teto LXVII Poštnina plačana ▼ gotovini. \ V [Jubljanl, v šre'do, 'dne 21. junija 193i> Stev. 139 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo l20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn Čekovni račun: Ljubljana številka tO.biO in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Madžarska in Jugoslavija Od leta 1926 dalje, ko je madžarski Regent admiral Nikolaj Horthy ob priliki proslave 400 letnice bitke pri Mohaču v mestu istega imena prvič izrazil željo Madžarske, da bi se prijateljsko zbližala z vsemi svojimi sosedami, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo, pa do 14. junija 1939, ko je pred novim madžarskim parlamentom spet ponovil isto željo in ji tokrat vdihnil še posebno toplino, je preteklo 13 let. Vmes so časovne prilike pisale svojo zgodovino. Madžarska je počasi ozdravlja-la od vojnih posledic in od političnih potresov, ki so jo ob prevratu obiskali. Trudila se je, da bi našla svoje notranje socialno in gospodarsko ravnotežje, a tudi, da bi na zunaj dobila nazaj svojo veljavo kot žilav narod, ki hoče Imeti besedo in soodločbo pri urejevanju politične usode na prostoru, kamor je postavljen. Tudi Jugoslavija je rastla, hitro in načrtno. Na znotraj in na zunaj se js utrdila in si priborila veljavo, ki pripada državi njene moči in obsežnosti. Zmerom njuna zunanjepolitična pota niso šla v isto smer. Nekajkrat so zunanjepolitične okolnosti tako nanesle, da so se hotela že križati. Toda v vsem tem dolgem razdobju 13 let od Hor-thyjevega govora v Mohaču pa do Horfhy-jevega govora pred parlamentom v Budimpešti je ostala pri obeh sosedah želja po prijateljskem sožitju in sodelovanju živa. Pod plastjo dnevnih dogodkov, ki so jo včasih zagrebli globlje, včasih pa spet skoraj popolnoma odkrili, je tlela dalje kot naravni izraz življenjskih postav, ki so močnejše kakor politične zasnove posameznih državnikov, iu ki zahtevajo, da narodi, ki žive na istem prostoru in v podobnih gospodarskih in političnih okolnostih, ne morejo in ne smejo ostati drug drugemu tuji, marveč, da morajo najti pravi način medsebojnega sožitja, ki jim je enako potreben in tudi enako koristen. Admiral Horthy, ki je v svojstvu regenta madžarske države prvi predstavnik naroda in državne oblasti, a ki si jc s svojo modro, globoko prevdarjeno politiko, s katero vodi usodo svoje domovine že 20 let, pridobil še večji naslov, da govori v imenu naroda in države, je bil v pravem pomenu varuh najboljših izročil svoje države, ko je v skrajno motnih trenutkih, ki jih Evropa preživlja, pogumno in možato poudaril to, kar smatra on sam, kar smatra madžarski narod in kar smatramo tudi mi za življenjski zakon Podonavja, da se namreč čiin prej uresniči želja vseh po zares prijateljskem sosednem soživljenju in sodelovanju v prospeh miru na velikem podonavskem prostoru, kjer moramo Vsi najti svojo srečo. Zato smemo brez pretiravanja, a tudi brez prikrivanja reči, da smo besede admirala Horthyja, izrečene ob slovesni priliki pred izvoljenimi predstavniki madžarskega naroda, dobro slišali in jih tudi pravilno razumeli, ker jih smatramo za zelo tvoren doprinos k cilju, ki tudi nam lebdi pred očmi, kajti tudi mi smo prepričani, da je škoda za vse sile, ki bi jih sosedi, ki imajo od sodelovanja le koristi, zapravljali z nepotrebnimi prepiri. Za takšno preureditev političnega, gospodarskega in kulturnega sožitja v odno-šajih med Madžarsko in Jugoslavijo obstojajo poleg zgoraj navedenega življenjskega zakona, ki velja za narode v Podonavju, tudi drugi predpogoji, ki izvirajo iz sosedstva, iz duhovnih in gmotnih koristi, kakor tudi iz junaškega, pri tem pa miroljubnega duha, ki je oznaka madžarskega in jugoslovanskega ljudstva. To so zadnja leta vedno in vedno znova poudarjali madžarski in naši državniki, a tudi drugi — med njimi italijanski —, ki so prišli do spoznanje, da je treba pristopiti k delu, ki bo zagotovilo mir in občutje varnosti v podonavskih deželah. To je prišlo do izraza lani, ko je bil italijanski zunanji minister grof Ciano na obisku v Budimpešti. Ista misel je prevevala sestanek med madžarskim ministrskim predsednikom grofom Telekyjem in Musso-linijem v Rimu. Z velikim poudarkom je bila spet podčrtana ob priliki posvetov med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in našim zun. ministrom Cincar-Markovičem na sestanku v Benetkah. Vsi ti pojavi, ki jim je govor admirala IIortliy-ja dal najbolj slovesno obliko, torej niso nič drugega, kakor sinteza trajnih naporov in dobre volje, ki sta jih pokazali Madžarska in Jugoslavija vse skozi vsa zunanjepolitična trenja v Srednji Evropi, in tudi uspeh medsebojnega razumevanja in spoštovanja obojestranskih svetinj in koristi. Odločilni možje v Jugoslaviji niso izgubili nobene priložnosti, da ne bi poudarjali, da jim je zavezništvo z Romunijo sveto in nedotakljivo. Iskreni napori, da bi se odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo razvili v prijateljsko sosedstvo, so torej storjeni tudi z iskrenim namenom, da bi i me j i svoj blagodejni vpiiv na razvoj od-nošajev med Madžarsko in Romunijo. Saj drugače tudi biti ne more. Madžarski zu- Svarilo Amerike Japoncem „Ves trud Japonske, razdvojiti Ameriko, Anglijo in Francijo bo brezuspešen" (Hull) Angleški veleposlanik pri japonski vladi Washingfon, 20. junija. AA. Ilavas. Zunanji minister 11 u i i je izjavil predstavnikom tiska, da bo ves trud Japonske, razdvojiti Ameriko, Anglijo in. Francijo, brezuspešen. Američani se zavedajo svojih interesov ter pazijo na vsako izjavo japonske vlade glede tujih naselbin na Kitajskem, kakor tudi glede odnošajev z zapadnimi evropskimi silami. Stališče ameriške vlade ostane zaenkrat še naprej neodvisno, toda trudila se bo, da se spor med Anglijo in Japonsko poravna diploniatičnim potom. Obstoja upanje, da se bo nesporazum med obema državama rešil mirnim potom. Navzlic temu je treba smatrati stanje na Daljnem vzhodu za delikatno. Izgleda, da bodo ukrepi, ki jih misli angleška vlada izvesti v primeru, da Jajionska ne bi sprejela njenih predlogov, nezadostni, da bi Japonska popustila. Japonska uvaža tri četrtine svojega uvoza iz Združenih držav ter je glede bombaža popolnoma odvisna od Amerike. V zvezi s tem se v diplomatičnih krogih izraža mnenje, da mora Japonska vodili račune o teh gospodarskih potrebah ter da obstoja nada, da bo Jajionska rešila spor z Anglijo na miren način, preden se bo spustila v kako pustolovščino. »Newyor Times« piše, da je izjava zunanjega ministra H ii 1 1 a, da Združene države ne morejo ostati ravnodušne glede tjencinskega vprašanja, dovolj jasna in da jo ta izjava prišla o pravem času. Japonci so izkoristili brezpomemben sporček, da bi napadli celokupno zasedbo pogodbenih pravic, ki jih Anglija uživa na Kitajskem ter gospodarske interese Anglije na Daljnem vzhodu. Združeno države imajo prav tako pomembne pravice in interese na Kitajskem, ter ne morejo ostati mirne napram načinom, ki jih uporabljajo Japonci. Japonski cilj gro za tem, da bi iztisnili no samo Angleže, temveč tudi Ameriko ter kršijo s tem tudi pravice in gospodarske interese Amerike. „Čisto naravno" Odmev ameriške izjave pri Japoncih Tokio, 20. junija. AA. Reuter« Po poročilu agencije Domej je zastopnik japonskih vojaških oblasti v Tjencinu izjavil, da so japonske vojaške oblasti v Tjencinu pripravljene posvetiti vso pozornost angieškemu predlogu za rešitev tjencinskega vprašanja kot lokalne zadeve, v kolikor bi to pomenilo tudi brezpogojno spremembo angleškega stališča na severnem Kitajskem kakor tudi popolno sodelovanje Velike Britanije z Japonsko pri vzpostavljanju novega reda v Vzhodni Aziji. Glede Združenih ameriških držav je zastopnik jajionske vojske izjavil, da je čisto naravno, da se USA smatrajo za interesirane pri razvoju položaja v Tjencinu, ter pripomnil, da ni nobenih znakov,, da bi.jameriški zastopniki, ki so v Tjencinu samem in ki so mirni, imeli pred očmi kak ukrep, preračunan 4"ko. ,J izzval nastop proti Japoncem. Spor v Tjencinu ie -v zvezi z Evropo Japonski vladni krogi smatrajo, da jo položaj v Tjencinu v tesni zvezi z razvojem dogodkov v Evropi. Na dopoldanski seji japonske vlade je minister Arita dal poročilo glede tega vprašanja. Pred sejo so imeli ministrski predsednik, zunanji minister in vojni minister posebno konf^enco o položaju v Evropi iu v Tjencinu. Korak angleškega veleposlanika Tokio, 20 junija. AA. Reuter. Obisk angleškega veleposlanika, ki ga je ntredil danes dopoldne v zunanjem ministrstvu v zvezi s Tjen-ciuiom, je trajal 15 minut. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da se angleški velejioslanik ob priliki svojega obiska pri zunanjem ministru Ariti ni dotaknil vprašanja krajevne rešitve tjencinskega spora. Ti krogi se sklicujejo na poročila iz Londona, po katerih je angleška vlada stavila svojemu veleposlaniku v Tokiu nalogo, da razloži angleško stališče in sprej- me vsak sprejemljiv predlog za rešitev tjencinskega vprašanja, ako bo tokijska vladi pristala na lo, da ga smatra za kraijevni sj>or. Polog teh ročil pripominjajo, da bi Velika Britanija bila risiljena storiti potrebne korake in pritisniti na rfjionsko, če se japonska vlada ne bi strinjala z angleškim stališčem, »Za Tjencinom se krije nekaj globljega«, pravijo londonske »Times« London, 20. junija. AA. Reuter: »Times« razpravlja v svojem uvodnem članku o položaju na Daljnem vzhodu ter pravi, da Anglija pričakuje od Japonske, da bo upoštevala do skrajnih mej upravičene zahteve in pravice angleških državljanov. List prizna, da so dosedanji protesti imeli za |)oslediro samo poslabšanje položaja. Jasno je torej, d a s e za sporom krije nekaj globi joga. Žo zaradi tega Anglija nc moro daljo trpeti sedanje blokade. Angleško javno mnenje se ne sine zadovoljiti s sedanjimi ukrepi angleško vlade ter zahteva bolj odločno stališče za zaščito časti in interesov angleških državljanov v Tjencinu. Tjencin, 20. junija. AA. Reuter. Angleške oblasti so ukrenile vse potrebno, da lahko osebe, ki želijo odpotovati v Cing-Van-Tau ali Pej-Taj-Ho lahko čimprej zapustijo mesto. Včerajšnji dan je potekel mirno ter ni bilo nobenega novega iu-cidenta. Posvet angleških in B iiiMiMii if—> riin irnifinirMiTMMnMrM* francoskih admiralov v Sžngapurju Singapur, 20. junija. . AA. Reuter: Z admiralsko ladjo »Kent« je prispel v Singapur admiral Noble Udeležil se bo angleško-franroskih konferenc za obrambo, ki se začnejo julri v Singa-puru. Na ladji so tudi vrhovni poveljnik angleških čet na Kitajskem z generalnim zborom. Za jutri pričakujejo prihod glavnega poveljnika francoskih čet v francoski Indokilajski generala Mart i n a in ostalih članov francoskega zastopstva. Vsi ti bodo prispeli v Singapur s francosko križarko »Lamotte«. O čem se bodo razgovarjali, je za zdaj še največja tajnost; mislijo pa, da bodo na konferenci izdelali načrte za skupni nastop. Japonci načenjajo - Honkong Anglija naj ga proda, sedaj je še čas' Tokio, 20. jun. TG. Velikansko senzacijo je tukaj vzbudil članek, ki jc izšel v glasilu japonske armade« »Kokumin Šimbun«, in kjer čisto hladnokrvno razmotrivajo o tem, da naj bi Anglija svojo kolonijo Honkong prodala kitajski vladi, ki jo je Japonska ustoličila v Nan-kingu v zasedenem ozemlju. Kitajska vlada, tako meni list, je pripravljena, da Honkong od Angležev kupi. Anglija naj uvidi, da je to tudi najbolj pametna rešite^, kajti novi red na Kitajskem, kot ga sedaj počasi uresničuje Japonska, zahteva, da dobi Kitajska Honko.ng nazaj. Angležem pa je mesto v novem redu na Kitajskem itak nepotrebno, ker je brez vsake vrednosti. 2e danes je Honkong za Angleže brez vrednosti z gospodarskega in vojaškega stališča. V kratkem bo tudi brez vrednosti s političnega stališča. Anglija naj torej Honkong vrne Kitajski, ki je sedaj še pripravljena, da ga plača, medtem ko nikdo ne ve, kaj se zna zgoditi jutri... , Halifax o Tiencinu London, 20. jun. AA. Reuter: Zunanji minister lord H a I i f a x je govoril v zgornji zbornici, o dogodkih, ki so rodili sedanje razmere v Tjencinu. Lord Halifax je dejal, da so omejitve v Tjencinu še povečali s skrajno strogostjo. Medtent ko drugi tujci, ne Angleži, kakor vse kaže, smejo čez meje, jireiščejo vse britanske državljane zelo skrbno, v štirih primerih se pa lahko govori celo o zasramovanju in pretepanju. Na koncu je lord Halifax dejal: Položaj še ni jasen. Zdi se, da jo prvotna zahteva po izročitvi štirih Kitajcev prišla v zvezo z uvedbo daljnosežnejših točk splošne politike. Od japonske vlade še nismo dobili formalno note o tej zadevi in še zmerom upamo, da se bo stvar dala urediti. Britanska vlada je sporočila, da je pripravljena razpravljati n ukrepih, da so zagotovi nevtralnost koncesije, ker jo bil zmerom njen cilj, da na noben način ne daje povoda za sovražilo delovanje. Naš tokijski poslanik jc dobil nalog, da japonski vladi pojasni položaj. Ob koncu svojega govora je Halifax izjavil, da je snoči govoril z japonskim londonskim jiosla-nikom o položaju v Tjencinu. Britanska vlada je prepričana, da japonska vlada ne bo skušala nesoglasje razširiti ali poostrili položaj, ki je že tako dovolj težaven. Obenem misli britanska vlada tudi na reakcijo sedanjih nesoglasij na razmere v drugih britanskih in mednarodnih koncesijah na Kitajskem. Britanska vlada je v najtesnejših stikih z vladama Francije in USA. Gafencu o Bolgariji „Vstop v Balkansko zvezo - brez pogojev" Atene, 20. jun. TG Romunski zunanji minister Gafencu je sprejel časnikarje ter jim je odgovarjal na razna vprašanja. Eden od časnikarjev ga je vprašal tudi glede stališča Bolgarije do Balkanske zveze. Nato je Gafencu odgovoril sledeče: »S svojimi tovariši zunanjimi ministri držav Balkanske zveze (Jugoslavija - Romunija-Turčija -Grčija), smo si vsi edini glede politike Balkanske zveze, katere cilj je, da v okviru vzajemne obrambe neodvisnosti služi miru. V možnost kakšne vojne ne verjamemo. Iz govorov državnikov vseh dežela govori ista želja po miru in podoben gnus proti vsaki vojni. Balkanska zveza je pripravljena, da doprinese svoje k ohranitvi miru.« >Zadnje čase so mnogo govorili o Bolgariji. Govorili so celo o nesporazumu, ki tla je nastal med zaveznicami Balkanske zveze glede vstopa Bolgarije v to zvezo in glede pogojev, ki bi bili za njen vstop potrebni. Vse takšne govorice niso resnične. Med vsemi zavezniškimi državami Balkanske zveze obstoja enako naziranje glede tega vpra- nanji minister grof Csaki jc šele pred par dnevi v javnem govoru izrecno podčrtal, da s tem, da Madžarska išče najboljše od-nošajc s sosedno Jugoslavijo, nikdo ne misli zabijati klina med Jugoslavijo in Romunijo in ju razdvajati — kar bi v ostalem bilo brezplodno delo — marveč, da mora prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo omogočiti tudi prijateljsko razčiščenje vseh nesporazumljenj, ki še obstojajo med Madžarsko iu Romunijo, kar je koilčno v življenjskem interesu vseh treh podonavskih držav, kakor tudi v interesu vseh, ki jim je na tem, da bo mir trajno vladal ob bregovih Donave. Pobuda regenta Madžarske, admirala Horthyja, ki je prišla iz iskrenega srca, je torej v Jugoslaviji bila sprejeta z največjo pozornostjo in iskrenostjo in ni padla na neplodna tla. Vsa Evropa, ki hrepeni po miru, mu bo hvaležna, da jc v težki uri njene zgodovine pomagal predreti obzorja, izza katerih so zažarcli žarki upanja, da bo v tem njenem delu mir ohranjen in zavarovan z iskrenimi sosednimi sodelovanji podonavskih dežel. šanja. Vsi globoko spoštujemo velike sposobnosti bolgarskega naroda. Toda pri tem smo mnenja, da ne gre, da bi svoj vstop v Balkansko zvezo že v naprej napravila odvisnega od pogojev, ki naj bi nekatere zavezniške države oškodovali. Nasprotno, vsi smo prepričani, naj se Bolgarija pridruži Balkanski zvezi tako, da bomo vsi od tega imeli korist, seveda tudi Bolgarija, in da se bomo izognili vsem nevarnostim, ki zalezujejo mir«. Slab odmev v Sofiji Atensko časopisje tem Gafencovim besedam ne dodaja nobenih iaz!ag Pač pa poročajo iz S o {i j e v Atene, da besede romunskega ministra niso napravile najboljšega vtisa v Sofiji, ker niso olajšale prizadevanj bolgarske vlade, da se včleni v mirovno delo Balkanske zveze. Bolgarska vlada bo morala peč vztrajati pri pogojih, ki jih je objavila in čakati, dokler sc ne izpolnijo. Sofija, 20. junija, b Zaradi izjav romunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankari in Atenah trdijo tukajšnji dobro poučeni krogi sledeče: Bolgarija ne bev pristopila k Balkanskemu sporazumu, ker ne želi, da se njen vstop k temu sporazumu izvrši na njen račun. Bolgarija nc želi, da ostane pri sedanjem stanju, ki je proti njenim interesom. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno na severni polovici države. Ponekod dež. V južnih krajih bo prevladovalo jasno in še dosti toplo vreme. Le ponekod bodo nevihte. Dunajska vremenska napoved: Zmeraj manj oblačno, naraščanje loplule, nevarnost krajevnih neviht. Zagrebška vremenska napoved: Nestanovitno. Jovan Jovanovič umrl Odločno čiščenje vrst JRZ Dne 19. t. m. je bila v Belgradu seja poslanskega kluba JRZ in ožjega klubskega odbora. Seji je predsedoval predsednik minister Vojko Cvrkič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pa je podal poročilo o političnem položaju. Po daljši razpravi je klubski odbor poslancev JRZ sklenil resolucijo, v kateri obsoja interpelacijo, ki so jo dr. Milan Stojadinovič in tovariši izročili dno 31. maja predsedstvu skupščine. Ta interpelacija pomeni stvarno napad na politiko vlade, posebej pa na delo ministrskega predsednika za sporazum s Hrvati. Ta interpelacija je bila sestavljena in vložena brez vednosti odgovornih činiteljev stranke, oziroma kluba in glavnega odbora JRZ, kar je tembolj vredno obsodbe, ker je vso to akcijo vodil in vodi dr. Stojadinovič, ki je predsednik glavnega odbora stranko. Zato je klubski odiior sklenil, da predlaga plenumu kluba izključitev glavnih organizatorjev le akcije: dr. Moničilo Jankoviča, dr. Nika Novakoviča, dr. Vlado Matošiča, pror. Jo-vana Radulovida, Svetolika Stankoviča, Gjuro Mikašinoviča, G juro Jankoviča, Pan-to Jovanoviča, Dobrivoja Slošoviča, dr. Ljubo Popoviča, Dragomirja Stojadinoviča, Vladimirja K a z i m i ro v iča, Nikole Kabalina, dr. Milana Stojadinoviča, dr. Cvetka Ju reši ča, Krste Novakoviča, Dragotina Matošiča, llije Popoviča, Cvetka Zotoviča in Dragomirja Samo k reso v iča. Nadalje ugotavlja klubski odbor, da ne morejo biti člani stranke: Adam Marin, Štefan Radjenovič, dr. Bogdan Sto-par, dr. Lavoslav Hanžek, Miloš Vidakovič, Milan Dobrovoljac, Ante Kovač, Josip Cve-tič in Zvonimir Čulakovič in se predlaga plenumu izključitev tudi teh poslancev. Klubov odbor poslancev JRZ pa poziva obenem glavni odbor stranke, da izključi še dr. Branka K a 1 u d j e r č i ča, dr. Milana Mijiča, dr. Jovana Mijutkoviča in dr. Jurija Stankoviča (vsega 33). Glede drugih podpisnikov interpelacije, ki se opravičujejo, da vsebine in namena interpelacije niso poznali, ali pa da so njihovi podpisi sploh ponarejeni ter da bodo odslej do stranke in vlade popolnoma lojalni, bodo na-prošeni banovinski odbori JRZ, naj to točno proučijo in napravijo tozadevne sklepe, nakar so bo klubov odbor končnoveljavno odločil tudi glede teh poslancev. Stojadinovič je rešitev hrvatskega vprašanja le pospešil Interpelacija dr. Milana Stojadinoviča, ki je imela, kakor pravi dopisnik »United Pressa«, namen, da pokaže, kako Cvetkovičevi napori za rešitev hrvatskega vprašanja niso rodili uspeha, je dala povod tudi inozemskemu časopifju, da sc zopet v večji meri zanima za hrvatsko vprašanje. Vsi veliki evropski listi posvečajo članke geopolitičnemu položaju Jugoslavije in soglašajo v tem, da je ureditev položaja hrvatskega naroda v življenjskem interesu Jugoslavije. To posebno naglasa francoski in italijanski tisk, ki izrekata mnenje, da se hrvatsko vprašanje ne more več zavlačevati. Posebno velik je optimizem italijanskega tiska: znano pa je, da je optimistično pisanje obenem znak, da bi bil tisti, ki tako piše, zadovoljen, če bi se vprašanje rešilo v omenjenem smislu. Tako piše dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik« od 20. t. m. in potem nadaljuje, kako je Joca Jovanovič, šef zcmljoradniške stranke, imel 18. t. m. govor v Skoplju, v katerem izjavlja, da je, kolikor se tiče nje- H gove stranke, pot do sporazuma s Hrvati popolnoma prosta. Zemljoradniška stranka sicer pri tem ni udeležena, je pa poučena, da sc na sporazumu med Srbi in Hrvati resno dela in da se bo sporazum tudi sklenil. Ne bo sicer tak, kakor je želela združena opozicija, toda zemljeradniki ne bodo niti naj manj ovirali rešitve vprašanja, kakor ga želita dr. Maček in Dragiša Cvetkovič. Enako se je izrazil dr. Miloš Tupanja-nin, ki je dejal, da se moremo le veseliti, da se bo hrvaško vprašanje enkrat za vselej rešiio, pa naj se reši kakorkoli. »Hrvatski list« k temu pripominja, da mu sicer ni znano še ničesar konkretnega o nadaljevanju razgovorov za sporazum, da pa vse izjave, tako posameznih politikov, kakor večine tiska o tef stvari, opravičujejo in utrjujejo upanje, da bo hrvatsko vprašanje našlo svojo primerno rešitev in da bo to rešitev pospešila ravno dr. Stojadinovičeva interpelacija. Posebno značilna pa se zdi »Hrvatskemu dnevniku« informacija poljske agencije PAT, ki z ozirom na dr. Stojadino-vičevo interpelacijo piše: »Edina posledica interpelacije, ki so jo predložili zastopniki in simpatizerji bivšega predsednika Stojadinoviča, bo ta, kakor trdijo v Belgradu, da se bo rešitev hrvatskega vprašanja pospešila. To je rezultat, ki ga dr. Stojadinovič gotovo ni pričakoval, ker je njegov namen bil vprav ta, da oslabi položaj Dragiše Cvetkoviča, ne pa, da ga utrdi.