistike in društvenega koledarčka. Ako bi katero društvo pole ne bilo dobilo, prosimo naj nam to blagohotno takoj naznan "osiali smo pole vsem društvom.
Pulti.
Več dobro ohranjenih pultov se ceno proda. Vsa pojasnila daje tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, »Ljudski dom«. Na izredno priliko opozarjamo zlasti tamburaške in godbene klube.
Iz Lorda.
Neki rojak, ki se zdaj nahaja v Lurdu, nam je poslal sledeče zanimivo poročilo:
V	soboto, 19. avgusta, so pripeljali posebni vlaki nad 60 tisoč romarjev (Pelogrinage national) in do 1200 bolnikov. Vlaki so prihajali cel dan in vozili romarje iz vseh delov Francije. Tako-zvani »beli vlak« iz Pariza jo sam pripeljal 270 bolnikov. Veličastna je bila procesija včeraj zvečer, katere se jc udeležilo na tisoče vernega ljudstva.
V	nedeljo, 20. avgusta, je pri popoldanski procesiji n e n a d o m a ozdravela neka mlada žena, ka-
tero šo na ndsilhici prirtesll. Ležala je kakih petnajst korakov od mene. Ko ji je dal škof blagoslov z Najsvetejšim, rekla je gospodični, ki ji je bila določena kot strežnica, da so bolečine pojenjale in se jako dobro počuti. Po končanih blagoslovih bolnikom sc je procesija z Najsvetejšim pomikala v svetišče. Kar naenkrat skoči bolnica iz no-silnice in hiti za Najsvetejšim — o z d r a v 1 j e n a ! Seveda so jo takoj zopet položili v nosilnico in jo nesli k zdravniškemu zboru. Vsled velike množice ljudstva, ki se je zbrala okoli zdravniške zbornice in vsled posla, ki som ga imel z ostalimi bolniki, nisem mogel šc poizvedeti imena in bolezni bolnice.
V L u r d u, 20. avgusta 1911.
Očividec.
Izseileniške novice.
List »Ave Marija« iz Rockland Lake, N. Y., za mesec avgust prinaša sledečo notico:
Posebna Iiomisija, ki je bila izvoljena, da preišče izseljeniške razmere po vseh izseljeniških postajah, zlasti na Ellis Islandu, je pretekli mesec za-slišavala priče za »za« in »proti«. Celo vrsto protestov je bilo in celo vrsto prič se je zaslišalo. Imel je besedo tudi naseljeniški komisar Williams. Nad 4 ure je govoril in dokazoval, da so vse pritožbe »neutemeljene«, da on »bra-tovsko« lepo ravna z naseljenci, da skrbi za nje po »očetovsko« itd. Listi so se norčevali iz vsega njegovega govora, ki ni bil drugega kakor velik amerikanski »bluff«. Williams je pač advokat in tega tudi tu ne more zatajiti. Po njegovih izvajanjih bi bil on »mučenec« izvrševanja postav in ljubezni do domovine. Kakor pravijo listi, se je baje izrazil, da je Amerika dobra stvar, zato si jo hočemo ohraniti zase. Da ravna po tem, se jasno vidi. Trgovski tajnik Nagel, baje Jud, je sicer dal nekaterim časnikom izjave, da je nasprotnik pretiravanja na Ellis Islandu, da je velik prijatelj naseljeništva, da bo odstranil vse nedostatke, vendar se je pa videlo med vrsticami, da nima resne volje, da je komisar delal kolikor toliko po njegovem navodilu in smislu. Zato ga listi trpko grajajo. Nekateri pravijo, da so nasprotni sedanjemu na-seljeništvu, ker so ti naseljenci izve-čine katoličani, mej tem ko so bili preje drugoverci. Če je to res, potem zaslužijo samo pomilovalen nasmeh vseh pametnih mož. Boje se »bavbava«, ki ga ni.
Pri vsej stvari je pa dobra stran to, da se bo naseljeništvo v resnici izdatno zmanjšalo, da bodo tisoči ostali doma, ki bi se bili drugače sem izselili. Tu imamo pa tako revne čase, da je lo težko življenje. Stotisoči so brez dola. Drugo loto so zopet volitve, pravijo nekateri, da bo zopot velikansko brezdelje, če ne naravnost kriza, kakor pred petimi leti. Torej je samo želeti, da bi nihče ne prišel sem, ker šc mi nimamo dela. Po večini državah delajo samo toliko, da zaslužijo svoj živež. V nekaterih premogovnih krajih delajo po dva ali tri dni na teden; drugod delajo vsaki dan, pa jim kompanije ne puste veliko narediti. Zato naj bi vsak-
do desetkrat f&je premislil, predno se izseli v Ameriko. Listi v domovini to le premalo poudarjajo in se ne zmenijo veliko ali prav nič za to, da bi ljudi odvračali od izseljevanja. Naj bi odseki Rafaelove družbe povsodi storili svojo dolžnost in širili misel: ostanimo doma !
V v V , • X X ✓s
Pretekli mesec javili smo, kako slabe razmere vladajo v Ameriki ter opozarjali izseljence, naj raje ostanejo doma, če nimajo posebno dobrega priporočila in zanesljivih ljudi, da jim za-morejo zaupati glede njih vabljivih trditev. — Nadalje smo poročali, da se ima vršiti velika preiskava na Ellis Islandu proti naseljeniškemu komisarju Williamsu, kar ste imeli priliko čitati ravno sedaj. Če tudi se je zagovarjal dolge štiri ure ter se navidezno delal nekrivega, vendar bo ta slučaj imel po našem mnenju dobre uspehe. V prihodnje bo gotovo imenovani komisar drugače ravnal z izseljenci na Ellis Islandu (v zadnjem času imenovan »Otok solz«). Gotovo je izprevidel, da je treba drugače ravnati, da ne pride zopet v konflikt z raznimi časopisi ter posameznimi pritožbami izseljencev na pristojnih mestih.
Naročajte se na amerikanski list »Ave Marija« za jugoslovanske izseljence; ta list prinaša razne važne novosti o naših Slovencih v Ameriki. —-List izhaja mesečno enkrat, stane za celo leto, poslan na dom, 1 K 50 vin.j naroča se pri Rafaelovi družbi, Ljub* Ijana, Dunajska cesta št. 32.
Uredništvo lista »Ave Marija« iz Rockland Lake, N. Y., poslalo je sedaj naslove vseh naročnikov v stari domovini Rafaelovi družbi v Ljubljani, da naj le-ta, razpošilja list čast. naročnikom. Blagovolite to vzeti na znanje, kateri ste dosedaj dobivali list direktno iz Amerike.
Pisarna družbe Rafaelove.
Idrijske novice.
i Občinska seja jc bila dne 22. av«
gusta t. 1. po pol 9. uri zvečer. Zupan se je v toplih besedah spomnil pokojnega podžupana Ivana Kokalj. Prečitali so nato zapisnik. Vršila se je volitev v svetovalstvo in bil po žrebu izvoljen Leopold Alič, v ubožni zavod pa je prišel na predlog J. šepetavca odbornik Franc Čuk. Pač so čudno dosledni na-prednjaki. Zadnjič niso hoteli nobenega mesta v odsekih, ker je bil ravnatelj dr. Beuk zoper to, sedaj pa je dr. Beuk na dopustu in naprednjaki so se pognali za prvo prosto mesto v odseku* Seveda ni bilo nobenega nasprotovat nja. — M e s t n a k 1 a v n i c a je bila zopet na dnevnem redu. Vnela se je živahna debata potem, ko je tajnik prebral zapisnik komisijskega ogleda s pripombami raznih prizadetih strank. Sprejet je bil z večino glasov predlog županstva, da-se za doslej dovoljeni denar kupi prostor pri Mat. Moravcu* Naša stranka jc predlagala, da se še napre j sklada za klavnico, ker je doslej sploh šele prvi obrok 16.000 K dovoljen« Županstvo pa naj razmišlja, ali se res ne da sedanje poslopje primerno popraviti, in če to res ni mogoče, naj se
vsak dan trikrat lačna in pravijo: ,Tl daj!,' in nič nc vprašajo : ,Kje boš jemal!' Pa saj Bog vc za nas.«
To sem še vedno našel pri našem ljudstvu: Kjer je bil križ večji, tam je bila vera in vdanost v božjo previdnost tudi vedno večja. Človek bi rekel, da jc križ prvi steber, ki podpira vero in vdanost; in kjer ni tega stebra, tam je vera na tleh.
»A kaj se ustavljamo! Kje je že na« ša cerkev?«
»Še pet minut imate do nje!«
»Tako, šc pet minut. Nalašč pogle« dam na uro. da vidim, čc bo res.«
Vzel sem brevir v roke in greda molil zadnji dve »hori«.
Pogledam na uro. Pet minut je že preteklo.
»Pozdravljen bodi, ljubi sv. Valentin!«
Tri sanjava okna v vrhnem delti svetišča so gledala nasproti. To so temne, črne oči, a iz njih gleda vsa prijetna pobožnost in pobožna prijetnost, ki je kdaj molila na tem svetem kraju.
Šc nekaj minut.
Cerkvenik je pozvonil in odzvonil k sveti maši. V klopi poleg prezbiteri-ja so pokleknili moji soromarji.
Moj prijatelj Janko je prvi daroval sveto mašo.
Za njim sem pristopil še jaz pred oltar.
»čoščen bodi, ti milostljivi oltar, in
tvoj dobroti ji vi patron, sv. Valentin!
mu, ki mu jc Stvarnik dejal: Gospoduj! A sedaj me jc ta mož spomnil druge, a bridke istiric iz raja: ^P rok leta bodi zemlja zavoljo tebe; trnje in o sat ti bo rodila.«
»A vseeno, prijatelj moj,« sein se poslavljal od kosca, »vseeno si večkrat zapojte:
Na svet' so res križi, težavo, pa nič nc porajtaj, moj brat: V nebesih nas čaka veselje, ga bomo vživali enkrat.«
Mož je molčal in se zamislil. Zdelo se mi je, kakor cla sc je njegova duša razlila v morje tolažbe, ki mu jo je prinesla misel na lepšo večnost. Vsaj njegove oči so veselo zažarele in obraz se je prijetno nasmehnil.
In zažvižgala in zapela je zopet ko-ščeva kosa in njegove misli so pele z njo, samo z enim razločkom: kosa je podirala cvetje, koščeva misel pa je klicala na dan cvetje iz lepših bodočih dni.
Ali eno sem ga moral še vprašati iz gole radovednosti. Oddaleč sem zaklical nad njim:
»Čujte! Koliko je še do vrha?«
»Še pol ure.«
»Čudno,« sem si mislil. »Ti ljudje ima jo pa ros kratkočasilo življenje. Trikrat, po pol ure že hodim, in vsak mi jc dejal, da jo do cerkve samo pol ure, pa še nisem pri njej. Tako-le kratkočasilo uro bi človek rad kje dobil. Seveda bi morala biti bolj čudna, a tudi urnr Čuden v Ljubljani iih nima.«
Poromali smo zopet pol ure čez precej strme čeri.
»Kje si romarska cerkev sv. Valentina?«
Na vse strani sem gledal, kje se iznad zelenih vrhov prikaže iskano, a še težje pričakovano svetišče.
Smreke strmo v nebo. Glej, tam se nekaj blesti! To bo! A ne! Bila je le pot, ki se je v beli vijugi vila navzdol.
»Nemara smo zopet zašli?«
»Ne! Nismo. Tam jc rdeče znamenje.«
Prišli smo mimo koče, kjer je gospodar ravnokar svojo deco privodil na dvorišče. Bilo je troje rdečih obrazov, veselih in zdravih.
»Dobro, vodo imate!«
»Ali bi jo radi pili?« je vprašal gospodar.
»Na vaših otrocih se vidi, da je dobra voda.«
»Tisto pa, gospod. Trideset let jo pijem, in še nisem bil nikoli bolan. Smrt pride k nam na vsakih osemdeset let in takrat vzame, kar je zanjo; a še takrat ne vselej vsega, kar je po osemdeset let staro.«
»Saj res. Veliko starih ljudi se vidi po vašem ohribju.«
»Kdor bi prišel k nam leta iskat, bi jih dobil dosti, a drugega je malo. Suša, suša, ta nam bo letos veliko vzela.«
»Vaše ajde so lepe. Pri nas v dolini ni tako.«
»Kje pa jo drugo? Glejte, ta-lo usta --in pokazal jo na svojo deco — so
ogleda po kakem glede lege in cene primernem kraju. Zakaj tega pač nihče ne more tajiti, da je travnik pri Morav-cu malo primeren, zlasti še, če se hoče ugoditi vsem pogojem, ki se stavljajo, koliko bi na primer klavnica morala od državne ceste mestu primerno bili oddaljena, glede sejmišča i. dr. — Dijaško i g r i š če, znani »žabji park«, ki so ga naprednjaki namenili za dijake, se dokončno opusti. Potegnil se je za ta prostor sicer še prav gorko bivši župan Šepetavec, pa brez uspeha, ker je kraj res popolnoma neprimeren. Glede električne razsvetlja-v e se dovole nove žarnice za gradom, pri sv. Trojici in pod Gorami. — Pri slučajnostih predlaga župan Š trav s, da se dovoli za stavbne izdatke 4000 K čez proračun, ker je premnogo opravičenih prošenj za poti in vodovode, preliminar pa je dobilo novo županstvo ob nastopu že skoro izrabljen. — Odbornik Kavčič vpraša, kako je z občinskimi deli; zdi se, kakor bi hoteli zavoziti na stara pota. Občinski odbor odda ja dela, nc sa-molastno župan, oziroma predstojništvo. Vnela se je daljša razprava o tem, pravega končnega sklepa pa ni bilo. Zakaj, to je gotovo, da s tem, če občinski odbor potrdi proračun, ni ,:e županu samemu dano na prosto voljo, kako razdeliti posamezne postavke. Odseki se predposvetujejo, sklepa se potem v občinski seji, in te sklepe izvršuje predstojništvo. Tako bi bilo najbolj v redu. — Trgovec Valentin Lapajne je naročil avtomobil za osebni in tovorni promet. Občinski odbor ne bo nasprotoval potrebni koncesiji. Odbornik Šepetavec vpraša, kaj se namerava storiti, da bo o r o d j e požarne b r a m b e zopet pod streho. ker se mora spraviti iz nekdanjega gledališča, ki se priredi za ljudsko dvorano. Župan odgovori, da občina nima na razpolago primernega prostora, slišal pa je, da bo erar zase priredil tak prostor, kjer bo lahko tudi orodje požarne brambe. V tajni seji se je sklenilo dati Alojziju Uršič, občinskemu odborniku, 60 K za napravo nekega jarka. Čemu je ta stvar pravzaprav prišla v tajno sejo, se je zdelo marsikomu čudno, ker se o vsaki električni žarnici javno razpravlja.
i Upravno sodišče je pretočeni teden dostavilo razsodbe o pritožbah mestne občine idrijske proti več odločbam deželnega odbora kranjskega. Dne 4. aprila 1911 sta se vršili namreč dve obravnavi radi teh pritožb na Dunaju. Pri prvi seji se je šlo za 8193 K 62 h, ki jih je županstvo ustavilo med izdatke v računu za leto 1908. Šla je ta vsota za prezidavo čitalnice, dasi županstvo ni bilo opravičeno prezidava ti, ker ni imelo še v rokah pravomočnega dovoljenja, nadaljevalo je z zgradbo vkljub prepovedi deželnega odbora. Ko je županstvo izdalo letni račun za leto 1908, je ustavilo tudi navedeni znesek med izdatke. Pri deželnem odboru jc bil vložen proti tej postavki ugovor, ki mu je deželni odbor ugodil ter ukazal zgora j navedeni prebitek prenesti na leto 1909.
