it
V torek, ictrtak ta joloto unij* ia *elj» ■ "»''■ buru lir.". poailjaaja ni dom 11 »*t leto * ifl. — k, ii pol l.t* . . 4 „ - ,. M *ulrt I tU . t .. M ■,
Po po»ti:
/i «i« Uto 10 gl. — k, i> pol leta , I „ — it , »tri leta t .,  uO ,.
Yredaiatfoiaopr.iviiiatv j« t toapoekih ulicah (Harraagaaae) It. 117.
Št. 12.
V Mariboru 28. januarja 18G9.
O/.nnntlii:
7i navadilo drnatopni) Trato h« plačaj* ' kr., ca ae natianfl I krit 6 kr. če <• tlaka Itoat, 4 kr. če aa tiaka Škrat »fn' piiinenke aa plai u • po prostora.
Za viak t nek ja plačat kolek (stempelj) taSOk.
Kokopiai a« o« vračaj.,
iaptfl naj ae blagovoljna frankujejo.
Tečaj II.
Slovenci mariborskega, st. lenarskega iii slov. bistriškima okraja!
27. februarja tega leta imamo iz nova volitov našega deželnega poslanca, in zato Vam piše, dragi rojaki, o tej imenitni zadevi volilni odbor.
Spominjate se, da smo ravno pred dvema letoma volili si za deželna poslanca gg. dr. Vošnjaka in dr. Dominkuša. Volitov g. dr. Vošnjaka se je potrdila, in že smo čuli v graškem deželnom zboru krepek glas Vošnjakov, ki se je razlegal po vsem Slovenskem in še dalje; ali pri g. dr. Dominkuševi volitvi so po dolgem drobnem raziskovanji našli vzrokov, da so jo podrli. Ne prašamo več o teh vzrokih, ki so se v deželnem zboru proti naši slovenski volitvi z napeto ostrostjo na beli dan vlačili, druge volitve pa zagrinjale z velikodušnim molčanjem; ampak opominjamo Vas, dragi rojaki, naj vsak volivec stori svojo dolžnost, da se pri tej volitvi no najde ne pičica kakega vzroka, da bi nam mogli volitev podreti.
Volitev deželnega poslanca za kmečke srenje pa je, kakor to postava kaže, dvojno dejanje; v prvem dejanji se izbero v srenjah volilni možje, ki potem še le gredo v Maribor poslanca volit. Volitev poslanca v Mariboru dne 27. februarja je drugo dejanje. Dan in kraj volitve volilnih mož Vam je že ali Vam bo v kratkem naznanila oblastnija po navadni poti. Že tom malim volitvam volilnih mož je treba slediti z vsem trudom in z vso marljivostjo.  Posebno priporočamo:
1. Naj se pri županu zapisniki natanko pregledajo, ali so vsi oni za pisani, ki imajo pravico voliti volilne može, da se nikdor ne izpusti, pa tudi ne zapiše, ki te pravice nima.
Napake in pomankljivosti v zapisnikih se oglašajo pri županu, da se popravijo.
2. Vsi posestniki ali druge osebe , ki so po tem pravilnem zapisniku poklicane voliti, naj se o pravem času pred volitvo pogovore , koga bodo volili za volilne može.
3. Naj vsak, kdor ima pravico voliti, tudi volit pride; naj se nikdor ne izgovarja: bodo že brez mene opravili, meni je vse eno itd. Toliko ljubezni do svojega doma bo vsaj vsak poštenjak imel, da so pri taki imenitni reči ne zanaša na druge. Dostikrat določi en sam glas, kakor skušnje kažejo , in če že vsa leta davke plačujemo in sine k vojakom dajemo, pojdimo enkrat tudi, kar je čast, svoje pravice se poslužit in pojdimo poslanca volit. To so naša naročila za prvo volilno dejanje, za zbiranje volilnih mož.
Če se izvrši to prvo dejanje srečno , kakor je upati, če rok ne držimo kri žem, onda je zmaga dobljena,   Pomisli pa naj vsakdor, da je pri takih prilikah čas se moža skazati. Skazimo se može! Postavo v roki tirjajmo glasno in pogumno svojih pravic! Ne dajmo so plašiti z lažmi, natolcovarijein, grožnjami — sai že poznamo taka sredstvu.   Kažimo Slovenci, da smo politično
zreli; kažimo, da je zemlja naša slovenska, da se na domači zemlji čutimo lastne gospodarje, da maramo za naš mili slovenski jezik; kažimo, da imamo do mož svojega naroda, ki za nas čutijo in znajo naš jezik govoriti več zaupanja, kakor do tujcev ali pa celo do nezvestih in brezvestnih odpadnikov.
Vsak rodoljub naj pri tej priliki pokaže svoje rodoljubje. Pogum in delo nam pripravi pošteno zmago. Za to zmago je zastavljena naša čast: mi hočemo zmagati kot naravna večina slovenska, drugič da svojo po našem prepričanji pri prvi volitvi dobljeno zmago potrdimo ; konečno da podpiramo v naši narodni zmagi ona načela politike, ki merijo na spravo, blagostanje in svobodo vseh narodov in trdno, vsem pravično Avstrijo.
To je klic Vaših slovenskih prijateljev pred prvotnimi volitvami. Ka-er bodo volilni možje izvoljeni, mislimo, da se bode še prilika našla, da se pred volitvo snidemo vsi z našim narodnim kandidatom , ki je in ostane g. dr. D o m i n k u s.'
V Mariboru konec januarja meseca 1869.
Narodni volilni odbor.
Tiskovna pravda „Slov. Naroda,"
(Dalje.)
(Nadaljevanje zagovora obtoženca Ant. Tomšiča.) „Ako se pri obtoženemu članku na te tri okoliščine obzir jemlje, ni se mi bati za njegovo osodo. Če mi ne bo mogočo pri posamoznih zgodovinskih opombah doka-Eov dajati, ker nimamo tli niti prič niti izvedeneov, zaupno so smem zanašati na zgodovinsko znanje slavne sodnije. — Prehajajo k tožbi sami, moram opomniti, da je njono trjenjc zelo smelo, njeno dokazovanje prav slabo. 1'rvo smelo trjenje se jo primerilo tožbi že v kvalifikaciji pregreška. Tu berem, da obtoženi članek ščuje proti nemški duhovščini. Ko sem to v tožbi prvokrat bral , moral sem se smijati. Ker bi pa denes tu s smehom malo opravil, treba da poskusim resno dokazati ničevost tožbe v tej zadevi. Tu smelo trdim, da gosp. tožnik niti umel ni stavkov, ki govoro o nemških .ptaffih." če mi ta dokaz obvelja, dovoljen mi bo skdop, da si tudi v družili točkah o članku ni mogel napravljati posebno jasno sodbo. — V čelom obtoženem članku se sedanje duhovščino, niti nomške niti slovenske, ne omenja z najmanjo besedico. Članek govori le o preteklosti, o tisočletni preteklosti, in če bi že bil res kdo razžaljen, bili bi to k večemu nomški „pfaffi" 8. in 9. stoletja, „pfaffi" , ki so pred 1000 leti agitirali proti slovenskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Dvomim pa, da bi imel g. državni pravdnik nalogo ali pa tudi le pravico zagovarjati mirno duhove in po groboh iskati oseb, ktere bi osrečeval z dobrotami sedanjega kazenskega zakonika. O sedanjih nemških duhovnikih pa bi moral članek govoriti, da bi se bila storila pregreha, proti kteri se imam zagovarjati. Da bi pa tudi imel gospod tožnik pravico in moč klicati v članku omenjene duhovnike v to sodišče, ven-
Lis
Ntirodopiane slike is natega naroda.
