Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki. »
m*
The first Slovenic Dai1y~ in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays,
HELEFON PISARNE: 1270 SECTOR.	1 1 ■■■■ "	lateral as lieiii 01	Mm Matter, asytembsr U, 1008. at the Poet Odes a« New Tork, H. Yn vndsr the Act of Concise of Ma	zch S, 11791	TELEFON PISARNE: 1879 RECTO*
NO. 78. — ŠTEV. 78.			NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1908. — V ČETRTEK, 2. MAL. TRAVNA, 1908.		VO LUME XVL — LETNIK XVL
Strah pred bombo Štrajk premogarjev. na delniškej borzi.1 250.000 mož brez dela.
vodstvo newyorške delniŠKE borze je dobilo od policije svarilo.
Policija je baje prišla na sled anarhistične} zaroti proti bonrijanom.
galerije zaprte.
Tukajšnja delniška borza je dobila od testne policije naznanilo, vsled kterega je slednja prišla baje na sled anarhističnej zaroti, ktere namen je, ▼reči med borzijane, oziroma newyor-ške milijonarje bombo in jih tako saj nekoliko pomoriti ali pa jim napraviti nepopisen *trah. Vsled tega je vodstvo borze storilo vse potrebne korake, da prepreči tak napad in od sedaj v naprej ne sme nihče več iti na galerijo, £tera je skrbno zaprta. Jednaka svarila je poslala policija tudi ostalim borzam v našem mestu, ktere vse so že zaprle svoje galerije, ker se boje za svoje člane.
Ako kedo sedaj skuša priti na galerijo te ali one borze, se mu jedno-etavno pove, da je obisk nemogoč, ker se vrše na galerijah poprave. Temu seveda nihče ne vrjame, ker je izključeno, da bi se na galerijah vseh borz vršile poprave.
Gospodarski položaj. Odslovitve in konkurzi.
VSE TOPILNICE V DRŽAVI ALA-BAMI SO SKLENILE, DA SE DELAVCEM ZNIŽA PLAČA.
Železnice, ki vodijo v Chicago, so do-sedaj odslovile 345,000 delavcev.
BANKA V KONKURZTJ.
Birmingham, Ala., 2. aprila. Vse topilnice v državi Ala^ami so danes •rojim delavcem znižale plačo za deset odstotkov, dočim so zopet drug« odredile, da dobivajo rudarji za tono železne rude po deset centov manj, nego so dobivali dosedaj. V vseh topilnicah delajo že par let tudi neunij-ski delavci. Le 3500 delavcev je imij-ekih.
Sedalla, Miss., 2. aprila. V tukajšnjih delavnicah Kansas & Texas železnice je pričelo danes zopet 500 delavcev delati. Počivali so par mesecev. —
Jackson, Miss., 2. aprila. Pike County Bank & Trust Co. v McComb City, * ktere delniška glavnica znaša $100,000, je napovedala bankerot. Upniki bodo dobili osemdeset odstotkov svojih vlog. Banka je prišla v konkurz radi slabe kupčije z lesom in radi vedno manjšega prometa na železnicah.
Winsted, Conn., 2. aprila. Vodstvo tovarne Winsted Edge Tool Works je naznanilo delavcem, da se bode v nadalje delalo v tovarni le po štiri dni v tednu, dočim se je delalo dosedaj po pet dni. Tudi Winsted Hosiery Co. naznanja, da se bode v nadalje delalo v njenej tovarni le po 52 ur na teden. Razni dragi tovarnarji so izjavili, da bodo tndi prisiljeni tedenski čas skrajšati, ako ne dobe več naročij.
Chicago, 111., 2. aprila. Sedemnajst Seleznie, kterih proge vodijo v tukajšnje mesto in ki tvorijo tretjino vseh isleznic v Zjed. državah, je znižalo tekom zadnjih mesecev Število svojih delavcev za 345,000 mož, oziroma za 18 odstotkov. Ako so tndi ostale železnice v republiki odslovile toliko odstotkov delavcev, potem je sedaj v deželi najmanj 505,000 brezposelnih železničarjev.
ZAUPAHJE
je bojje ka. kor zlato
in to ima prt svojih rojakih FR. 8AKSER CO> 109 Greenvich St., New York, €104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
SKORAJ V VSEH OKRAJIH MEHKEGA PREMOGA SO PREMOGARJI PRENEHALI Z DELOM.
Le v osrednjej Pennsylvaniji in In-diani se še dela.
POLOŽAJ.
Indianapolis, Ind., 2. aprila. Ker so sp obravnave med zastopniki pre-raogarjev in njihovimi delodajalci izjalovile. pričelo je, kakor smo že poročali. v raznih krajih republike 250 tisoč premogarjev štrajkati. V raznih krajih so se včeraj vršila posvetovanja premogarjev, vendar se pa pričakuje. da štrajk ne bode dolgo trajal. Dela se le še v rovih osrednje Penn-svlvanije in v Indiani. V osrednjej Pennsylvaniji je prišlo do sporazuma. dočim bodo premogarji v Indiani m-ed obraviiavami nadaljevali z delom. Vsi premogarji mehkega premoga v okraju Ohio in v transmissis->ipp^kih pokrajinah so prenehali z delom.
Columbus, O., 2. aprila. Glasom semkaj došlih poročil iz raznih krajev države Ohio je razvideti, da štraj-ka v Ohio nad 40,000 premogarjev. Vendar pa štrajk ne bode dolgo trajal. ker so diference med delodajalci in štrajki le majhne.
Des Moines, Ia., 2. aprila. Vsi pre-mogovi rovi države Iowa so zaprti ia 15,000 premogarjev je brez dela,
Kansas City, Mo., 2. aprila. Premogarji in lastniki premogovih rovov so imeli včeraj v tukajšnjem mestu -kupno posvetovanje o novej pogodbi. V to ?vrho se imenuje potseben od-lx>r. ki bode pogodbo izdelal.
Philadelphia, Pa., 2. aprila. Medtem ko v okrajih mehkega premoga počiva na tisoče premogarjev, je položaj pri trdem premogu zelo ugoden, tako da se še sedaj lahko trdi, da bodo vsi rovi trdega premoga vse poletje odprti in da se bode neprestano delalo. Zaloge trdega premoga so pošle, delavskih neprilik ni in pogodba med delavci in delodajalci ostane še za nadaljno leto veljavna. Reading Coal Co. je pričela danes v svojih rovih zopet z delom.
PREGANJANJE ANARHISTOV.
V kratkem baje bodo poslali v Evropo 40 sumljivih anarhistov.
Pftlicijski komisar Bingham v New Yorku je včeraj poslal trgovinskemu tajniku v Washington imenik štiridesetih osob. ktere so sumljive, da so anarhisti. V slučaju, da ti ljudje, kteri so skoraj sami ruski čifuti, še niso po tri leta v Zjed. državah, jih bodo nemudoma poslali nazaj v Evropo.
Tako postopanje napram ruskim Či-futom je posledica zadnjega socialističnega napada z bombo na Union Square, kjer so hoteli socijalisti prirediti demonstracijo v svrho reklame za njihovo stranko.
Naše mesto bode sedaj ustanovilo posebno policijo za anarhiste in soei-jaliste, ktera bode pazila zlasti na soeijaliste, kteri so postali v novejšem času še drznejši, nego njihovi so-drugi anarhisti
Sumljiva smrt dekleta.
York, Pa., 1. aprila. Tukaj je včeraj zvečer umrla 231etna tillian K. Reif na tako sumljiv način, da so o tem nemudoma obvestili coronerja, kteri bode preiskal njeno truplo, da dožene vzrok smrti. Dekle je umrlo v hiši premožnega George W. Heff-nerja v Yorku. Heffner trdi, da je Lillian prišla k njemu in se pritoževala, da jej je slabo, nakar ga je prosila, naj jej dovoli, da ostane pri njemu, kar jej je tudi dovolil. Te-koci noči so jo napadli krči, toda kljub temu ni dopustila, da bi priSel kak zdravnik na pomoč. Lillian je pred štirimi leti ostavila svoje stalile, s kterimi se je sprla radi nekega mladeniča, in od onega Saša nadalje je večkrat skušala irvriiti samo-
Naše vojno brodovje. Vaje v Santa Magdalena.
ADMIRAL EVANS JE ODPLUL Z OKLOPNICO CONNECTICUT iz SANTA MAGDALENE V S AN DIEGO.
Sedaj se oglašajo še nadaljna avstralska mesta za obisk našega brodovja.
DVE OKLOPNICI NA ATLANTIK.
Washington, 1. aprila. Mornarič-nemu oddelku brzojavlja admiral Evans, poveljnik našega oklopnega brodovja iz Santa Magdalene v mehi-kanskej Californiji, da je iz imenovanega kraja včeraj zvečer odplul in da pride še tekom današnjega dne v San Diego v našej Californiji. Admiral bode odšel v toplice v San Louis Obispo, ki so blizo San Diega. Njegova ladija se na to vrne nazaj v Santa Magdaleno, nakar se napoti zajedno z ostalimi ladijami proti severu, oziroma v San Franeiseo.
San Die<ro, Cal., 1. aprila. Semkaj je dospel iz Santa Magdalena v mehi-kanskej Californiji parnik Yankton, ki je najmanjša ladija, ki pluje z bro-dovjem Zjed. držav. Imenovani parnik je pripeljal pošto mornarjev. Prvotno se je zatrjevalo, da je na tem parniku adimral Evans, toda ta vest se je kmalo izkazala, da ni resnična.
Melbourne, 1. aprila. Tukajšnji uradniki so izrazili željo, da bi ameriško vojno brodvje obiskalo na svojem potu okrog sveta tudi mesto Ho-bart v Tasmaniji. Sedaj bodo poslali v Washington tozadevno povabilo.
Wellington, New Zealand, 1. aprila. Prebivalstvo tukajšnjega mesta želi izposlovati, da bi del ameriškega brodovja obiskal tudi tukajšnjo luko.
Washington, 1. aprila. Vsled priporočila admirala Evansa se bodeta oklopnici Maine in Alabama nadomestili z oklopnicama Nebraska in Wisconsin, nakar odplujeta nazaj na Atlantik, kar se bo zgodilo še pred 1. junijem. Obe ladija bodeta opravljali potem na Atlantiku službo rezervnih ladij.
Bolniška ladija Relief bode bro»-dovje spremljala na potovanju okrog sveta.
Dosedaj še ni natančno določeno, bode li naša vojna mornarica nastopila svojo pot okrog sveta dne 6. julija, kakor se je prvotno domnevalo, kajti to je pred vsem odvisno od poročila admirala Evansa, kteri mora poročati, koliko časa se bode potrebovalo za popravljanje ladij, ktere je treba tudi prebarvati.
IGRA ZA DEKLETA.
Vsled nje je prišlo do prepira, nakar je jednega mladeniča ustrelila.
Columbia, Miss., 1. aprila. Tukaj so zaprli gospodično Emmie Spencer, ker je ustrelila mladeniča Charlus V/.esleva v njegovem stanovanju. Wesley in P. F. Comb sta namreč igrala na karte poker in oni, ki bi igro dobil, bi dobil imenovanega dekleta za nagrado
Oba igralca sta dobila dve igri, in pri zadnjej igri je Combs obdolžil Wesleya, da ga je pri igranju goljufal. Prepiru je sledil pretep, v kte-rem je Wesley vrgel Combsa na tla in pokleknil nanj, nakar mu je nastavil nož na vrat. Emmie Spencer je takoj vzela puško, ki je visela na steni in je Wesleya ustrelila. Slednji je na mestu izdihnil.
