(„jutro" xxi., st. * a) Ljubljana, ponedeljek 29* aprila 1940
Cena 2
Upravnicivo. ujuDijaua, Knafljeva o
—	Telefon St. 3122. 8123, 8124, 8125, 8128.
Inseratnj oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon 8L 2455. Podružnica Celje: Kocenova 2.
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
9L 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum« partnerja.
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izba ja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cib dostavljena Din 5.- meseóno.
Maribor Grajski trg St. 7. Telefon SL 2455.
Celje, Strossmayerjeva ui. L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Težkoče vojnih operaci i na severu ™HSS£
Kako poiasnuieio v Londonu dosedanji počasni razvoi svoi i h akcii na Norveškem — Vrednosti nemškega poiožaia — Priprave za odločilne spopade
London. 28. aprila, br. (Reuter). O položaju na Norveškem izjavljajo na mero-dajnem mestu, da ie sedai prav za prav šele v razvoju. Dejstvo, da se morajo zavezniki boriti z velikimi težavami, no londonskem mnenju najbolie dokazuje, da niso resnične nemške trditve, češ da so S3 zavezniki že dolgo pripravljali na to. da napadejo Norveško in jo zasedejo. Zav niki so se odločili za vojaško akcijo Norveškem šele v trenutku, ko so Neradi že dejansko izvršili napad in vdrli s svojo vojsko na norveško ojemlje Zavezniki so morali po tem vpadu z v><o naglico organizirati svoje ekspodicijsko armado in njen prevoz na Norveško.
Ker so se med tem Nemci že polastili vseh glavnih norveških luk, so zavezniki postavljeni pred izredno težko nalogo. V vsake posamezno norveško luko si morajo šele priboriti dostop. Zaradi tega napreduje izkrcavanje zaveznišKih čet le počasi >n bo trajalo še precej časa . preden bo megeče spraviti na Norveško toliko čet. di se bodo mogli zavezniki spustiti v spcp de večjega cbsega. Ni pa dovolj, da se izkrcalo na Norveškem samo čete. marveč so že dosedanji, četudi le manjši spopadi jasno pokazali, da je prav tako potrebno spraviti na Norveško dovoljno število topov. zlasti protiletalskih topov, pa tankov, oklepnih avtomobilov in drugih potrebščin moderno opremljene vojske.
Nemci se tudi izdatno poslužujejo letalstva, ker se jim je posrečilo priti v pT'est skoro vseh norveških letališč, ki ,jim služijo sedaj za letalska oporišča. Spričo hri-bovitosti norveškega ozemlia je le malo primernega prostora za zasilna letališča. Zaradi tega je letalska akcija zaveznikov zelo etežkočena, ker so predvsem odvisni od svojih domovinskih oporišč. Šele v zadnjih dneh je zaveznikom uspelo, da so si uredili tri zasilna oporišča, kar ie zelo olajšalo borbo proti nemškim letalskim akcijam. Zadnja dva dni je bilo pripeljanih na Norveško tudi večje število protiletalskih topov, tako da se lahko reče da e priprave zaveznikov sistematično nadaljujejo.
Tudi prevoz čet se uspešno nadaliuie V teku današnjega dne yo bile zavezniške cete izkrcane na nadaljnjih treh krajih zì-padne norveške obale. Po splošni cenitvi morajo spraviti zavezniki na Norveško najmanj 400.000 mož. tla bedo mogli pregnati nemške čete iz Norveške. Poleg tega ie treba upoštevati, da morajo zavezniki skrbeti tudi za vso preskrbo svoiih čet na Norveškem, ker tam ni nikakih zaleg in je vsa. oskrba odvisna od uvoza. Zavem ško brodovje je doslej zelo uspešno izvršilo svojo nalogo in se ie Nemcem le v par primerih posrečMo napasti zaveznike transportne ladje. Čim bo na Norveškem dovoljno število čet in vsega potrebnega materiala. se bo začela sistematična ofenziva.
Ne glede na dosedanji razvoi vojnih operacij na Norveškem pa ie po soglasni sodbi merodajnih zavezniških krogov že samo oo sebi ogromnega pomena dejst' 0. da je Nemčija prisiljena boriti se na novi
sa1
fornti. S tem daso zavezniki zelo otežko-
čili prevoz nemških čet in ostalih vojn h potrebščin po morju, so Nemce prisilili, eia se v največji meri poslužuje o svojega letalstva. za kar morajo trositi svoje, za nje tako dragocene bencinske rezerve.
letalski o psložajn
London, 28. apr. br. Letalski minister Samuel Koare ie imel sinoči po radiu govor, v katerem je zavračal trditve nemškega zunanjega ministra in naglasil. da Anglija ni še nikdar kovala kake zarote proti katerikoli nevtralni državi. Kar se tiče bojev na Norveškem, je minister izjavil, da so zavezniške čete pred izredno težavno nalogo, da očistijo Norveško nemških čet. Govoreč o akcijah vojne mornarice in letalstva, je minister naglasil. da je angleška mornarica prizadejala sovražnemu brodovju nepopravljive izgube. Glavna moč Nemcev je v njihovem letalstvu, toda angleško letalstvo je že dokazalo, da ie kos svoji nalogi, dasiravno je nasprotnik, ki ima letalska oporišča na norveških tleh. v mnogo ugodnejšem položaju.
Jutri bo govoril
London, 28 aprila. AA. (Reuter). Predsednik vlade Chamberlain bo podal v torek v spodnjem domu izjavo o položaju na Norveškem in eventualnih skltpih vrhovnega vojnega sveta. V sredo 'n četrtek bo parlament nadaljeval proračunsko razpravo. Pričakujejo izjave finančnega ministra Johna Simona o podrobnostih vladinih finančnih projektov. Ob tej pribki bodo posamezni konservativr: in laburistični poslanci stavili več vprašanj
Še en Qu'sling
Oslo, ,28 aprila. AA Znani norveški književnik Kniith Hamson je objavil brošuro, v kateri obtožuje Nigardsvoldovo vlado. Norveški pisatelj pravi med drugim: Nigardsvoldova vlada je objavila mobilizacijo. Norveška mladina naj preliva kri za to vlado, toda mnogi Norvežani niso oboroženi niti s puško.
Norveško zlato na varnem
Nekje na Norveškem. 28. aprila. AA. (Rcutcr). Po sporočilu norveške brzojavne agencijc jc norveška narodna banka prenesla svojo centralo Mercn v grofiji Rons-dalls. Banka je pooblaščena spraviti del zlatega zaklada izven Norveške. Banka jc istotako pooblaščena prevzeti dolgove v tuji valuti oseb, ki žive v zasedenih krajih. Norveška vlada je sklenila, da sc tudi angleški in francoski denar smatra za zakonito plačilno sredstvo enako kot norveška krona. Tečaj funta jc določen na 17.50 kron
Francosko poročilo
Pariz, 28. aprila. AA. (Havas). Po uradnih poročilih, ki so prispela v Pariz je bilo nemško napredovanje na Norveškem ustavljeno na vseh odsekih pri Rörosu. Točnih dodatkov o stanju na tem odseku še ni. Pri Tjernesu je bilo zaplenjenih več nemških trgovskih ladij. Pri Narviku zapirajo zavezniške čete vedno ožji obroč okoli nemških čet.