I Mestna občina se je pritožila radi tega na upravno sodišče, ki je izdalo sedaj na to pritožbo naslednjo rešitev, ki jo objavljamo v polnem obsegu, ker so naprednjaki svojčas toliko govorili o kri-vičnosti in pristranosti deželnega odbora. -- Št. 3789 iz 1911. U. s. V imenu Njega Veličanstva cesarja! C. kr. upravno sodišče je pod predsedstvom c. kr. senatnega predsednika Truxa, v navzočnosti svetnikov c. kr. upravnega sodišča Malnič, Krupsky, dr. Weingar-ten in Sr. Sachs, dalje zapisnikarja c. kr. svetniškega tajnika barona pl. Gla-ser o pritožbi mestne občine idrijske proti odločbi deželnega odbora vojvo-dine Kranjske z dne 8. marca 1910, številka 3685, zadevajoči črtanje neke postavke med izdatki v letnem računu za leto 1908, razsodilo po javni ustni obravnavi, izvršeni dne 4. aprila 1911, in sicer po zaslišanju referentovega poročila, kakor tudi pojasnil dr. Franca Novak, odvetnika v Ljubljani, zastopnika pritožbe, in protipojasnil dr. Ivana šusteršič, odvetnika v Ljubljani, zastopnika tožene oblasti: Pritožba se kot neutemeljena zavrne. Pritožiteljica je dolžna toženi oblasti povrniti stroške obravnave pred c. kr. upravnim sodiščem v odmerjenem znesku 200 K (dvesto kron) tekom 14 dni po dostavljenju razsodbe proti siceršnji rubežni.
i Razlogi razsodbe. Na pritožbo Fr. Oswald proti letnemu računu za 1. 1908 je deželni odbor z odlokom z dne 8. marca 1910, št. 3685, določil, da se ima od zneska 8936 K 42 h, ustavljenega pod izrednimi izdatki točka V., kot strošek za prezidavo mestne hiše št. 509 izločiti znesek 8193 K 62 h, ker ni bilo občinsko predstojništvo opravičeno izdati navedeni znesek za popravilo omenjene hiše. Ta. odločba je utemeljena z razlogom, da je bil sklep občinskega odbora idrijskega z dne 10. aprila 1908 glede prezidave mestne hiše št. 509 na pritožbo Franca Oswald in tovarišev z odlokom deželnega odbora z dne 8. maja 1908, št. 6463, razveljavljen in da je vrhutega deželni odbor dne 8. maja 1908 brzojavno naročil občinskemu predstojniku, naj s prezidavo počaka do pravomočnosti sklepa občinskega odbora z dne 10. aprila 1908. Vkljub temu je občinsko predstojništvo nadaljevalo zgradbo. Stroški, ki so nastali vsled tega samolastnega jiostopanja ob-. činskega predstojništva idrijskega, se ne smejo pokriti iz občinskih dohodkov, ampak morajo poravnati te stroške one .o^ebe, ki so jih povzročile s svojim protizakonitim postopanjem. Po odobrenju za tehnični načrt in koleke izdanega zneska 742 K 80 h je preostalih 8193 K 62 h izločiti iz letnega računa, s čimer se blagajniški prebitek, izkazan v znesku 24 Iv, zviša na 8217 K 62 h. To vsoto je prenesti kot prejemki a postavka v letni račun za leto 1909. V kolikor vidi pritožba mestne občine idrijske v izpodbijani odločbi deželnega odbora kršenje občinam zakonito zagotovljene avtonomije in pravice svobodnega razpolaganja glede uprave občinskega imetja, je upravno sodišče spoznalo, da se tudi pravica svobodne-
ga določevanja občine po § 28. občinskega reda giblje edino v okviru določil državnih in deželnih zakonov, torej v kolikor občinski red sam izjavlja, da se sklepi občinskega odbora dajo izpodbijati po instancah, jc s tem postavno omejena pravica svobodnega določevanja občine. Glasom 8 66. obč. reda za Kranjsko po izdaji zakona z dne 10. npr. 1881, dež. zak. št. 7, ima pa vsak obči-nec pravico proti letnemu, od občinskega predstojnika predloženemu računu svoje opombe predložiti občinskemu odboru in po § 91. obč. reda vložiti proti tozadevnim sklepom občinskega odbora pritožbo na deželni odbor, ki je poklican, da presoja ne samo v formel-nem, ampak tudi v stvarnem oziru sklepe, ki jih jc napravila občina, izvršujoča, pravico svobodnega določevanja. Ako je torej deželni odbor v predloženem slučaju na pritožbo opravičene stranke stvarno presojal o grajani točki letnega računa za leto 1908 ter našel, da se tej pritožbi ne more odreči opravičenost, izvršil jc deželni odbor s tem izrekom le zakonito mu pristoječo pravico. V tej pravici presojevanja, ki jo ima deželni odbor kot višja oblast, torej ni mogoče videti protipostavnega omejevanja občinske avtonomije. Na-daljni ugovor, da ni bilo vprašanje o prezidavi mestne hiše št. 509 šc pravo-močno odločeno, oziroma da je bila pritožba na upravno sodišče proti razsodbi, ki jo je deželni odbor izdal o tej sporni zadevi dne 1. oktobra 1909, številka 10.437, še nerešena in se vsled tega deželni odbor v tedanjem stanju postopanja še ni mogel izreči o potrebi prezidave, je našlo upravno sodišče neutemeljen, ker po § 17. zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 iz 1876, pritožbe na upravno sodišče zakonito nimajo odloživne moči in ni bil od poklicane upravne oblasti dovoljen nikak odlog v zmislu tega zakona. Kar zadeva daljni ugovor, da je bilo postopanje pomanjkljivo, je pripomniti, da se je pritožujoča občina vsled poziva deželnega odbora ponovno izjavila o izpodbijanih stavbenih stroških (poročilo z dne 13. julija 1909. št. 979. z dne 18. februarja 1910, št. 246 i. v. d.), tako da ji je bila zadostna prilika podana za varstvo njenih pravic v tej sporni zadevi. Ker je dalje v izpodbijani razsodbi izrečeno, da se stavbeni stroški v znesku 8193 K 62 h nastali vsled samovoljnega postopanja občinskega predstojništva, ne smejo pokriti iz občinskih sredstev, ampak morajo za ta strošek skrbeti one osebe, ki so ga. povzročile s svojim pro-tipostavnim postopanjem, vidi pritožba v tem izreku poseganje deželnega odbora v civilnosodni delokrog, češ, da vsebuje ta izrek razsodbo o zasebno-pravni povrnitvi škode. V tem oziru je sodišče spoznalo, da avtonomne oblasti pri presojevanju od občinskega predstojnika predloženih občinskih računov vsekakor niso poklicane, da bi nalagale enemu ali drugemu delu zavezanost h kaki povrnitvi, da bi torej izdale razsodbo o kaki povrnitvi, vsled katere bi bila rubežen mogoča, marveč se morajo le pravnim potom ugotoviti zahteve
po povrnitvi, utemeljene na odgovornosti občinskega predstojnika, ki je določena v § 60. občinskega reda. Deželni odbor pa je v svoji razsodbi na pritožbo le določil, da jc izločiti iz občinskega računa večkrat navedeni stavbni strošek. Dostavek v utemeljevanju, da morajo skrbeti za pokritje tega izdatka one osebe, ki so ga povzročile s svojim protizakonitim postopanjem, se že vsled tega ne more pojmiti kot razsodba o povrnitvi, ker niso zaznamovane osebe, katere zadene krivda po mnenju deželnega odbora. — Pritožba pobija ukrep deželnega odbora tudi v tem, da se je prištela črtana postavka izdatkov blagajniškemu prebitku. Sodišče je našlo pritožbo tudi v tej točki neutemeljeno, ker se kaže ta ukrep le kot logična posledica črtanja večkrat navedene postavke izdatkov. — Končno je ugovoru zastopnika pritožbe, podanem v javni ustni razpravi, češ, da gre le za izdatke za potrebna popravila mestne hiše št. 509, ne pa za stroške za prezidavo te hiše, ki je bila predmet razsodbe deželnega odbora, odgovoriti, da manjka za to trditev v predležečih spisih vsake oporne točke. —- Vsled te-ga je bilo pritožbo v celoti zavrniti. —-Dunaj, dne 4. aprila 1911. — Truxa m p. — Glaser m. p.	,
Jeseniške novice.
j Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je pretekli torek peljal skozi Jesenice v Pulj. Na kolodvoru je izstopil in se prav prijazno razgovarjal z vseučiliškim knjižničarjem dr. Žibertom, iz benediktinskega reda, ki se mudi na Jesenicah. Prav laskavo je hvalil lepoto kranjske dežele.
j Izlet in romanje h Gospesveti na Koroškem napravijo v nedeljo, dne 3. septembra vse krščansko - socialne organizacije na Jesenicah. Odhod z Jesenic ob 5. uri zjutraj, povratek ob 9. uri zvečer. Kdor se želi pridružiti, naj se zglasi do četrtka v Delavskem domu na Savi ali pa v župnišču. Vozna cena bo znižana. Kdorkoli utegne, naj poleti ta dan na »lavno božjo pot med koroške brate!
j Družinski zabavni večer priredi kat. delavsko društvo jutri, v nedeljo zvečer na dvorišču konsumnega društva na Savi pri mizah. Obenem bo ski-optikon pokazal okrog 160 zanimivih slik različne vsebine. Vstopnina 20 vinarjev. Ob slabem vremenu se vrši prireditev v dvorani Delavskega doma.
j Sociji tudi nočejo še voliti. V »Zarji« pišejo: »Slavno c. kr. okrajno glavarstvo bi najboljše storilo, ko bi vse volivno delo zavrglo in poslalo na Jesenice vladnega komisarja, ki naj vse volivno delo iznova začne.« Zakaj neki? Ko so vendar poprej vsi vpili, da naj bodo hitro volitve! Ali hočejo liberalci in sociji voliti, ali ne, to nam Je prav vseeno. Ampak, da c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici tako zelo iZr kuša našo potrpežljivost, to se nam zdi neumljivo. Mi hočemo volitve, potem pa naj sedijo magari sami sociji v ob-
Tu torej je objokana mati izprosila zdravje svojemu otroku. Ob tem oltarju je klečal mož s hudo boleznijo v glavi — in bil je ozdravljen. Na teh stopnicah je stal mladenič z neznosnim trganjem po vseh udih — in bil je okrepčan in poživljen. Po tem svetem tlaku so se drsala okrog oltarja vdana kolena bogaboječega dekleta; globoko rano je nosila na svoji roki— in kmalu potem se ji je zacelila. Tam zadaj v klopi je klečal oratar, sključen in potrt: Polno dela na polju, pa je živina obolela. Sv. Valentin je uslišal prošnjo: čez par dni je bilo že vse polje lepo zorano in zravnano. Ob tej svetinji sv. Valentina je ječala vdova: Kočo ji hočejo prodati, in kam pojde sama z otroci. A sv. Valentin tega ni dopustil: še danes gospodari njen sin na rodnem domu.«
»A kdaj se je vse to zgodilo?«
»O, maloverni bratje, ne vprašajte, kdaj? To se ni zgodilo enkrat, to se je zgodilo stokrat in tisočkrat. Po vsej slovenski zemlji gre med vemim ljudstvom velika hvala o sv. Valentinu.«
In danes prihajam k njemu jaz.
»S kakšno prošnjo?«
To naj ve le Bog in sv. Valentin. Odšel sem iz cerkve. Prijazen griček, ki se dviga na desno poleg cerkve, me je zvabil k sebi.
Oj, ta pogled, milobe poln!
Vas: Zlato polje! Kaj ne bi bilo zlato. ko te solnce dan za dnem obseva z zlatimi žarki.
Vas: Češnjice! Kako morate biti ve lepe šele v črešnjevi pomladi. To vas mora biti vesel vaš župnik in naš znanec Pavel Perko. Tam pod črešnjevo senco bi se dale napisati pestre slike in črtice »z naših gor&«.
Kolika izprememba v teh gričih in grebenih, v teh grapah in prepadih, v teh ])laninah in dolinah. Vse tako tiho in mirno in vendar vse tako živo in zgovorno. Vsaka cerkev pridiga in vsaka hiša pripoveduje bajke, lepe bajke iz davnih dni . . . »Enkrat je bilo . . .«
»Zares! Enkrat je bilo in ne bo nikoli več. Takrat je bilo, ko je noga prvikrat odrinila zibel od sebe, ker vzraslo telesce zibeli ni več potrebovalo. Takrat je bilo, ko je otrok utekel materi iz veže, ko se je sklonila v poč, da pogleda za ognjem. Otrok pa je hitel z mladim ognjem venkaj pred hišo. Vsa stvarnica mora vedeti, da on že hodi. Veseli se, stvarnica, kakor se veseli otrok svojega velikega dejanja, ker je že shodil in hodi. Srečen otrok! Vse gleda nanj, od bele rože v travi do modrega očesa jasnega neba. Takrat je bilo . . . Angel je hodil po vrtu s tihimi koraki in čuval otroka, da sc niu ni kaj žalega zgodilo. In če je zajokal . . . Ah, moj Bog! Od nekod se je stegnila nevidna. roka, in obrisala solzo in bol je bila pozabljena. Takrat je bilo . . .
A bilo je samo enkrat in ne bo nikoli več.«
To so bajke gorskih koč. A v davnih dneh so bile te bajke resnica.
Sprehajal sem se po ravnici Lim-barske gore.
V senci maklenovega grmovja sem zagledal speče dete. Pa ne, ko bi bilo to ono dete, o katerih sem preje pravil. Res! To je eno izmed onih.
Blaženo dete!
Moje oko se je zagledalo vanje.
Kako je sem zašlo? Na božjo pol je prišlo in sedaj se v tem tihem raju od-počiva.
Jaz mislim, da je moral Gregorčič videti otroka v takem blaženem položaju takrat, ko je zapel: »Pogled v nedolžno oko«.
A to dete je spalo.
A, pst! Če ni to angel?
Spomnil sem se na Sassoferratove angelce v cerkvi sv. Sabine v Rimu.
Ravno taki zlati kodri, ravno take oči, samo da so te rahlo priprte, ravno take ustnice — živi rubini, obraz in roke bele, kakor od alabastra.
»In meni v njem leskeče
odsev nekdanje sreče . . .«
Sklonil bi sc predenj, pa bi poljubil la nebeški obraz. Ali večje kakor moje dopadajenjc nad stvarjo je bila moja hvaležnost do Stvarnika, ki nam je ustvaril te čudovite stvari.
Okrenil sem se in pogledal v nebo s hvaležnim pogledom.
Pri tem sem zadel ob maklenovo vejevje; zašumelo je in otrok se je prebudil in vstal.
Pogledal me je in ni se me zbal.
»Taka si kot angel!« sem izprego-voril.
»Ja, angel! Ko bi grehov ne imela!«
»V tvojih nedolžnih očeh ni greha.«
»Ja, smrtnega že ne. Pa so mali.«
»A ti sc kmalu izbrišejo.«
»Kadar grem k spovedi, mi spovednik pravijo: to še ni smrten greh, samo varovati se moraš.«
»Ali hodiš rada k svetemu obhajilu?«
»Rada! Včasih kar ubežim.«
»Ali ti kdo brani?«
»Ja, drug ne, kakor moja. slabost. Včasih mi postane slabo, če sem predolgo tešč.«
»Kaj bi rada bila, kadar odrasteš?«
»Ja, ne vem. V samostan bi pa rada šla, ali bi vi mogli storiti, da bi šla jaz v samostan k Uršulinkam — v Škofjo Loko?«
»Dete, toga ne morem.«
Ne vem, doklej in kako bi se še pletli pogovori s tem nedolžnim otrokom, da naju niso zmotili drugi romarji, ki so prišli na ravnico.
Čez pol ure — na Limbarski gori je vsak čas preračunjen na pol ure — čez pol ure torej smo odšli s prijazne ravnice v cerkev, da se poslovimo od sv. Valentina.
Božji mir mi je legel na srce, ko sem odhajal iz cerkve. Ako ni bil božji mir, pa je bilo vsaj verno zaupanje, da bom uslišan . . .
Ako ne, bomo pa voljno nosili svoj križ, kakor doslej, še zanaprej. Tako voljno, kakor ona stara žena, ki sem jo srečal nazaj grede sredi pota na Limbarski gori.
Stara je štiriinosemdeset let in vsa oslabela — a mora mladima težko delati s svojo izsušeno roko, da zasluži svoj trdi kruh.
Odkril sem se in jo v slovo toplo pozdravil v spoštovanju do skrivnosti težkega križa, ki ga žona tako vdano nosi. Sveta vsaka zemlja, kjer stoje taki križi!
. Čez dvakrat pol ure smo bili pod goro. In čez šestkrat, pol ure pa že doma, z veselo mislijo: »Kdaj pojdemo zopet na Limbarsko goro?« Nemara smo bili na gori več kakor pol ure? A če je bilo več, sem pozabfl od same romarske radosti.
finskem odboru. Sicer pa več o tem na protestnem shodu, ki ga bomo morali bržkone sklicati v kratkem.
Občinske volitve u občino Veliko Loko.
V okolici Si Lorenca in Velike Loke pa prav do Trebnja in Čateža se je vgnjezdfl najhujši kmečki liberalizem, ki se je rodil in redil v gostilnah, kjer je skoro edini pogovor zabavljanje proti veri, duhovnikom in naši stranki. Nekateri so zašli tako daleč, da sploh ne izpolnjujejo svojih verskih dolžno, sti, drugi pijančki, ki za glaž vina vse *tore, večina pa zaslepljenci, ki ne vedo za kaj se gre. Nasledki se kažejo v grozni posirovelosti mladine, od katere je bil zadnji poboj na Čatežu le mali dokaz.
Pri lanskih občinskih volitvah so zmagali liberalci v dvph razredih in zagnali velik zmagoslaven halo v »Narodu«. Kako in s katerimi pripomočki so zmagali, rajše molčimo. Volitve so bile ovržene od deželi.e vlade.
Na 23. avgusta i. 1. So bile določene nove volitve, \gitaeija so je začela kakor vselej. tal<o i udi zda j z lažmi o naši stranki: Gre se za lo, če boste one krone (za socialno zavarovanje) plačevali. Boš videl, kako boš plačeval! Gre za to, če boste od vina v lirami!) davek plačevali. Gre so za cesto čez Hoje . . . Kdo bo farjem- verjel? . . . Pokazati niso imeli ničesar, kar hi oni storili za kmeta. Naš liberalec, zna le zabavljati, kleli in pili. Potem so napravili strastno agitacijo po celi občini in izven nje. Navadno sta hodila dva ali tudi trije od hiše do hiše. šli so tudi v sosednje občine in počastili skoro vsakega volivca s svojo sitnostjo. Vse je bilo na nogah. Posebno od žensk so hoteli imeti povsod pooblastila.
Pri t eni seveda tudi mi nismo spali. Ljudje o >c xače'i zavedati in so razvili skoro v vsaki vasi najuspešnejšo agitacijo proti liberalnim divjakom. Liberalci pa so do volitve vpili: »Naša zmaga je popolnoma gotova!«
Tako je prišla odločivna sreda pred sv. Jernejem. Že ob 7. zjutraj so se začele naše trume vsipati od vseh krajev. Liberalni vodje so bili poparjeni. kakor bi jih s kropom polil. Zvečer je po>lal znan izid glasovanja. Liberalci so ohranili podobčino Veliko Loko. katero smo mi prvič naskočili, in dosegli tako znatno manjšino, da imamo najboljše upanje za naprej, ohranili Mali Videm. Tu nismo upali na zmago. A' drugih podobčino h liberalci skoro v pošle v ne pridejo. Najboljši je trebanjski Škovec, kjer je bilo naših 65, nasprotnih Dolga njiva v Št. Lo-rencu 37 in 10. Tudi Čatež in Štefan sta ee tako držala, da bo liberalce minilo veselje v takih naših trdnjavah poizkušati svojo srečo.