II.   Slovenska vas. (Konec.)
Vsaka hiša v vasi ima svoj ogradek , svoj vrt. Razen navadnega povrtja in sadja raste v vrtu klinčec in sipek, bezeg in drenek, dišečo matere božje pleničice, zali fantje, turšek, in v kakšnem kotu celi grm pelina. Pred vsemi drugimi cvetlicami je pa rožmarin najbolj v čislili. On ne raBte prosto v vrtu, ampak v lončecu na kuhinskem okenci. Rožmarin je brez dvojbe pravo slovensko narodno bilje. Rabi se pa y dveh zelo različnih slučajih, namreč kot kropilo kri mrličih, in kot nevestna kitica pri svatbah. Glasoviti nemški pesnik Schiller je djal, da so tam gotovo dobri ljudje doma, kjer se mnogo poje. Jaz bi pa djal, da so tam šo bolji ljudje, kjer se poleg petja še rožice goje, in to je pri nas , po naših slovenskih vaseh. Da se rožice gojo, to sem ravno kar rekel, da se pa tudi poje, kdo tega ne ve! Po naših vaseh se čuje petje ne samo po dnevi, ampak kakor v gaji, kjer slavički gnjezdijo, tudi po nočeh. Kako idilično je n. pr. slišati vasovalca, kader v mirni tihi noči zapoje: „Po celi vasi luči ni, pri moji ljubci so pa tri itd."
Naš vaščan je sploh samo poljedelec, in ker mi vso našo narodno moč le iz njega crpimo, za tega delj pravijo naši protivniki zaničevalno, da smo mi Slovenci „ein bauernvolk". Naj bi jim bilo, samo da nas pri miru puste. Za ribarenje našemu vaščanu ni mnogo mar, za lov pa še raenje, rad pa goji čebelice, in malo vasi je, v kterih bi so ne našel vsaj en ulj-nak. Saj pa tudi naša vaščanka rada medene kolače peče, še raje pa medeno slaščino pije. Za svilarstvo je še precej nemaren, rad pa kupčujo in barantuje, posebno na Kranjskem, toda le po malem, bolj na drobno. Za kupčijo in barant ima zares neko nagnenje, pa tudi sploh dobro splava Tudi male obrtnije se je z vspehom poprijel, in tudi v tem prednjačijo kranjski Slovenci. V tej vasi so sitarji, v onej kartačarji, naprej tam reše tarji, nadalje slamnikarji itd.   Vsaka vas ima svoj poseben obrt. Drugače so
pa naj navadneja rokodelstva v vsaki slovenski vasi najti. Tam na potoku stoji mlin. Noč in dan se urno obračajo kolesa, na ktera voda v slapu grmi; v mlinu pa klepeče, da se mora vso po dvakrat reči. Naš vaščan meiiio mlina gredoč si domišljujo, da klepet v mlinu pravi: „vsak pol, vsak pol, vsak pol", kajti na mlinarja sum leti, da preveliko merico jemlje. Više mlina stoji pila. Pilarstvo to je dobiton in pošten obrt. Pila, kader jo voda gori in čvrsto panj po sredini prereže, hrošči našemu vaščanu po ušesih, ko da bi vedno rekala: „groš, groš, groš!" Tudi kovaštvo je denarno rokodelstvo, kajti iz kovačuice ves božji dan zvoni: „petica, petica, petica!" Poleg kovačnico je tkalec. On jo glede poštenja še na slabejem glasu nego mlinar. Vse gospodinje se nad njim hudujejo , češ da jih pri laknu goljufa; zato si domišljujejo, da tekalni stol pri tekanji glasno mojstru očituje: „tat-tatek, tat-tatek, tat-tatek". Zidar se po zimi kaj klaverno nosi, ker ni zaslužka. Po letu mu boje ui bila nobena pečenka premastna, zdaj po zimi mu pa ni nobena hruška presuha in pretrda. Ta nečimurnik pravi: bog mi daj le še zimo prebiti, po leti si bom že sam pomagal. Tam naprej stoji trebušina mesar s krvavim predprtom med podvogami, tor po žepih z denarjem čreblja. Vaščan pa pravi o njem: mesar, ta jo mož! kamor seže tam je groš. Naj bolji v denarnih zadevali je pa kožar, kajti o njem so pravi: da kože kroji, pa dukate broji. Vsaka vas mora imeti svojo krčmo, uotri pa natakarico srčno, pravi pregovor. Krčmar je važna oseba v vasi. Če nobeden nima ščinkastega nosa, on ga ima. Kdor njegovemu vinu ugovarja, temu odgovarja: je pač takšno, kakoršnega je Bog dal, kaj morem jaz zato, da ni bolje. Če pa kdo vino hvali, tačas pa precej na Doga pozabi, ter bahato de: tega smo pač pridelali. Lončarji se radi z lončenim basom dražijo. Poglejte tam-le krojača, prste ima dolge in sklepaste kakor predeč pajek noge. Cela njegova postava je podobna krojaškim škarjem, posebno trljikaske noge, ktere pri šivanji zmerom drugo vrh druge zaškrnene drži. Brada mu bode iz suhega lica, ko da mu bi same šivanke ven bodle. O črevljarji zbadljivo pravijo, da njegova žena zmerom bosa okolo hodi, ravno kakor tudi kovačeva kobila. Zdaj Ženejo pastirji vaško čredo na občinski pašnik, trije paglavci, jih zapazivši, so vdorejo za njimi, ter jih tako-lc po-pevajc spremijo skoz vas:
ilar bi še trdil, tla članek ni proti njim ščuval. Ime „pfafH" je historično, tako so sc nekdaj nemški duhovniki imenovali in pisaUlj je imel pravico jih tudi tako imenovati, kakor bi n. pr. nihče no imenoval najviše magistratno osebe v Himu i/ časa stare republike morebiti: rimskega župana. \ času, za kterega se je beseda rabila, tudi ni imela nobenega rnzžaljivega pomena in je pomenjala toliko kakor „snecrdos", slovansko „pop." Da je dobila beseda „pfaff" s r.isnin /aniiljiv pomen, za tone morem, v članku je beseda samo citat, „po,)" pa pri .južnih Slovanih še zdaj nima zaničljivega pomena. Kar članek sicer govori 0 nemških duhovnikih 8. in !>. stoletja—'in da le 0 teh govori, mora mi vsakdo priznati — je vse čista, nepopačena zgodovina. Ko bi mi bilo dovoljeno bi lehko imenoval celo nemške zgodovinarje, ki nam pripovedujejo, kako so nemški duhovniki z lažmi, obrekovanjem in drugimi sredstvi nasprotovali sv. Cirilu in Metodu. Članek se spominja onih časov, ko so bili jeli nemški Škoti iz Patarfl In Salcbtirga razširjati krščansko vero po slovanski Panoniji. Zgodovina tega časa nam razvija tako gnjusno podobo tedanjega nemškega duhovstva, da se človek z nevoljo od nje obrača; ta zgodovina nam kaže, da je bilo učenjo krščanske vere res plašč, pod kterega so slavohlepni in lakomni duhovniki skrivali svoje posvetne namene. Nepokornost in zvijača nižega proti višemu, ruvanje in bojevanje za nova škofijstva, za posvetno čast in moč, goljufija in pisana laž, to jo v kratkih potezah značaj tedanjih nemških škofov, ki so se vlekli za Panonijo, kterih eden je celo ponarejena in popačena pisma v Rim pošiljal, da ga je papež potrdil v novoustanovljenem školijslvu. S takimi sredstvi so spodkopavali nemški ikofje delavnost sv. Cirila in Metoda in njunih naslednikov. Kakor jaz sodim članek in ako bi ga mogli na kako filosofično fakulteto v historično preiskovanje poslati, mora mi vsak pritrditi, da je pisal članek samo čisto zgodovino in ako šo pristavim , <la so bržkone školi opisane vrsto malo duš hudiču oteli, menim . da sem dokazal, da članek nima sposobnosti dražiti proti nemški duhovščini , da si je torej tožba o vsem članku zelo nejasna, ker je že v kvalifikaciji bregreška toliko predaleč segla.
