Tovariš Albin Vengust-naš novi direktor
Dne 1. septembra je ObLO Ljubljana-Moste-Polje imenoval ^a glavnega direktorja naše tovarne tovariša Albina Vengusta. Tovariš Vengust je prišel k nam z delovnega mesta namestnika generalnega direktorja podjetja Iskra, pred tem pa je bil direktor podjetja Telekomunikacije. Tovariš Vengust ima velike izkušnje pri vodenju gospodarskih organizacij. Na novem delovnem mestu mu želimo veliko uspeha.
(V prihodnji številki bomo objavili razgovor z novim glavnim direktorjem tovarne.)
POSVETOVANJE
O PROBLEMIH OBRATA VEVČE
V sredo, dne 29. avgusta t. 1. je bilo v obratu Vevče posvetovanje političnih organizacij in vodilnih delavcev iz proizvodnje o problemih izvrševanja planskih nalog, nagrajevanja, četrte izmene in izvoza. Sestanka se je udeležil sekretar občinskega komiteja ZKS in tov. Černe Lado. Poročilo o doseganju proizvodnega in finančnega plana je podal tov. Mrhar. tov. ing. Iglič pa je obširno obrazložil objektivne in subjektivne razloge, ki so trenutno v proizvodnji. Med razpravo o problemih tega obrata je bilo sklenjeno, da se nemudoma pristopi k odpravi^ slabosti, ki zavirajo povečevanje proizvodnje in produktivnosti ter takoj uredi problem nagrajevanja. Posvetovanje je dalo pobudo, da se takoj skliče širše posvetovanje o nujnih ukrepih, ki jih moramo odpraviti za zboljšanje proizvodnje in poslovanja. Te ukrepe je že sprejel upravni odbor in delavski svet podjetja. Na tem sestanku se bodo po razpravi konkretno zadolžili posamezniki za rešitev nakazanih problemov. Sekretar občinskega komiteja ZKS in tov. Lado Černe sta v razpravi mnogo prispevala o načinu rešitve proizvodnih problemov in nagrajevanja.	T
Važen sestanek v gospodarski zbornici FLRJ
V četrtek 30. 8. 1962 je bil v gospodarski zbornici FLRJ v Beogradu sestanek v zvezi s prevzemanjem izvoznih obveznosti za leto 1963. Sestanka sta se udeležila tehnični direktor ing. Božo Iglič in komercialni direktor Drago Marolt. Sprejeli smo obveznost, da bomo v naslednjem letu izvozili 3.500 ton tiskovnih in pisalnih papirjev. 200 ton pa tankih papirjev. V letošnjem letu ocenjujemo, da bo izvoz dosegel ca. 1600 ton, kar pomeni, da je treba v naslednjem letu proizvodnjo izvoznih papirjev več kot podvojiti, ali z drugimi besedami: nad 12% proizvodnje preusmeriti v izvoz.
To nam narekuje največjo pazljivost pri izbiri surovin za omenjene papirje, pazljivost pri izdelavi, kakor tudi pri tekoči kontroli izdelkov.
Odločilni ukrepi organov samoupravljanja
GRE ZA KORENITE SPREMEMBE
Ob polletju je CDS kritično pregledal gospodarski položaj podjetja. Ugotovil je, da so nekatere, že znane okoliščine, v katerih se je podjetje znašlo, lahko usodne, če ne bi pravočasno energično ukrepali. Naložil je upravnemu odboru nalogo, da pripravi predloge, ki bi čimprej zagotovili zboljšanje proizvodnih razmer in ki bi tudi pokazali smer dela za daljše obdobje.
Po prehodnem posvetovanju s st rokov,mimii iin'viodiiLnimii usluž-benai ,se je UO ,na seji 2. 7. 1962 odločil za naslednje ukrepe in jih tudi predlagal v odobritev CDS:
1.	Takoj je treba uveljaviti medlfazno kontrolo kakovosti izdelanih papirjev s sirarni delovodij in zahtevati od njih absolutno odgovornost, strokovnost in nepristranost pri ocenjevanju papirja.
2.	Takoj maj se uvede kvalitetno ocenjevanje papirja v papirni dvorani, ocenjujeta naj šef obratnega laboratorija v prisotnosti' -vodje ekonomske enote, ki je povzročiteljica slabe kakovosti papirja. Odstopanje kako vositi od predpisanega standarda naj ise 'ooeni v odstotkih in za razliko bremeni ekonomsko enoto, ki je povzročila slabo izdelavo. Iz medfazne kontrole im končnega pregleda papirja v papirni dvorani mora biti razvidna krivda ene ali druge e. e. Sistem nagrajevanja je treba priloigoditi tako, da bo mogoče odbit i od cenika po enoti proizvoda določeno vrednost, ki je sorazmerna oceni kvalitete izdelka. Doslej se v mnogih primerih dogaja, da na koncu ugotavljamo kvalitativne napake papirja, ki izvirajo v glavnem iz slabega ali premalo natančnega dela kot npr. .nezadostno glajenje, nepravilno rezanje, različne nianse papirja, različne barve papirja, neenakomerna gramska teža, slab pregled papirja, razni odtiiiski papirja vmanšona, egu ter ja), slab vodni znak, papir raztrgan od zagozde, prevlažen ali neenakomerno vlažen itd., vendar dejansko krivca nismo poiskali.
3.	V ceniku po enoti proizvoda je treba predvideli tudi odbitke za prekomeren izmet. Pri tem hi bilo treba tudi 'obračunati odvisno delo pri prebiranju v papirni dvorani in obremeniti za efektivne ure, k,i so bile potrebne za prebiranje slabo izdelanega papirja, tisto ekonomsko enoto, ki je povzročila slabo izdelavo. Delovni čas oziroma delovna sila, porabljena za tako odvisno -delo naj se smiselno prikazuje na račun ekonomske enote, ki je slabo izdelavo povzročila.
t. Sistem nagrajevanja bo treba prilagoditi novim k valit et-nostnim pogojem proizvodnje pa tudi glede nagrajevanja za znižanje stroškov je treba oblikovati stimulativne j.šii sistem ^(nagrajevanje na. znižanje stroškov prenesti' na samostojen obračun e. e. in to nemudoma, ne glede na to, da so dejansko nekatere težave pri izdelavi takega sistema).
5.	Nadzornemu osebju oziroma vodstvenim kadrom od mojstra navzgor je treba dati takoj vso strokovno in disciplinsko kompetenco. Vsako zanemarjanje ali neizpolnjevanje navodil mojstrov, delovodij, šefov oddelkov itd. mora imeti za, posledico neposreden In takojšen disciplinski poseg predstojnika, na najbolj hiter, enostaven in neposreden način. Zavesti je treba
položajno odgovornost v polnem obsegu. Vsak predstojnik delovišča, oddelka itd., naj bi takoj prevzel pristojnosti za ukrepanje v svojem delokrogu v obsegu pristojnosti direktorja (izrekanje opomina, ukorov, denarnih kazni do 5 % prejemkov in v težjih primerih prijava prestopkov disciplinski komisiji).
6.	Daši »o že zgoraj predlagani določeni ukrepi glede1 obračunavanja prevelikega izmeta, •so potrebni še drugi, da bi sedanji 'povprečni izmet znižali za 2—3 %. V prvi vrsti je potrebno, da se z nastajajočim izmetom postopa kot surovino, ki se vrača ponovno v proizvodnjo in se ga zato ne sme mešati z drugimi vrstami, niti mazati, ali mu kako drugače zmanjšati uporabnost za ponovno predelavo. Ugotavljamo, da z nastajajočim izmetom ravnamo na nemogoč način. Po njem se bodi s čevlji, v proizvodnjo se vrača z oljem prepojen azmetni 'papir itd., kot da nastali izmet sploh ni več pomemben. Glede tega bi morali mojstri in delovodje takoj ostro disciplinsko ukrepati.
7.	Glede na visoke snovne izgube zaradi premajhne zmogljivosti čitstilnin naprav na P S L, II. in III. je potrebno nujno liz-vršiti rekiom,sitrukcijo sistema zajemanja 'odpadnih vod. kjer bo možno znižati' snovne izgube za ca. 2%.
8.	Ekspertni papir, ki se izdeluje na katerem koli papirnem stroju, ne sme biti v strojni dodelavi rezan na ekisportni format prej, dokler ni ugotovljeno, da kvaiiitetino ustreza naročilu. Za 'to je neposredno odgovoren delovodja, kn edini lahko izda nalog za rezanje.
9.	Čimprej je treba utrditii perspektivni prodajni proizvodni program po posameznih strojih.
10.	Uvesti je treba standardne barve.
11.	Prodajni oddelek mora uvesti evidenco vseh reklamacij po posameznih papirnih strojih oziroma fazah dodelave, na podlagi tega pa predvideti v pra-vilnuku o delitvi 'osebnih dohodkov avtom,atiično bremenitev prizadetih e. e. za stroške, nastale v zvezi z reklamacijo.
12.	Da bi ne bilo reklamacij, je treba uvesti klasifikacijo papir j a v La im II.a tako, da se bo jasno ugotovilo, koLiko papirja je v posamezni komisdjti La. koliko ll.a in koliko izmeta. K temu je treba tudi prilagoditi cenik po enoti proizvoda (odbitki na sekundo in dzmetmi papir.
15.	Izvozno-ii vozni oddelek naj uvede evidenco vseh nalogov po posameznih kupcih ,s podatki:	tehnične karakteristike
papirja, vnos surovin, polnil, belil. delovni efekit izdelave, opombe kupcev. Referent za uvoz pa mora uvesti kartoteko vseh nabav v inozemstvu s ,podatki: opombe tehničnega osebja glede uporabnosti nabavljene robe, trajanje uporabnosti opreme in oprege, ceno in ostale po-
datke, ki bi lahko služili za ori-entacijo pri nabavljanju naj-ustrezne j šega materiala.
14.	Urediti je treba vzorčno službo z,a izvozne posle.
15.	'Pričeti je treba z bolj znanstvenim obdelovanjem raznih .proizvodnih problemov in z zasledovanjem proizvodnje ne samo na empirični' bazi, zaradi česar je treba čimprej realizirati že pred časom predlagamo formiranje razvojnega laboratorija, ki naj bi poleg zasledovanja tekoče proizvodnje vršil tudi nove raziskave glede racionalizacije vnosa ter uporabe raznih sredstev, ki povečujejo kvaliteto papirja.
16.	Izdelati je treba pravilnik o delu kadrovske službe, v katerem morajo biti navedeni pogoji, kako se posamezna kadrovska vprašanja lahko obravnavajo. iZlasiti je treba pospešili vsestransko izobraiževamje vseh kadrov v podjetju ter zasledovali kvalitativni razvoj vsakega zaposlenega.
17.	V prvi vrsti je treba temeljito 'reorganizirati strokovno vzgojo papir niških kadrov, ki' naj bo prilagojena našim stvarnim potrebam, trenutnim in perspektivnim.
18.	Vsi na novo sprejeti višji in .strokovni kadri naj bi praviloma v dobi uvajanja delali na. vseh nižjih delovnih mestih iste stroke, čas in način praktičnega uvajanja naj določi kadrovska služba.
19.	Strokovni uslužbenski kader, katerega delo je vezano na oba obrata, naj se izloči iz ekonomskih enot obeh obratov ter se naj ukvarja s problematiko podjetja, kot celote. V tem smislu bi 'bilo treba, tudi izvesti poseben sistem nagrajevanja za la kader. Načeloma bi morali biti vezani na povprečni uspeh celotnega podjetja. Treba bi bilo pregledati osnovne vrednosti delovnih mest vodilnih kadrov posameznega obrata.
20.	Ukreniti je vse potrebno, da se preide na 4-izmensko delo v proizvodnih oddelkih najkasneje z novembrom t. 1. S tem v zvezi je potrebno pregledati tehnične, proizvodne, kadrovske in ekonomske pogoje za, izvedbo. Mnenja smo, da spričo kvalitete, kakršna se zahteva na do-
mačem in zunanjem trgu, v sedanjih tržnih pogojih ne bomo mogli obdržali enako količinsko piroiz vodu jo, tore j bo produktivnost realno padala na! račun kvalitete in bi jo morali kompenzi-rafi s 4. izmeno.
2il. Z združitvijo obeh obratov nastajajo' številna organizacijska vprašanja:, ki jih rešujemo brez natančnejše analize, kako vplivajo nekatere rešitve na celoto. Očitno je potrebno kompleksno reševati vprašanja funkcioniranja upravnih in (tehničnih služb, proizvodnih—oddelkov v zvezi, s povečanjem zahtev za kvaliteto in v Medvodah z izgradnjo novih objektov. Nadalje moramo urediti sistem samoupravljanja združenega podjetja, kjer tudi prihaja do raznih nejasnosti'. Pregledati' je treba možnost racdondranja obsega nekaterih 'oddelkov oziroma zaposlenih v posameznih ekonomskih enotah, skratka, odprta je vrsta nerešenih organizacijski h vprašanj, ki so nastala zaradi najrazličnejših vzrokov (združitev, kvaliteta, ekonomske enote, izvoz itd.). Obravnavamo jih in jih tudi: rešujemo, vendar pri tem nastajajo najrazličnejši reisini pa tudi' tendenciozni jpomi-sleki glede načina reševanja, tako da je nujna, kompleksna obravnava' organizacije poslovanja vseh dejavnosti v podjetju.
Predlagamo kot najboljšo rešitev, da' se pritegne k sodelovanju pri reševanju naših organizacijskih problemov Zavod za produktivnost dela, ki se strokovno bavi z vprašanji organizacije podjetij lin je že analiziral in izvedel organitzaciijo poslovanja nekaterih večjih podjetij. Treba bi bilo hkrati' misliti na to, da ise v podjetju formira poseben biro ali postavi strokovni uslužbenec, ki bil se ukvar jal samo z organizacijskimi vprašanji in bi tudi s tem zavodom sodeloval ter skrbel za to, da se ugotovitve zavoda tudi izvedejo.
Predlagani:	ukrepi zahtevajo
seveda temeljitejše obdelave ter ustreznih priprav za efektno izvedbo, kar naj bi izvedli odgovorni vodje sektorjev.
(Nadalj. na 2. strani)
Razgled na Triglav in njegovo pogorje je iz našega doma na Jelovici prav veličasten. Tudi najmlajši uživajo. — Berite članek »Iz dnevnika enotedenskega počitka na Jelovici«, ki ga objavljamo
na 5. strani
Seja upravnega odbora z dne 5. IX. 1962
Čimprej uvesti četrto izmeno
Gibanje proizvodnje
(julij 1962)
Zadnja seja upravnega odbora je bila po svoji vsebini zelo važna in aktualna. Vodil jo je predsednik upravnega odbora tov. Stane Meljo, ki je na začetku pozdravil novega direktorja podjetja tov. Albina VENGUSTA in ga vsem navzočim predstavil. Tov. Vengust se je za pozdrav zahvalil in kratko poudaril, kako važno je medsebojno složno sodelovanje med organi upravljanja in direktorjem podjetja. Le na podlagi takega sodelovanja lahko podjetje dosega zadovoljive uspehe.
Nato je tov. predsednik predlagal naslednji dnevni red:
1.	Imenovanje komisije za predajo poslov direktorja podjetja.
2.	Ukrepi za doseganje plana:
a)	ureditev nagrajevanja
b)	nedeljsko obratovanje
3.	Problem prehrane
4.	Razno
K prvi točki je pripomniti, da je tov. predsednik na kratko pojasnil, da je treba skladno s predpisi imenovati posebno komisijo za predajo poslov med dosedanjim direktorjem tovarišem Mihom Berčičem in novim direktorjem tov. Albinom Vengustom. Iz obrata Vevče so bili v to komisijo predlagani naslednji tovariši:
1.	Polanec Jože — predsednik komisije
2.	Tavčar Edo — član komisije
3.	Levičnik Ivanka — član komi sije
Iz obrata Medvode pa naslednja tovariša:
4.	Vavpotič Aleksander — član komisije
3. Lejko Jože — član komisije
Za zapisnikarja je bila imenovana tov. Podbevšek Stanka.