Katastrofa je pa prišla v razredih.
Vedno se bahajo: Mi smo največji davkoplačevalci. Prvi razred pokaže našo sijajno zmago 105 proti 68. Naravnost uničevalen je pa izid drugega razreda. Številke 188 naših, 82 nasprotnih! Tiho so odšli vinski liberalci iz gostiln in se kar izgubili vsak na svoj dom, našim je radost papolnila srca: »Pravična stvar je zmagala!« čudno to ni, ko ljudje vidijo naše delo za kmetovo srečo. Na Čatežu imajo hranilnico, ki tako uspešno deluje, imajo čistilnik vina in motor za mlačev. V št. Lorencu je mlekarna že stotisoče dala kmetom za mleko, naglo se izboljšuje svinjereja,
napravile so se gnojne jame v takem številu, kakor malokje drugod. Le le.tos smo preskrbeli ljudem 57.200 kg super-fosfata po znižani ceni, preskrbeli najboljša semena in dosegli od fleželiie vlade 1600 K podpore za revne, katerim smo preskrbeli turšice po znižani ceni. Vse našo delo je imelo za cilj le občno korist.
Ljudje vidijo svoje resnične prijatelje in gredo za nami.
žm
Marljivi odbor tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva je svojim članom in somišljenikom s skupnim izletom v romantični Bohinj prcskrbel res nekaj veselega, koristnega iu razvedrilnega. Razveselilo in razvedrilo se bo verno delavstvo v svežem gorenjskem zraku, katerega zlasti letos v dnevih suše in vročine potrebuje kakor riba čiste vode. Koristil bo izlet mnogim, ki lepe Gorenjske razun kvečjemu do Brezja še niso videli. Saj nas bo železnica vozila mimo najvažnejših točk divne Gorenjske. Videli bomo starodavni Kranj, lladol jico, živahne Jesenice. Preko romantičnega Vinlgarja »leteli« bomo mimo »bisera« Kranjske, svetovnoznanega Bleda. Od tu bomo zavili, vozeč se mod bogatoobraščenimi gorami, proti cilju našega izleta, proti Bohinju. V,spored po Bohinju je tako razvrščen, da sc bodo izletniki seznanili lahko z vsemi znamenitostmi Bohinja in ježeva. Dopoldansko sv. opravilo bo pri sv. Duhu tik jezera, popoldansko pa v Srednji vasi. Tako bo tudi v dušnem oziru izletnikom postreženo. Za petje bo skrbel društveni moški in mešani pevski zbor, ki se bo polnošle-vilno udeležil izleta. Za točno postrežbo bo tudi preskrbljeno. Če bo kdo opešal, mu bodo vozovi na razpolago. Vse kaže, da je upali, da bomo ob času tega skupnega izleta iz srca zapeli: »Na Gorenj-ščem je fleten . . .« — Cenjeni somišljeniki in somišljenice porabite lepo priliko, ko se boste z malimi stroški udeležili res pravega, neprisiljenega veselja in razvedrila. Ako se še niste javili za izlet, blagovolite to storiti vsaj do ponedeljka, t. j. do 28. avgusta. — Vozni listki slanejo po 3 K 80 vin. Dobe se v župnišču ali pri g. Fr. Gorjupu, delovodji v tobačni tovarni, ali v kon-sumu na Glincah ali v Ljubljani. Na veselo svidenje!
Iz Senllerneja.
V Šentjerneju že tri dni pobijamo klerikalnega z m a j a s papirnatimi granatami.Ali kaj, ko ta strašna zver noče poginiti! Mu odbiješ eno glavo, pa mu takoj sedem novih zraste. Mrzla zona liberalcem kosti pretresa. Bomo že sporočili, koliko glav mu je zrastlo. — Vaš popis celovške razstave odgovarja do pičice resnici. Tudi sam sem pred štirinajstimi dnevi razstavo poselil. Povsod me veseli gledati napredek človeškega duha, bodisi že pri Slovencih ali Nemcih. A pri obisku 1e razstave sem bil res razočaran v — negativnem pomenu. Pri vstopu mi hitro prileti nasproti mlada amaconka ter hiti pripenjati nacionalno kokardo na jopič. Stoj, punca, pravim, tega jaz ne maram! Velečastni, boclete v razstavi preveč nadlegovani, ako lega znamenja nimate. E, se bom že obranil, saj imam solnčnik. Ko pa dalje idem, zrem popolno prazne pro-
store. Videl nisem drugega, nego desno
in levo same gostilniške paviljone ter napise: »Reiningliaus«, »Puntigam«, »Marzen-Bier«. Prostori vsi prazni, mislim. da nas v vsej razstavi ni bilo obiskovalcev dvajset. Tam na koncu je bila neka zračna železnica — največja zanimivost v vsej razstavi; a ta jc bila z deskami zaplonkana, da nisem mogel videti, ka je pravzaprav. Z veliko nejevoljo in indignacijo sem zapustil razstavni prostor ter takoj napisal prijatelju razglednico: Če hočeš videti ironijo razstave, pojdi v Celovec! — Ze zopet požar! V četrtek dopoldne je pogorelo v Tomažji vasi fari belo-cerkniški — osem gospodarjev! Bes je, da nesreča nikdar ne počiva, a vendar je zopet res, da so nesrečo dostikrat ljudje sa.mi krivi. Zato se svetuje, naj bi č. farni predstojniki večkrat na leto svoje farane na čuječnost in previdnost z užigalicami in pepelom opozorili. Poznamo župnika, ki ima lepo navado, da vsakokrat, kadar se oznanja kaka zbirka za pogorelce ali je v obližju bila kaka požarna nesreča, svojim faranom priporoča, kako skrbno naj shranjujejo užigalice, zaklepajo v predalnike, da ne pridejo otrokom v roke; ženske pa naj skrbno gledajo, kam stresajo pepel. Tudi se priporoča, da bi v taki suši kakor je sedaj, pri vsaki hiši imeli pripravljeno vodo v večjem čebru ali kadi. Na prvi odpomoči jc veliko, če ne — vse ležeče!'
Na semnju v št. Jerneju so ljubljanski mesarji kupili vole prve vrste kilo po 87 do 88 h na živo vago; kako pa meso prodajajo? Ni pravega razmerja. Novomeški mesarji, ki imajo še ugodnejše, stališče, ker kupujejo neposredno pri producentu in ne na sem-njili, pri kozarcu vina in golažu v njihovih gostilnah se gliha ali na čez ali na vago; »le tebi toliko dam, ker te poznam in te imam rad; kar udari!«; in kmet v zadregi udari. Meso ima pa še vedno isto visoko ceno. Udarjen je kmet in konsument, oba sta brez pravnega pomočka izročena špekulanstvu.
TržiSKe novice.
Kinematograf je zašel tudi k nam. Lastnik si je izbral ta čas menda zato, cla lahko tudi mladina, ki ima počitnice zahaja vanj. Prepovedano je od šolskih oblasti brez dovoljenja šolskega vodstva posečati količkaj dvomljive predstave. In take kaže tudi ta kinematograf. Na sporedu z dne 20. t. m. je bila točka 2. Sumljiv soprog, 3. Zapeljivka itd., gotovo stvari, ki so vse prej nego podučne. — Poživljamo pristojne oblasti, na napravijo konec takemu zapeljevanju k nenravnosti. Stariši, ne pošiljajte mladine k takim predstavam !
Osebna vest. Odbor podpornega
društva črevljarskih pomočnikov je v svoji nedeljski seji izključil sodruga Jožefa Bukovnika iz društva, ker venomer napada oziroma povzroča napade v »Zarji« na razne neljube mu osebe.
Izlet na Koroško in sicer v Podlju-belj napravi telovadni odsek Orel jutri 27. t. m. v krojih. Odhod zjutraj zgodaj iz Tržiča. Ob 8. uri bo sveta maša Pod-ljubelom. Popoldne bo v Delavskem domu nastop telovadcev ter domača zabava, katero prirede ondotni člani delavskega društva. Treba je, da se sosedje, ki streme za istimi cilji vedno bolj spoznavajo in sprijaznijo. Na večer
povratek čez Ljubelj. Izlet se napra kajpada samo ob ugodnem vremenu.
Pododbor gorenjske dijaške zve;
je napravil minolo nedeljo socialni t čaj. Zjutraj so imeli dijaki sveto mai ob 8. uri. Pri loj je popeval v to sesta ljen zbor. Ob 11. je bilo 1. predavanj Predava! je jako poljudno visokošoh g. Mohorič o državnem in finančnei gospodarstvu, o katerem je nadaljevi v popoldanskem predavanju. To slei nje je bilo manj dobro obiskano, del* ma radi ugodnega vremena, delom radi nekaterih drugih ovir. — Žveči so naši dijaki priredili predstavo godbo in igro »Sv. Vid«. Dvorana je b la nabito polna občinstva, ki je živahn pozdravljalo mlade, nadarjene gode in igralce, ki so se vživili v svoje vlog in jih vrlo dobro prednašali.
Splošna delavska bolniška in po< porna blagajna jc tudi v letošnjei letu dobila izredne podpore. Nedavu ji je slavna Kranjska hranilnica nakit nil-a 200 K, te dni pa je veleslavni dei odbor nakazal podporo 150 K. Za vel kodušno podporo izreka odbor najtoj lejšo zahvalo.
Za novo župnijo Lom je imenova č. g. Jakob Ogrizek, dosedaj župnik Št. Lambertu. Novi g. župnik nastop župnijo L septembra.
»Naša Moč«, glasilo krščansko-sc cialnega delavstva se prodaja odslej trgovini g. Petra Gregorec na Glavner trgu.
iz Višole Gore.
Grozna suša vlada v višnjegorsi okolici. Mesto otave kažejo senožeti go la rjava rebra. Ajda, glavni tukajšnj pridelek, je popolno uničen. Enak slabo je z drugimi jesenskimi pridelki Korenja in repe ne bode nič, zato bodi morali ljudje neopitane prašiče prodat za slepo ceno. Prva polovica leta je bili dobra, dosti sena in strni. Toda v te suši zlasti hribci nimajo kaj za živim odkositi, zato povsod že s suho mrvi krmijo; predno bode jesen, bodo polo vico pokrmili. Češplje so kazale dobro ali vsled suše odpadajo. Hribske vas nimajo nobene vode. Studenci in potok imajo le malo množino vode. Dežja n bilo že poldrugi mesec. Pričakoval smo prav dobro letino, pa sedanja su ša nam bo uničila vse naše upe. — i kotel, v katerem se za prašiče kuha, j padel triletni sinček Antona Grčmana Leskovca pri Višnjigori, kjer se je taki oparil, da je kmalu potem umrl. — Pi farni cerkvi se je sezidal prostoren ii čeden Društveni dom, ki bo v kratken dodelan. Več o njem in o tistih, ki ima jo za to zasluge, o priliki otvoritve, k bode še letos. — V tej suši, dne 22. av gusta, smo merili množino vode našil studencev, ki imajo to prednost, da po leg izborne vode ležijo po 50 do 70 me trov nad dolino tako, da bi zamogli vet sodni okraj višnjegorski in morda 31 doberniško planjavo z vodo preskrbeti Studenec.Jerom ima šest in pol litra Kosca pa sedem in pol litra na sekun do, torej oba M- sekundnih litrov ob te suši. Seveda sta oba studenca sedaj poi normalno množino vode. Drameljci ima pa 2-5 litrov vode na minuto. Tem peratura vseh teh voda je 11 stop. C.
Spominjajte se pri vseh prire ditvah, pri vseh veselih in žalostni! dogodkih »Slovenske Straže"!
»Ti s pa en fejst, priden fant. Tu morm pa rečt: tku delounga čluveka, kokr s ti, ni pud iblanskem zguno-vem!« Šmajhlou se m je gespud dohtar Taučar zadnč, ke sma se srečala na Brege, »če b biu jest narnest tebe, b že rdauni Iblan fige pukazu in šou vil na dežela. Viš, na dežel jomraja, de jm delouneh Idi manka. Tam b biu zate pule; lam b ti lohka naprej pršou. U Iblan se zastoju ubijaš in fretnreS, tle na u ukol nč iz tebe. U Iblan nas je dosl, ke sma za del, če žc prou ne tku, kokr s ti; ke nas je pa velik, pa že tud
lohka usc uprauma sami in tebe na uma Buh ve kuku pogrešal. Pepe, kalna dežela se prešel; u kašn luštn kraj se prešel, pa. uš vidu, dc u bulš z-ate.«
»Kuku je pa tu, de sa me začel na-enkat pregovarjat, de b šou na dežela?« začudu sm se. nalaš. »Če sm du zdej lolika živu tle, no pa če prou ne lohka, živu sm pa le; um že še tud ud zdej kok naprej rinu. Uni, gespud doh-tar, menile špekuliraja iz nlana tku, kokr sa iz gespudam placrešpehtarjam, al kokr se je na kmeteli imenvou: živi-nazdraunikam llibnkarjam. Nega sa puslal na kmete brunda toučt in sam-ga sebe zatajvat; jest se pa na pestim tku putegnt, kokr se je on pustu, gespud dohtar. Na kmeteh je treba res delat, iz rukam delat in nc iz jezi-kam —«
»A mi iz jezikam delama, kaj?«
»Uni tud iz jezikam na delaja, tu je res; ampak uni iz jezikam list pu-deraja, kar sa druh iz glava naredi. Veja, tku je!« Zafrknu sm gespuda dohtar Taučarja, ke se m je prou res fržmagal, de me ma tku za mm m n ga, de rnu um šou res na lini, kokr "mu je šou gespud Bibnkar. »Na u Janez pr men kaše pihu, ne. Le dobr nej s za-merkaja. Jesl ustanem u Iblan, pa če sc lisi lehernjfi na glava pustaute. Kdur nima slabe vesti, se ni treba mu mene nč bat.«
»A misleš, Pepe, dc se te jest bu-jim ? Če tud moja vest ni Buh v6 kuku dobra, al bujim se to pa use glih ne. Ti nimaš take bombe, de b pršla men du žiuga. Le verjem, de je res. Jest t le dobr čm, zatu sm t nasvetvou, de pust ta nahvaležna Iblana. Puglej mene, puglej moje prjatle! Usi se m ar tram a in ubijama glave, kuku 1) Iblan dobr sturl. Pa misleš, de je kašn prznajne? Prou nubedn! Tist nam upijeja žiuja, kere naja.mema za tu in jh plačama, kokr najame gespud Lončarje Idi, de mu delaja ceste, al pa čečuvička, de mu kopleja Grubarju kanal. De b pa zastojn le edn nafa udperu in men al pa kermo mojmo prjatle žiuja zaupou, tu je pa glih tku, kokr pet krau za en groš. Zatu pa nekar na misl, de strežem jest teb pu kruh. Nckol! Buh t ga pužegni! Jej ga, kulkr ga čš; še zadauš sc žihr iz nim.«
»Aha; sej tist b mende rad, de b se jest zadavu; ko ne? Al tega ni Buh reku, dc b se jest zadavu. Mugočc, de znam enkal tku al pa tku ukul pridet; al zadavu se pa na bom, zatu ke jest usaka reč iz legnatja pužerani in nisni tku pužrešn, kokr ste lebcralci. Preveč pužrešn ldjc pa nima ja nckol ta prave sreče. Sej puznaja tista vestorja ud kuška, ke jo nesu košček mesa čez v uda? Vidja. iz lebevalcem je glih tku: ste mel ubčinsk svet: »te mel deželn
zbor u sojeh rukah; ste mel tu in st mel un. Pa nckol vam ni biu zadostil zmeri ste še stegval uratove, ket pur mani vn iz kurnka in glodal, ki b se š dal kej ufermat. Ke sto pa le preve stegval sojo kluno pu druzeli dubrotali vam je pa zmuznu iz kluna deželn zbo in ubčinskega sveta vam že tud di malga dve tretin vn iz kluna maha. Š enkat dobr zazjejte, pa u šou še li prlafur Pol pa zjejte.«
»En strašn strpen ježek maš ti Učaseh je še mugoče iz taba kasna pa metna beseda guvort; učaseh pa pilia ket gad ukul sebe in pikneš kerga du sežeš. Dons si gvišn spet iz ta leva nogi ustou, de s tku zadirliu. Sej t vnde nism nč hudga naredu, pa m tak prauš, de b jh mogu krukudil čutet, k ma vnder liedu debela koža. Če žc re nečeš jt iz Iblane, pa tle ustan; sej na zadne je men use glih. Mene je le ge spud dohtar Trilllar nakajfu, de nej tu nasvetjem---«
»Aha; tok sm le ta prava pugruntu de vam ni za tu, de b se men dob gudil, ampak za tu, de b vam na mogi več kratet dneuuga in nočnga min1 Za tu vam je; sam za tu!«
»Forkoc! Iz taba nej sc cuccl krega, pa ne jest! Jest um gespu< dohtar Trilllarja h teb puslou, pa s vidva zmenta, kokr se čta, jest se P1 na um več medutrobe mešu.«
z vat
Med šolskim letom 1910/11 je bil od nas iz službenih ozirov prestavljen nadučitelj Blaganje v Dole nad Litijo, kamor je bila ž njim vred premeščena kot učiteljica tudi njegova gospa soproga. Na naši dvorazrednici sta od 24. novembra m. 1. do konca šolskega leta provizorično podučevali učiteljici gdč. Angela Sakotnik kot voditeljica ln gdč. Lilija Miserit. Letošnjo spomlad sta bili pa razpisani obe službi. Prosil je g. nadučitelj Bezeljak in njegova gospa soproga, g. nadučitelj Fr. Musar z Bučke in dosedanja provizorična voditeljica gdč. Sakotnikova. Krajni šolski svet na Vačah, kateremu ne sme biti napredek šole deveta briga, je predlagal izključno samo nadučitelja Musai*-ja radi njegove boljše kvalifikacije in Sakotnikovo, ker jc bila z ozirom na prejšnje službe s »prav dobro« kvalificirana, napravila izkušnje z odliko ter tudi na Vačah pokazala, da je v pravem pomenu besede »nad vse marljiva« ter »živi samo za šolo«. Izkušnja zadnjih let je tudi pri nas dokazala, da za napredek šole ni ugodno, če pod-učuje nadučitelj s svojo soprogo. Tudi okrajni šolski svet prvotno ni imel ničesar proti temu predlogu. Na binkošt-ni ponedeljek, ko je imel kandidat Reisner svoj »shod« na Vačah, je slučajno prišel nadučitelj Musar pogledat na Vače. Kaj je rekel in kake spomine je prinesel domov, nam ni znano. Pač pa je bil naš krajni šolski svet kmalu potem obveščen, da je g. Musar prošnjo umaknil. Nikakor je pa ni umaknil g. Bezeljak s svojo soprogo, gdč. Sakotnikova pa tudi ne. Naš krajni šolski svet je pristojni oblasti še enkrat predlagal gdč. Sakotnikovo ter bil mnenja, naj se nadučiteljevo mesto še enkrat razpiše. Ker se je pa sedaj okrajni šolski svet v Litiji zavzemal za g. nadučitelja Be-zeljaka in njegovo gospo soprogo, zato se pa naš krajni šolski svet topot kot avtonomna korporacija ni dal omalovaževati ter je svojo zahtevo naznanil deželnemu šolskemu svetu v Ljubljano.