Mobilizacija v Patersonu, N. J.
Mesto Paterson, N. J., ni znano po vsem svetu le radi svojih anarhistov, temveč v novejšem času je zaslovelo tndi radi tega, ker skrbi, da vlada tamkaj pppolna mor&la. Tamošnji cerkveni trust je sedaj sklenil, da nastopi povsodi proti lepakom glediič, na kterih so naslikane gole ženske in slične nem orali čne alike. V ponedeljek pride k mestnemu zastopstvu posebni odbor moralistov, ki bodo župan* naprosili, da take lepak* odpravi« kar so baje preveč privlačni«
Castrovo gospodarstvo. Zjed. države in Venezuela
NAŠA VLADA BODE IZBOČILA KONGRESU KORESPONDENCO, KTERO JE IMELA Z IMENOVANO REPUBLIKO.
Predsednik Castro se baje ni nikdar zmenil za zahteve nažih državljanov.
ASFALTNI TRUST.
Washington, 1. aprila. Vlada je včeraj izročila senatu korespondenco, ktero je dosedaj vodila z republiko Venezuelo in o kterej se je tekom minolega tedna obširneje poročalo. Ta korešpondeuca nudi senatu vse dokumentarične dokaze o raznih diferencah, ki so nastale med našo in venezilelsko vlado. Iz teh spisov je razvidno, da predsednik Castro saiuo-lastno gospodari, da razveljava koncesije, ktere so razne družbe dobile postavnim potom, da se ne zmeni za razsodbe najvišjega sodišča svoje lastne dežele, da zaplenjuje lastnino raznih korporacij iz Zjed. držav, da od-stavlja sodnike, kteri ne sodijo tako, kakor on sam želi in ukazuje, in da take sodnike celo pošilja v ječe. Predsednik Castro je vse predloge, da se dajo sporna vprašanja v rešitev posebnemu razsodišču v ra^odbo, jed,-nostavno zavrnil, in sicer najbrže radi tega, ker so Zjedinjene države bile prve. ktere so protestirale, ko so evropske vlasti s silo nastopile prot Venezueli. Vsled tega je mislil, d-.t Zjed. države ne bodo s silo nastopiie proti njemu. Vsa diplomatična sredstva naše vlade sp se končno izjalovila in tako se je sedaj naša vlada poslužila zadnjega koraka in je izročila vso .zadevo kongresu ,Icteri naj sedaj nastopi proti A'enezueli kakor smatra umestnim.
Glavno sporno vprašanje med obema republikama je nastalo radi zi;r. ne New York & Bermudez Asphalt Company, oziroma radi asfaltnega t rust a. Castro je lastnino tega tru-sta zaplenil, nakar je pričel ležišča asfalta na svoj račun izkoriščati. Ve-uezuelski predsednik trdi, da je to storil radi tega, ker se imenovana družba ni zmenila za določbe koncesi je, ker ni izvršila predpisane kanalizacije in ker ni izvažala dovolj asfalta, Nadalje je to storil tudi radi tega, ker je imenovani trust podpiral Matosovo revolucijo proti sedanje j vladi, radi česar je imela Castrova vlada • deset milijonov dolarjev stroškov in škode.
Razun tega imajo pa tudi razne druge korporacije mnogo zahtev do sedanje venezuelske vlade. K tsm spadata pred vsem Orinoco Co. in Orinoco Steamship Co., kteri se aa jednake načine pritožujeta proti pied-sedniku Castru. Obe družbi sta žc v Venezueli iskali svoje pravice, toda Castro se za te pritožbe ni nikdar zmenil in je lastnino obeh družb jea-nostavno dal zapleniti, dobro vedoč da Zjed. države proti njemu ne bodo ničesar ukrenile.
Sedaj pa nikakor ni izključeno, da bode naš kongres odločno nastopil proti venezuelskemu samolastnemu predsedniku. Castro dobro ve, da je vojaška ekspedicija iz obrežja do mesta Ca/acas uprav nemogoča, oziroma, da bi to veljalo toliko življenj in denarja, da si bode vsaka velesila desetkrat premislila pričeti z vojno proti Venezueli. Vsled tega bode n*-ša vlada na ta način nastopila proti Venezueli le v skrajnem slučaju. Vendar pa ni izključeno, da bode naša vlada nastopila proti Castru na finan-cijelnem potu. To se zamore zgoditi pred vsem na ta način, da se razpiše prohibitivna carina na kavo, ki prihaja iz Venezuele. Devetdeset odstotkov tamošnjega kavinega pridelka prihaja v Zjed. države in ta kava tvori 45 odstotkov vsega izvoza republike Venezuele. Razun tega se tndi lahko prepove uvoz venezuelskega asfalta ▼ Zjed. države. Asfalt uvaža sedaj za predsednika Castra Warber Quinlan Co., ktera ja tudi naSa kor-poraeija.
Konflskaeija lastnine New York ft Bermudas Asphalt Co. prinsia sedaj Castra vsako leto po 1900,000 tistega dobi&a.
Južne republike. Dogodki na Haiti.
V IMENOVANEJ REPUBLIKI JE ZAVLADALA POPOLNA ANARHIJA IN VARNOST JE NEPOZNANA.
Vojaštvo Zjedinjenih držav se bode kmalo izkrcalo v mestu Port an Prince.
SUMARIČNO MORJENJE.
Port au Prince, Haiti, 2. aprila. Tukajšnji položaj je postal zopet skrajno nevaren in v republiki vlada popolna anarhija. Med šefom vojaškega okraja Port au Prince, generalom Jules Coicou in Camille Gabrie-lom, ki je nečak predsednika Norda, je prišlo do prepira glede njunih pooblastil.
Vojne ladije Zjed. držav se pripravljajo na izkrcanje mornariČnega
vojaštva.
Port au Prince, Haiti, 2. aprila. Tukajšnji položaj je še vedno nestanoviten in vsaki čas se zamore kaj izvanrednega zgoditi. Ker je vlada prišla na sled drugej velikej zaroti, ktero je priredil šef konjiče general Larraque in par druzih častnikov, se vrše sedaj hišne preiskave v vseh delih mesta, kajti vlada upa, da bode prišla na ta način še nadaljnim zarotnikom na sled,
V tukajšnje francosko poslaništvo je pribežalo zopet mnogo domačinov, kteri ne zaupajo vladi, in poslanik je v strahu, da jih vlada s silo ne odvede iz poslaništva. Beguni so si nabavili revolverje in streljivo, tako da se zamorejo v vsakem slučaju braniti, kajti francosko poslaništvo ne more jamčiti za njihovo varnost, ako bi po slopje napadle haifcske čete.
Tukaj se povsem odločno zatrjuje, da so na deželi smrtne obsod be na dnevnem redu. Vlada ima tudi vse polno političnih jetnikov v zaporih. Vsako noč jih nekoliko odvedo na deželo in tam na skrivaj ustrele. Vlada to zanikuje.
O KATASTROFI V WYOMINGU.
Sedaj so baje našli vzroke razstrelbe v premogovem rovu od Union Pacific Coal Company.
Hanna, Wyo., 1. aprila. Državni inšpektor rudnikov je po nalogu go-vernerja pričel preiskovati vzroke razstrelbe v premogovem rovu od Union Pacific Coal Co., kterim povodom je bilo usmrtenih nad šestdeset premogarjev. Coroner še ni pričel s preiskavo, ker sedaj je preiskava nemogoča, dokler se ne izve, kteri premogarji so bili ubiti. V rovu še neprestano divja požar in tako za sedaj niti ni misliti na to, da bi se zopet pričelo z delom. Trupla nesrečnih premogarjev bodo pričeli iskati šele v četrtek.
Včeraj iz rova ni prihajal dim in tudi zrak, ki prihaja iz rova, ni vroč Ljudje, kteri iščejo v rovu trupla svojih tovarišev, so razdeljeni v tri dele, kteri se vrste, tako da se delo sploh ne preneha. Pričakovati je, da bodo vsa trupla tekom jednega tedna prinešena na površje.
Denarje v staro domovino
poiOjaao:
za 10.36............ 60
n 20.46 ............ 100
za 40.90 ............ Sit krm.
za 102.00 ............ 600
za 204.00 ............ 1000
za 1017.00 ............ 6000
Poftarina j« viteta pri teh vsetafc Doma m mVinii vsote m»1i— Izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne pe&ljatvs izplačuj« c. kr. po&tri hranilni urad r 11. de 12. "nek.
Denarje nam padati je aajpiiHt neje d* |26.00 t getevlai ▼ Smem aH
Iz Avstro-Ogrske. Jezikoslovne odredbe.
Vabilo na naročbo.
Ravnokar je poteklo prvo četrtletje letošnjega leta in ob zaključku knjig
PRAVOSODNI MINISTER KLEIN npravništva našeSa ^ 81110 uvideli,
| da je število naročnikov "GLASA
! NARODA" za par sto napredovalo.
i To dejstvo nam najbolje svedoči o
! priljubljenosti našega lista in nam
| zajedno tudi dokazuje, da smo glede
—o—	jčtiva, kakor tudi točnosti pri dostav-
Ogrski trgovinski minister Košut je 1jan;'u na Pravej poti. List se razširja kljub finančnej in gospodarskej
JE ODREDIL, DA SE IZDELA NOV JEZIKOVNI ZAKON.
prišel na Dunaj, da se posvetuje o vojaškem vprašanju.
UMIVANJE NOG.
Dunaj, 2. aprila. Pravosodni minister dr. Klein je odredil, da se mora izdelati nov predlog za ustanovitev jezikovnega zakona, v kolikor pride v poštev kraljevina Češka. To je bil prisiljen storiti radi neprestanih jezikovnih prepirov med Cehi in Nemci. Minister je tudi naznanil, kaka bode vsebina novega zakona in s tem sedaj Nemci niso zadovoljni, ter očitajo ministru, da bode zakon le za Cehe koristen in Škodljiv za Nemce.
Na Dunaju &e še vedno vzdržuje vest, da bode pravosodni minister odstopil radi imenovanega prepira. Ako
krizi, o kterih pojavih v našem ekonomičnem življenju smo rojakom-na-i ročnikom vedno, oziroma dnevno poročali sama dejstva, da se zamore vsakdo, ki je odvisen od zaslužka z delom svojih rok, na ta način potom našega lista informovati, kak je sedanji gospodarski položaj naše republike. Da smo v tem pogledu ravnali pravilno, nam v prve j vrsti jamči izredno razširjanje našega lista in tako smo tudi uverjeni, da bodemo z ozirom na to rojakom vedno lahko postregli s pravimi podatki, kar nam je tem ložje, čim večji je krog naših naročnikov.
Kakor dosedaj, tako hode tudi v nadalje "GLAS NARODA" prinašal dnevne novice in vse najvažnejše pojave na delavskem polju; nadalje bodemo skrbeli za to, da izvedo rojaki tndi kakor hitro mogoče novice iz Slovenske in da bodo podlistki ali
se to zgodi, bode ministerski predsed nik Beck prevzel vodstvo pravosod-! zabavni del našega lista kar najzani-
nega ministerstva.
Budimpešta, 2. aprila. Ogrski trgo-
miveji. Tako smo priredili za ta del našega lista velezanimive potopisne
vinski minister Košut pride te dni na ! romane znanega pisatelja Karla May, Dunaj, da se posvetuje s Fran Josi-1 kteri prično sredi aprila izhajati pod
pom o političnem položaju, posebno pa še o vojaškem vprašanju, ktero pri zasedanju delegacij ni bilo rešeno.
naslovom "V PADISAHOVEJ SENCI" in kteri bodo še zanimiveji, nego je bil potopisni roman istega pisate-
Do konflikta je prišlo povodom po- Ija, "Winnetou", ki se je tako pri-
Order aH p« New Yerk
VBU.^ IAXBBB CO„ 100 Gmrrrfcfr St, New Tat*.