Prehajajo na obtožene stavke same, moram priznati, da me spravlja tožba v neko zadrego. Vsi stavki obtoženega stavka, kar jih g. tožnik v prestavi navaja, so ali zgodovinski spomini ali pa žalostne skušnje iz vsakdanjega življenja. Moj zagovor bi bil torej ob kratkem: Derite zgodovino, odprite oči, poglejte v življenje in prepričali sc bodete, da je „Tujčova peta" govorila istino. V zadregi sem posebno zato, ker ne veni in iz tožbo no morem spoznati, ali sem tožen zalo, ker je obtoženi članek istino govoril, ali pa iz sumnje, kakor da bi ne bilo to resnično, kar je v članku pisano. — Ako prehajam na posamezne stavke, navaja mi tožba najprvo točko: „da so nemški Franki, ko so priSli V slovanske dežele, tako neusmiljeno divjali, da so od maternih prsi trgali otroke, pa so jih morili in psom metali." Kar sc tire tega stavka, moram le opomniti, da je skoraj od besede do besede prestavljen citat iz Constantina Porfirogeneta „de Admini-stratione Imperii" in ros ne vem, kaj bi gosp. tožniku tu še več odgovarjal, kakor da tega zgodovinskega citata ni še nobeden zgodovinar ovračal . ali vsaj ovrgel no. Jaz torej mislim , da je imel pisatelj obtoženega članka vso pravico poslužiti se tega zgodovinsko stoječega stavka. Tožbi so dozdeva ta stavek kričeč (greli), ker pravi: „da bi svoje dotično razlaganje tem bolj kričečo obarval." Tu le opominjam, da je ravno to lastnost vsake objektivno zgodovine, da stvari in dogodbe opisuje, kakoršne je našla, ne glede ali se bo komu zgodovinska podoba lepa ali grda zdela. Zgodovina se ne more vprašuvati, kaj bodo ljudje rekli k njemu opisovanju in ako se tudi komu dozdeva omenjeni stavek kričeč, vendar sem jaz prepričan, da ga bodo oni bralci, kterim je za resnico, sprejeli kot zgodovinsko resnico in ne drugače. Od resnice v tem citatu izrečene torej nikakor ,ie morem odstopiti. Citat
sam sega nazaj v 8. in 9. stoletje, kjer so jeli Nemci širiti svojo gospodarstvo po slovanskih deželah. S tem citatom je zaznamovano, kedaj so Nemci prvokrat poteptati Slovane, ž njim je postavljen „datum"; in menim, da ima pisatelj popolnoma prav, če pravi, da med časom, kterega opisuje citat, in pa med denašnjim dnem se je godilo, o čemur članek kasneje govori; menim torej. da je vse to zgodovinskim okoliščinam pri-nierno. — V tožbi nahajam besedo „zertretuug" (poteptanje). Ne vem sicer, ali gospod tožnik tej besedi kaj važnosti prisvaja ali ne, ker bi pa mogoče bilo, da jej jo prisvaja, hočem dotični stavek brati iz izvirnika, kjer se glasi: .Minilo je od tega tisočletje, kar so nas poteptali Nemci" itd Misel tega stavka je: pred 1000 leti so nas prvokrat premagali in podvrgli Nemci. Ako pomislimo, kako se je pred 100U leti vojskovalo, in kteri so bili nasledki dobljene zmage za premaganega, ki je ne le s svojim premoženjem prišel zmagovalcu V roke, ampak mu moral tudi svojo in svoje rodovine čast, svobodo in celo življenje pred noge položiti, potem moramo !reči, daje bila taka zmaga za premaganega popolno vničenje njegovega mo-Iraličnega bitja, potem moramo pritegniti, dajo beseda „po teptali" prav j dobro opisala razmerje in nasledke dobljene zmage pred 1000 leti in še 'dolgo kasneje. — Tožbi slede nahajam, da se spodtika g. tožnik nad člankoviin stavkom, ki pravi „da so Nemci uničili slovanska imena mest in trgov, da so si osvojili mnogo slov. zemlje in ž nje potrebili slovanstvo do zadnje bilke". Tu zopet stojim pred zgodovinsko resnico. Ne bom govoril o sever-jnih Slovanih, o Ponioranskcm in Polabji, kjer so se Slovani tudi do zadnje bilke uničili in poncmčili, tako da jim zdaj niti ni znano, da se pretaka po njih prava slovanska kri; tu je slovanska narodnost, slovansko ime, slovanska mesta in trgi vse uničeno do zadnje bilke. Pa ako tudi o vseh teh razmerah molčim, imamo še bliže pričin dovolj, ki mi bodo istino obtoženega stavka dokazale. Zgodovina, avstrijska zgodovina, o ktere] moram misliti , da jo na tem kraji dobro znana, nas uči, da niso bili nekdaj Slovani samo tii, kjer jih zdaj nahajamo, ampak da so segali čez vso Stirsko, v Estrajh do Dunaja in dalje, čez Solnograd v Tirole in Bavarsko do Švicarske. Posamezna imena rek, goni in krajev šo zdaj pričajo, da so nekdaj tn Slovani bivali, ki so krstili kraje. In primerimo to zgodovinsko rosnico s razmerami, kakor so dandones, ko v vseh teh kiajih ni skoraj nobenega stalnega Slovana več, ko so vsa mesta in vsi trgi in vsa dežela nemška in moramo pisatelju ..Tujčeve peta" pritrditi, daje imel .pravico , zgodovinsko pravico pisati , da se je tii zatrlo slovanstvo do zadnje biljke. — Na dalje omenja tožba člankovega stavka: „da so Nemci mesta in gradove zidali s slovanskimi rokami, da so apno mešali namesto z vodo s krvjo in solzami slovanskimi". Ako 80 priznava, da so bili Nemci premagovalci Slovanov — in to sc mora priznati, ker zgodovina ne dopušča dvoma — potem so bo pač moralo priznati . posebno ako se pomislj na že omenjene šege divjega sredoveka, da so bili premagani Slovani pravi hlapci nemških gospodarjev, da so jim morali služiti v vsem in povsodi, da so jim morali tudi zidati mesta in gradove in opravljati tudi druge robske službe. Pisatelj „Tujčovc pete" je torej tii prav zmerno omenjal le nekoliko dolžnosti služečih Slovanov iu bi bil imel zgodovinsko pravico obširno opisati ves njih žalostni položaj, on bi bi smel omenjati tudi barbarskega običaja, znanega pod imenom „jus primae noclis'1. (Dalje prih.)