! Šolska oblast je predlogu krajnega šolskega sveta samo toliko ugodila, da je imenovala gdč. Sakotnikovo za drugo učno mesto, nadučiteljem pa je bil imenovan g. Fr. Bezeljak iz Št. Vida pri Cerknici, ki pa se do danes ni odpovedal, kar je pač njegova zasebna stvar. Krajni šolteki svet je molčal in o kakem imenovanju »pod roko« nika-
I mor ničesar očital. Tako stoji stvar v resnici. Našim liberalcem Sakotnikova zato ni všeč, ker izpolnjuje svoje krščanske in službene dolžnosti ter z gotovo stranko ne kroka cele noči. Ker morebitne spletke niso nič izdale, zato so se pritožili na svojo najvišjo instanco, na »Slov. Narod«, kjer v štev. 193. z dne 23. t. m. neki »Vačan« kar na debelo laže. Osebni napadi so specifično svojstvo kranjskega hribovskega libe-ralstva. Na piko je vzel ta kavalir gdč. Sakotnikovo. Nič ne omeni, koliko se je morala med letom truditi na naši zanemarjeni šoli. Res je pri šoli kakih pet let že šolski vrt, a na njem se otroci še nikoli niso učili cepiti, saj so redkose-jani učitelji, ki bi se s tem pečali. Blaganje jc imel zadnje tri leta drevesc, zdaj jih pa sploh nič ni. Na naši šoli pogrešamo pa tudi zastavo, ki se v Avstriji običajno razobeša na cesarjev rojstni dan. Resnica je, da je krajni
»Nej le pošleja gespud dohtar Trilllarja h men; o, nej ga le pošleja. Um mou saj enkat prložnast, de mu um tud jest kej nasvetvou; pa kej bi pametnga, kokr uni men.«
»Kua mii pa misleš nasvetvat, Pepe? Pa men puvej; murde b toj svet tud men prou pršou. Kaj misleš?«
»O ja! Tucl nm in še marskermo drugmo lebcralnmo frakari u moj svet prou pršou.«
»No, pa puvej! T um prou hvaležn, če u res kej zalegu toj svet.«
»A sa že slišal, kašna uručina je pulet pud celin dram? Ta narmn za deset gradu je pud celindram bi uroče, kokr drgač. Ta uročina pa na stri dobr čluvek in če člouk iz takmo celindram hod ukul, se mu hmal mežgani sten-staja, če ma pa člouk tenstane mežga-ne u glau, pol ga pa tku kida, kokr ga leberaln prvalcari zdej kidate. Zdej jc pa eden znajdu taka ventilacija za u celinder, de glava hladi, in tu sm tou glih nasvetvat gespud dohtar Trilllari in nm in še marskermo ud vaše garde, de b s kepil take celindre. Če ute mel take celindre, ute mel tud bi hladne glave in če ute mel hladne glave, ga tud na ute več tku kidal in čez take rči zabaulal, ke jh jc deželn udbor in sploh Sluvenska Ludska Stranka začela vn spelavat u kurist Sluvcncu, in če na ute več zabaulal, vas u pustu pr gmah in u iz vam cufridu tud
Boltatu Pepe iz Kudeluga,
šolski predsednik oddal v obdelovanje
vrt gdč .Sakotnikovi, ona ga je rabila, to vemo vsi, samo »Narodov« »Vačan« no. O gdč. Miserit pravi dopisnik, da jc poštena gospodična, ki jo vse spoštuje. O tem rajše molčimo, ker imamo več takta kot liberalci. Korake pa le napravite pri »svojih« poslancih! Kaj ne, občinske volitve se bližajo. Da ne bi na vašo zadnjo blamažo s tistim taterma-nom mislili, zato si s šolo pomagate. Tudi bodočega učitelja bi radi vjeli za svoje namene, zato že sedaj hujskate.
Požar v Tomožji vosi.
25. avgusta, okrog pol 11. ure dopoldne narznani plat zvona ogenj. — Kje gori? V Tomažji vasi v obližju Dobru-ške vasi na poti v Škocijan. Pred skednjem Alojzija Novšaka je pričela goreti nakopičena slama iz dozdaj še neznanega povoda ter je bila naenkrat v ognju i streha skednja in hleva. Edina gospodinja, ki je bila doma, je hitela v hlev izganjat živino; pa bilo jc že prepozno. Goreča streha je že padla na tla ter ji. zapirala izhod. Komaj se je še rešila vsa opečena; živina pa .je ostala v hlevu in zgorela. Žensko so hitro odpeljali v bolnišnico v Novo mesto, če bo še kaj pomoči; moža gospodarja, pa še doma ni bilo. Le hiša z opeko krita, je ostala, drugo je vse zgorelo. Vsled silne suše se je ogen j hitro širil od poslopja do poslopja, tako da je v teku pol ure bilo okrog 20 gospodarskih poslopij v ognju. Slavne požarne brambe iz Bele cerkve, Škocijana, Št. Jerneja, Šempetra in celo iz Novega mesta so neumorno gasile, dokler ni zmanjkalo vode, da so omejile požar ter tako obvarovale nesreče ostali del vasi. Bodi jim tem potom, kakor tudi prihitelim orožnikom izrečena iskrena zahvala! — Ponesrečencem je zgorel ves že spravljeni živež, tudi krompir, drugega jesenskega, pridelka bo pa vsled dolgotrajne suše itak malo; živini pa .je uničena vsa krma. Položaj nesrečnih po-gorelcev je obupen. Z malo zavarovalnino si niti streh ne bodo mogli postaviti; kje so pa živila za ljudi, gospodarska orodja in krma za živino? .Tesen — letos žalibog prazna pa je pred durmi. Eden izmed pogo.relc.ev — Mehak — pa celo ni bil nič zavarovan; in temu je vse zgorelo. — Milih darov usmiljenih src za pogorclco prosi in sprejema župni urad pri Beli cerkvi, ki jih bo objavil v časopisih.
Z Mirne.
Slov. kat. izobraževalno društvo na M i r n i je priredilo pretočeno nedeljo dne 20. t. m. izlet na prijazno Selo pri Mirni. To je prvi izlet našega društva, ki se je prav dobro ob-nesel. Na senčnem vrtu pri Kordanu so se vrstili govori, deklamacije, petje in tamburiranje v lepem vsporedu. Največ smeha pa je izvabil gledalcem »Žane iz Ljubljane« s svojimi dobro predna-šanimi kupleti. V splošnem veselju so se pojoč vračali udeleženci domov z zavestjo, da so preživeli zopet en dan ne-kaljenega veselja. — Koliko je liberalcem verjeti? Občinskih volitev na Mirni dne 8. t. m. se S- L. S. kot taka ni prav nič udeležila, ker se je povdarjalo od liberalcev, da bo potem mir, če jim pustimo prosto roko. To se je od strani S. L. S. lojalno vpo-števalo, ker je štela napredna volilna lista večino naših mož. Tedaj tu ni bilo nasprotnika. A kaj so storili prekanjeni liberalci? Ko so čutili, da jih res pustimo v miru, pa so najboljše naše može pahnili iz odbora. Dobro, da ste nas izučili. Nikoli več liberalcu nič nc bomo verjeli. Ugovor proti mnogim nezakonitostim ob volitvi je že vložen. Drugič se vidimo. Takrat bo pa zmaga naša!
Poskusen umor no goriškem sodišču.
Gorica, 25. avgusta 1911. Danes dopoldne oh pol 10. uri sc jc v Gorici zopet zgodil senzacionalen slučaj. Naenkrat se je po Gorici raznesla vest, da je na hodniku goriške sod-nije bil nekdo umorjen. Stvar pa je ta: Gospa Karolina Bozzini, rojena Sta-bile je posodila nekemu Fantuzziju 25.000 K. Sedaj pa jc naenkrat zahtevala denar nazaj. Ker pa Fantuzzi denarja ni mogel vrniti, je prišlo do tožbe in danes sc je vršila dražba Fantuzzijeve hiše na Št. Petcrski cesli. že včeraj je Fantuzzi kupil nov revolver in pri tej priliki dejal: »S tem jutri enega ustrelim.« — Ko je danes Fantuzzi na. hodniku sodnije po dražbi srečal odvetniškega koncipijenta dr. Gvidona B a t -t i g i j a, nečaka gospe Bozzini, potegne revolver in ustreli nanj. K sreči ga. ni zadel. Hitro ustreli drugič, a brez uspeha. Baltigi skoči proč, a Fantuzzi bi bil ustrelil nanj šc tretjič, da ni sko-
čil nanj g. Peter Pahor iz Renč ter mu
preprečil nadaljnje streljanje. Ko je Fantuzzi drugič ustrelil, je v tistem hipu slopil na koridor bivši župan dr. Marani, ki mu je krogi ja šla mimo ušes. Oba strela sta spravila po koncu celo soclnijo. Fantuzzi ja, ki je si ar 50 let. so aretirali. Battigija je napadel, ker je menil, da. .je on kot nečak gospe Bozzini jo pregovoril, da je spravila njega na kant. — Splošno je bilo mnenje, da bi se bilo zgodilo kaj hujšega, če bi ne bil o pravem času skočil pogumno vmes g. Peter Pahor iz Renč in preprečil nesrečo. K temu omenjamo tudi šc, da je pred kakimi 30. leti oče gospe Stabi-le, ki je izposojal denar na precejšnje obresti, bil umorjen od nekega kolona v trgovini Dominika Nardini v Raštelju.
Koroške novice.
k V Škocijanu pri Doberlivasi bo
obhajalo v nedeljo, 17. septembra s. k. s. bralno društvo svojo petletnico. Priprave obljubujejo dobro prireditev in vsa okoliška društva se uljudno vabijo k točni udeležbi.
k Velikovška »Lipa« ima 10. septembra v »Narodnem domu« občni zbor ob 3. popoldne. Razun običajnih točk obsega spored govorov, šaljivo igro »Sokratov god« in nastop Orlov s šaljivo telovadbo. Pouka in zabave bo dosti, naj ie slavnega občinstva nikar ne primanjkuje.
Štajerske novice.
š Maribor. V petek, 25. avgusta, ob 1. uri ponoči je umrl v tukajšnjem frančiškanskem samostanu č. P. Krizo-log Špur. Umorila ga jc neizprosna jetika. Od Velike noči sem je bil vedno v postelji. Rojen je rajni na Kropju pri Ljutomeru dne 17. maja 1886. Na svoji primiciji sc je tako močno prehladil, da se jc. nalezel nesrečne morilke mladih ljudi. Rajni je bil zelo blagega, mirnega značaja. Želja njegova je bila iti na Kitajsko ali na. Japonsko razširjat Kristusov nauk, a bela. žena ga. je peljala drugam. Pogreb rajnega se je vršil danes, v soboto, 26. avgusta, ob 4. uri popoldne. Duša blaga, počivaj sladko!
š Hoče. Naše delavno bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, 27. avgusta popoldne v prostorih gostilne g. Rojkota večjo narodno veselico. Posebno zanimanje vzbuja prihod Orla iz Maribora, ki je obljubil svoje sodelovanje. Na sporedu je mnogo lepih točk: igra, petje, licitacije, šaljiv srečolov in mnogo drugega. Naša občina je pred letom prišla iz nemčurskih v slovenske roke, dajmo z obilnim obiskom na nedeljski veselici slovenskim Hočanom še več poguma za narodni boj. Mariborčani, okoličani in sosedje, prihitile vsi v Hoče!
š Velenje. Narodni čin slovenskih liberalcev. Pri volitvah v okrajni šolski svet Šoštanj so se združili nemškutarji, Nemci in slovenski (?!?) liberalci in so postavili skupno kandidatno listo Franz \Voschnagg, J. Hauke, J. Žagar, Verbuč in Dvornik. A sreča tej nem-škutarsko-liberalni listi ni bila. mila, zmagali so kandidat je naše stranke: pl. AdamoviČ. dekan Rotner, dr. Majer, Iv. Koren in Jos. Skaza. Tako važno korporacijo kot jc okrajni šolski svet bi radi liberalci izročili na milost in nemilost najdrznejšim nasprotnikom, samo radi tega, da dobijo par častnih mest in da ojačijo šulferein v Šaleški dolini. — Rodoljubje pa tako!
š Celje. Ali je kmetijska šola v Št. Juriju ob južni železnici zavod za liberalce, ker dobijo samo listi a la. »Slov. Narod« in »Narodni List« poročila iz te šole? Danes se vrši šolska skušnja, a obvestila o tem prinaša samo celjsko liberalno budalo »Narodni List«. Ali ne zastopa časopisje naše stranke ogromne mase našega ljudstva, g. Belle? O teh razmerah moramo govoriti šc odločno besedo.
š Savinjska dolina. Veliko zanimanje vlada v Savinjski dolini za mladinsko slavnost 10. septembra v Petrovčah. V vseh župnijah se oglašajo fantje v velikem številu za prireditev. Udeležba bo iz vseh krajev res ogromna. Za one Orle in Mladeniške zveze, katerih zastopniki se pripeljejo do pol 8. ure v Celje iz Maribora in Ljubljane, zbirališč hotel »Beli vol« v Celju, odkoder odkorakajo okrog 8. vsi skupno peš v Pctrovče. Na veselo svidenje v lepi Savinjski dolini! 10. septembra vsi v naše Petrovče! Naprej!
š Trbovlje. Naša občina dobi dva nova redarja. Bila je to že skrajna potreba, ker iiberalno-rdečkarske surovine sploh niso dale na večer več miru. Miren potnik ni bil varen na cesti. Trbovlje res napredujejo! — Tifus se je zanesel v našo občino. Obolelo je nevar-no ?.t> pet oseb na legarju. No. pa so sanitarne razmere v občini I udi take, da sc Bogu sinili. — Nesreča v rudniku.
Zaduhll plin je skoraj zadušil več delavcev v rovu, vendar so jih zdravniki
še pravočasno oteli.
š Konjice. 3. septembra priredi naše Bralno društvo večjo veselico v »Narodnem domu«; govorit je obljubil priti g. poslanec dr. Korošec.
š Osebna vest. Za jiredsednika delavskega razsodišča v Gradcu jc imenovan dr. Kari Puelier.
š Rokodelsko razstavo na Spodnjem Štajerskem, in sicer v jeseni leta 1912., namerava prirediti Zveza rokodelcev in obrtnikov v Mariboru. Z razstavo Ivo združena tudi razstava raznih del rokodelskih učencev.
š Na graškem sejmu zaklanih telet in svinj so mestni zdravniki 25. avgusta našli 53 telet, katerih meso je bilo že pokvarjeno. Krivo je tega deloma vročina, deloma pa ogrske sanitarne razmere. Teleta so bila. iz Ogrskega* V 53 telet so izročili v takozvano 1 ank«, deloma zopet, mrhaču. Nova banka v Gradcu. Tajni svetnik grof Koreth namerava osnovati v Gradcu novo banko za industrijo in zemljiško kulturo. Akcijski kapital znaša dva. milijona kron.
š Občni zbor »Siidmarke« v Celju dne 10. septembra bo gotovo zanimiv. Prepir med bojnjočima klikama Rau-ter-Malik. Tudi Albani-Fessler-borba. bo živahna, kakor kažejo medsebojni časnikarski napadi Siidmarkovcev.
š Vino bo letos v spodnještajerskih vinogradih res izvrstno, kakor že dolga leta ne. Suša pritiska vedno huje.
š Slovenska Bistrica. Na semanji dan 24. avgusta, ob pol 12. uri dopoldne .je začelo goreti v hiši gostilničarja Kumerja, po domače Pouha.. Zgorelo je poleg poslopij tudi vsa zaloga žita, orodje in več glav živine.