Al^ll
svetovanja o povišanju častniških plač. Proti povišanju plač neštevilnih in nepotrebnih častnikov je odločno nastopila skoraj vsa stranka neodvisnosti, ktere voditelj je baš minister Košut.
ObŠtrukcija proti novem poslovniku v ogrsko-hrvatskem državnem zboru vedno bolj narašča, tako da parlament sploh ne more poslovati.
Dunaj, 2. aprila. Letos Fran Josip ne bode za Veliko noč umival no?
ljubil med našim ljudstvom, da smo ga morali natisniti v posebnih knjigah, kojih se je na tisoče razprodalo.
List "GLAS NARODA" ostane tudi v nadalje zvest svojim načelom in se bode vedno ogibal nedosegljivih idealov ter utopijskih fantazij, ktere nikdar ne vodijo nikogar do onega, kar si predstavlja. Ostal bode na svojej dosedanjej praktičnej poti, zvest pred vsem ameriškim načelom.
starčkom, kakor je to storil dosedaj j L^t velja za Zjed. države in Canado:
vsako leto. Slavnost odpade letos'	, .
. , i ,	.	,	za eno leto.................. $3.00,
vsled slabega cesarjevega zdravja.	^ ^.................. ^ ^
' za leto za mesto New Tork... 4.00, za pol leta za mesto New York 2.00,
za Evropo za vse leto........ 4.50,
za Evropo za pol leta........ 2.50,
za Evropo za četrt leta....... 1.75.
Uredništvo in upravništvo.
-
GRAFT V CHICAGU.
Mestno zastopstvo je sklenilo, da se vodovodni urad natančno preišče.
Chicago, 111., 1. aprila. Tukajšnji mestni svet je sklenil, da se poslovanje mestnega urada za vodovod natančno preišče, da se na ta način dožene, koliko so uradniki imenovanega urada pokradli, oziroma za koliko so mestno.upravo ogoljufali. Tukaj se zatrjuje, da so uradniki tekom zadnjih dvajset let samo pri vodovodnem uradu mesto ogoljufali za najmanj devet milijonov dolarjev, toda natančna svota se bode Šele dognala, ko se konča preiskava. Zatrjuje se, da bode ta svota izdatno večja, nego se sedaj domneva.
Cene padajo.
Zamorec John Johnson je včeraj prišel v Millville blizo Camdena, N. J., pod vlak New Jersey & Seacoast železnice in vlak ga je vrgel kacih 25 čevljev daleč. Vlak se je ustavil, nakar so zamorca pobrali, ga zavezali in odpeljali v mesto Camden. Ko je dospel v imenovano mesto, je odšel k železniškemu agentu, kjer je zahteval odškodnino. Uradnik ga je vprašal, koliko zahteva; zamorec je dejal, da morajo uradniki sami najbolje vedeti, koliko je to vredno. Kljub temu je pa uradnik zahteval, da mora zamorec sam naznaniti, koliko zahteva, nakar ga je zamorec vprašal, ako ne bode dva dolarja preveč. To gotovo ni bilo preveč, kajti, ko je zamorec podpisal neko listino, s ktero se je odpovedal nadaljnim zahtevam, so mu na kolodvoru takoj izplačali imenovana dva dolarja. Zamorec je is isti dan oba dolarja spremenil v whiskey in je sedaj zadovoljen radi dobrodelnosti omenjene »rfft
Vesti iz Rusije. Finski senat odstopi.
SENAT ODSTOPI VSLED TEGA, KER JE DEŽELNI ZBOR IZREKEL SENATU NE-ZAUPNICO.
V Rusiji so sedaj zopet pričeli zapirati revolncijonarje.
OBRAVNAVA V DUML
Petrograd, 1. aprila. Ves finski senat je sklenil odstopiti, ker mu je finski deželni zbor izrekel nezaupnico in sieer s 71 proti 47 glasovom. To se je zgodilo vsled agitacije socijali-stov. Deželni zbor očita senatu, da ne čuva pravice Finske po patrijotiS-nih principih pred rusi£kacijo.
Petrograd, 1. aprila. Pri posvetovanjih o proačunu v gosud&nstveni dumi, vladinim predlogom ni ugovarjala ni jedna stranka, kajti nasprotovali so le socijalisti, kteri itak niso merodajni. VeČina predlogov je bila sprejeta.
Policija je prišla na sled velikej tajne j revolucijonarnej organizaciji, ktere člani so večinoma mi«; fnfj^i in vojaki ruske vojske. Iz inozemstva je prišlo zopet v Rusijo mnogo revolucijo na rjev in agitatorjev, zadnjih 24 ur so tukaj are to vali manj 100 političnih zločincev.
g™**™! vihar v Crooks ton, Minn., 2. «pr»l* pc vsej dolini Red Riverja je včersj &v-jal tak snežni vihar, kakoribysga letošnjo zimo Še ni faOo. Snega je čevelj n




"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by the SXjOVENIC publishing company
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oifcy, N- Y.
Za
leto velja Oanado. >1 leU.
list za Ameriko in
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
pol I
leto za mesto New York * .
E>1 leta za mesto New York vropo za vse leto . . . . •» »» pol leta . . . . „ ,, četrt leta . . .
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«QLA8 NARODA"
("Voice of the People") toned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
•^Advertisement on'agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi le raja naročnikov prosimo, da se nam tu<li prejšnje blvailAčo naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"QLASINAkODA" 10f Greenwich Street. New York City. Telefon: 1279 Rector.
Štrafk
premogarjev.
Slučaj je na nesel, da so organizo-▼ani premogarji pričeli isti dan s štrajkom, ko je desetletni predsednik premogarske organizacije, John Mitchell, odstopil. Zasluge predsednika Hitchella za premogarje so bile velike, tako da jih ni mogoče preceniti, par pa podceniti. Vrednost tega mo-ia se ne sme meriti po številu štraj-kov, kteri so se vršili pod njegovim Vodstvom in kteri so bili deloma dobljeni in deloma zgubljeni. Njegove zasluge tudi ne smemo meriti po dolarjih in centih, za ktere se je pod nje<jo\ ini vodstvom povečala plača naših premogarjev. Splošni delavski položaj se je poboljšal in del zasluge za to dejstvo se mora pripisati brez-dvomno tudi odstoplemu predsedniku. A ko bi bil trud za odpravo dela •trok uspešen, potem bi bila njegova xasluga za delavstvo gotovo večja, nego marši kakega delavskega agitatorja. kteri nikdar ne pride iz hujskanja. —
Splošni gospodarski položaj v na-Šej republiki je sedaj tak, da ni pri-Čako vati. da bi se letos potrebovalo tali ko premoga, kakor druga leta. Ako so plavži mrzli in ako večji del ■ase obrti počiva, potem mora tudi delo v premogovih rovih saj deloma počivati. Dejstvo, da lastniki rovov ▼ raznih krajih povsem hladnokrvno ia malomarno tolmačijo delavska vprašanja, nam nudi dovolj jasen dokaz, da jim je prav vse jedno, ako se v njihovih rovih dela ali pa ako delo počiva. Ker je pa temu tako, moramo iz tega izvajati, da bodo štrajki tam, kjer so že pričeli, tudi dolgo časa trajali. Vsled tega bode naslednik Mitchellja, Lewis, imel kmalo priliko pokazati, je-li kos svoje j od-govornej nalogi. Da doseže kake uspehe, mora biti pred vsem konservativen, kakor je bil njegov prednik, ker le na ta način bode dosegel, da se organizacija premogarjev ne bode zamogla primerjati onej, ktero bo vodili Haywood, Moyer in Pettibone, in ktera je dosegla na našem zapadn tako žalostno slavo.
kakoršnjega že eelo vrsto let ni bilo, in trust za led trdi, da mu ni bilo mogoče dobiti dovoljno zalogo ledu, ker ni mogel dobaviti gotovega denarja, ko je nabiral led, tako da tudi delavcev ni bilo mogoče dobiti. Vendar je pa prvi izgovor ravno tako lažnjiv, kakor drugi. Šele pred par par dnevi je prišlo iz zapada in juga poročilo, da je sedaj tamkaj živina tako poceni, kakor še nikdar popreje, oziroma da se živina že pet let ni tako poceni prodajala, kakor se prodaja sedaj. Nadalje je tudi. znano, da so vsa skladišča ledu prenapolnjena in da tovarne, v kterih se izdeluje led, in ki so last trusta za led, izdelajo vsaki dan na stotisoee ton ledu.
Vsa draginja torej ni druzega nego umetno povišanje cen, kteremu se ljudstvo ne more protiviti. V starih časih se je napram ljudem, ki so živila podražili, postopalo sumarično tako, da se jih je jednost^vno obe silo, toda v sedanjih časih civilizacije postanejo ljudje šele potem nezadovoljni in se pritožujejo, kadar jim trusti pijejo tudi mozeg.
Donavsko - adrijaoska železnica.
Na znanje.
Mesarski trust.
Pred par leti je washingtonska vlada z velikim krikom energično nastopila proti mesarskemu trustu. Tedaj se je naznanjalo, da se mora zveva maloštevilnih, toda tem bolj bogatih chicaških mesarjev uničiti in ko •o potem par ljudi imenovanega tru-ata obsodili v smešno nizke denarne kazni, se je s trinmfom naznanilo po ▼sej republiki, da je trust sedaj za vedno uničen.
Pesimisti, kteri so ze tedaj izjavljali, da je ves boj proti trustu le navidezen in da ni druzega, nego navadno politično slepilo, so imeli torej prav, kajti potrpežljivo ljudstvo vse to sedaj občuti na lastnem tele-hu. Tekom zadnjih jednajst dnij so cene mesu na debelo podražile od do 50 odstotkov, kar pomenja za iajo na drobno še veejo pod raka jt i prodajalci mesa, kteri imajo vsled podražitve škodo, se obilo odškodujejo na ta način, da računajo odjemalcem izdatno višje to tem bolj, ker jih tudi trust iz bomo obira. Boljše meso za in tudi za srednje ljudi sedaj več dobiti, ker si ga ne nabaviti, in kakor se porota se bode meso še bolj po-
mesarji trdijo, da je se-o tako pomanjkanje živine,
Znana chicaška hrvatska bančna tvrdka A. C. Jankovič & Co. razposlala je Hrvatom v Ameriki naslednjo okrožnico, ktera se glasi v slovenskem prevodu:
NARODE!
Vsi oni, ki so dali, oziroma izročili svoj denar, naj si bode komurkoli, da j i in ga pošlje v domovino, dočim de nar tekom dveh ali več mesecev ni dospel na svoj cilj; in ako so zahtevali od onega, kteremu so denar izročili za odposlanje, da ga takoj in brez obotavljanju vrne, ne da bi to storil, — vsi ti naj se obrnejo do spodaj podpisane tvrdke, ktera bode zakonitim potom sKrbela. da dobi vsakdo svoj denar nazaj, ali pa da dobi oni. kteri je denar od ljudi izvabil, zasluženo kazen.
Nadalje vsi oni. kteri so komurkoli plačali, da jiin dobavi delo, ne da bi delo dobili, dočim se jim tudi denar ni vrnil, naj se javijo na spodaj označeni naslov, kjer se bode storilo tudi zakonite korake, da se jim denar povrne, ali pa da se osobe, ktere so ljudem izvabili denar, dene pod ključ in tje, kamor spadajo.