« PAT pa tudi prinaša nekatere konkretne informacije, kako nameravajo izpremeniti današnji položaj hrvatskega naroda. HSS sicer o tem še ničesar ne ve, ampak ugotavlja samo, da dr. Stojadinoviču ni uspelo potisniti hrvatskega vprašanja v stran, ampak ga ie s svojo interpelacijo nehote le še bolj postavil v ospredje. Enajstietnica žalostnega dogodka Dne 20. junija je preteklo 11 let, ko sta bila v skupščini ubita hrvatska narodna zastopnika Pavle Radič in Gjuro Basariček, Stjepan Radič, dr. Ivan Pernar in Ivan Grandija pa ranjeni. Stjepan Radič je, kakor znano, na zadobljenih ranah kmalu umrl. Streli Puniše Račiča pa so pomenili začetek nove dobe v političnem življenju Hrvatov in države. Strnili so hrvatski narod v enoto in dali |>ovod za pokret, pred čigar zaključno fazo 6tojimo danes. Stojadinovlčevi porazi Dne 18. 'junija so so sestali v Belgradu trije pododbori JRZ, ki so izvolili novo člane odbora, oziroma predsednike. Vsi trije pododbori so izbrali za predsednike člane stranke, ki podpirajo politiko predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. V dveh pododborih izmed treh je za predsednika imenovan socialnopolitični minister Miloje Raja-kovič. Tako bo dr. Stojadinovič izrinjen iz vseh belgrajskih polilič. organizacij somišljenikov JRZ. Na seji strankinega odbora JRZ v okraju Karlovac so bili izključeni sledeči Stojadinovlčevi prijatelji: poslanec Zvonimir čelikovič, odvetnik dr Nikola Passek, zasebni uradnik Fahrija Golič: učitelj Ivan Finderle, profesor Milivoje Joeimovic in Rade Vucelič. . Kakor izvemo, ee bo začelo čiščenje tudi v banovinskeni odboru JRZ v Zagrebu, kjer je do-zdaj dr. Stojadinovič imel večino. Belgrad. 20. junija, m. Minister za notranje zadeve je odločil, da se spremenijo Imena naslednjih vasi v občini Velika Nedelja v ptujskem okraju: Sosedska v Veliko Nedeljo, Trgovic v Trgov išče in Senežiče v Sencšcl. Belgrad, 20. jun. m. Danes popoldne ob pol 2 je nenadoma umrl v Ohridu ugledni srbski politik, šef bivše zemljoradniške stranke Joca Jovanovič. Pokojnik je pred dnevi s svojimi najožjimi političnimi sodelavci odšel na agitaci jsko potovanje v Južno Srbijo, kjer je govoril na več shodih. Prispeli so v Ohrid, kjer je obiskal starega prijatelja Dimitrija Grubčeviča, bivšega konzula. Govoril je na shodu v hotelu »Srpski kralj«. Na kosilu je bil v stanovanju svojega prijatelja Grubčeviča in je bil zelo dobro razpoložen. Med kosilom mu je postalo nenadoma slabo in se je naslonil na mizo. Prijatelji so mu priskočili un I>onioč in poklicali zdravnike, ki so mogli ugotoviti samo smrt. 1'okojnk je bolehal že delj časa na srcu in ga je zadela srčna kap. Truplo prepeljejo v Belgrad, kjer bo pogreb. Dan pogreba še ni določen. Vest o smrti Joče Jovanoviča se je bliskovito raznesla jx> Belgradu ter napravila na vse jiolili-čne kroge gloliok vtis. Posebno globoko je zadela smrt Jovanoviča bivšo zemljoradn. stranko. Kdo bo njegov naslednik, je še težko reči. Kot najožji sodelavci pokojnega Jovanoviča veljajo dr. Milan Gavrllovič, dr. Miloš Tupanjanin in dr. Ču-lirilovič. Belgrad. 20. jun. m. Vest o smrti pokojnega Jooe Jovanoviča je globoko zadela vse tukajšnje politične, predvsem opozicionalne kroge. Prijatelju pokojnega Jovanoviča, Ljubi Dnvidoviču, so vest o smrti Jovanoviča sporočili zaradi njegove bolezni in oslabelosti zelo previdno. Bivši glavni tajnik demokratske stranke, Božidar Vlajič, je Da-vidoviču najprej sporočil, da je dobil iz Ohrida poročilo, da je Jovanovič zelo hudo zbolel. Ta vest je Davidoviča zelo zadela. Ko se je Davido-vič malo opomogel, mu je Vlajič zelo previdno s|>oročil, da je iz Ohrida dr. Tupanjanin sporočil, da Jovanovič že umira. Ta vest je Davidoviča še globlje zadela. Smrt jiokojnega Jovanoviča so Davidovih sporočili šele dve uri kasneje. Davido-vič se je nato zaprl v svojo sobo in prenehal sprejemati stranke. Meseca maja 1892 jo nastopil državno službo in bil imenovan za pisarja v mestnem sodišču v Belgradu, v feruarju leta 1000 pu jo bil^ imenovan /,u tajnika v notranjem ministrstvu. Toda že v maju istega lota je bil imenovan za profesorja bolgraijske Veliko šole. V septembru istega leta je bil imenovan za tajnika v finančnem ministrstvu in ostal na tem mestu do oktobra 1003. Pozneje pa je prišel v 6lužbo zunanjega ministrstva in oslal ves čas službovanja v državni službi pri doploinaciji. Napredoval jo izredno hitro iiu je bil v decembru leta 1903 že odpravnik poslov srbskega poslaništva v Sofiji, 4. septembra 1904 pa je bil imenovan za načelnika konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu. V juniju 1. l'J0G je bil odpravnik srbskega poslaništva v Atenah, junija 1SKJ7 pa srbski diplomatski zastopnik v Kairu. V oktobru istega leta je odšel za diplomatskega predstavnika srbske kraljevine v Črno goro, julija 1909 pa je postal generalni konzul v Skoplju. V maju leta 1911 so je vrnii kot načelnik v zunanje ministrstvo v Belgrad. Od 18. junija do 30. avgusta 1912 je bil zunanji minister kraljevine Srbija, nakar je bil leta 1912 imenovan za poslanika na Dunaju. Bil je tisti, ki je preživel vse težke dni julija 1914 na Dunaju, ko pa je izbruhnila vojna, se je vrnil v Srbijo in bil 4. avgusta imenovan za pomočnika zunanjega ministra. Dne 15. julija 1916 pa je bil imenovan za poslanika kraljevine Srbije v Londonu in oslal na tem mestu do 14. aprila 1919, ko Je odšel v pokoj. V januarju 1920 jo bil spet imenovan za poslanika kraljevine Jugoslavijo, toda že v juniju istega lota je spot odšel v pokoj. Večkrat je bil narodni poslanec in je bil za poslanca prvič izvoljen 28. novembra 1920. Bil je še izvoljen 18. marca 1923 in 8. februarja 1925. Za poslanca je bil 6lalno izvoljen ra listi srbske zemljoradniške stranke. Sedaj je bil Član sedanjega parlamenta in je bil izvoljen za poslanca pri zadnjih volitvah 11. decembra 1938. Bil je dejanski vodja srbskih zeniljoradnikov. Bil jo tudi zelo živahen politični pisatelj in publicist. Svojih političnih člankov je največ objavil v Srbskem književnem glasniku, pisal je pa tudi mnogo v tuje revije, posebno v angleško Fonrtnightliy Re\view. Prav take je zelo mnogo prevajal in je iz francoščine in angleščine prevedel več filozofskih del. Pokojnikov življenjepis Pokojni voditelj srbske zemljoradniške stranke Joca Jovanovič se je rodil 3. septembra 1S69 v Belgradu. V Belgradu je tudi obiskoval ljudsko šolo, končal gimnazijo in končal tudi pravne študije na belgrajski pravni fakulteti. Pravno diplomo pa si je nato pridobil tudi že p- -»ravni fakulteti Sorbone v Parizu. Uvoz sladkorja — carine prost Belgrad, 20. junija. AA. Na podlagi § 113 finančnega zakona za leto 1939/40 in na predlog finančnega ministra je ministrski svet 17. junija 1939 predpisal uredbo o oprostitvi uvozne carine na sladkor v kristalu, o zmanjšanju uvozne carine na sladkor v kockah in o načinu plačevanja državne trošarine in skupnega davka na poslovni promet. Uredba se glasi: § 1. Odobri se državnim tovarnam sladkorja na Čukarici in v Belju, da za potrošnjo v državi uvozita brez carine 5,720.000 kg sladkorja v kristalu iz št. 110, točka 13/1, in z znižano carino od 4.31 zl. dinarjev od 100 kg 287.500 kg sladkorja v kockah iz št. HOj točka 1/1 uvozne- carinske tarife. § 2. Pooblašča se finančni minister, da sme poleg količin sladkorja,'odobrenih vi§ l-"te "uredbe, odobriti pod istimi pogoji uvoz sladkorja za potrošnjo v državi tudi posameznim drugim domačim uvoznikom, a največ do 6 milijonov kg. § 3. Na količine sladkorja iz § 1 in 2 te uredbe se ne bo plačevala državna trošarina in 6kupni davek na poslovni promet pri uvozu, pač pa naknadno pri prenosu iz svobodnih trošarinskili skla- Dr. Stojadinovič bo ustanovil lasten poslanski klub Davidovičevi demokrati so ga zavrnili, sedaj išče stika s staroradikaii Belgrad, 20. junija, m. Nočni sklep predsed-ništva ožjega odbora poslanskega kluba JRZ je večina poslancev JRZ, ki se mudijo še vedno v Belgradu, sprejela z velikim odobravanjem na znanje. Prav tako tudi vsa objektivna politična javnost, ki podpira napore sedanjega predsednika vlade Cvetkoviča, da se čimprej reši hrvatsko vprašanje, popolnoma odobrava odločni sklep, ki je bil snoči sprejet proti vsem rušilcem discipline v poslanskem klubu stranke JRZ in proti vsem, ki nasprotujejo sporazumu 6 Hrvati. Vse svoje 6klepe bo predsedstvo poslanskega kluba sporočilo glavnemu odboru JRZ s prošnjo, da jih vzame takoj v pretres 111 da napravi končno-veljavne sklepe. Nobenega dvoma ni, da imajo tako težki prestopki, kakor so jih zagrešili tir. Stojadinovič in njegovi sodelavci, za posledico poleg izključitve iz kluba tudi izključitev iz same stranke. Strankina pravila so v tem pogledu popolnoma jasna. Čl. 16 strankinih pravil jasno pravi: ?Iz stranke se izključi vsak ud, ki se nedostojno obnaša ali se izneveri strankinemu programu ali če ne izvršuje sklepov strankinih organizacij. O izključitvi sklepa krajevni odbor, banovinski odbor pa sklepe potrjuje. Proti sklopu o izključitvijo-izključeni lahko pritoži na glavni odbor, čigar odločitev je končnoveljavna. Ce izključi glavni odbor nevrednega člana stranke, je sklep končno-veljaven. Izključitev se objavi v strankinem glasilu.« Sklep glavnega odbora stranke je torej samo več ali manj formalnega značaja. Predsedstvo poslanskega kluba o snočnih sklepih med drugim pravi: Dr. Stojadinovič kot predsednik glavnega odbora stranke ni nikdar izrazil želje, da bi od predsednika vlade želel kaka podrobna pojasnila pred forumo.m, temveč je kot predsednik glavnega odbora raje iskal stikov z vsemi tistimi, ki so se dvignili prot predsedniku vlade Cvetkoviču zaradi njegovega pripravljanja sporazuma s Hrvati. Iskal jc stikov tudi z bivšimi demokrati. V ta namen sc je obrnil na uglednega člana bivših demokratov, odvetnika Trifunca, katerega je naprosil za sestanek. Trifunac je o vsem obvestil Davidoviča ter ie po njegovem odobrenju prišel na sestanek v Stojaainovičcvo vilo. Na sestanku je dr. Stojadinovič predlagal sodelovanje med bivšo demokratsko stranko in svojo skupino z motivacijo, da se tako bivša demokratska stranka kakor tudi njegovi politični krogi glede rešitve hrvatskega vprašanja nahajajo na isti črti, ker tako bivši demokrati kakor tudi Stojadinovlčevi poslanci in senatorji ne odobravajo takega sporazuma s Hrvati, kakor sta ga pripravila Cvetkovič in dr. Maček. Trifunac je na ta predlog odgovoril, da je res, da je deomokratska stranka proti sporazumu Cvetkovič-Maček, načelno pa vendar ni nasprotna sporazumu s Hrvati Dr. Stojadinovič je zatem še ostreje napadel dr. Mačka ter je med drugim dejal, da je napihnjena stvar brez vsake vsebine. S tem je bil razgavor med Trifuncem in dr. Stojadinovičcm'zaključen, Bivši demokrati so Stojadinovičev predlog za sodelovanje odklonili. Ta primer najbolj označuje dr. Stojadinoviča. Kot predsednik stranke, katere člani so tudi vsi sedanji ministri in sam predsednik vlade, ki si je stavil za glavno nalogo, da reši hrvatsko vprašanje, jc nastopil proti Cvetkovič« samo zaradi tega, ker je Cvetkovič uspeval v tem vprašanju, na katerem si jc dr. Stojadinovič zlomil vrat in moral zapustiti vodstvo države. Kot predsednik stranke ni iskal oo snočnjem sklepu JRZ. Znano je, da je skupina staroradikalov zapustila JRZ samo zaradi Stojadinoviča, ker je svojo usodo vezal na bivše poslance, ki so bili izvoljeni na Jevtičevi listi. Temu so nasprotovali staroradikaii ter so odšli iz stranke samo zaradi dr. Stojadinovičeve klju-bovalnosti. Danes pa jo najožji dr. Stojadinovičev krog iskal stikov z isto skupino staroradikalov ter jih obvestil o nameri dr. Stojadinoviča, ki se je odločil po svoji izključitvi ustanoviti v skupščini nov poslanski klub narodne radikalno stranke. Na to svojo ponudbo dr. Stojadinovič še ni prejel nobenega odgovora. dišč in to v iznosu in na način kot pri domačem sladkorju. , § 4. Podrobnejše določbe in pogoje za izvajanje te uredbe bo predpisal finančni minister. § 5. Uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko bo objavljena v Službenih novi-nah, in bo veljala za 3 me.sece od tega dne dalje. Zastopniki gostiteljske obrti so obiskali ministre Belgrad, 20. jun. AA. Zastopstvo državne zveze gostiteljskih združenj, ki ga je vodil poslanec dr. Koče, je sprejel predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Predsednik vlade se je seznanil s posameznimi točkami resolucije in obljubil, da bo tem zahtevani v mejah možnosti šel na roko ter da lahko računajo na njegovo pomoč. Zastopstvo je zatem obiskalo ministra za trgovino in industrijo, ki je delegacijo ljubeznivo sprejel in se zanimal za njene želje in zahteve. Trgovinski minister je seznanil zastopstvo z že storjenimi koraki glede posameznih predmetov ter je obljubil, da bo upošteval tudi ostala vprašanja, ki so v zvezi z napredkom gostiteljstva. Zastopstvo je potem obiskalo finančnega ministra in mu razložilo težke razmere, ki jih danes preživlja gostiteljstvo, ki je obdavčeno z mnogoštevilnimi dajatvami in taksami. Zastopnikom je minister obljubil, da bo vsem tem vprašanjem in željam posvetil svojo ]>ozornost ter da bo iskal način in možnost za pomoč. Naglasil je potrebo po podpiranju hotelirstva v tujskoprometnih krajih. Granata je eksplodirala v Ohridu Ohrid, 20. junija, m. V kovačnici bratov Seli-ma in Satoha JakuljeviČa v Ohridu je eksplodirala stara granata, ki je raztrgala na drobne kosce Selima in njegovega brata, medtem ko je tretjega brata hudo ranila. Siromašni bratje niso imeli dovolj sredstev za nakup surovega železa in so zaradi tega nabirali stare razstreljene granate. Tako so tudi sedaj našli takšno granato. Mislili so, da je že eksplodirala, ko pa je eden od omenjenih bratov udaril s 6ekiro po granati, je eksplodirala ter ubila in ranila omenjene lastnike kovačnice, samo kovačnico pa je raznesla. 900.000 din za regulacijo Save od Tacna do Sv. Jakoba Belgrad, 20. junija, m. Na posredovanje narodnega poslanca Miloša Stareta je na predlog gradbenega ministra ministrski svet odobril 900.000 din za regulacijo Save od Tacna do Sv. Jakoba. Japonska ic Izdala za vojno na tližajskcm že 168 mSijard din Tokio, 20. jun. TG. V poslužbenem listu »Tokio Gazette« so izšli jiodatki o stroških, ki jih jo Japonska do sedaj imela za razne večje vojne v zadnjem stoletju, ko je začela rasti v svetovno velesilo. V kitajsko - japonski vojni od leta 1894 do 1395, s katero jo pridobila Korejo, je Ja-jionska plačala samo 200 milijonov jenov (v današnji vrednosti nekako 5 in pol milijarde din. it u s k o - j a p o n s k a v o j 11 a 1904—1905, v kateri je Japonska dobila Port-Artur in južni del Mandžurije, je Japonsko veljala 1 milijardo 700 milijonov jenov (ali v današnji denarni vrednosti okrog 46 milijard din). V svetovni vojni od 1914 do 1918 je porabila 1 milijardo in pol jenov (v današnji vrednosti okrog 40 milijard din). V mandžurski vojni od 1. 1932 dol934, ko je dosegla ustanovitev neodvisne Mandžurije pod' japonskim i>rotektoratom, je porabila Japon-ska 1 milijardo in 100 milijonov jenov (v današnji vrednosti,' ko je jen že padel, znaša to okroglo 17 milijard din). Sedanja vojna s Kitajsko pa jo je do 1. aprila 1939 veljala že 12 milijard jenov (kar predstavlja vrednost 168 milijard dinarjev). Skupno je' torej Japonska izdala v vseh vojnah od mejdširske revolucije 1. 1868 dalje okroglo 277 milijard din današnje vrednost; Angleško letalo zgorel® London, 20. jun. A A. Letalo družbe »Impe-rial Airway« »Conemara«, eno od štirih velikih letal, namenjenih za prekooceanski promet, je včeraj zgorelo v bližini pristanišča Southamp ton, ko je črpalo bencin za poskusni let. Na letalu sc je nahajalo več mehanikov in inženirjev, ki so izjavili, da je za časa, ko so črpali bencin, nastala nenadoma eksplozija. Morali so poskakati takoj z letala, ki je bilo že v par sekundah vse v plamenu. Ko so skakali z letala v vodo, je bil en mehanik ranjen, 4 so se rešili brez poškodb, šesti pa je našel smrt. London, 20. jun. AA. O priliki ponočnih manevrov se je vžgal bombnik ter padel v bližini Salesburya. Pilot in radiotelegraiist sta se rešila s padali, medtem ko je tretja oseba, ki se je nahajala v bombniku, uasla pri nesreči smrt. vMAStl V DNEH 0D29.JUN.D0 2JUL.1Q3Q Ljudsko petje na taboru, če bodo vsi udeleženci mariborskega tabora dobro znali pesmi, ki se bndo pele pri sv. maši na glavni taborni dan, bo služba božja ena najveličastnejših delov tabora. Zato naj odseki in krožki ter farani, ki se bodo udeležili tnbora, vadijo predpisane pesmi. Naprosite g. organiste, da boste v domači cerkvi skupno večkrat prepevali vse pesmi. Taborne knjiiice. Podaljšujemo rok za naroČilo tabornih knjižic do 25. junija. Naročite jih takoj, ker jih pozneje ne boste več mogli dobiti. Odseki, ki so knjižice 111 znake naročili, pa jih še niso prejeli, naj to sporoče pripravljalnemu odboru. Prijave Zadnji rok prijav je v pelek, dne 23. junija. To je nepreklicni zadnji rok. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Neprijavljeni udeleženci no bodo imeli nikakih ugodnosti. Konjenica. Na razpolago je še nekaj konj in oprem. Kdor bi se še hotel pridružiti konjenikom, naj se takoj prijavi, da ne bo prepozno. Taborni fond. Odseki in krožki mariborske in celjske podzveze naj takoj obračunajo prispevke za taborni fond. Pripravljalni odbor potrebuje -/a priprave mnogo sredstev. Pomagati morajo vsi odseki in krožki. Zalo naj vsi odseki iu krožki čimprej nakažejo denar. Posebni vlaki. Na podlagi dosedanjih prijav bo pripravljalni odbor organiziral deset posebnih vlakov iz vseh krajev Slovenije. Iz L j u b 1 j a-n e bodo vozili trije posebni vlaki, iz G o r e n j-s k e pa d v a vlaka. Ker pa seveda prijave še niso zaključene, bo treba še več drugih posebnih vlakov. Skoraj gotovo je, da bo na vsaki progi vozil vsaj en posebni vlak. Spored jiosebnih vlakov s točnim voznim redom bo objavljen v »Slovencu«, Pismo iz Pariza Kdo je bil maršal J of Ire Francija je zmagovalcu na Mami postavila njegov prvi spomenik Pariz, 18. junija. Pred osmimi leti je dobil maršal Joffre, zmagovalec na Marni, svoj prvi spomenik, toda izven Pariza v Chantilljr. S tem so ga politiki, ki ga niso ljubili, v gotovem smislu pregnali v provinco. Bili so tudi tak-■a šni, ki so osporavali to j njegovo slavo. Toda mar-i šal, preprost kakor je bil, potomec družine, v kateri se je rodilo dvanajst otrok, se zaradi tega ni pritoževal. Za svojih živih dni je sprejemal časti in lavorike kot minljive posvetne stvari in je pustil, da so o njem kavarniški strategi govorili, kar se jim je zlju-bilo. On je imel zavest, da je storil svojo dolžnost in to mu je kot možu zadostovalo. Pozneje, ko ga je bolezen težko stisnila in so mu morali odrezati celo nogo, je od zdravnikov zahteval, da o tem molče, da ..... ne bi časopisi in javnost j;... ...:...;.,: ..,.;..