I) opis i.
Iz Ljubljane, 24. jan. |fzv. dop.j ./r*)  (O taboru; čuden smeh).  Kakor seje v :i. občnem zboru „društva za hrambo narodnih pra-*)   Nuni lio vselej ljubo in posebno vstre/.uno.  Beseda dana nnj le vez nelja. Vred.
Kravarji h\io trobijo,
Ko kravje pnrkljo robijo;
Svinjarji lepo piskajo,
Ko Bvinske repo stiskajo; itd,
Še marsiktero enako poglavsko pesmico bi znal povedati, ker sem nekdaj bil sam izvršilni član poglavskega ceha. pa hi se utegnil kdo še bolj nos vihati, kakor nad mojimi ljudskimi pesmicami o slov, ljubezni.
Kaj pa jedo po naših vaseh V Narodna pesem pravit Repa, korenje, slabo življenje, zraven pa pristavi : Slanina pa zelje, to je veselje. Da je pa tudi repa dobra, priča druga narodna pesem, ki pravi: Dobra je dobra — kisela repa ■— ki sta jo ribala — hlapec in dekla. O močniku se pravi: da je Kranjske dežele steber. Najbolj narodne jedi so pa brez dvojbe. Kaša in pa žganjci. Slasten ogrizek ima vsakter Adamov sin rad , tudi naš vaščan ne dela iznimke. Njegova ,.ta stara" ne sme samo tega vedeti, od česa muho crkajo in pri kterem konci se začne repa lupiti, ampak mora tudi znati iz orehov potice peri! Narodni pregovor pravi: o sv. Miheli (kader je žetev in< nilačev pri kraji) smo sc najeli, o sv. Frančiški smo klali prašičke. Kader imajo terice in mlatiči „likof", tačns hrez Birnatih štrukljev ne sme biti. Pri furežib , pri sedminah in pri svatbah, še časih celo neizmerno troši. Na pustno ali mastno nedeljo so mora svinjska glava v kislem želji kuhati, to je že stara navada. Pri svatbah je glavna jed šartelj. Pa kdo bi vse nabrojil, kar sc po naših vaseh čez leto poje!
Ob velikih praznikih, ob ženitbah, ob trgatvi, ob godovih in sploh ob vseh izvenrednih veselicah naš vaščan rad iz možnarjev in pištolj strelja, da se po vsej okolici ve, kje so dobro volje.
„Široko jo po svoti , ozko pa po domačem dvorišči" pravi naš narodni pregovor; pa naš vaščan raje ostano na svojem ozkem dvorišii, nego ka bi išel po šrrokem svetu n. pr. da bi so izselil v dalnjo Ameriko. V tem pogledu je naš vaščan velik filister, pa nam jo drago, da je. Njegova narodna praktična filozofija mu veli: „dalje boš prišel, daljo ti bodo ljudje kazali, če imaš toplo ognjišče, ostani doma. kajti tuja vrata po hrht išči tepejo".
l'o naših vaseh sc šo veliko grdih vraž najde. Tukaj jih ne bom našteval. „Narodov" listek bo še pozneje za to prostorček imel. Kar sc mene tiče, jaz sem jako rad v društvu ljudi, ki so duhov in strahov in hudiče in eoperuije boje, ki jih sveta groza obide, kader čujejo uro polnoči biti, ki se o mraku več mimo pokopališča ne upajo, za ktero ima noč neko posebno moč; kajti jaz vsem tem njih naravno fantazijo zavidam itd. Takih ljudi jo še dan denes po vseli slovenskih vaseh dosti. Vsaka vas ima svoje stanovito mesto, na kterem, če ne vsak petek, vsake kvatre pa gotovo straši. Vsaka vas ima kakšno staro babo , ki je na sumu copernije, ki zna dete uročiti, ali komu kaj „narediti" in šo druge hudobne vraže uganjati. Če ta baba umrje, in je mesto vaške čarovnice izprazneno , precej postavi javno vaško mnenje drugo na nje mesto; ena mora biti, tii vse nič no pomaga. Dabica jo sicer pohlevna in krotka kakor žabica, bolj misli na drugi svet nego na ta, ali ker je vasi treba čarovnice, mora čarovnica biti. Med tem ko ona morebiti doma v svoji pajžici (dachstiibchen) moli, si pripovedujejo pri kolovratih, da so jo videli na matiji v oblak jahati, da je šla tje, kjer imajo viljci pod predsedništvom peklenske hudobo svoje zborove in svoje plese itd.   Takim čarovnicam pravi naš narod, da so šembilje.
Razen šembilje ima vsaka vas svojo trojalko, ki je pa navadno zlob-neja nego šembilja. Vsaka vas ima svojega diplomiranega potepuha, večidel je ta kak spriden dijak. Vsaka vas ima še nekega, ki ga vs*ak draži, kte-reniu vsi osla kažejo. Vsakter misli, da ima pravico nad njega seči, in bolj ko se dotični brani, bolj ga cela vas za norca ima. Ž njim je ravno taka kakor z babo čarovnico. Vasi jo treba bedaka, je treba norca za družbo in kratek čas, pa si ga postavi, in sicer časi postavi človeka za vaškega norca, ki je morebiti razumneji, nego so vsi drugi skupaj. Slavni angležki zgodovi-nopisec Uuklc jo na temelji statističnih poddatkov našel nek naraven zakon, vslcd kterega se vsako leto na Angležkem mora stanoviten broj ljudi življenje vzeti , kajti to zahteva narodno življenje. Iz tega naravnega zakona je on potem dosledno zaključil, da tisti, ki sami sobo ubijajo, ne do-prina.šajo ta samoumor samo za sebe, ampak za vos narod, tedaj v nekoliko tudi za vsakega poodinega, in da samoumori spadajo med normalne pri-
nt4 sklenilo po predlogu dr. Drag. Bleiweisa, dobomo posnemaje svoje Stirskc brato letos vendar tudi na Kranjskem ljudski tabor. Kcdaj in kje, ti so določeno. Ako nam je dopuščeno odkritosrčno povedati svoje mnenje, noramo konstatirati, da je bil zadnji čas. da so prikimali naši miroljubni po-itikarji k tej občekoristni stvari.