Dalje, čuvajte se in ne zaupajte Vaš denar za odposlanje v domovino ljudem, kteri o takem poslovanju ničesar ne vedo, oziroma ljudem, kteri Vam ne morejo |amčiti za Vaš denar, ljudem, kteri se Vam hlinijo, samo da izvabijo Vaš trdo zasluženi denar.
Ljudje, bodite oprezni in ne pojdite tje. kjer se Vas mami z nizkimi cenami, kjer se Vam mnogo za nič obeta, kajti v vsakem takem slučaju bodete ogoljufani in obrani. Lažnji-ve proroke prepodite in obrnite se tje, kjer bode Vaš denar na varnem.
Ljndje, čas je že, da se otresete raznih ničvrednežev in goljufov, ter da jih pošljete tje, kamor spadajo!
Ne premišljajte; sladke besede naj
Donavsko-adrijanska železnica se deli v dva dela, srbski in turški, ki sta po dolžini skoro enaka. Prvi del, ki gre po teritoriju kraljevine Srbije, bo dolg 279 km; drugi del, ki poj-de po ozemlju turškega cesarstva po severo-zapadnik •delih kosovskega in skadarskega vilajeta, bo pa meril 260 kilometrov.
Prvi del te železnice gre iz srbskega pristanišča Prahovo na spodnji Donavi. Na drugi strani Donave leži tu na rumuiiskem ozemlju mestece Gruja. Pri Grahovem se bodo z mostom preko Donave zvezale rumunske železnice z donavsko-adrijansko železnico, ki pojde od Donave po vsem teritoriju Srbije — preko Negotiua, po dolini reke Timoka na Zaječar — Knjaževac, na Derven, a od tam po 600 metrov 'dolgem predoru v rodovitno dolino nišavsko, nakar teče proti Nišu.
Od Niša pojde skupno po 17 km dolgi, že obstoječi železniški progi Niš-Vranja ter se bode od te stare proge odcepila pri selu Dovencu in šla dalje po topliški rodovitni dolini preko Prokuplja in Kuršumlije na IJrdare (Prepolac) ob srbsko-turški meji. Izpod planine Urdara pojde s srbskega ozemlja na Turško po predoru, ki ne more biti daljši od 100 metrov.
S tem se začne drugi del donavsko-adrijanske železnice, ki pojde najprej po rodovitni dolini reke Laba do Prištine, od tam pa po zelo rodovitni ravnini sitniške doline do Lipljana (Kosovo polje), kjer preseka železniško progo Mitrovica-Skoplje, nato pa gre preko Štimlje in Trepetnice v Prizren. Od Prizrena pojde adri-janska železnica ob Belem Drinu do rečice Kumulske, po njeni dolini do gore Zafa Kumul. Tu gre skozi predor. dolg 314 km. d.) Ko near a, od tukaj pa se spušča po dolini Fani-Fo-gel do izliva Fani-Maš pri Nerfuši, a od tam na Piano ter preko mesteca Leša in se končuje v zalivu San Giovanni d i Medua.
Srbski del donavsko-adrijanske železnice od Donave preko Negotina do Za ječa rja se že gradi, a od Za ječa rja do Knjaževca se prične tudi še to pomlad graditi. S tem. da se v daljavi 130 km od Donave do Knjaževca že gradi proga, bode trebavna srbskem ozemlju zgraditi samo še 132 km (ti kilometri bodo stali vsega skupaj še 28 milijonov dinarjev) in potem je srbski del donavsko-adrijanske železnice končan. Vsa železniška proga na srbskem ozemlju bode znašala 279 kilometrov (skupaj z onimi 17 km, ki so že gotovi na progi Niš-Vranja), a stala bode po proračunu največ 38 milijonov dinarjev (skupno z onim delom, ki se že gradi in za kterega je že kapital tukaj).
Po turškem ozemlju bode znašala proga 260 km, a ta gradnja bo stala po proračunu 41,610,000 dinarjev. Evo detajlirani proračun:
1.	Od srbske meje (Urdare) po lab-ski dolini do Prištine je 38 km, vsak kilometer po 130,000 dinarjev, kar izda 4,940,000 dinarjev.
2.	Od Prištine do Lipljana je 20
ška dolina sta znani kot rodovitni in po svoji mirni navadi: "Kako hočete zelo obraŠčeni, a kar je še važneje:, najti tu notri človeka?" bogati sta premoga in drugih rud. j "Je pač kotov in skrivališč, ki so Tudi turške pokrajine, skozi ktere vam vsem znani. Pošljem deset mož bode šla projektovana železnica, so iskat ga in vi jim bodete za vodni-obljudene in rodovitne. Labska doli- ka!"
na slovi po svoji rodovitni zemlji, a j "Prav rad, samo trajati utegne! Kosovska dolina je žitnica evropske kakšen teden, predno pretaknemo vse Turčije. Ta dolina more prehranje-! gozde po okoliei.'' vati z izbornim žitom trikrat večje j Mirnost starega je razburjala east-naselbine. Kazen tega segajo do že- nika toliko bolj, ko je izprevidel, da leznice rudavske pokrajine Kopavnik, bi bilo to iskanje vsekakor smešno. Novo Brdo itd. Železnica bo šla skozi Slučajno je padel zdaj njegov pogled rodovitno in dobro naseljeno pokra- j na Franico, na ktere obličju je bil jino Metohijo, dalje skozi vinorodno zapisan razločno smrtni strah. Gle-Podrimlje skozi rodovitno dolino Fa- dal jo je nekaj časa, potem so se
«town«ko katoliško
Vas ne odstranijo od Vaših pravic; ne ozirajte se na prijatelja, sorodni-.km. vsak po 120,000 dinarjev, skuplj 14	2,400,000 dinarjev.
ka, ožjega rojaka ali kteregakoli, ki Vas je prevaril; ne branite in ne skrivajte zločince, kajti s tem delate le greh na sebi in svojem lastnem poštenju !
Na javnost z vsakim onim, kteri Vam denar zadržuje!
Za to stvar je najet posebni odvetnik, kteri bode takoj, ko se kedo javi, storil vse potrebne korake proti onemu, ki je varal.
Obrnite se na:
A. C. JANKOVIČ, 2127 Archer Ave., , Chicago, HL
Komentar na to okrožnico je nepotreben, ker govori dovolj jasno. Pristavimo naj le še, da prihajajo tudi k nam dan za dnevom v vedno večjem Številu pritožbe ameriških Hrvatov, kteri so po posredovanju neke" tvrdke poslali svoj težko prisluženi denar v domovino, ki pa sploh ne pride na svoj cilj. Teh pritožb se je v novejšem času nabralo toliko, da je na vsako posebej odgovarjati nemogoče in radi tega svetujemo vsakomur, da se obrne na državno pravd-ništvo v New Yorku in zajedno tudi na glavni poštni urad (Postmaster General) v Washingtonu, D. C., ali pa na tvrdko A. C. Jankovič & Co. v Chicagu, 111.
ZAHVALA
Podpisani se zahvaljujem g. Frank Sakserjn za prijazni večer pred odhodom v mili mi rojstni kraj. Ob-jednem pa tuSi najsrčnejša hvala njegovem vslužbencem, kteri so res točno in vestno mene kakor tudi mojo sestro pričakovali na kolodvoru, vse potrebno uredili in odpremili naju na parnik. Hvala vam vsem in t priporočilo vsem rojakom, kteri so namenjeni potovati v stari kraj.
New York, L aprila, 1908.
1L Pogorele. lVeč kot 10 km).
3.	Od Lipljana do Prizrena je 57 km, vsak po 160,000 dinarjev, znaša 9,120,000 dinarjev.
4.	Od Prizrena do Nerfuše je 10-5 km. vsak km po 190,000 dinarjev, znaša 19,950,000 dinarjev.
5.	Od Nerfuše do San Giovanni di Medna je 40 km, vsak km po 130,000 dinarjev, znaša 5,200,000 dinarjev.
Vsega skupaj torej 41,610,000 dinarjev.
Če se tej svoti doda potrebna svo-ta za graditev ostale železniške proge skozi Srbijo, potem je jasno, da se s svoto 70 milijonov dinarjev more zgraditi cela donavsko-adrijanska železnica. Za prometni materijal na tej železnici, ktere skupna dolžina bo znašala 539 km, bo treba še 10 milijonov dinarjev, ali vsega skupaj 80 milijonov dinarjev, da se železnica zgradi in preda prometu.
Gornji detajlirani proračun dokazuje, da za donavsko-adrijansko železnico ni potreben velik kapital, ki se ne bi mogel najti, kakor so trdili neki zunanji (nemški) listi ali iz ne-informiranosti ali pa v namenu, da bi preplašili zunanje finančnike, da bi se ne spuščali v gradnjo te železnice. Srbija lahko sama spravi skupaj svoto 80 milijonov dinarjev za gradnjo donavsko-adrijanske železnice, a če se vzame, da hoče tudi Turčija dati neki del garancije, potem je gotovo, da se bode potreben kapital lahko dobiL
Rentabiliteta donavsko-adrijanska železnice je osigurana ter se bode Sim dalje bolj povzdigala, ker bode ta železnica Sla po obljudenih in rodovitnih pokrajinah tako Srbije kakor Turčije. Kraji od Donave do Nila so rodovitni in gosto naseljeni (oddaljenost med vasmi ne anaša nikjer TimoSka in Topli-
ni-Fogel, najbolj obljudeno krajino plemena Miritfitov, potem pa se zavije v adrijansko primorje v Leš in San Giovanni di Medua, a od tam v črnogorski Bar.
Ne tedaj res, da bode šla železnica od Prizrena po ozkih neobljudenih in divjih soteskah Zrima^temuč prestopi po dolgem predoru iz rodovitne Metohije v rodovitno dolino Fa-no ali Fando, ki je naseljena in obdelana.
Na kratko: brezdvomno je dokazano, da bode donavsko-adrijanska železnica šla po rodovitnih in naseljenih dolinah in le po takih planinskih krajih, ki so bogati vsakovrstne rude.
Naskok na mlin.
Porast is nemiko-francosks vojna.
Spisal Kmfla Zola.
(Nadaljevanje.) v IV. •
Ko je za zori 1 dan. je udarilo glasno upitje na Franieino uho. Prišel je oče iu odklenil njena vrata in odšla je na dvorišče. Bila je zelo bleda, a popolnoma mirna. Ivo pa je zagledala mrtvo truplo pruskega vojaka, ki so ga bili položili tovariši skrbno na razgrnjen plašč, se ni mogla ubraniti. da bi se ne bila stresla.
Okolo mrliča so stali vojaki, ki so sila razburjeno mahali in kričali. Krčili so pesti in jih grozeče vihteli proti vasi.
Častnik je velel poklicati mlinarja.
"Vi ste župan tukaj", je dejal in njegov glas je bil hripav od srda; ''našli smo enega naših umorjenega na bregu reke; vi mi morate pomagati dobiti morilca, ki svoji kazni ne uide in ta bode služila v svarilen vzgled, dam vam na to svojo besedo!"
"Bom že storil svoje", je odgovoril mlinar mirno kakor po navadi, "a kar tako lahko ga pač ne bode najti!"
Častnik se je sklonil k mrtvecu, privzdignil konec plašča, ki ga je po kri val, in razgalil strašno rano na vratu, v kterej je še tičal nož.
Poglejte si nož", je dejal častnik, '1 morda vam utegne služiti pri yasih zasledovanjih."