„ .. iz tega delali senzacije. Tudi je odklonil, da bi ga pokopali v Panteonu, kainor francoska republika polaga svoje največje može. Umrl je L 1931. Kako je Joffre pripravljal svojo zmago na Marni Danes pa so že objavljeni dokumenti iz svetovne vojne zgodovine. Iz njih je jasno razvidno, kakšne zasluge iipa kdo iz prvih mesecev svetovne vojne: generaji in čete, kj so izvršili nadčloveške stvari, ki go prestale velikanski umik. se izmuznile kleščam sovražnika, ki je preplavil nevtralno deželo in končno zmagale na Marni_. Danes je tudi povsem jasno, da je bitka na Marni bila metodično pripravljena. Joffre je od vsega početka čakal priložnosti, da jo izproži. Mislil je, da bo mogel izvesti svoj manever že na Sommi. Toda šele pred Parizom na obeli rečicah Morin se mu je nudila prava priložnost. Komaj je v vojni zgodovini mogoče dobiti kaj bolj pretresljivega iii dramatičnega kakor razgovor med Joffreom in angleškem vrhovnim poveljnikom Frenchoin v Melunu. Joffre je bil o uspehu svojega načrta popolnoma prepričan. Natančno je Frenchu dokazal in napovedal, kako se bo bitka razvijala jutri, pojutrišnjem in tretji dan. Vrgel je svoje zadnje rezerve v odprtine, ki jih je nemški armadni poveljnik Kluck neprevidno odprl. Iz obupa je po-slai v avtokarih vso posadko na fronto. Rotil je angleškega maršala, nad katerim ni iinel nobene pravice zapovedovati, da naj istočasno prične s protisunkom, čeprav so bile angleške čete do smrti utrujene in dvakrat poražene. Od največje pobi-tosti in zmešnjave, ki jo je povzročal nekajteden-ski umik. so Francozi prešli na junaški protinapad. P^senečenje za sovražnika je bilo popolno. Podcenjeval je nasprotnika, kar se je maščevalo. Francozi pa so se podredili vrhovnemu poveljstvu brezpogojno in pokazali tolikšno disciplino, kakor se je v svetovni zgodovini le redkokdaj dogodila. Joffreov zgled Dolgo je trajalo preden je Joffre dobil svoj spomenik v Parizu. Toda te dni so mu ga odkrili, in sicer tam, kjer je bil njegov najljubši prostor, pred vojaško šolo, v kateri je imel maršal le preprosto delovno sobo. Dolgo je trajalo, da je bil počaščen spomin na velikega moža. Toda trenutek ne bi mogel biti bolje izbran. Ako stari rod, ki je vojske naveličan, in novi, katerega naloga je bramba domovine, potrebujeta velikega zgleda, potem ga more najti gotovo v Joffreu. Zadnja leta po vojni niso bila za nikogar lahka. Prišlo je ponovno razvrednotenje denarja in potem je prišla ljudska fronta, ki je sejala utopične fraze in zanašala sovraštvo med ljudske plasti. Šele pod vodstvom Daladiera in pred grozečo nevarnostjo od zunaj so 6e strnile ljudske vrste. Kakor Joffre na bojišču, tako je poklical Daladier francoski narod k notranjemu odporu in k delu za mir ter povečano proizvodnjo. Po velikih začetnih uspehih je sedaj treba vzdržali in ohranili bodrega duha, kar je mnogo težje, kakor pa se opajati od domoljubnih fraz. Daladier o maršalu Pri odkritju spomenika je imel Daladier pomemben govor, ki ga je zaključil s sledečo mislijo: »Joffre je bil velik pri Verdunu in na Sommi, toda njegovo ime je nesmrtno združeno z Marno, kajti zmaga na Marni je več kot samo vojaška zmaga. Poinenja zmago človeškega dostojanstva in omike, ki jo imamo čast hraniti. Zato ima za človeštvo simboličen pomen in zato nam Joffre poinenja kot rešitelj svobodo. Sramota hi bila za nas, če hi se pustili zbegati v sedanjih negotovih dneh, ko imamo pred očmi tolikšen zgled nezlomljive vere v usodo Francije, ki jo jo zmagovalec na Marni ohranil ? najtežjih trenutkih.« Potem je bil mimohod čet. Je to sijajna mladina, prežeta discipline in zvestobe in oborožena z najboljšim orožjem. Je to armada države, ki ne misli na to, da bi napadla svoje sosede, ki je pripravljena, da resno preuči vprašanje nove razdelitve surovin, ki je pripravljena tudi dati koncesije, ki pa hoče svobodo in civilizacijo braniti za V6e. Ta armada se opira na trdnjave, na oklop^ ne vozove, na tanke in letala, ima v zadostni meri vsa napadalna in obrambna sredstva in je prepričana, da brani pravično stvar. Ta armada je eno s celim narodom. Iz Slovaške Pariz, 20. junija. TG. Agencija »Havas« poroča: Številni nemški častniki so zadnje dni prišli v Bratislavo, kjer so delno ostali, delno pa so šli dalje. Po poročilih iz poučenih virov se je zadnje dni mudil v Bratislavi tudi »zaščitnik« Ceško-moravskega protektorata baron Ne ura t h. O tem obisku časopisje ni smelo poročati. Istočasno pa je slovaška policija izvedla obsežne aretacije. Po-zaprla je 50 oseb, ki so po ulicah trosile letake in knjige, napisane v protinemškem duhu. Vsi so bili poslani v koncentracijsko taborišče v Ihlavi. Navzlic že večkratnemu zanikanju tako nemške kakor slovaške vlade, da so vse novice o vojaški zasedbi Slovaške po Nemčiji netočne in cia Nemčija nikakor noče spremeniti svojega zadržanja do slovaške države, ki ji za dobo 10 let jamči za njeno neodvisnost, se po slovaški prestolnici še vedno širijo novice ,da stoji Slovaška pred novimi presenečenji, češ. da jo bodo spet delili, in sicer med Nemčijo in Madžarsko, odnosno, da ho v celoti prišla pod nemški protektorat. Verjetno so se te novice raznesle zaradi predloga, ki ga je Nemčija šele nedavno stavila Slovaški, naj bi z Nemčijo stopila v carinsko zvezo. Slovaška lega predloga ni sprejela, pač pa je izjavila svojo polno pripravljenost, da nudi Nemčiji vse ugodnosti za izkoriščanje naravnih bogastev Slovaške, kakor tudi za prodajo svojega blaga na Slovaškem. Tudi dejstvo, da je prišlo v slovaška planinska letovišča, ki jih je bivša češkoslovaška vlada z velikimi stroški tako krasno uredila ter jih med seboj povezala z moderno avtomobilsko'planinsko cesto, vse polno nemških turistov, ki nekaterim letoviščem dajejo popolnoma videz nemških naselij, je na slovaško ljudstvo napravilo vtis. da se pripravlja nekai novega. Praga. 20 junija. AA Havas. Velike poplave pustošijo južno Češko, kjer so reke dosegle dva in pol metra nad normalo. V Vsenorih je voda odnesla 17 kmečkih hiš. Številne vasi so popolnoma odrezane od osialega sveta. Utonili sta dve osebi. Madžarski zelenosrajčniki sejejo nervoznost po državi Agitacija za režim, ki ni več mnogo oddaljen od protektorata Budimpešta, 20. jun. »M a g y a r Nomzot« piše o vzrokih, zakaj so madžarski narodni socialisti (zelenosrajčniki ali puščičasti križarji tako imenovani zaradi puščičaštega križa, ki ga nosijo tam, kjer nemški narodni socialisti nosijo kljukasti križ) pri zadnjih volitvah odnesli tako veliko zmago in poslali v parlament kar 50 svojih pristašev, medtem ko so jih prej imeli samo majhno peščico. »M a g y a r N e m z e t« pravi, da temu niso krivi samo Judje ali pa vprašanje delitve veleposestev in ureditve kmečkega vprašanja, ampak zato, ker so madžarski fašisti vdrli predvsem v srednje stanove. Madžarski srednji stan pa jo po zagotovilih tega lista večjidel tujega porekla in jc zato tudi mnogo bolj dostopen za tuje zamisli kakor pa drugi stanovi, ki so zagrizeno nacionalni. List pravi nadalje, da se splošno opaža, da gibanje puščičastih križev skrajno kvarno vpliva na one plasti naroda, ki so se že asimilirale Madžarom. Posebno se lo dogaja med Nemci. Mnogo Nemcev sc jo Madžarom že prilagodilo. Sedaj se tudi ti dvigajo. Nemci sc ne zadovoljujejo več z »življenskimi prostori«, ki jih svobodno uživajo v okviru madžarsko države, marveč se na vse Zanimiva premikanja med muslimanskimi narodi V Ankari: Demonstracija turško-egiptskega bratstva V Arabiji: Nepričakovan arabski sunek v Anglijo paktu (viecl Anglijo in Irakom!), nagla-šujoi, da je Irak, ki je sopodpisnik omenjenega pakta, dovolil Angliji vzdrževati posadke na svojem ozemlju. V Londonu mislijo na ta način znatno okrepiti položaj Velike Britanije na bližnjem vzhodu. Kralj Ibn Saud grozi Angležem Rim, 20. junija, b. Obisku Ibn Saudovega odposlanca Kol i d Al K ud a in njegovim razgovorom z nemškim kanclerjem Hitlerjem daje italijanski tisk velik pomen. Po poročilih iz Kaira je Emir Feisnl, sin Ibn Sauda, poslal v imenu Snudove Arabije pismo britanskemu kolonijalnemu ministru, v katerem grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med Saudovo Arabijo in Anglijo, ako Velika Britanija v najkrajšem času ne reši palestinskega vprašanja, katera rešitev mora odgovarjati zahtevam arabskega ljudstva. Po drugih novicah iz Kaira pa je okrepljen pakt med J e m e n o m , Irakom in Saudovo Arabijo ter se bodo te dni sestali zunanji ministri teh držav, da podpišejo tozadevni sporazum po ureditvi nekaterih podrobnosti. »Popolo d'ltalia« poroča iz Londona, da so britanski vladni krogi zelo iznenadeni zaradi postopka kralja Ibn Sauda in da je lord Halifax pod pritiskom njegovega pisma, ki je bilo izročeno kolonijalnemu ministru Mac Donaldu, ki se trenutno mudi v Ženevi in se pogaja o novem palestinskem statutu, zahteval od britanske vlade, da se pogajanja pospešijo. »Popolo d'Italia« trdi, da v Londonu računajo s tem, da bi razgovori Ibn Saudovega odposlanca z nemškim drž. kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgadenu lahko iz temelja spremenili položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja zaradi tega, ker bo okrepljen vpliv osišča Rim-Berlin v Saudovi Arabiji, kar bi moralo imeti neposredne posledice na vsem arabskem polotoku, kot tudi vseh ostalih sosednih arabskih državah na bližnjem Vzhodu. Ankara, 20. junija. A A. Anatolska agencija: Na slavnostnem kosilu, prirejenem na čast egipt-skeniu zunanjemu ministru Jehia paši je turški zunanji minister Saradzoglu izrekel zdravico, v kateri je poudaril stoletno bratstvo in prijateljstvo egiptskega in turškega naroda. Govoreč o Sredozemskem morju je Saradzoglu dejal: Skupno morje, ki obliva naše obale, predstavlja naravno pot in simbol sodelovanja Turčije in Egipta. To so prednosti Sredozemskega morja, katerega koristi morajo po našem političnem mnenju deliti vsi narodi ob njegovi obali. Podoben zemljepisni položaj naših držav jim nalaga za dosego tega cilja vzporedne naloge, katerih se vsaka od teh držav zaveda. Egiptski zunanji minister Jahia paša pa je poudaril veliko prijateljstvo in zgodovinsko bratstvo obeh narodov. »Zares zmagoslavna turška vojska, kakor tudi mlada egiptska vojska nista v službi nobene vojne težnje, pač pa samo v službi miru. Prepričani smo. da ni primerov, v katerih razumevanje in modro posvetovanje med narodi ne bi moglo najti rešitve za vsak spor, če nc izgubimo izpred oči dejstva, da nad posebnim pravom posameznih držav obstoji tudi splošno pravo sveta do miru in varnosti. Nemška razlaga: Okrepitev položaja Anglije Berlin, 20. junija. A A. »Nemška diplomatično-politična korespondenca« piše o obisku egitskega ministra za zunanje zadeve Jaliije paše v Turčiji ter spravlja ta obisk v zvezo s stremljenjem Anglije, da čimbolj okrepi svoj sporazum s Turčijo. Jahija paša ima očividno dolžnost, da v Ankari dokaže odlično delovanje angleško-egiptske pogodbe ter da s tem napravi v Turčiji razpoloženje za čim ožjo zvezo z Anglijo. Razen tega dela Jahija paša — po pisanju »Nemške diplo-matično-politične korespondence« — na to, da se sklene med Egiptom in Turčijo ožji sporazum, da bi se s tem okrepila angleška mreža zvez na bližnjem vzhodu. Anglija da že davno želi, da bi Turčija pristopila k adabad§kemu I Nemški načrti v Španiji Odposlanec Wohltat hoče pogodbo, da bo Nemčija pokupila vsa naravna bogastva, zato pa Španijo opremila z vsemi industrijskimi potrebščinami Berlin, 20. junija. TG. V Španijo je odpotovalo mnogoštevilno gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi znana desna roka maršala Giiringa W o h 1 -tat. V odposlanstvu so zastopniki zunanjega, finančnega in gospodarskega ministrstva. Nemčija želi s špansko vlado skleniti novo trgovinsko pogodbo na klirinški podlagi (izmenjava blaga namesto plačevanja v denarju) ter sporazum o čim bolj tesnem gospodarskem sodelovanju med Španijo in Nemčijo. Uradno glasilo Nemčije »Volkischer Beohachter« piše k temu dogodku, da ima Španija mnogo več pričakovati od Nemčije, kakor od zapadnih dveh velesil. Nemčija Španiji lnhko dobavlja vse stroje, ki jih ta potrebuje za popolno obnovo svoje dežele. Teh strojev ne bo treba plačevati t denarju, marveč v španskih domačih pridelkih in surovinah, ki jih Nemčija lahko odvzamo v kakršnikoli množini. Zapadne velesile pa ponujajo denar, kar vsebuje v sebi nevarnost, da ne bi Španija spet prišln v politično odvisnost francoskih in angleških kapitalistov. Anglija in Francija sploh nista v stanju pokupiti vse bogastvo, ki ga Španija lahko izvaža. Nemčija ne pozna nobenih mej. Ona lahko pospravi vse. Španija sc po mnenju »Volkischer Beohachter« nahaja v istem po- ložaju kakor balkanske države. Za njo jc najboljše, da svoje gospodarske odnošaje z Nemčijo uredi na isti način, kot so to storile balkanske države. List pravi, da bo nemška znanost odkrila še mnoge naravne zaklade, ki so danes šo skrivajo pod špansko zemljo. Nemčija lahko v tem pogledu nudi Španiji vse potrebno za izkoriščanje svojih rudniških bogastev. Nemčija Španiji lahko stavi na razpolago tudi arniado svojih tehniških izvedencev za vsako polje udejstvovanja. Maršal Badoglio v Albaniji Tirana, 20. jun. A A. Danes dopoldne je ob navzočnosti predsednika albanske vlade, vseh ostalih ministrov, tajnika fašistične stranke, poveljnika letalstva, poveljnika vojne mornarice, zastopnika Nemčije, apostolskega delegata in zastopnikov krajevnih oblasti maršal Badoglio pregledal albanske čete na Skenderbegovem trgu. Navzočim je bila ogromna množica meščanov in ljudstva iz okolice, _ Saint Charles (Virginia), 20. jun. AA. Havas. V rudniku v bližini Saint Charlesa se je zatrpal rov, v katerem «!• je nahajalo okoli 30 rudarjev. Število žrtev doslej ni znano. načine trudijo — med njimi najbolj mladina puščičastih križarjev — da bi vplivali na zunanjo politiko madžarske vlade v smislu, ki ni več o d d a I j e n od protektorat a, kot ga je bila deležna Češka z Moravsko. Pogajanja z Moskvo Jamstva tudi za Azijo? London, 20. junija, b. »Daily Telegraph« poroča, da je britanski veleposlanik v Moskvi dobil od vlade nova navodila zaradi pogajanj s sovjetsko vlado. Sedaj bosta Strang in Seeds na temelju novih navodil skušala nadaljevati pogajanja z Mo-lotovim, ki je nove britanske predloge izročil Stalinu. List trdi, da sta z novimi navodili Strang in Seeds dobila mnogo bolj proste rokp za pogajanja ter je upati, tla bosta premostila ovire, ki so bile napoli sporazumu List poudarja, da se bo sedaj končno videlo, (e je Sovjetski Iiusiji sploh do sporazuma ali ne, ker so novi predlogi britanske vlade takšni, da jih mora Rusija v vsakem primeru sprejeli. Trdijo, da so se novi britanski predlogi razširili, ludi na Azijo. Neresnične vesti o Vatikanu in Poljski Varšava, 20. junija. AA. Pat. Poljski dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je brez vsake osnove informacija nekega pariškega lista, ki jo je prinesla tudi neka francoska agencija, da bi se razgovor, ki ga je imel apostolski nuncij msgr. Cortesi z zunanjim ministrom Beckom, nanašal na vprašanje Gdanska ter možnosti prijateljsko ureditve poljsko-nemškega 6pora. Svoboda v marksistični fuči Ko so svoj čas francoski socialisti in komunisti katoliškemu delavstvu ponujali roko, da bi podprli vlado tako imenovane ljudske ironte, ki je bila kakor danes vidimo, osebna vlada Leona Bluma in njegovih prijateljev, željnih neomejene oblasti, so bili nekateri dobri ljudje zelo pgorčeni, če je kdo izrazil dvom v odkritosrčnost te ponudbe, ki pač predpostavlja popolno svobodo udejstvovanja vere in čisto nasprotno pojmovanje države, kakor ga ima komunistična diktatura. Skupni antifaši-stični fronti prijazni krogi so na svareče glasove odgovarjali, da se je mednarodni socializem izpreobrnil k demokraciji, ki sloni na svobodi vsakega poštenega prepričanja in prizadevanja in so napovedovali pravo revolucijo socialistične miselnosti. Kako velika utvara je to bila, izkušajo danes na sebi tisti francoski katoliki, ki so najbolj verovali v preobrat marksizma. V francoski zbornici je vložen predlog, da se tako imenovane laične, to je proticerkvene postave Combesovega framasonskega režima razveljavijo, predvsem pa da sc izpremeni brez-verska šolska zakonodaja, ki se še vedno izvaja v praksi, dočim se druge protiverske postave po vojni v prid narodne edinosti Francozov molče prezirajo. Pokretu, da se napravi konec protikrščanski politiki tudi na šolskem področju, se je postavila na čelo ugledna in vplivna zveza bojevnikov, ki poudarja, da spričo naraščajoče nemške nevarnosti francoski državljani ne smejo biti razdeljeni v ene, ki so pred zakonom v vseh ozirih enakopravni, in v druge, ki morajo vzdrževati svoje lastno zasebno versko šolstvo, če nočejo priti v nasprotje s svojim prepričanjem in vestjo, poleg tega pa plačevati visoke davščine za državno brezversko šolo, v katero svojih otrok ne pošiljajo. Dočim je celo Herriotova svobodomiselna stranka, ki je največja v Franciji, predlogu francoskih bojevnikov naklonjena, pa se mu z vsem fanatizmom upirajo socialisti in seveda tudi komunisti. Leon Blum, ki sicer v vsakem govoru poudarja, kako mora Francija biti v sedanjem trenutku zgodovine složna, popolnoma soglaša s komunisti ne samo v tem, da se brezverska šolska postavodaja ne sme ukiniti, ampak celo v tem, da se morajo vse tako imenovane laične postave sploh zopet oživiti. Glasilo Moskve »Humanite« pa v svoji številki od 17. t. m. pravi, da komunistična stranka, ki jc svojčas ponudila katoliškim delavcem roko za obrambo človečanskih svoboščin proti fašistični reakciji, absolutno ne more dopuščati, da bi se razveljavile temeljne postave sodobne države, ki mora biti laična, ker verski karakter države in šole po Ljeninovih načelih bistveno nasprotuje svobodi) Sedaj so simpatizerji marksizma popolnoma jasno izvedeli, kakšna je svoboda in kakšne so državljanske svoboščine po marksističnem svetovnem nazoru in programu. Ta svoboda je enostavno taka, da za religioznega človeka sploh ne velja. Katoliški delavci so dobrodošli, če je treba podpreti režim kakšnega Bluma ali Faureja, potem pa sc smejo zopet vrniti v — katakombe ... Po podatkih najnovejšega statističnega mesečnika /veze narodov je v prvih treh mesecih letos izkazovala svetovna industrijska proizvodnja naraščanje. Toda to naraščanje ni bilo enakomerno. V Ameriki je bila proizvodnja nekoliko nižja v primeri z zimskimi meseci, v Evropi pn je znatno napredovala. Zlasti znaten je bil dvig v vseh treb najvažnejših evropskih industrijskih državah: Nemčiji, Angliji in Franciji. Naslednji podatki kažejo razvoj industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih tekočega leta (upoštevana je tudi rudarska industrija, podlaga indeksnim številkam je leto 1029): Evropa Sev. Amerika svetovna 111.2 93.4 103.7 109.5 73 7 93.0 114.0 85.8 j 100.7 116.2 83.2 100.5 117.7 83.3 101.4 Iz tega je razvidno, da ie na splošno industrijska proizvodnja na znatno večji stopnji kot jo bila leta 1938, kar potrjuje tudi primerjava z ust reza jočimi meseci za 1938. V Severni Ameriki (Kanada in severnoameriške Zedinjene države) še ni bila dosežena višina iz leta 1937, dočim je 1937 1938 1939 januar februar marec Po posameznih industrijskih državah je bila proizvodnja meseca aprila naslednja (podlaga so številke za 1929 kot 100, v oklepajih navajamo podatke za lanski april): Bodoče cene pšenice Ljubljana, 20. junija 1939. Bliža so ča9 žetvo in vsepovsod vlada veliko zanimanje za to. kukšno začetno ceno lx> odredila vlada za našo novo pšenico. Kajti pšenicu je poleg koruzo naš najvažnejši proizvod v kmetijstvu, čeprav no povsod po vsej državi enako, vendar pa igra zelo važno vlogo v prehrani našega ljudstva. Posebno Slovenija jo kot izrazito uvozna dežela za pšenico interesirana na bodočem razvoju cen pšenice. Ni vseeno pri našem velikem konzuinu, koliko znaša intervencijska cena pšenica, ki je merodajna za vso državo. Kajti pri konzuinu 8000 vagonov pšenice iz drugih delov države znaša razlika 10 par pri kilogramu že 8 milij. din letno, kar jo za našo plačilno bilanco znatna vsota, katero moramo kriti z izvozom na- R šili industrijskih izdelkov v te in druge predele državo. Določanje cen pšenice jo zelo težavna stvar. Na eni strani so na njej interesirani produconti, med katerimi je najmočnejša donavska banovina, a na drugi strani jo interesirana na nižji ceni pšenice cela vrst« pasivnih krajev, med njimi tudi Slovenija. Tretjič so interesirani zlasti na nizkih cenah pšenice naši konzumenti med nekmetijskim prebivalstvom: delavstvo, uradništvo, gospodarski stanovi itd. Nadalje pa so v veliki meri merodajni tudi tržnotehnični momenti. Tu prihaja zlasli v postov zunanji trg, na katerega so pri znatni žetvi (in tudi lotos bu žetev taka, da bo dala presežke za izvoz). Za presojo je treba vedeli, koliko znaša proizvodnja, koliko so zaloge in kakšen jo položaj v tem oziru v svetovnem obsegu. Važno je za nas tudi zadržanje naših konkurentov na svetov- g evropska proizvodnja višja. nih trgih, zlasti pa zadržanje dveh naših največjih " -----------:l sosedov, med katerimi prihaja zaradi svojo gospodarsko politiko zlasti v pošlev Nemčija. Vsa navedena dejstva kažejo, da jo problem zelo kompliciran in da ne gre enostavno poslušati samo enih interesentov. Tako smo pred dnevi poročali, da se kmetovalci donavske