Naloga komisije je, da se predaja poslov opravi najkasneje do 15. IX. 1962 s tem, da se po posameznih sektorjih ugotovi:
a)	stanje poslov, sestavljeno na podlagi operativne evidence in knjigovodstva,
b)	podatke o revizijah in kontrolah, ki so bile opravljene v teku leta in o njihovih rezultatih,
c)	vse okoliščine, ki so važne za redno in pravilno poslovanje podjetja.
K vsem poročilom mora biti priložena tudi bruto bilanca in saldo bilanca do dneva primopredaje.
Pod 2. točko je upravni odbor predvsem obravnaval problem ureditve nagrajevanja in pa tudi nedeljskega obratovanja. Poročal je tov. Tone Novak, sekretar podjetja, ki je orisal upravnemu odboru težave, s katerimi se bori podjetje zaradi osebnih prejemkov. Razni delavci podjetja, predvsem pa strokovni. dajejo odpovedi delovnega razmerja, ker z osebnimi prejemki niso zadovoljni. O osebnih prejemkih so razorav-Ijali že najrazličnejši organi P°djetja, kot ekonomske enote, sindikalna podružnica in druge politične organizacije. Predvsem je treba urediti razmerja med posameznimi delovnimi mesti in jih seveda vsklajevati tudi s
odobnimi delovnima mesti v
rugih gospodarskih organizacijah na območju naše občine. Stremeti pa je treba zlasti za povečanje proizvodnje, ki nam lahko zagotovi tudi večje osebne dohodke.
Ta problem, ki ga ne moremo več zanemarjati, je treba rešiti v najkrajšem času, zato predlaga, da se do 8. IX. 1962 predloži že ustrezni osnutek v razpravo. Istočasno je bil mnenja, da bi odpravili osnovne postavke v fiksnih zneskih, ki dejansko predstavljajo »tarifno postavko« ter nadomestiti vrednost delovnih mest s točkami. Člani upravnega odbora so bili mnenja, da bi v tako kratkem roku ne mogli preliti na točkovalni sistem in da naj se zato začasno spremeni vrednost delovnih mest še s fiksno postavko. Kolikor pa bi bilo to že sedaj izvedljivo, naj se točkovalni sistem uvede takoj.
Tov. Novak je tudi poudaril, da nastajajo težave pri nočnem delu, ki je pa v našem proizvajalnem procesu nujno, ker so dopolnilni prejemki za nočno delo zelo nizki. Zato predlaga, da bi se dodatek za nočno delo v bodoče povišal od 12,5 °/o na 20 °/o. Upravni odbor se je s tem predlogom v celoti strinjal.
V zvezi s spremembo osebnih donoakov pa je treba ustrezno spremeniti tudi cenike, na podlagi katerih ugotavlja podjetje osebne dohodke. V razpravi je bilo namreč poudarejno, da so ti ceniki sestavljeni na podlagi potrebnega dela, ki ga je bno treba vložiti v določen asortiment (za tono itd.). Glede na zahtevnejše tržišče pa se spreminja tudi kvaliteta papirja. .Predvsem zahteva inozemsko tržišče tudi nižje gramature, kot smo jih bili doslej navajeni na domačem tržišču (npr. 60 gr bank-post). Pri večjih količinah lažjega papirja pridemo seveda do nižje skupne teže, vendar pa sc v metrih dejansko stanje nič ne spremeni. Naši plani pa so sestavljeni na podlagi teže in ne metrov, ker je tak običaj v papirni industriji, zato izkazujemo tudi po tej strani slabše rezultate v teži, kar pomeni, da plana ne dosegamo. Poleg navedenih težav pa nastopajo tudi druge objektivne kot tudi subjektivne težave. Tako smo imeli v mesecu maju večkrat prekinitve proizvodnje zaradi slabih vremenskih prilik (nevihte, strele itd.). Na 1. papirnem stroju smo dosegali nižjo proizvodnjo zato, ker je proizvajal ekspertne papirje. O njih je bilo že rečeno, da zahtevajo več truda in napora ter da stroj pri njih nima take hitrosti kot pri običajnih papirjih. Zastojev pa je bilo v procentih dejansko manj kot pa lani. To pomeni, da imamo tudi v tem pogledu nekaj rezerve.
Razen navedenih objektivnih težav pa nastopajo tudi subjektivne težave, predvsem v malomarnosti posameznih delavcev, pri strojih, pri pripravi snovi itd. Z malomarnim opravljanjem svojega dela pa se v različnih fazah proizvodnega procesa povečuje tudi izmet.
Pri obravnavanju osebnih dohodkov kot tudi spremembi cenikov je treba upoštevati zgornje faktorje in je zato občinskemu ljudskemu odboru potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je popravek osebnih dohodkov upravičen.
Upravni odbor je bil mnenja, da je treba skladno s povečanjem osebnili dohodkov povečati tudi proizvodnjo, tako da bomo postavljeni plan dosegli in zamujeno nadoknadili. Treba je izkoristiti vse skrite rezerve, zlasti pa je potrebno uvesti čimprej IV. izmeno. Dokler pa to ni možno, naj se uvede nedeljsko delo. Istočasno pa bi se z nedeljskim delom spremenil tudi dosedanji delovni čas. Od 12 ur bi prešli polagoma na 8-urni delavnik. Ob nedeljah pa bi še do nadaljnjega delali v turnusu 12-24. Tak način dela ob nedeljah so strokovni kadri prikazali upravnemu odboru z ustrezno dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, za koliko bi podjetje na ta način povečalo osebne dohodke kakor tudi sklade. Skladi bi se povečali za ca. 35 milijonov, osebni dohodki pa za 13 milijonov, kar Domeni, da bi se celotni čisti dohodek podjetja povečal z nedeljskim delom, ki bi ga začeli šele s 16. IX. 1962, skupno za ca. 48 milijonov din. Iz takega rezultata pa izhaja, da je nedeljsko delo več kot utemeljeno.
Upravni odbor je menil, da je to akcijo treba podpreti in zato angažirati tudi politične činite-Ije podjetja, predvsem pa tiste proizvodne delavce, 'ki se jih nedeljsko delo tiče. Na posameznih sestankih je potrebno pravilno prikazati potrebo nedeljskega dela s tem, da zavisi rast osebnih dohodkov predvsem od porasta proizvodnje.
Omenjeno je že bilo, da ni več na sedanjem zunanjem, niti na
notranjem tržišču važna količina raznih vrst papirja, temveč predvsem kvaliteta. Zato bo treba v zvezi z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja vezati osebne dohodke predvsem na kvaliteto izdelkov.
Člani upravnega odbora so se zanimali, kako bo z realizacijo proizvodnje na trgu, če jo bomo povečali z nedeljskim delom. Glede na dosedanje razmere na tržišču jim je bilo pojasnjeno, da se nam ni bati, da bi ne mogli svojih proizvodov realizirati, če bodo kvalitetni an če bodo ustrezali željam kupcev. Trav sedaj bi lahko prodali še več srednje finih papirjev, če bi odgovarjala opaciteta kupcem na zunanjem tržišču.
Upravni odbor je z vsemi predlogi in obravnavo soglašal s tem. da se predlože centralnemu delavskemu svetu v razpravljanje.
V tretji točki dnevnega reda je upravni odbor obravnaval problem družbene prehrane, tj. prehrane zaposlenih delavcev v obratu Vevče. Že dalj časa se namreč opaža, da postaja prehrana, ki jo nudi gostinsko podjetje »Pri pošti« Polje, vedno slabša in da nikakor ne zadošča potrebam teh delavcev. Podjetje je bilo že večkrat opozorjeno na ta problem, vendar se doslej ni pokazalo nobeno izboljšanje. Zato je nujno, da si zopet uredimo lastno menzo, kajti prehrana je prav tako vezana s proizvodnostjo kot drugi činitelji. Slabo prehranjeni delavci ne morejo dosegati takega učinka dela. kot bi ga lahko sicer dosegali. V razpravi so bile omenjene razne možnosti, kje naj se ta obrat družbene prehrane v lastni režiji podjetja uredi.
Upravni odbor je sklenil, da se ta problem čimprej reši in je zato zadolžil ustrezne organe v podjetju, da pripravijo določene predloge, ki naj bi jih obravnaval obratni delavski svet v Vevčah.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je obravnaval upravni odbor nakup zemljiške parcele ob gramoznici, ki naj bi služila za izkop gramoza. Glede na vsa razporejena sredstva za letošnje leto je bil upravni odbor mnenja, da se sicer za parcelo zaprosi, medtem ko se bo plačala šele v naslednjem obračunskem letu.
S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena.
ip. J. in B. H-
V	Uradnem listu FLRJ, šit. 26 z dne 27. junija 1962 ie bila objavljena odredba o spremembah in dopolnitvan odredbe o izdatkih za službena potovanja, za terensko delo in ločeno življenje, ki ise priznajo gospodarskim organizacijam med materialne stroške.
V	zvezi z navedeno dopolnitvijo in spremembo odredbe je poudariti, da so se dnevnice zvišale:
a)	za vodilna delovna mesta, za delovna mesta, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba uslužbenca, pod pogojem, da ima ta oseba skupaj več kot 12 letne delovne dobe. od dosedanjih 2000 dim dnevno na 2500 din,
b)	za vse ostale osebe v delovnem razmerju pa od dosedanjih 1700 din na 20(K) din dnevno.
Za vajence pa so se povišale dnevnice od dosedanjih 1100 din na 1300 din dnevno.
Dosedanji terenski dodatki se zvišajo:
a)	za vodj.e terenskih enot od 1.020 din na 1.100 din na dan,
b)	za osebe, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva izobrazba visoko kvalificiranega delavca, visoka ali višja strokovna izobrazba uslužbenca pa od 780 na 900 din na dan,
c)	za osebe, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva strokovna izobrazba kvaLificira-
	Plan	Doseženo
'Celuloza	ICO	'101
'Beljena celuloza 100		105
Lesovina	100	102
Papir	100	94
Pomotam	100	105
[Proizvodnja	celuloze	nam v
primerjavi z	mesecem	junijem
kaiže padec, ki j<e nastal zaradi povišanja letnega proizvodnega plana. Obrat v Medvodah je namreč v tem mesecu povišal svoj letni piroizvodni plan za 1.300 ion celuloze. Analiza dosedanjih proizvodnih uspehov in volja kolektiva tega obrata po čimvečji proizvodnosti nam zatrjujejo, da bo ta obrat v celoti izpolnil povišani letni plan tako pri celulozi kot pri pinota-mu. Kvaliteta te proizvodnje je bila zaradi silno izit rešenega strojnega parka večkrat pod ustaljenimi uzancami. Z vklju-oitvijo nove separacije v tehnološki proces, se bo kvaliteta znatno zboljšala. Delovni kolektiv tega obrata bo moral ravno v tem trenutku zastaviti vse spo-sobnositi, d-a bo Tešil problem kvalitete tako kot je rešil problem kvantitete. Pri tem bo odločilno vlogo odigrail sistem nagrajevanja po enoti proizvoda, ki upošteva tudi kvaliteto. Rešitev problema kvalitete surovim je (prvi korak k dvigu kvalitete izdelkov v obratu Vevče.
V mesecu juliju je bila proizvodnja papirja zadovoljiva in je le delno vplivala na doseganje proizvodnega plana januar—julij. Domači in inozemski trg zahtevata skladno s povečanjem novih kapacitet v naši državi vise boljšo kvaliteto. Danes lahko plasiramo na omenjemiih 'tržiščih le visoko kvalitetni papir, ki po vseh vidikih odgovair-
(iNadaljevanje s 1. str.)
GDS je vse navedene predloge v celoti potrdil. Ce vise predloge zajete v 21. točkah natančneje pregledamo, moramo ugotoviti, da ne gre za malenkosti. Vsak predlog posebej vsebuje zahtevo'po koreniti ,spremembi in^ sega v temelje dosedanjega načina dela, zlasti pa je dalekotsežen predlog v zadnji točki. Ta zahte-
nega delavca ali srednja strokovna izobrazba, od 540 na 600 din na dan,
d)	za osebe, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva izobrazba uslužbenca ter vajencev, od 180 na 250 din dnevno,
e)	za nekvalificirane delavce od 130 na 200 dim.
Posebna novost v tem predpisu, ki zadeva številne naše delavce je, da se gospodarski organizaciji (podjetju) ne priznajo med materialne stroške izdatki za dnevnice in povračila za terensko delo za čas, ki ga prebije delavec po službenem opravku v sedežu podjetja, poslovne ali obratne enote, četudi tjakaj prihaja iz terenskega dela, razen če je imel delavec neposredno pred odhodom na terensko delo pravico do nadomestila za ločeno življenje.
Kar se tiče nadomestil za ločeno življenje, so se za delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba uslužbenca oziroma visoko kvahneiranega delavca, povišale od 12.000 na 15.000 din, za delavce na delovnih mestih kvalificiranega delavca ali srednje strokovnega uslužbenca pa od dosedanjih 9 tisoč na 10.000 dinarjev mesečno.
Odredba je začela veljati z dnem, ko je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ. tj. dne 27. junija 1962.
ja za kvalitetno proizvodnjo v grafični in preddlovaLnii industriji. Izdelki, ki niimajo takšnih lastnosti me gredo v prodajo, temveč ostajajo <v skladiščili p.ro-izvajavcev, saj ugotavljamo, da zaloge pri proizvajavcih papirja naraščajo iz meseca v mesec. Tako velike spremembe, ki so nastale na tržišču, narekujejo pro-izvajavcem papirja skrajne napore na kvalitatnejlšo piroiizvod-in eikomomiičnejiše poslovanje.
Prav zaradi kvalitetnejše proizvodnje dm velike spremembe v proizvodnem programu, obrat v Vevčah piri papirju ni izpolnil svojega proizvodnega plana. Posamezne organizacije in organi delavskega isamoupravljanjia razpravi ja'jo o tem, kako bi do konca leta nadoknaditi izpadlo proizvodnjo .in 'izvršili postavljeno nalogo. Dosedanje razprave so nakazale rešitev, ki je trenutno možna, da bi maksimalno izkoristili obstoječi strojni park z nedeljskim obira toivain jem. Druga možnost pa je četrta izmena (kjer je glavni problem kadrov)), o kateri je bilo že mnogo govora v tem časopisu. Z nedeljskim obraitovamj-em bi naš obrat izpolnil svoj proizvodni plan, znatno zmanjšal fiksne istroške (amortizacijo, splošne stroške izdelave im splošne upravne stroške) in povečal sklad osebnili dohodkov. Sedanji osebni dohodki so znatno manjši kot so bili v letu 1961 dm negativno vplivajo ^ na subjektivne razloge, ki se kažejo v količini izmeta, v zastojih papirnih strojev in izboljšavi kvalitete sploh. Proizvodnja lesovine je bila v tem mesecu nekoliko manjša kot v mesecu juniju zaradi pomanjkanja lesa iglavcev in očiščenega lesa;. In.
va kompletno obravnavo sedanje organizacije poslovanja s isodelovanjem zavoda 'LRS za produktivnost in organizacijo dela, torej gre za temeljit pregled organizacije dela z namenom, da se ozdiravi vse, kar zavira prilagajainja poslovanja novim razmeram. Y 'razpravi na seji UO o tej točki so bila postavljena vprašanja, kakšna razlika je med obdelavo organizacije iz leta 1958 is pomočjo zagrebškega SPS '(centier . za produktivnost) in is sedanjim Ijub-Ijiatuskim. Oboje se med seboj dokaj razlikuje. Težišče dela pred 4 .leti je bilo v uvedbi planiranja proizvodnje im stroškov planskega knjigovodstva, zajemanje stroškov neposredno na mestu, kjer nastajajo, kar naj bi dalo boljšo Orientacijo v komercialni in tehnični službi, omiogo-čilio ifonmiiiramje in s-amoos valjan je BE in omogočilo izvedbo sistema nagrajevanja na osnovi prizadevanja za povečanje proizvodnje in znižanja lastne cene proizvodov.