Stockholm, 28. aprila. AA. (Havas). Severno od Trondhjema so francoske čete stopile v borbo proti nemškim oddelkom, ki so poskušali obkoliti Banksun, ki je 16 km oddaljen od Namsosa. Po vesteh, ki so prispele v Stockholm z norveške meje, so se vodile na tem delu bojišča manjše borbe. Večjih spopadov doslej ni bilo. Tudi
borbe na bojišču pri Steinkjeru so popustile. Na obeh straneh pričakujejo ojača-nja tako. da se bo prej ali slej pri Trondhje mu začela odločilna bitka. Zdi se, da se Nemci sami ne čutijo ogrožene, ker so po drugih poročilih poslali nove čete na švedsko mejo.
Norveško poročilo
Stockholm. 28. aprila, br. Norveško vrhovno poveljstvo je izdalo zvečer naslednje poročilo:
Pri Narviku je bilo več nemških letal sestreljenih od angleških letal, deloma pa prisiljenih k pristanku. Norveško letalstvo je uspešno napadlo nemške oddelke ter jih bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami.
švedska budno na straži
Najstrožja kontrola nad tujci — Delavstvo solidarno v obrambi države
Stockholm. 28. aprila. AA (Rcutcr). Tukajšnji radio poroča, da jc švedska delavska zveza sprejela na današnjem zbrrovanju resolucijo, v kateri izjavlja, da je pripravljena za borbo proti napadu, čigar cilj bi bil ogražati integriteto švedske države in njene demokratske vladavine.
Izvršeni so tudi žc vsi ukrepi da sc onemogoči tujim agentom vsaka akcija. V šte-I vilnih pokrajinah Švedske jc doccia pre-i povedanobivanjc tujccv To velja posebno 1 za luke in železniška križišča. Oblastva ima-
jo naročilo pazit? na gibanje tujcev in jih takoj prijeti, ako bi bilo to potrebno. Oblastva morajo tudi paziti na to da sc tujci ne bi spuščali s pomočjo padal. Varnostni ukrepi za primer zračnih napadov veljajo za vso državo V \scm Strckholmu so zgrajena zavetišča. V nekaterih parkih in na trgih šc vedno grade nova zaklonišča. Izvršeno jc racioniranjc gotovih življenjskih potrebščin, kakor kave, sladkorja in petroleja.
Ha zapadni fronti vesno živahnejše
Fßleg topniškega obstreljevanja vedno češči spopadi manjših oddelkov

tujoča si ura
vojna poročila
Nemci javljajo nadaljnje uspehe — Zavezniki zatrjujejo, da je prodiranje ustavljeno
Nemško poročilo
Berlin, 28. aprila AA. (DNB). Vrhovno poveljništvo sporoča: Nemške čete na Norveškem so se borile v toku 27. aprila z velikim uspehom. Sovražnik se jc na gotovih odsekih upiral, toda povsod jc bil prisiljen k umiku. Nemške čete so nadaljevale svoje napredovanje v hitrem tempu. Nemško letalstvo jc stalno sodelovalo s četami ter posebno bombardiralo zveze sovražnika z ozadjem. Med ujetniki se ponovno nahaja veliko število Angležev, med njimi neki polkovnik, poveljnik gloucesterskega pehotnega polka. Akcija čiščenja in pomirjeva-nja napreduje na vsem Norveškem. Po zasedbi Fosa vzhodno od Bergena so se ta-mošnji norveški oddelki rešili z begom v planine. V pokrajini Stavanger sc jc zvišalo število ujetnikov na 241 častnikov in 2921 vojakov. Med ujetnik- je več angleških leta cev. Nemške čete so zaplenile med drugim v tej pokrajini 22 topov in 267 strojnic.
Oddelki nemške vojne mornarice so zasedli več položajev obalskih bater;j na tem prostoru. Angleške čete so nadalevale z bombardiranjem Narvika v noč< med 26. in 27. aprilom. Nemške letalske sile so izvršile pri Harstadu in Andalsnesu več uspešnih napadov na angleške čete, k- so se tu izkrca vale. Sovražnik ie močno strel ia! posebno s protiletalskimi topovi Pred Nar-vikom je bila zadet2 ena angleška križarka sredi palube z bombo najtežjega kalibra Pred Andalsnesom je bila zadeta druga an gleška križarka z več bombam različnega kalibra ter težko poškodovana V fjordu Moide so bile potopljene ti' angleške prevozne ladje a skupno tisoč tonami štiri dru ge prevozne ladje s skupi«" 2:>.000 tonanv pa so bile težko poškodovan. Nad Sever
nim morjem jc bilo zbito eno aiu-lcško letalo, dve sovražni letali p i st i b:!i uničeni v njunih oporiščih Lno nemško letalo se ni vrnilo, ter sc jc očividno izgubilo. Na zapadu ni Ivlo posebnih dogodkov.
Berlin, 28. aprila. AA V vo iah pred Trondhjemu so izvršile danes nemške letalske sile napad na angleške ladje. Dve angleški križarki sta bili zadeti z bombami srednje veličine. Ena križarka je bila zadeta na krmi. druga pa na sprednjem delu. Razen tega so bombe zadele neko angleško prevozno ladjo, tako da je na njej nastal požar ter je nasedla. Druga prevozna ladja je bila zadeta na krmi ob strani, četrta pa. ki je bila zasidrana, je bila istotako zadeta.
Angleško poročilo
London, 28. aprila. AA. (Rcutcr). Vojno ministrstvo sporoča: Sovražni napadi na naše položaje pri Gudbrandalcnu so bili odbiti. Angleške čete so z uspehom nadaljevale z izkrccvanjem, dasi jih jc sovražno letalstvo skušalo ovirati pri njihovi akciji. Sovražne letalske sile so bile posebno ak- | tivne v pokrajin; Andalsnes in nad našimi prometnimi progami. V pokrajini Narvika je bilo udejstvovanje sovražnega letalstva neznatno in ni vplivalo na gibon jc zavezniških čet. V pokrajini Namsos n bilo novih dogodkov.
London. 28 aprila. AA (Rcutcr). V toku sobote in nedelje so nemški bombniki izvršili na Norveškem napade na položaje zavezniških čet. Odprto mesto Alcsund, ki leži 200 km severno od Bergena ie bi!o po sebno predmet napada nemškega letalstva. Bombardiranje je trajalo 2 uri Šest nemških letal je stalno letelo nad mestom in vrglo okrog 500 eksplozivnih bomb. Veliko število hiš je bilo porušenih.
Pariz, 28 aprila, AA. (Havas) Današnje spoi očilo francoskega vrhovnega pove! jništva se g'asi:
Zjutraj 28. oprila je bilo streljanje med patrolami in topništvom na raznih odsekih bojišča.