Mislimo pa tudi, da nam en sam tabor ne bode zadostoval; tem manj, ker je želja po taborili na Kranjskem občc-ljudska želja postala; k samo enemu taboru bi pa rodoljubno naše ljudstvo ne moglo iz daljnih crajev priti. Ako se torej spolni želja dr. LavriČeva, ki jo je izrekel pri aboru Šempaskem . da bi se namreč napravil na spomlad tabor v Bistrici; iko no bo ostal opomin za tabor g. dopisovalca iz Smarske okolice na Do-cnjskem opomin le na papirji "i ; potem smemo pričakovati V kratkem tri tabore. Ako pa pridenemo tem trem še tiste tri, ki jih je g. dr. Toman še lansko leto vam podpisanemu vredniku sklicati obljubil; po tem nam jo upati na spomlad dosti političnega gibanja. Gotovo bodo po tem tudi naši državni poslanci zvedeli pravo mnenje svojih volilcev, kterega pa zdaj ne vedo, ali pa vedeti nočejo. Ljudstvo jim bo svoje mnogovrstne in tehtne razloge povedalo v lice; ne jih pa prikrivalo pred njimi, kakor oni svoje misli pred ljudstvom prikrivajo.
Pri konečnem obravnavanji pcnarejalcev bankovcev smo imeli prilož nost opazovati, kako so se nolens volens posmehoval! celo naši sodniki maslu nemške kulture na slovenski zemlji. V spričevalih, ki so priromali v sodniške prostore od „purgermnjstrov" vseh tistih krajev, kjer so bivali bankovski po narejevavci; bila je taka sodišča, da hi se gotovo vsak pošten Nemec sra moval svojega jezika, ako bi ne vedel, da se ne piše samo na Kranjskem nemški. Ali bi se mar vi ne bili smejali, ko bi bili ćuli n. pr. ta-le stavek, 'ki pa še davno davno ni najsmešneji:  N. N. bat seinen besitz an seinc 1'rau versehrieben, um seine gliiubiger leicbter bandigen zu kiinnen.  Menda bodo ršli naši gemanizatorji prej rakom žvižgat, kakor bodo slovenske dežele ponem čili.   Mislim — da!
Iz Ljubljane 2,r>. jan. [lav. dop,] — Tožili ste zadnjič v svojem uvodnem sestavku, da vam preredko kedaj dopisujem; — istina je, — ali kader vam pišem, povem vam kaj tacega iz avtentičnega vira, česar marsikdo drugi ne ve.   Zadnjič sem rabil izraz „nevažen predmet", s kterim sem le hotel blago zaznamovati vzroke, zarad kterih so bili naši poslanci proti Bleivvcisovi resoluciji.   Akoravno mi je natanko besedovanje naših mož pri tej seji znano, rnjše o teb vzrokih pred javnostjo molčim, lane bi dotičnih oseb, nego našo stvar kompromitirali.  Da pa ne bodem prt več mističen, povem vam,  da vsi ti „Novic" „tehtni" razlogi se strinjajo v hrezkrajni boječnosti in strabopetnosti — Nemec bi rekel: in 1) o d a n-loser feigheit!   Naš kranjski zbor je pravi odsev našega deželnega odbora, kteri jo pravi živi izraz poprej omenjene lastnosti. Da so pri urad niji kranjskega deželnega odbora, kteremu principali so vsi narodni prvaki še zmerom izključivo nemški „amtira" kakor v Lincu ali Salcburgu, to je žc kaj navadna stvar, to se žc zdaj ob sebi tako razumeva, kakor da bi m n-ralo tako biti. — Vzrok temu je spet „bodenlose feigheit" naših ljudi, ki sc boje, da bi se moralo nekaj „piontarčkov", notabene : rojenih Kranjcev, slovenske slovnice poprijeti, ali pa službo pustiti.   Zarad teb inožičev se dr. Dleivveis, dr. Costa in dr. Toman ženirajo slovenski uradni jezik pri de-
*) Ne bo! Nas Šmarski dopisnik nam zdaj poroča o 40 najboljih kmetih te fare, ki hočejo delo sami v roke vzeti. Tako jo prav! Tako dela slovenski kmet, ljubljanska „Slovenija" z vso svojo narodno inteligencijo pa prav iz visocega stališča piše pohvalna pisma pridnim narodnim delavcem. Naj bi si zapomnila, da veže visoko včasi sami eno pismo s — smeš ni m! Zal nam je, da ne moremo tiskati sestavka našega šmarskega kmečkega prijatelja — znanja z drznim pravilnikom imamo dovolj. Vred.
želnem odboru vpeljati! Ako ni to istina, pa naj me ,.Noviee" dementirajo. Ali ni to strašna satira na vse naše odnošaje. da dajejo tabori pol leta termina državnim uradnikom za naučenje slovenščine; — v tisti uradniji pa, kjer imajo kranjski prvaki oblast v rokah, je pa „amtssprache" brez vsega termina nemška!!! Pa to je še malost, povedal vam bom še drugi mnogo zanimivejši in veljavniši dokaz to strahopediosti brez primere. Ako vam še ni znano, povem vam, da so 4 glavni, jako marljivi sodelavci ljublj. „Tagblatta" D. Dcžman, dr. Kasbacher, dr. Robert Schrev in dr. Scbaffcr. Bral sem že velikokrat rokopise teh mož in natanko vem, kteri sestavek jo od tega ali tega. Uvodne članke pišeta večidel Dežman in dr. Kasbacher, dr. Schroy in dr. Schaffer pa feuilleton in notice. Znan sem jaz z vsemi temi možmi osebno jako dobro in poznani natanko mero njihovega talenta in njihove strupenosti. Schrey in Schaffer sta dva mlada dok-tarja take baze, kakor jih Bog v svoji neskončni milosti, kakor II. lleine pravi, vsaki dan na cente na 22 nemških vseučiliščih vstvarja; pregrevata to v „Tagblattu", kar sta v feuillctouih obeh „Preš" dobila. V obče sta ta dva dohtarja, ako čisto brezstrastno in objektivno sodim, „zwei gani barni-losu subjekte." Tej sodbi, mislim, bi tudi vsaki čas Dežman sam prikimal. Dežinanov slog vam je znan, — kar piše, piše dobro, — posebno mu humor cvete, kader liberalubomanijo „Zg. Danice" obdeluje. To da svet so jako goljufa, ako misli, da so tisti gadni in strupeni članki, kteri se le včasih prikažejo, Dežmanovi. Jaz sem sam se čudil bravši rokopise, da Dežman še precej mirno piše.   Ne tako dr. Kiisbachcr.