š Umrl je v Mariboru v torek, dne 22. avgusta zvečer posestnik in zasebnik g. Janez Lorber. Pokojni je bil tast deželnega odbornika Franca Robiča. Pogreb se je vršil v četrtek, 24. avgusta popoldne. — Čudno, da se je samo v »Marburgerci« tiskalo parte, dasiravno izhajata v Mariboru »Straža« in »Slovenski Gospodar«. Mogoče se je to storilo brez vednosti g. Robiča.
š Most v Mariboru. Mariborski babilonski stolp — novi most čez Dravo se vendar počasi bliža svojemu koncu. Na desnem dravskem bregu gradijo sedaj ob navzočnosti mnogo inženirjev ogromne oboke iz cementa in granita, ki bodo nosili most. Cela stavba, ko bo dokončana, bo res nekaj modernega. Samo vprašanje je, kdaj bodo začeli drdrati vozovi čez most.
Režiserski tečaj.
»Ljudski oder« v Ljubljani priredi na novem ljubljanskem odru v »Ljudskem domu« v dneh 14., 15., 16. septembra t. 1. tri d n e v e n k u r z za p o -deželne režiserje, voditelje iger in najboljše, igralce in igralke naših društev. V tem kurzu se bo podalo udeležencem vse, kar je treba, da igra uspe, bodisi glede št,udiranja igre. ali režije, zidave odra, kostumov, porabe kulis, lišpanja itd. Vse kar sc bo teoretično razpravljalo, se bode tudi praktično pokazalo. Tečaj se vrši pod vodstvom strokovnjakov in je brezplačen. Vsak udeleženec mora imeti po en iztis dr. Krekove igre »Tri sestre« in mora, še predno pride v Ljubljano, znati eno ulogo, naj bo že katerokoli te igre. Pristop ima vsak član in vsaka članica vseh naših društev, ki so včlanjena v S, K. S. Z. Od posameznih društev se lahko oglasi do pet igralcev. Ker jc število udeležencev omejeno, se bo oziralo to pot na tiste, ki se bodo preje prijavili, in sicer v tistem redu, v katerem se bodo priglasili. Prijave jc pošiljati najkasneje do 4. septembra, edino le na naslov »Ljudski oder« v Ljubljani. Pri priglasitvi naj se vpiše krstno in rodbinsko ime, rojstno leto,* kraj rojstva in eventuelno šolsko izobrazbo. Udeležencem se bo poskrbelo v Ljubljani za ceno stanovanje in dobro in ceneno hrano.
Dr. Jan. Ev. Krek,
tč. predsednik S. K. S. Z.
Luka Smolnikar,
tč. predsednik »Ljudskega odra«.
SREDNJEŠOLSTVO.
— Razpisane srednješolske suplen-ture. V zadnjem času so bili razglašeni sledeči razpisi: Dunaj VI, gimn. (klasična filologija, do 3. IX.); Brno. nem. dež. r. (moderna filologija [Fr. D. in E. D.], do 1. IX.); Gradec, realg. (priro-dopis [Ng. m. nI.], do 1. IX.); Prostejev, realg. (prirodopis [Ng. C.], do 1. IX.); Dunaj, VI. gimn. (matem.-fizika, do 3. IX.); Gmunden, realg. (telovadba, do 5. IX.); Tropava, r. (telovadba, do 3. IX.). — Prošnje za suplenture je vložiti na ravnateljstvo dotičnega zavoda, kjer je mesto razpisano.
NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ.
Z Dunaja se poroča: Dobro poučeni krogi zatrjajo, da se skliče državni zbor takoj po 10. septembru. Sklicati ga nameravajo zato tako kmalu, ker češkega deželnega zbora ne bodo mogli tako kmalu sklicati, kakor so nameravali in ker bodo trajala spravna pogajanja med Nemci in Čehi več časa, kakor so prvotno sodili. Baron Gautsch je že končal predpriprave za jesensko zasedanje državnega zbora, tudi predsednik poslaniške zbornice dr. Sylvester se je izjavil, da naj se državni zbor kmalu skliče. — Kar se tiče spravne akcije med Čehi in Nemci se je češki namestnik knez Tliun včeraj opoldne z baronom Gautschem dolgo časa posvetoval. O spravni akciji sodijo zdaj glede na stališče, ki ga zavzemajo češki radikalci, jako pesimistično. Konferirala sta zelo dolgo. »Češke Slovo« izjavlja, da če ne prenehajo Nemci v češkem dežel-hem zboru z obstrukcijo, ni mogoče sprave doseči. O konferenci kneza Thu-na z Gautschem poroča »Prager »Tagblatt«, da obstaja nevarnost, da se ustrašijo ostale češke stranke terrorja Čeških radikalcev. Thun kljnb temu še vedno upa vsaj na delno spravo. Vlada se še ni odločila, kdaj da skliče spravne konference. Gautsch in Thun sta se o celi zadevi natančno posvetovala, zato da bo mogel knez Thun vladarju natančno poročati o spravni akciji. Cesar zasliši Thuna 29. ali 30. septembra. — Dr. Fiedler ne vstopi v vlado, ker se izjavljajo proti temu agrarci in češki narodni socialci.	>
NEMŠKO - FRANCOSKI SPOR.
Po danes došlili poročilih je vojska med Nemčijo in Francijo izključena, ker dobi Nemčija od Francozov zahtevane kompenzacije.
PAPEŽEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Sv. oče jc daroval 25. t. m. po svoji bolezni prvič sam sveto mašo.
IZKRCEVALNE VAJE V DALMACIJI.
Letošnje vaje v Dalmaciji so zato interesantnc, ker se napade Dalmacija s premočjo. Vaje se vrše v srednji Dalmaciji. Branilci razpolagajo zgolj s torpednimi križaricarni, s torpedovka-mi in podmorskimi čolni in so predvsem navezani na nravne odbijalne pripomočke. V Reki so vkrcali 3800 vojakov na tri parnike, ki jih spremljajo velike vojne ladje. Izkrcale se bodo te čete med Zaclrom in Šibenikom, kje še ni znano. Dalmacijo brani pet pehotnih bataljonov, 2 gorski brigadi, 1 eskadro n jezdecih deželnih strelcev. Napadalci morajo branilca varati in skrivaj ponoči izkrcati vojake. Branilci morajo delati naporno opazovalno službo in storiti vse, da odbijejo napadalca in morajo tudi neprestano nadlegovati napadalčevo brodovje. Napadalcem poveljuje podadmiral Haus, modra stranka. Ukaz je imel, da podpira prodiranje armade iz Hrvaške proti Dalmaciji. Sklenil je, da se izkrca v Ljubacu. Rdeče brodovje pod poveljstvom kontread-mirala Chmelarza je čakalo napadalca pri Kvarnerskili otokih, vsled česar je modro brodovje došlo 23. t. m. ob 8. uri 15 minut v Ljubac. Pri Noni je nato izkrcal napadalec ob 11. uri zvečer vojake. Dne 24. dopoldne sta se nasprotnika prvič spopadla. Boj se ni odločil. Prestolonaslednik je bil pri vseh operacijah in pri boju navzoč. Admiralu Hau-su se je posrečilo prevarati branilca tako, da je nemoteno izkrcal vojake, kar je velik uspeh.
PRVI PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE KRALJEVEGA RODU.
'Portugalci so izgnali kralja, a dobra šala je, da je prvi predsednik portugalske republike, 751etni bivši odvetnik Arriaga in generalni državni pravdnik direktni potomec kralja Alfonza III. Arriaga jc bil izvoljen, ker se jakobinci niso mogli odločiti za nobenega treh kandidatov Brago, Machado ln Linijo. Z velikim sijajem in med streljanjem topov so novega predsednika peljali v palačo Belem. Zvečer so mesto razsvetlili. Izvoljen je za 4 leta. Dobival bo letno 106.000 mark. Zopet izvoljen ne more več biti. Arriaga, je bil več let tudi profesor na vseučilišču v Combri. Učil je angleščino umorjenega kralja Karlo-sa in zdaj izgnanega vojvoda Oporto. Predsednik francoske republike je čestital Arriagi k izvolitvi. Republike so že vse priznale novo portugalsko republiko. Sledile bodo tudi monarhije.
V Lizboni so imeli stavkujoči delavci tovarn za lesno volno pocestne boje z vojaštvom, številni vojaki so pometali orožje proč. Delavci so zažgali vile lastnikov tovarn.
KOLERA V ITALIJI.
Iz Chioggie poročajo: Umrljivost na koleri obolelih je zelo velika. V bolnišnicah je nad 200 bolnikov. Vodovod, ki jc okužen so zaprli. Prebivalstvo pri-
reja procesije, ki se jili udeležujejo bogatini in reveži bosi in odkritih glav. V okuženih krajih ob jadranski obali grozno gospodari kolera, ker manjka zdravnikov in higijeničnih odredb in i naprav.
ČLOVEŠKIMI KOSTMI OBMETANA ITALIJANSKA ZASTAVA.
Italijanska vlada se ie pritožila pri | argentinski vladi, ker so argentinski dijaki medicinci v Buenos Airesu napadli pred dnevi italijanske natakarje in kuharje, ki so došLi k pogrebu nekega svojega tovariša na kliniko z italijansko zastavo. Medicinci so pri tej priliki metali v zastavo in Italijane človeške kosti iz klinike v veliko grozo Italijanov.	>
VELIKE ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE.
Pri velikih italijanskih vojaških vajah v Zg. Italiji so se zgodile razne nezgode. Nek poročnik in dva moža so padli v prepad ter se smrtno poškodovali. Ponesrečil se je tudi nek vodilni zrakoplov. Pri Novi Cigune, kjer tabori v bližini 15.000 vojakov, sta se pojavila dva slučaja kolere. V iPadovi so vsled nevarnosti kolere zaprli več tovarn.
Dnevne novice.
"+' Zmerom hujše. To kar uganja deželna vlada na Koroškem, presega že vse meje kulturne države. Gori z Dunaja slišimo dan na dan sladka zagotavljanja in prepričevalne dokaze o pravicoljubnosti avstrijske vlade in o nje široki ljubezni do vseh narodov, na Koroškem pa vihti deželna oblast bič nad koroškimi Slovenci. Danes imamo zopet poročati o novem slučaju. Celovško okrajno glavarstvo je danes prepovedalo jutrišnji izlet tržiškega Orla v Podljuhelj. Nemška društva delajo izlete popolnoma nemoteno in neovirano po celi Avstriji, kjerkoli še životari kak ostanek nemštva, da pred kratkim so napravili Čehi izlet v Berolin, slovenski telovadni odsek pa ne sme prirediti izleta v sosedno slovensko občino, ker jc ta slučajno — na Koroškem! Koroški vladi je dobro znano, da nima tak izlet nobenega izivalnega namena, in da je popolnoma izključeno, da bi prišlo ob tej priliki do kakih rabuk, ker je bil ta obisk namenjen samo družabni zabavi, in kljub temu je bilo glavarstvo tako smelo, da je tako prepoved izdalo. Ti pogosti slučaji nam dokazujejo, da dela koroška vlada popolnoma po načrtu in po ukazu »Volksrata« prav namenoma na to, da slovenski živel j na Koroškem uniči. V tem duhu se sestavljajo vsi izjemni dekreti in odločbe koroške vlade. Na ta način se uporablja tudi društveni zakon. Koroška vlada hoče s tem postopanjem ubiti upanje, da bo Slovenec kdaj ravnopraven svojim nemškim sodeželanom in ga namerava toliko časa šikanirati, dokler ne umrje v njem zadnja iskra narodne zavesti in celokupnosti z drugimi Slovenci. Zares delo, katerega bi se moral sramovati v dnu duše vsak kulturni človek, kaj še avstrijska vlada! Proti koroški vladi je treba na Dunaju na vsak način resno zaropotati, če nočemo, da se nam bo očitalo, da sme baron Ilein z nami pometati kakor mu drago.
+ Razkrinkani hinavci. Več kot eno leto ni slovensko liberalno časopisje pisalo o ničemer drugem kakor o draginji. Ljudstvo umira lakote, dojenčki kmalu ne bodo več imeli mleka, vse je izstradano, prišla bo še kuga, tako se je dan na dan bralo v »Slov. Narodu« in »Jutru«. Liberalci so strašno ubogo ljudstvo pomilovali, jokali, da je človeku srce v prsih pokalo, preklinjali brezdušni »klerikalizem«, ki je kriv draginje. »Slovenec« je tem sleparjem pošteno na dolgi jezik stopil, a ko še ni hotelo biti konec tej ostudni gonji, je liberalce pozval, naj zoper draginjo store to. kar je edino v stanu to neznosno stanje izboljšati, da delavsko ljudstvo ne bo draginje občutilo: zvišajo naj svojim delavcem za najmanj 40 odstotkov plače. Tako bo to vprašanje najboljše rešeno. Argentinsko meso in neomejen uvoz živine bi draginje nič ne zmanjšal, ker bi zato druga živila in izdelki poskočili, kakor so že. Zdaj pa kar naenkrat v liberalnih listih nI več nobene draginje I Toliko so vpili in ubogo ljudstvo zavoljo draginje pomilovali, zdaj pa jih je namah vse minulo kakor da bi jim bil dal kdo en cent ra-barbare izpiti. Zdaj ko smo liberalno prijatelje stradajočega ljudstva pozvali, naj svojim delavcem in uslužbencem plače zvišajo, nočejo kar njČ več o veliki delavski bedi slišati, ampak tako »Narod« kakor »Jutro« se na vse načine izgovarjata. Pravijo, dajte vi klerikalci svojim delavcem plače zvišati. Glej no! Kako morete liberalci od nas kaj takega zahtevati, ko dan na dan trdite, da klerikalizem nima za ljud-
stvo nobenega srca, da klerikalizem Te žre 111 žre in ljudstvo izžema, da se mu lačni otročiči in bedne matere nič ne smili jo, da se klerikalizem le masti, da smo v zvezi z ogrskimi veleoderuhi, da nam .;e le za mavho, da smo trinogi, roparji in stiskači, da bi najrajše videli, da ves narod lakote konec vzame, da so le »farji« siti in debeli?! Mi potem vendar ne moremo plač zvišati! Klerikalci so »najhujši sovražniki ljudstva«, kako naj potem ljudstvu pomagajo? Klerikalci za draginjo delajo, potem je vendar ne bodo odpravljali! Plače morajo delavstvu zvišati liberalni podjetniki, zakaj oni so ja edini »prijatelji ljudstva«, njim se »množice smilijo«, njim gre »beda stradajočega delavstva« do srca, oni so dan na dan v svojem »Narodu« in »Jutru« same žalosti tulili, da ljudstvo lakote konec jemlje. Zato je čisto dosledno, da gredo oni z lepim zgledom naprej in pomagajo tistim, ki jim morejo, svojim uslužbencem in delavcem ter jim plačo povišajo, da bodo mogli draginjo zmagati. Tukaj se pa seveda liberalno »prijateljstvo do ljudstva« neha. Kjer se gre za mavho, utihne liberalna ljubezen. Tisti telički, ki so »Narodu« in »Jutru« verjeli, zdaj lahko izprevidijo, koliko je liberalcem v resnici mar za ljudsko bedo. Mi smo zelo zadovoljni, da smo zopet enkrat potegnili liberalcem krinko z njihove hinavske duše.
'-f- Zoper draginjo. V boju zoper draginjo je južna železnica privolila 50-odstotni popust za dovoz mesa, zaklanih živali, živih rogatih živali, telet, prašičev, ovac in koza v mesta Dunaj, Dunajsko novo mesto, Gradec, Maribor, Celovec in Inomost pri transportih na daljavo najmanj 100 km. Kaj pa Ljubljana? Kje pa je bil ljubljanski liberalno - soc. demokraški državni poslanec in naprednjak g. dr. Ravnihar, ko so se zastopniki zgoraj imenovanih mest pobrigali za svoje volilce, da jim vsaj kolikor mogoče olajšajo življenjsko breme? Mar Ljubljana ni ravno tako potrebna upoštevanja, kakor na primer Maribor ali Celovec? Nismo nevoščljivi sosedom za to pridobljeno udobnost, ravno tako pa tudi ne ljubljanskim naprednjakom in soc. demokratom za.njihovega res zanje vnetega poslanca. Bela Ljubljana -r- zelo skrbnega poslanca imaš!
+ Pravaška zmaga v Dalmaciji. Iz Imotskija smo dobili sledeče brzojavno obvestilo od dne 25. t. m.: »Po ljutem volilnem boju je pri občinskih volitvah sijajno zmagala stranka prava. Živili bratje Slovenci!« — Hrvaška stranka prava si osvaja slovanski jug in nas čedaljebolj približuje našemu cilju: Združena Jugoslavija!
-f Osješka »Narodna Obrana« dobesedno prinaša znano brzojavko Hrv.-slovenskega kluba na min. predsednika Gautscha v zadevi uvoza argentinskega mesa ter zaključuje: »Čast Hrvaško - slovenskemu klubu! Kaj pa pravi k temu najnovejšemu atentatu skupne vlade na življenjske interese Hrvaške ban hrvaški? Kaj zastopniki v Budimpešti?«
-f Odbor Hrv. Kat. Udruge v Sarajevu se je sestavil naslednje: Predsednik Josip pl. Vancaš, podpredsednik dr. Srečko (Perišie, tajnik Rudolf Boič, blagajnik dr. Ivan Pavičič in šest drugih odbornikov vseh stanov.
-f- Katoliško glbanfe na jugu. Splitski »Dan« predlaga, naj se leta 1912 ob priliki slovanskega katoliškega mladinskega tabora vrši v Ljubljani obenem II. hrvaški katoliški shod.