P^riz, 28. apr br. Večerno poročilo francoskega vrhovnega vojnega poveljstva se glasi:
V teku dneva so bili razni napadi rem-ških izvidniških oddelkov zavrnjeni. Lokalni napadi zapadno cd Vogezov so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika Pariz, 28 aprila AA. (Havas) V toku zadnjih dni se zapaža močnejše delovanje patrel in topništva na zapadnem bojišču na odseku zahodno od Vogez. V toku minule noči je bil odbit nemški napad, ki ga je pripravilo topništvo. V toku včerajšnjega dneva to udejstvovanje ni popustih. Med frontama so se pojavile številne nemške palrole. ki so napadle fran-
coske položaje. Toda bile so odbite. Ob tej priliki sta bila ujeta dva Nemca. Nekatere po'ožaje. ki so bili preveč izpostavljeni sovražnemu topništvu, so francoske četo zapustile na višje povelje. Ko so hoteli Ncmci zasesti te položaje, je začelo topništvo na njih tako streljati, da so se merah umakniti. Francozi so nato ponovno zasedli te položaje. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo udejstvovanje letalstva minimalno.
Berlin. 28 aprila br Nemško vrhovno poveljstv,, poroča gž\ na zappeln' fronti danes ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Izmenjava internirancev
ženeva, 28. aprila. AA. Havas: Snoči je prispela v ženevo druga skupina francoskih državljanov )z Nemčijo kot zamenjava za. nemškn državljane iz Francije. Ta zamenjava se vrši s pomočjo Rdečega križa.
Jugoslàvia vedi samostojno zunanjo in gospodarsko politiko
Soäba švicarskega lista o pomenu zbližanja
Jugoslavije in Sovjetske Rusije
Basel, 28. aprila, z. Balkanski dopisnik .«Basier Nachrichten objavlja obširno razpravo o pomenu in poslcdicah obnove odnošajev med Beogradom in Moskvo. Dopisnik ocenjuje ta diplomatski akt kot dokaz. da vodi Jugoslavija nc glede na pritisk iz enega in drugega tabora doccia samostojno politiko. Dočim je borba za vplivna področja dovedla do vojne, je ta razmeroma mala nevtralna država, ki jc bila dosedaj samo objekt za poravnavanje računov med velesilami, napravila korak, ki je docela izpremenil položaj nn Balkanu in ki tudi ne bo ostal, kakor se že sedaj kaže, brez vpliva na vso mednarodno situacijo. Gotovo ni zgolj slučaj.
da je Beograd istočasno nastopil proti ne-zaželjenim tujcem, ko se je znova približal veliki slovanski in bratski državi in s tem obenem zabil klin med razne inter-vencioniste. Jugoslavija je s tem na nedvoumen način pokazala, da hoče biti gospodar v svoji hiši tako v političnem kakor v gospodarskem pogledu. So pa še tudi drugi znaki, ki kažejo, da je Jugoslavija v vsakem pogledu očuvala vso svojo integriteto in da je trdno odločena, z vsemi sredstvi nastopiti proti slehernemu ogražanju njene samostojnosti in neodvisnosti, vztrajajoč pri tem strogo na načelu nepristransko ^ovlralnosti.
clost zaradi plovbe na Dunavu
Nemega ni zadovoljna z dosedanjim: ukrepi pofunavskih držav in zahteva sodelovanje pri nadziranju plovbe

Rim, 28. apr. (Dr. O. A.) Docela nepričakovano se ie zopet poslabšal položaj na Dunavu. das! jo vladalo po sporazumu oo-dunavskih držav, ki ga ie potrdila tudi mednarodna podunavska komisija, sp ošno prepričanje, ki so ga delili tudi v Rimu. da bo mogoje zavarovati varnest plovbe brez nadaljnjih incidentov. To prepričanje je izražala tudi oficiozna Deutsche poli-
tisch-diplomatische Korrespondenz«, ki ie naglašala. da Nemčiia ni zastopana v mednarodni pedunavski komisiji in samo zaradi tega tudi ni sodelovala pri omenjenih sklepih
Sedaj je kliub temu prišlo do incidenta, ki mu naknadno pripisujejo političen zna-
Nadaljevanje na Z. strani
Beograd, 28. apr. p. Nj. Vis. knez na-r.amestnik Pavle je danes proslavil svoj 47. rojstni dan. Ob tej priliki je bila dopoldne v dvorni kapeli na Dedinj u slovesna zahvalna služba božja.
V teku dneva so prispele mnogoštevilne brzojavke iz inozemstva, v katerih izražajo mnogi državni poglavarji Nj. Vis. knezu namestniku najlepše želje.
Mnogi inozemski listi so bjavili obširne članke o Nj. Vis. knezu namestniku ter njegovih prizadevanjih za ureditev razmer v državi ter ojačenju avtoritete Jugoslavije v inozemstvu.
Londonski radiv je v svoji jutrnji emisiji izrekel prisrčen pozdrav Nj. Vis, knezu namestniku Pavlu in Jugoslaviji. Tudi francoski državni radio je ob 16. v svoji redni emisiji prav tako iskreno govoril o Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in o naši državi, pri čemer je poudarjal velik pomen njegovega dela za ureditev razmer v državi, predvsem za sporazum s Hrvati. Na-glašal je nadalje udanost hrvatskega naroda do jugoslovenske države, ki je prišla zlasti do izraza o priliki nedavnega obiska kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu. Francoski radio je poudarjal tudi zunanjepolitični položaj Jugoslavije, pri čemer je zlasti podéri al. da je .Jugoslavija danes nevtralna in pacifistična država. ki pa je pripravljena, da s svojo hrabro vojsko obvaruje svoie ozemlje pred vsako nesrečo. Jugoslovenska vojska ima kot naslednica nekdanje srbske vojske že slavno tradicijo in zna braniti svojo zemljo.
Sofija. 28. aprila. AA. Bolgarska novinarska agencija poroča: Rojstnemu dnevu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla posveča bolgarski tisk obširne članke s slikami in biografijo.
»Utro« naglasa, da se je Nj. Vis. knezu namestniku posrečilo dokončati delo bla-gopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja ter izvesti srbsko-hrvaški sporazum in zbližanje s sosedi.
»Zarja« pravi, da je bil Nj. Vis. knez namestnik vedno pristaš zbližanja in sodelovanja Jugoslavije in Bolgarije.
»Dnes« naglaša zasluge Nj. Vis. kneza namestnika za notranjo konsolidacijo Jugoslavije in okrepitev prestiža države napram inozemstvu. List naglaša njegovo mo-dr > politiko in visoko kulturo ter pravi, da je Jugoslavija pod njegovim vodstvom prebrodila vse težave ter dosega vedno večji napredek. Nj. Vis. knez namestnik je mnogo pripomogel k sklenitvi pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo in k ustvaritvi zaupanja in sodelovanja obeh bratskih slovanskih držav.