P.i kdo je ta dr. KitsbacherV Rojen nemški Tirolec je prod kacimi 7 leti v Benetkah nemško kulturo trosil, kjer so mu pa Italijani za to zasluge hvaležno odpot podpisali, s kterim je v Ljubljano priromal, kjer je s svojim kultiirotrošenjem večo srečo našel. — Akoravno dr. medicine, mu je bilo lečništvo zmerom deseta briga, kajti prvi posel mu je bil: trošenje in sijanje „kulture" organizirati. Postal je v Ljubljani precej intimen prijatelj vseh nasprotnikov našo stvari, in začelje v korespondoncijah v znano časnike proti slovanstvu pisati članke, kakor so Vam dobro znani. Pa to tudi ni neslo možu, kajti medicinska praksa je bila pod ničlo in se tudi ni zanjo nikdar mnogo pečal, korespondencionalni dohodki so bili prepičli, in že se je pripravljal mož tudi v Ljubljani kopita pobrati in si dati „pos" podpisati, karmu nenadoma, kakor „dii ex machina", Dežman in Krommer v pripomoć* pritečeta in ga na večno diko in slavo kranjski deželi ohranita. Ta dva moža, kterih usta se zmerom neizrekljive in neizmerne ljubezni do „kranjske dežele" in do „Kranjecv" pri vsaki priliki cedijo, sta v praksi svojima znaoaJAmfl dosledno, to so pravi: narobe ravnala. — Kakor veste, poprejšnji deželni odbor jo vso deželno ustanove , med temi tudi ljubljansko bolnico v svoje gospodarstvo prevzel, in je tudi službe na teh zavodih oddajal. Bilo jo več služb na ljubljanski bolnišnici razpisanih , med njimi tudi služba primarija. Oglasilo se je za to mnogo izvrstnih domačinov, omonjani tu lo dr. Žveglja, kteri jo bil poprej assistent v Pragi na zdravoslovni fakulteti in jo mnogo zanimivih stvari iz svoje stroke v raznih medicinskih časopisih prijavil, (ilavna točka to službo dobiti je bila tudi: dokazati p o-polno znanje slovenskega jezika. Pa mislite, da sta Kastor in Poluks „kranjska" rodo- in domoljuba Dežman in Kromer na „Kranjce" obzir jemala? Bog ju obvaruj tega naglavnega greha! Dobil jo službo primarija dr. Kiisbachcr, kteri še dandones toliko slovenščine no zna, kolikor sta jo dr. Schrev in dr. Schafler pred 15 leti pozabila, in to sc pravi: mnogo reči. — Dobil jo to službo mož, kteri ni vreden, kar se medicinske znanosti tiče, dr. Žvo-glju opanjke odvezati! Kaj so bilo njegove zasluge? Nihče ne ve za nje. Ab naš navod zasmehovaluo korespondencije V Pitani Dežmana in Kro-inerja, kje je potem strast, kje je sovraštvo V Dr. Kasbacher je kakor pri-inarij tudi zdravnik blaznih ali norcev. V kolikor je pa dandenes psihiatrija
kazni življenja vsakega naroda. So ve da so procenti in načini samoumo-rov pri poedinih narodih razni. Ravno tak naraven zakon ne mara vlada tudi po naših vaseh, zastran šembilje in norca. Sembifja in nore po Buk-leovi teoriji nista za svojo osebo to, ampak za celo vas. Normalno življenje vseh vaščanov skupaj kot moralična oseba, zahteva, da imajo šembiljo in norca, drugače ne bi bili zdravi. Kakor ima tedaj po Buklejevi teoriji samoumorec zaslugo za cel narod, ravno tako morata tudi šembilja in nore zaslugo za vas imeti, ker te gotovo neugodni nalogi izvršavata. Bog nam greho odpusti, bo gotovo ta ali oni djal, kakšne pošasti bo spekulativni človeški razum še skuhal, kaj takega še nismo čuli. Pa Hukleovc teorije niso zgolj fantazijo, ampak imajo pozitivno stalo v zelo točnih angležkih statističnih zopizkih. Pri nas je statistika le bolj igrarija, drugod pa znajo nje važnost boljo ceniti, ter jo bolje na praktično življenje vpotrebljavati. Pa vrnimo se v našo vas.
Na Kranjskem celo ena vas drugo za norca ima. Malo jih je, ki se no bi š čem dražile. Škoda, da to še nobeden zapisal ni. To bi bilo gradivo za knjigo, ki bo jo naš narod rad prebiral.
II koncu samo še tri znamenja slovenske vasi, ki vsaki naši vasi ne-izbrisljiv pečat slovenstva na čelo vtisnejo.
Prvo je, da ima vsaka naša vas, če no cerkvico, pa kapelico, če ne kapelice, brez križa pa gotovo nobena ni. Kakor so štopihi v skrbi fantom, ki jih vsako jesen osnažiti morajo, ravno tako je križ v skrbi vaških deklet, ktere ga večkrat čez leto s kiticami ovenčujejo. Katolištvo našega naroda še zmerom na trdih nogah stoji, in šc-le tačas bo začelo omahovati, kader bo z nemškim jezikom tudi protestantički duh v naše kraje pihati začel; to je naša narodnost v veliko veči nevarnosti, in šo le tačas, kader nam bodo Nemci našo narodnost v Reni potopili, tačas bo krič, da je katoličanstvo v nevarnosti, popolnoma opravičen. Abotno je tedaj, če branitelji katoličanstva od nas braniteljev narodnosti zahtovajo, naj jim pomagamo. Mnogo bolj temeljito in opravdano bi bilo naše zahtevanjo, da naj oni naj poprejo
nam pomorejo, zakaj če bodo našo narodnost branili, bodo posredno in najbolj zanesljivo tudi katoličanstvo branili.
Drugi pečat slovenstva naših vasi je lipa. Ktera vas jo morebiti nima, jc hitro naj zasadi! Kdaj god pridem do kake stare vaško lipe, zmerom rad pred njo postojim, ter se drage volje prepustim, da me sprehajajo rodoljubni občutki, ki se pri pogledu stare vaške lipe sami od sebe obude-vftjo. Poglejto jo, tam na vrhu moli iz njo nekoliko suhih vej. Kakor nagi lagti iz nje v zrak štrle, ali lipa ne čuti več, one so za njo mrtvi udje. Te suhe veje, to so naši narodni odpadniki. Sicor so one krvi, onega mleka, onega korena, kakor živo zelene veje, ali oni ne čute več ne veselja ne žalosti narodove. Prvi vihar jih bo za zmerom od materinega debla odlomil, in padli bodo lipi na podnožje. Gotovo je to žalosten prizor za \sakcga slovenskega rodoljuba, videčega kako se naši lipi veje suše, in kako jih viharji lomijo. Vendar pa postane lipa po taki naravni amputaciji snažneja in zdraveja. Tudi lipino deblo je vrh podnožja dosta razruvano, kukci in črvi in druga gnjusna golazen ga je razjedla, da je lipa, kakor da bi na peterih nogah stala. To je slika politične naše raztrganosli. Ali koj malo više se vse panoge v eno gladko , okroglo in čvrsto deblo zedinijo, i/, kterega so pognale zdrave mladike bujuo zelenjad. To je slika našo mlade Slovenije. V nje senci so zbirajo fantiči in deklici, modri možje in skrbne gospodinje. Bog jih poživi mnogaja ljeta!