Stari se je prestrašil, a se takoj zbral in rekel popolnoma mirno:
"To je čisto navaden kuhinjski nož,'kakor jih imajo tu pri nas vsi ljudje. Sicer pa — morda je storil
fant sam--to se že zgodi, da se
kdo iz straha pred bitko konča sam."
"Molčite!" se je zadri častnik ves divji. "Res, zaslužite, da vam za-žgem vašo vas na vseh štirih koncih!"
uprle njegove oči zopet v očeta, in naenkrat je vprašal:
"-Ali ni bil fant ljubi vaše hčere?"
Stari je pobledel in trenotek je izgledalo, kakor da se hoče zagnati na tujca, ki ga je žalil na časti, a premagal se je in je molčal; Franica si je zakrila obraz z obema rokama.
"Da, tako je", je nadaljeval Prus, "in jeden vaju mu je pomagal bežati, vidv,a sta njegova sokrivca. — Vprašam vaju zadnjikrat, ali ga hočete izročiti ali ne?"
Mlinar še vedno ni dal odgovora, stal je obrnjen strani in gledal ravnodušno v daljavo, kakor da ga častni-kovo govorjenje čisto nič ne briga. To je tega razkačilo do skrajnosti.
"Dobro torej", je zaklical, "tedaj bodete vi na njegovem mestu ustreljeni!"
In takoj je ukazal izvršiti to. Dvanajst mož je postavilo s puškami v vrsto.
(Dalje prihodnjič.)
V STARO DOMOVINO SO SE P0DAI3:
Teodi r Šurkovsky iz Rockwood, Pa., v Neuniiihl; Alojzij Šutar iz Sheboygan, Wis., v Smarjeto; družina Sagadin iz Sheboygan, Wis., v Celje; Fran Škerbe iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Matija Bencina iz Memphis. Tenn., v Loški potok; Josip Mežik in Josip Kopavnik iz Springfield, 111., v Radeče; Alojzij Brecel-nik iz Berwick, Pa.. v Št. Vid; Ivan Stefanič, Ivan Mušic, Jurij in Katarina Mušie iz Chisholm. Minn., v Čer-nomelj; Anton Žugar iz Chisholm, Minn., v Metliko; Andrej Škerlj iz Brownfu-M. Pa., na Rakek; Fran Gia-dišar in Anton Gradišar z družino iz Barberton, Ohio, na Rakek; Blaž Križnar iz Roek Springs, Wyo., v Javorje; Ivan Krek iz Rock Springs, Wyo., v Delnice; Fran Izda iz Roek Springs, Wvo., v Javorje; Ivan Krek iz Rock Springs, Wyo., v Varčje; Iv. Kaličič iz Rock Springs, Wyo., v Ho-tovlje; Matija Potočnik iz Auburn, Wash., v Ljubljano; Josip Kadonc, Ivan Majcen, Jakob Kastelic, Fran Mehle, Fran Majcen, Ivan Zdravje, Matija Šerjak, Ivan Floridan, Simon in Antonija Oblak iz Ely, Minn., v Ljubljano; Andrej Poje, Jakob in Marija Sterle iz Onalinda, Pa., na Rakek; Jakob Stražišar z družino iz Lloydell, Pa., v Tražišče; Anton Bizjak z družino iz Lloydell, Pa., na Ra-ko; Henrik Baudek iz Ashtola, Pa., v Podkrajnik; Vincenc Puhli iz Whitney, Pa., v Videm; Ivan Kovač iz Whitney, Pa., v Št. Rupert; Martin Jurkas iz La Salle, HL, v Gradec.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakscr Company, 109 Greenwich St., New York.
svete Barbare
tiHodlnJene državo Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
lanuarla I902 v driavl PonnaylvaMKk
-O—O-
ODBORNHQ:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kans I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa.
KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa.	'
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P 0 Box 607 Forest City, Pa.	*
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa mojega moža Jakoba Osbolt in ostalo družino v Wakefield, Mich., ter sina in njegove sostanovalce v Evelethu, Minn. Z Bogom! Na svidenje!
New York, 31. sušca, 1908.
Uršula Osbolt.
K sreči je bil tako razburjen, da ni zapazil Franičine prepadenosti. Sedla se je bila na kainenito klop in ni mogla odmakniti pogleda od mrliča, ki je ležal na tleh skoro pri njenih nogah. Bil je velik, lep fant, ki je s svojimi plavimi lasmi bil podoben Dominiku in ta podobnost ji je presunila srce. Morda je imel tudi on doma nevesto, ki je po njem hrepenela, za njim jokala. In zdaj je bil mrtev; ah, in spoznala je nož le predobro — bil je njen, ki ga je bila dala Dominiku, in ona morilka!
Medtem ko je častnik še klel in besnel ter žugal pokončati vso Sotesko, je priteklo nekaj vojakov in naznanilo beg njihovega jetnika, ki so
ga bili opazili šele zdaj.	ZAHVAXiA.
. Častnik je hitel takoj na lice me- Cenjeni direktor
sta, videl odprto okno in je uganil ta- - ... „ _ ,, ,. , _ . , .	, ,	Collins N. T. Medical Institute:
koj zvezo nad begom m umorom.	^
Očeta Kosa je jezila -neumnost",	naz"anim> d» 8«m dobil zdra-
, .	. ..	vila in se Vam zahvalim, da ste mi
kakor le imenoval Dominikov cin. , ,	. .. ,
dobra poslali, ker sem popolnoma
-Zdaj je ta bedak pokvaril vse", ozdravil> pa so mi Se zdravila ostala.
je dejal po tihem hčeri in nevoljno jj^ M Vam najtopleje zahvaljujem
zmagal z glavo.	j in priporočam našim rojakom, ako
Ta se je tresla kakor trepetilka. rabijo zdravila, naj se na Vas obr-
Oče sicer ni slutil njene sokrivde, a nejo, ker le pri Vas se dobijo dobra
trepetala je pred tem, kar je imelo zdravila.
priti zdaj.	j Vas pozdravim ter ostajam Vaš
In imela je vzroka trepetati, kajti iskreni prijatelj
Povodom mojega odhoda v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje v Brooklynu in New Yorku, posebno člane društva sv. Jožefa v Brooklynu. Na veselo svidenje* New York, 1. aprila 1908.
Josip Cvetkovič st.
PIRUHE
c
pošiljajo naši ro jaki radi svojim sorodnikom, pri jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v
gotovem denarju, kar pa najhitreje naj-vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
poštnino vred.
NAZNANILO ROJAKOM.
Danes dne 1. aprila odpotujem za par mesecev po važnih poslih v staro domovino. Za ta čas nimam nika-kega potnega agenta, kakor ga tudi še nikdar nisem imel. Doma v Chi-cagi, 111., pa bode moja trgovina zastopana po mojih pooblaščencih. Torej, kar se naročil ali plačil tiče, naj se vsakdo brez skrbi tja obrne. Po vrnitvi iz milega mi rojstnega kraja oglasil se bodem sam osobno z mojo zlatarsko obrtjo pri cenjenih odjemalcih.
Konečno izražam vsem rojakom po širni Ameriki srčno zahvalo za vso dosedanjo naklonjenost, ter Vam kličem: Z Bogom! Do videnja!
M. Pogorele, 1114 Heyworth Bldg., Chicago, III.
(2-4—4)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa št. 12
tem potom naznanja, da bode dne 4. in 5. aprila skupna velikonočna spoved. Člani se zbiramo ob^7:30 uri zjutraj v dvorani pod cerkvijo in gremo skupaj k sv. obhajilu. Vsak član mora imeti spoved ni listek, če ne, se bode postopalo z njim po društvenih in jednotinih pravilih.	^
Za društvo sv. Jožefa Št. 12: Fran Krese,	Josip Muška,
predsednik.	tajnik.
(1-4-4)	Y
JOHN VENZUL, 1017 E. 62od Street, N. E, Cleveland, Obla izdelovalec »kranjskih in nem5kih
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. PloSCc so iz najboliSega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pom^^T v vsaki potrebi, posebno pa .	^isti^li ki so oddaljeni in katere drugi
v Tittsburgu in Allegheny, Pa., se f manjši zdravniki v tukajšnjih krajih.
niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE — BOLEZNI	-
zdravimo na poseben način in hitro, ' pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-| nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ' ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je I pri nas od
!THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
tednih lepi lasje, brki m brada popol- j preiskana, ker ako Vas zdravi en sam noma zrastejo, cena $2.50. Potne noge, | travnik se lahko moti in Vas zdravi kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam , za na,jaeno boleznijo, kar se pogo-v 3 dneh popolnoma ozdravun ra 75c., storna	aIi šestero očij se nikakor
Pozor Rojaki!
da je to resnica se jamči $500.
:Di blag« Order poliljati.
Pri na
ročbi blagovolite denarje po Post Money
častnik je bil strašen ▼ svoji beano-sti. "Ta lopovi" je kričal ves iz sebe. "Gotovo je že t gozdu, a moram ga imeti zopet, ali pa se bode pokorila cela vasi"
Potem se je obrnil k mlinarju: "Kam ste ga skrili? Povejte! Ven z njimi "Vi morate vedeti, kje tiči!"
Mlinar je pokazal na gozdove, ki so m iztegali v nedogled, in odvrnil
Jakob Likar, Box «41, West Newton, Pa.
Kje je ANDREJ PRI SLAN t Doma je iz Pake na Štajerskem in iznčen ključavničarstva. Lansko leto je delal v New Torku. Če kdo izmed rojakov 've n njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. Frank Knez, Box 105, Darragb, Pa.
Jakob Wahcič9
P. O- Box 69 Cl.eV^UANO, OHIO.
NA PRODAJ
je krasna izdaja V AL VAZ ORJ A v Štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani s mnogimi kraa uimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvmzor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najbolj vir za kranjsko zgodovino. Stan« samo $18.00 s poštnino vred. Pilite na npravništvo
"Glas Naroda", 100 Greenwich St., New York, N. T
r*"""""""""" - -- -- -----mnm inn n ri-nrLnjui-1
rnOJAKI, 'fflafi NARODA

najvbOji or
dnevnik!
ne morejo motiti in ste lab ko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaše Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na:
AKADEMIČNO ZDRAVNIŠKO DREŠTVO
DR. ROOF
Specijalist za spolne bolezni.
DR. KNIQHT Specijalist za notranje bolezni.
DR. SP1LLINGER Specijalist za diagnostiko.
f> AMERIKI EUROPE CO. 2128 Broadway, for York
I	X
: vid,• k! ..
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
URADNIKI:
^Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock, Pft,
ALOJZIJ VTRANT, LL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveletb, Minn
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, HL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
PRESTOPIM.
Od društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., k društvu sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore., Josip Kostelc rojen 1864 cert. 1153 I. razred. 15. febr. 1908. Prvo društvo šteje 116, drugo 22 udov.
Od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., k društvu sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash.. Tomaž Speli rojen 1885 cert. 5443 Prvo društvo šteje 86, drugo 17 udov.
Od društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evclethu, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Clevelandu. O., Andrej Fonda rojen 1876 cert. 6109 I. razred. Prvo društvo šteje 150, drugo 120 udov.
Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indiauapolisu, Ind., k društvu svet. Rešnjega Telesa št. 77 v Ooffu. Pa., Pran Bucjan rojen 1871 cert. 2972 I. razred. Prvo društvo šteje 55, drugo 29 udov.