List »Slovo« pravi med drugim: Nj. Vis. knez namestnik je visoko izobražen ter že od zgodnje mladosti pozna vse domače probleme ter probleme mednarodne politike. Nj. Vis. knez Pavle se je pokazal vrednega namestnika blagopokojnega kralja Aleksandra. »Večer« prinaša obširno biografijo Nj. Vis. kneza namestnika ter pravi med drugim, da nihče poznal bolje kakor on politične cilje blagopokojnega krElja Aleksandra. Po tragični smrti blagopokojnega kralja Aleksandra je dokazal ves jugoslovenski narod neomajno zaupanje v bodočnost države ter je videl v osebnosti Nj. Vis. kneza namestnika Pavla najvarnejše zagotovilo, da bo prebredel najtežje čase. List naglaša nato velike zasluge Nj. Vis. kneza namestnika za notranjo konsolidacijo države in ohranitev miru na Balkanu ter velik delež, ki ga ima pri bolgarsko-jugoslovenskem zbližanju.
»Večer« pravi, da vodi Nj. Vis. knez namestnik državo z veliko modrostjo in inteligenco. Njegov trdni značaj in njegove politične sposobnosti ter izobrazba popolnoma upravičujejo zaupanje, ki ga uživa pri vsem jugoslovenskem narodu.
Rim. 28. apr. (Dr. O. A.) »Tribuna« in drugi italijanski listi objavljajo zelo prijazne članke o priliki rojstnega d^e Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. »Tribuna« piše med drugim:
V sedanji dobi mednarodnega nezaupanja. ki postaja vedno večje in v kateri so prijateljske izjave in manifestaoiie dobre volje mod narodi vedno bolj redke, imajo afirmacije prijateljskega čustvovanja, ki so podlaga političnih in gospodarskih odno-ča.iev med Beogradom in Rimom ter Beogradom in Berlinom, tem večjo vrednost.
*! POLOfJ
a »
T AR !
čaj. »Jutro« je že poročalo, da sta pred par
dnevi trčila na izlivu Dunava neki italijanski in grški parnik in se oba potopila. Tako je zopet za nekaj časa prekinjen promet v edino uporabnem dunavskem rokavu. Preiskava je baje dognala, kakor poročajo italijanski listi, da so to zakrivili piloti, o katerih se sumi. da so v službi neke tuje velesile. Zaradi tega je madžarska vlada stavila predlog ostalim trem c balnim državam, da se pritegne tudi Nemčija kot najbolj zainteresirana k mednarodni rečni policiji, ker bi to najbolj sigurno onemogočilo nadaljnje incidente.
Zatrjuje se. da ie Madžarska storila ta
korak na prijateljski nasvet Nemčije. Po nekaterih vesteh je Nemčija dala ta nasvet že pred incidentom na izlivu Dunava s pojasnilom. da lahko samo na ta način sprejme sklepe mednarodne podunavske komisije, o katerih se je doslej nemški tisk izražal le najpovoljnejše. V prestolnicah balkanskih držav pa se boje. da bodo v tem primeru tudi zavezniki, ki so zastopani v mednarodni komisii. prav tako zahtevali sodelovanje pri nadzoru Dunava. kar bi verjetno položaj le še poostrilo.
Blbbentropov govor
? ircalis svetovnega tiska
Po sodbi nevtralnih krogov |e bil namenjen predvsem za notranje nemške potrebe
Berlin. 28. aprila. AA. (DNB). Nemški listi prinašajo obširne članke o govoru, ki ga je imel včerai popoldne pred diplomatskim zborom ter predstavniki domačega in tujega tiska nemški zunanji minister Lisi i prinaša jo Ribbentropovo izjavo pod temile naslovi: »Tajna povelia odkrivajo svetu angleško-norveški zločin« (Lokal Anzeiger). ; Povelja aneleške voiske odkrivajo angleške laži« (Deutsche Al'gemeine Zaplenjeni operacijski načrti in tajni dokumenti odkrivajo angleški načrt 7d zasedbo Norveške (Völkischer Beobachter). Listi prinašajo tudi faks mile posameznih dokumentov. Listi naglašaj i. da se bo lahko odslej ves svet prepričal, da sla hoteli zapadni velesili razširiti vejno. Listi dodajajo, da ta odkritja kompromitirajo tudi Nigardsvoldovo vlado. »Deutst he Allgemeine Zeitung« piše. da ie nemška Bela knjiga, ki jo ie nemški zunanii minister predal diplomatskemu zboru v prisotnosti predstavnikov tujega in domačega tiska, za ves svet, posebno oa za vlade nevtralnih držav in njihove narode ogromnega pomena.
V Fraaslfi
Pari/, 28. aprila. AA. (Havas). Pariški tisk se bavi z govorom nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa.
»Journal« naglaša, da jc bil Ribbcntro-p< v govor čista propaganda za Nemčijo in ua je nemški zunanji minister stvarno prizna!, da je Nemčija začela akcijo proti Norveški zaradi svoje vojne politike, dasi je sku'al krivdo prevaliti na zaveznike. Dokumenti, ki jih jc nemški zunanji minister v svojem govoru navajal, so bili že včeraj na merodajnem mestu v Londonu ili mantirani List dedaje, da v številnih evropskih prestolnicah Ribbentropov govor ni bii debro sprejet.
-Petit Parisicn« smatra, da jc imel Ribbentrop namen s svojim govorom pomiriti Švedsko. Toda švedska bo znala oceniti pravo vrednost komplimentov, ki jih je napravil Ribbentrop. To sc vieli žc iz tega, ker švedska nadaljuje z izvajanjem vojnih ukrepov za obrambo države. List v uvodniku naglaša, da jc Ribbentrop v svojem govoru objavil veliko število senzacionalnih d< kumentov, ki pa so bili vsi demantirani.
»Jour« govori o novi nemški Beli knjigi. ki je bila predana članom diplomatične-ga zbora v Berlinu in ki vsebuje čudna pri-povedovanja. Argumenti, ki jih je navedel Ribbentrop pravi list, niso prepričevalni, zato jih ni treba šc posebej zavračati.
V Angliji
Lenden. 28. aprila. AA. (Reuter). Vojno ministrstvo demantira trditev nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. da so nemške čete ujele štab 148. pehotne brigade ter da so dobile v roke dokumente, med katerimi je tudi popoln načrt za zavzetje
Norveške. Ribbentropov govor in njegova pojasnila o Beli knjigi niso napravila v lcmk n k h uradnih krogih nobenega vtisa.
V	Italiji
Rim. 28. aprila. AA. (DNB). Ribbentropovo izjavo je prenašal radio ter je napravila veliko senzacijo. Listi objavljajo Ribbentropovo izjavo pod naslovom »Zunanji minister Ribbentrop je dokazal, da sta za. padni velesili izvršili napad na Skandinavijo. Zato je odgovoren tudi norveški kralj«. Drugi naslovi se glasijo: »Oslo j? bil v sporazumu z Londonom za napad na Norveško«. in podobno
V	Belgiji
Bruselj, 28. aprila. AA. (Reuter). Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je bil Ribbentropov govor prikrojen za notranje nemške potrebe. Splošno vlada mnenje, da govor ne vsebuje nič posebnega. Naglaša se, da čutijo nemške vodilne osebnosti že drugič v teku zadnjih treh tednov potrebo, upravičiti svoje postopanje napram Norveški.