banovine zavzemajo za začetno intervencijsko ceno. ki bi bila vsaj ista kot lani. t. j. IGO din. S svojo zahtevo za to ceno je skušala prodreti kmetijska zbornica za donavsko banovino (udi na sestanku vseh kmetijskih zbornic, ki jo bil pretekli teden v Belgradu. Toda naravno jc bilo, da zbornice iz pasivnih krajev niso mogle pristati na to, ter je prišlo do kompromisnega zaključka, ki bolj odgovarja interesom vsega našega gospodarstva, ki poudarja tudi važnost drugih proizvodov našega kmetijstva, nuj namreč država intervenira za boljše cene pšenice, živine in sadja, torej vseh važnih kmetijskih pridelkov, tako da bi bilo vse kmetijstvo v državi deležno blagodati višjih cen, no pa s,'imo del. Zato tudi no odgovarja vest, da so kmetijske zbornice predlagale cen/> nove pšenice, ker smo navedli ta sklep, ki je sumu splošnega značaja. Debata <» tem gre zdaj v ministrskem svetu, ki pa je rešitev tega vprašanja prepustil gospo-darsko-finančnemu odboru ministrov. Širijo sc že novice, da bo cena odgovarjala višini, kakor jo zahtevajo kmet. krogi donavske banovine, češ da to ustreza produkcijskim stroškom in rentabilnemu gospodarstvu. Potem moremo z enako pravico zahtevati tudi za druge kmetijske proizvode, da jim vlada odredi in intervenira za ceno, ki ustreza produkcijskim stroškom in dajo nekaj rentabilnosti. Sicer pa jo v veliki meri za nas pri dobri žetvi merodajen tudi rezultat svetovne žetvo in pa možnosti plasiranja našo pšenice v inozemstva, ("'e hočemo na svetovni trg spraviti znatnejše količine pšenice, potem moramo gledati, da naš domači trg doprinese v to najmanj žrtev. Kajti no gre, da bi ob sedanjem standardu velikega dela našega prebivalstva inozemstvo jedlo kruh iz naše pšenico po izredno nizkih cenah, dočim bi se pri nižjih cenah lahko povečal naš konzum v korist predvsem socialno šibkejših slojev prebivalstva. Zaradi tega bo treba velikih računov in veliko previdnosti pri odrejanju cen novo pšenice, da se spravijo v sklad interesi produccntov in kon-zumentov, pa tudi našo zunanje trgovinske politiko in vsega našega gospodarstva. Naša pšenica je zlato in zato jo moramo prodajati tudi za zlato, no pa za manjvredne industrijsko proizvode, čeprav nam izgleda višja cena pšenico v kupčiji za to proizvode privlačna, v resnici pa ni tako velika, ker veže našo trgovinsko politiko in sploh ves naš gospodarski razvoj. GjDAp&dcMtvo Svetovna industrijska proizvodnja Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Norodne banke za 15. junij kaže naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. junija); Aktiva: zlato v blagajnah 1.908.4 (+ 0.18), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.919.2 (+ 0.2), devize izven podlage 558.8 (— 27.8), kovani denar 288.9 (— 3.4), posojila: menična 1.721.2 (— 17.55), lombardna 90.44 (— 0.3), skupno posojila 1.811.65 (— 17.855), razna aktiva 2.099.2 (— 17,3). Pasiva: rezervni zaklad 240.3 (+ 0.3), ostali skladi 39.6 ( + 0,2), bankovci v obtoku 7.065.27 (— 143.5), drž. terjatve 30.6 (+ 3.0), žirovni računi 1.038.46 {— 17.94), razni računi 778.0 (-f 91.66), skupne obveznosti po vidu 1.847.1 (+ 76.76), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 263.8 (+ 0.34). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8,912.4 (— 66.75), skupna podlaga s premijo 2.466.2 (+ 0.235), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.452.3 (+ 0.235), skupno kritje 27.67 (v prejšnjem izkazu 27.46%, od tega samo z zlatom v blagajnah s premijo 27.51 (27.30%). Izkaz kaže nadaljno razbremenitev banke, ki je zlasti razvidna iz znatnega nazadovanja obtoka bankovcev. Med aktivi so se v zvezi s tem zmanjšala posojila. Zmanjšale so se tudi naložbe na žirovnih računih, dočim so izredno narasli razni pasivni računi Tudi devizni zaklad se je zmanjšal V zadnjih tednih so bile glavne postavke izkazov Narodne banke naslednje (v milij. din): zl. zakl. devize posojila obtok bank. žiro 2.462.9 485.05 1.975.54 7.423.45 834.67 2.464,9 524.5 1.835,2 7.297.6 927,6 2.465.97 586.6 1.829.5 7.208.8 1.056.4 2.466.2 558.8 1,811.66 7.065.27 1,038.46 30. IV. 31. V. 8. VI. 15. VI. EB Licitacije: Dne 1. julija bo pri štabu dravske div. oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za napravo poti; dne 3. julija bo istotam licitacija za izdelavo kanalizacije v Ribnici in dne 4. julija ofertna licitacija za jiostavitev šupe za premog. — Dne 1. julija bo pri štabu utrjevanja v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo smrekovih trupcev; dne 7. julija pa istotam ofertalna licitacija za dobavo stroja za drobljenje kamenja. — Pri Dravskem žandnrmcrijskem jiolku v Ljubljani bo dne 8. julija licitacija za dobavo bukovih dr. — Fond za zgradilo stanovanjskih hiš v Ljubljani razpisuje I. javno ofertalno licitacijo za zgradbo ene dvonadstropne stanovanjske hiše na dan 13. julija 1939. Dobave: Ravnateljstvo drž. železnic — gradbeni oddelek — v Ljubljani sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo strešne lepenke, stojalnih vijakov, kotnega železa, rebraste pločevine, železne žične vrvi, verig, zakovic, vijakov, krede, kleja, mavca-alabastra, čopičev zn pleskanje, krtač itd. — Štab utrjevanja v Ljubljani sprejema do '27. junija ponudbe za dobavo filtrirne naprave, do dne 30. junija pa ponudbe za dobavo pločevinastih 200 literškili sodov. — Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo jesenovih, bukovih in smrekovih desk. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15, junija naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. junija): Aktivni kliringi: Nemčija 18,496000 (+ 2,737,000) mark, Turčija 16,275.000 (— 747.000), Čcškomoravski protektorat 10,100.000 (— 24,740.000) kron, Bolgarija 1,337.000 (— 79.000) d-n in Španija 2,935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 38,549 050 (+ 4,840.000) din, Švica 1,709.000 (— 25.000) frankov, Belgija 1,830.000 (— 14.000) belg, Poljska 16,872.000 (— \}2 tisoč) din, Romunija 6,842.000 (+ 1,655.000) din Madžarska 2,733.000 (— 69.000) din, Bolgarija 959.000 (— 5.000) din. Iz izkaza je razvidno, da se je znatno povečala naša aktivnost v prometu za Nemčijo za 2.74 milij, mark, na drugi strani pa se je zmanjšala naša aktivnost v Češkomoravskem protektoratu za skoraj 15 milij din. Med pasivnimi kliringi se je povečala naša pasivnost v prometu z Italijo za skoraj 5 milij. dine, znatneje se je povečala tudi naša pasivnost v prometu z Romunijo, dočim so se ostali kliringi v pasivnem saldu nekoliko zmanjšali. Koliko prebivalcev ima Nemčija Kakor smo že poročali svoječasno, je bilo dne 17. maja 1939 splošno ljudsko štetje v Nemčiji, tudi že v priključeni Avstriji in na sudelskem ozemlju Sedaj je osrednji nemški statistični urad v Berlinu že zraču-nal provizorične podatke o skupnem številu prebivalstva. Provizorični rezultat! so dali (brez klajpedskega ozemlja) 79.6 milij. navzočega prebivalstva. Če k temu prištejemo še prebivalstvo klajpedskega ozemlja, katero cenijo na 153,000, ima Nemčija 79.8 mil j. prebi-valcev, Nemci prištevajo zraven tudi še 6.8 milij. prebivalcev v protektoratu, tako da ima Velika Nemčija s protektoratom vred okoli 86.6 mili), prebivalcev Od prejšnjih štetij (v Nemčiji je bilo prejšnje štetje 16. junija, v Posarju 25. (unija 1935, v Avstriji 22. marca 1934 in v sudetskem ozemlju 1. decembra) je šte- I Tragedija nesrečnika, ki v svoji hedi Izda svojega tovariža kot je Judci izdal Kristusa. V davni vlogi Viktor Mo Lnglen, prvak ameriškega filma. Danes ob 10., 19. in 2t. uri. KINO SLOGA tel. 27-30 mmmi Poraba deviz od izvoza banka je glede tega izdala naslednjo V zvezi z okrožnico st. 45 z dne 30. julija 1938, s katero je bil sporočen način, kako se vrše plačila v blagovnem prometu s Švico, v smislu sporazuma s šviro, so obveščeni poobl. denarni zavodi, da smejo vse devize, katere prejmejo na račun domačih izvoznikov blaga v Švico, in sicer del, katere morejo svobodno prodajati na naših borzah (za sedaj 5.5%), v bodoče porabljati izključno za plačila na račun domačih uvoznikov blaga iz Švice. V kolikor poobl. zavodi ne bi imeli potrebe za svoje komitente - uvoznike švicarskega blaga, morajo v roku 2 dni preostalo količino deviz s te osnove odstopiti Narodni banki po borznem tečaju. Nova državna sladkorna tvornica. Iz Belgrada poročajo, dn namerava država zgraditi novo tvornico sladkorja. Kot znano. Ima država že dve tvornici: v Belju in na Cukarici pri Belgradu. v Švico. Narodna I vilo prebivalstva naraslo za 3.2 milij. ali za okoli naslednjo okrožnico: 4",;. Največ presežka je dal bivši rajh, kjer je število rojstev zadnja leta znatno naraslo. Število žensk je večie kot moških, vendar je razmerje vedno bolj ugodnejše, ker je število žensk na 1000 moških padlo od 1935 na 1939 od 1.060 na 1.050. Na 1 km'-' površince pride sedaj v Nemčiji 136.4 prebivalca, dočim je pri prejšnjem štetju prebivalstva prišlo le 131. Le Anglija, Holandija, Belgija in Italija imajo več(o gostoto prebivalstva. Poleg Rusije je danes Nemčija največja evropska država. Če pogledamo danes največje države na svetu, vidimo, da imajo naslednje število prebivalstva (obenem s koloniiami, vse v milij.): Anglija 525 24.6% vsega prebivalstva na zemlji; Kitajska 437 (20.4%); Rusna 171 (8.1%); USA 145 (6.8%); Francija 111 (5.2%), Japonska 102 (4.8%); Nemčija 87 (4.1%). Za informacijo navajamo, da jc imela naša država na koncu leta 15.6 milij. prbivalcev. USA 77.3 (64.7), Nemčija (za marec) 133.8 (122.9), Anglija (1. četrtletje) 122.2 (123.0), Francija 87.2 (75.2), Italija (marec) 110.0 (105.1), Japonska (januar) 1715 (162.2), Belgija 76.1 (67.1), Švedska 152 (149) in Poljska 127.0 (114.7). Iz tega pregleda je razvidno, da je industrijska proizvodnja najbolj narasla leto3 v primeri z lanskim letom v Franciji, Belgiji in na Poljskem. Naslednji grafikon nam kaže gibanje svetovne, evropske in ameriške industrijske proizvodnjo od let« 1936 dalje. Zgornja čria pomeni evropsko proizvodnjo, srednja svetovno, spodnja pa severnoameriško. i io ioo --w f---JV• - ------r-m->----- "> .......i "•■»v ..... \ \ i . *♦«• j ........ ..... / .......■ _/ ....... 1 ***,•»* * j ' ' 1 lil In 1 ' 1. —Lj-.i — -U-Ll.. J. I. - » 1 t /, 1936 t«? 193! —* ' - ---------M******* Zvišanje cen v maju Po podatkih Narodne banke je naš indeks cen v maju narastel na 77,3. V aprilu je znašal samo 77.6, lani maja pa 80.1, tako da še nismo dosegli lanskega stanja. (Za podlago služijo cene v letu 1926 kot 100.) Naraščanje indeksa cen od februarja do maja se tudi lani opažen pojav, ki pa je dobil svoj zaključek že z junijem, Vendar je naraščanje razmeroma malenkostno. Gibanje indeks cen v drugih državah nam kažejo naslednji podatki (podlaga so cene v i. 1929 kot 100); maj 1938 april 1939 maj 1939 USA 82.0 80.0 _ Anglija 77.4 74.9 76.3 Francija 104.3 107.7 109.1 Italija 97.5 99.0 99.6 Švica 75.7 75.0 75.8 Švedska 92,9 91.4 92.1 Nemčija 76.8 77.6 _,. Jugoslavija 79.6 76.6 76.8 Iz tega pregleda je razvidno, da je dvig cen v maju po vseh državah zabeležen pojav. Sem ozek, tanek", vitek kakor jelka, a jutri vam predstavil bom debelka. Angleški funt Borze Denar 258.— Dne 20. junija. Nemški čeki <4.30 Nemški čeki so ostali neizpremenjen!, medtem ko je Praga v Zagrebu nekoliko popustila na srednji tečaj 150.25. V Ljubljani in Belgradu je ostal srednji tečaj neizpremenjen na 150. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7,602.669 din, na belgrajski pa 7,449.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,163.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt . , , Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Milan-Trst 100 lir . „ Amsterdam 100 gold. , Rerlin 100 mark . , Bruselj 100 belg . , 206.10— 209.30 116.37— 118.67 4383.62—4443.62 995.00—1605.00 231.85— 234.95 2338.50—2376.50 1770.12—1787.88 748.50— 760.50 Ljubljana — Zasebni kliring: Rerlin 1 marka....... 14.20— 14.40 Praga 100 kron .,,,«, s 148.80— 151.20 Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron .,,«,,, 149.05— 151.45 Soluu 1 drahma •■■!»■ 31.25 blago Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron 148.80— 151.20 Solun 1 drahma . ...... 30.90— 31.60 PREMIJERA Izvanredna, pretresljiva povest 14 kopačev zlata v Avstraliji, ki so si zaželeli žena. Zamisel pol -» Ljubljana, v juniju 1939. Tam za splošno bolnišnico na Zaloški cesti je njihova šola. Pridno se uče; teoretičnega in praktičnega pouka je prav mnogo in učenke morajo delati skoraj da od zore do mraka. Malo jih je še, toda koliko deklet se vsako leto prijavlja, da bi bile rade sprejete v šolo za zaščitne sestre. Danes je pač tako hudo za službe, za primerno nadaljevanje učenja tistih deklet, ki so končala meščansko šolo ali pa več razredov srednje šole. Učiteljišča so za dekleta skoraj da popolnoma zaprta, čakati na konec učenja na vseučilišču ali pa kaki drugi sorodni .visoki šoli pa je tako brezupno: še fantje po končanih pravnih, medicinskih ali filozofskih študijah ne morejo do primerne službe. Kaj bi bilo šele z vsemi našimi dekleti, če se tudi odločijo za poklice, kjer imajo možje v vseh ozirih mnogo prednosti. Ta poklic je še mlad in zelo nov Zato se med nami množi poklic zaščitnih sester. Ta poklic je še v zelo skromnih začetkih; pa samo pri nas, kajti v tujini je ta poklic že zelo razvit in cenjen. Dekleta z opravljeno šolo za zaščitne sestre postanejo po bolnišnicah prave bolniške strežnice, po socialnih in zdravstvenih ustanovah pomočnice uradnih voditeljev in zdravnikov, po družinah pa vzgojiteljice otrok ali pa pomočnice oslabelim materam. Naše socialne razmere vldjub vsej bedi in nizkemu življenjskemu standardu še niso tako razčiščene in preurejene, da bi lahko naše zaščitne sestre nastopile povsod in tako, kakor bi bilo to želeti. Pri nas družinsko življenje še ni tako raz-rvano zaradi zahtev modernega življenja, da bi bilo med nami mnogo mater, ki se ne bi mogle več posvetiti vzgoji otrok. Kar pa je pri nas članov družbe »višjih deset tisoče, pa se ne obračajo na zaščitne sestre našega rodu, ampak kličejo uslužbenke in vzgojiteljice od drugod, da se tako otrok že prav zgodaj odtuji domačim zdravim nazorom in da gleda prav hitro in domišljavo vse iz obrisov svoje »francoščine« ali pa »nemščine«. Zato je pač jasno, da lahko danes naše redke zaščitne sestre največ store samo v socialnem oziru, to je kot pomočnice po socialnih in zdravstvenih ustanovah in kot »leteče« bolniške sestre, ko hite pomagat revnim bolnikom tja, kamor bi nikdo drugi skoraj ne mogel prodreti. Pomoč v nasilni obliki To delo pa je zelo obsežno in prepojeno s čustvi prave samaritanske ljubezni. Tako pripoveduje ena izmed njih naslednjo sličico iz svojega delovanja: Tam daleč v predmestju je mlada zapuščena mati rodila deteta po sedmih mesecih nosečnosti. Še dva dni poprej je mati dvigala težke tovore v nekem podjetju. Čutila je, da se ji je med sunkom nekaj utrgalo v telesu in čez dva dni je prišlo preslabotno dete na svet. V tesni sobici se je na sredi igrala gruča otrok, na trhli postelji ob steni pa je ležala mlada mati, vsa bleda in tresoča se mraza. Slabotnega otroka je tiščala ob sebi, da bi ga vsaj tako nekoliko ogrevala; pri tem pa je štela rahle utripe šibkega srca. Rešiti bi bilo mogoče otroka samo na ta način, da bi ga oddali umetnemu osvetljevanju in ogrevanju. Toda kdo bo plačal, ko še za babico ni sredstev, ker je bila Z helokrajinskega v festivala v Črnomlju Zgoraj: Ženin in nevesta iz Starega trga; oba sta nastopila v starotrškem kolu. — Ob strani: Najmlajša Belokranjica v narodni noši. — Spodaj: Črnomaljsko kolo; v sredi gospa Vera Adlešičeva mati šele dva meseca zavarovana pri bolniški blagajni. Tako je bilo zaščitni sestri prepuščeno, da pomaga s tistimi sredstvi, ki so bila njej na razpolago. Toda ko je drugi dan prišla na dom, otro-čika več ni bilo ob materi: ležalo je v papirnati oblekci na drugi postelji, nad njim je brlela svečka z božičnega drevesca, ostali otroci v sobi pa se zabavajo na ta način, da zažigajo parafin. Samo tolažba je še ostala sestri; zanima se samo še za mlado mater, ki je kmalu nato zopet opravljala težko delo v onem podjetju. Drugekrati pa je treba kar vdirati na pomoč ljudem! Očetje in matere številnih družin morajo ves dan na delo, otroci pa ostanejo po stanovanjih kar sami brez nadzorstva in brez hrane. Včasih pomoč zaščitne sestre še sprejmejo brez godrnjanja, prav pogosto pa slarši tudi surovo odklonijo »tuje vmešavanje« v njihove družinske razmere. Kako hudo pa je kljub temu nato sporočilo, ki pride v zavod: v oni družini so bili otroci sami doma in zgodilo se je, česar se je bilo najbolj bati. Časopis je samo na kratko poročal: smrtna nesreča 18 mesecev starega otroka. Padel je na štedilnik, ki ga je zakurila sestrica, da pogreje za zvečer nekaj hrano. Opekel se je strašno in na mestih do kosti ožgal. Tedeu dni je umiral v bolnišnici. Tudi najrevnejši nočejo pomoči Hude bolezni tarejo posebno tiste, ki so najbolj revni. Revščina pa ima tudi pravico na svobodo, na diskrecijo in na spoštovanje. Pa je naneslo zaščitno sestro v družino, kjer je novorojenček ostal kar še drugi mesec svojega življenja slep. Huda bolezen je strla mater; v nevarnosti niso samo starši, ampak tudi vsi ostali otroci, ki morajo spati v istih posteljah ob njih. Na listek bi bilo treba zapisati kratko: bolniško zdravljenje matere je nujno, prav tako pa je treba ločiti otroke od staršev. Toda 60 vezi, ki jih ni mogoče kar tako rnz-vezati, pa četudi so tako gnile, da jemlje pogled in se plazijo po človeških udih kot gobavost. Življenje je tako kratko iu tako trhlo, kdo ima pravico razčlenjati ude, ki spadajo skupaj. Trpeti skupno bi naj bilo lažje kot pa hirati ločeno, pa četudi obljubljajo zdravniki možnost ozdravljenj. Kot po padcu kamna v globoko brezno, zadoni zato iz takega stanovanja zaščitni sestri v obraz: »Vam nič mar, jaz in moji otroci smo zdravil Jaz ne grem v bolnišnico, ker mi nič ni!« Vse smo si že iznašli, da lahko življenje in njegove zakone ujamemo v svoje pesti in mu narekujemo svojo voljo ali pa obidemo njegovo za-hrbtnost ali pa zlobo. Tehniki so nam iznašli že vsega, celo ozračje lahko prepletemo z raznimi iglami barometrov in termometrov. Sedaj si skušamo tudi svoje socialno stanje preplesti z raznimi mejami, mostovi in plotovi. V to mrežo se sedaj vpletajo tudi naše zaščitne sestre. Mislimo tudi nanje in ne štedimo s sredstvi za njihov obilni in primerni pouki V vročini raits meta. Toda za osveZenje ja zopet najboljll matln bonbon 505 i trto. X PROIZVOD »UNION« ZAGREB Vrh ognjenika sfrčal I km visoko v zrak Poročali smo že, da je začel ognjenik Benjaminov na Aljaski spet bruhati. Njegovi izbruhi so prepodili Indijance in drugo prebivalstvo iz n jih bivališč. Plamen, visok 600 m, ki sc je dvigal iz žrelu, so videli na stotine milj daleč. Po brzojavnem poročilu včerajšnjega dne je začel ognjenik v teh dneh tako bruhati, du se je odkrhnil ves ognjenikov vrh in ga je odneslo en kilometer visoko v ozračje. Prvotno je bil ognjenik, ki neposredno štrli i/, morja, visok 2400 m. Pepelnat dež še zmeraj puda. Najbolje plačana ženska na svetu Da je brez dvoma pri filmu? Pa nil Tu rekord ima gospa R. Green iz Washingtona in nima nič opraviti s filmom. Gospa Green jc predsednica tvornic za steznike v USA. Le zaradi svoje inteligence in močne volje je dobila to mesto, na katero se je povzpela iz prav majhnih prilik. rr Wd.fc#i m s Z nedeljsko slavnosti v Križali pri Tržiču Potapljaški zvon Lionarda da Vincija Slikar, tehnik in prirndnslovco v eni osebi. • (K posebni razstavi v Milanu.) V Milanu so odprli razstavo z imenom »Lio-nardo da Vinci kot iznajditelj«. Razstava nudi priliko, da spoznajo ljudje enega najbistroumnejših in vsestransko darovitih mož, kar jih je sjiloh kdaj živelo na svetu. Lionardo je znan zlasti po svoji slavni sliki »Mona Liza« in pa po njegovi »Zadnji večerji«. Na razstavi pa je videti več ko 200 iz-najditeljevih modelov, ki pričajo, da ta velikan duM ni bil samo mojster barv, marveč tudi prerok moderne tehnike, čigar drzne misli so daleč presegale njegovo dobo in so za več stoletij pohitele v bodočnost. Da moremo presoditi veličino Lionarda da Vincija, ki je bil pač najčudovitejši človek svoje dobe, je treba vedeti, da ni bil samo slikar, kipar in stavbenik, marveč tudi prirodoslovec, tehnik in medicinee, torej tako imenovani univerzalni genij, kakršnih je bilo le malo na svetu. Če presojamo, 420 let po njegovi smrti, modele njegovih iznajdb, se nam dozdeva komaj mogoče, da je ta velikan živel v 15. stoletju. Med številnim mehaničnim orodjem, pripravami in stroji, ki jih je tehnik Lionardo zamislil, in ki so vidni kot modeli ali risbe na razstavi, si oglejmo samo najvažnejše. Lionardo je skonstruiral črpalko, dvigalo za zvonove, stiskalnico, žerjav z jamborom, prižigalno ogledalo, stružnico, navor, sekačo. Iznašel je tako imenovani diferencialni pogon, ki tvori zdaj sestavni del vsakršnega avtomobila, skonstruiral je plavalni pas, potapljaški zvon, ki jo prvi |>red-hodnik sedanjega modernega potapljaškega zvona; dalje letalo, čigar krila more pilot z nogami premikali, da celrt padalo je v rokah tega duhovitega moža že v 15. stoletju zagledalo beli dan! Če Dr. Joža Lovrenčič: »Molodenjko, prašcaj, vv ■ prascaj...