_ _ _ GEO. L. BROZICH, glavni tajnik.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Vročekrvni ljubimec. Matevž Bašelj, hlapec v Begunjah, je prišel dne 17. novembra m. 1. s svojim tovarišem v gostilno Ivane Kavčič na Dovje. Tam je bivala njegova bivša izvoljenka in ker so bile še hišne duri zaprte, ga je ujezilo, da je jel metati kamenje v psa, ki se je nahajal na dvorišču. Ko je pa gospodinja psa v hišo spravila in vežne duri zaklenila, jelo je kamenje leteti skozi šipe v sobo in vežo, tako da so bili domači v strahu in nevarnosti. Obdolženec ni hotel svoje krivde priznati. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe.
Vbarakoje vlomil bajtar Janez Narat. Baraka je last Jožefa Cev-ea. Temu je odnesel Narat več rokodelskega orodja in nekaj posteljne oprave v skupni vrednosti 16 K 46 v. Po storjeni tatvini je pobegnil s potnim listom svojega bratranca v Ameriko, a se že čez par mesecev zopet po" vrnil domov. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe.
V cerkvi je nagajal. Janez Kalan, posestnika sin v Voklem je prišel nekaj pijan k polnočnici na aveti večer ter jel glasno v oerkvi govoriti, zlasti ko so se ljudje na prsa tolkli, je glasno rekel: "le fest se toL. cite!" Tndi navzočim ženskam je nagajal, poleg tega pa še nesramno govoril. Obsojen je bil na en mesec zapora.
Zasačila gaje. Marija Glavan, kajžarica v Skriljih, je zasačila po-sestnikovega sina Jožefa Ruparja, ko je ravno po lestvi iz skednja lezel. Sin Janez Glavan je šel takoj gledat v svoj zaklenjen kovčeg in zapazil, da mn je iz njega izginil bankovec za 20 kron. Sicer je ležal drugo jutro izmak-nieni bankovec na oknu Glavanove hi-S&l a bilo je prepozno, ker je bila tatvina £e naznanjena. Obsojen je bil Rapar na pet mesecev težke ječe.
Zreli tatiei. Že večkrat zaradi tatvine kaznovana Polona Pestator, kočarja Žena in tndi že kaznovana košarica Ana Lavrič iz Gradišča sta delali na neki njivi blizu Hiršmanove hiše. Ker ga obe radi pije ta, porabili sta priliko, da sta te vtihotapili na ta ■talin v Hiršmanovo hišo, da je ena na straži, draga pa im nezaJkle-hiše izmaknila 32 K. Obema je
bilo pa še dokazano nekaj drugih tatvin v skupni vrednosti 18 K. Polona Pestator je neki dan, ko je s svojo to-varišico popivala, vpila obrnjena proti Hiršmanovi hiši: "Le pijmo ga, saj imajo pri Hiršmanovih dosti cenar-jev in finfarjev." Pestator je bila obsojena na šest mesecev, Lavrič pa na dva meseca težke ječe.	4
Tat cerkvenih nabiralnikov. Deželnemu sodišču v Ljubljani so izročili nekega Henrika Jorce, ki je znan kot star tat cerkvenih nabiralnikov darov. Jorce je namreč koncem meseca januarja v Št. Lenartu v Ljubel.j-Bro-diku izpraznil pred neko božjo podobo stoječi nabiralnik. Posamezne orožnike po-staje so se o tej aretaciji obvestile z namenom, da poizvedo, ali so se kje izvršila podobna dejanja od neznanih storilcev. Kmalu je prišlo poročilo iz Kaplje ob Dravi, da je bil v mesecu decembru lanskega leta oropan v ondotni župni cerkvi nabiralnik. —
Dve glavi in dve srca je imela neka
neka ženska v Šolskem drevoredu v Ljubljani in sicer svoje in telečje srce in svojo in prešičevo glavo. Svojo glavo in srce je nosila s seboj seveda že od rojstva sem, prešičeve glave in telečjega srca se je pa polastila pri mesarjih. Ker jo je pa tržni organ pri tatvini zasačil in ji odvzel tujo last, je morala ženica iti domov sama s svojo glavo in srcem.
V Ameriko. Dne 17. marca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 12 Hrvatov.
Aretovan je bil v Ljubljani 341etni Ivan Zadnik iz Trsta, ker je pred kakimi 20 dnevi vzel pri trgovcu Ivanu Simončičri na Rimski cesti na ime svojeora gospodarja za 24 K perila in ga potem zastavil v nekem izkuhu na Sv. Petra cesti za tri krone.
PRIMORSKE NOVICE.
Prijet morilec. V Skednju pri Tr-rstu so prijeli 201etnega kmeta Bernarda Deluoo iz Caradusa v Italiji, ker se jim je zdel sumljiv. Pri zaslišanju je priznal, da je doma umoril nekega človeka in da je pribežal v Trst kot pribežališče vseh laških zle-čincev.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Uboj. Oskrbniku pristave v Sarnar-ku, Ivanu Krepku, so ljudje dopovedovali, da ima hlapec Ivan Plavček razmerje z njegovo hčeijo Ano, dasi na vsej stvari ni bilo niš resnice is
zato ne, ker je Plavček .pohabljenec, ki bi ga Krepkova hči gotovo ne marala. Krepek je zaradi tega rohnel nad hlapcem in mu pogosto grozil, da ga ubije. Ko je pa nekoč še čul od zlobnih jezikov, da se imata še Plavček in njegova (Krepkova) žena rada, razburilo mu je vse živce, da je šel s sekiro nad hlapca in ga hotel ubiti. Plavček je zbežal, se oborožil s kol-cem in ko ga je Krepek znova napadel, odbil mu je udarec, izvil sekiro iz rok in udaril z njenim ušesom po glavi, da se je nezavesten zgrudil in umrl vsled tega udarca. Plavček je bil obsojen na pol tretje leto težke ječe.
Drogi uboj. Dne 13. jandarja je delalo pri Francu Juriču v Frajhajmu na Pohorju več delavcev, med temi kočarjev sin Ivan Laznik in fant Fr. Petelinšek. Zvečer je prišlo med tema dvema do pretepa, v kterem je Laznik Petelinška z nožem tako sunil v hrbet, da je 3. marca umrl. Obsojen je bil na tri in pol leta težke ječe.
Glavo je zmečkala transmisija na Ptujski gori mlinarju Josipu Vogrin-cu, ko je mazal kolesje.
Sadjarstvo na Štajerskem se je zadnjih 30 let kaj uspešno razvilo. Ob ugodnih letinah se izvozi letno do deset tisoč vagonov, pa tudi več sadja — veejidel jabolk — v Nemčijo.
KOROŠKE NOVICE.
Nenavadna smrt. Pri Svincu ira Koroškem si je rudar Hartl nataknil na obraz krinko, se predstavil ženi, nato pa stopil pred ogledalo. Komaj se je pa pogledal, se je zgrudil in umrl. Zadela ga je kap.
HRVATSKE NOVICE.
V Zagrebu pomnožili orožništvo.
Dne 16. marca je prišlo v Zagreb zopet 56 orožnikov.
Nov hrvatski tednik. V Zagrebu je izšla prva številka " Antisemite". Lastnik in urednik mu je Ivan Kan-nengie*ser. List je glasilo antisemit-ske liire. *ki hoče dvigniti zapuščeno tibrt. trgovino in gospodarstvo katolikov in pravoslavnih v Hrvatski in Slavoniji.
Madjarske šole na Hrvatskem Nedavno je imelo v Budimpešti društvo "Julian" svoj obč-ni zbor. Iz poročila o delovanju v letu 1907 izhaja, da društvo vzdržuje na Hrvatskem 23 ljudskih šol z 2241 učenci. V ne-kterih teh šol poučujeta po dva učitelja. Lani sta propadli dve madjar-ski šoli. ker se je v dotičnih" krajih ustanovilo hrvatske šole. Ena teh šol, v Antonovcu, je definitivno iz-gTibljena. drugo upa društvo rešiti.
Stroj je zgrabil v reški mestni tovarni parketov 281etnega delavca Lu-dovika Vara in ga tako vrgel ob tla, da mu je polomil vsa rebra. Nesrečnik je kmalu nato umrl.
Tasta ubila in moža težko ranila.
Štefan Košar v Potoku pri PopOvaču na Hrvatskem se je oženil pred dve-mi leti z Maro Vrbaničevo. Dekle je bilo hči siromašnih staršev, dočim je Štefan sin Imbre, najbogatejšega kmeta v Potoku. Že takoj po poroki ni bila mlada žena všeč tastu, a to •samo radi tega, ker ni donesla sinu nobene dote. Pogosto je prišlo do prepira med njima, a ju je Štefan vselej umiril. Nedavno so sedli vsi h kosilu, le Imbro ni hotel sesti, češ, da naj se Mara izgubi iz njegove hiše, ali pa bo on spodil moža in žeao proč. Sin Štefan se je pokoril očetovi volji ter sanj rekel ženi, naj gre k svojim staršem, ker on ne more več z njo živeti. Mara videč, da je tudi njen mož proti njej in to radi očeta, sklene strašno maščevanje. Šla je v sobo, vzela seboj najpotrebnejše reči, med temi pa tudi tastov nabit samokres. Od moža se je poslovila, tastu pa dejala, da ne bo dolgo zemlje tlačil. Naj pošlje po župnika, da ga izpove, ker ne bo več dolgo živel. Starec ni slutil nobenega zla, ampak je čakal, da je sinaha odšla. Ko je Mara prišla k svojim staršem, sta ji ta dva začela očitati, zakaj je vzela takega človeka za moža. Ženska je pograbila samokres in se vrnila h Kosarju. Starega je našla, ko je luščil koruzo. Oddala je vanj tri strele in ga smrtno ranila, da je umrl čez par tfr, ko je pa dobila moža, je pa še na tega ustrelila, da se je težko ranjen zgrudil. Ubijal-ka se je nato sama javila sodišču.
BALKANSKE NOVICE.
Srbi proti samostojni Macedoniji.
Belgrad, 17. Pri razpravi o proračunu ministerstva zunanjih del je izjavil naprednjak Marinkovič, da je želez-nični projekt skozi sandžak Novi pa-zar prišel na dnevni red le vsled spora med balkanskimi državami. Srbija mora v macedonskem vprašanju zavzeti jasno stališče. Macedonija kaže že sedaj malo zanimanja za Srbijo in Bolgarijo; ako pa postane samostojna, potem bo proti obema državama. Z ustanovitvijo samostojne Macedo-nije bi bila Srbija za vedno odrezana od morja.	/
RAZNOTEROSTI.
Italijani vohajo ogleduhe. Iz Trien-ta poročajo, da so karabinijeri na italijanski poetaji Peri aretirali barona Valeriana in Frana Zaoehi, W sta ss
pripeljala ž vlakom preko avstrijske meje. Mislili so, da so dobili zopet dva nevarna ogleduha. Ker sta pa bra. ta Za ceh i, ki stanujeta stalno v Ro-veretu, dokazala, da sta nedolžna, so jih kmalu izpustili s prošnjo, da jim oprostita pomoto.
Madjarski načrti. Budimpešta, 16. marca. Včeraj se je proslavljala po celi deželi 601etnica pričetka revolucije. Pri tej priliki so imeli prvi politiki in ministri govore. Predsednik ogrske delegacije Barabas je povedal v Korosu, da je bil na Dunaju, ki je Madjarom sovražen kraj. V tem kratkem času pa je pogledal nasprotniku v karte ter spoznal, kaj morajo v bodoče ukreniti Madjari v svoj blagor. — V Maku je govoril predsednik poslanske zbornice Justh, ki je izjavil, da smatra vlada revizijo poslovnika za zaupno zadevo ter bo takoj izvajala posledice, ako bi se revizija poslovnika odklonila. — Minister Košut je govoril v Czegledu. Rekel je, da je z letom 1917 Ogrski zagotovljeno samostojno carinstvo. Tudi glede samostojne banke je upanje, da se doseže, ako bo imela neodvisna stranka večino v parlamentu. Sprememba poslovnika je brezpogojno potrebna, ker se ne sme dati iz rok meča, s kte-rim smo premagali sovražnika.