Na švedskem
Stockholm, 28. aprila br. Švedska javnost je pričakovala Ribbentropov govor z veliko napetostjo, vendar pa mu sedaj ne pripisuje posebne važnosti Listi objavljajo izvajanja nemškega zunanjega ministra ie v izvlečkih in se omejujejo v glavnem na oni del, ki jc posvečen Švedski. Ne da bi se spuščali v occno Ribbentropovih obtožb proti Norveški in zaveznikom, naglašajo vsi švedski listi, da se Švedska javnost tudi s tako laskavimi priznanji in izjavami ne da uspavati, marveč bo slej ko prej budno na straži, da prepreči sleherno presenečenje. Primer Danske in Norveške je za Švedsko dokaz, da nobena nevtralna država ni varna pred stičnimi presenečenji. Švedska želi ohraniti svojo nevtralnost, a je tudi pripravljena, da jo z vsemi sredstvi brani. Glavni švedski list »Sozialdemokraten« piše, da vzamejo Švcdje Ribbentropova priznanja švedski politiki na znanje, toda niso pozabili, da jc Nemčija še nedavno enako priznanje izrekla tudi Norveški, ki jo sedaj najhujše obtožuje.
Na Madžarskem
Budimpešta, 28. aprila. AA. (DNB). Izjava nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa je napravila v madžarski prestolnici velik vtis. Snočnji listi so objavili Ribbentropovo izjavo skoro v celoti. »Pester Lloyd« pravi, da je Ribbentrop dokazal, da so zavezniki vodili sistematično politiko za razširitev vojne proti načelom nevtralnosti. »Magyar Orszag« prinaša Ribbentropovo izjavo pod naslovom »Ribbentrop je demaskiral angleško-norveške načrte«.
iljenje blokade m Zedlufiiie države
Angleško zagotovilo Ameriki, da bodo vse pritožbe skrbjo proučene in nevšečnosti po možnosti odstranjene
Washington, 28. aprila, s. (Reuter) Angleško veleposlaništvo je objavilo uradno izjavo, da bodo angleške oblasti storile vse, da olajšajo posledice pomorske blokade za Zcdinjene države. Zavezniki žele zmanjšati vse nevšečnosti, ki so v zvezi z blokado, v kolikor to ne ogroža uspešnosti blokadnih ukrepov. Napravljenih je bilo že več koncesij v nekaterih posebno perečih primerih. Zavezniki so pripravljeni ponovno proučiti nekatere pritožbe, ki so biie prvotno odklonjene.
London. 28. aprila, s. (Reuter) Novi državni podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico Hudson je imel danes svoj prvi javni govor. Poudaril je, da mora vsakdo vse svoje udejstvovanje podrediti glavnemu cilju: zmagi v vojni. Ministrstvo za tr-
govinsko mornarico je prevzelo od začetka vojne dalje že 2.000 novih in kupljenih ladij različne velikosti. Angleška trgovinska mornarica je izgubila doslej v vojni samo tri odstotke svoje tonaže. Tudi te izgube pa so bile skoro nadoknadene z nakupi, gradnjo novih ladij in zaplenitvijo nemških ladij.
Govoreč o Danski, je dejal Hudson, da so Nemci odnesli od tam yse, kar je imelo kakršnokoli vrednost. Po mednarodnih zakonih imajo zavezniki pravico, da zasežejo sedaj danske ladje kot zakonito nadomestilo. One danske ladje, katerih lastniki na to pristanejo, sta Anglija in Francija pripravljeni vzeti v zakup proti primernemu plačilu, toda s pogojem, da ta denar ne bo šel v Nemčijo.
Princ Hesenski v Rimu
Rim, 28. apr. (Dr. O. A.) Včerai ie prispel v Rim princ Hesenski. svak italijanskega kralja. Njegovemu prihodu pripisujejo v rimskih diplomatskih krogih velik pomen, ker je že običajno, da prihaja princ Hesenski v Rim v posebnih, izredno varnih misijah. Do sedaj še ni ugotovljeno, ali je že bil pri Mussoliniju.
Angleški pogoj za trgovino z Rusijo
London. 28. aprila. AA. (Rcutcr). Politični urednik »Obscrvcra« pravi, da je prišlo do novih angleško-sovjetskih trgovinskih pogajanj na pobudo sovjetske vlade. Angleška vlada je predvsem zahtevala jamstva, da sovjetska Rusija ne bo zvišala svojega izvoza v Nemčijo. Smatrajo, da bo sovjetska vlada ta predlog sprejela in da predvsem ne bo izvažala v Nemčijo blaga, ki ga uvaža iz drugih držav. Odkar se je začela vojna na Norveškem, je bila Nemčija prvič prisiljena uporabljati lastne rezerve goriva. Zaradi tega postaja za Nemčijo potreba bliskovite vojne vedno nujnej-
ša. Če bi Sovjetska unija nadomestila te rezerve, bi izgubili zavezniki eno izmed glavnih prednosti, ki jo imajo pred Nemčijo. Nevarnost, ki preti baltiškim interesom sovjetske Rusije s strani Nemčije, bo igrala bržkone odločilno vlogo pri odločitvi sovjetske vlade o tem vprašanju. Angleška vtlada bi vsekakor pozdravila sporazum s sovjetsko Rusijo če bo sprejela njene predloge.
Spomenica Italijanov v Franciji
Pariz, 28. aprila, s. (Reuter) 40.000 italijanskih državljanov, ki žive v Franciji, je poslalo italijanskemu veleposlaniku v Parizu posebno spomenico. V njej prosijo italijansko vlado, da sprejme ponudbo francoske vlade glede proučitve vseh neurejenih vprašanj med Francijo in Italijo. Istotako izraža spomenica željo, da bi se italijanska politika naslonila bolj na demokratske velesile.
Potres v Italiji
Rim, 28. apr. br. V južni Kalabriji so
občutili precej močan potres. Nekaj hiš je razdejanih. Podrobnosti še niso znane.
Minister dr. Andres o zbližanju z Madžarsko
Budimpešta, 28 apri la. AA (MTI). »Pester Lloyd« objavlja na prvi strani članek jugoslovcnskega trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Madžarsko. Dr Andres prikazuje v svojem članku predvsem razvoj izmenjave blaga med Madžarsko in Jugoslavijo po svetovni vojni ter navaja podatke o medsebojnem izvozu in uvozu. Dr. Andres naglaša, da se bo izmenjava dobrin med obema državama znatno zvišala in da bo nastalo plodno sodelovanje tudi na ostalih področjih kakor n. pr. na področju turizma,tranzitnega prometa na kopnem, po morju in rekah, nakupa in prodaje surovin, gospodarskih organizacij itd. Jugoslovenski tigovinski minister ugotavlja z zadovoljstvom, da se obe državi trudita pospešiti gospodarski napredek ter iskreno žeiita. da se oba nar -Ja čim bolj spoznata in razumeta tudi na kulturnem polju Medsebojno zbližanjc se razvija v duhu prijateljskih čustev, ki vedno bolj vežejo obe državi.