-f- Zlet Orlov v Petrovče na štajerskem obeta biti veličasten. Dobili smo obvestilo, da se bodo, da se bratom Orlom s Kranjske olajša udeležba, poskrbele za udeležence na progi Jesenice— Celje polovične karte.
-f- Velikodušen dar. Za pogorelcc v Mokronogu je darovala »Iv r a n j s k a h r a n i i n i c a« glasom sklepa svojega ravnateljstva 3000 K, ki jih je doposlala pomožnemu odboru v Mokronogu.
-f Dunajski knezoškof dr. Nagi je pisal Pijevemu društvu pismo, v katerem naglaša, da je najvažnejša dolžnost sedanjosti pospeševati katoliško časopisje. Vsak katoličan je dolžan, da požrtvovalno dela za katoliško časopisje z molitvijo, z besedo in z dejanjem.
—	Na Dobrovi se vrši v nedeljo, dne 27. avgusta, javna telovadba Orlov okrožja Št, Vid-Vič, združena z veliko ljudsko veselico, godbo, petjem, šaljivo pošto itd. Pri telovadbi in pri veselici svira, godba Orlov iz Škocijana in Šent Jurija. Sprejem ob 1. uri popoldne, po litanijah precej rajalni pohod ln telovadba. —- Vsi odseki 'in drugi gostje dobrodošli!
—	Umrla je v Ilirski Bistrici gospa Marija Satran, nadgozdarjeva vdova, v 69 letu starosti.
~~ Stari trg pri Ložu. Zopet smrtna nezgoda. Dne. 23. t. m. popoldne je zagrabila na Škerbčcvi tovarni v Pod-
cerkvi neka os osemletno učenko 1 razreda Marijo Žnidaršič in jo tako raz-mesarila, da je bila na mestu mrtva. Torej že druga nezgoda s smrtnim izidom v naši dolini v enem tednu.
—	Kranjskogorska podružnica Slo. venskega planinskega društva bo imela dne 3. kimovca popoldne v Kranjski gori v vseh prostorih hotela Slave ve-liko planinsko veselico v prid novemu planinskemu domu na južnem pobočju Vršiča prav tik vrha sedla pod Moj. strovko. Vsi prijatelji slovenskega pla-ninstva naj vpoštevajo ta dan!
—	Obolel za pasjo steklino. V Stra-žišču pri Kranju je obolel Šuštarjev France za pasjo steklino — ugriznil ga je pred dalj časom stekel pes v Bit-njem.
—	Sodnijska vest. V Ljubljani se
bodeta pred porotnim sodiščem III. se-zone obravnavala tudi dva tuja sluča-ja, namreč izpod okrožja Rudolfovega, Ta dva sta Anton Hočevar, trgovec in usnjar iz Rudolfovega radi goljufije in Anton Rogelj iz Roženberka pri Trebnjem zaradi uboja svojega lastnega brata Antona Rogeljna. Ta slučaja sta se odstopila deželnemu sodišču v Ljubljani, in sicer prvi radi vplivanja na porotnike, drugi pa radi stroškov, ki bi jih utegnila imeti država le radi edi-nega slučaja. Za tretjo poroto v Rudol-fovem ni potemtakem nobenega slučaja.
—	Ukradena Leonardo da Vlncije-
va slika. Pariški list »Illustration« je razpisal 40.000 frankov nagrade za izsleditev Leonardo da Vincijeve slike »Mona Lisa«, ki je bila ukradena iz Louvra.
—	Obesil se je. Dne 21. t, m. se je
žena mesarja Florjana šilar v Straži-ščah zaradi neke malenkosti sprla g svojo taščo ter jo tudi nekaj osuvala. Ko je zvečer Florjan Šilar domov prišel, tožila mu je mati, da je njegova žena proti nji surovo postopala. Razjarjen vsled t§ga je zadal Florjan Šilar par zaušnic ženi, nakar ga je tudi njegova žena z neko trdo rečjo nazaj udarila. Ko so za ta spor stariši Šilarjeve žene izvedeli, prišli so na njegov dom ter svojega zeta pošteno ozmerjali. Tem psovkami se je odtegnil Šilar s tem, da se je vrnil v svojo hišo. Drugo jutro je še krmil svojega konja, ob pol sedmi uri zjutraj pa ga je našel 61etni sin Tin-če v hlevu obešenega. Vsi poizkusi ga izopet oživiti, so ostali brezuspešni. Vzroki samomora 90 bili večkratni domači prepiri in mogoče tudi denarne zadrege. Truplo so prepeljali v šmart-niško mrtvašnico.
—	Zato ker je nogo podstavil je bi! tepen. Brata Anton in Mohor Kus mesarska pomočnika v Sp. Šiški in delavec Miha Bašelj so se te dni nahajali v Reberšekovi gostilni v Sp. šiški. T11 je Bašelj Mohorju Kusu nogo podstavil, da je padel. Ko se je pa vračal Bašelj iz gostilne, napadla sta ga na državni cesti brata, Kus in ga prav pošteno zato nabila. Umevno je, da se bosta zaradi tega morala zagovarjati pred sodiščem.
—	Brezobzirni avtomohilist. Posestnik Alojz Kunaver je vozil s svojo vprego iz Šiške proti Dravlom po državni cesti. Kakega, linpol kilometra pred Sp. Šiško privozi od Št, Vida sem z največjo hitrostjo neznani avtomohilist; Kuna ver jev mladi konj se je te vožnje tako ustrašil, da je skočil vstran in soro pri vozu zlomil. Ko sc je Kunaver trudil konja pomiriti, je tudi 011 za-clobil kožne odrtine na desnem dlanu. Neznani avtomohilist jc pa drvil svoj voz naprej, ne da bi se bil količkaj za to nesrečo zmenil.
—	Težko sta se poškodovala. Jože Rode, posestnika sin iz Stare Vrhnike je peljal na Vrhniški cesti prazno trugo domov, na poti se je pa vsedel valijo neznani človek in ker je bil težak, se je. truga prevrnila in Rodeta na glavi nevarno poškodovala. — Jakob Vehovec, kovinski strugar iz Sp. šiške, je na cesti pri Radovljici padel s kolesa in si zlomil levo nogo.
—	Suša. V Rudolfovem in okolici je letošnje poletje grozna suša. Poljski pridelki se bodo vsled suše zelo slabo obnesli. Radi pičle svinjske klaje so se že sedaj prašiči tako pocenili, da se prašiča za rejo dobi le za par kron; debelih pa tudi ne bo veliko. Če se ozremo po naših gozdih, zapazimo zelo žalostne slike. Drevje se suši. Otave tudi ne bomo imeli veliko. Po vrtovih zapaziti je tudi zelo žalostne cvetlice. Vse je suho. Potoki in studenci — vrelci — so sc posušili in ljudstvo po bližnjih vaseh trpi na pomanjkanju vode. tudi mlinom je odpovedala vodna. moč. Dežja — razun po par kapelj — nismo imeli že približno sedem tednov. Vročina in sopara je taka., da skoraj ljudstvo one-maguje. Reka Krka se je vsled suše ponižala skoraj za 011 meter. Velika draginja živil in drugih potrebščin se nam obeta.
Zanesljiva
ostanka. Indirektni "davki so so zvišali za 4,500.000 frankov, davek na sladkor pa 3,500.000 frankov. Tc številke dokazujejo, da se je znatno pomnožila produkcija in splošno zboljšal položaj francoske industrijo v vseh strokah. Pristojbine na borzno operacije izkazujejo istotako zvišanje za nad 1'JO.OOO frankov napram lanskim številkam, kar je pripisovati novim emisijam, katerih število jc bilo zlasti v prvi polovici leta 1911 zelo veliko.
visoko pritlična, dvonadstropna (oblika Vili jednaka) s žlahtnim sadnim vrtom v jako živalmi legi Ljubljane, se po nizki ceni, in pod ugodnim pogojem prostovoljno proda, več pove Jernej Babič, posestnik v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
Kako je bila mogoča nesreča italijanske križarke „San Giorgio" v najlepšem delu neapeljskega zaliva, kjer vozi vsak dan na desetine parnikov mimo, se pojavljajo v časopisih vesti, ki se naravnost glase pantastično. Poveljnik Albengo je imel odpluti s križarko „San Giorgio" na poizkušno vožnjo ter je k tej zanimivosti povabil več svojih prijateljev in med njimi tudi neko „zelo ugledno" damo iz Neapelja. Bilo je ob pol 5. uri popoldne, ko je križarka priplula v okolico Posilipa, čegar obrise si je hotela dama po bogati pojedini in obilo zavžitem šampanjcu ogledati iz bližine. Kako bi se mogel poveljnik upreti taki prošnji? Kratkomalo je ukazal, obrniti križarko proti obrežju ter voziti vso brzino proti boji, ki je označevala zelo nevarno plitvino. Zaman je streljal v svarilo iz starega topa v svojem parku poslanec in star pomorščak Paratore, ki biva v svoji vili na predgorju ob Mare Cliiaro. — „San Giorgio" je drvil v svojo pogubo in nekaj trenutkov po varnostnem signalu je nasedel na morske kleči in od vseh strani je udrla voda skozi nastale odprtine v notranjost bojne ladje. Nato se je zgodilo zopet nekaj nezaslišanega. Omenjeni italijanski državni poslanec Paratore je stekel k telefonu, da bi obvestil o nezgodi mornariške oblasti v Neapelju. Dobil pa ni na ponovno klicanje nobenega odgovora, Tamošnji gospodje so menda lepo spali svoje popoldansko spanje. Končno se je posrečilo Onorevolu Paratore priklicati jih k telefonu. Nekdo seje nezadovoljno oglasil: „Che volete?" (kaj hočete?) Paratore je odgovoril: „Pozor! Zgodila se je velika nesreča! „San Giorgio" je nasedel na plitvine v Mare Chiarol" In kak je bil odgovor? „Stabene!" (Prav je!) Paratore je bil presenečen ter je mislil, da se ga ni razumelo. Telefoniral je znova: „Ste čuli, kar sem vam telefoniral ? Oklopna križarka „San Giorgio" se je nasedla." Tudi to pot se je glasil odgovor: „Sta bene." Telefoniral je v tretjič: „Ali niste razumeli, da je „San Giorgio" nasedel na plitvine?" — „Sta bene," glasil se je odgovor, ,,smo razumeli, prav je." Ni čuda potem, da je minulo več kot štiri ure, predno je dospela prva pomoč v obliki malega čolna mornariškega departementa. Ko se je pozneje predbaci-valo poveljniku Albengo njegovo neprevidnost, je odgovoril skrajno neuljudno, da misli da ima pravico razpolagati s svojo ladjo, kakor se njemu poljubi. Najprej se je govorilo, da je hotel poveljnik Albengo izvršiti samoumor, toda ta vest se je kmalu demontirala. Dognano pa je, daje poveljnik pustil lepo damo po katastrofi v vsej naglici izkrcati. Umevno je, da vlada po vsej Italiji veliko ogorčenje vsled ravnanja poveljnika ponesrečene bojne ladje. Lepa ladja je, kakor vse kaže, za zmiraj izgubljena, obenem pa meče ta katastrofa čudno luč na razmere v italijanski vojni mornarici.
želi prementtl svojo službo v špecerijsko ali manufakturno trgovino. Več se izvo pri M, Požene!, Jesentce-Fuiine, Gorenjsko. 2527 S
(poprej Henrik Korn)
ssokrlvalec streh in klepar, vpetjaiec strele vodov ler instalater voitovoflov
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
zlatnine mm
ter precizijskih žepnih ur. Lastna delavnica
Kupuje staro zlato in srebro. Gene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
priporoča v svoji lastni žganjarui 2258	kuhano
: izbočno in ploščnato opeko, lesno-cc-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Ženitna ponudba.
Samski mladenič, ki je prišel iz Amerike, star 32 let, se želi seznaniti z gospodično od 20 do 30 let staro, ki bi imela posestvo ali pa vsaj okoli 3000 K denarja. Le resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, naj sc pošljejo do 15. septembra poštno ležeče Novo mesto A. D. 180.	2470 2
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
prof isi esMrnS sloneti-sik? MiSaSsaatec in
trgovec glasovlrjev
PoaU za«ar,
Mesto 110, samo po 80 K 7\ \	s »Torpedo" prostim te-
kom po K95'—predajam za reklamo nova prvovr-|f V^SC®	J s'na kolesa znamka »Sti-
^fi^ * ^^^gp^ rian-Graz" modeli 1911 s 3 letnim jamstvom, sveže, močne pnevmatike po K 5--, 6"-, T--, cevi po K 3'50, 4'-, 5'—. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje poc.ni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni!
Cenik zastonj in franko!	1185
Tovarniška zaloga koles ln šivalnih strojev
@3J\NZINE najlepše Ukano perilo._
Polianska cesta 1311
Podpirajte domačo Industrijo 1
Prodajani in posojujem glasovirje, pianine in harmonije izključno le iz najslovitejših tovaren lieprekosljivi po kakovosti glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Za vsak pri meni kupljen instrument jamčim pism. 10 let. Stare glasovirje vzamem v račun po najvišjih cenah. Uglaševanja izvršujem špec. sam osebno, brez pomagača ali posredovalca, ter vsa popravila te stroke. Glasbeni Matici iu drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje edino le
Untera Donaustrafie 23 III,
Sodna ulica
MffiE^^Brfp^B Specialna raeha-ffia^lHpKj^iP'^^ nična pletilna in-^^^PmHMBM^^S' dustrija in trgo-
vina za površne n spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletHni raaterijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov so cene veliko nižje.	164
se za ceno 3500 K proda radi družinskih razmer; eventuelno na obroke. Vprašanja pod „Čudovito ceno" na upravo lista. 2521
prevzema vse
Kljub vsem skrbem in nemirnemu položaju, kljub vsem zunanjim in notranjim političnim problemom, kljub negotovostim in izgubam, ki nastajajo v nekaterih delih Francoske vsled vodnih stavk, kljub vedno naraščajočim davčnim bremenom, se bogastvo Francoske vedno množi. Kapital se vedno veča in znamenja, ki se pojavljajo poleg tega dejstva, označujejo francoski narodni ekonomi kot pomembna in zelo zadovoljiva. Znamenja naraščajočega bogastva se strinjajo istočasno z zelo lahko pozicijo na denarnem trgu, in številke državnih dohodkov za mesec julij se v primeri z onimi lanskega leta morejo označiti kot zelo dobre. Po »Economistu« je bilo v juliju 1910. državnih dohodkov le 311 milijonov frankov, letos pa znaša tozadevna številka več kot 380 milijonov frankov. To je zelo znatno naraščanje, ker pomenja velik preostanek napram proračunu, ker so sedanji dohodki za to periodo za 50 milijonov frankov večji, kot so se prvotno označili. To pot niso v posebni meri carinski dohodki pripomogli k narastku državnih dohodkov, kajti re-gisterske pristojbine, kolekovine, davščine na vrednostne popirje so same že izkazale 20 milijonov frankov pre-
s primerno šolsko naobrazbo sprejme 2518 2
A. Susrnk, Ljubljana, Zaloška cesta.
pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni. 953
lepo urejena z dvoriščem in sadnim vrtom se proda pod jako ugodnimi pogoji. 2355 (5) Potrebnega kapitala 3000 K. Poizve se
Pogačarjev trg št. 3 pritličja.
so sprejme za 15. oktobra v glavni tobačni zalogi na deželi. — Prosilke, katere so vešče šivanja, naj to v ponudbi pripomnijo. — Kje, se izve v upravništvu „Slovenca". 250L 3
lepo meblovana, v I. nadstropju v židovski
ulici 1, s posebnim vhodom in razgledom na Dvomi trg, se odda stalnemu gospodu s 1. septembrom. Vpraša naj se istotam. 2525 3
Telefon št. 41
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana,
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prei I. C. iayer
Centrala na Dnnaln, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez kontnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brc/, odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra. njevanje in upravljanje ((lepoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	2094
StriJarjeua ulica St. 6.
Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
NajkulantncjŠe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje ln prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotiu itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promose za vsa žrebanja.
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.
Ljubljana,
Solidna teSaflg?.
Anton Schuster
Stritarjeva ulica št« 7, Ljubljana.
nizke cene. 2641 Vzorci psSfnfine prosto.
Novosti konfekcije za dame in de-* klice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Lekarnarja
BALZAM
;Pos!Rvno zavarovano)
Edino prlstcrc v - varstveno znamko REDOVNICA.

Altein echtsr Balsam f
tur. it r SlUlRfll-AfiUnkeilll
A.Thiurrj in Pregrada j
hei Ba^itsfh-SaiicrbrurD. J
Vsako ponui(»j..M;: in razprodajanje drugega balzama s prevar, znamkami sc sodnijsko zaslcduic iti strogo kaznuje. — Nedosežen v učinku pri vseh boleznih dihalnih organov, kaSlju, želodčnih težkoCah, ^lripavosti, kataru, prsnih boleznih, pljučnih bolezni, posebno pri influencl, želodčnih težkoCah, vnetju jeter in vranice, pomanjkanju teka, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in boleznih v ustih, trganju v udih, ranah, priSčih itd. 12 malin ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry~ja edino pristno
CEIITIFOLIJSKD 9KIRZILO
zanesljivo učinkujoče pri priSčih, ranah, rauitvah, vnetju, izpuščajih, odstrani vse napake, ki so sc napravile na telesu in napravi bolečine vzbujajoče operacije nepotrebne. Učinkujoč pri Se tako starih ranah itd. 2 lončka K 3'60.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo v medic,-dreger. trgovinah.
Glavna zaloga: Lekarna pri anuBlju ADOLFA THIERRV v Pregradi pri Rooaškl Slatini.