Sedanje delo pa bo usmerjenje v temeljit pregled smotrnosti funkcioniranja posameznih oddelkov im strokovnih služb, organov samoupravljanja,, zlasti še sedaj po združitvi. Treba bo najti najsmotrnejšo rešitev skladnega delovanja obeh obratov na področju vodenja, tj. tehnične, komeroialine, fcadnoviške in finančne službe, ter skladnost sodelovanja organov samoupravljanja, ne da bi se bi'k> treba zatekati' k ekstremnemu centralizmu ali obratno. Sistem obračuna im planiranje seveda ostane, saj daje prav ta sistem planskega knjigovodstva vrsto zelo natančnih podatkov, .nujno potrebnih za uspešno poslovanje.
Z zavodom LRS za produktivnost je •bila sklenjena pogodba takoj po odobritvi delavskega sveta, ter bomo o 'njihovem delu še obširno poročali prav tako pa tudi o izvajanju ostalih sklepov.
T. N.
Zvišanje dnevnic in terenskih dodatkov ter nadomestil za ločeno življenje
Gre za korenite spremembe
Iz manj lesa slabše kvalitete - več vlaken
boljše kvalitete
Shema sortacije
Snov iz kuhanje
V	razdobju od 1913. do 1932. lota se je povečala svetovna poraba papirja za 325 °/o, do 1961. leta >se je pa dvignila za nadaljnjih 135 % in je dosegla 13,900.00 ton letino. Od tega odpade na Evropo približno 4 milijone ton. Ne glede na tempo investicijske Izgradnje, je pri povečevanju proizvodnje papirja pomanjkanje primernih surovin največji problem.
Na vsem svetu je 4000 milijonov ha gozdnih površin, od tega odpade na ZSSR 23 %, na Afriko 23°/o, na Južno Ameriko 19 %>, na Severno in Srednjo Ameriko 19 o/o, medtem ko razpolaga Evropa le z 3 »/o svetovne zaloge lesa.
Na enega prebivavca odpade v Evropi 0.3 ha, v ZSSR 2,2 ha, v ZDA 2 ha in v Jugoslaviji 0,55 ha. Samo 1/3 skupne lesne mase odpade na iglavce, ostalo so pa listavci. Iz teh razlogov gredo razvoj in raziskave pri povečani proizvodnji celuloze in papirja v svetu v glavnem po naslednjih poteh:
1.	skuša se zmanjšati odpadke in izgube pri čiščenju, sekanju in skladiščenju lesa, kakor tudi pri separaciji snovi na minimum.
2.	iščejo se načini za izboljšanje izplena uporabnih vlaken iz lesa ali drugih surovin
5.	poizkuša se predelovati surovine -slabše kvalitete, npr.: razne listavce in lesne odpadke, veje, žamanje, krajnike itd.
4. iščejo se nove surovine za izdelavo papirja in celuloze, predvsem na bazi enoletnih bilk, to je slame, ikoruznice, krompirjeve slame itd.
Te splošne smernice veljajo v celoti tudi za našo tovarno, oz. naš obrat, iker je problem oskrbe s celuloznim lesom zaradi rastoče porabe vedno bolj pereč. Poleg tega moramo in bomo bodoče morali predelovati les, ki ,se je še pred 20 leti smatral kot neuporaben za sulfitni postopek proizvodnje celuloze.
Zato :se vedno bolj akutno postavlja najvažnejša naloga, to je iz manj lesa slabše kvalitete, več vlaken, čim boljše kvalitete. Namen tega članka je, da se nekoliko podrobneje seznanimo z možnostjo zmanjšanja odpadka pri čiščenju, 'skladiščenju lesa in separaciji vlaken.
Les, ikli ga trenutno uporabljamo:
a) razrezan na 1 m dolžine
Ir) razrezan na 2 m dolžine
c)	nerazrezan
Glede na stanje les prihaja ali
1.	predčiščen v gozdu
2.	očiščen oz. maklan les.
V	slednjem primeru odpade pri čiščenju v gozdu ali v zbirni bazi gozdnega gospodarstva 10 do 13% lesne mase. Pri tem seveda ne gre samo za les, ker se istočasno očistijo tudi skorje in lika. Izguba čiste lesne mase še giblje med 3 in 10%. kar je odvisno od premera lesa. Ce pred-očiščen les čistimo doma, potem znaša izguba 8—10%, od tega je največ uporabnega lesa. Ti odpadki se trenutno ne uporabljajo za kuhanje celuloze, prodajajo se za steljo v hlevih. V vsakem primeru pa zahteva čiščenje lesa mnogo delovne sile.
Pri vsakem rezanju lesa odpade ca. 0,5 do 1% lesne mase v obliki žagovine, pa tudi mehanske lastnosti gotove celuloze se zmanjšujejo. Visi ti momenti nam narekujejo, da bi bilo za proizvodnjo celuloze najbolj rentabilno uporabljati neočiščen, oz.
v gozdu predčiščen les, vsaj 2 m dolžine.
Toda naša stara separacija ima tako slab efekt čiščenja, da celo iz očiščenega lesa ne moremo izdelati celuloze, ki bi zadoščala glede čistoče vedno rastočim zahtevam domačega in 'tujega tržišča.
V zadnjih 10 letih so se pa začele uveljavljati naprave pri čiščenju celuloze, pri katerih je efekt zasnovan na centrifugalni sili. Te naprave pri nas poznamo kot centricleanerje in predstavljajo zelo posrečeno rešitev ter ,so v papinni in celulozni indu-stri ji postale nenadomestljive. To -so pravzaprav dopolnila čistilnim napravam, ki že obstojijo ponekod v čistilnicah, ker odstranjujejo nečistoče diz celuloze, ki jih do sedaj ni bilo mogoče odstraniti ali ne popolnoma, to so predvsem specifično težje nečistoče: pesek in pa kratki snopiči vla.ken,iveri, ostanki skorje in lika, kar vse vpliva negativno na čistočo celuloze im papirja. Za brezhibno obratovanje pa se moramo držati gotovih 'pogojev, ki morajo točno odgovarjati vsakokratnim prilikam. Ce teh pogojev me upoštevamo, potem je rezultat čiščenja mnogo slabši kot bi sicer lahko bil.
Centricleanerji delujejo tako, da snov vstopa tangencionalno .s pritiskom 2,5 do 3 atm v gornji del aparata, kjer dobi potrebno rotacijo, da se zaradi centrifugalne sile izločijo specifično težji delci na zunanji rob. Isto velja tudi za enako težke delce, ki^ pa so bolj zbiti. nnr. iveri in grčke. čista snov se zbira v sredini in ker je premer aparata proti koncu zmanjšan, je snov prisiljena, da se Obrne navzgor in zapušča skozi zgornjo odprtino s pritiskom 0,5 atm napravo. Nečistoče pa potujejo ob stani navzdol in zapuščajo centricleaner skozi spodnjo odprtino, tako imenovano Ikono.
Ločen je vlaken od nečistoč^ ni popolno temveč samo ,statistično in smo prisiljeni na kompromis. C e izpustimo skozi dolnjo komo več izmeta, bo zapuščala centri-cleaner skozi gornjo odprtino bolj čista snov, a je bo istočasno manj, oziroma, če zmanjšamo količino izmeta, bo dobre snovi več, toda manj čista bo.
Da bi se pa doseglo najboljši čistilni efekt pri najmanjši izgubi vlaken moramo upoštevati naslednje momente:
1.	vstopni pritisk v centricle-anerjč
2.	vstopalo koncentracijo snovi
3.	spodnji premer kone
Vstopni pritisk
Vstopni pritisk določa količino, irzino in čas zadrževanja snovi, ai preteka aparat. Za povečano pličino pretoka se zmanjšuje ‘fefct čiščenja, vendar povišana •otaoija pretehta ta faktor in za-,o daje povečani pritišk boljše ■iščenje, toda povečani pritisk :ahtava večjo porabo električne snengije oz. je dražji. Volumen-»ko razmerje med dobro snovjo n izmetom, pa praktično zavisi >d pritiska.
Koncentracija snovi
Nizka koncentracija zmanjšuje količino snovi, vendar v redkejši snovi se tudi nečistoče lažje gibljejo, pa je zato čiščenje boljše. Poleg tega se poveča relativno del izmeta, ker se kom-
vstopni pritisk
-koncentra-
cije
1-premer kone
količina
^čiščenje
+ izmet
- čistoča
cenbracija snovi ne zmanjšuje v isti smeri kot pri dobri snovi ta'Ko, da se zopet volumenski odnos ne menja s koncentracijo snovi. Torej je ugodno za čistilni efekt v kolikor dopuščajo obratne prilike uporabljati činivečji pritisk in čimanjšo koncentracijo vendar s tem zmanjšujemo količino, to pa je na j večkrat osnovna zahteva.
Premer kone
Premer spodnje odprtime na k oni mirna praktično vpliva na samo točenje nečistoče od dobre snovi, določa pa količimo in kvaliteto izmeta in s tem seveda tudi čistočo snovi. Večji premer odvaja več nečistoč, s tem pa tudi več dobrih vlaken. Dobra snov je zato bolj čista, izgube na vlaknih pa večje. Seveda velja tudi to v obratnem smislu. Lahko zmanjšamo količino odpadnih vlaken na račun čistoče. Najbolj primeren premer se lahko določi le s poskusom in velja le za eno vrsto celuloze. Zato bomo morali uporabljati različne kone, npr. eno za topolo, drugo za smreko itd. (Z ustreznim uravnavanjem pritiska koncentracije im premera ikone se lahko dosežejo optimalni pogoji.
Meritve količine so pokazale, da prve stopnje izdvajajo 15 do 16 % snovi kot izmet, da^ v drugi stopnji količina izmeta že zraste na 25—30% in da zadnja stopnja izloča pralktično polovico dovedene snovi v izmet. Vendar ta izmet vsebuje od 30—90'% nečistoč in v skupni količini pri smreki ‘znaša 5—1 % pri topoli pa od 0,5—2%.
Snov, kii gre skozi cenitricle-anerje je praktično popolnoma čista. Čistilni efekt je torej odličen, vendar je p »gostoma pojav, da iso poisamezne kone zamašene. Aparat je tako neizkoriščen in zato nečistoče potujejo v dobro snov.
Od naše nove sortacije. predvsem pa od centrioleanerjev pričakujemo mnogo, in sicer, da bomo lahko začeli predelavati slabše čiščen les, predvsem pa še žagarške odpadke. V koliki meri nam bo uspelo, se bo videlo v prihodnjih mesecih. Na vsak način pa bomo z novo sor-taciljo naredili korak naprej pri realizaciji temeljne naloge našega obrata: iz manj lesa slabše kvalitete, čim več celuloze najboljše kvalitete.
RB
Počitniška praksa dijakov
v obratu Vevče
Podjetje vsako leto v času šolskih počitnic sprejemal večje število' dijakov srednjih strokovnih išol in študentov tehnične fakultete n,a obvezno počitniško prakso. Tu se bodoči strokovni' kadri praktično uvajiajjo v proizvodne probleme i;n izpopolnjujejo v stroki, ki jo študirajo. Praksa je v večini primerov enomesečna. Za svoje delo prejmejo' prak-tikamije Judit manjše denarne nagrade, ker ,se mioraijo v vseh primerih vključiti v proizvodnjo, kair je najboljši način, da se bodoči 'strokovni kader usposobi za 'delo v gospodarskih organizacijah, kajti šola jim da1 le te-meljmo strokovno izobrazbo'.
Tako je letošnje počitnice prakticiiraiLo poleg študenitov iz neobvezne prakse še 26 tistih iz obvezne in sicer:
iz papirne stroke .... 9 iz kemične stroke .... 7 iz električne stroke ...	4
iz strojne stroke .... 5 iz ekonomske stroke ...	1
S tem je podjetje delno zadostilo potrebam strokovnih šol, ki pošiljajo svoje gojence ob počitnicah na strokovmo izpopolnjevanje.
Johnson grčelovilec
Mokri
seporot.
I. stopnja
9d RB80 centri cleane
k/a zgoščevalec sortirana snov
W RB
centri'—
deaner/ei
150 centricleonerjev
m stopnja kRBeo centri
Zakaj odpor
proti teoretičnemu znanju?
Z določbami pravilnika o strokovnem izobraževanju in napredovanju v podjetju so predvideni pogoji za pridobivanje kvalifikacij, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na delovnem mestu, tako za fizične, kakor za umske delavce. Cilj tega pravilnika pa ni bil toliko pridobivanje kvalifikacij, temveč pridobivanje znanja in strokovne sposobnosti. Tudi načela za določanje kandidatov za izobraževanje so urejena s pravilnikom. Zal pa je že precej časa zamujenega. Iz proizvodnje je v zadnjem času odšla v pokoj vrsta visoko kvalificiranih papirnic ar jev, strojevodij in pripravljavcev papirne snovi, tako da se danes že čuti vrzel ravno na teh, po značaju in strokovjiosti, najbolj zahtevnih delovnih mestih.
Ko so prevzeli delo v roke mlajši, ni steklo kot bi moralo. Ni bila njihova krivda, vsaj v celoti ne. Vse >skrivnosti« pravih prijemov za pravilno delovanje strojev so starejši pred njimi skrivali. Niso jim razložili tistega »kako in zakaj«, ki mora biti pri delu strojevodij, kakor tudi na ostalih delovnih mestih vodilo vsega, in ki mora stalno lebdeti nad človekom naše stroke.
Več momentov je, zakaj je bilo tako. Malo iz ljubosumja, malo iz strahu pred izpodrivanjem, ali pa iz povsem materialnih razlogov.
Bolezen na telesu opazimo po navadi prepozno, potem pa je treba pospešenega zdravljenja, večje skrbi. Tudi pri usposabljanju za strokovno delo pri nas je treba pohiteti, za kar pa je največja ovira zastarela miselnost prav tistih, ki bi jim hoteli pomagati do večje strokovnosti in boljšega znanja in s tem rešiti vprašan je strokovnega kadra.
V načrtu so daljši tečaji, ki naj bi jih obiskovali kvalificirani in visoko kvalificirani delavci iz proizvodnje, zlasti pa tisti, ki so nastopili na zahtevnejših delovnih mestih in še nimajo prakse in izobrazbe, ki je razvidna iz sistematiziranja delovnih mest.
Po pravilniku o strokovnem izobraževanju mora imeti vsak
delavec ustrezno kvalifikacijo oziroma šolsko izobrazbo za delo, ki ga opravlja, ali pa si jo mora o najkrajšem času pridobiti. V nasprotnem slučaju ga lahko podjetje premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi kvalifikaciji (člen ?).
Podjetje je pripravljeno nuditi vsem materialno in ostalo pomoč pri njihovem napredku.
Drugačna pa je druga stran in prav nič pohvalna. V razgovorih z nekaterimi prizadetimi smo naleteli na odpor proti vsakršnemu šolanju, češ: kaj mi pomaga vsa teorija, največ se bom naučil pri samem delu! Je pa tu vprašanje časa in pa načina učenja. Če že nekateri z vso silo zagovarjajo samo načelo prakse, naj jim omenimo, da je prav iz prakse znano, da so bolj redki tisti, ki bi zahtevnejše delo dobro opravljali brez predhodne izobrazbe, tako kot pa tisti z izobrazbo, za kar ni treba navajati primerov.
Bolj pohvalno bi bilo, če bi od posameznika ali oddelka, ali ekonomske enote prišla zahteva za obseg, globino in specializacijo teoretičnega in praktičnega znanja strojnega in drugega osebja, kot pa da to, na podlagi potreb, vsiljujemo posameznikom. Potreba po stalnem izpopolnjevanju znanja je ogromna in to tudi tistim članom kolektiva, ki mislijo, da že vse znajo. Ni dovolj, da ima eden ali drugi odločbo o delovnem mestu v rokah, tu je treba znanja, ki ga delovno mesto zahteva, da ne bo prepogosto prišlo do raznih problemov, bodisi upravnih, komercialnih in v našem primeru, perečih proizvodnih, za kar nam lahko služi primer na L pap. stroju, pa tudi na nekaterih drugih delovnih mestih.