Budimpeštanski župan Karafijat jc priredil na čast jugoslovanskemu trgovinskemu ministru dr. Andresu v hotelu »Geliert« ( bed, ki so se ga udeležili jugoslovenski poslanik Rašič, spremstvo ministra dr. Andresa, madžarski trgovinski minit-ter Varga in drugi.
Hrvatska delegacija na bu-dimpeštassskem velesejmu
Budimpešta, 28. aprila. AA. (MTI) Snoči je prispela v Budimpešto gospodarska delegacija banovine Hrvatske, ki si bo ogledala mednarodni sejem. V delegaciji so visoki uradniki banske uprave in predstavniki hrvatskega gospodarstva.
Sfsvo rumwj«3ke^a tiskovnega atašefa
Beograd, 28. apr. p. Dosedanji tiskovni ataše romunskega poslaništva Mičora, ki je premeščen v Bern, je danes odpotoval na svoje novo službeno mesto. Na kolodvoru so se poslovili od njega rumunski poslanik Cadere z vsem osebjem poslaništva ter mnogi jugoslovenski novinarji.
Italijanski list o razmerah v Jugoslaviji
Rim, 28. aprila, o. »Avenir« se bavi v daljšem dopisu iz Beograda o razmerah v Jugoslaviji ter pravi, da vladata v tej državi popoln mir in red. Jugoslovensko prebivalstvo ima popolno zaupanje v zunanjo politiko svoje vlade. To velja tudi za hrvatski narod, ki ve, da Beograd ničesar ne podvzame brez vednosti in pristanka dr. Mačka.
Maribor čez nedeljo
Maribor. 28. aprila
Deževno vreme ie preprečilo ma:-ika-tere načrte preko nedelje. V Naro'n?m domu je bil snoči
občni zbor mariborske omladine JNS
Otvoril in vodil ga je predse, "nik g. ž iger. ki je pozdravil vse navzočne. zlasti banovinskega tajnika g. Uršiča. zastopnik sreske organizacije za desni breg m g. Vekoslava Spindler^a kot zastopnika mariborske sreske oi-gan zacije JNS. Prleg predsednika so poročali še tajnik g. Na-bergoi, blagajnik g. Krese in g. žimvsc za nadzorni odbor. Poročila požrlvcv.Vnih funkcionarjev so pričala o marljivem delu. Toplo soglasje mariborske omlr ine JNS se je pokazalo tudi pri volitvah novega odbora. Za preùsednka je bil izvoljen Pavel žmavec. podpredsednik Karel čižek, za tajnika Dragotin Hlode, za bla-gajn ka Anton Krese. Ocbornika sta Srečko Križmanic in Rudolf Verdonik. Potem je sle 'ilo izčrpno poročilo banovinskega tajn'ka g. Uršiča, ki je v tehtnih izvajanjih razčlenil vsa aktualna vprašanja iz organizacijskega podrečja ter iz notranje in zunanje politike. Navzočni so sprejeli njegovo poročilo s toplim aplavzom, nato pa je izpregovoril tajnik sreskega odbora JNS za mesto Mar bor g. Spindler in iz-podbujal omladince k nadaljnjemu smotrnemu in požrtvovalnemu delovanju. Z iz-podbudnimi beredami je predsednik gosp. žmavec zaključil lepo uspelo zborovanje.
Proslava 192 letnice Petra Iljiča čajkovskega
V dobro zasedeni veliki dvorani Narodnega doma je proslavila glasbena šola tukajšnje Glasbene matice lOOletnico rojstva Petra Iljiča čajkovskega. V pregled-
| nih obrisih je ravnatelj matične glasbene šole g. Bajde očrtal življenjsko pot in skladateljevo delo Čajkovskega, Nastopa-I joči gojenci in gojenke matične glasbene ' šole so vešče izvajali izbrane skladbe ne-smitnega ruskega skladateljskega tvorca. ' Vsi so bili deležni iskrenega priznanja številnega občinstva, ki se je lahko prepričalo, kako lepe uspehe doseza sistematična glasbena vzgoja v tukajšnji matični glasbeni šoli. Lep uspeh pa ni pričal samo o odlični izuijenosti gojencev in go-jenk .ampaft je dal tudi najsijajnejše priznanje z - v; lovim vzgojiteljem ravnatelju Bajdetu. pref. Finžgarjevi, prof. dr. Kla-sLncu, prof. Fahorju, pref. Poljancu, prof. Rcpasovi. pref. Serajnikovi in prof. Vrabcu. Bil je zares lep umetniški večer, s katerim nr s je naša mladina tako prijetno presenetila.
Frcmetaa komisija m dovoiJa
Porcča i i smo o dražbi poslopja tukajšnje kavarne Astone-. Kakor je znano, je postavil najvišjo ponudbo Karel We-siak. in sicer v znesku 2 500.000 din. Prometna komisija pa ni odobrila dražbe, ki se bo v teku treh mesecev ponov il Za zadevo je v Mariboru zelo veiiko zanimanje.
Vse kradefo
V tukajšnjih železniških delavnicah so našli tri naslanjače, ki so bili prevlečeni s črno sivim plišem. Očitno iih je nekdo odnesel iz železniškega vagona II. razreda na tiru med delavnico in kurilnico. Naslanjači so bili skriti in jih .je nekdo hotel cb ugodn; priliki odnesti. Policija poizveduje za storilci. — Trgovcu Maksu Paloucu je bilo ukradeno kolo znamke Torpedo z evidenčno številko 2—20182.
Smrt v gorečem dračju
Nadaljevanje pogajanj med Italijo in Angi'ijo
London, 28. aprila. A A. (Reuter). Po uradnih informacijah sta zunanji minister lord Halifax in italijanski veleposlanik v Londonu Bastianini na včerajšnjem sestanku razpravljala o trgovinskih pogajanjih med Anglijo in Italijo. Kakor je znano, so bila italijansko-angleška trgovinska pogajanja prekinjena v prvi polovici marca, ko se je dogodil incident zaradi italijanskega prevoza premoga iz Rotterdama. Od tega časa se trgovinska pogajanja med Anglijo in Italijo niso nadaljevala. Na včerajšnjem sestanku med lordom Halifaxom in Bastia-ninijem je bilo v prvi vrsti govora o nadaljevanju teh pogajanj.
Prepoved zborovanj v Belgiji
Bruselj, 28. aprila, br. S kraljevim ukazom so za dobo alarmnega stanja prepovedana vsa javna zborovanja, manifestacije in sprevodi. Lc v izjemnih primerih bodo pristojna oblastva izdatfa posebna dovoljenja.
Italijanske ladje niso poklicane domov
Rim, 28. aprila, o. Vodstvo italijanskih parobrodnih družb je objavilo danes v listih proglas, v katerem poudarja, da so povsem izmišljene vse vesti, po katerih je Italija pozvala domov vse ladje, ki plovejo v inozemskih vodah. Nasprotno, Italija bo prihodnje dni poslala nove ladje na oceane.
Arabske simpatije za Anglijo
London, 28. aprila. AA. (Reuter). Prestolonaslednik saudske Arabije princ Saud Bin Abdulazis je prispel danes v Bombay. Po svojem prihodu je izjavil novinarjem: Saudska Arabija je nevtralna država in vzdržuje prijateljske odnoša.ie z vsemi državami, toda njene s:mpatije pripadajo v prvi vrsti Veliki Britaniji.