« Spominu Joža Abrama ob prvi obletnici njegove smrti Tam pod velikim križem, s katerega izteza Kristus svojo rešnjo roko, da bi dvignil k Sebi vse, ki jih je utrudila teža dneva v Njegovem vinogradu, tam počivaš, Joža, že leto dni. Tih si, ki si bil v življenju samo življenje, glasen,^vesel, šegav, dovtipen in nisi poznal čmernosti, žalosti, neodločnosti, dvoma in kar je še takega, ki dela človeka majhnega. Cvetje na Tvojem grobu govori, da Te obiskujejo mnogi Tvoji, ki bi radi še slišali Tvojo besedo in iz njene vedrosti zajeli močnega upanja, kakršnega daje teran Tvojih rodnih tal in rebula tam nad Pevmo v naših Brdih ... Tudi jaz sem stal ob Tvojem grohu. Težko mi je bilo. Oči so se rosile. >Pej, kaj pa je?...« * Trentarsko glasen si hotel biti v svojem kraškem narečju, ki Ti ga gore niso mogle zabrisati, in še so se ti hotele ustnice razširiti v tisti Tvoj značilni nasmeh, a zamrl je glas in krog uslenjn v obrazu je ostalo samo pričakovanje trpke moške resnosti. »Kaj je, Joža? Veš, doma sem bil. Takrat, ko je prva trava zazelenela ob Tvojem zadnjem domu, sem šel. Tvoj Kras je bil v najlepšem cvetju, Bilje so se kopale v soncu, kakršnega tu ne poznamo, Pevtna je ob Soči bila vsa v življenju češenj in murv in trte, v Gorici so v tihe mesečne noči peli slavci, pri Sveti Luciji na Mostu je bil semenj, Obloke so visoko nad Bačo še čakale toplejšega diha, da bi jablane in tepke zacvetele, v I3ovec in Trento pa nisem mogel... Kako je bilo? Kjer sem bil in kamor sem stopil, sem srečal Tvoj spomin. Povsod živiš, Joža, povsod cveto rože ljubezni, Tebi posvečene. »Naš gospod, o, ngš gospod!...« Vsi, ki so s Tehoj moževali, blagoslavljajo Tvoj spomin in so še vedno iz Tvojega dela močni; matere, ki so Te poslušale, niso pozabile Tvojih naukov in besed: z njimi vzgajajo rod, ki Te ni slišal ali pa je bil še premlad, da bi Te umel; oni pa. ki si jih najbolj ljubil — mladina — rastejo v moč in odločnost... Joža, šel sem z bridko mislijo, da bom sredi najlepše pomladi videl žalostno jesen umiranja, če že ne celo zime smrti, pa me je pozdravljala povsod pomlad, pomlad življenja, ki ga ne more zaustaviti in preprečiti nikako neurje, zakaj ta pomlad življenja je v dušah in srcih. In te duše in srca čakajo še Tvojih besed... »Pej, saj sem Ti pravil, preden sem utihnil pri Tonacu, da sem marsikaj načečkal...« »Napisal, napisal, Joža,« sem ga popravil, ko se mi je zdelo, da ga je moje poročilo udobro-voljilo in da je spet tak, kakršen je bil vedno. »Da, tistih Tvojih besed s papirjev čakajo, da bodo pričevale o Tebi in o rodu, kateremu si živel in delal zanj polnih štirideset let od Bovca preko Trente, Bilj, Oblok in Svete Lucije do Pevme. Saj si popisal, kako si kol bovški kaplan s Krekom ustanavljal društva in govoril na velikih shodih — prvi kolesar v duhovniških goriških vrstah, prvi duhovnik, ki je s cvetom v gumbnici šel preko ozkosrčne tradicije. In kar si snoval v Trenti, je tudi ostalo, biljenska leta z razgibanostjo, ki jo je vzbujala tedaj živahna Gorica, niso bila neplodna, kot »vihar v oblakih« si z višin motril svet v lelih strahote, na Mostu si se boril in mislim, da te junaške dobe na papirjih nisi zamolčal, Pevma z (iorico pa bo vedela marsikaj povedati in se bo spominjala tudi Tvojega klobuka ...« »Pej, srepota, kaj tudi to veš?* so jc namuznil in se potem še široko nasmejal. »Tudi to vem in še marsikaj drugega, Joža, kar živi in bo živelo ter veličalo Tvoj spomin, ki bo prešel v goriški mit o možu, v katerega veri, upanju in ljubezni bo rod ob Soči živel in raste! v nove zarje in bo zameglil že uresničena prerokovanja Tvojega davnega prednika prvega Trentarja Franca Vaclava Lucenpergerja ...« Tako sem stal ob Abramovem grobu in govoril z njim lam pod velikim križem, s katerega izteza Kristus svojo rešnjo roko, da bi dvignil k Sebi vse, ki jih je utrudila teža dneva v Njegovem vinogradu. In ko sem odhajal, sem mu zaklical. kar mu je Krek ob vsakem slovesu z vso milobo zapel: »Molodenjko, praščflj, praščajl...« človek pomisli, da je ista roka, ki je pričarala zagonetni smehljaj »Mone Lize« na platno, zgradila padalo in letalo in vojaško jako zanimive ulrd-be, šele dobi malo vpogleda v vsestranske zmož-nosli Lionardove. Prerok moderne tehnike. Pa to niso bile kake neizgotovljene igračke ali risbe za kratek čas. Vse njegove iznajdbe so na podlagi nenavadno globokega poznanje prirod-nih zakonov. Ker je Lionardo, na primer, spoznal prožnost zraka, si je pravilno razlagal učinek plavalnega pasu, potapljaškega zvona in padala. — Lionardo jo bil listi, ki jc dognal — za tisto dobo — naravnost nemogoče prirodoslovne resnice. Semkaj spada predvsem pravilno pojmovanje sil na poševni ravnini, kakor tudi spoznanje, da je perpeltuim inobile nemogoča stvar, dalje opazovanje valov in ptičjega letanja, o čemer je Lionardo napisni posebno knjigo. Čudovito je bilo znanje velikega umetnika na področju optike in akustiko. A tudi zdravilstvo je Lionardo proučeval, zakaj na stotine anatomskih risb in črtežev, ki so v njegovi zapuščini, so postale važen predmet nazornega materiala za zdravniško vedo. Seveda se je Lionardo predvsem imenoval slikarja, in dasi je malo slik, ki jih je lastnoročno izgotovil, so vendar prav slike proslavile njegovo ime. Mogoče je lepa »Mona Liza«, ki krasi zdaj pariški Louvre, zalo v taki tesni zvezi z umetnikom, ker je imela podoba soproge floren-tinskega plemenilaša, ki jo je mojster tri leta slikal in je sliko nato kot »nedokončano« postavil v kot, imela takšno romantično in pustolovsko zgodbo. Kakor znano, je bila slika iz Louvra že ukradena in se je šele po dolgem romanju vrnila na svoje mesto. Življenjski roman levičarja. Lionardo je bil. kakor mnogo slavnih ljudi, levičar. On je celo pisal z levico — od desne proti levi, in njegovo pisavo je moči brati le z ogledalom. Lionardo, ki jo bil sin preprostega kmečkega deklela, je živel več let na dvoru Ludovica Sforza v Milanu. Šele, ko so vdrli Francozi v te kraje in jo izgubil oblast la vojvodski mecen Lionarda, se je lela 1499 Lionardo izselil iz Milana in šel v Florenco, kjer je nastala njegova »Mona Liza'. Svoja poslednja lela je Lionardo preživel kot gost kralja Franca L na francoskem gradu Clotiv pri Amhoisu. — Stoletja so minila, preden so se uresničila tehniška videnja tega mojstra. Dandanašnji so padalo in letalo, kakor tudi žerjav in diferencialni pogon nekaj vsakdanjega. Zalo smo na tehnika in iznajditelja, tudi pozabili, in prav malo ljudi jo, ki bi vedeli, da je vprav Lionardo sestavil prvi potapljaški zvon. čigar pomen je zlasti v teb dneh, o priliki nedavnih hudih nezgod podmornic, znan vsemu svetu. Vojna v ženski kaznilnici Seveda sc jc to zgodilo v Ameriki! — V jctnišnici l.ansing v Knnsnsu so so uprle ženske jetnico, ker jim jc jclniška uprava prepovedalu oblačiti sc v svileno perilo. Jetnico so lako razsajale, da so jih šolo s plinom za sol/on jc ukrotili. Ravnatel j je Bil primoran, da jc vprašal svoje oblasti, ali nnj jctnicam vendarle dovoli nošnjo svilenega perila. Kaj so oblasti odgovorile, še ni znano. ie ttoioce Koledar Sreda, 2f. junija: Alojzij (Vekoslav), spozn. Četrtek, 22. junija: Ahacij, mučenec; Pavlin o časopisju. — Ljubljanska drama v Murski Soboti. V četrtek zvečer gostuje v Murski Soboti ljubljanska drama s Sominovo dramo »Atentat« z go. Danilovo in Levarjem v glavni vlogi. Gostovanje drame je bilo že lani velik dogodek za Mursko Soboto, in je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano Letos je obisk omogočen tudi ljubiteljem drame ob železniški progi od Ormoža in Ljutomera, ker imajo za povratek na razpolago polnočni vlak iz Murske Sobote. — Izlet na Sv. Višarje, Gorico in Sv. Goro. Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi v dneh 15., 16. in 17. julija t. 1. izlet na Sv. Višarje, Sv. Goro, Gorico z okolico, na soška bojišča, Sv Mihel in Trst. Prijave za ta izlet sprejema do 30. junija t. 1. Točnejša pojasnila se dobe v pisarni Z. B. Ljubljana, Masarykova cesta, hotel Miklič-Metropol. — Uspejo zborovanie mladine MJRZ v Ljutomeru. Zelo uspelo zborovanje, združeno z občnim zborom, je imela okrajna MJRZ v nedeljo. Zborovanje je bilo v Katoliškem domu. Prosvetno dvorano je kljub slabemu vremenu napolnilo zastopstvo desetih krajevnih organizacij. Zborovanju je prisostvoval v družbi načelnika ojcrja. glavarstva tudi g. minister Snoj, ki je podal zanimivo poročilo o splošnem političnem položaju, ter žel tople ovacijc. Zborovanje je po,zdravil tudi zastopnik banovinsko MJRZ g. Pirih Milko. Za njim je govoril še g. Stane Golob iz Ljubljane, ki je podal nekoliko važnih smernic za bodoče delo organizacije. Po govorih so bile v najlepši medsebojni slogi volitve odbora, pri katerih je bil soglasno ponovno izvoljen prejšnji dbor. Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke g. predsedniku senata dr. A. Korošcu in g, min. predsedniku Dragiši Cvetkoviču ter so bile izražene tople ovacije našemu kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, našemu narodnemu voditelju itd. Nedeljsko zborovanje naše MJRZ je pokazalo, kako temeljito se zaveda naša mladina ob naši severni meji nalog, katere kot zavedna slovenska in jugoslovanska mladina ima; dokazalo je pa tudi, da ie ravno ona tisti živi mejnik — nepremagljivo strnjen okoli našega narodnega voditelja dr. Korošca in na katerega sta lahko ponosna narod in država. — Razpisano cestarske službe. Razpisana je služba cestarja pri okrajnem cestnem odboru v Ormožu za progo na banov, cesti št. 1/24 Ormož— Kamenščak — Ljutomer — Gor. Radgona od km 5.500 do 700 in na banovinski cesti št. 11/349 Ivanjkovci—Radomerščak—Ljutomer od km O.OO do km 3.695. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10,— din kolkovane prošnje, opremlje- JCaj $KGMJUt&t Sedaj, v začetku poletnih dni je čas, da vas, gospod urednik, vprašam, kaj je koedukacija. Ali ste že kdaj slišali to besedo? Ni treba slišali besede, pojdite mnlo v življenje, pa si boste takoj na jasnem. Koedukacija je na primer, če pri telovadnem nastopu pri isti vaji nastopijo fantje in dekleta. Koedukacija je, če se fantje in dekleta skupaj vadijo za telovadne prireditve. Koedukacija je, ako v šolo hodijo v isti razred dijaki in dijakinje. Koedukacija je, kadar fantje in dekleta skupaj jedo, se skupaj kopljejo, se skupaj učijo, skupaj delajo, skupaj potujejo, se skupaj zabavajo itd. Itecimo, da imate prav, da vse to vendar ni nič hudega. Zakaj pa Cerkev in papeži pred koedukacijo svarijo in jo odklanjajo? Pa tudi pameten človek ve, da je s temi stvarmi treba postopati zelo previdno. Pravite, da je v družini stalna koedukacija in da je to prej dobro kakor slabo. Resnično. Toda povsod, kjer ni mogoče, ohraniti družinskega duha in kontrole ter individualnega vplivanja, povsod more koedukacija kmalu postati zelo'nevarna zadeva, posebno v letih doraščanja funtov in deklet. Ali mislite, da je mogoče na šoli, ki ima daleč nad tisoč dijakov in dijakinj, imeti tako točno kontrolo in tako vestno vzgojo posameznika, kakor v družiniP Zato pa je skrb države, ki zahteva nemešane srednje šole, kjer je to količkaj mogoče povsem pravilna. Tudi je pravilna skrb francoskih škofov, ki so prepovedali vse skupne telovadne nastope fantov in deklet. Razumljiva je tudi skrb staršev za fanta ali za dekle, ki se podaja v nenadzirano mešano družbo. Življenje pač pQoi(,j,c čudno nevarno. Bndimo zato pametni in nepotrebno koedukacijo odpravimo, kjer pa nc gre drugače, pazimo vsi, da bo vse prav. ne s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 15. julija 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Ormožu. — Dalje 60 razpisane tri cestarske službe pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru tri službena mesta banovin-skih cestarjev in sicer: 1. na banovinski cesti II. reda štev. 219 Sv Lenart—Ščavnica—Cmurek, odsek od kin 12.500 do km 18.306; 2. na banovinski cesti II reda štev. 221 Malna—Sv. Jakob — zveza z ban. ce6to L reda štev. 23, odsek od km 4.500 do km 9.036 in 3. na banovinski cesti II. reda štev. 272 Slov. Bistrica—Sv. Martin na Pohonju, odsek od km 0.000 do km 4.000. Lastnoročno pisane prošnje, je vložiti najkasneje do 15. julija 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii, Kraljevi dvorni dobavitelj DROGERIJ A GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5, — Uvedba brzojavno in telefonske službe pri pošti Vodice nad Ljubljana. Dne 6. junija t. 1. je bila pri pošti Vodice nad Ljubljano uvedena brzojavna in telefonska služba. — Da bosto stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Kolesarski dan bo danes, v sredo, v Murski Soboli. Kolesarji iz vsega Prekmurja so organizirali skupen obisk »Prekmurskega tedna«, kjer bodo sodelovali pri nagradnem žrebanju. Vsak udeleženec bo namreč pripuščen k žrebanju lepih nagrad, biciklov in sestavnih delov. — Izlet h konjskim dirkam v Št. Jernej na Dolenjskem, katere bodo dne 29. junija t. 1. priredi tujskoprometna zveza. Prijave in sporedi v veeh biljetarnah Putnik-a. — Avtobusni izlet v Gorico, Trst, Benetke 27. do 29. junija in v Dolomite 15 do 19. julija. Prijavite se takoj v Izletni pisarni 0. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. — Pri zaprtju, motnjah v preDavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice. po> cbižavi ■nnnriwiinnainauum!imi]nii0mniiHifl!mii^^ DJi^nniiunntniuBnmniiuiinTrnamtiimmuini^^ * Medved v kletki odgriznil dečku roko. V zagrebški živalski vrt je v ponedeljek okoli poldneva prišel s šolskimi otroki 9 letni Boris Ga-lekovič. Dečko se je radoveden približal kletki, kjer je godrnjal velik medved, ter mu pomolil v kletko roko. Medved je roko zagrabil ter mu jo odgriznil. Deček je strašno zakričal ter .omedlel. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je njegov položaj zelo nevaren. * V župnišče v Stenjevcu pri Zagrebu so vlomili neznani vlomilci v noči od nedelje na ponedeljek. Vlomilci so prekopali zid, da so mogli v hišo, kjer so pobrali 8000 din denarja, ki pa je bil last krajevne hranilne zadruge. * Zagrebški šoferji taksijev dobe uniforme. Po tujezemskem zgledu so zagrebški šoferji avto-taksijev sklenili poslej nositi enotne uniforme, ki jih je njihova skupna anketa že sprejela. Šoferji bodo imeli poleti obleko iz sivo zelenkastega im-pregniranega platna z modrim ovratnikom ter takim robom na rokavih in žepih. Tudi letna čepica bo iz takega blaga. Pozimi bo obleka in čepica iz temno modrega sukna. Šoferji bodo imeli na prsih tablico s svojo številko, da si bo gost laže zapomnil številko voza. Banska uprava je v tem smislu v sporazumu s šoferji pripravila nov pravilnik. Ta zagrebška novost pride že letos v veljavo. * Morskega volka so zapazili pod Dubcem blizu Dubrovnika, zaradi česar luška kapitanija v Dubrovniku opozarja ljudi, naj ne plavajo predaleč od obale. Poleg tega je tudi prepovedano zasebnikom tujce v čolnih voziti na široko morje h kopanju. * Branjevci stavkajo v Mitrovici. V Sremski Mitrovici že 4 dni stavkajo branjevci na trgu. Njihova stavka je protest zoper policijsko odredbo, po kateri branjevci od 5 do 9 zjutraj ne smejo od kmetov kupovati prinesenih pridelkov. Branjevci pravijo, da do 5 zjutraj skoraj nič kmetov ne pride na trg, zaradi česar ne morejo nakupiti svojih zalog. Ker se policija ni udala, so branjevci začeli stavkati. * Najstarejše hrvatsko gasilsko društvo je v Varaždinu. Menda je sploh najstarejše gasilsko društvo na vsem Balkanu. Letos obhaja namreč 75 letnico svojega obstoja. To veliko slavnost bo obhajalo društvo dne 8. in 9. julija. Tega dne bo prišlo v Varaždin na tisoče gasilcev iz vse države, zlasti pa iz Hrvatske. Slavnost bo kajpada imela popolnoma narodni, hrvatski značaj, ker so hrvatska gasilska društva že od nekdaj bila odločne narodne organizacije. Medtem ko bo slavnost prvega dne bolj v domačem krogu varaždinskib gasilcev samih, bo drugi dan v Varaždinu slavnostna seja zagrebške gasilske zajednice, nato sv. maša pod milim nebom, govori izpred mestne hiše in slovesen mimohod. Na slavnost pride tudi predsednik slovanske gasilske zveze dr. Kodre ter starešina vseh gasilskih zajednic. Na slavnost bo povabljen tudi častni član društva gosp. dr. Maček. ♦ Novi nalivi in povodnji na Hrvatskem. Iz raznih krajev Hrvatske, tako na primer iz Brč-kega in od drugod poročajo hrvatslti listi o novih povodnjih. Vode, ki se sedaj pri nas počasi odtekajo, na Hrvatskem naraščajo, zlasti, ker Be tudi tam vrste nalivi skoraj vsak dan. V občini Gorica pri Brčkem je pod vodo več kot polovico zemlje. Podobno so prizadete tudi druge vasi. Iz Slavonske Požege poročajo, da jo tam pod vodo mnogo njiv, s katerih voda šo mesec dni ne bo odtekla, tako da ljudje tudi tam letos ne bodo nič pridelali. Tam je prizadetih 27.000 ljudi s 6500 kmetijami. — Škodo, ki je po zadnji povodnji nastala pri Koprivnici, sedaj cenijo. Trajalo pa bo to delo dolgo, ker gre škoda v milijone. — Tako poročajo zagrebški listi. * Elektrifikacija občine Netrctič pri Karlovcu. V tej zadevi je hrvatska Gospodarska sloga imela v imenovani občini v nedeljo svoj sestanek, kjer je bilo sklenjeno najeti občinsko posojilo ter izvesti elektrifikacijo. Izvoljen je bil tako delovni odbor. V častnem odboru pa so med drugimi poslanec dr. Ivan Subašič ter posestnika pl. Slado-vič in baron Zdenko Turkovič. Elektrifikacija se začne čim prej. Sestanek je obsodil poskuse, da bi to izvedel tuji kapital. Praznik 30 letnice litijskega prosvetnega društva Litija, 19. junija. Skozi prijazno Litijo, ki je bila vsa praznična in v zastavah, se je v nedeljo dopoldne razvil ob zvokih rakovniške godbe veličasten sprevod naše mladine v pestrih krojih. Na čelu sprevoda je bila konjenica slovenskih fantov, za njo pa strumna četa slovenskih fantov in deklet, mladcev in naraščaja. Mladina je z bučnim vzklikanjem odzdrav-ljala ogromni množici gledalcev. Na trgu se je na ves sprevod vsul dež rož in zelenja in vzkliiianja našim voditeljem in kraljevskemu domu ni bilo ne konca ne kraja. Po sprevodu je bila na novo zgrajenem telo-vadišču sveta maša; katero je daroval domači župnik, spremljalo pa jo je ljudsko petje. Dekan Gornik je v cerkvenem govoru krasno razložil pomen, ki jo ima vzgoja telesa na dušo. Po govoru je župnik Lovšin novo telovadišče blagoslovil. Nato pa se je začelo javno zborovanje, ki ga je s pozdravnim govorom začel društveni predsednik Mahkovec, ki je v prvi vrsti pozdravil urednika Terseglava, kateri je bil pred 30 leti ob rojstvu društva tudi govornik na ustanovnem občnem zboru. Dalje je pozdravil okrajnega glavarja dr. Gregorina, dekana Gornika, župana Lebingerja in druge goste, za tem pa je dal besedo uredniku Terseglavu, ki je vse zborovalce s klenimi besedami navduševal za ljubezen do lepega slovenskega jezika, za ljubezen do domače grude in za življenje po lepih krščanskih vzorih. — Vsa množica je govornika večkrat prekinila z burnim odobravanjem. S tem je bila tudi dopoldanska slovesnost končana. Popoldne po slovesnih litanijah je bil nad vse posrečen telovadni nastop naše mladine, ki je tokrat prvič v Litiji pokazala, kaj zmore pridno in vztrajno delo. Po telovadbi je nagovoril mladino poslanec dr. L a v r i č in predsednik podzveze dr. Blatnik, ki je končal svoj govor z izjavo vdanosti naše mladine do slovenske domovine in države. Godba je nato odigrala državno himno in hiinno slovenskih fantov. Po polurnem odmoru se je nato začela tombola, ki se je je udeležilo vseh 3000 zborovalcev. Sreča je naklonila prva dva dobitka, par volov in krasno opravo, našima vrlima prosvetnima delavcema Benotu Ti-čarju in Kvaterniku, kar je vzelo vse občinstvo z največjim veseljem in odobravanjem na znanje. Po tomboli se je začela prosta zabava, ki jo je poživljala godba in petje naših vrlih prosvetnih pevcev. Šele o mraku pa se je mladina vsa vesela po tako uspeli slovesnosti razšla na svoje domove. Ne bi bilo pa prav, če se ne bi ob tej priliki spomnili tudi tistih tihih in požrtvovalnih prosvetnih delavcev, ki jih sicer ni videti na javnih nastopih in častnih tribunah, brez katerih pa bi danes po 30 letih obstoja društva gotovo ne stal sredi Litije ponosni Ljudski dom in brez katerih tudi ne bi bilo zgrajeno najlepše telovadišče vsega Zasavja. Zato se pa Vam mojster Ljubljana, 21. junija Gledališče Zaradi gostovanje ljubljanske opere v Trstu ostane opera ta teden zaprta. Prihodnji teden bodo predstave od ponedeljka do petka. Vrstni red objavimo prihodnje dni, vendar pa že danes opozarjamo, da bodo imeli abonenti reda Sreda 6Vojo predstavo v ponedeljek, dne 26. t. m., v torek 27. t. m. bo gostoval Christy Solari v »Traviati«, predstava bo v dobrodelni namen po želji slavnega gosta samega. V sredo na Vidov dan bo slavnostna predstava »Borisa Godunova«, obenem bo tudi to spominska proslava v počastitev sladate-lja Borisa Musorgskega. Na praznik v četrtek bo gledališče zaprto, v petek 30, t. m, pa bo predstava za red Četrtek. Radio Ljubljana Sreda. 