M

Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — PJisiranjc. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
S89
Pi-Izbeh® na.u&čia, resnično domača, že 25 let obstoječa ekspertna fortika.
Franc Čuden, urar
Lfuftljana, Fireiernoua ulica i
samo nasproti Frančiškanske cerkvc
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on torei lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
Hlpina ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Podjetje betonskih stavb!	!,6<
BRATJE SERAVMLLI & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvomica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stainentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, iasad, plošč in desk mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in Samotne opeke
Vsa dela so solidno in sirokovnjiMo Izvedena. Cena najnižja. Jamstva.Zastopstvo svodov patent Jhrul"
esk iz U
eJ
ANTON ŠARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz~ borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
1787 (1)
Vzorci so vsakemu na razpolago.
n	a
rss a n a E u a rs rs
K rs U
a n s
rs rs rs
tSl
lahko tekoče z rokami za goniti
miatllBlice vsakovrstne z vratilom (gepeljni). miatllnlce Z motorjem na bencin (najceneja gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po 603
gor zelo znižanih cenah ug
pri
Karol Kavšeka nasledniku
CHNEIDER 4 VEROVSEK
trgovina z železnino o LjnbSjani, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča, preden knpi kak stroj.
IS Ki RS RS
H &
RS
RS
ff
RS RS U RS
a
RS
Ž? SS
n
RS

Ustanovljeno v letu 1842.
Brati EberI
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, mmtrn cesia
nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firncž iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
— sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake H za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete Q _	slikanje
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
1160
Telefon štev. 16.	«7	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
,..v.-.v'.:, Vt
—	Duhovniške izpremembe v ljub« Ijanski škofiji. — Premeščeni so
bili čč. gg. župni upravitelj Franc Zaje iz Poloma v Belo peč; kaplan Ivan Lovšin iz Cerkelj pri Kranju za župnega upravitelja na Vojsko; župni upravitelj Ivan Hrovat z Gore nad Idrijo za kaplana v Cerklje pri Kranju; župni upravitelj Josip Cuderman z Vojskega v Šent Lambcrt; kaplani: Ivan Lomšek iz Preddvora v Križe pri Tržiču, Karol Rupnik iz Spodnje Idrije v Preddvor, Franc Klemenčič iz Kostanjevice v Stari trg pri Ložu, Franc Nastran iz Bo-štanja v Borovnico, Ivan Florijančič iz Škocjana pri Dobravi na Rako (II), Iv. Kepec iz Selc v Staro Loko, Ivan Štru-belj iz Starega trga pri Ložu v Velike Lašče, Josip Koželj iz Velikih Lašč v Kočevje, Josip Verce iz Borovnice v Predoslje, Ivan Miklavčič iz Smlednika v Šent Vid pri Zatičini, Franc Novak iz Šent Vida pri Zatičini v Koprivnik na Kočevskem, Edvard Šimnic iz Sore v Šmarje, Leopold Podlogar iz Doba v Soro, Ivan Kmet iz Toplic k Sv. Križu pri Litiji, Tomaž Javornik iz Bohinjske Bistrice v Gorje, Matija Noč od Sv. Križa pri Litiji na Bohinjsko Bistrico, Vin-cenc Kavčič iz Predoselj na Selca (II), Ivan Langerholz iz Gorij v Dob, Ivan Sever iz Mirne peči v Preserje, Ivan Se-dej od Sv. Križa pri Kostanjevici v Selca (I). — Imenovani so čč. gg.: Franc Zega, valetudinarij za župnega upravitelja na Gori pri Idriji; Anton Črnugelj, kaplan v Šent Janžu za župnega upravitelja istotam; za prefekte v zavodu Sv. Stanislava: Fr. Govekar, kaplan v Sostrem; Matija Selan, kaplan v Preserju, novomašnik G. Žerjav. — Nameščeni so za kaplane čč. gg. semeniški duhovniki: Josip Klopčič v Križevem pri Kostanjevici, Josip Muren v Sostrem, Ignacij Oberstar v Spodnji Idriji, Mihael Perčič v Kneža-ku, Josip Rogelj v Kostanjevici, Franc Šmit v Smledniku; čč. gg. novomašni-ka: Franc Hočevar v Toplicah, Franc Lončar v Mirni peči. Nemški viteški red je namestil P. R. Grobljar za II. kaplana v Semiču.
—	Častno meščanstvo. Deputacija občinskega odbora črnomaljskega jo dne 22. t. m. v Metliki izročila diplomo častnega občanstva c in kr. majorju Petru Pollu, zastopniku vojnega ministrstva.
—	Tržaška Slovenca gradita aeroplan. Iz Zagorja na Pivki se nam poroča: V tukajšnji bližini na veliki Trnj-ski planjavi gradita dva tržaška Slovenca gospoda Ivan R e n č e 1 j in Alfonz K j u d e r — zrakoplov aeroplan Bleriotovega sistema s poboljški, ki jih je izumel g. Kjuder sam. Zrakoplov gradita že 7 mesecev in bo v osmih dneh gotov. Monoplan jc 10 metrov dolg in 11 metrov širok. Propeler in motor, ki telita 75 kg, sta iz Pariza. Aviatika upata, da poletita v zrak v kakih 10. dneh, in sicer najprej proti Selcem, fara Slavina, njihovi rojstni vasi. Zanimivo je to, da je to prvi aeroplan, ki ga gradita naša rojaka na Kranjskem. Čitatelje »Slovenca« bomo o poletu pravočasno obvestili.
—	Toča v Bovcu. Iz Bovca poročajo z dne 23. t. m.: Kar nam ni uničila dolgotrajna suša, pobrala je danes toča, ki je padala 11 minut debela kakor orehi in lešniki. Vse je uničeno. Sadje in turšica, zadnja nada našega kmeta, vse je končano.
—	Iz Ježice. Dne 21. t. m. se je Tereziji Dečman pri pomivanju steklenic ena v roki strla in se jc znatno na roki obrezala. Morala jc v bolnišnico. — Vozno kolo je bilo ukradeno v Ljubljani, dne 22. t, .m. A. Severju iz Stožic pri Ljubljani, vredno 160 K.
—	Grd zločin. V ogrskem mestu Na-gy Illondi sta žena delavca Timofteja in njen ljubimec — nek pastir — opila moža prve, potem mu oblekla srajco, v katero je žena preje zašila dinamitno patrono in nato vlekla moža v bližnji gozd, kjer sta ga pustila, ko sta preje prižgala užigalno vrvico k patroni. Ljudje so našli strašno razmesarjeno truplo Timofteja, preiskava pa jc dognala zločin. Storilca sta zaprta.
Brata in svakinjo je s sekiro ubila v nekem kraju blizu Budimpešte neka Matejko. Pri zaslišavanju jc izjavila, da sta umorjena nepopisno grdo ravnala z njo in očetom, zato se je maščevala.
—	Zrakoplovec Čsrmak jc iz Zagreba odpotoval v Arad, kjer priredi s svojim biplanom več javnih poletov. Iz Arada se v isto svrho poda v Bel-grad in Sofijo. Baje se srbsko vojno ministrstvo pogaja za nakup Čerma-kovega biplana »Libelle«.
—	Umrl je na Saksonskem super-intendant Meyer, eden izmed voditeljev nemške evangelskc zveze Ta mož je bil strupen sovražnik Rima in pa-peštva in se je prav s posebno vnemo zavzel za avstrijsko - nemško gibanje proč od Rima, katerega je na vso moč podpiral.
—- Sladkor. Iz Žateca poročajo, da
se je vsled zadostnega in toplega dežja v zadnjih dneh položaj sladkorne pese izboljšal v celi pokrajini. Polja izgledajo osvežena in ako se bo zadržalo še nekaj časa. sedanje toplo vreme, je pričakovali, da se bo znatno izboljšal položaj sladkorne' pese.
—	Za predstojnika v vodstvu kurilnice na državnem kolodvoru v Gorici je imenovan višji strojni komisar v Pragi Oton Fried.
—	Zamorec sežgan na grmadi. V Purcelli, Oklalioma, je 3000 oseb zažgalo na grmadi zamorca Petra Cliarterja, ker je napadel neko žensko in zažgal hišo. Napadalca so izročili sodišču drugi zamorci, a razburjeni Američani so zamorca odvzeli sodniku, ga privezali na telefonski drog in ga zažgali.
—	Dolina v Istri. 16. t. m. je zapustil Dolino voditelj slov. kat. izobraževalnega društva, obče spoštovani in priljubljeni g. Frančišek Magdič, kaplan, ki je bil goreč govornik in velik ljubitelj kmečkega in delavskega stanu. Pri vsaki priliki je poudarjal, naj se varujemo slabih časopisov, knjig in slabih družb. Radi tega so ga liberalni časopisi večkrat napadali. Zato ga naši liberalčki niso mogli trpeti v Dolini. Nek veljaven mož je celo rekel, da kadar bode č. gospod kaplan šel iz Doline, da ga bo do postaje nesel; žal, da svoje obljube ni spolnil. Ostal je figa-mož. — Takih duhovnikov, kakor je bil gospod Magdič, Istra veliko potrebuje, da se krščansko ljudstvo zave. Bog naj mu njegov trud obilno poplača!
—	Zahvala. Neizbrisni vtisi krasno uspele slavnosti 251etnega jubileja kranjske deželne kmetijske šole na Grmu nalagajo nam prijetno dolžnost, da se tem potom še jedenkrat vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dostojni proslavi jubileja, najuljudneje zahvalimo. Predvsem zahvaljujemo sc blagorod-nemu gospodu ravnatelju Rolirmannu in ostalim gg. učiteljem, kakor tudi blagorodnemu gospodu županu Zurcu za prisrčen sprejem, izvanredno gostoljubnost ter za ves trud, ki so ga. imeli s to prireditvijo. Iskreno zahvalo izrekamo posebno blagorodni gospej rav-naleljevi za veliko skrb za vzorno ter izvrstno pogostitev udeležencev. Zahvaljujemo se objednem vrlim gospi-cam gojenkam gospodinjske šole v Šmihelu za prijazno postrežbo in končno tudi slav. občinstvu iz Novega mesta in okolice za izkazane nam simpatije. — Za udeležene absolvente: R. Medič 1. r., F. Medved 1. r., R. Hlad-nik 1. r.
—	Nemški dom v Rumi v Slavoniji postavijo tamošnji Nemci; denar se nabira v Nemčiji in po Avstriji.
—	Angleška zračna pošta. »Daily Maily« poroča, da bo otvorjena poštna zveza z letalnim strojem med Heudon Windsorju 7. septembra.
—	Šolo za praktične ženske poklice z internatom otvori »Udruga učiteljic« v frankopanskem gradu v Kraljeviči dne 1. septembra t. 1.
Razne stvori.
Milijonov je sita v Čikagi 271etna žena milijonarja Brvanta. Vložila jc tožbo za ločitev zakona, v kateri je navedla kot vzrok, da ji mož daje na razpolago preveč denarja. Za svoje potrebe je imela na leto 200.000 K; na razpolago je imela 16 avtomobilov. Ko je izgubila nekoč nek kinč, vreden 12,000 ki-on, so je njen mož smejal tej nezgodi ter ji kupil novega za 60.000 kron. Ravnal je ž njo kot z neko punčko in zato noče več živeti ž njim.
Topovi brez poka. Hiram Percy Maxim je iznašel pripravo, s katero se uduši ali vsaj močno omeji pokanje pri streljanju. Novo iznajdbo šc preizkušajo, ako jc dovolj popolna in uporabljiva.
Velika rudniška nesreča na Angleškem. Iz Londona poročajo: V premogovniku Maltby pri Rotlierhamu je nastala 20. t. m. velika eksplozija. Več delavcev jc v premogovniku zasutih. Doslej so izkopali samo tri trupla ponesrečencev, katerih pa je bržkone zelo veliko število.
Aretovan trgovec 7. dekleti. V Čr-novicah so v soboto arctovali razupi-tega trgovca z dekleti Sem Ramsana iz Filadelfije v trenotku, ko je stopil v vlak z 10 dekleti, da bi sc odpeljal v Hamburg. Sem Ramsan je zvabljal dekleta pod pretvezo, da jim bo preskrbel sijajne službe v Ameriko, kjer pa jih jc izročal v sramotne hiše.
Abdul Hamid piše svoj živoiopis. Bivši turški sultan Abdul Hamid- je pričel pisati svoj životopis. Najbrže \Vidni Hamidovi spomini ne bodo nikdar zagledali belega dne, dasi mu puste pisati kar hoče.	.
TJmor. Iz Monakova poročajo, da so | našli med Leganoni in Engclharlsom !
umorjeno 251etno šiviljo Medler. Za
morilcem, ki je svojo žrtev zadavil, ni sledu.
Nove pesmi Carmen Sylve. Rumun-
ska kraljica Elizabeta je dokončala nov zvezek pesmi, ki jih izda neka hambur-ška knjigarna pod naslovom »Zreli sadovi«.
»Slovenska Ha."
Nabrano kot Slomškov dar:
C:. g. J. Rozman, župnik, Kovor 1 K 40 vin. — Med letovičarji nabrala gdč. Tončka Kuraltova, Rupa pri Kranju, 1 K 60 vin. — G. Ivan Tomšič, Verd, 2 kroni. — Katoliško izobraževalno društvo v Kapelah pri Brežicah (članarina), 10 K. — Gostilna g. Frana Lotriča v Češnjici 10 K. — Neimenovan iz Bra-slovč 2 K 30 vin.
Prispevki podružnic:
Moška podružnica na Jesenicah 27 K. — Ženska podružnica na Jesenicah 58 K. — Podružnica v Križali pri Tržiču 2 K. — Podružnica v Kropi 43 K 50 vin. — Podružnica v Cerknici 50 Iv.
—	Podružnica v Mariboru, prebitek veselice dne 20. avgusta v Št. Petru nižje Maribora, 100 K. — Podružnica v Radečah pri Zidanem mostu 40 K.
*	*	w
—	Pričeiek šolskega leta se bliža.
Rabilo se bo zopet mnogo papirja. Ali pa veste, kje dobite najboljši in najcenejši papir? Gotovo pri Slovenski Straži v Ljubljani, ki ima veliko tovarniško zalogo najraznovrstnejšega papirja. Poskusite in zadovoljni boste. S tem, da naročate papir pri Slovenski Straži, koristite sebi, ker nikjer drugje nc dobite papirja po tako nizki ceni, pomagate pa tudi Slovenski Straži pri njenem obmejnem delu. Trgovci dobe znaten popust. Zahtevajte vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno.
—	Dober kruh. Pred kratkim je pričel mlad pek svojo obrt. V par dneh je imel že toliko odjemalcev, da je komaj sproti pekel in vsevprek je hvalilo njegov kruh, da jc najboljši V celem kraju. To so zvedeli in seveda občutili tudi drugi peki, ampak priznati so morali, da je ta kruh res veliko okus-nejši nego njihov. Čudili so se temu in stopili k novemu tovarišu ter ga vprašali: »Na kak način vendar pečeš kruh, da je tako dober? Mi smo že stari peki, pa kaj tacega ne spravimo skupaj.« — »Kako delam kruh? Tako kakor vi!«
—	»To ni mogoče!« — »Prav nič drugače, ampak to je razlika, da jaz naročam drože iz Prve jugoslovanske d roža me Jo s. Košmerlj v Ljubljani. Le poskusite, pa se boste prepričali, pa bo tudi Vaš kruh prav tako dober kot je moj.« — Temu dogodljaju pristavljamo samo: Kdor naroča Košmerljeve drože, koristi tudi narodni stvari, kajti g. Košmerlj je izročil že lepe vsote Slovenski Straži.
—	Tolstovrška Slatina jo edina mineralna voda, ki je v slovenskih rokah. Poleg tega je pa vsakemu zaboju priložen listek, za katerega dobi Slovenska Straža, ako se ga ji pošlje, 20 vin. Te dni je poslal lastnik slatine gospod Andrej Oset za poslane listke 17 K 60 vin. Zahtevajte vsepovsod Tolstovrško slatino, zbirajte listke in jih pošljite Slovenski Straži.	^
—	Najprimernejši čas je sedaj za ustanovitev t a m b u r a š k i h z b o -r o v. Zato naj oni, ki žele imeti kratkočasilo zimo in prijetno godbo, naroče tamburice takoj, da sc jim pravočasno dopošljejo. Novi in žc obstoječi tambu-raški zbori naj naročajo le tamburice, ki se prodajajo v korist »S 1 o v e n s k e Straže«. — Naročila sprejema: Ivan Vrečko, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
izpred sodišča.
Bankovec za 1000 K ukradel. France Ocepck, 41 let star ključavničar iz ICanderš, žc večkrat pred kaznovan, je instaliral pri Antonu Markiču, posestniku v Kranju, vodovod v stranišču. I sli dan pa je izginil Markiču bankovec za 1000 K, katerega je izmaknil Ocepek iz zaprte omare, ko ni bilo ne Markiča ne njegove hčerke doma. Obdolženec se. je jako nerodno zagovarjal. Enkrat je trdil, da je bankovec dne 18. julija t. 1. pred trgovino našel, potem je pa trdil, da si je ta. denar prihranil ter ga dvignil iz hranilnice. Ne eno niti drugo ni resnično, kajti ukraden bankovec sc je kmalo po tatvini našel pri Oecpcku. Sodišče je prisodilo obtožencu 15 mesecev težke ječe.