Vprašanje dviga ravni izobrazbe vseh papimičarjev se že postavlja ostreje in povečanje izobrazbe moramo vzeti resneje. Skratka, potrebujemo ljudi, ki bodo znali upravljati s proizvodnimi stroji in napravami in znali napraviti papir, ki ga danes zahteva trg. Za tak zahtevek pa moramo biti na mestu vsi od lesnega prostora pa tja do sortime dvorane.
Načela sodelovanja
Ako želite, da vas spoštujejo in priznavajo kot osebnost
... poskušajte tako v predpostavljenem kot v sodelavcu gledati človeka, ne pa samo funkcijo!
Vljudnost je način občevanja med ljudmi. Ona je pri-rodna lastnost, zato ... nikar takoj ne smatrajte vljudnost kot znak slabosti, oziroma ne pomislite, da nekdo nekaj od vas želi!
Kritika morebiti kritiku olajša srce, toda prizadete jezi, posebno če je neopravičena, zaradi tega ... se prej, preden kritizirate, prepričajte, kaj je resnica!
Razne variante prenosa električne
Električno energijo, ki nam jo proizvaja domača hiidroelektrar-na Fužine, prenašamo do tovarne po levem in desnem bregu Ljubljanice po starih emosistem-sikih dal j no vodih z lesenimi drogovi, ki so že precej zastareli. Daljnovoda imata bakrene to-kovodne vrvi preseka 50 mm2 in ■sta brez strelovod n ih zaščit ni h vrvi. Teren, po katerem potekata, je zelo istreloviit in v primeru večjih neviht skoraj vedno pride do izpadov prenosa električne energije. Ker ob nevihtah navadno izpade tudi ELES daljnovod visoke napetosti 55 kV, tovarna ne more obratovati. Da bi se vsemu 'temu vsaj do neke meje izognili, smo že predčasno pričeli misliti na vzpostavitev boljše prenosne proge med HE Fužine in tovarno.
V energetskem oddelku tovarne SO' izdelali elaborat, ki obravnava to temo iz več vidikov:
NAŠ LETOŠNJI IZVOZ
V prvih osmih mesecih smo izvozili 1103 tone papirja v vrednosti 229.000 dolarjev. Izvažali smo predvsem brezlesne pisalne papirje, le v mesecu avgustu smo prvič izvozili manjše količine srednje finih papirjev. Nujno je, da povečamo asortiment:
1.	na srednje fine beljene papirje,
2.	na srednje fine papirje v barvi in
3.	na tiskovne papirje.
Srednje fini^ papirji imajo veliko perspektivo, če nam bo le uspelo izboljšati opaciteto, kar si že prizadevajo v laboratorijih m upamo, da bodo osvojili potrebno kvaliteto.
Za izvoz srednje finega papirja v barvi imamo zaključene pogodbe v večjih količinah, potrebno pa je doseči popolno enobarvnost teh papirjev. Zato smo naročili posebne barve iz Anglije. Za to vrsto papirjev se zanimajo največ kupci iz Zahodne Nemčije in Italije.
Možnost izvoza večjih količin tiskovnih papirjev je odvisen od osvojitve postopkov in nabave naprav za kondi-cionirauje. Nakup te naprave je že dovolila jugoslovanska banka za zunanjo trgovino.
Prepričani smo, da bomo do konca leta uspeli občutno povečati asortiment našega izvoza, s tem pa tudi izvozne količine.
nov daljnovod samo po desnem bregu v leseni izvedbi oz. z železnimi jambori in varianta s kablovodom.
Če vzamemo lesene drogove, bi bila cena novega daljnovoda nizka, vendar bi morali biti v tem primeru drogovi primerni in pravilno statično' preračunani. Velja opozoriti še na naslednje: povprečna življenjska doba po-staivljenh drogov v Sloveniji znaša 12,5leta. Glede na poznavanje povprečne življenjske dobe lesa. primernega za lesene drogove v elektrotehnika, moramo poudariti, da lahko v Slovemijii izjemno uporabljamo neiinipregniran plemenit i kostanj pri gradnji DV za visoko napetost s sorazmerno dolgo življenjsko dobo 18 let. Zaradi rakastega obolenja v kostanjevi skorji pa se bo moral aimprej posekati ves plemeniti kostanj v Sloveniji. Zaradi tega bomo vezani' večidel samo na impregniran smrekov in jelkin les (okrog 89 %) in .samo na 15 % borovega lesa. Zato se bo' skupna .povprečna življenjska doba lesenih drogov v Sloveniji hitro znižala «1 12,5 let na t'0let, če se ne bo pravočasno potrebnih zaščitnih ukrepov za večjo zaščito lesa.
Če postavimo torej nov daljnovod v leseni izvedbi, bi bila to majhna investicija, vendar pa je vzdrževanje zelo drago. Kljub temu pa bi se izplačalo postav-Ijaiti daljnovod visoke napetosti, ampak le v primeru, če bi s pomočjo kvalitetnega iimpregnira-nja dosegli povprečno trajnost Lesenih drogov vsaj za 30 let.
Če se odločimo za postavitev DV z železnimi jambori, je to sicer enkratna investicija, vendar bi kljub zaščitni strelo vodni vrvi prihajalo do izpadov ob hudih nevihtah ipd.
Nevšečnosti prenosa električ-
energije iz HE Fužine v papirnico
sfersklh vplivov na tokovodne vrvi, drogove, jambore itd. V to-kovodnih vrveli nastajajo atmosferske prenapetosti, ki škodujejo ostalim razdelilnim napravam.
Kablovodi so ideal ne jša stvar za prenos električne energije, saj so običajno položeni v zemljo in niso izpostavljeni atmosferskim neprilikam. kar je ogromnega pomena.
Če nastane v kablovodu okvara, jo je mogoče hitro ugotoviti, saj obstajajo danes instrumenti, ki nam pokažejo mesto napake, tako da ni več potrebno odkopavati dobršen del kabelske trase in šele tako odkriti mesto okvare.
Energetski oddelek insistira na tem, da .se izbere boljša možnost prenosa proizvedene električne energi je iz HE Fužine v tovarno.
Zato bi bilo iz obratovalnih ozirov boljše odi (kiti se za varianto s kablovodom.
V informacijo navajamo še rekapitulacijo finančnih stroškov za posamezne variante:
A.	DV v Jeseni .izvedbi — 8 milijonov 4G2i785 din,
B.	DV z železnimi jambori -- 18,359.513 din,
C.	Kablovod — 2 X (5 X 50mm2 Gu) 24,780.200 din.
(Kot že omenjeno, so variante z dajnovodom manj zanesljive zaradi atmosferskih vplivov, kar nam povzroča krajše ali daljše zastoje papirnih strojev in drugih tovarniških obratov. Iz dosegljivih podatkov je bila zaradi izpadov električne energije skupnost oškodovana:
leta 1956:
izguba na proizvodnji papirja izguba na 'proizvodnja lesovine
leta 1957:
izguba na proizvodnja papirja izguba na proizvodnji lesovine
leta 1958:
izguba na piroizvodnji papirja izguba na proizvodnji lesovine
leta 1959:
izguba na proizvodnji papirja izguba na proizvodnji lesovine
leta 1960:
izguba na proizvodnji papirja izguba na proizvodnji lesovine
leta 1961:
izguba na proizvodnji papirja izguba na proizvodnji lesovine
2,995:776.-
15,847.943.-
18.843.719.-
5.	474.429,-13,867.830.-19,342.279,-
20.447.988.	-
5,905.000,-
24.332.988,	-
din
din
din
din
din
din
din
din
d.in
17.418.240,	— din
15.750.000.	— din
31.168.240.	— din
15.456.512,— din
3.025.000.— din 18,461.912.— din
54.946.99 i,— din
20.900.000,	— din 55,846.991.— din
Iz navedenih podatkov je raz- čutno znižale, če bi cim.prej vidno, da bi se nam kablovod	vz postavili i tehniško nit e m el je no
hitro amortiziral, obenem pa b:	in efektno prenosno iprogo.
se nam gornje izgube na proiz-
vodnji papirja in lesovine ob-	*>. C.
Psihologija v industriji
Na seminarju za mlade tehnike in inženirje v Zagrebu so obravnavali več zanimivih tem. Med njimi se je piscu tega članka, ki se je tega seminarja udeležil, zdelo umestno spregovoriti nekaj besed o psihologiji v industriji.
V novejšem času se .mnogo govori o industrijski psihologiji. Pri nas je to nekaj atovega, vendar se je v nekaterih podjetjih v Jugoslaviji že uveljavila. Mogoče bi kdo štel za razmetavanje denarja, če bi podjetje plačevalo človeka, ki na prvi pogled ni produktiven. Če pa na kratko pogledamo probleme in naloge psihologije, pridemo do zaključka. da bi dober psiholog podjetju prihranil precej denarja. Zato nekaj besed o psihologiji.
Psihologijo lahko definiramo kot nauk o ponašanju človeka. Ona ne more biti samo nauk o duševnem življenju, ker vemo, da je notranjost človeka nekaj neotipljivega,, nevidnega, nekaj brez dimenzij tj. nekaj, kar se ne da meriti. Danes so v psihologiji mogoče meritve (inteligenca, spomin, znanje, brzine, reagiranje itd.). Torej nsihologija ni več samo opisovanje doživljanja (»duševno stanje«), ampak se ukvarja z merjenjem raznih sposobnosti ljudi.
Metode znanstvene .psihologije se bistveno razlikujejo od metod laične psihologije.
Glavne metode so:	eksperi-
ment, opazovanje in metoda testiranja. S temi metodami moremo objektivno dognati razne lastnosti in sposobnosti ljudi.
Laična psihologija se poslužuje naslednjih metod:
Grafologije — ugotavljanje značaja na podlagi rokopisa.
Frenologije — ugotavljanje sposobnosti, inteligence ali poštenosti človeka po obliki lobanje in izraza obraza (visoko čelo znak visoke inteligence, majhni, čokati ljudje so pogosto veseljaki).
Hiromantije — ugotavljanje prihodnosti po črtah na rokah (dlani).
Ker se metode znanstvene psihologije potrdile svojo vrednost in doslednost, je prišlo do uporabe psihologije na različnih področjih življenja.
Tako danes govorimo o psihologiji v:
armiji — selekcija vojske za poedine rodove vojske (piloti, šoferji, tankisti, služba veze itd.),
trgovini — psihologija kupca in prodajalca, psihologije za reklamo in propagando,
šolah — reševanje raznih problemov,
na klinikah,
v športu.
Posebno področje praktične psihologije je industrija in promet. Izkušnje v drugih državah kažejo veliko korist od psihologije, uporabljene v industriji.
Ako se naloga psihologije v industrija definira, kot dosežek maksimalne skladnosti človeka in njegovega dela, potem iz tega potegnemo lahko naslednje zaključke:
1.	Analiza delovnega mesta
Analiziranje in ugotavljanje zahtev, katere postavlja delovno mesto človeku (sposobnost, vestnost, znanje itd.)
2.	Selekcija
Izbira najboljših delavcev za opravljanje določenega mesta glede na sposobnost. (Pri delu pri papirnem stroju je potreben človek, ki zna hitro ukrepati
in je .pri delu spreten). Selekcija naj bi bila na onem delovnem mestu, kjer je ponudba večja od iskanja. Posebno pa za mesta, ki so kritična za proizvodnjo in za nevarna delovna mesta.
5. Ocena osebja
4.	Medsebojni odnosi
Zboljšanje medsebojnih odnosov dosežemo že z izobrazbo predpostavljenega in zasliševanjem delavcev. Važno je, kaj mislijo delavci o predpostavljenem. Katere so njegove dobre lastnosti in katere slabe. Niso redki primeri, ko delavec izpolni anketni list z naslednjimi besedami: »Zelo dober, toda jaz mu ne verjamem ničesar več. Vsakemu vse obljubi, a redko tudi izpolni«, ali »ni odločen, koleba itd.« Delavec te stvari hitro opazi. To pa se da z izobrazbo odstraniti.
5.	Odklanjanje poškodb in nesreč na delu z izpraševanjem grupe delavcev, ki so bili že pogosteje poškodovani.
6.	Proučevanje trajanja dela. odmora pri delu. utrujenost itd. Nekatera teb področij so specifično psihološka (ocena ljudi, selekcija), a druga področja so vezana še na druge sodelavce (strokovnjake v podjetju). Na primer, analizo delovnih mest dela zdravnik, psiholog, inženir in delavec .ter delovodja za nekatera delovna mesta.
KORISTI OBRATNE
PSIHOLOGIJE
SO RAZLIČNE
1. Prihrani se čas, denar in energija (selekcija in vzgoja kadrov).
Včasih se da že predhodno ugotoviti, ali bo nekdo sposoben za neko delovno mesto ali ne. Pogosto zapazimo nesposobnosti šele po nekaj letih. V tem času je bilo za to vloženega že precej denarja, ali pa je pri tem trpela proizvodnja. Vodilni kader je
treba proučevati, kakšen naj bo njihov odnos do delavca, na kakšen način si človek ustvari avtoriteto in, če je potrebno, takšnega človeka, od katerega lahko kaj več pričakujemo, tudi bolje nagrajevati. Vselej je treba premisliti, kaj se bolj izplača? Ali dati nekomu vse pogoje na delovnem mestu, da se bo tu dobro počutil in enako vračal, ali mu vse zagreniti, da bo postal njegov odnos do dela mlačen. Na delovnem mestu pa se moramo počutiti prijetno, saj tu preživimo skoraj tretjino svojega življenja.
2.	Ustvarja se večje zadovoljstvo na delovnem mestu.
Naloga psihologa naj bi bila ljudi stalno zasliševati, zlasti v primeriih, ko gre za nepravilnosti. Kje so vzroki, da nekdo zapusti delovno mesto? Človeka, ki zapusti delovno mesto ali podjetje, naj bi v vsakem primeru zaslišali. Taki ljudje vedo veliko povedati. Primer .enega je dobra šola za drugič. Statistike so pokazale, da ni denar glavni vzrok, da nekdo zapusti delovno mesto ali podjetje. Vzroki so največkrat psihološke narave. Redki ljudje lahko prenašajo krivico, ali da se spo-prijaznijo s tem. da pač mora biti tako, ker si je nekdo nekaj v glavo vtepel itd.
3.	Izboljšujejo se pogoji dela (včasih je potrebno napraviti tudi zamenjavo na delovnih mestih).
Vsak ni sposoben za vse. Redki pa so tisti, ki niso sposobni za nobeno delo. Ti l jud je se tega tudi zavedajo. Krivično se mi zdi, da se nekoga po preizkusni dobi odslovi z besedami »nisi za nobeno rabo«. Vzemimo primer, da je ta človek delal s takim, ki je nervozen, ki ima za seboj že trideset let prakse, ki vsa dela opravlja tako rekoč miže in da
mu mogoče po vrhu še simpatičen ni in da ga je zato za-tož.il delovodji, češ iz tega ne bo nikoli nič in podobno. Predpostavljeni pri tem gotovo ni mislil, da dotični podobnega dela mogoče še ni nikoli opravljal. Pametno bi ga bilo premestiti na drugo delovno mesto, z lepo besedo mu dati več volje, ga poučiti in postal bo dober delavec, stalni član kolektiva.
Predvsem pa bi bilo dobro osebo, ki pride ma novo v podjetje, temeljito »izprašati«, se pozanimali, o njegovi preteklosti, prejšnji zaposlitvi itd.
Dober psiholog bo iz pogovoru z novo sprejetim marsikaj zvedel. Važno je tudi, kako novince sprejemamo. Način, ki se v zadnjem času izvaja v našem podjetju, je zelo dober. Novo sprejeti dobi občutek, da tovarna od njega nekaj pričakuje, da se zanj zanima itd.
Preprečevanje razdorov med
ljudmi
So potrebe, ki so enake vsem ljudem: hrana. voda. zrak itd. Brez njih ni življenju. To so tako zvane biološke ali osnovne potrebe človeka. Vendar so .tudi druge potrebe, ki niso pri vseh l judeh enake. To so: stanovanje, zabava, šport, umetnost, znanje, potreba za ugledom itd.