21. junija: 12 Mandoline ln talalajke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Radijski šramel — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Tujski promet in šolska mladina, poučna igra (A. Adamič), izvajajo člani rad. igr. družine — 18.40 Kulturna 6li smo izbirali svile in ko jih boste videli nam boste ™ > priznali, da smo dobro izbrali. Barve, vzorce in ra g kakovost po Vašem okusu dobite res poceni prt 3 g BRATA VLAJ, Vl/olfova 5 S A8A8A8A8A8A8A8ABA8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A0A8A8AB 1 Pogrešajo od nedeljo 18. t. m. posestnika Škrlja Ivana, Tržaška cesta 137. Oblečen je bil v temnosivo obleko, klobuk temnosiv s črnim trakom, čevlje z elastiko, srajco sivo s črno pentljo za vratom. Če bi kda kaj zvedel ali ga kje našel, je naprošen, da proti nagradi obvesti družino na Tržaški cesti 137 — Ljubljana. 1 Ljubljanski pevci vseh zborov bomo imeli skupno vajo za Kongres Kristusa Kralja zopet danes v sredo zvečer ob 8 v Rokodelskem domu Komenskega ulici. Vsi prav lepo vabljeni. Naša naloga pri slovesni maši je nad vse važna, zato povabite vse znane pevce in pevke, da bo naš nastop dostojen — mogočen. — Pevovodija. 1 Strel na avtomobil. V nedeljo 18. junija je bil na Brezovici pri Ljubljani prosvetni tabor ob priliki 35-letnice Prosvetnega društva. Ob tej priliki jo na poj>oldanskem telovadnem nastopu nastopila tudi vrsta mednarodnih telovadcev. Zvečer po telovadbi je nekatere udeležence peljal z avtomobilom št. 2286 g. Pavlovčič, ki je bil oblečen v narodno nošo, v Ljubljano na kolodvor, in to točno ob pol 9 zvečer. V neposredni bližini glavne policije na Bleiweisovi cesti pa je nekdo ustrelil na avtomobil ter s strelom preluknjal močno steklo v izmeri 6 mm izstrelka. Vljudno naprošamo pasante, ki so bili ob določenem času v bližini glavne policije in čuli strel, da to sporočijo »Foto atelje J. Pavlovčič«, Ljubljana, Poljanska cesta. 1 Zadruge državnih nameščencev v Ljubljani bodo imele v četrtek 22. junija ob 7 zvečer v dvorani glasbenega društva »Sloga« v Pražakovi ulici zadružno proslavo. Na slovesnosti bodo pevske in glasbene točke, sodelovala bo tudi godba »Sloga«. Posebno lepi pa bodo spevi in arije iz raznih oper, ki jih bodo zapeli dobri pevci in pevke. 1 Predrzen tat jc odnesel kolo iz zaklenjenega dvorišča. V noči od petka na soboto je nekdo odnesel z dvorišča šoferske šole Gabršček v Kolodvorski ulici kolo znamke »Super Siker«, ki je bilo dobro opremljeno in last strojnega ključavničarja Romana Ujčiča. Ključavničar trpi 1500 dinarjev škode. 1 V Ljubljanico je padla. Včeraj jiopoldne ob pol 1 je padlo v bližini Zmajskega mostu v strugo Ljubljanice 20-letno dekle. Takoj se jo nabralo nekaj radovednežev, ki so ojiazovali nesrečo, nekdo je obvestil celo reševalce. K sreči voda ni bila pregloboka, jx>d Zmajskim mostom pa je k 6reči ob betonskem zidu železna lestev, po kateri je j)onesrečenka sama vsa mokra zlezla zojiet na suho. Reševalci, ki so prišli na pomoč, pa niso imeli nobenega dela. 1 Zločin ali samomor? Včeraj dofioldne sta na sprehodu na Golovcu našli dve dijakinji obe-šenca, ki jo visel na drevesu. Hitro sta obvestili policijsko stražnico na Dolenjski cesti. Stražnik je odšel z njima in je našel v Golovcu v bregu nnd trgovino Jelačin 20 do 22 let starega obe-šenca, ki je bil skoraj še gorak. Kmalu je prišla na mesto tudi policijska komisija, v kateri je bil policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kete. Komisija je ugotovila po legitimaciji, ki jo je imel obešenec pri sebi, da je obešenec sin železniškega uradnika Štefana Luketiča iz Nove Gradiške. Ni še jasno, ali je Luketič Mile napravil samoumor, ali pa je bil žrtev zločina. Njegovo trujilo so prepeljali v mrtvašnico ljubljanske bolnišnice, kjer bo obducirano. 1 Kolesarska brozvestnost in neprevidnost žo vsak dan stresa vizitke po cestah, pri čemer so tisti pešci, ki jih pobirajo, večinoma nedolžno žrtve. Tako je 7-letni Stanko Klemen, sin železniškega kretnika iz Trbovelj bil jirepeljan v ljubljansko bolnišnico, ker ga je v Retju pri Trbovljah podrl neznan kolesar. Pri padcu si je mali Stanko zlomil ključnico. 1 Usnje, pasovo za dame in gospode pri Erjavec, Ljubljana, Stari trg. I Izredno lepo češnje hrustavke za vlaganje kilogram din 4.50 Fr. Kham, Kongresni trg 8. MARIBOR Dela v mariborskem gradu Maribor, 20. junija. Živahno se Mariborčani zanimajo za stanje del v mestnem gradu. Saj se že iz tega, kar se vidi na zunaj, lahko sklepa, da bo postal grad za Maribor posebna atrakcija, s kakršno se ne bo moglo ponašati pač nobeno drugo mesto v naši državi. Ko bi pa dobili vpogled v vsa dela v notranjosti, bi bili pa še bolj o tem prepričani. V gradu se dela s polno paro, v kleti, v mednadstropju in v prvem nadstropju, poleg tega pa še na dvorišču in na ureditvi prostora pred gradom ob Grajski ulici. Grajsko ulico so začeli včeraj tlakovati z granitnimi kockami ter bo to delo do Gregorčičeve ulice kmalu končano. Hodnik ob gradu pa se bo tlakoval najbrž z drobnimi prodniki, kakor je tlakovan sedaj vhod k stopnišču. Zelo velikopotezno se obnavlja in preureja Grajska klet ter se ta dela že bližajo zaključku. Grajska klet je dobila povsem novo podobo. Glavni prostori bodo obstojali iz dveh dvoran, ker so že odstranjene vmesne stene, ki so ločile prejšnjo prvo dvorano od točilnice. Oboje tvori sedaj samo en prostor, iz katerega vodijo na desni strani — kjer so bila prej stranišča — stopnice na grajski restavracijski vrt, na levi strani pa k novim, moderno in higiensko urejenim straniščem. Dohod v Grajsko klet iz Grajske ulice je izpreme-njen, tako da bo druga restavracijska dvorana čisto za sebe oddeljena. Preureja se tudi kuhinja, ki dobi posebne prostore, jedilne shrambe in pri-točno klet ter drvarnico. Nad prostorom, kjer so bila prejšnja stranišča, je bilo treba napraviti nov obok, ker prejšnji ni bil v skladu s križnimi svodi. Uredila se bo tudi nova garderoba v prejšnji »kapelici«. Pravi biser grajskega muzeja bo velika dvorana v mednadstropju. V tem ogromnem, s stebri in križnimi svodi prepletenem prostoru bo arheološki oddelek, ki se že ureja po posebnem načrtu ter se pri tem poskušajo vitrine in inven-tarni material, v katerega pridejo razstavni predmeti. Za ta material je treba določiti obliko in barvo, da ho v skladu z vsem prostorom. Po originalni zamisli prof. Baša se vzidajo v zid in v stebre razni rimski ostanki, kipi, napisne plošče in pa rekonstruirane rimske freske. Je to izredno posrečen poskus, da se ti spomeniki povežejo z arhitekturo prostora, pa se že sedaj pri prvih začetkih lahko reče, da je zamisel izredno dobra. Poleg meduadstropja se ureja tudi ves severni Planinska dolina kakor jezero Voda je v ponedeljek še naraščala - čim bolj regulirajo odtoke drugod, tem več povodnji je pri nas Planina, 19. junija. Planinska dolina jo od srede že vsa pod vodo. Kaj takega še stari ljudje ne pomnijo, da bi sredi poletja bila taka povodenj. Voda do danes še vedno prihaja in danes zopet dežuje. Ljudje z žalostjo gledajo svoja opusto-šena polja in travnike, ki so vsa pod vodo. Najbolj prizadeti sta vasi Laze in Grčerevec, kjer jim je že prva povodenj uničila vso saditev krompirja in koruze. Ko se je voda odtekla, so ponovno sadili. Sedaj jim je pa še to uničeno. Prav tako bo uničena letošnja krma za živino. Ljudje že sedaj nimajo s čim krmiti živino. Če ne lio nehalo deževati, bodo prisiljeni živino prodati. Prebivalstvo se s strahom vprašuje, kaj bo, ko bo vse uničeno? Vendar ljudje zaupajo v oblasti, da jim bodo v pravem času priskočile na pomoč, ki je za to dolino nujno potrebna. Pozivamo oblasti, da začno že enkrat temeljito čistiti požiralnike. Na Cerkniškem jezeru vedno regulirajo, prav tako na Pivki, da se jim voda hitro odteče, zaradi tega pa imamo v naši dolini vedno Hujše povodnji. Znto bi bil znrtnji ?ns., da bi se na odločujočih mestih za to važno zadevo zavzeli. parter, kjer bodo pisarne, skladišče, urejevalnica in stanovanje hišnika. V prvem nadstropju pa so se delavci sedaj nastanili v veliki grajski dvorani, ki jo čistijo. Odstranili so prejšnji lesen pod, pod katerim je bilo več vagonov ugaskov in opeke, kar so že izvozili iz gradu. Pod vsem tem pa se je prikazal na svello krasen tlak iz marmornih plošč. Ta tlak bodo zbrusili in zgladili, da dobi potreben lesk. Konec julija pa bo začel z restavracijo krasnih fresk v tej dvorani znani restavrator Matej Sternen. Pripravlja se tudi čiščenje kamenitih kipov in ograje na stopniščih ter sploh vse plastike v gradu. Vse to je bilo v pretečenem stoletju prebarvano z oljnato barvo, ki je bila potem še nekajkrat obnovljena, tako da je na kameniti podlagi več centimetrov debel sloj sive barve. Tovarna Zlatorog je izdelala posebno tekočino iz luga, sode, stearina in drugih kemikalij, s katero se da ta barva z lahkoto odstraniti, tako da bo prišel kamen, iz katerega so vsi kipi in ograja, do polne veljave. ♦ m Opozorilo splavarjem in čolnarjem na Dravi. Poveljstvo pontonirskega bataljona v Ptuju sporoča, da so 6e pričele vsakoletne vaje ponto-nirjev na Dravi pri Ptuju. Vaje se vršijo na prostoru 1 km nad cestnim mostom ter 1.5 km pod železniškim mostom. Da se ne bi pripetile nesreče, 6e opozarjajo splavarji in čolnarji, da 6e vršijo vaje vsak dan od 6 do 11.30 ter od 15 do 18.30 in ponoči med 20 in 24. V tem času ne more nihče ploviti po Dravi na označenem prostoru. Vsi splavarji in čolnarji se moraja ustaviti najmanj 2 km nad cestnim mostom, v višini gostilne D. Simonič. Pontonirski bataljon bo postavil vsak dan 1200 m nad ptujskim cestnim mostom na levem bregu reke stražo, ki bo opozarjala splavarje na pristanek, podnevi z veliko signalno ploščo, ponoči pa z rdečo svetilko. Takšna plošča bo ob času vaje tudi na desnem bregu reke. Vsi splavarji in čolnarji morajo takoj pristati, čim opazijo signalno ploščo. Splavi in čo,lnarji naj izkoristijo čas med 11.30 in 15 ter od polnoči do 6 zjutraj za prehod skozi Ptuj, V nekaterih časih pa bo prehod po Dravi sploh zaprt tudi preko poldneva in V6o noč, kadar se bo postavljal pontonski most jjreko Drave. Splavarji in čolnarji bodo v polni meri tudi materijalno odgovorni, če se pripeti kakšna nesreča pri trčenju splavov z mostom, m Stanovanja za udelcžence angleškega tečaja. Mestni turistični urad objavlja: Meseca julija se vrše v Mariboru počitniški tečaji za angleščino v priredbi Društva prijateljev angleškega jezika in kulture. Tečaja se udeleži 20 do 30 angleških visokošolccv ter naši dijaki in drugi interesenti, Potrebno jc veliko število sob za stanovanja tečajnikov Vljudno prosimo vse one, ki zamorejo proti primerni odškodnini oddati enoposteljne ali dveposteljne sabe (po možnosti blizu parka, Vesne ali Dijaškega doma), da to čimprej prijavijo v dopoldanskih urah v Mestnem turističnem uradu na Slomškovem trgu 11, pritličje. m Mariborskim in okoliškim odsekom. Danes ob 7 zvečer vaja za rajalni pohod na Stadionu SK Železničarja. Obvezno za vse. Vsi in točno! m Vlomilec v pasti. Stražnik je ponoči ob pol 11 na svojem obhodu zapazil v Trstcnjakovi ulici na bufetu Irme Ločnik razbito šipo. Takoj je videl, da zadeva ni v redu, pa je zastražil vrata, nekega pasanta pa jc poslal na stražnico po pomoč. Ko 60 prišli stražniki, ki so privedli s seboj tudi lastnico bufeta, so odprli vrata. V lokalu so našli pod pultom skritega 16 letnega Ivana Kor-parja s Meljskega hriba. V košari jc imel raznovrstne jestvine, iz predala pa jc zmaknil več drobiža. Krapar je priznal, da je vlomil, povedal pa je, da je večji del plena že podal skozi okno tovarišema, ki sta ga čakala zunaj bufeta, pri prihodu stražnika pa sta pobegnila. m Zanimiva odkritja v šempeterskl cerkvi. V nedeljo 6e je mudil v Št, Petru pri Mariboru univ. profesor dr. Štele. V tamošnji župnijski cerkvi je o.dkril, da sta dve veliki oljnati oltarni sliki deli znanega slovenskega slikarja Mencingerja ier predstavljata veliko vrednost. m Mladina beži od doma. Sedaj, ko se bliža konec šole, nastopa tudi čas, ko izginjajo slabi šolarji iz strahu pred posledicami slabega spričevala o,d doma. Policiji je bil včeraj javljcn tak beg 10 letnega Franca Korena, ki stanuje pri starših v občinski hiši v Pregljevi ulici. Fantek je odšel v šolo, domov pa ga ni več bilo ter se oči-vidno potepa po mestu. m Zveza Maistrovih borcev obvešča člane, da se vrši v nedeljo, 25. junija v gostilni tovariša Resnika v Sv. Jurju ob Pesnici prireditev tamoš-njega odseka ZMB 6 tombolo, katere dobiček jc namenjen za podpora revnih članov. Prevoz se vrši iz Maribora ob 14 z avtobusi, voznina tja in nazaj 6 din za osebo. Udeleženci iz Maribora naj 6e prijavijo za avtobusno vožnja v pisarni ZMB v Narodnem do,mu, kjer je treba takoj plačati tudi voznino. Istotam se dobe tudi iombolske karte pa 3 din. m Iz sodne službe. Premeščen je kanclist Anton Sorec od okr. sodišča v Ljutomeru k drž. pravdništvu v Mariboru. m Ukradenih 50 mark v čevlju. V Dobji vasi tik nemške meje je orožniška patrulja zasačila štiri moške, ki so nameravali skrivaj čez meja v Nemčijo, da bi tam dobili delo. Moški so sc nekaj časa izvijali, nazadnje pa je le eden med njimi, neki Luka Zonta prijavil, da mu jc zmanjkalo 50 nemških mark, ki jih je imel pri sebi v posclski knjižici. Orožniki so nato vse tri njegove tovariše preiskali, pa so našli pri Francu Pungerčarju iz Trebelnega na Dolenjskem v čevlju skrit bankovec za 50 mark, katerega je izmaknil svojemu tovarišu, Pungcrčarja so aretirali ter oddali sodišču, ostale tri pa so izpustili. Za 6000 din olja pokradel Maribor, 20. junija. Mariborski tovarnar olja Ivan Hochmtlller v Taborski ulici štev. 7 žo delj časa opaža, da mu zginja iz tovarne bučno olje. Tako mu je tudi v predpretekli noči izginila kanta 20 kg bučnega olja v vrednosti 230 din. Hochmliller je že dalj časa opazoval svojega delavca Furmana, kako pi-jančuje, kar z njegovo plačo ne bi bilo mogoče, in ga osumil, da krade olje ter ga prodaja, vendar ga pri tatvini ni mogel nikoli zasačiti. Nocoj pa je g. HochmOller vso noč stražil ter jo ob pol 4 zjutraj videl Furmana, kako je prišel v tovarno, kjer je iz smetišnice vzel kanto, napolnjeno z oljem; v tovarno pa je prišel s ponarejenim ključem. Hochmiiller je ugotovil, da 11111 je v zadnjih dveh letih Furman jiokradel olja v vrednosti nad 6000 din. Furmana so aretirali ter je na policiji priznal, da je prodajal olje raznim gostilničarjem po 10 din liter. Po končanem zasliševanju bo policija Furmana oddala sodišču. Dvojni roparski umor v Medlogu pri Celju Neznani roparji so umorili gostilničarja Ocvirka in njegovo ženo Celje, 20. junija 1939. Roparski napadi, vlomi itd. se v zadnjem času v Celju in v okolici kar vrsle. Pred kratkim smo ]>oročali o roparskem napadu pri Romovih na Polulah, v viničarijo celjskega trgovca Aniona Negra v Košnici in o vlomu v trgovino Ivana Cydriha na Mariborski cesti. Davi pa je Celjane znova vznemirila in pretresla grozna vest o novem roparskem napadu na 47 letnega gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo 421etno ženo Rozalpjo, ki sta imela v najemu gostilno pri Levškem mostu v Medlogu. Gostilna, katero je imel v najemu Ocvirk Anton, stoji na samoti. Zvečer je sedel v gostilni zadnji gost Veselak. Okrog 9 je prišla domov Julijana Terčič, to je 20 letna rejenka rajnega Ocvirka in njegove žene. Ko je v kuhinji pove-čenjala, se jc Veselak Franc poslovil, Julijana se jo spravila k počitku na skedenj, kamor jo jo gospodinja kot običajno zaklenila. Julijana je poprej običajna spala v kuhinji, zadnje tri noči pa je spala na skednju. Kake |K>1 ure pozneje so je zaslišalo pred hišo lajanje psa, nakar je počil strel. Pes je zacvilil in nato utihnil. Nekoliko por zneje je Julijana še slišala 6 strelov, ki pa_ so bili' gotovo v notranjosti hiše. Julijana je slišala klicati gospodinjo na pomoč, dočim gostilničarja ni bilo čuti. Približno eno uro za tem je šele zo|>et zaslišala ro|>ot s steklenicami in drugimi predmeti, j>o čemer je sklepala, da so vlomilci pričeli brskati in iskali denar. To ro|x>tanje jo trajalo vso noč skoraj do jutra. Julijana, ki jo slišala pred hišo neke korake, se je skrila v strahu za čoln, ki je slonel v skednju. .Zjutraj pa, ko je bilo že svetlo in je vse potihnilo, je Julijana vsa prestrašena hitela k sosedu in povedala, kaj je slišala. Ker so bila vrata od znotraj zaklenjena. so sosedje razbili šijx> na oknu iu vdrli skozi okno v gostilniško sobo. Tukaj je bilo vse razmetano. Zalo so hitro obvestili orožniško postajo v Celju. Komandir g. Jurič je takoj prihitel na kraj sam. nakar so stopili v spalnico, kjer se jim je nudil grozen prizor. Stena ob postelji je bila vsa oškropljena s krvjo, na steni je bilo vi- deti sled krogel, na tleh pred jiosteljo na sta ležala v krvi Ocvirk Anton in njegova žena Roza-lija z zevajočimi ranami na glavi in po telesu. Ležala sta z obrazom navzdol drug poleg drugega tesno ob zidu, pokrita z rjuhami in žimni-cami. Orožniški komandir je ugotovil, da ne kažeta nobenih znakov živlijenja, zato je pustil oba nesrečneža popolnoma nedotaknjena, dokler ne pride sodna komisija. Preiskavo vodi od ranega jutra orožniškl major g. Vindakijevič in predstojnik celjske policije g. TOrner z vso vnemo in izgleda, da bodo storilci kmalu v rokah pravice. Aretiranili je bilo tekom dopoldneva že več oseb, ki so iz raznih okolnosti bilo osumljene. Vse orožništvo, kakor tudi policija je na nogah in posrečilo se jim je dobiti že precej jasne sledi ter upamo, da bo to grozno dejanje še danes pojasnjeno. Domačinom je znano, da Ocvirk ni imel denarja, pač pa se je rad včasih, posebno če je l»il vinjen, malo pohvalil in je verjetno to privabilo zločince. V ponedeljek [dopoldne sta bila v gostilni dva krošnjarja, od katerih je pokojna Rozalija kupila dva svilena robca za na glavo za 80 din. Kakor so ugotovili, izvirata ta dva robca iz vlomile tatvine v Cydri-hovo trgovino v Celju. Iz tega lahko sklepamo, da bi utegnila ista tolpa imeti nn vesti vse zaso-netne napade in vlome, ki so bili v zadnjem času izvršeni v celjski okolici. Neznani zločinci so očividno prišli v hišo skozi podstrešno okno, ki je sicer imelo železno mrežo, ki pa ni bila vzidana v steno in so jo z lahkoto s kolom odmaknili. Do okna so prišli na ta način, da so sto|iili na mizo pod oknom in se nato jio brajdi ftovzpeli do okna. Na steni ob oknu se zelo dobro jioznajo odtisi blatnih rok in v mokrih tleh stopinje. Sodna komisija ie ugotovila dejanski stan. Popoldne so trupla odpeljali na okoliško [x>kopališče, kjer je bila obdukcija. Okrog hiše so so ves dopoldne zbirale večje množice ljudi iz okolico, ki jih je vest o zverinskem umoru zelo vznemirila, saj sta bila rajna zakonca mirna in pri vseh priljubljena. Prebivalstvo želi, da bi oblastem čimprej uspelo odkriti zločince. KULTURNI OBZORNIK Dva glasova o pesniku Sardenku »Nova revija« o Sardenkovi zbirki »Pesem o domu«. »Nova revija«, ki jo izdajajo profesorji frančiškanskega bogoslovja v Makarski ter ima v hrvatskem znanstvenem svetu velik ugled, — prinaša v št. 2 članek F. S. Petrova »Dvije pjesnicke zbirke — dvaju svečenika«. V njem ocenjuje člankar pesniško zbirko našega Sardenka »Pesem o domu« ter o. Rajmunda Kupareo »Pjesme i psalmi«. Govori o zunanji opremi Sardenkove zbirke, preide na notranjo oznako ter razloži kompozicijo odpe-vanj med slovenskim goslačem in ukrajinskim kob-zarjem nato pa opozarja: »Vrsteče se odpevanje izgnanca in gostitelja nas spominja na nekoč tako priljubljene »prepire« (tenzanc), ki so jih stari pesniki tako radi uporabljali, na pr. davni truba-duri, in katere naš stari Zoranič imenuje »petje na promin« (pevanje na izmenjavo) in jim dal najboljšo obliko v svojih »Planinah«. Na ta način bi Sar-denko moderniziral staro pesniška obliko. Toda če pogledamo od bliže njegovo pesem, vidimo, da jc — tudi če mu je starinska »tenzona« padla na misel, kar pa ni gotovo! — povsem originalna. S to staro obliko se njegova zlaga samo v principu, da 6i dva pesnika odpevata, sicer pa je povsem drugačna. In priznati moramo, da je ta pesem mnogo lepša kakor pa ona stara, niti malo ne konven-cionalna, kar se tako rado dogaja. Misel sc skozi te pesmi pošto,poma razvija od melanholične pesmi izmučenega izgnanca, ki poje o domovini, do vedre in utešujoče pesmi, ki prenaša pesnika in bralca v meje večnega obzorja. Pesmi so pognale iz čistega rodoljubnega čustva, toda duhovnik Sardenko ni pozabil tudi tu, da je pravo rodoljubje čednost. Zato je z rodoljubnim čustvom prepletel z religioznim ter so nekatere pesmi čisto religiozne. Ko poskušamo analizirati to harmonično kito dehte-čega cvetja, kakršno more pognati le v plemeniti pesniški duši, smo gotavo v dvomu, ali naj podarimo zdrave in močne misli, ali toplo in človekoljubno čustvo ali dovršeno pesniško obliko. V vsaki, tu imenovani smeri, bi lahko navedli polno dovršenih verzov, da bi izpisali polovica, zbirke. V svoji umetnosti se jc Sardenko že tako povzd ignil, da mu noben pesniški problem ne dela več težav. On je »stari majstor« in mu želi, da bi njegove Izbrane pesmi čim hitreje izhajale, da zapojejo iskreno in bratsko,, ter da tudi Hrvate osvežijo s čisto kapljo, iz studenca čistega!