Ženski punt. V Villanovi na Španskem so se spuntale ženske zaradi zo-petne uvedbe užitninskega davka. Meščanska garda je streljala ter u-smrtila tri ženske, 28 jih je pa ranila.
Delavske kompanije. Vojna uprava v Avstriji namerava v slučaju, da se uvede dveletna vojaška služba, ustanoviti posebne delavske kompanije, v ktere se uvrstijo manj sposobni novinci, da bodo opravljali razna dela, da se ostali vojaki ne odtegnejo s takimi opravki resnični vojaški službi.
Velikanska poneverjenja. Nedavno so zasledili v Uj-Palankaerski kmet-ski zadrugi poneverjenja v višini sto tisoč kron. Dne 11. marca so pa v Uj-Palankaerski kmetski hranilnici zasledili poneverjenja v višini 200 tisoč kron. Hranilniški knjigovodja Marzluft se je ustrelil.
NAZNANILO.
Društvo sv. Mihaela Arh. št. 27 J. S. K. Jednote v Diamondville, Wyo., izvolilo je pri seji dne 8. decembra 1907 sledeče nove uradnike: Alojzij Penca, predsednik, Box 35; Gregor Sabec. podpredsednik, Box 43; Fran Perušek, I. tajnik Box 65; Anton Skušek, II. tajnik, Box 35; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamondville, Wyo.
Z delom se je tukaj nekoliko pričelo, toda svetovati ne morem nikomur, da bi semkaj prišel.
Z bratskim pozdravom
Fran Perušek, I. tajnik. Box 65,	Diamondville, Wyo.
(1-4—4)
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoje izvrstne VINA, ktere v kakovosti nadkrijju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50e galono; belo vino (Catawba) po 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VIKO JE 60 GALON.
BRDTJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVKC $2.50 gsalona. DROŽNIK $2.75 |i Iona. — Naj man je poeode sa žganje so galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAfTBR,
Euclid, Ohio.
KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE lt komadov sa 80s
ao dobiti pri
Frank Sakssr Company,
100 Greenwich St., New Tork, N. T
NAZNANILO.
Pošta nam js vrnila S savitks Mohorjevih knjig, ktere smo reglstrova-no poslali, in sicer na: Frank Furlan, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Manner, Pa.
Kdor od teh rojakov ieli Imeti svoje knjige, mora nam 80 centov ▼ poštnih znamkah poslati, kleše sme morali sa vrnenjs registrovans pottjatve ▼ snamkak na dotISni arad
NA PRODAJ
naravna californijska;;vina
Dobro črno in belo vino od SS do 45 centov gelona. v
Staro belo ali črno vino 50 esufoi galooa.
Reeslinf 55 centov galooa. Kdor kapi manj kakor 26 gmloi-vina, mom sam posodo plačati. D rožnik po $3.50 galooa. ftttvovica po $3.00 gatona. Pri večjem naročilu dam popu«. Spoštovanjem
STEPHEN JAK&E, Crock* tt. Contra Costa Oe^ GaL
Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON^
zmodernim kogijldčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah if druge raznovrstne pijače ter unijslc*. smodke. Potniki dobe pci meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izboru a.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča	4
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, IIL
k^krfhi^e ""fl'" "rtfo........................flji].
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini 1MPORTIRANI TOBAK za cigarete In pipo ali cigare,
kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tndi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. 308 E. 75th St., New York, N. Y.
iqjrr. i
—_____
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih,
50.000
Iztisov.-
se zastou j razdeli med Slovence«,
r
n

Nižie Dodnisana nriDoro-fca.ni poirneiut S r-.-v in Hrvatom svoi........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
o <> o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doifla prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Y« rU.
J
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in zeno, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-
te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUT^ edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi .slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. *
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
rp-pq—pri
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦^L,EISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega broela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jn 6102 St. Clair Ave. N.fcZ. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne npravništvo ne uredništvo.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
^s Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, J ARGENTINA.
V mesecih maju in juniju ne bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila le dva drug« nova potniška parnika.
Cene vožnrh listkov iz NEW Y0RKA za fll. razred so do:
TRSTA..............................................$26._
LJUBLJANE........................................$26.60
REKE...............................................$26._i
ZAGREBA..........................................$27.20
KARLOVCA........................................$27.25
II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$66.—
Parobrod "FBANCESOA" odpluje 7. april * 1908. Parobrod <ALICE" odpluje 15. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street, NEW YORK.

(Nadaljevanje.)
XVI.
Zopet doma.
Po ee&ti je ležal debel piah; kadar je potegnila sapa, ga je vzdignila ter Besla nakvišku, da se je kadilo in da je klel voznik, ko mu je neprijetni gost polnil nos in oči.
Ivan Sla vel j je korakal proti domači vasi. Čudni občutki so se mu zbujali v srcu ko j? od daleč zagledal stare obrastene strehe. Brez blagoslova se je bil ločil od tod, in ^edaj se je vračal in srce mu je bolno, bolna duša. Ona, ki sta mu dala življenje, sta ležala v grobu. Ko jima je podajal roko v prijazno slovo, nista je hotela. Umrla sta bila v snlu, da jima je razkalil edino upanje siromaškega življenja. In tako je stal tu in zrl na domače strehe. Potem pa je krenil med travnike po znani poti. Vse je bilo še tako, kakor nekdaj, ko je letal tod, otrok, za cvetjem in za metulji. Malo izpremembe! Tu poleg eeste plot; tedaj je bil nov, sedaj razpal, razmetan po tleh. Tu je stalo prej drevo, sedaj je bilo prazno mesto. Kjer je bila poprej njiva, tam je danes travnik, in kjer je bil travnik, se ziblje zlato klasje sedaj! Tako se izpreminja zemlji lice. Namestu cvetja požene čez leto in dan trnje. Tako je v našem srcu: mladosti cvetje mu odpade, zarase ga bodoče trnje starosti.
Pri cesti je bila njivica in poleg nje je stalo češnjevo drevo, ki je bilo vse rdeče tedaj od samega saflja. Med vejami pa je visel Jakope Jermenovec in je zobal češnje.
''Hej, hej!" zavpije, zagledavši našega popotnika, ter se spusti urno na zemljo.
"Dober dan, pravim, če je prav!"
Postaral se je bil Jakope Jermenovec, ali Ivan Slavelj je vendar spoznal ta obraz. Prišli so mu na misel časi, ko je Še vasoval Jakope pri njih doma, ko se je vsa hiša napolnila z nekako težkim zrakom vselej, kadar je ta 'žival", ta sitnež, ta Jakope stopil čez prag.
Jakope je bil sedaj nekako v stiski in zadregi. Popotnik mu je imel pre-gosposko obleko ali nagovoriti ga "po gosposko", to je bilo Jakopetu pretežko; vajen je bil vikati samo duhovno gospodo.
"Od kodi pa kaj? Kam pa kaj T" Tako je poskušaval v zadregi.
"Ne daleč, tja v vas!"
"V vas, v Bobovec?"
"V Bobovec!" ' "Kaj pa smo, no, lejte no, kaj pa 6mot"
"Doma sem tam."
"Doma tam, doma tam t — Pa nisi ti tisti Slavljev, ki se je bil popačil T Tif"
"Ravno tisti."
Jakope obstoji in ga pogleda nekako zaničljivo: "I, h gospodom bi bil lel, b gospodom, pravim, pa bi ti sedaj ne bilo treba prahu požirati todi proti Bobovcu."
Slavelj se nasmehne.
"Nič smejati; kar je res, to je!"...
"Haj si pa sedaj f" vpraša čez nekaj časa. "Pa saj se ve, da ne Bog ve Ičaj, drugače bi se voziL Ali je kaj zaslužka, kaj? Ali je kaj zaužitka, kaj?'
"Je že!"
"Je že, to je premalo; ali mlad človek nima pameti, tudi ko bi mu je vlival; nima! Kaj pa boš v Bobovcu t"
"Pogledat grem!"
"Pogledat? Kaj? Tisto podrtijo, ki so ti jo pustili stari? Pa še dolgi je nekaj, moj brat. Ali ta ne izpusti, ta maloprida, ta pošast, svetemu Mihelu pod nogami, moj brat!"
Tako se izpreminja Čas, in e časom se je bil izpremenil tudi Jakopč Jermenovec, tako da je sovražil celo — svojega brata!
"Jaz sem se oženil, tega ne veš; tisto Špeluzo sem vzel, tam izpod hriba."
"Iz one hiše tam za vasjo. Tisto Špeluzo tam za vasjo, ki ima tiste njive in tiste laze, tisto Špeluzo. Brat mi nič n« da, ta zgaga, ta brat!"
Sedaj prične prijetnejšo mu govorico:
"Malo te bomo veseli v Bobovcu! Nisi prišel do kruha. Berač si, £e vidim, da si berač."
Ko je bil Jakopč izgovoril te dobro-▼oljne besede, prideta v vas. Tu so bile hiše vse take še, kakor nekdaj, samo morda malo bolj raztrgane. Pe-linovec, vaški krčmar, pa si je bil hišo vxdignil in prevlekel s pisanimi boja-mi. Na oglu pa je visela zelena smre-čiea ter vabila mimo gredoČe.
Tu obstane Jakopč.
"Za vino vem da ne daš, kalil Pa saj nimaš, kako bi dal T Pa zdrav no, adrav!"
Ia Jakopč zavije po stopnieah v prijazno svetišče vinskega boga.
Ivan Slavelj pa je stopal po vasi do siiomaške svoje rojstvene koče.
Se je stala tu, ali čas ee je uprl va-1 s težko svojo roko. Nagnjena j«
bila prej na stari rob, ^daj se je nagibala še bolj. Streha je kazala gole rebri in po enih mestih se je bila tudi že udrla. Steklo ni bilo v oknih; cunje so ga nadomeščale, tuintam pa tudi ne, tako da je imela sapa prosta pota, koder se ji je ljubilo.
Ivan Slavelj stopi v osamelo vežo. Samotno je tu stala posoda ter žalovala; voda v nji je bila kakor luža v ruskih stepah. Duri v hišo so bile* priprte, in ko jib je Ivan Slavelj odtisnil, zaškripljejo glasno.
Iz sredi hiše planejo miši, ki so mirno tu gostovale, tja po kotih v skrivna stanišča. Roj muh zleti z mize; za mizo pa je slonela stara ženska. Povzdignila je glavo ter odprla stare čeljusti: "Kdo je?" in med prsti je premikala debele molkove jagode; "kdo me moti v molitvi? Moj Bog. kdo je?"
"Meta!" se oglasi Ivan Slavelj, "Meta, kaj še živiš?"
"Živim, živim," vzdihuje starka; "sveti križ božji, kdo pa si? — Mnogo ljudi poznam, dosti ljudi; pa saj tudi ne vidim več; stare oči, stare oči! To je gosposk človek, zdi se mi; kaj hoče? Samo dva gosposka človeka bi imela tu opraviti: ali kak komisar ali pa on, ki je odšel v žalost svojim staršem; Bog mu odpusti! Ta bo morda!'
Starka vstane in leze proti njemu.
"I ti si, prav ti si! Zakopal si jih globoko v zemljo; Bog ti greh odpusti!"