To so tako imenovane sekundarne potrebe.'Na primer: nekdo ima potrebo za znanjem, vedno se mu zdi, da premalo zna. (ločim drugi le potrebe nima, zdi se mu, da vse zna, kar pa je mnogo hujše, kot ono prvo.
Zaradi neenakih potreb nuj-češče pride do različnih odnosov proti drugim ljudem. Recimo, da imajo poedinci različno stališče do istih stvari ali do istega človeka. Stališče je lahko pozitivno ali negativno. Normalno pa na stališče delavca do delovnega mesta vplivajo še drugi faktorji.
Iz dnevnika enotedenskega počitka na Jelovici
Sobota:	Sonce pripeka. V
kombiju je prepih. Prepih hladi lica. Vendar lica žarijo. Žarijo od pričakooanja. V Ljubljani je po cestah gneča. Po dneh ali treh žvižgih prometnega miličnika se vendar prerinemo skozi mesto. Nekaj zabojev piva in ostalega provianta za boljšo voljo naložimo o Medvodah. Ze nas stisnejo škofjeloški hribi. Iz oken hiš visijo nageljni, pravi gorenjski. Na desni nad nami so Dražgoše, slavna vas iz medvojnih dni. Nekaj serpentin in avto se ustavi pred domom. Kričanje. Novi so prišli. Vsi nas nimajo časa sprejeti. Za domom je strašna bitka balinarjev. Kdo bo dobil za pol litra? Skozi okno iz sobe za goste se sliši: »Kontni srčnemu asu, ne«. Strašna borba. »Janez, ti imaš bunko*! Na vratih se pojavi Micka. »Fantje, ste kaj lačni?* Ona skrbi za vse. Za otroke ima mleko, za starejše Šilce žganja. No, sprejem kaže dobro.
Razvrstitev o sobe poteka razburljivo. Ta bi rad sobo z razgledom na Triglav, osi pa tako, kjer bi se dalo zjutraj dolgo spati. Vsem je ugodeno, za zaspance pa posebno. Se izdatna večerja. Razlezli smo se po gozdovih. Jagode so lepo rdeče. En lonček za prvo silo pa malo belega vina in sladkor. Odlično pred spanjem. Zenske pripravljajo postelje, moški fantu je jo okoli doma: »Dekle je na vrtu pie/a...« Tranzistorjev k sreči ni. Še urico. Po strehi škrbljajo polhi, za stenami lepo o tercah ali kvintah smrčijo možje in žene, vmes pa se sem pa tja oglasi: »Mama, lulat«.
N e d el ja : Skozi priprto okno so pridrli jutranji sončni žarki, skozi lesen strop pa glas iz kuhinje: »Koliko časa pa bodo spali. zajtrk ie že zdavnaj pripravljen.* Odličen je, še boljši in lepši pa je razgled na Triglav in okoliške hribe. Z vodo je treba varčevati. Veselje otrok je nepopisno. Ne bo se treba umivati.
To so slabši delovni pogoji, neuspeh pri delu (zaradi pomanjkanja znanja ali izkustva), duševni problemi, nesimpatičen sodelavec itd. Šele z odstranjevanjem aili menjanjem teh pogojev oziroma falktorjev lahko pričakujemo pravilncše odnose.
V	odnosu predpostavljeni^ — delavec cesto pride do različndi stališč, ki se na delovnem mestu pokažejo kot pojasnjevanje, tolmačenje in končno snorazume-vanje ali pa pride ro razdora.
V	razdorih se iljudje različno obnašajo. Človek, ki mu _ ni ustreženo oziroma ni bil uslišan, reagira različno. Na primer: delavec hoče Lz podjetja ob 11. uri po svojih opravkih, a predpostavljeni ga ne pusti. Realkcija bo pri različnih 1 'udeli različna. Nekdo bo razumel, da ta dan ni prišlo več ljudi na delo (dopusti in podobno), drugi pa bo vzkipel, kot da se mu je napravila največja krivica.
Negativne reakcije
Agresija — delavec vzkipi in napade predpostavljenega z neprimernimi besedami.
Substitucija — delavec zamenja prvotni cilj z drugim, kateri mu je dosegljiv. Na primer: zahteva večjo plačo, odide v ambulanto ali pa zahteva premestitev v drugi oddelek.
Regresija — Delavec se potegne vase in se ponaša kot otrok (meče predmete okoli sebe, vpije itd.).
Te negativne reakcije so ne-zaželjene in slabo vplivajo na medsebojni odnos, vendar se jim me da popolnoma izogniti.
To je nekaj misli in problemov, o katerih bi bilo dobro razmisliti. Mogoče bi analiza pokazala. če ni tudi pri nas primerno. da bi uvedli tako službo.
Bogovič
Program je hitro napravljen. Otroci po palice za lok in puščice, žene pospravljajo postelje (tudi na dopustu je tako), možakarji partijo balinanja za mali pelinkovec. čeprav ga popije žena. Kosilo. Po kosilu spanje ali pa tudi ne. Popoldne izlet na planine. Pot je lepa. Kravji zvonci pozvanjajo. Planšarice so moderne, maslo in mleko pa dobro. Zvečer popolnoma prosta zabava. Lahko osi skupaj, lahko pet ali šest, lahko pa tudi v dvoje. Važno je razpoloženje.
Ponedeljek: Za goram' grmi in se bliska. No, bomo pa doma. Na mize smo postavili šahe. Najmlajši so najbolj navdušeni. Črni je mat. Za revanžno partijo ni časa. Zunaj se je razvedrilo. Gremo. Nekateri po jagode, drugi k jezeru. Glavna skupina pa na Babji zob. Ni daleč. Manj kot dve uri hoda. Pot je zložna, razgled odličen. Pod nami je Bohinjska dolina in Bled, ose kakor o skledi. Po dnu sklede pa mravlje, nekatere peš, druge z avtomobili, spet druge pa o gozdičkih, Na Babjem zobu se odpočijemo, pa tudi nazaj grede se usta-
vimo pri planšarskih kočah. Po žirek mleka osveži. Ko se vrnemo o dom, smo prijetno utrujeni. Pridna Majdka, ki pomaga o kuhinji, že nosi na mizo. Strašno je gibčna in prijazna, vzor pridnega dekliča. Po kosilu je treba počitka.
Torek: Po Jelovici se klati medved samotar. Tako pripoveduje lovec, ki ga že več dni zalezuje. Pa je medved bolj prebrisan kakor lovec. Kadar je lovec na Jelovici, je medved na Ratitovcu in obratno. Raztrgal je že več telet. Tudi v našo kuhinjo smo dobili stegno teleta. Medved skrbi za nas.
Kdor ima fička, se je danes namenil na izlet o Bohinj ali celo na Pokljuko. Ceste so polne ino-zemcev. hodijo z avtomobili ali peš. Slovenija je lepa.
Sreda in četrtek:	Vsak-
dan je lep na Jelovici. Odlična hrana, mir. kot da smo pustili živce doma. Kdorkoli je obiskal dom, je obljubil, da bo naslednje leto spet prišel. Plesa in toalet ni, pač pa domačnost in nad vse prijetno bivanje. Mir, mir.
- a.
Počitek med izletom na Babji zob
Jogurt - bolgarsko kislo mleko
Jogurt je ena izmed vrst kislega mleka, produkt mlečno kislega vrenja, ki ga povzročata bacil bulgaricus in mlečno kisli streptokoki.
Z jogurtom užijemo koristne bakterije, ki tvorijo o črevesju mlečno kislino. Mlečna kislina pa uničuje škodljive črevesne bakterije, ki tvorijo o črevesnem kanalu toksine (strupe), ti toksini lahko izzovejo o telesu razne bolezni in so po teoriji laureata Nobelove nagrade Ilije Mečnikooa tudi vzrok staranja pri človeku. Mečnikoo je bil namreč prvi, ki je leta 1918 opazil, da je posebno o Bolgariji in Turčiji mnogo starcev (od 80—100 let), ki so , v svoji prehrani uživali dosti jogurta. Jogurt je v teh krajih narodna pijača in si ga pripravlja vsaka družina sama.
Mlečne kisline je o sirovem mleku 0.145 %>, v jogurtu pa po sedmih urah 0,544 %.
V Franciji in Ameriki, pa tudi pri nas že proizvajajo jogurt industrijsko.
Kako pa ga pripravimo doma?
Mleko je običajno kravje, v Bolgariji ovčje, o Južni Rusiji pa mleko oslice ali bivolice.
Mleko gospodinja zgosti na slabem ognju na -h, 1h ali tudi na 1h prvotne količine. To naredi zato. da bi mleko nekoliko zgostila. Gostoto mleka pa lahko zveča tudi na ta način, da navadnemu mleku doda nekoliko mleka v prahu. Mleko, ki je segreto na ?5° C do 80o C eventualno tudi
več, ohladi na 45° C in mu doda kulturo jogurtnih mikrobov ali jogurtov koasek. Vzame pol kavne žličke ali 2—3 cm3 na 1 liter mleka, a kadar delamo s kvasom, vzamemo 1 veliko žlico na 1 liter mleka. Bolgarski kmetje pa običajno segrejejo ovčje mleko na 80° C in več. Nato ga ohlade do vročine, ki jo vzdrži o mleko pomočen prst (okoli 50oC), nato dodajo pasto sestavljeno iz zgoščenega jogurta, kateremu je primešan sterilen škrob. V Bolgariji pravijo temu »maja*. Inokulira-ne steklenice spravijo o lesene sode, o katerih je volna mladih ovc. Tu jogurt dozori n 4—6 urah.
Na Slovaškem imajo blizu Slia-ča velik ovčji kolhoz. Pastirji so se pobahali z jogurtom podobno, a zelo okusno mlečno pijačo, ki ji pravijo rinčica. Ovce imajo iz Makedonije.
Mečnikooa teorija o vzrokih staranja je imela seveda tudi nasprotnike, vendar koristnost uživanja jogurta ni moč oporekati.
Uživanje jogurta je potrebno o vsakem primeru priporočati. Jogurt predstavlja tudi dietetično prehrano in tudi zdravilo. Zato se jogurt uživa tudi pri želodčnih katarjih, kroničnem zaprtju, čiru na želodcu in dvanajstniku, vnetju žolčnih vodov in o rekonvale-scenci. Posebno je jogurt prvpo-^ ročljiv v letnem času.
dr. B. M.
Načela sodelovanja
S prilizovale! se okoriščajo, toda jih ne cenijo. Cenijo samo iskrene sodelavce. Zato bodite brez skrbi ...in izrazite svoje mišljenje. Ce je opravičeno, ga tudi zastopajte.
Sodelovanje ni ulica, v kateri se odvija samo enosmerni promet. Vi sodelovanje pričakujete od drugih in zato
... pokažite, da ste tudi vi voljni sodelovati, pa bodo to vaši sodelavci in predpostavljeni gotovo znali ceniti.
Naši izletniki pred domom na Jelovici
ZA KRATEK ČAS
Križanka
Vodoravno:	1. vrata maščobe, 6.
6. švicarski pisatelj, 12. mesto v Italiji (orig.), 14. Mumova pesem, 15. oče, 16. jugoslovanska denarna kratica, 18. šivalna potrebščina, 19. ribje jajčece, 21. tropslki veter, 23. barva igralne karte, 25. egipčansko božanstvo, 26. prislov kraja, 27. rod, 28. narodnoosvobodilna vojna, 29. rimska številka štiri, 30. slovenski tednik, 31. ljudska republika, 33. oblika pomožnega glagola, 34. moško ime, 37. števnik, 39. voditelj OAS, 40. tonovski način, 42. jezen, 43. prebiva-vec azijskega polotoka, 44. stene, 46. reka v Nemčiji, 48. okrasna ptica, 50. športno društvo v Zasavju, 52. prebivavec evropske države, 54. rezultati iskanja, 56. ime črke, 57. barvna kovina, 59. grška črka, 60. gibanje, 62. vrsta zabavne prireditve, 63. zvok, 64. bivališče, 65. opis, 67. soglasnik in samoglasnik, 68. dva soglasnika. 69. oblika glagola »dajati«, 70. poljska cvetlica, 72. oseba iz mitologije, 74. čistilno sredstvo, 75. pripadnik indijanskega plemena, 77. naprava za pri dobi vanj e soli, 78. največji rudnik živega srebra, 79. špansko žensko ime.
Navpično: 1. pokrajina v ZSSR, 2. tropska papiga, 3. glasbena znamenja, 4.poseduj e, 5. predlog, 7. narodna banka, 8. električno nabit delec, 9. zvijača, 10. tovarna v Kamniku, 11. siurovina za izdelavo papirja, 13. otok v Jadranu, 16. pisec »Božanske komedije«, 17. hitra, 20. osvežujoča pijača, 21. števnik, 22;. katran, 24. prodajno blago, 32. mesto v Italiji, 35. .del pohištva, 36. glodavec, 38. nikalnica, 39. državva v Afriki, 41. ne delaven, 42. trenutek, 45. mesto v južni Afriki, 47. otok v Jadranu, 49. sin Tidea, kralja v Argosu na Peloponezu, 51. uboj, 52. fiksimo sredstvo pri izdelavi papirja, 53. pesnik moderne, 5. kraj na Štajerskem, 57. moški pevski glas, 58. tovarna koles v Ljubljani, 61. majem z glavo, 64.
moško ime, 66. veter, 9. slovenski dnevnilk, 71. velika posoda, 73. osebni zaimek, 74. domača žival, 76. podredni veznik, 77. oblika pomožnega glagola.
Rešitev križank, objavljenih v 4. številki
I.
Vodoravno:	1. Medvode, 3.
o sr eden, 9. Rt, 10. ko, 11. senčnat, 14. Etiene.
Navpično: 1. Morse, 2. estet, 3. dr., 4. Vevče, 5. od, 6. dekan, 7. enote, 12. ni, 13. n. n.
II.
VODORAVNO: 1. Celovec 6. Medvode, 12. Erik, 14. Anam, 15. vem, 16. vas, 18. osa, 19. Utah 21. Cerar, 2l 25. Lir, 26. med, 27. Don, 28. idr, 29. os, 30. rn, 31. jk, 33. re, 34. zaman, 37. one, 39. Salaj 40. non, 42.iks, 43. Madrid, 44. kratko, 46. reč, 48. ali, 50. lonec, 52, ter, 54. Prenj, 56. os, 57. menih, 59. as, 60. ven, 62. bas, 63. nem, 64. krt, 65. Elan, 67. ol, 68.. kj, 69. Urar, 70. gor, 72. Ada, 74. udavi, 75. etan, 77. stavec, 78. Celebes, 79. Ita Rina.
REŠITEV IZPOLNJEVALKE OBJAVLJENE V 4. ŠTEVILKI
1.	porok
2.	Arizona
3.	prša
4.	inspiracija
5.	robida
6.	cvenk
7.	Evropa
8.	List
9.	vodarina
10.	lasnica
Ce ste zapisali pravilne besede in vpisali v označene kvadrate prvo in četrto črko vsake besede, ste lahko prebrali od zgoraj navzdol imena treh naših delovnih proizvodov in sicer: PAPIR, CELULOZA, PINOTAN.
Nekaj značilnosti novega zakona o zdravstvenem zavarovanju
Zvezna ljudska skupščina je na svojem zasedanju, dne 23. maja 1962 med drugim sprejela dva zelo pomembna zakona, in sicer zakon o zdravstvenem zavarovanju in zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Oba zakona sta bila objavljena v 22. številki Uradnega lista FLRJ in sta začela, razen nekaj izjem, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, to je 8. junija 1962. Vsebina obeh zakonov urejuje nadaljnji razvoj socialnega zavarovanja. Zakona prinašata precej novosti, ki jih doslej nismo poznali v zdravstvenem zavarovanju s tem, da spreminjata precej razmerij, ki se tičejo posameznih zavarovancev kakor tudi gospodarskih organizacij, ko določata obema nove obveznosti oziroma dolžnosti, obenem pa jasno, tudi nove pravice.