Prepir zaradi natakarice. V gostilni pri Kajžarju v Sneberjali sla France Močil nikar, tovarniški delavec in fant .fanez Čeme sedela pri eni mizi v medsebojnem pogovoru. Tudi France Novak posestnika sin od D. M. v Polju
pristopi k ti mizi in se začne ž njima razgovarjati, nakar se vrne k svojim tovarišem. Poleg Novaka se je pa vsedla domača natakarica, nakar ji Močil-nikar pripomni, da naj se »ahta« vseh miz ne samo ene. Takoj nato je nastal med fanti prepir, ki je končal s tem, da je zamahnil Novak z nožem proti Močilnikarju in ga na desni roki nevarno ranil. Pa tudi Čer ne je bil ranjen v palec in kazalec desne roke. Zagovoru Novaka, da je bil do nezavesti pijan sodišče ni verjelo ter ga zato na tri mesece ječe obsodilo.
Slaba vest. Letošnjo pomlad neko dopoldne je prišel v Hribarjevo hišo v Studencih finančni nadpaznik s službenim nalogom, da pregleda žgalne priprave, ker se je tu kuhalo žganja. Zahteval je žgalno kapo v pregled, ker pa ni bilo gospodarja doma, prinesel mu jo jo njegov sin France. Kapa je bila sicer uradno zapečatena, tocla že pokvarjena in očividno za kuho nerabna. Nadpaznik je takoj slutil, da morajo imeti še drugo kapo, zatorej jc zahteval, naj mu pokažejo še kotel v katerem kuhajo žganje. France Hribar in mati Frančiška sta peljala nadpaznika v kaščo in mu pokazala kotel. Ta pa je pomeril žgalno kapo na vratu kotla in takoj videl, da ni prava. Potegnil je iz žepa električno svetilko in posvetil ž njo po kašči, da bi našel ono pravo. V, tem hipu pa ko se posveti, ga zgrabita mati in sin za rame in ga šiloma iztira-ta iz kašče rekoč, da nima pravice tu stikati, da naj pride takrat, ko lx> gospodar doma, ali pa naj pripelje može. Nadpaznik je poskusil še enkrat priti v kaščo, a tudi sedaj sta ga šiloma vun spehala, France Hribar ga je šele izpustil, ko mu jc nadpaznik nastavil revolver na prsi, potem je opustil nadalj-no preiskavanje ter odšel. France Hribar taji, da bi bil rabil silo češ »saj so šli čisto radi vun«. Obdolženka pravi, da je mogoče, da se ga je dotaknila, a da to ni storila namenoma. A dokazano je, da sta obdolženca zategadelj izrinila finančnega nadpaznika iz kašče, da ne bi našel nezapečatene prave kape. Sodišče je oba obdolženca krivim spoznalo in obsodilo vsacega izmed njiju na štiri tedne ječe.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
V Ljubljani: N a 111. mestni deški ljudski šoli je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 3. avgusta 1911, št. 4575, stalno po-polniti izpraznjeno službeno mesto učitelja z sistemiziranimi službenimi prejemki.
N a I. m e s t n i deški ljudski šoli je vsled naročila c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. julija 1911, številka 4332, stalno popolniti izpraznjeno službeno mesto učitelja z sistemizi-raniini službenimi prejemki. Prošnje jo vlagati pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta najkasneje do 15. septembra 1911.
V	šolskem okraju ljubljanske okolice se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje: 1. Učna in voditeljska mesta na enorazrednih ljudskih šolah na Golem, v Notranjih goricah, Podlipi in Rakitni; 2. učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli z začasnim drugim razredom v Škocjanu; 3. nad-učiteljska služba na dvorazredni ljudski šoli v Št. Jurju; 4. po eno učno mesto na dvorazredni ljudski šoli na Črnučah, na štirirazredni ljudski šoli v Šmarju in na šestrazredni ljudski šoli v Spodnji Šiški Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teli učnih mest je za vsako posebe j predpisanim službenim potom vlagati do 15. septembra 1.1.
V	k r a n j s k em okraju: Služba učitelja pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko do 15. septembra.
Telefonsko fr Brzojavna poročila.
S. L. S. NAPREJ!
Št. Jernej, 26. avgusta. Pri občinskih volitvah v šentjernejski občini jc ob ogromni udeležbi volilcev kljub obupnemu prizadevanju liberalcev zmagala S. L. S. v vseh razredih in podob-činah z velikanskimi večinami.
ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 26. avgusta. Današnji češki listi se obširno bavijo s konferencami češkega cesarskega namestnika grofa Thuna z min. predsednikom baronom Gautschem. Šanse spravnih pogajanj se danes presojajo bolj optimistično.
VOJAŠKE VAJE V DALMACIJI KONČANE.
Zadar, 26. avgusta. Včeraj zjutraj se je vršila na. morju zadnja pomorska bilka pri velikih vajah. Nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval v Pulj. Danes odhaja vojaštvo. Nadvojvoda, i prestolonaslednik je izrazil častnikom i in moštvu svoje zadovoljstvo.
AVSTRIJSKA LADJA Z VOJAŠKIM
TRANSPORTOM ZADELA NA SKALO.
Reka, 26. avgusta. Ladja družbe Adria, »Szeged«, je s 800 vojaki, ki so se vrnili s pomorskih vaj v Dalmaciji, zadela na skalo sv. Marka med Kraljevič o in otokom Krkom. Moštvo so vzele na krov druge ladje, »Szeged« pa tiči še zdaj na skali.
BIVŠI DRŽAVNOZRORSKI POSLANEC UMRL.
Baden, 20. avgusta. Tukaj je umrl bivši državnozhorski poslanec Jožef Herzog.
FRANCOSKO BRODOVJE Sv- KON-CENTRUJE.
Pariz, 26. avgusta. »'M;-'. . oroča, da se bo v Sredozemskem morju koncentriralo 90 bojnih ladij za vaje. Poveljnik bo admiral JaureguibeiTy.
PROTISEMITSKI IZGREDI NA ANGLEŠKEM.
London, 26. avgusta. V Bargocdu so bili predvčerajšnjem protižidovski izgredi, pri katerih je bilo ranjenih 20 oseb, med temi 2 težko. 12 trgovin je bilo oplenjenih in opustošenj b. Izgredi so trajali celo noč.
UKRADENA MONA LISA.
Pariz, 26. avgusta. Oblasti preiskujejo vse ladje, ki imajo odpluti v Ameriko, da bi izsledili ukradeno Monno Liso. Našli je še niso.
Llffianskg novice.
lj Nove šenkiavške orgfie so so včeraj prvič oglasile v delavnici g. Ivana Milavca. Gospod mojster je preizkušal zvok prvih piščalk. V delavnici g. Milavca je že izdelanih veliko »basov«, dolgih lesenih piščalk. Izdelana je že tudi igralna omara. Nove orgije bodo imele tri manuale, 52 oziroma. 64 registrov. Popolnoma izdelane bodo čez eno leto.
J j Iz Dravelj pri Ljubi ani. Danes zjutraj smo pokopali v Dravljah odločnega, vzornega somišljenika S. L. S. posestnika Jakoba Babnika iz Zgornje Šiške. Rajnik je bil vedno mož na svojem mestu, odločen pristaš naše stranke in vzoren gospodar. Slovel je tudi kol čebelar. Zapušča sedem sinov in tri hčere, ki so za našo stvar ravno tako vneti, kot njih rajni oče. Svetila večna luč blagemu pokojniku. Sožalje rajnikovi rodbini!
lj Na »Razgledu« zn pogorelce.
Opozarjamo na današnje naznanilo gospoda restavraterja A. Zajca, ki priredi jutri koncert v restavraciji in kavarni »Razgled« (Bellevue) v Šiški.
lj Društvo slov. trgovskih, setrudnikov priredi za svojo člane v nedeljo, 3. septembra, ob pol 10. uri dopoldne v hotelu »Ilirija« sestanek, na katerem se bode razpravljalo o let. društv. poučnih tečajih itd. Društvo slov. trgovskih sotrudnikov bodo 3. septembra tudi Ogledalo Kolinsko tovarno. To obeta biti jako zanimivo in poučno, zato opozarjamo vse trgovsko sol rudnike, posebno one z deželo, da. se toga udeleže. Zbirališče je ob 10. uri dopoldne v hotelu »Ilirija«. Vitanje člano in druge gospode, ki se mislijo tega udeležiti, prosimo, da nam poset prej javijo. — Odbor.
lj »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri, v nedeljo ob vsakem vremenu in brez vstopnine v restavraciji in kavarni »Bellevue« (na razgledu Zajec) v Šiški. Začetek ob 4. uri popoldne. •— Kor se bodo pobirali prostovoljni darovi za nesrečne pogorelce v Mokronogu, se vabi č. občinstvo na mnogobroj-ni poset .
lj Pri kopanju utonil. Včeraj popoldne je utonil v Išči 161etni zidarski vajenec Peter Rebolj iz Vrbi j en pri Ljubljani. Mladenič sc jc v vodi zapletel v travo, iz katere se ni mogel več rešiti. Že mrtvega je v vodi opazil posestnikov sin Alojzij Križman ter o nesreči javil dalje. Na lice meste došla policijska komisija je odredila, da so ponesrečenčevo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Svobodna ljubezen. Obsojeni so bili radi javne nenravnosti Meta Er-javc, Matevž Žontar in Andrej Remic, delavci v Gruberjevem kanalu, vsak na tri tedne zapora, ki se jim je poostril z enim postom vsak teden.
lj Mlad, a zelo pokvarjen fant je 181etni Valentin Kokalj iz Javorja, ki je vlomil v trgovino Ivana Schreya v Kolodvorski ulici, in ukradel svojemu gospodarju Simonu Kmetetzu 30 K. Ta denar je namreč zapravil tekom 24 ur na zloglasnem kraju.
lj Ukraden je bil dne 14. avgusta t. m. mizarskemu pomočniku Antonu Severju iz veže gostilno »Pri čebelnem panju« jopič, vreden 6 K in srebrna ura z dvojnim pokrovom, na katerem so vrezane začetno črko A. S. Dno 22. nv-gusta je pa bilo ukradeno istemu mizarskemu pomočniku vozno kolo »Pre-
ciosa« iz veže vinotoča J. Jegliča, Precl škofijo, vredVio 160 K. C'.e bi kdo kaj vedel o teli stvareh, naj blagovoli naznaniti pristojni oblasti ali pa Antonu Severju, Stožice št. 20, pošta Jožica.
l j Kolo je bilo ukradeno danes dopoldne v veži na Mestnem trgu št. 10, trgovčevemu sinu Adolfu Golobu. Kolo je vredno 140 K. Tovarniška znamka je A. G. u. Comp. 19.800. Precl nakupom sc svari.
AVTOMOBILI
povsod zmagovalci.
LRORIM & KLEMEMT
priznano
prvovrstni. LRURIN& KLEMEMT
akc. dr.; Mladaboleslav.
Znatopnika: Hlkodom & WelzKa. Gradec.
V vročem letnem času
jc priporočati dobro in ugajajoio
osvcževalno in mizno pijača
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali s liiurci sonovoin, za to opozarjamo ua
naravna
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladiino in oživa;ože, v/.buja slast ilo jedi, pospešuje prehavljenje. Po letu jo ta pijača pravo krepilo	(VIII.
......... • .Ullll .IWWHIMI.Iin»l(«.|
izvirek: UiessnuDi baae^Drtiaa, ieicz. poslala, zdravilno kopališča nri Karlovih varih Prospekti mentor.} in franbo.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vsčjih Špecerijskih' ptodajalnicr.h in trgovinah z jastvinarai n vinom.
Zalatje pri Mihael Kastner-' u, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, LJubljana.	11452—49
maaoonnoon
DDOnonOODOD
naše
?
jc ravnokar izšel in sc dobiva skoro po vseli trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ^Katoliški bukvami", proda alni »Katol. tisk. društva', dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič in Ivan Ko-renčan; v Trstu: prodajalna .Katol. tisk. društva". Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik.
CILKA OTRHRLOVR ROJ. ŠMIDOVfl JOSIP OTRHRL
INŽENIR POROČENA
Mesto posebnega obvestila.
S
Gospodične
se sprejmo na stanovanje in hrano v Kapiteljski ulici 11., II. nadstropje.
Ceno češko posteljno perje!
5 ko novo skublj. K 9 60 fioliia K i2'~ Lsio kot puh mshko tkuHiano K iS' K 24' -' snfžnobelo kot pub metko skubljono K 30 - ,K3,i—. Poštlia franko po po-vzotrn. Zaoiena d ivoliaia prOti pov nitvi pošto.rc. Bone-diktSaohsel, Lobej 159, pri Plznu Caško. 2513 n
Metearologičsio poročilo.
Vidina n. morjem 30&2:?i, sred. zračni tlak 736-0 mm
I	Stanje
C Cas opa- !	baro-2 I lovanja | metra ; v mm
Temperatura po
Celziju
Vetrovi
25| 9. zvefi. | 736 1 j 10"8 | brezvetr. 7. zjutr. i 37-0 14-3 1 si. jjvzh. 2. pop. i 34'4 27 5 i si. jug. Srednja včsrajšnja tenip . 20 4J
26
Nebo
del. obl. | soparno del. jasr.o i
norm. 17'S3.
00
T l i KCErM'j,
Cene veljajo za 50 kj.
Budimpešta, 26. avgusta.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 57
Oves 7* oktober 1011.....8 92
Koruza za september 1911 ...	8,42
Koruza za maj 1912 .....815
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša srčno dobra in iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, prastara mati, sestra, tašča in teta gospa
danes ob 1/2 uri zjutraj po dolgotrajni zelo mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 73 let v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage rajnice se bo prepeljalo v Grahovo pri Cerknici, kjer bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 6. uri popoldan položeno na domačem pokopališču k večnemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin.
Grahovo pri Cerknici, dne 26. avgusta 1911.
Matija Kraje, trgovec in posestnik, soprog.
Alojzij Kraje, veletržec in veleposest., Matija Kraje, dež. stavb, nadkomisar, sinova.
Joslpina BartI, roj. Kraje, vdova, Ana Turk, roj. Kraje, Amalija Fajdxga, roj. Kraje, Julija Šerko, roj. Kraje, hčere.
Vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki so pripomogli k tako lepemu pogrebu našega pokojnega sina, brata in očeta
dr, SISvija Grom
izrekamo svojo presrčno zahvalo. Posebno izrekamo svojo hvaležnost prečastitemu g. Francetu Dimnik, župniku v Begunjah, in družini gospoda nadueitelja M. Kabaj za njeno gostoljubnost, postrežbo in trud ob času bolezni pokojnika.
Begunje pri Cerknici, dne 24. avgusta 191 1.	2552
Jurij Grom josipina Grom
oče.	sestra.
Katica Grom
hčerka.
lipi® ibee kS; mm
Opravljala bi tudi pisarniška dela, tudi prodajala, ali primerna dela opravljala. Zna tudi šivati. Najraje kje na deželi.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Takoj".	25S0
Ir^esna ženitna ponudba.
Stavbinsko izobražen ter podjeten mladenič, neomadeževane preteklosti, 27 let star, značjjen, z nekaj čez 2400 K prihranjenega denarja ter pozneje nekaj dote, se želi y svrho poznejše ženilve in ustanovitve lastne stavbinske obrii seznaniti s značajno in varčno gospico krščanskega mišljenja, staro 20 do 30 let. /eli se vsaj nekaj izobrazbe ter primerno premoženje. £e resne ponudbe s polnim naslovom in
sliko, katera sc vrne, se prosi prijazno pod „j\1iroljuben in zvest" na upravo tega lista poslali
do 6. septembra 1. I.
55,1
Za tajnost se jamči.
JANEZ ZLEBNIK, VUlirje Šl. 41
pošta Št. Vid nad Ljubljano
kupuje rezane in zmešane po najvišjih cenah. 2221
Radi odpotovanja sc ceno prodasta
z velikim vrtom ter RicIftjŠO gOStllHO
z lepim vrtom.	2555 5
Več se izve v restavraciji pri,Zvezdi* v Spodnji Sišui »tov. 22. •
Terezija Truden roj. Drobnič, sestra.
Josip Turk, c. kr. okr. šol. nadzornik, Fran Fajdiga, c.kr. poštar in posestn., Alfred Šerko, doktor med. in phil., zeti.
Zorka Kraje, roj. Žagar, sinaha.
Vnuki, vnukinje in pravnuk.
pred kratkim nova, enonadstropna, s 6 stanovanji, ki se dajo izpremeniti v tri večja stanovanja, v lepem in mirnem kraju, 10 minut od Ljubljane. — Prijeten bi bil ta prostor za kake letovičarje.
Naslov se izve pri upravi lista pod šifro 1000, Posredovalci izključeni. 2562 (6) HaBaHMnKonuaHganB^^
V bližini Ljubljane se odda takoj pod ugodnimi pogoji
is Eiafem.	2553
Posebno pripravna bi bila tudi za	obrt, ker ni v
okolici nobenega mesarja.
Ponudbe pod št. „9" na upravništvo ,,Slovenca1'.
Podpisani naznanjam tem potom, da nisem plačnik za dolgove Helene Bavnak.
255i	Anton Havnak.
ima na prodaj okoli 150 hI od 50 vin. naprej Brežice ob Savi.
2531
Radi opustitve podjotja oddajajo se takoj aH za novembrov termin v sredini mesta 2514
pripravni za vsako obrt, posebno pa za skladlSč«, kolarstvo, mizarstvo, kleparstvo itd Vprašali je pri Jos. Skorlj, Komenskega nI. v bivši meščanski pivnici.
za krojaški obrt se takoj sprejmeta pri I. B. Sv. Petra nasipu štev. 3. 2449 (4
Želi se sprejeti v najem takoj
v
na iepem prometnem kraju, najraje v biižini Ljubljane. Kje, pove uprava tega lista. 255?