Smrt slovitega čsl. letalca v Parizu
Pariz, 28. aprila. AA. (Havas). Eden izmed najznamenitejših češkoslovaških letalcev porečnik-pilot František Novak je umrl v Parizu v ameriški bolnišnici po dolgi in težki bolezni.
Obisk turških novinarjev v Londlonu
Carigrad, 28. aprila. AA. (Havas). Angleški novinarji so povabili turške novinarje, naj obiščejo London. Kakor je znano, so turški novinarji nedavno obiskali Magino-tovo črto. Turški novinarji so sprejeli angleško povabilo ter bodo v kratkem odpo-vali v London. Turške novinarje bo spremljalo več uglednih osebnosti turškega javnega življenja. Z njimi potuje tudi ravnatelj anatolske agencije Menemcnzoglu.
Gnusen trojni roparski umor
Split, 28. aprila, o. V pretekli noči je bil izvršen v vasi Donjem Vukovskem pri Kupresu trojni roparski umor. Razbojniki so vdrli v hišo bogatega kmeta Ikiča, ker so domnevali, da ima v njej skritega mnogo denarja. V tem času se je Ikič s ženo mudil v mlinu ter so bili doma samo 70 letna babica, 41etni vnuk in 3 letni pravnik, Razbojniki so vse tri zadavili, nato pa preiskali hišo ter odnesli okoli 1800 din gotovine. Orožniki so takoj uvedli preiskavo da bi izsledili morilce.	(
Kako je nesreča n as nepojasnjeno
Trebeljevo, 28. aprila V petek smo pokopali tragično premini-lega 761etnega štrublja Antona, španov oče, kakor smo nazivali dobrega moža. je bil za svoja leta še trden, pa nad vse marljiv mož. Zdaj na pomlad se je španov oče odločil, da pojde grabit listje in trebit hosto. Kar je očistil, je znesel na rob gozdiča. Ko je zvlekel tjakaj že precejšen kup, je nagrabljeno zažgal.
Ko je bil kup dračja v plamenih, pa je potegnil precej hud vrtinec in je zanesel nekaj ogorkov proti hosti. To je starega moža uplašilo, da je začel udarjati po iskrah in je razmetane veje vlačil spet nazaj na kup. Sredi vnetega prizadevanja, da bi spravil goreče veje na kup. so ga
tala. bo ostalo za zmerom
! plameni nenadno zajeli od vseh strani. 1 Očitno prehudi plameni in dim so ga orna-i mili, da je padel v goreč kup. Znabiti je ! morda celo skušal uteči. pa se je ujel v veje in padel. Tako sodimo zdaj. saj posameznih podrobnosti ne bomo izvedeli nikoli. Stari mož je piestrašen nekajkrat kriknil na pomoč, kar so čuli v soseski za-posljeni bosanski drvarji. Ko cd našli špa-novega očeta, je bil že mrtev s-edi goreče grmade. Po telesu je bil ves opečen, da je bil pogled nanj grozen.
Tragično umrlega moža je cenila vsa soseska. Med svetovno vojno je bil rajnki tudi nekaj časa župan. Poslednja leia je bil stari mož užitkar. žrtvi tragične nesreče bodi ohranjen blag spomin!
Kako so delali desiar m Vrhovem
Nekaj podrobnosti o slrižžbi> ki je izdelovala stotake in petst&iake
Radeče, 28. aprila
Kakor smo nred časom poročali je tukajšnji komandir orožniške postaje g. Franjo čečko čisto slučajno odkril na Vrho-vem pri Radečah delavnico za ponarejanje bankovcev. Nihče ne bi pričakoval delavnico denarja na Vrhovem, še manj pa bi prisodil posestniku Jožetu Majhencu, da je bil denarni založnik za priprave, ki so služile za ponarejanje. Njegova domačija, ki stoji nasproti cerkve, je tako skromna, da bi nihče ne mogel misliti, da so se v njej ponarejali bankovci. Znano je, da je vas Vrhovo brez električne napeljave. Zato so se morali ponarejalci posluževati akumulatorja, ki pa se v splošno začudenje ni poleg ponarejalnega stroja našel nikjer. Majcen Franc je po izjavi Mohorja Vabiča skrivaj odnesel stroj od Majhen-ca k nekima starima zakoncema na Vrhovo, kjer pa ga tudi niso našli.
Zelo čudno se zdi vsem Vrhovčanom, da se je tam ponarejal denar, ne da bi bil kdo to le malo slutil. Poleg Majhenca sta vedeli za ponarejanje njegova gospodinja Fani Zimškova in verjetno tudi njena 21 letna nezakonska hči Zofija. Majhenc je samo nekoč pripomnil nasproti nekemu sosedu, da se mu bo na stara leta še dobro godilo, čemur pa ni nihče pripisoval posebne važnosti. Prodal je gozd pa 200.000 din. denar pa po večini protrosil za priprave za ponarejanje denarja.
Pri Majhencu na Vrhovem so našli okoli 15 Grašičevih in Majcenovih pisem, ki ga obremenjujejo, dalje izpisana navodila za ponarejanje bankovcev, katere je prepisal bivši učitelj Mohor Vabič po navodilu cinkografa Stojčeviča iz Zagreba, dalje specialni fotografski aparat, aparat za retuširanje, stroj za rezanje pa-aparat za retuširanje, troj za rezanje papirja, 40 dobro izdelanih klišejev, 9 kg ustrezajočega papirja za stotake in petsto-take, razne kemikalije, barvne svinčnike in drugo. Pri drugi preiskavi so našli negative fotografskih plošč s slikami pet-stodinarskih bankovcev s serijo K 0.100 br. 732 in serijo 0.0054 br. 173 in negative s slikami lOOdinarskih bankovcev s serijo S 0.234 br. 700. Ponarejeni 500dinarski bankovci s serijo K 0.100 br. 732 so bili razpečani v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in št. Rupe rtu na Dolenjskem. Ti bankovci so torej ponarejeni in je baje dokazano, da je to delo ponarejalske družbe z Vrhovega pri Radečah. Vsi, ki sprejemajo petstotake, naj bodo previdni in naj ne-mudno prijavijo varnostnim oblastvom, če bi se pojavil ponarejen bankovec. Tako se tudi lahko izognejo škodi, odnosno izgubi denarja, ki bi jo sicer lahko utrpeli, če bi sprejeli ponarejen 500dinarski bakovec.