Oba omenjena zakona sta precej obširna. Zato se bomo na tem mestu seznanili z nekaterimi posebnostmi oziroma značilnostmi zakona o zdravstvenem zavarovanju.
Zakon o zdravstvenem zavarovanju ni nekaj bistveno novega niti po obliki niti po vsebini, kar bi doslej v sistemu socialnega zavarovanja v naši družbeni ureditvi ne poznali. ^Nasprotno, zdravstveno zavarovanje je bilo že pred izidom novega zakona močno uzakonjeno, saj smo že doslej imeli to področje urejeno s posebnim zakonom, ki je izšel leta 1954 in ki se je imenoval »Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev«. Ta zakon je seveda v marsičem zastarel. Najvažnejše je namreč, da smo po izidu tega zakona pa do novega doživeli temeljite spremembe na področju delovnih razmerij, pokojninskega zavarovanja in invalidskega zavarovanja. Iz mezdnih razmerij smo prešli na nagrajevanje po delu: namesto bivše plače prejemamo osebne dohodke. Prav razlika med plačo in osebnim dohodkom je povzročala velike težave in nasprotja med starim zakonom o zdravstvenem zavarovanju in novo nastalimi načeli o delitvi po delu. Seveda je bilo tudi drugih pomanjkljivosti, ki niso bile več v skladu z našim družbenim razvojem. Žal, da celotnega razvoja našega socialnega zavarovanja, predvsem seveda zdravstvenega od osvoboditve pa do danes na tem mestu ne moremo opisovati, niti ga ne morejno primerjati z zdravstvenim zavarovanjem, ki je veljalo v bivši Jugoslaviji. Medsebojna primerjava bi bila brez dvoma zelo zanimiva, kajti šele s primerjavo bivših in sedanjih pravic iz socialnega zavarovanja bi spoznali, kakšen ogromen korak smo napravili in dosegli na tem področju. Te pridobitve znamo včasih kaj malo ceniti. Zdijo se nam namreč same po sebi umevne, z eno besedo rečeno: tako oač mora biti. Teh pravic je namreč tudi toliko, da jih prav tako na tem mestu v celoti ne moremo zadeti.
Ob izidu novega zakona o zdravstvenem zavarovanju se moramo seznaniti z njegovimi najosnovnejšimi določbami, s katerimi se skoraj vsak dan srečujemo. Osnovno znanje teh nredoisov spada danes že v snlošno izobrazbo vsakega zaposlenega človeka. ki je glede na njegovo delovno razmerje obvezno zavarovan in ga zakon zato imenuje »zavarovanec«.
Zakon o zdravstvenem zavarovanju zagotavlja zdravstveno zavarovanje nredvsem osebam v delovnem razmerju in tudi drugim osebam, ki opravljajo določene dejavnosti ali iTnaio določeno svojstvo. to je tako, da so zaradi nje zavarovani, ter družinskim članom navedenih zavarovancev. Obstala pa to zavarovanje v pravici do zdravstvenega varstva in v pravici do denarnega nadomestila ter Dodpore. To je nekako kratka vsebina tega zakona.
Zakon je postavil tudi splošna načela. ki izvirajo iz ustavnih določb oziroma iz našega družbenega reda, kot. da imajo zavarovane osebe ob enakih pogojih enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja, da temelji zdravstveno zavarovanje na načelih vzajemnosti in solidarnosti, da se nikomur ne sme zmanjšati ali omejiti pravic, ki gredo zavarovanim osebam, da ni mogoče pravic iz tega zavarovanja niti s pogodbo spremeniti ne prenesti na koga drugega in ne podedovati, da se sredstva zdravstvenega zavarovanja ustvarjajo s prispevki ter način, kako naj se te pravice uveljavljajo.
ZAVAROVANE OSEBE
Zakon loči: zavarovance, družinske člane zavarovancev in posebej zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost. Zavarovanci so lahko zavarovani za vse zavarovane primere, to so predvsem kot omenjeno, osebe v rednem delovnem razmerju, ljudski poslanci in odborniki ljudskih odborov ter izvoljene osebe v družbenih in zadružnih organizacijah, strokovnih združenjih in zbornicah, pod določenimi pogoji, nadalje člani obrtnih zadrug ter člani morskih, rečnih in jezerskih ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v ribiški zadrugi edini in glavni poklic. Prav tako pa so zavarovani tudi tisti, ki delajo najmanj polovico predpisane-
ga rednega delovnega časa, in jugoslovanski državljani, ki so v tujini, ter so v rednem delovnem razmerju pri jugoslovanskih organizacijah ali v gospodinjstvih takih zavarovancev, ali pa so zaposleni pri tujih organizacijah oziroma delodajavcih po posebnem sporazumu in če obdržijo svojstvo oseb, ki so v delovnem razmerju v Jugoslaviji.
Za vse zavarovane primere so tudi zavarovani vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom, osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali po diplomskih študijih, ki so zaradi tega prekinili delovno razmerje in če v tem času dobivajo štipendijo, Štipendisti na praktičnem delu v drugih organizacijah, preden sklenejo pri dajavcu štipendije delovno razmerje, da se tam strokovno usposobilo in izpopolnijo, osebe na prostovoljni praksi (volonterji), če delajo poln redni delovni čas, ter nezaposleni, če so se v določenem roku (60 dni) in pod določenimi pogoji priglasili pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev.
Prav tako so zavarovani tudi učenci strokovnih šol in gimnazij, kadar so na proizvodnem delu ter študenti višjih šol, visokih šol. fakultet in umetniških akademii, kadar so na obvezni praksi v organizacijah, nadalje osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij v zvezi s predpisi o invalidskem zavarovanju, osebe na organiziranih javnih delih, če delalo najmanj šest ur na dan in osebe na predvojaškem pouku — na taborjenju.
Za vse primere so zavarovani tudi upokojenci (invalidski, osebni, družinski), uživavci začasne invalidnine ter osebne in družinske pokojnine, uživavci stalne državne podpore, jugoslovanski državljani, ki dobivajo pokojnino in invalidnino izkllučno od tujega nosivca socialnega zavarovanja, dokler živijo v Jugoslaviji, razen če ni v mednarodnih pogodbah drugače določeno, upokojenci, ki dobivajo pokojnino iz tuline, če imajo po mednarodnih pogodbah pravico do zdravstvenega zavarovanja, dokler živijo v Jugoslaviji.
Pod določenimi pogoji so za vse primere zavarovani tudi tuji držav-Hani, če so v Jugoslaviji in tu zaposleni ali v določenem svojstvu, če tako določa mednarodna pogodba in podobno.
Nekateri zavarovanci so zavarovani le za poškodbo in bolezen kot posledico nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, kot na primer: osebe, ki so v delovnem razmerju, pa delajo mani kot polovico rednega delovnega časa. začasno delovno razmerie itd. Glede družinskih članov je povedati to, da izvira njihovo zavarovanje od spredaj navedenih oseb, razen nekaj izjem. Zakon jih loči na ožje in širše. Ožji družinski člani, ki so zavarovani so: zavarovančev zakonec in otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni in pastorki, če seveda izpolnjujejo določene pogoje), širši družinski člani pa so: vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci, nadalje zavarovančevi starši, očim in mačeha, posvojitelj, stari oče in stara mati.
PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Osnovne pravice, iki jih zagotavlja zakon zavarovancem so: zdravstveno varstvo, nadomestilo osebnega dohodka oziroma plače ter povračilo potnih stroškov v zvezi z zdravstvenim varstvom. Dnnžinskim članom zavarovancev pripada vse, razen nadomestila osebnih dohodkov.
Zdravstveno varstvo je zelo obširno in obsega poleg zdravniških pregledov, zdravljenja, preprečevanja ter nege zob in ustnih bolezni, še zdravila, pro-tetična sredstva, proteze, ortopedske in druge pripomočke.
Zakon prinaša novost, ki jo naj omenimo kar na tem mestu, da so zavarovane osebe dolžne prispevati del stroškov za zdravila (sedaj določenih 60 dinarjev za 1 zdravilo). Poleg tega pa so dolžni prispevati del stroškov za neobvezno cepljenje, medtem ko je obvezno cepljenje brezplačno.
Med zadržanostjo z dela je lahko zavarovanec začasno popolnoma nezmožen za delo, oziroma je deloma zmožen za delo tako, da ga opravlja s skrajšanim delovnim časom. Podjetje je v tem primeru dolžno zavarovancu preskrbeti tako delovno mesto. Tega je oproščeno le, če upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo, ugotovi, da pri podjetju sploh ni ali določen čas ni (možnosti za delo s skrajšanim delovnim časom. V navedenih primerih se bo torej podjetje, če bo smatralo, da takega delovnega mesta ni. dolžno obračati na pristojni občinski upravni organ, ki bo tako ugotovitev moral izvesti.
Nadomestilo osebnega dohodka gre praviloma zavarovancu od dneva zadržanosti pa vse dotlej, dokler ta traja, če ni kaj drugega določeno. Važna je določba, da nima zavarovanec pravice do nadomestila za čas, ko je odsoten z dela, če se v delovnem času obrne za zdravniško pomoč, lahko pa bi jo iskal oziroma dobil izven delovnega časa, razen če zdravnik potrdi, da je bila ta pomoč upravičena.
Najčešče se dogaja, da delavci ne poznajo pravic, ki jim pripadajo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, kadar jim preneha delovno razmerje. Kdor je namreč pred prenehanjem delovnega razmerja izpolnjeval pogoj predhodnega zavarovanja, ima pravico do nadomestila do osebnega dohodka, če postane nezmožen za delo v tridesetdi dneh od prenehanja delovnega razmerja ali druge dejavnosti in če se je v tem roku prijavil pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev. Tudi (začasno brezposelnim ob določenih pogojih pripada nadalje izplačevanje nadomestila, če so postali v tem času nezmožni za delo.
Zavarovanec pa v določenih primerih nima pravice do nadomestila oziroma jo izgubi. To se bo zgodilo takrat, če si nalašč povzroči nezmožnost za delo. če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo, če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na določeni zdravnišiki oziroma komisijski pregled, če dobiva med bolezenskim dopustom osebni dohodek ali se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. Tudi v primeru, da se zavarovanec med boleznijo ne podvrže določenemu zdravljenju, razen če ni za to potrebna posebna privolitev, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, dokler se ne ravna po danih nalogah. Nadomestilo osebnega dohodka seveda ne gre zavarovancu za tisti čas, ko prestaja kazen zapora ali strogega zapora.
Že v začetku smo povedali, da so bile doslej največie težave glede višine nadomestila. Osnova za določitev nadomestila po prejšnjem zakonu je namreč bilo povprečje plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času. izplačanih v zadnjih treh mesecih pred nastopom primera s tem, da se del plačila, ki ga je podjetje naknadno razdelilo (dobiček) ni vzelo v osnovo za nadomestilo.
Novi zakon pa je določil, da^je osnova za nadomestilo povprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ki je bil zavarovancu izplačan v določenem obdobju, preden je nastopil primer, ki mu daje pravico do nadomestila. Povprečni znesek določenega obdobja se ravna po tem, kako podjetje obračunava čisti dohodek in izplačuje osebni dohodek. Če to dela mesečno, se vzame trimesečno povprečje izplačanega osebnega dohodka. Ravno tako velja trimesečno povprečje v primeru, če podjetje obračunava čisti dohodek ,in izplačuje osebni dohodek po letnem obračunu, tedaj se vzame za osnovo povprečni osebni dohodek, izplačan za prejšnje leto. Tako je vprašanje osnove rešeno na naj-pravičnejši način, upoštevajoč tudi krajša obdobja v določenih primerih, če je za zavarovanca to ugodnejše (npr., kjer podjetje letno obračunava osebni doho-hodek. se lahko vzame trimesečno povprečje). Če je trajalo za-
varovanje manj kot tri mesece, se vzamejo kot osnova prejemki, izplačani za tiste dni, za katere jih je zavarovanec v tem obdobju prejel. Vprašanje: ali naj se obračunava tudi tako imenovani dobiček (dohodek nad tarifno postavko itd.) ali ne,..in za katera obdobja, je s tem odpadlo.
Zakon prinaša tudi spremembe glede višine nadomestila. Doslej je veljalo, da znaša nadomestilo le 80% iza prvih sedem dni, 90°/o pa po sedmih dneh oziroma 60°/o za prvih sedem dni, 70°/o pa po sedmih dneh, če zavarovanec ni bil zavarovan do dneva nastopa primera brez presledka šest mečev ali s presledki dvanajst mesecev ali s presledki dvanajst me-novem pa velja, da znaša nadomestilo za prvih sedem dni 80°/o od osnove, od osmega do šestdesetega dne 90°/o. od enainšest-desetega dne izostanka z dela dalje pa 100%, če zavarovanec izpolnjuje pogoj predhodnega zavarovanja, preden je nastal primer. Kolikor pa tega pogoja ne izpolnjuje, mu pripada za prvih sedem dni 60%, od osmega do šestdesetega dne 70%, nato pa tudi 100% od osnove.
Od prvega dne dalje gre zavarovancu nadomestilo osebnega dohodka, ki znaša 100% od osnove, če je nastopila začasna nezmožnost za delo zaradi nesreče pri delu ali poklicnega obolenja, vajencem in učencem strokovnih šol s praktičnim poukom in tistim zavarovancem, ki so določeni za spremljevavce bolnikom.
Pripomniti je še, da ima zavarovanec, ki dela med začasno delovno nezmožnostjo skrajšan delovni čas, pravico do nadomestila za tisti čas, ko ne dela. in še do razlike, če je osebni dohodek, ki ga dobi v skrajšanem delovnem času, manjši od ustreznega dela (nadomestila.
Višina nadomestila osebnega dohodka med porodniškim dopustom je ostala ista, kot doslej, to je 100%, če je bila zavarovanka neposredno pred porodom zavarovana brez presledka najmanj šest mesecev ali s presledki v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev, sicer ji pripada 80% od osnove. Glede same osnove pa je povedati to, da se računa povprečje in ne samo tarifna postavka brez dobička, kot je bilo to po prejšnjem zakonu. Novi zakon priznava nadomestilo, če je zavarovanka po presoji zdravnika nastopila porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom. Tega določila v dosedanjem zakonu ni bilo in je bilo glede tega več sporov.
Zavarovanka, ki mora v času porodniškega dopusta v zdravstveni zavod, v katerem ima preskrbljeno nastanitev in prehrano, ima kljub temu pravico do celotnega nadomestila brez odtegljajev, je drugače kakor je to v primeru ostalih bolnikov, ki se zdravijo v takih zavodih. Tem se namreč zmanjša nadomestilo za 40% (dobe le 60%), če nimajo družinskih članov, ki bi bili na podlagi niihovega zavarovanja zavarovani, za 20% se zmanjša tistim, ki imajo enega, za 10% pa, če imajo dva taka člana (prejmejo torej le 80% oziroma 90%). ‘Zavarovancu, ki ima tri ali več družinskih članov, se nadomestilo ne zmanjša.
Potni stroški, 'ki gredo v določenih primerih zavarovanim osebam (če jih zdravstveni zavod, posamezni zdravnik, zdravniška komisija ali zavod za socialno zavarovanje napoti ali pokliče v drug kraj, v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, ali morajo potovati iz kraja zaposlitve k najbližjemu zdravniku ali v najbližji zdravstveni zavod), obsegajo povračilo prevoznih stroškov in povračilo za stroške prehrane in nastanitev med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju.
PREJEMKI OB ROJSTVU OTROKA IN OB SMRTI ZAVAROVANIH OSEB
Novi zakon je tudi na tem zavarovalnem področju prinesel spremembe. Določil je namreč, da imajo zavarovanci, ki so zavarovani za vse primere, pravico do podpore za opremo vsakega novorojenega otroka (zavarovanke, zavarovanec ob porodu svoje žene, če je zavarovana kot
njegov družinski član oziroma ob porodu katerekoli ženske, ki je zavarovana kot njegov družinski član, če 'neposredno pred otrokovim rojstvom izpolnjuje pogoj predhodnega zavarovanja), fa pravica ni več vezana na šest mesečni oziroma dvanajst mesečni rok zavarovanja.