In sede, zopet, premikajoč suhe čeljusti v molitvi. Čez nekaj časa zopet izpregovori: "Po kaj si prišel? Vzeli so, kar je bilo, in podrtijo so meni pustili; po kaj si prišel?"
In vstane in sname vrečico, ki je visela na steni poleg vrat, vzame v roko palico iz kota rekoč: "Kadar poj-deš, pa zapri! 0 moj Bog, moj križani Bog! Čemu smo berači na svetu, čemu berači!"
Tako vzdihajoč odide. Slavelj je bil sam. Za mizo sede, za staro mizo, glavo nasloni nanjo in globoko se zamisli. Oj, sam je bil, tako sam na svetu!
XVII.
Tožen večer veselemu dnevu.
Bilo je proti večeru, ko je šel Ivan Slavelj iz rojstvene hiše in zaprl duri za sabo. Stopal je Čez vas. O t ročaji so popuščali igre, ko je šel mimo, gledali so za njim, smejali se potem, in dobro jim je dejalo.
Približa se krčmi. Ondi sta si bila postavila mizo pred hišo Jakopč Jermenovec in Lavrencij Žolna in pila sta za mizo. Ivan Slavelj pa je čul, ko je prišel k njima, ta pogovor:
"Jakope, poslušaj me!"
"Prekleto si siten, Žolna!"
"Poslušaj, malarija na les...."
"Prokleta Žolna sitna!"
/'Malarija na les mora taka____"
"Pa si res sitna žival!"
"Taka biti, pravim, Jakope!"
"Žolna, smola!"
"Taka biti, da se lahko poliči!"
"Pa si težak, Žolna, strašno težak!'
"Poliči, pravim, in takisto po gosposko pogladi, Jakopč!"
"Jojmene! Kdo te naj posluša, povej ti meni to, pravim!"
"Tako je in tako!"
"Molči, Žolna, molči; boš videl, da bom jezen, boš videl."
In Jakope je tedaj zagledal, z veseljem zagledal Ivana Slavlja. Vstane in mu gre naproti.
"No, no," mu reče dobrovoljno, tako da se mu je prav videlo in na glasu poznalo, da hoče prišlemu milost izkazati s svojo prijaznostjo. "Kaj pa je kaj novega tam pri vas, tam po svetu? Vojska bo, kaj ne, vojska? Ali se ne piše, kaj?"
"Ne vem."
"Jaz pa vem, da bo. Kakor da bi kak kmečki človek nič ne vedel, vraga! Vojska, pa krvava vojska, kaj ne, Žolna? Pa ti reci, da ne, Če si upaš, vraga!''
Ali Žolna je molčal in pil.
"Veseli, veseli!" in Jakopč Jermenovec razblekne usta, d£ glas iz grla, ki je trgal ušesa, ter zapoje:
En revež spod gore Ima pisane vole, Pa rjavo ženo, Pa ne mara za njo.
Hejra si sa!
Ali v tem trenotju obledi naš Jakope Jermenovec, da se je kar videlo, in kolena so se mu šibila in prav boječe se je oziral tja za mizo, kjer je izlival Žolna vzdihujoč kupico za kupico v žejno grlo. Kaj je bilo tedaj Jakopetu, da so ga tako zapustile moči? Dejali smo že, da je boječe obračal oči proti Žolni, a potem Se bolj boječe proti oglu gostilne, kjer se je po stezi mu bližala zvesta zakonska polovica. •
Bila je Speluza, kakor je tedaj živela in dihala. Ali živela je tedaj v srdu in bliskalo se ji je iz oči.
"Ta je moška I" je kričala m obstala pred njim, "ta pa j® res moška I Jaz se ubijam in trudim ves božji dan in rijem po bregovih, da se pridela kako zrno in kaka bilka, ta pa naliva želodec in trosi s pestjo krajcaije!"
~ Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehan ju za rerun atizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pais Eipcller,
ko Čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35
A let
/Ti V vseh lekarnah, 25 ^l^in 50 centov, ali pa pri ^r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
»5 Pearl St.,	' New York.
In trla je roke. Jakope pa je stal pred njo kakor grešnik in milo jo gledal.
"Koliko mi boš še snedel, koliko še pometal v trebuh? Ali si kaj imela, beračija beraška, raztrgana? Iz samega usmiljenja sem te vzela in očedila, da te ni snela golazen. Ti pa popivaš tod in vpiješ, da ljudje stikajo glave. Da te ni sram, grdoba stara!"
In Jakope je stal skesan pred njo in roke so mu onemogle visele obstra-neh. —
"Nikoli več, Špelica, boš videla, da nikoli več!"
"Nikoli več! Kolikokrat si mi že *to obetal! Ali ti bi rad vse pognal po grlu, pa ne boš; jaz sem tu, da ne boš! Ne boš, ne boš!"
(Dalje prihodnjič.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamborg-aineri&ke proge,
kteri od plujejo iz N«w Yorka v Evropo kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 16. aprila ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol.
LA SAVO IE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopoL
LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN (severonemiki Lloyd):
KAISER WIT/HELM DER GROSSE odpluje dne 7. aprila.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 14. aprila.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila.
KAISER WILHELM IL odpluje 28. aprila. KATSER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja.
KAISER WILHELM XL odpluje dne 26. aprila. KATSER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija.
KRONPRINZ WILHELM
odpluje 16. junija. KATSER WILHELM n. odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija.
V HAMBURG (kamburiko-ameriška £roga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija.
Ia vsa pobližna aH junlla glede potovanja pilite
FRANK SAXKER OO.t 109 Greenwich flfc, New Text, kteri van vas podučfl e
Dalje m U faaai poM na raspolago, ktsri odplojeJe
V BREMEN (severonemiki Lloyd):
B ARBAROS S A odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja.
MAIN odpluje dne 14. maja.
BABBABQSSA sdpluje dne 21. maja.
NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija.
BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija.
PRTNZ FRIEDRICH WILHELM sdpluje 25. junija.
BARBAROS S A odpluje 27. junija.
V HAMBURG (hamtrarško-ameriska ona):
PATRICIA odpluje dne 4. aprila.
AMERIKA odpluje dne 9. aprila. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja.
AMERIKA odpluje dne 7. maja.
BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja.
AMERIKA odpluje dne 4. junija.
BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija.
V TRST ALI REKO (Anstro-American Line):
FRANCESCA odpluje dne 7. aprila.
ALICE odpluje dne 15. aprila.
ATLANTA odpluje dne 22. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 29. aprila.
ARGENTINA odpluje dne 6. maja.
LAURA odpluje dne 20. maja.
ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija.
V	ROTTERDAM (Holland-American Line):
POTSDAM odpluje 8. aprila ob 10. uri dopoL
NOORDAM odpluje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj.
STATENDAM odpluje 22. aprila ob 10. uri dopol.
NTEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. uri zjutraj.
RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. un doped.
POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popolne.
NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopoL
STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne.
N1EUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. un zjutraj.
RYNDAM odpluje 10. junija ob L uri popoldne.
POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj.
NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne.
V	ANTWERPEN (Bed Star Une):
KROONLAND odpluje dne 4. aprila.
FINLAND odpluje dne 1L apr.
VADERLAND odpluje 18. aprila.
ZEELAND odpluje 25. aprila.
KROONLAND odpluje 2. maja.
FINLAND odpluje dne 9. maja.
VADERLAND odpluje dne 16. maja.
, ZEELAND odpluje dne 23. maja.
KROONLAND odpluje dne 30. maja.
FINLAND odpluje dne 6. junija.
VADERLAND odpluje dne 13. junija.
ZEELAND odpluje 20. junija.
KROONLAND odpluje dne 27. junija.
V SOUTHAMPTON (American Line):
PHILADELPHIA odpluje dne 4. aprila.
ST. PAUL odpluje dne 11. aprila.
NEW YORK odpluje dne 18. aprila.
ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila.
PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja.
ST. PAUL odpluje dne 9. maia.
NEW YORK odpluje dne 16. maja.
ST. LOUIS odpluje dne 23. maja.
PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja.
Ako kda želi pojasnila še o dragih, ne tukaj naznanjenih pamikib, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrezen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsaktesri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom paznika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in fcdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nan v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ii postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Yea.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parni k e prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah pa rob rodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.. New York.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
MR. IVAN PAJEL, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je i nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom is Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotižnik ima tudi v zalogi raznovrstna slovenske knjige po tevixnik cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glaa Naroda.")
NAZNANILO IN PRIPOROOILOl
Rojakom Slovencem in bratos.. Hrvatom v Kansas City, Mo., njamo, da je za tamoinji okraj in lico naš zastopnik
Mi. JOHN KOVAČIČ,
1030 W. 9tn St., Kansas City, Ma
kjer ima svojo gostilno in stanovanj*.. Slovenci so dobro postreženL Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakaer Co.
Bompagnie Generale Tiansaiianiip
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:1
"f* P1?*««" na dva vijaka..................u,200 ton, 30,000 konjskih mod'
LaSavoie" „ „ „ ..................12jooo „ 25,000 „
• La Lorraine" „ ,, ..................12,000 „ 25 000 < "
; pTourame» , „ „ ..................10f000 12 000	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T,
*LA PROVENCE 9. aprila 1908. *LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 23. apr. 190* *LA SAVOIE 30. apr. 190Č *LA PROVENCE 7. maja 190S *LA LORRAINE
Pamika z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
M. w. Kozminski, generalni agent za z a pad.
71 Deaoorn St., Qhlcnjro, Hi,
*LA LORRAINE »LA TOURAINE •LA SAVOIE *LA PROVENCE
14 maja 1908 21. maja 1908. 28. maja 1908. 4. jun. 1908.
11. jun. 1908.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dome napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja I
Za obilen poset se priporočam ud an i Božo Gojsovlč, JohnstovD, p«.
MARKO KOFALT,
249(So. Front St., STEBLTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči fVoll-macht; in drugih v notarski posel spadfsjočih stvari, klere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proiiy tem p&rnbroone listke /a v start kraj za vb<; bi 1 j še parni ice m paroDrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni
Air-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posie in ga n> lakom toplo priporočamo
FRANK SAKSER CO.
flf	M .iw/uw—
I Rojakom fei
4	naznanjam
Pittsburgu, Pa, In okolic«!
NAZNANILO.
Rojakom ▼ Johnstownn, Pa., in oko tiči priporočamo naiega zastopnika $
FRAN GABRENJA, 1106 Virginia Ave., Johnstown, Pa Preje j« bival na 619% Power Bt, Dotičnik j« pooblaščen pobirati aa ročnino sa list in knjiga ter je s sam: še Teč let ▼ kupčijskej zvezi Spoštovanjem
FBANK 8AK8EB. CO.
naznanjam, da go za tamošnjl okraj moj
i edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
■ 4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.1 '
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. are, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer.
AtO^tti g* topb priporočam.
Frank Sakser, M n&mm&mm »■
_Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
ustanovljena leta 1822O.
sprqema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov lcron.
Rezervni zakladi znašajo 0,270-313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bUo glasom zadnjega račun-
skega sklepa 85,105.396 kron,
i •... , ■
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknj ižno zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam 1,979.582 ,,
Menice.......................... 738.000„
Vrednostni papirji............... 32,977.286,,
Vrednost hiS v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter grašCin.......... 2,920.893 „
Cisti upravni dobiček — razen rsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je odmenjen dobrodelnim in obče-koristnim zavodom, društvom in pod* jetjem na Kranjskem.

Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka:
'WIS?" FRANK SAKSER CO.,