Tretji pečat naše vasi je slovenstvo samo. Mesta nam je tuja kultura vzela, tako da je Slovenec denes tujce v njih. Tuja kultura jih je zlizala kakor star denar, da niso več prvim podobna. Pa tudi že po naših trgih je svojo roko stegnila. Kakor kukovica v naša gnezda svoja jajca polaga. Mi smo dobre duše, Samaritani, pa skrbimo za nje otročičke; kakšno pa zahvalo od tega imamo, to ve vsakdo. Samo vasi so nam še ostale. Ostale so djal bi. še precej neoskrunjene. Cc enkrat tudi nje zgubimo, potem jo fiuia Sloveniae. Dajmo tedaj, da obranimo ta zadnji obkop naše narodnosti I   Ta volja! i
V Zagrebu. --p.
blaznim mungo
razvita, glavni posel psihiatričnega lečnika je, tla mora Občiti in sc razgovarjati in tako na njegov duh upljivati, ako hoče kak vspeb imeti.   Za to pa ni potrebno psihiatričnemu zdravniku samo popolno znanje dotičnoga jezika, nego celo popolno znanje poduarečij,  ktere norci govorijo.   Pitam jaz. kako mora dr. Kasbacher zahtevam psihiatrije v praksi _
zadovoljiti?! Pa kaj nekterim mar za siromaške blazne; da so le uvodio j bila tudi ustanovljena, da bi jo bile odpravile državne osnovne postave, članki v   Tagblattu" zadosti strupeni, potem je vse dobro.   Ker pridejo
tožbo linškega škofa, v kteri je trdil, da vsled članka 14. konkordatove deželna sodnija nima pravice pričenjati subjektivnega postopanja proti škof zarad pastirskega lista, ki je bil že objektivuo obsojen.   Najviša sodnija je pridružila v tej zadevi razlogom više deželne sodnije, ki je trdila, da p čl. II konkordata ni ustanovljena nikakoršna izjema za škofe, iu da ko
Ljubljansko bolnico blazni iz cele kranjske dežele. pitani jaz, ali ne trpi po tem takem vsa naša dežela neizmerno škodo?! — Pa mislite, da je sedanjemu deželnemu odboru mar to škodo popraviti?? Mislite, da je kteremu deželnemu odborniku mar dr. Kiisbacherju reči: Vi tirolski, kulturonoseči gospod, ste morebiti pozabili, da ste dobili svojo službo samo s to pogodbo, da dokažete popolno znanje slovenščine? Ker pa mi dobro vemo, da se vi za to pogodbo brigate kakor za lanski sneg, postavite sc v 14 dneh pred komisijo sestavljeno iz gospodov: Levstika. Marna in Lesarja, ne pa „fo-trov": Konsohegga, Mclcerja ali celo Pirkerja! — Tako bi se moralo ravnati deželi na korist in zadovoljevati postavnim pogojem. akoravno vse to deželni odbor tako dobro ve, kakor jaz. Ves deželni odbor ima pred dr. Kiisba« borjem več rešpekta, nego dr. Kasbacher pred celim deželnim zborom. Tu ni nič pretiranja, to je gola istina! — Pa naj me „Novice" dementirajo! Zanimalo Vas bo, daje pisal članek „des Frcmdlings Ferse" tudi dr. KiUbacher. Odgovor v vašem listu „tujčeva peta" je bil sijajen in je ljubljanski gadji zalegi popolnoma repe odščipnil. „Tagblatt" jo na to nekaj nerazumljivega zamrinral iu ni nobenega odgovora prinesel. Pa veste, kaj je to nerazumljivo mrmranje pomenilo? Pravijo, da se Vaša pravda ni na Štajerskem, nego v Ljubljani med udi k O n S t i t U C, 1 i b e r a 1 n e g a (!) društva rodila! To je Jiberaluhonianija furibonda", kakor „Tagbjatt" pravi! — Pripoveduje so po Ljubljani, da sije „konst. društvo" grb naročilo, kterega bo nad streliščna vrata postavilo. — V sredi bo podoba znanega državnega odvetnika viteza Jaroša v. Adlerhorst iz Prage, kteremu strežeta na vsaki strani angeljca v podobi Bachovih policajev. — Relata refero. —
Pa dosti za denes. Prihodnjič vam bom opisal našo ljubeznjivo birokracijo, posamezne matadore „konst. društva" in društva „Slovenije". Ne bom niti enemu niti drugemu laskal, nego povedal bom istino.*)
V Pragi, 28. januarja 1869. [Izv. dop.| Gotovo ste čuli zadnjo dni novico, da je poklican dr. Banhans v ministerstvo; čuli sto tudi o vedenji dr. Banhansa in menda tudi ste brali, da pripisujejo nekteri listi temu poklicu nekako ncponicnljivo važnost zarad sprave s Cehi.
Koliko jo na tem zadnjem resnice, ne vem; toliko.pa ve celi svet, da sc jc govorilo tudi ono dni, ko je bil „\V. Tagblatt" raztrosil nekaj o spravi z našim narodom, o dr. Banhansu in njegovem govoru v zbornici državnih poslancev. Pokazalo se je s časom, da se je , če je bil tudi govor namenjen spravi s Cehi. razlotel in ni imel nikakoršnega vspeha, k večemu ta uspeli, da je dr. Banhans dobil imenovani poklic v ministerstvo, ako so držim onih nemških listov, kteri mislijo da se je zgodil zavoljo teh poskušenj. In ko bi bi bil vzrok res ta, kakor menijo ti listi, si moremo uspeh lahko že naprej misliti, ker predobro poznamo dr. Banhansa. Časi so prišli, ko da bi mogli Čehi imeti količkaj zaupanja do mož, ktero smo videli vedno v vrsti naših nasprotnikov, kteri naše pravične tirjatve negirajo, in nam še vso politično zrelost in važnost odrekujejo. In tncih mož imamo tukaj dovolj, ne bilo bi treba iskati z lučjo ravno po Banhansu, sedanji deželni zbor je samo s tacih sestavljen. Vse zaupanje , ko bi ga bili tudi mogli kedaj do Banhansa imeti, podrli so nam za vselej njegovi govori v deželnem zboru in pri družili cnacih priložnostih; služba v ministrstvu pa v naših očeh in okoliščinah ni nobeno priporočilo do našega zaupanja. Hazen tega prisega dr Banhans na decembersko ustavo in že to ga nezmožnega dela le poskušati kakošno spravo med nami in vlado, še manj jo pa more izpeljati, ker usta-voljubi bodo delali na podlagi decemberske ustave , ktero pa Cehi ne moremo pripoznuti. Če je toraj vlada mislila s tem novim korakom na spravo s Cehi , sc jo ne le zmotila, ampak si reč še bolj obtežila, Za to delo naj si vlada izbere može, ktorim je v resnici za mir iu blagostanje Avstrije in vseh njenih prebivalcev. S takimi možmi se gotovo ne bode branil nihče začeti delo sprave, z ljudmi pa, ki so nam dali izjemno stanje, tiskovne pravde itd. so ne spuščamo niti v dogovore.
Politični razgled.
Iz državnega zbora ni zdaj kaj poročati: pravijo, da se vsa njegova delavnost vrti v posameznih odborih. Posebne pomenljivosti tudi nima novo shodišče levičnjakov pod vodstvom liechbauerjevim. Iz zadnje seje poslansko zbornice izvemo po nnjnovejših listih, da je finančni minister zopet predložil osnovo postave zarad davkov od stalnih obrestnih dohod-hov (rent) in nekaj drugih finančnih osnov niže važnosti. Ziemnlkovski in tovarši so nasvctovali: „Slavna zbornica naj sklene: Vladi sc nalaga, naj predloži državnemu zboru nasvete gališkega zbora, ki so prišli :i0. oktobra ministru netrajnih zadev v roke in tirjajo nekterih sprememb pri državnih osnovnih postavali, da jih more vzeti poslanska zbornica v ustavno delo." — Nasvet pride v prihodnji seji na dnevni red.