Novost novega zakona je tudi v tem, da gre podpora za opremo otroka, ki se rodi v 10 mesecih od zavarovančeve smrti oziroma po razvezi zakona z zavarovancem, 'ki ima pravico do te podpore, za nezakonskega otroka zavarovanca, ki je očetovstvo priznal ali je bilo to sodno ugotovljeno, za posvojenega otroka, starega do 6 mesecev, če podpora zanj ni bila že izplačana.
Ob smrti zavarovanih oseb pripada zavarovancem za družinskega člana pravica do pogrebnine, če pa umre zavarovanec sam, pa imajo njegovi družinski člani pravico do pogrebnine in posmrtnine. Pravica do pogrebnine gre praviloma vsakomur, ki pokoplje zavarovanca ali za zavarovančevega družinskega člana tudi tedaj, če je ta umrl v tridesetih dneh od prenehanja delovnega razmerja ali druge dejavnosti oziroma svoj-stva.
Družinski člani, ki jih je zavarovanec, upokojenec alj invalidski upokojenec, uživavec oskrbnine ali začasnega nadomestila po zakonu o invalidskem zavarovanju preživljal, imajo pravico do posmrtnine tj. do enkratnega mesečnega nadomestila v višini osnove za nadomestilo osebnega dohodka oziroma enomesečne pokojnine, oskrbnine ali začasnega nadomestila.
PROSTA IZBIRA ZDRAVNIKA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVODA
Novi zakon znova uzakonja pravico, da imajo zavarovane osebe prosto izbiro zdravnika in zdravstvenega zavoda (bolnišnice), na katerega se nameravajo obračati. Na ta način se lahko izbere le posameznega zdravnika, če že v samem zakonu ali pa v predpisih komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ni drugače določeno. Prosta izbira zdravnika je bila že uzakonjena v splošnem zakonu o organizaciji zdravstvene službe leta 1960, je to določil republiški zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe (čl. 29) in leta 1961. Vendar se ta oblika ni popolnoma uveljavila, tako da so prišle te določbe v novi zakon o zdravstvenem zavarovanju in to celo z dodatkom, da se bodo začele uporabljati šele od 1. januarja 1963. leta dalje.
NOVE OBVEZNOSTI
V pričujočem pregledu značilnosti novega zakona o zdravstvenem zavarovanju smo se lotili le najbolj perečih vprašanj, s ka-teremi se moramo nujno seznaniti. Izgleda. da gre za same pravice. Res je, da nam je ta zakon prinesel zares mnogo novih pravic, vendar pa nam nalaga tudi nove dolžnosti, da s sredstvi socialnega zavarovanja kakor tudi s svojimi lastnimi, ki jih kot sami zavarovanci ali kot gospodarska organizacija vlagamo v te namene, čim bolj skrbno ravnamo in da jih po nepotrebnem ne razmetujemo. V določenih primerih bomo morali sami kot. zavarovanci prispevati določeni delež za stroške zdravstvenega zavarovanja. Splošno znana pa je tudi sprememba, ki bo začela veljati od 1. januarja 1963, da izplačuje za prvih trideset koledarskih dni organizacija, kjer je zavarovanec zaposlen in sicer na račun posebnih sredstev organizacije. Ce ta sredstva ne bodo zadoščala, jih bodo morali zava-rovanci sami zagotoviti iz svojih čistih osebnih dohodkov.
Ob taki obremenitvi vsakega posameznega člana kolektiva, pa je naša dolžnost, da budno pazimo na tiste, 'ki bodo namerno hlinili bolezen in delali neopravičljive izostanke na račun zdravstvenega zavarovanja in s tem manjšali oziroma po nepotrebnem celo izčrpali omenjeni sklad, to je tisti denar, ki je namenjen le resničnim, nikakor pa ne navideznim bolnikom.
Jože Polanc
Odšli so v zasluženi pokoj
Prani jo, da kar je nujno ni težko, vendar je bilo težko slovo od 11 ljudi, ki so se zadnja dva meseca poslovili od podjetja, da bi se v jeseni svojega življenja 'odpočili od dolgoletnega dela. Poleg ostalega po svečarno vsakemu posebej še nekaj vrstic v zahvalo za vse, kar so prispevali kolektivu, zlasti pa za strokovno delo, ki so ga prav vsi opravljali vestno in marljivo, čeprav so morali dostikrat pozabiti na osebne težave, in dati prednost zahtevam stroja, oziroma delovnega mesta. Vsem in vsakemu posebej želimo še mnogo let življe-
nja v zdravju in zadovoljstvu.
FRANC ZUPANČIČ nam ni znan samo kot star član kolektiva, temveč tudi kot marljiv delavec na raznih področjih, posebno pa ga bo pogrešalo gasivsko društvo, kjer je bil vseskozi aktiven.
Franc Zupančič
F tovarno je vstopil že leta 1920. Zaposlil se je pri črtalnih strojih, kjer si je po triletni učni dobi pridobil poklic črtavca in pozneje napredoval v predčrtav-ca in nazadnje za nadzornika ročne dodelave papirja. Svoje delo je prekinil le za 2 leti in pol, ko ga je okupator, kot mnoge druge člane naše narodne družine, odpeljat za žico v taboriščih na Rabu in Dachauu. Po vrnitvi iz internacije ni delal samo na svojem delovnem mestu, izkazal se je tudi kot dober druž-beno-političen delavec.
Po upokojitvi se namerava še zaposliti, ker kakor pravi, pri dobrem zdravju in počutju bi mu bilo preveč dolgčas, češ da ni vajen držati rok križem. Tudi mi mu želimo, da bi svoj dolgčas še dolgo preganjal na ta ali oni prijeten način.
*
IVAN PODOBNIK — je že leta 1919 začel delati pri nas. Ko je več let delal na različnih delovnih mestih, je prevzel delovno mesto voznika akumulatorskega voza, ki ga je upravljal celih 1? let, nato pa je bil pomočnik holandskega mlinarja in nazadnje mlinar papirne snovi. Vse skozi je bil tudi zvest član gasivskega društva in tudi to humano delo dobro opravljal.
Ko smo ga obiskali doma, sem bil presenečen nad njegovo ljubeznijo do gojitve ribic v akva-
Ivan Podobnik
riju in do malih ptic pevk. V prostem času, kakor pravi, se bo še naprej ukvarjal z njimi, obenem pa rezljal s preprostim orodjem, žepnim nožem, lesene figurice, ki jih je nekaj že pokazal. Bile so prav lične. Kot pravi, bo tudi malo pogospodinjil, ker žena je še vedno zaposlena.
V vsem, zlasti pa v tem kar ga veseli, mu želimo obilo sreče in zabave.
*
VIKTOR P AR,O VEL je že p zgodnji mladosti čutil jarem tujca na svojih plečih, zato je tudi on med tisoč drugimi primorskimi Slovenci, po prvi svetovni vojni pribežal iz tedanjega italijanskega ozemlja. Rodil se je v Dolini pri Trstu. V svojih zgodnjih moških letih mu življenje ni bilo preveč lahko, zato je znal ceniti napredne ideje in se jih je tudi z vso dušo oprijel. Ko si je uredil dom pod Sostriškimi hribi, ga je dal med vojno na razpolago partizanskemu dejstvovanju. V njegovi hiši je bila javka. Bil je izdan. Toda pomagal je slučaj — rešil ga je človek iz vrst sovražnikov.
Po vojni je bil predsednik kmetijske zadruge v Sostrem, leta 1991 pa se je stalno zaposlil pri nais. V pokoj odhaja kot visokokvalificirani nadmlinar papirne snovi.
Kot navdušenemu nogometnemu »kibicu« (saj ne zamudi nobene važnejše tekme), mu želimo dosti športnega užitka, še več pa zdravja in mirnega pokoja.
*
Tov. VINKO LUKANČIČ so-dar-ek špediter v »pinotanu« se je o letu 1929 zaposlil v Tovarni tkanina o Goričanah (od leta
Vinko Lukančič
1950 dalje združena s tovarno •»Celuloza«.). Tu je delal do leta 1945, ko je bil aretiran zaradi sodelovanja s partizani in odpeljan najprej v Begunje in nato o Dachau, Po osvoboditvi se je vrnil iz internacije in se ponovno zaposlil na nekdanjem delovnem mestu.
Tov. Lukančič je bil skromen, marljiv in vesten delavec. Vsi, ki so z njim neposredno delali, se ga bodo spominjali kot dobrega in priljubljenega tovariša.
Ob odhodu iz podjetja mu kličemo: »Srečno«!
*
Leta 1925 so pričeli v Goričanah graditi tovarno tanina. Med prvimi delavci, ki je zasadil lopato za novo tovarno, je bil tudi tov. JANEZ KRIŽAJ. Potem je nadaljeval delo pri montaži stro-
jev. In leta 1926, ko je tovarna pričela obratovati, je bil dodeljen k izparilnikom. Na tem delovnem mestu je bil polnih 56 Tovarna tanina v Goričanah je imela več lastnikov. Sprva je bila podružnica podobne tovarne o Sisku. Kasneje se je osamosvojila in lastništvo je prešlo v roke Silbersteina. Med 11. svetovno vojno si je lastništvo tovarne prisvojil Josip Nahler iz Beljaka. Leta 1950 pa je tovarna prešla v sklop tovarne celuloze.
Janez Križaj
Tov. Janez Križaj se v svoji delovni dobi najbolj spominja težkih časov, ki jih je povzročila gospodarska kriza. Tedaj je tovarna bila tudi po več mesecev izven obratovanja.
»V vsej delovni dobi nisem zamudil niti ene ure in niti enega »plavega« nisem imel. Če je bila potreba, sem brez ugovora delal, je z upravičenim ponosom izjavil tov. Križaj. Ob zaključku našega razgovora pa je še dodal: »Tovarni želim mnogo delovnih uspehov, predvsem pa obratu pino-tana bolj moderne stroje.«
Mi pa mu ob upokojitvi želimo mnogo srečnih in zadovoljnih let!
V
ANTON LOZAR ni nikomur v kolektivu neznan, saj je prišel v tovarno takoj po prvi svetovni vojni. Danes poteka že 45 let, odkar je stregel papirnemu stroju. V začetku kot paznik, nato pomočnik, že leta 1955 kot rezervni strojevodja, od leta 1945 pa kot strojevodja. V glavnem je vodil 1. papirni stroj, le v času gospodarske krize in pa med vojno, ko ta ni obratoval, je bil strojevodja tudi na III. PS in zadnje dve leti na IV. PS. Kot strokovnjaku mu ni bil noben problem pretežak, saj se ga je vedno lotil z voljo in hotenjem po izboljšanju.
Tudi sedaj, ko je svoje naloge že izvršil, se bo vračal v tovarno. da bo svoje znanje razdajal mlajšim, ki so potrebni šole dobrega papirničarja.
Svoj prosti čas, ki ga bo sedaj dosti, pa bo rad uporabljal za sprehode po okoliških hribih, saj je strasten gobar, sem pa tja pa se bo. kakor sam prav, ustavil v gostilni pod hribom v Podgradu, ampak ne na stolu za mizo. pač pa na balinišču, ker smatra, da je balinanje prav lep šport za raz gib arije »upokojenih kosti«.
¥
Redki so menda primeri, da bi nekdo dočakal pokoj prav v tistem podjetju, kjer je kot mlad fant, oz. dekle prvič prijel za lopato ali pero. To se je primerilo tov. IDI SARLAHOVI, ki je bila preko štirideset let zaposlena v našem podjetju. Vsekakor to ni majhna doba. S podjetjem je ta-korekoč rastla, z njim delila vse težave in se veselila njegovih uspehov. Delala je na raznih delovnih mestih, najdalj v obračunskem oddelku osebnih dohodkov in v komerciali, nazadnje kot referent prodaje — fakturist. V službi je bila marljiva, vestna in disciplinirana.
Ob odhodu iz podjetja ji želimo še mnogo prijetnih uric o naravi, kamor tako rada zahaja.
Pišite n «9 sin ■ ■ ■
...kako ste zadovoljni s svojim glasilom! Pred vami, dragi bravci, je že sedma številka »Našega dela«. Zanima nas, kaj vam je v listu všeč in kaj ne, kaj pogrešate in kaj. po vašem mnenju, ne bi smeli uvrstiti v list. Uredniški odbor si prizadeva, da bi bilo naše glasilo ne le dober obveščevavec o vsem, kar se dogaja v podjetju, temveč tribuna, preko katere bomoi skupaj izoblikovali predloge za sklepe organov upravljanja. Zato vabimo vse bravce — člane kolektiva, da sodelujejo s svojimi prispevki v glasilu, torej, da nam pošiljajo mnenja in predloge, tudi kritik naj se ne izogibajo — o vsem kar zadeva tlelo in življenje v podjetja. Pišite nam o neposrednih problemih na vaših delovnih mestih ali oddelkih. o problemih varnosti dela, o organizaciji dela pri vas, skratka o vaših uspehih, pa tudi morebitnih težavah pri delu.
Dopusti so za nami. Pišite nam, kako ste preživeli dopust, kje bi hoteli letovati naslednje leto, in če ste bili v našem počitniškem domu, kako sodite o njem.
Udejstvujete se v političnih in športnih organizacijah. Poročajte o svojem delu in vaših prihodnjih načrtih. Če živite v Vevčah oziroma v Medvodah, pišite nam o sodelovanju tovarne z občino pri urejanju komunalnih in drugih problemov.
To je nekaj nasvetov za pisanje. Od vas, bravci, je odvisno, kakšno bo naše glasilo, in če bo služilo namenu, zaradi katerega smo ga ustanovili, in če bodo sredstva, ki smo na-melili za izdajanje lista, res koristno naložena. list je vaš, vzemite si prostor na njegovih straneh in dopisujte. Naj bo glasilo sredstvo za poglobitev delavskega samoupravljanja, sredstvo v rokah slehernega člana kolektiva v boju za boljše delo vseh nas, v korist vsakega posameznika kot vsega kolektiva in podjetja.	Uredniški odbor
Praktikant z obvezne prakse nam je pisal
Letois sem prvič 'Opravljal po-čiiitaniško pralcso. Zato sem z ne preveč Lalhikiim 'srcem pričakoval dan, ko bom začel z emomeseč-nim obvoznimi delom. Počiitiniiško
VIKTOR ŠIRCELJ je vstopil pri nas v službo med vojno, marljiv in discipliniran delavec, je vseskozi opravljal vzdrževalna dela na industrijskem tiru od Zaloga do Vevč. Podjetje, posebno pa oddelek za vzdrževanje, bo vestnega Viktorja težko pogrešal, želi pa mu vse dobro ob njegovem vstopu v pokoj.
*
RUDOLF AMBROŽ. Datum njegovega nastopa službe beležimo že v letu 4922. V 40. letih njegovega dela pri nas smo ga v glavnem srečavali v proizvodnji kot pomočnika na papirnem stroju, od Jeta 1954 pa je bil vodja izže-malnega stroja pri izdelavi beljene celuloze. Želimo mu. da bi se na vrtičku okoli svoje hiše še naprej prijetno počutil.
*
FRANC POGAČNIK je začel delati pri nas leta 1924. Dobre volje in vedno nasmejan, ni nikdar odklonil prijaznega pozdrava. S svojo marljivostjo in pravim pojmovanjem dela je po stopinjah papirničarja napredoval do vodje papirnega stroja in se kot tak od nas poslovil, da bi še dolgo vrsto let — želimo mu jih kar še največ — prebil v miru in zadovoljstvu.
Zanimiv je naslednji podatek z njegove poti na delo in nazaj. Stanuje v Zalogu, tako da je vsak dan napravil 6 km s svojim kolesom. Če je šel na leto 360-krat v tovarno, je v 40 letih napravil kar 86.000 km, to je dvakratno pot okoli zemeljskega ekvatorja!