« Sardenko v nemščini. Veliki moravskj prijatelj Slovencev in prevajalec iz naše književnosti Otnkar Bahler iz Olomuca, ki je že pred kratkim pisal o Silvinu Sardenku v češkem listu »Vyhle-dj«, kakor sem že poročal v našem listu, je zdaj napisal nekaj toplih besed o njem v znano nemško katoliško revijo »IlochlamU pod naslovom »Ein tdoNvenischer Dichterc. Po Gregorčiču in Medvedu, ki sta bila duhovnika in pesnika — pravi Babler — imajo Slovenci zdaj tudi takega pesnika, ki jasno združuje pesništvo in duhovništvo. Nato omenja jirerojenje Prešernovega duha v roj-slvu slovenske moderne, katere višek poinenja nana štiriperesna deteljica Cankar - Župančič -Murn - Kette. »Cankar wurde spiiter der Erzii-hoer seines Volkesc. Nato jircide na Sil vina Sardenka, ki je izšel iz bližine te družbe ter podaja njegovo življenje in delo v kratkem obrisu. »Kot globoko religiozna osebnost je bolel v tradiciji Gregorčiča in Medveda nadaljevati duhovno pesem kot nasprotje areligiozni liberalni poeziji Zupančičevi. In v tem cilju — seveda z nienjajočo se srečo — vztraja še sedaj«. Omenja že ob prvi zbirki njegovo cikličnost, ki pa je včasih preveč obložena z retoriko, dalje njegovo dekliško pesem, ki je pravi Sardenkov element, muzikalnost verzov ter naslonitev na narodno pesem. Iz »Rome« prevede pesem »Dvakrat mrtev« ter omenja Sardenkov napredek k zaprti in sklenjeni formi. Zbirka »Nebo žari« ni mogla pusliti trajnega vtisa, prav tako »Šotor miru« ne pomeni široke reke prave epike. »Srečni čas za pesnika pa nastane ob koncu svetovne vojne, ki ga označujeta dve mojstrski zbirki: »Dekliške pesmi« ter »Sv. Alojzij«. Sardenkove »Dekliške pesmi« spadajo med najlepšo liriko, ki so bile kdaj zapisane v slovenskem jeziku. Da bi našli kaj sorodnega, moramo seči široko v svetovno književnost: k Rainerju Mariji Rilkeju, v katerega pesmih »Molitvah deklice k Mariji« se oglašajo taki zvoki, k češkemu pesniku duhovniku Jakobu Demlu, katerega knjiga »Miriam« je čista poezija k deklici-sestrici; k drugemu velikemu češkemu pesniku Jaroslavu Durychu, ki v dekliški lepoti vidi viden ostanek izgubljenega raja tnr ključ k vsem duhovnim in dušnim skrivnostim, ojioro vsega upanja.« Še posebej označuje to pesniško zbirko harmonije in lefiote, »kot dih nežne epične epigrame«, katerega duhovnost in besedna muzika je sorodna Paulu Verlainu, Jensu Petru Jacobsonu ali Fran-ciscu Jammsu. Kot zgled prevaja pesmico »Prepoved« (Vcrbot). Slovenska književnost ni te knjige še razumela po vrednosti ter je Sardenku še veliko dolžna. »V domovini še ni dovolj cenjen v tujini pa je zaradi nerazumljivosti njegovega jezika še nepoznan. Naj ta kratek članek prijx>-more k pravični occni pesnika Sardenka, ki mu jo svet dolguje.« Takole izpuščajo torpede v morje. Ponesrečene francoske podmornice (Podmornice Phoenix še zmeraj niso našli) Hovi italijanski akademiki 0 podmornici »Plioenix«, ki jo še zmeraj iščejo, so zdaj dognali, da so se poškodovali njeni stroji in da je bila priniorana povrniti se v Šanghaj, a preden je priplula do tja, je že podlegla poškodbam. Podmornica »Phoenix« je zdaj sedma potopljena francoska podmornica. Ponesrečena podmornica je spadala k tehnično najbolj odličnemu tipu podmornic francoske mornarice. Dograjena je bila leta 1930 in je pri vožnji na površini odrinila 1379 ton vode, pri vožnji pod vodo pa 2006 ton. Vozila je z brzino 18 vozlov na površini, pod vodo pa 10 vozlov. Opremljena je bila s štirimi torpednimi cevmi. Podmornica je v aprilu orlplula iz Toulona v 14.300 morskih milj oddaljeni Saigon. Prva nesreča se je dogodila francoski podmornici »Farfadet« pri Biserti, 16. julija 1905, kjer je utonilo 14 mož posadke in so bili 3 rešeni. Ze čez leto dni, 16. oktobra 106, in sicer prav tako pri Biserti, se je potopila podmornica »Lutin« s 16 možmi posadke. Due 26. maja 1910 je sledila podmornica »Plupiose« in je bilo 26 človeških! žrtev. — Dne 8. junija 1912 se je pri Capa de la: Hague pri Cherbourgu ponesrečila podmornica: »Vendčmiaire«, kjer je utonilo 24 mož posadke* Lela 1928, 3. oktobra, se je zgodila nesreča porl-i mornice »Ondine« pri Capu Finisterre; utonilo je! 43 mož posadke. Dne 7. julija 1932 je utonila » Promet hce; bilo je 63 človeških žrtev, 7 se jih' je rešilo. Ponesrečena podmornica »Pboenix«, kjer je izgubilo življenje 71 ljudi, je izzvala po vsej Franciji splošno žalovanje. V Italiji se vedno bolj poudarja moč in plodnost kulturnega dela tudi za politični ugled. Zdi se, ko je malo ponehalo rožljanje s sabljo, da so se vodilni možje obrnili k duhovnim, vzvišenejšim nalogam. To se posebno vidi, kako negujejo svoj najvišji kulturni zavod, Akademijo. V začetku meseca so spojili prejšnji najvažucjše kuUurno žarišče »Accademia dei Lincei« z italijansko Akademijo. Združitev slavne »Accademia dei Lincei« (ustanovl jena leta 1603; - n jeni člani so bili tudi Galilei, Campanella i. dr.) z »Accademia d'Italia« je narekovala ekonomija sil. S tem se je tudi povečalo število članov slednje. Eno najvažnejših imenovanj je bilo priznanje akademske časti pesniku in slikarju Ardengo S o f f i c i. Umetnik je bil rojen 7. aprila 1877 v Rignano ob Arnu. Nadarjenega fanta je odkril domači župnik, ga naučil branja in pisanja ter ga kot trinajstletnega poslal v Firenze v prve šole. Fant je zorel najprej v umetnika. Uveljavil pa se je šele potem, ko se je otresel kubistične in futuristične navlake ter se je umiril v risanju domače toskanske pokrajine. . Poleg sile izražanja s čopičem je umetnik našel v sebi tudi silo ustvarjanja v besedi. Prodrl je kot pesnik, pisatelj in kritik. Znani so njegovi spisi iz vojne dobe: »Kobilek 1918«, ki se godi na naših tlph, in »Ritirata del Friuli«. Vedno je Sof-fici jasno poudarjal katoliški svetovni nazor, j'e tudi sourednik katoliške literarne revije »Fronte-spizkK. Novi akademik bo s Papinijem v najvišjem kulturnem zavodu Italije vredno zastopal katoliško slovstveno smer. Poleg Sofficija je najnovejši kraljevi odlok, ki določa na predlog vladnega načelnika 22 novih akademikov, prištel med »nesmrtne« pesnike še šest. Posebno zanimivo je imenovanje Albanca in frančiškana očeta F i s h t e. Vsekako je ta izročitev akademiške palme največjemu sodobnemu albanskemu pesniku obenem tudi političen poklon novi italijanski pokrajini. Še trije pesniki so dosegli najvišjo kulturno čast: Antonio Baldini, ki je obenem tudi časnikar; Guelfo C i vin in i; lirik P a s t o n c h i, ki je tudi najbolje prevedel Iloracove »Odet. Ti so še pesniki stare šole, ki so zdaj dosegli visoko priznanje. V tem razredu sta tudi dva latinista, profesorja S c h i a f f i n i in Ussani. Slednji je pričel z nionumentaliio »Sto-ria della letteratura latina«. V zgodovinsko-modroslovni razred je prištetih šest novih članov; med temi je nekaj znanih imen: profesor modroslovja (neoidealist) na univerzi v Pisi A rman'd o Car lin i. Bolj znan je profesor moderne zgodovine in bivši prosvetni minister Franc Ercole; dalje pompejski arheolog A m a d e j M a juri; strokovnjak za kazensko pravo M a n z i n i ; orientalist G u i d i ter jezikoslovec M e r 1 o. Istočasno s Sofficijem je bil imenovan v Akademijo kot član tega razreda tudi C o n t i - R oss i n i. Spisal je zgodovino Abesinije in je najboljši poznavalec jezikov in šeg Vzhodne Afrike. Kot tak je silno pripomogel k zavojevanju Etijopije. V prirodoslovnpm oddelku so imenovani: geolog Fabiani iz Vicenze, botanik L o n g o, fizik L o S u r d o, zoolog Rušso in matematik Somi g 1 i a n a. Vsi so vseučiliški profesorji. Tudi razred lepih umetnosti se je obogatil s petorico znanih imen Arhitekt M ara n goni (Benečan) je rešil staroslavno baziliko sv. Marka, ki ji je grozila s spodkopom plima in oseka beneške lagune. Pozvan je bil tudi k obnovitvenim delom v Carigrad k sv Sofiji in k cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu. V najnovejšem slogu, a z umetniškim čutom, gradi profesor M u z i o v Milanu (palača katoliške univerze, stolnica v Cremoni i. dr.). Umetnike čopiča zastopa Peter Gaudenzi, slikar velikih platen s povečini versko vsebino. Smatrajo ga za nadaljevalca srednjeveških verskih umetnikov. Bolj znan v inozemstvu (v Ameriki) kot doma je kipar Zanelli iz Brescie. Od glasbenikov je odlikovan z akademsko častjo Ildebrando Pizzetti, profesor na rimskem konservatoriju. Njegovo ime sla ponesli v svet dve operi: »Fedra« in »Debora«. Druge so manj znane. Izdal je tudi nekaj simfonij. R. B. Bretonski dijaki zoper film Iz Pariza je 19. junija prišla tale novica: V neki pariški razstavi voščenih kipov je stalo v nedeljo troje mlatleničev pred kipom Becassine, to je junakinje nekaj stotin zelo otroških zgodbic z Bretonske (na Francoskem). Ko se je muzejski sluga za hip odstranil, so ti trije kip razbili in so zbežali, toda sluga jih je mogel dati še aretirali v taksiju, ki so se vanj pravkar usedli. Na stražnici so ti trije mladeniči izjavili, da so bretonski dijaki, in da so hoteli s tem javnost opozoriti na film, ki ga vprav zdaj kažejo na Bretonskem in kjer so Bretonke osmešene. »Ne pustimo, da bo ta film uprizorjen, ki vse oblati, karkoli nam je sveto,« so izjavili dijaki. Kakor so listi zdaj zvedeli, so dijaki protestirali zoper film »Becassine« v Ploumana-chu, kjer so ljudje zelo ogorčeni zaradi vsebine filma. Zahtevajo, naj ministrski predsednik D n I a ti i e r sam vpliva na filmsko podjetje, da naj film predrugači ali odstrani s programa. Pisarna za zamenjavanje poročnih daril Vsak londonski poročni par dobi nekega: jutra v nabiralniku vabilo, ki jc v zvezi z zelo svojsko in uspešno narerlbo. To je pisarna za zamenjavanje poročnih daril in hoče mladim zakoncem pomagati iz zadrege, kam bi na primer s 25 vazami, ki so si tako slične, ali z dvema ducatoma pejielnikov, s 350 kro*-< niki iz stekla, s kuponi blazinic za na zofo irt s podobnim. Kdor ima veliko sorodnikov, se pač ne more izogniti temu, da ne bi prejel kakega darila po dvakrat, trikrat in petkrat. Tedaj dobi taka jiisarna svoj pomen. Semkaj prinesejo — seveda, da sorodniki ne zvedo! —' darila, ki so odvisna in dobijo za majhno do-i plačilo kak drugačen predmet iste vrednosti* ki je pa bolj uporaben. Za rlucat srebrnega pribora dobijo že napravo za srkanje praha* in kdor ima kako metlo preveč, dobi zanjo strojček za rezanje kruha itd. Knjiga za iupane. Milko ./. Lazarič: Prava i duinosii optina. — Slavonski Brod, 1939. — Cena 35 din. — Izšla je v hrvaščini knjiga, ki je napisana za občinske uslužbence, uradnike in župane same, da se lahko pregledno pouče o vsem, kar zadeva občino in kakšne pravne dolžnosti ter meje imajo občinske samouprave. Sicer obstoja odlična knjiga »Komentar zakona o opčinama«, ki jo je svoj čas napisal eden najboljših poznavalcev notranjepolitičnega upravnega delovanja, sedanji podban dr. M a K en, toda namenjen je ta komentar pravnikom in političnim uradnikom. La-zarevič pa s svojo knjižico (str. 205) nikakor noče ta komentar na kakšen način izpopolnjevati, temveč hoče samo zakone, ki se nanašajo na občinsko poslovanje, popularizirati ter jih tako podati — tudi v izvlečkih ter z raznimi, že izvršenimi obrazci —, da bodo občinski pisarji, uslužbenci mogli praktično pri njej iskati pomoči in nasvetov. Izšla je ta knjižica iz praktičnega izkustva pri delu na občini v Slavonskem Brodu. Gradivo je urejeno po strokah, in sicer v tej vrsti: najprej vprašanja, ki se tičejo sodišča (sestavljanje osmrtnic, jiopis zapuščine, kmečki dolgovi, pregled stanovanja, volitve poslanca, zemljiška knjiga itd.; potem zadeve, ki se tičejo zemljedeljstva in živinoreje (kulturne rastline, ribolov, občinske paše, veterinarska kontrola, inleko itd.), polov in gradnje (občinska pota, graditev brez dovoljenja, nadzor nad gradnjo v kraju), socialne politike in narodnega zdravja (asanacija vasi, zdravstvene zadeve v občini, prijava nalezljivih bolezni, cepljenje, šolske poliklinike). Nadaljna poglavja so še: Vojska in mornarica, trgovina in industrija, gozdarstvo, prosveta, finance, telesna vzgoja, zaščita od zračnega napa-da, notranja uprava, notranja organizacija občin (občinska pripadnosti), kazenska oblast občine, potrdila in izkaziia. ki jih daje občina, knjige in seznami, ki jih vodi. — Knjižica ima tako popolno- ma praktičen pomen ter bo ta namen tudi gotovo dosegla. * Sedemdesetletnica deškega raziskovalca velikih mistikov. ■ — Te dni so češki listi slavili 70 letnico msgr Alojzija Lan ga, znanega pisatelja študij o velikih mistikih ter odličnega pisatelja in stilista, enega največjih, ki je izšel kot kritik i/, katoliške moderne. V svoji dolgi pisateljski dobi je napisal zgoščene portrete takih mističnih pesnikov, kakor so bili sv. Frančišek Asiški, Jacopone da Todi. Sušo, Dionizij Areopagita ter sv. llieronima. O vseh teli je izdal jmsebne monografije. Poleg teh knjig je napisal tudi Uvod v nemško mistiko, dela o verski filozofiji, med katerimi je tudi monografija o kardinalu Ne\vtonu ler izbor iz njegovih del, ki bo izšel letos v založbi »Vyšehrad« v Pragi. Lotil se je tudi budizma ter ga študiral in pisal o njem, kakor tudi o drugih velikih pisateljih, ki imajo zveze z mistiko, tako o Dostojevskem. Strindbergu, Novalisu itd. Poleg vsega toga pa se je uveljavil tudi kot izvirni pisatelj meditacij in esejev o umetnosti ter poto|iisov. Znani literarni zgodovinar V. Bitnar, akademik, ga šteje med največje duhove sodobne katoliške kulture na češkem. * Pisma Božene Nemčeve. — Dr. M. Novotnv pripravlja novo izdajo pisem največje češke pisateljice Božene Nemčeve, pisateljice prelepe povesti »Babica«. Posrečilo 6e mu je dobili več njegovih pisem ter poiskati tudi uradne dokumente o preganjanju njenega moža, o katerem vemo, da je živel v pregnanstvu v Celovcu in se shajal s Slovenci —, tako da bo ta izdaja, ki bo izšla v dveh zvezkih še enkrat večja, kakor pa so bile dosedanje zbirke njenih pisem. Izdaja bo imela literarno zgodovinski pomen. S 1» O R T Olimpijski dan ZFO Prve izbirne tekme za Belgijo — dobri izgledi za Maribor, V okviru olimpijskega dne sa v nedeljo nastopili tudi najboljši telovadci ZFO v izbirnih tekmah za letošnje mednarodno srečanje, ki bo v času od 5.—7. avgusta v Liegeu (Belgija). Niso tekmovali prav vsi naši borci, a vendar se jih je pojavilo deset, ki so, nam v sedmih disciplinah pokazali velik napredek od lanskega leta. Tekmovalna snov je obsegala poljubno vajo na drogu, bradlji, krogih in konju na šir z ročaji, poljubno prosto vajo, obvezen skok čez konja na vzdolž tek na 100 m Tekme je vodil načelnik ZFO br. Ivo Ker-mavner, sodniški zbor pod predsedstvom br. Hva-leta pa so tvorili bratje: Rihar Polde, Klinar Janko in Pavlič Jože Poslovanje sodniške komisije je bilo hitro in točno, saj je trpelo celo tekmovanje samo dve in pol uri. To tekmovanje nas je zo.pet prijetno presenetilo. Kajti opaziti je bilo velik napredek celo od zadnjega orodnega prvenstva, ki je bilo 19. marca t. 1. v Celju. Tekmovalci, ki so nasto,pili po abecednem redu, so začeli s prostimi vajami, nato z vajami na konju, drogu, bradlji, krogih, skoku čez konja in teku na 100 m. Krasne stvari smo videli pri poljubnih prostih vajah. Lepi prosti premeti nazaj, »špage« itd. sa bili pogosti pojavi v nedeljskih prostih vajah. In še polno drugih lepih gimnastičnih prvin, ki 60 bile kljub svoji težkoči zelo lepo povezane med 6eboj, smo imeli priliko videti. Kar ie najbolj razveseljivo pa je dejstva, da so vsi ti fantje kljub temu, da izredno veliko telovadijo na orodju, zelo gibčni, prožni, mehki, kar so dokazali s svojimi sodobnimi gimnastičnimi vajami. Vsi so bili dobri, zlasti so' se pa odlikovali Natlačen, Janež, Frankič, Kokot in Kermavner Franc. Izredno velik napredek je bil pri vajah na konju. Vsakdo ie moral opaziti, da se konj z ročaji veliko vadi. Natlačen je tudi to pot, kakor doslej, prednjačil. Odlikovali so se pa tudi drugi kakor mladi Hercig iz Celja, Zeleznik, Janež, Je-zeršek in Frankič. Na drogu smo videli že kar tri dvojne obrale v zakolebu z nadprijemom. Tudi v sestavah je bilo nekaj zelo težkih in zavratnih prvin, ki so jih izvedli tekmovalci sigurno in z eleganco. Nekatere (Kermavner Franc, Hercig, Jezeršck, Kokot) je predčasno odtrgalo in so zato izgubili mnogo dragocenih točk. Vaje so bile v splošnem dovolj težke in tudi dovolj dolge, le odskoki niso pri vseh odgovarjali težkoči vaj. Še ta korektura in s temi vajami se lahko pojavijo orodni telovadci ZFO na vsakih mednarodnih tekmah. Bradlja je tudi pokazala napredek. Lepi toči do 6tegnjene opore, precizni obrati, zanožna 60-nožna kolesa niso bila redka. Po tej poti naprej in uspehi bodo še večji. Natlačen, Frankič, Janež so bili zopet deležni splošne pozornosti pri svojih vajah. Na krogih se je tudi pokazal lep napredek* Bo pa treba pri mlajših še nekoliko več moči, da bodo vaje na krogih enakovredne z onimi na osta-i lih orodjih. Tu so bili zopet najboljši Natlačen, Zeleznik, Frankič. Imponiral je tudi Kermavner i razporo v stoji. Čez konja na vzdolž je bil obvezen sko.ki 6krčka s stegnjenimi nogami. Najlepše |e skakal Janež, Natlačen in Frankič. Nekaterim se je poi znalo, da ne 6kačeja veliko. Pri teku na 100 ;m so bili pa boljši rezultati kot smo pričakovali. Predpisano je za 20 točk, da se preteče proga v 12 sekundah. Za atleta ta mera nič ni, za telovadca je pa kar dovolj. No in kar lepo sa tekali vsi, saj je 16 točk prejel celo najslabši. Najbolje je tekel Natlačen, ki je prejel 19.25 točk. To tekmovanje ie zopet pokazalo, da je te" lesna vzgoja pri ZFO na pravi poti in orodna telovadba na visoki sto,pnji. Na mogočnem pohodu so naši mednarodni, katerim 6ledi ogromno število mladine v vrstah ZFO. Napredek je od tekme do tekme vidnejši in vsak posameznik prida pri vsakem srečanju s kako zanj novo stvarja. Le tako naprej; čez par dni bo imel tudi Maribor priliko videti najboljše telovadce ZFO v tekmi za prven^ stvo posameznikov. Rezultati: 1. Natlačen (Jesenice) 136.99, 2. Janež (Sv. Helena) 132.86. 3. Frankič Oskar (Jesenice) 127.47, 4 Zeleznik (Jesenice) 126.22, 5. Jezeršek (Komenda) 117.95, 6. Vidmar (Jesenice) 116.80, 7. Kokot (Celje) 115.78, 8. Kermavner Franc (Kranj) 115.52, 9 Čo.p (Jesnice) 11534, 10. Hcrcig 112.37 točk. Prvi trije v posameznih disciplinah: Bradlja: Natlačen 19.33; Janež 18.76; Franki^ 18.53 točk. Koni: Natlačen 19.90; Hercig 18.75; Železnih 18.36 točk. Tek 100 m: Natlačen 19.25; Janež 18.75; Ko-, kot 18.25 točk. Drog: Janež 19.66; Natlačen 19.65; Franki^ 18.73 točk. Skok na konia: Janež 19.88; Natlačen 19.85) Frankič 19.13 točk. Krogi: Natlačen 19.56; Železnik 19.38; Franki^ 19.10 točk. Poljubna prosta vaja: Natlačen 19.45; Jane3 19.25; Kermavner Franc 17.66. Telovadni in športni znak — izpiti V nedeljo, dne 25. junija t. 1. se nadaljujejo izpiti za telovadni in športni znak na Stadionu. Tekme se prično ob 8 zjutraj. Vsi kandidatje, ki so zadnjo nedeljo (18. t. m.) polagali na Stadionu izpit, se pazivajo, da pridejo tudi v nedeljo 25. t. m. na Stadion, da dokončajo to tekmovanje. Seboj morajo prinesti knjižice, telovadni in športni znak, katere 60 vzeli v nedeljo seboj. Ostalcu bodo polagali izpit v Mariboru o priliki mladinskega tabora. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Zgledne župnije. V naših dneh 60 tekme na dnevnem redu. Vse se žene, trudi in bori, da doseže rekord. »Oni sicer, da trohijiv venec dosežejo, mi pa netroh-ljivega.t Svela tekma, katera župnija bo za kongres največ storila in si ga najbolj v korist obrnila, je gotovo na mestu in hvale vredna. Denar ni vse. Vendar kar kdo ceni, za to tudi rad žrtvuje; in česar ne ceni, za to se mu škoda zdi žrtev. Kjer za kongres radi darujejo, tam ga bodo gotovo tudi v svojo duhovno korist kar najbolje izrabili. Štiri župnije so v tem oziru posebno zgledne. Sos/ro s svojimi 2400 dušami je zbralo za kongres 3000 dinarjev, Predoslje s 1200 dušami 1780 din, Smar-tin pri Kranju s 3500 dušami 3600 din. Četrti kraj pa še prava župnija ni, marveč le »duhovnija«: Sv. Križ, moravška podružnica, ki je pri svojih par sto dušah zložila za kongres 500 din. V teh krajih pride torej na osebo več kot dinar. Na osebo dinar — to ni še preveč; ako bi bilo povsod tako, bi bil pripravljalni odbor rešen vseh finančnih skrbi. Toplo prosimo, da. bi se tudi oni, katerim smo poslali prošnje, kaj kmalu odzvali. Cas kongresa 6e naglo bliža, potrebe so pa velike. Visoke osebnosti na kongresu in naša udeležba. Kongresa se bodo udeležile tudi mnoge visoke duhovne in svetne osebnosti z vsega katoliškega sveta. Zato se moramo že zaradi zunanjega sveta potruditi, da bo kongres kar najveličastnejša manifestacija katolišlva pri nas in po svetu. Naša priprava mora biti skrbna, kakor je skrbna priprava potrebna velikim stvarem.' In kongres je brez dvoma velika stvar. Zelo bodo gledali tujci in dostojanstveniki na to, koliko bo ljudi, ki se bodo kongresa udeležili. Zato moramo predvsem skrbeti za čim večjo udeležbo od naše strani. Posebno še na glavni kongresni dan, na nedeljo 30. julija. In tudi v soboto, 29. julija, ko se bo predvajala na Stadionu veličastna »Igra o kraljestvu božjem«. Vse, »kar leze ino gre«, mora takrat v Ljubljano! V strumnem nastopu, ob prelivanju mogočne pesmi »Povsod Boga« bomo javno, pred tisoči zastopnikov vseh narodov izpričali svojo vero v Kristusa Kralja. Pokažimo, da smo Slovenci katoliški narod, ki se svojega katolištva v dno duše zaveda in to tudi v dejanju pokaže I Ljubljana, naša metropola in srce slovenske zemlje, mora pred vsem svetom izpričati svoje katoliško mišljenje in globoko vdanost Bogu, Cerkvi in papežu! Sporočajte svojo udeležbo pripravljalnim odborom v vaših župnijah, ki jo bodo sporočili kongresni pisarni v Ljubljani. Poskrbljeno je že tudi za znižano voznino in posebne vlake. Glavni pripravljalni odbor za mednarodni kongres Kristusa Kralja bo storil vse, da omogoči čim večjo udeležbo. Tudi verniki naj napno vse sile, da jih bo v kongresnih dneh čim več v Ljubljano! Prispevajte za kongres! Velika prireditev, kakor bo letošnji kongres Kristusa Kralja, potrebuje tudi veliko denarja, Naj vsakdo po svojih močeh prispeva za kongres! Tudi drugod razumejo potrebo finančne 6trani. Tako n. pr. v Parizu, središču Francije, prirejajo po vseh večjih cerkvah koncerte v prid našemu lfongresu. Ne zaostajajmo za tujci! Domačini smo v prvi vrsti poklicani, da prispevamo za kongres. Pokažimo, da znamo odpreti tudi svoje žepe, kadar božja slava to zahteval Zavedajmo se velike časti, ki nas je doletela I (Vse prispevke pošiljajte v kongresno pisarno, Ljubljana, Tyrševa cesta 81/1.) Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana, št. 11-711! Ptuj Plovba po Dravi prepovedana. Mestno župan- , ,, , , ,. . . . , . „ stvo razglaša: Od 19. junija 1939 dalje so ponlo- ki se stalno rabi -kakor naši zobjo - o trebapovoda nirske vaje na Dravi in sicer v prostoru 1 km redno negovati. Zjutraj n zvečor zobno Metko to nad dravskim lesenim mostom in 1.5 km pod Chlorodont, pa zobo očistiti v vsohsmerchlNiČBtralu. dravskim železniškim mostom. Da so prepreči jo «>bj° to prenesejo Lo slabe nege no vzd že I Zato. morebitne nesreče opozarjamo vse prizadete kroge Chlorodont. kvalitetno zobno pasto I Domači prousod. Imej čista usta! 7.6 od nekdaj cenimo ljudi, ki imajo čista usta in blestočo zobo. Orodjo, Zaaube M. DRENIK IJUBUANAKonKrsnl trs St. 7 zavijačke MBHHBBMnM zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. t d. Gostovanje ljubljanske opere v Trstu Jutri, v četrtek, dne 22. t. m. se bo začelo drugo gostovanje naše opere v Trstu. Prvo gostovanje od dne 9. do 10. junija 1937 je ostalo vsem, ki so bili navzoči takrat v tržaškem gledališču Politeama Rosseti, v neizbrisnem spominu. Domače in tuje občinstvo je izvedbo spremljalo z veliko iskreno pozornostjo ter dajalo duška svojemu zadovoljstvu ob koncu vsakega dejanja, pa tudi na odprtih scenah z dolgotrajnim glasnim ploskanjem. Naša opera je dosegla takrat velike ■uspehe; to ji je priznalo celokupno občinstvo, pa tudi italijanski in naši kritiki in časopisi. Prva predstava sedanjega drugega gostovanja bo »Boris Godunov«, opera slavnega skladatelja Musorgskega, čigar stoletnico rojstva je obhajal ves kulturni svet. Delo je po vseh gledališčih stalno na repertoarju, izvrstno znano in priljubljeno je tudi V Italiji. Naša izvedba je najskrbneje pripravljena, sodeloval bo ves naš ansambel s pomnoženim orkestrom, glavne vloge so zasedene 6 prvimi našimi solisti, Naslovno vlogo bo pel g. Primožič, ki je obenem tudi Težiser tega dela. Dirigiral bo opero ravnatelj Mirko Polič. Drugi večer, to je v petek se bo ponovila v Trstu »Prodana nevesta«, ki je brez dvoma najbolj popularna slovanska opera sploh. Glavne vlo.ge bodo peli: Vidalijeva, Franzl in Betetto, dirigiral pa bo kapelnik Neffat. Izmed jugoslovanskih opernih del pa je brez dvoma najbolj učinkovit Golovčev »Ero z onega sveta«. V Jugoslaviji je stalno na repertoarju vseh treh narodnih gledališč. V Trstu je bil prvič izvajan na našem gostovan|u leta 1937, in je bil z navdušenjem sprejet. Letos je ta opera nastopila svojo zmagovito pot po Nemčiji. Devet gledališč v raznih važnih nemških kulturnih središčih jo je uvrstilo v svoj repertoar'in jo izvedlo z velikim uspehom. Pravkar je ž njo gostovala belgrajska opera v Frankfurtu. Prepričani 6mo, da bo tudi tokrat v Trstu pozdravljena kakor na prvem gostovanju. Glavne vloge bodo izvajali: Franzl, Heybalo,va, Kogejeva, Janko in Lupša. Dirigiral bo ravnatelj Polič. Izvedba »Era« v soboto, dne 24. t. m. bo obenem zaključna predstava našega drugega gostovanja v Trstu. Vabimo Tržačane, predvsem pa naše rojake, da obiščejo operne predstave v Politeama Rosseti v četrtek, petek in soboto tekočega tedna. Celje c Davčna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere sjjecialnega doprinosa k fondu narodne obrambe v smislu § 19 fin. zakona za leto 1939-40 morajo oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali 4 ali 5 in več zakonskih otrok izpod 21 leta starosti, vložiti pri davčni upravi v Celju prijavo in navesti imena, dan, mesec in leto rojstva njihovih otrok. Prijaviti morajo tudi oni starši — davčni zavezanci, ki so imeli 3, 4, 5 ali več otrok izpod 21 leta, a so umrli ter navesti njihova ' krstna imena, podatke rojstva in njihovo smrti. Več je razvidno pri pristojnih občinah. c Katoliško prosvetno društvo v Celju samo še nekaj dni sprejema prijave za petdnevno potovanje v Bosno. Kdor se namerava udeležiti tega izredno zanimivega potovanja, naj se nemudoma prijavi in pošlje kot prvi obrok 250 din. Vsa preskrba in vožnja stane 550 din, samo vožnja, različne vstopnine itd. 250 din. Prijave sprejema KPD v Celju, Cankarjeva ul. 4. Darujte za kongres Kristusa Kralja! c V Socki pri Novi Cerkvi je v ponedeljek zatisnil svoje trudne oči 90-letni preužitkar na Selah Pintar Janez. Rajni je bil ugleden posestnik in 35 let župan v občini Nova Cerkev. Ima predvsem mnogo zaslug pri zidanju nove šole. Pogreb dragega pokojnika bo danes. Naj mu bo Bog obilen plačnik! c Pogreb rajne Marijo Podrepškove iz Celja, Cesta na grad, bo danes ob 6 zvečer na okoliškem pokojjališču. c Taborue znake in knjižice za veliki mladinski tabor v Mariboru dobite v prosvetni pisarni v Celju, Cankarjeva ul. 4. c V celjski bolnišnici je umrla 21 letna dni-narica Čander Rozalija iz Trnovelj pri Celju. Naj ji sveti večna luč! c Neznana kolesarka je podrla 3-lelnega sina posestnika na Gomilskem Brišnika in mu zlomila levo nogo pod kolenom. Zdravi se v celjski bolnišnici. na naslednje: 1. Pontoiiirske vajo so vsak dan razen ob nedeljah, in sicer dopoldne od 6 do 11.30, popoldne pa od 15—18.30 ter ponoči od 20—24. V tem času v prej označenem prostoru reke Drnve ne sme biti nikakega prometa ter se imajo vse prizadete osebe kot splavarji itd. ustaviti najkasneje 2 km nad lesenim dravskim mostom, to jo približno v višni gostilne Simonič v Orešju. — 2. Vsak dan, ko bodo vaje, bo postavljena vojaška straža na levi obali Dravo v razdalji 1.200111 od lesenega dravskega mostu navzgor, ki bo imela nalogo opozoriti prizadete, da je plovba po Dravi zabranjena. Stajališče straže bo označeno z veliko rdečo signalno ploščo. V nočnem času bo namesto rdeče plošče postavljena rdeča svetiljka. Po j>o-trebi bo postavljena vojaška straža tudi na desnem bregu Drave. — 3. Vsi prizadeti krogi se Opozarjajo, da se točno pokore navodilom vojaške straže in da na tozadevni poziv takoj obstanejo. V primeru neposlušnosti nosijo prizadeti vso moralno in materialno odgovornost za morebitne nesreče. — 4. Za prehod po Dravi v zgoraj označenem prostoru se sme uporabljati lo čas, ko ne bo vojaških vežb. — 5. Ni tudi izključeno, da bi kak dan bilo vaje nepretrgano ter , da bi bil prehod po Dravi povsem zaprt. V takih primerih bodo zainteresirane osebe dobile potrebne informacije od straže, ki bo ob Dravi postavljena. Tabor v Zagorju V nedeljo 25. junija bo v Zagorju velik tabor Zagorskega okrožja Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Ponovno vabimo na to prireditev vse našo prijatelje, saj ta dan ne ho nobene druge prireditve, zato bo odločitev lahka vsakemu zavednemu našemu človeku iz bližnje in dalijnje okolice, zlasti pa članom odsekov in čla-nikom krožkov. Prireditev je celodnevna Pokroviteljstvo je prevzel gospod minister Snoj, ki se bo tabora tudi sam udeležil. Dopoldne: Ob tri-četrt na devet sprevod po Zagorju. Ob desetih maša z ljudskim peljem v župni cerkvi. Po maši zborovanje. Govorita g. minister Snoj in g. župnik Markež. Popoldne: Ob pol štirih telovadni nastop. Naj ta dan nihče ne izostane! Zagorje t>o pokazalo, kako je usmerjena naša mladina. Vsi naši prijatelji brez ozira na starost in sjk>1, pa bodo z udeležbo dokazali, da cenijo naše napore v boju, da damo kraju in okolici pravi slovenski in krščanski obraz. V nedeljo 25. junija vsi na Zagorski tabor! Litija Češnjev semenj v Litiji. Okrajni kmetijski od bor Litija, priredi s sodelovanjem sadjarskih podružnic češnjev semenj v nedeljo, 25. junija in na praznik, 29. junija. Na prodaj bodo češnje hru-stavko v pakovanih transportnih zabojih po 3, 10, 15 in 20 kg. Dostava franko postaja Litija, cene zmerno. Izrabite priliko in pridite v Lilijo že na prvi dan sejma. Na tekmi si jo zlomil nogo. V nedeljo je bila odigrana na litijskem športnem igrišču lekma med SK Litija : SK Moste, ki se je končala jioleg zmage SK Litije tudi z nesrečo. Med tekmo je neki gost po naključju brcnil domačega igralca Fran-cita Novaka tako močno v nogo, da mu jo je zlomil pod kolenom. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Opeharjeni odvetnik (Ljubezensko pismo na srečki) V neki kavarni francoskega mesta Vicnnc se je neki odvetnik tako zagledal v mlado gospodično pri drugi mizi, da jc brž napisal na listek, ki ga je v nuglici našel v žejni, goreče besede gospodični, in jc listek mimogrede dal gospodični v roke. Zvečer pa je odvetnik po radiu zvedel, da je njegova srečka zadela glavni dobitek — 250.000 frankov. Ves razburjen je advokat iskal srečko, pa je ni mogel najti. Slednjič se je pa le spomnil, da je bil tiste goreče besede gospodični v kavarni, napisal vprav na svojo srečko. Iskal jc gospodično vse povsod po mestu, dokler jc slednjič le ni iztaknil in zvedel, da je to hči nekega stavbenika. Brž jc stekel v stanovanje družine iu je povedal, kaj se mu je pripetilo. Toda gospodična jc malomarno skomizgnila z rameni, češ du je, prvič, že zaročena in da se zatorej prav nič nc zanima zu druge moške, in drugič, da je listek, nc da bi ga bila pogledala, vrgla na cesto, zatorej tudi ni vedela, da jc bila to srečka. Tako je razočarani odvetnik izgubil 250.000 frankov, še preden jih jc dobil, saj brez izkaza s srečko tudi v Franciji ne izplačajo dobitke. Roj čebel je premagal angleško oklopno križarko Iz Londonu poročajo: Nedavno sc je pripetil v vojni Inki v Portlandu svojski, žalostno-smešni dogodek. Velikanski roj čebel, ki je pač odkod ušel, je odletel 5 km daleč na odprto morje in je precej času rojil krog oklopne križarke >Nc\v Castlc«. Čeprav sc je posadka vjirav na divje otepala drobnega sovražnika /. zastavami, plahtami, oblačili in s podobnim, so čebele po kratki, a tem hujši bitki zavzele križarko. Poveljnik si v svoji stiski ni mogel drugače pomagati, ko da jc poslal SOS-klice na pomoč v pristaniško poveljstvo. Neki uradnik pristaniške policije in neki železniški uradnik, ki jc bil lastnik tistih zmagovitih čebel, sta se s pripravami za čebele nemudoma od-pravila na križarko in rešila bojno ladjo neprijetnega napada. ... , Pariz se vadi v obrambi zoper letalsko napade. V Parizu so velike vajo za obrambo zoper napade i/, zraka. Na sliki je francosko vojaštvo pri topu zoper letala v ponarejenem strelskem jarku pred hotelom Invalidov v Parizu. S L EP i C 6 Detektivska povest Zdajci je osupnjen zaslišal neke mrmrajoče glasove z oddaljenega konca sobe. Zaprla so se vrata. Kinloch se je prebudil iz svojih sanj in pozorno sedel pokonci. Premikali so se stoli, kakor zaradi večje udobnosti pred ureditvijo poslovne zadeve. Ko pa je Kinloch zaslišal žvenketanje kozarcev, ki je pričalo o prijateljskem razgovoru, ga je obšla misel, da je bil njegov gostitelj brez vzroka tako bojazljiv, da si je najel človeka, ki bi ga varoval. Samo neznatne podrobnosti njunega razgovora so prišle sprva Kinlochu na ušesa. Moža^ sta govorila z enoličnim, mrmajočim, na pol slišnim glasom, kakor sta si ga bila izbrala bodisi zaradi večje prepričljivosti ali pa zato da ga on ne bi mogel slišali. Pa ne, da bi bil poslušalec imel kakšno drugo misel, kakor da je budno čakal na znak, da bi tako pošteno zaslužil nagrado, ki jo je bil žo prejel. Nekako miren je bil in srečen, kajti čutil je, da se mu je vrnila sreča in bo zdaj konec njegovih temnili ur; in ko je sede: zn špansko steno, mu je roka negibno počivala na pe-taku, s katerim pa se ni smel nič več igrali, od 6trahu, da bi bil mogel prezgodaj izdati svojo navzočnost. Težko mu je bilo. ko se je moral v svoji vlažni obleki premagovati, da ne bi za-kašljal, dokler ne bo poklican. Tedaj pa je med možakoma iznenada izbruhnila vročina in razburjenost. Znani glas se je značilno dvignil, kakor da bi hotel Kinlocha ojiozoriti, da so bliža kočljivi trenutek. »Torej mislite, da me imate v kleščah!« Kinlocha je bliskoma prevzela misel, da pazume — gost je nasilen izsiljevalec. ""»To je "povsem odvisno od vas samih.« »Kako to?« »Ej, ej, svetovnjaku, kakršen ste vi, takega vprašanja bržkone ni treba staviti.« »A, ni treba, res? No, tudi jaz tako mislim — ni ga treba staviti takemu hudiču, kakršen ste vi.« »Nisem hudič, nikakor ne,« je odvrnil drugi, »niti hudič niti angel, marveč samo navaden poslovni človek, ki gre za tem, da napravi kupčijo. Nikar se ne delajle, da vas je pri tem res kaj iznenadilo.« »Saj me ni. Pripravljen sem.« V glasu, s katerim je mož izustil to besede, je bilo nekaj, kar so je vsaj Kinlochu zdela nekakšna grožnja. Nato je slišal j>olglasen smeh. >V tem primeru je bolje, da se takoj lotiva posla.« Zadnje tri besede so spremljali razločni udarci, kakor da bi izjavi hoteli dati nekak poudarek; vsaj Kinloch jih je tako razumel, kajti na mah je dal domenjeni odgovor. »Kaj pa je bilo to?« Da no bi možakarja pustil v dvomu, je Kinloch za danim znakom še zakašljal. In to kašija-nje je bilo zares pristno. »Nisva sama,« je slišal reči svojega gostitelja s posmehljivim glasom. »Tudi jaz sem so pripravil za najin nocojšnji sestanek tukaj.« Spet je zavladal molk. Tujec se je po vsem videzu pripravljal za novi položaj, ki ga je ustvarilo odkritje o Kinlochovi navzočnosti. Ni so dolgo mudil. »Za Boga, tako je torej vaše delo, kaj? Tokrat pa ste vašega moža epcljali na limanice!« Slišati je bilo nenadno naglo topotanje nog: temu je sledil žvenket kozarca, ko so jo miza s topim ro|iotom prevrnila. »Proč! Odstrani se!« Kinlochu so od nenadnega divjega krika vsi živci zadrgetali. Planil je pokonci med borbo in Topotanjem stolov, ki 60 se prevračali po debeli preprogi. Sprevidel je, da se je človek, ki ga jc bil najel, opotekal proti njemu in klical na po- moč. A še preden se je mogel premaknili, je ujel na uho glas, ki ga je prepoznal — glas. ki je bil ušesu strašnejši ko presunljiv krik, ki ga rodi strah ali pa bolečina — nekakšen truden vzdih, ki mu je sledil rojiot težkega telesa, ki ee je topo zrušilo na tla. Planivši v temi pokonci je Kinloch zamolovilil v špansko steno, se pognal naprej, loveč se z najioroin za ravnovesje, se spotaknil ob neki stol in telebnil na tla kakor je bil dolg in širok. Ko je grabil z obema rok um a naclo okoli sobe, da bi dobil nazaj svojo palico za obrambo, so mu roke zadelo v nekaj toj>le«a in mokrega. »Oho, podgana je zapustila svojo luknjo!« je zlobno zaklical neki glas Kinloch je slutil, da napadalec prihaja nadenj. Hodil je počasi in stopal, kakor da je bil tudi sam poškodovan ali pa oviran po razmetanem pohištvu. Kinloch se je naglo pomikal ob zidu naprej, nejasno domnevajoč, da bo našel kakšno okno ali vrata. Tik za seboj je že slišal napadalca, toda z nekakšno nagonsko spretnostjo se je izmikal gra-bečim rokam in stopal dalje. V sobi jo bilo zdaj tiho, tako tiho, da je mogel Kinloch v temi slišati napadalčevo naglo dihanje ter pridušeno kletev, ki je sledila, kadar koli se mu je trenutno izmuznil. Da, napadalec je bil j>o vsem videzu tudi sam ranjen, kajti njegovi lahno capljajoči koraki so bili neenakomerni. Tedaj pa je tišino predramil nenaden presunljiv krik: »Nikar. Oh, nikar!« Bil je ženski glas. Kinloch jo spričo rezkegn, prosečega krika, ki mu je razodeval navzočnost nepričakovane ženske, obstal kakor mrtev Napadalec je bil na mah pri njem. Njegova roka je zgrabila Kinlocha za la^e ter mu potegnila glavo nazaj. Moč hlaznika je bila v tistem človeku. »Dober strel, dober plen,« je vzkliknil etiro-vež divje kakor nekakšno geslo. V grozi tega smrtnega trenutka so Kinlochu Jivci popustili in kakor lahen odmev ženskega rotenja je začel prosili za usmiljenje: »Nikar, oh, nikar! 1'oolej me, saj sem —« A zdaj ga je nekaj težko udarilo. Nekakšna iskreča se svetloba mu jc sinila skozi možgane in telebnil je na tla. II. V nekem nedoločenem trenutku so je Kinlochu vrnila zavest. Bilo mu je, kakor da se je skozi globoko gmoto vode polagoma dvigal proti površju Prvo, kar je spet zaznal, je bil nekakšen zvok, nekakšno lahno škrebljanje; lo je bilo nekam vztrajno in ni hotelo prenehati. Nekaj čn*a je Kinloch mislil, da je la zvok v njegovi glavi, in s lo mislijo so mu jo vrnil spomin, da ga je bil pravkar nekdo udaril jio glavi. Čutil se je strašno slabega in prelresanega; nagonski poskus, ki ga je napravil, da bi se bil premaknil, mu je pokazal, da leži nebogljeno vznak kakor je dolg in širok. Mirno je ležal in se sprva nervozno pripravljal na nov udarec, katerega je pričakoval ter ga ni bil sposoben odvrniti Ker pa udarca ni bilo kar takoj, je ostal negiben na tleh. upajoč, da se bo morila udarca rešil s tem, da se bo delal, kakor da 11111 ga ni več treba. Mimo ko mrtvec je ležal nekaj časa tako, pri tem j>a je pretrgano mislil na grdo nasilno jio-četje, v katero je bil zašel. Prepričan je bil, da ga je napadalec hotel ubiti, in zavedal se jc. da bi en sam strel z očesom nasilnežu zadostoval za pobudo, da konča svoj zločin, lllineč se mrtvega je tako napeto prisluškoval ter čakal bodisi še tako neznatne kretnje nn|>adalca v sobi. Spričo tistega topega neprestanega bobnenja v glavi pa mu je bile zelo težko kaj slišati. Skušal je torej bobnenje samo preslišati in je jel prisluškovati. rekel bi, skozi tisti puhajoči hrup. A ničesar drugega ni mogel razbrati. Začelo ga je prevzemati nekakšno omotično Iznenadenje, zakaj je jel tako kmalu čutiti tolikšen hlad in odrevenelost. To njegovo doživetje je bilo prav tako j