Državni zakonik razglaša pogodbo sklencno 2. junija 18C8 s Švedsko in Norveško, o mejosobnem izročevanji hudodelcev. V pogodbi jc posebno izrečeno, da se politični zločinci ne bodo izročali , tako tudi ne domači ..podložniki".
V Pragi bo izhajal nov naroden tednik, kteremu bo nadškofijski tajnik Hauška vrcduik.   Napravila sc bo tam tudi katoliška beseda.
Iz L i n c a se poroča , da je nnjviša sodnija zavrgla izvanredno pri*
*) Prosimo posebno pri birokraciji oti/.ir jemati na naSo tiskovno-polic*jsko postavo-ilajo. — Vredn.
razsodba je napravila mnogo govora na tako imenovani liberalni, kakor tud na klerikalni strani.   Odjek vsega tega bomo gotovo še čuli v diž. zboru.
Volilno gibanje na Ogerskem je prav živo; kjer se no zmore z vet s prepričamo besedo ali z večino glasov, tam sc pogosto'poprime po trden, lesu in hudi tepeži pri volitnih zborih niso nič kaj nenavadnega. Ali bo prihodnjem zboru imelo sedanje ministerstvo, to je Deak, večino ali ne , tu je še negotovo: nezadovoljnosti z ministerstvom pa se kaže prav mnogo it raznih krajih.
V Bruse 1 u je umrl princ — naslednik belgijski. Diplomatične knjige, ktere je predložil francoski minister zunajnil zadev kakor nedavno naš Beust svoje rudeče knjige . si niso mogle dozduj pridobiti nobene posebne veljave in važnosti v javnosti. Kar se v njih go vori o zunajuih zadevah, je že vse staro in znano, kar je pa v njih povedano o notrajni politiki, je izbudilo pri mislečih ljudeh le dober kos nevolje. S svobodo na ustih in s tiranstvom v roki se dandenes zvabi malo ljudi na politični lim.
O deklaraciji, ktera seje iz pariške konferencije poslala grški vladi, pripoveduje „Jour. d. Debats": če smo dobro podučeni, razlaga de-i klaracija, da ne more država, ki noče grešiti proti načelom in pravilom mod-narodnega prava, dopuščati, tudi ne trpeti, da bi se v njenem oblastji snovale in zbiralo prostovoljne čete, ki bi utegnile sosednji državi nevarne biti;, da ne more nobena država dovoljevati, da bi so v njenih lukah kupčijsko in j drugo brodovje pod njeno lastno zastavo oboroževalo in s živežom oskrbovalo potem pa podpiralo upornike druge države; da so načela mednarodnega prava veljavne za vse civilizovane države brez izjeme in da se ne smo nobena izgovarjati na svoje posebne postave. Grčija bo torej morala v prihodnjo ta načela spoštovati in za to skrbeti, da dobodo po vsem njenem ob-astji potrebno veljavo, Grška vlada ima 8 dni odloga za premislek in njeu odgovor bo komaj pred 6. februarjem v Parizu. Francoska vlada se nadeja, da se bo Grčija k miru nagnila. — Lavalette je povabil pooblaščence, naj se snidejo 4. februarja zopet k seji, ako no dobodo še popred povabila.
Romani na Ogerskem in Erdeljskom se bodo sešli 7 februarja, da se posvetujejo, ali naj voli njih stranka v državni zbor ogerski ali ne.
Iz Londona se po hitri pošti poroču: „Times" je dobila telegram, da bo zapustil papeže v .poslanec Španijo.
„Dr.Juur." pišo o pohodu črnogorskega knjeza vPetorburgu: Ko se je s prva o potovanji črnogorskega knjeza v Peterburg govorilo, trdilo se je od francoske strani, da je ta govorica neopravičeua iznajdba. Veudar pa biva kujez Nikolaj že 8 dni v severni Palmyri in se povsodi prav prijazno sprejema; ne le da jo našel na cesarskem dvoru uajveču prijaznost, da so ga počastili veliki knez in drugi velikaši s svojimi pohodi, naklanjajo se mu tudi niži stanovi; deputacije znanstvenih, dobrodejnih iu družabnih društev ga pozdravljajo in vabijo k svojim svečanostim. Kjer se v razgovorih ne rabi francoski jezik, odgovarja knjez na ruska vprašanja v srbskem narečji. Tukaj se jemlje nazočnost po rodi in veri sosednega knjeza kot nov dokaz vzajemnosti vseh slovanskih kolen, ktero zunajne državo toliko zaničujejo iu so je boje; tukaj si delajo upanje, gleda zapadna Evropa s sumljivim očesom na to važno in pomenljivo znamenje slov. vzajemnosti. —
Brzojav iz Madrida naznanja: Že dolgo pričakovani dekret n cerkveni svobodi se bo v kratkem razglasil. Borsa je bila 25. t. m. zelo raznemirjena, ker so je govorilo, da se je ministerstvo s seboj razprlo in da so namerava neka nasilna naredba.
Kazne stvari.
* (Slovanska beseda v G rade i) napravi 5. februarja v Pun-tigamski pivarnici veliko besedo. Vstopni listi so dobivajo v društveni dvorani (Neugasse, „Stadt Neugratz").
* (Štajerski gospodar) je zagledal te dni beli dan. Izvedenci trdti, da je marsikaj krivo prestavljenega in ueumljivega. Kar smo o njem govorili, tega nam „Novice" niso najmanj spodbile. Kedar bomo imeli kaj prostora, se vrnemo k tej stvari in bomo poslužili vsevednim .Novicam" z novicami, o kterih si ono še ne sanjajo.
*) (Vranska čitalnica) bo obhajala prihodnjo v nedeljo 81.jati, slovesnost svojega otvorenja; začetek je ob 5. uri zvečer. Povabljeno je že več odličnih slovenskih rodoljubov, da z besedo, — pevcev pa, da s petjem poveličastijo to narodno svečanost. — Ker vsem slavnim rodoljubom osebno pisati ne moremo, povabimo pa s tem prav vljudno in srčno vse sestre čitalnice , — vse, ki imajo slovensko čut — in vso domoljube, ki imajo srce na pravem mestu, naj blagovolijo obiskati našo slovesnost. — Zanimivosti in dobrega vspeha se je od obilega obiskovanja nadjati. — w Vsi za onega --eden za vse!" — Odbor.
Administracija in ekspedicija „Slov. Nar.u se je na novo teredila. Prosimo tiste č. gg. naročnike, ki kakega lista ne prejmo, da brez zamude reklamirajo v nezapečatenem in ne-frankiranem pismu. Vsaka pomota se bo v prihodnje bri poravnala.
Izdat olj in odgovorni vrednik Anton ToiiimU
Imetniki: Dr. Joti- Vošiijak in drugI.
'tiskar Kduard Jantlć.