¥
IVAN KOCJANČIČ je prebil med nami nad 40 let. Že leta 1922 je začel delati kot paznik na mokrem delu papirnega stroja. Nekaj časa je bil tudi v brusilnici lesa. ko pa je ob obratni nezgodi izgubil prst, je moral spremeniti delovno mesto. Postal je nanosi-vec in pomočnik mlinarja, napredoval za vodjo priprave papirne snovi. Bil je vesten in marljiv, miren in discipliniran ter je bil med delavci, kakor tudi med svojimi predstojniki priljubljen.
Kot upokojenec se ne namerava več zaposliti, ker pravi, da ima otroke že »pod streho«, zanj in za ženo bo pa pač pokojnina zadostovala.
prakso sam začel v kousitirakciji. Sam sebi isem se zdel imeimiiten, ko sem isedel za' inisailno desko. Prva risba se mi je nekoliko posrečila, moram pirizmeiti, ali ipa sem v sitTiaihu, da bi 'ga polomil, bolj pazil, kaj delam, kot sicer. V teku 10 dmi sem spoznal vse, ki delajo v konstrukciji im vse, kair se mi je zdelo prav ali ne, bom na kratko zapisal. Na moč mi (ugajajo velika okna, ki omogočajo sijajen 'razgled na živžav, ki se odvija pod njimi. Ne razumem pa, da ne morejo najti prostora za varnostnega tehnika, saj vsi ljudje, ikii ga želijo', hodii jo skozi konstrukcijo in motijo bistre glave polne sijajnih zamisli nad riisalno desko. Zdaj ,pa še nekaj besedi o sluiž-bujočiih.
Ing. Kotnikiova — šef koin-sitruikcije — z vsakim kair se da prijazna in odlična tovarišica vsem svojim podrejenim,.
Hribair Franci — 'tehnik z nepreglednimi vrstami (vsemogočih funkcij iin z obilico dela (ilšče si ga sam — dela hišo).
Šmigoc Vlado, simpatični neumorni borec za dvosobno stanovanje in za boljše 'živijienlje vevške mladine.
Suvorov 'Marija — tehnična risarka, ki ima dokaj neprijetno delo, isalj mora stuširati toliko risb, kolikor jih njeni kolegi skonstruirajo. Seveda1 F ramen im Vlado mislita tudi na to in kavalirja redno skrbita, da le nima preveč dela. No, tako sliko sem dobil v fcomistrukciijl prvih 10 dni in lupam, da se bomo tako kakor letos razumeli tudi drugo leto', kljub temu skromnemu članku.
Tudi ma kovinsko 'delavnico ne bom pozabili. Za svojega partnerja sem 'dobil maj večjega in 'najmočnejšega v delavnici. Mislim, da mi treba povedati imena. Najbolj neprijetni mesti sta vairiil-nica in kovačnica. Najbolj prijetni' pa orodjarna in pisarna.
Strah in trepet vse delavnice — Udovič Stane — je predsednik hišnega sveta v svojem bloku in 'z izredno požrtvovalnostjo' skrbi za red (zadnjič je popustila straniščna cev).
Tolmajner Adolf pa trati čas ob piljenju in žaganju pisamii-šlke opreme za komeroiailu-ega direktorja.
Če bi hotel zapisati o vsakem, bi s.eV'eda porabil precej časa, tako pa, začela se je šola in prihraniti moram nekaj moči.
V novo1 okolje sem se hitro vživel um dobil še mnogo dobrih tovarišev. Izredno zoprno pa je vstajati ob 6. uri zjutraj.
Matjaž ob mizo udari srdit: »Čemu si prišel me še ti bud.it!«
Bojan Hribar
Papirniška godba je obiskala Pineto
Papirniška' godba pod -vodstvom Franca Grebenska je že drugič obiskala počitniški dom papirnice Vevče v Pine ti — No-vigrad. Prvo takšno srečanje godbe s člani kolektiva, ki preživljajo svoj letni dopust ob morju, je bilo v preteklem letu. Letos pa se je godba 'odločila, sicer na pobudo in ob pomoči isin-di kaline podružnice in uprave podjetja, da zopet obišče, za dan vstaje slovenskega naroda 22. julija počitniški dom v Pineti, in priredi koncert, po koncertu pa ples.
Na željo turističnega društva Novigrad je godba izvajala koncert tudi za Novogradčane v parku ob lobali. Zgodnja ura in to ob pol petih popolne, ko največja vročina šele prične popu-ščati, je bila vzrok, da ni bilo tako številnih poslušavcev. S pričetkom pa iso. zvoki godbe pričeli privabljali'kopavce s plaže in krog poslnšavcev se je večal.
Ob 19,30 je godba priredila koncert na terasi novega počitniškega doma. S florentinsko koračnico J. Fuoika, se je program pričel. Sledil je valček istega skladatelja »Podganji ples«, nato pa malo daljši po času izvajanja, vendar prijeten potpuri Paula Zinkeja. Prvi del koncerta pa se je zaključil z uverturo ]. Poscij a »Vsako jutro, dob no jutro«.
iDrugi del koncerta je godba začela z venčkom slovenskih narodnih »Ob jezeru« skladatelja V. iSaunika, nadaljevala pa ' s skladbami v jazz ritmu, bolj živahno, seveda, kolikor more to godba na pihala. Igrala je »Tango ljubezni« Jakoba Godea in »Tigrov ples« komponista Hen-rya de Casta. Obe skladbi je priredil za godbo na pihala zagrebški dirigent Markovič. Kot zadnja je bila koračnica Aloisa Au-sta »Združene sile«.
Poslušavci papirniškega doma in iz sosednjih domov, bilo jih je precej, saj je bil prostor pred teraso popolnoma zaseden, so z zanimam jem poslušali 90 minutni program in z aplavzom nagradili godbenike za skrbno izvajanje programa. Nato je bila zabava z plesom. Igral je jazz ansambel papirniške godbe, ki se je s tem nastopom tudi prvič predstavili občinstvu. Ustanovljen je bil prav za ta obisk letoviščarjev v Pineti. V njem sodelujejo' sami člani godbe razen harmonikarja in kitarista, vadi •pa pod vodstvom dirigenta Franca Grebenska. Jazz ansambel bomo še večkrat slišali in se zavrteli po njegovem taktu — tudi v Vevčah.
Pozno v noč so se zadovoljno vrteli pari na terasi. Precej čez polnoč se je začel prostor pred teraso, kjer so sedele vesele družbe ob kozarcih istrske črnine, prazniti, na terasi pa so neutrudljivi pari imeli vse več prostora, dokler tudi oni niso omagali. Utihnila je vesela melodija, borov gozdiček pa je v tišini dočakal jutra.
Ignac Zajc
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
PRIJETNO SOŽITJE NA PINETI
V »Delu« z dne 24. avg. 1962 lahko beremo pod naslovom »Popotni zapiski z Jadrana« med drugim tudi to-le:
Med uslužbenci domov ni poklicnih gostincev, vsi so člani delovnih kolektivov, gostje pa kljub temu ne občutijo njihovega »amaterizma«. V pritožni knjigi Vevčanov, ki bi jo lahko preimenovali v knjigo pohval, sem brala: »Prizadevnost kolektiva je takšna, da bi lahko služila za zgled mnogim gostinskim podjetjem«.
Na sliki: Kuharica Pavla (druga z leve) v počitniškem domu v Novigradu je ob prostem času povabila svojo kuhinjsko družino na kozarček »črnega«.
Športno srečanje s pripadniki JLA
V petek 24. avgusta so na naše povabilo gostovali pni nas odbojkarji, šahisiti in strelci pni-padmifoi JLA garnizona iz Polja. Športna srečanja izbranih moštev so bila v našem letneim kopališču. Zmagali smo v odbojki in streljanju, izgubili pa v šahu.
odbojka: 5:1 (15:9,
Rezultati:
9:15, 16:14, 15:11).
Posamezniki:
Mihelič Šm igo v ec Gašperšič Marolt Omam P.
15i7
147
164
135
124
Skupaj
Vevče
725
je
bil
170
Najboljši posameznik Brankovič, član gostov s krogi (85 %), pri nas pa Gašperšič s 63 krogi (62 %).
NAŠI MLADINCI SO SE POMERILI
Z MLADIMI ŠPORTNIKI »GRADISA«
V zadnjem času je naša mladinska organizacija na športnem polju zelo aktivna. V pretekli sezoni smo Organizirali več raznih športnih srečanj z raznimi mladinskimi aktivi na področju naše občine.
Talko smo se v počastitev 22. julija dneva vstaje slovenskega ljudstva pomerili s š-portnikti GRADISA iz Most. Povratno srečanje je bilo 12. avgusta pri nas. Tekmovali' simo v odbojki, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Mladinci GRADISA so bili v športnih borbah usnešnejši in so odnesli več zmag kot mi. Zmagali smo samo v odbojki.
Šah smo igrali na 5'. deskah. Izgubili smo vseh pet iger.
Rezultati:
Žibent : Buiovčič 0:1 Mrhar : Petrovič 0:1 Brinšek : Muh vic 0:1 Krašovec : Vučič 0:1 Robida A. : Pejič 0:1 V streljanju smo zbrali 725 krogov, vojaki pa 717. Zmagali smo z razliko 8 krogov.
IZ OBRATA VEVČE
Prišli v mesecu avgustu 1962:
Garfbajs Milam, razna dela, Cernec Jaze, varivec, Svetek Anica, račna dodelava, Zidan Franc, nanosivec na holandcih, Babič Peter, naUcladavec, Jelenko Terezija, smaživka v ročni dodelavi, Košak Avguštin, nanosivec na holandciih, Sotoič Ismail, nanosivec na holamdcih, Novak Dragotin, raz-kladavec, Tomšič Jože, n. pomočnik pri stroju, FTedojevič Loko, seka-vec celuloze, Šinkovec Stanislav, kovinska delavnica, Sevšek Roman, ekonomist, Rejc Valentin, razna dela, Udvamc Jože, nanosivec na ho-landcih, Pleško Franc, razna dela, Senica Jože, nanosivec na hoiamdcih, Vuijasinovič Mile, nanosivec na ho-lamdcih, Krupič Hasan, nanosivec na holandcih, Metdved Alojz, kovinska delavnica, Žižek žtefan, nanosivec na holandcih, Kokelj Oskar, električna delavnica, Remškar Marko, strojna dodelava, Kalinič Mladen, nanosivec na holandcih, Žagar Ana,, smaživka obrata., Ozvald Marlena, korespon-dent tujih jezikov, uvoz-izvoz, Du-ramovič Bajro, nanosivec na holand-oih, Suikolo Uroš, nanosilec na holandcih, Habič Anton, vajenec v kovinski delavnici, Franc Anton, vajenec v kleparski delavnici, Vidic Gabrijel, vajenec v elektro delavnici.
Odšli v mesecu avgustu 1962:
Velepec Ignac, odšel sporazumno; Masnoglav Milan, odšel sporazumno; Košak Avguštin, odšel v poizkusni dolbi; Hrovat Marija, odšla v poiz-
kusni dobi; Kočar Feliks, odšel sporazumno; Keršmanc Slavka, odšla sporazumno; Šabič Ismail, odšel v poizkusni dobi; Krupič Hasan, odšel v poizkusni dobi; Kunaver Franc, odšel sporazumno; Babnik Anica, odšla sporazumno; Andrdč Milaidin, odšel slporazumno; Kocjančič Ivan, upokojen; Fležar Mairtin, upokojen; Podobnik Ivan, upokojen; Zupančič Franc, upokojen.
Rojstva:
Ing. Vide Francu, se je rodil sin.
Želimo mu veliko veselja in zdravja njegovim malčkom.
IZ OBRATA MEDVODE
V mesecu avgustu 1962 so se zaposlili:
Ivan Veber, obratni električar, Marija Šimenc, kemijski teJmik, Jože Knific, lesnoindustrijski tehnik, Dra-gcljiub Bojanič, II. pomočnik izže-malnega stroja, Ostoja Davidovič parni sušivec pinotana.
V mesecu
avgustu 1962 obrat:
so zapustili
Edhem Sahinovič, izpraznjeivavec snovnih jam (samovoljno) in Šalih Šaihinovič, izprazn j evavec snovnih jam, ki je izostal nad 7 dni.
Rojstva:
V družini traktorista Jožeta Volčiča se je rodila hčerka.; v družini naikladavca celuloze Ivana Zavbita pa sin Marko. Čestitamo!
Brankovič Lončar Dragi če vrč Fazlič Ndikolič
li70
140
122
154
131
Skmpaj
gostje
717
V soboto zvečer so nas vojaikii obusikaL « svojim plesndm orkestrom. Priredili so nam lep \plesni večen.
Po končani tekmi sta obe ekipi stopili pred fotografa
IPŠ gre v nove prostore
Posnetek iz leta 1958, ko smo še letovali v Fiesi. Tudi tja so nas
prišli obiskat naši godbeniki
Šolski center papirne lindu-strije FLRJ, ki je imel svoj sedež v upra.vnii zgradbi obrata Vevče, se je ite dni izselil v Moste. Adaptacijska dela Doma. Titove mladine, kamor se bosta vselila šolska centra grafične lin papirne industrije, gredo- h kraju. Po še nekaterih izboljšavah bo zgradba zelo primerna za .te vrste pouka, saj bo poleg iinter-naita., u pravnih prostorov in učilnic, možno urediti tudi primerne prostore za praktičen pouk (delavnice in pd.).
Šolski center ho še naprej nudil svoje usluge vsem papirnicam. Uslug se bo posluževalo tudi naše podjetje, kair nam bo olajšano posebno s tem, da razdalja do novega .sedeža šolskega centra ni velika. O tem smo se neuradno že pogovarjali! s tovarišem direktorjem Ureka.r-jem, ki je pripravljen na bodoče sodelovanje.
S tem, da so ista.ri prostori izpraznjeni, bo uprava pridobila prepotreben prostor za raizšiiri-iev izvoz no-uvoznega .oddelka.
delavcih izvod nji.
Prizor s tekme v odbojki (Vevče : Gradis 3:1)
Prihodnjo jesen bo dovolj rotacijskega papirja
Po poročilih iz Sremske Mitroviče hitro napreduje gradnja nove tovarne celuloze in papirja, ki so jo začeli pred letom. Ker potekajo dela brez zakasnitev, zatrdno računajo, da bo tovarna začela poizkusno obratovati že prihodnjo jesen. Obrat za elektrolizo klora (za beljenje celuloze)^ bo vključen v proizvodnjo že konec tega leta. Nova tovarna, ki bo predelovala v celulozo zlasti topolovino, bo imela letno proizvodno zmogljivost dobrih 20.000 ton celuloze, 50.000 ton rotacijskega papirja 18.500 ton drugih vrst papirja. Kakor je znano, bodo hkrati dovršeni tudi objekti za podvojitev zmogljivosti nove tovarne rotopapirja v Vidmu-Krškem na blizu 60.000 ton. Tako bomo ime-čez leto tudi dovolj časopisnega rotacijskega papirja, ki ga moramo. zdaj deloma uvažati, imeli pa bomo še precjšnje zmogljivosti za izvoz tega papirja.
D[L0~C)
Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: inž. Majda Bahovec, Majda Fras, Franci Hribar, Ciril Jeriha, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Do-majnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
za ureditev prostorov knjiižmice, konstrukcije, učilnice za .tovarniški izobra.ž.evalini center itd.
Prostore stare upravne zgradbe pa bodo preuredili v .stanovanja .samskih delavcev, ki jih podjetje na novo sprejema, da bo zadoščeno potrebam po .novih
pri.učevanje v pro-
SEMLNARJI ZA NOVO SPREJETE DELAVCE
Osmi seminar za novo sprejete delavce dne 10. in 11. septembra je obiskalo 16 delavcev. Ker je število novo sprejetih v zadnjem času precejšnje, bo potrebno v najkrajšem času organizirati več podobnih tečajev, kjer bi se novi delavci spoznali z osnovnimi načini proizvodnje, z organizacijo podjetja, s pravilniki. kakor tudi z delovno higieno in zaščito pri delu. Ti seminarji bodo predvidoma še ta mesec.	S. R.