Glavni ponarejalec bankovcev je bil odpuščeni učitelj Mohor Vabič, doma nekje iz okolice Mariboru, ki zdaj odsedeva 15 mesečno robijo v kaznilnici v Mariboru zaradi ponarejanja denarja. Ko se je lani zagovarjal pred okrožnim sodiščem, ga je po razpravi počakal član ponarejalske družbe 441etni čevljar Majcen Franc (lažno Muršec) ter ga nagovoril, da se je pridružil ponarejevalcem na Vrhovem. Odpeljal se je z Majcnom v Radeče, kjer se jima je v hotelu »Jadran« pridružil tretji pajdaš 421etni bivši gostilničar in lesni manipulant Anton Grašič (lažni inženjer Dvofak), doma iz Trstenika pri Kranju. Skozi tri mesce so prihajali in odhajali ponoči na Vrhovo. kamor jih je večkrat pripeljal tukajšnji avtomobilski prevoznik Rudolf Knez. Vračal pa jih je izvošček Vin ko Pepelnik z Vrhovega. Spočetka jim
rejanje. Slabo ponarejene bankovce je Vabič zažgal v kuhinji v prisotnosti gospodinje Zimškove, ki je tedaj prvič opazila stroj za ponarejanje denarja, ki je bil do Ig okoli 75 cm in imel več valjarjev in belo ploščo. Ta stroj je kakor znano kasneje skrivaj odnesel Majcen iz Majhenčeve hiše in ga do danes še niso našli.
Ker jim ponarejanje ni uspelo, je ITaj-een odšel v Zagreb k cinkografu Stojčevi-ču in prinesel s seboj navodila. Tam je dobil tudi vse potrebne informacije in kemikalije. Po daljšem času so se toliko izurili, da so bili bankovci kar ugodni :'.a promet. Vabi u je pri fotografiranju pomagal Majcen, a p: i erugih delih ponarejanja pa Majhenc. Tako so napravili lepo število petstotakov in stotakov, katere je Grašič odnesel v Zagreb. Tam jih je izročil pajdašu zuraju Antonu, ki je kakor znano v letu 1937 ope'narü Majhenca za okoli 13.500 din, ker mu je obljubljal, da mu bo dobavil potrebne priprave za ponarejanje denarja. Pod lažnim imenom inž. Mija Miletiča, inženjerja čiste kemije, je izvabil s samimi pismi od Majh enea okrog 9500 din gotovine. Denar mu je Majhenc pošiljal na naslov: inž. Mijo Miletič, To-mašičeva ulica 8.. Zagreb.
Dne 14. marca letos sta se sestala oba člana ponarejalske družbe v Zagrebu, kjer je dal Grašič žuraiu 12 zelo dobro ponarejenih petstotakov. toda ne vseh hkratu, marveč posamič. Za nagrado mu je obljubil od vsakega bankovca po 200 din provizije. Ko je zuraj razpečaval že zadnji bankovec, so ga prijela oblastva in namesto da bi dobil 2400 din provizije, je šel v zapor. Grašič pa je pobegnil in ga oblastva še večno zasledujejo. Enako je pobegnil Ma.icen. Javnost se naproša, da pomaga izslediti oblastvom. Z njuno aretacijo se bo nehalo razpečevanje ponarejenih bankovcev. Javnost ima torej največji inteies na tem. da prideta Majcen in Grašič čim prej v roke pravice.
V zvezi s ponarejanjem denarja so oblastva zaprla tudi 551etnega Pihler,ja Franca, avtomobilskega prevoznika iz Rimskih Toplic, ki je bil že kaznovan na štiri mesce zapora zaradi ponarejanja denarja, in 341etnega Hochkrauta Franca iz Podsrede. zakupnika premogovnika »Sušice« v Pod-sre i. Oba sta osumljena, da sta v tesni zvezi s ponarejalci denarja. Pihler si je izposodil 3000 din. Ta vsota naj bi se uporabila za naprave pri ponarejanju denarja. Hochkraut je vzel v zakup premogovnik »Sušico« brez svojega denarja in je najbrž računal na pomoč ponarejenih 500 dinarskih bankovcev. Oba sta bila v zvezi z Majcenom in ostalimi člani ponarejalske družbe.
Iz najdenih pisem in izjav je razvidno, da se je Majhenc Jožef bavil z mislijo ponarejanja denarja že v začetku leta 1937. Iniciativo je dal žuraj Anton, k družbi pa so kasneje pristopili še Grašič. Majcen in Vabič. Soudeleženih je nadalje še okoli 30 osumljencev iz Maribora in okolice.
Vso zadevo ima zdaj v rokah preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Izmed osumljenih z Vrhovega sta bili izpuščeni in se bosta iz svobode zagovarjali Majhenčeva gospodinja Fani Zimškova in njena hči Zofija.
Da so prišli člani ponarejalske družbe z Vrhovega pri Radečah, ki so nemoteno delovali že od leta 1937., v roke pravice, gre v prvi vrsti zahvala našim vrlim orožnikom. zlasti pa komandirju g. Fran ju čeč-ku, ki je odkril gnezdo ponarejalcev, ki bi
delo ni šlo dobro od rok; manjkale so jim sicer lahko napravili še mnogo škode. Za potrebne kemikalije in navodila za pona- svojo požrtvovalnost z-a .služi vse priznanje
'.JUSTIN:
Drobni zapiski o ponarejanju in ponarejevalcih
Giuliano Bugiardini: Portret Michelangela Buonarroti
Liubljana, 28. aprila
Živimo v času. polnem živčne napetosti, ko stopa zgodovina z blazno naglico preko vsega: kar nam je bilo danes sveto ali novo. ugasne že v nekaj dneh v bolestnem razočaranju. Časopisje je polno mastnega ti^ka, ki nam mnogokrat razburja dušo in srec z resnimi, pa tudi neresnimi vestmi. Prav v zadnjem času pa lahko pogosto prebiramo med tiskanimi stolpci dnevnikov pestro kroniko, ki nam kaže najbolj mračne odtenke človeške vesti. Najbolj žalostna vrsta kriminala je gotovo ponarejanje denarja.
Ker spada oblika kovanca, posebno še novčanice. v upodabljajočo umetnost; pod stroko grafike, zasledujem tc pojave z največjo pozornostjo. In iz tega opazovanja sc mi jc utrnilo vprašanje, kje jc tu iskati jedro vzroka. Brez dvoma jc, eia so ti pojavi šc vedno posledica povojnega svetovnega gospodarskega zastoja, brezposelnosti in tudi današnjih težkih dni. Kljub vsemu te-rru pa ic glavni vzrok ponarejanja denarja v naših nekoliko preveč enostavnih obli <ah nekaterih novčanic. Ker pa je ponarejanje denarja temeljna rušitev narodnega premoženja, čutim za potrebno, da spregovorim resno besedo na naslov odloču-jočih krogov, in hočem svoje ugotovitve podpreti z dokazi. Jedro tc misli bom razčleni! v zaključnem sestavku teh poglavij, ki so povezana z opisovanjem lastnih do-/ vetij, izsledkov in beležk iz krogov zbirateljev. trgovcev z antikvitetami in — ponarejevalcev.
Zgodovina mam pripoveduje
Ponarejanje in posnemanje samo na sebi ni nič novega, saj gre sled tesno po stopinjah civilizacije daleč, daleč nazaj skozi visoko kulturo starega Egipta, preko jamskega človeka — tja v neznano ...
Kaj pa jc ponarejanje?
Ponarediti neko delo, se pravi, posneti kar najbolj natančno svojstvene prvine, ki jih je dal človeški um. pa tudi posnemati stvari, ki jih je ustvarila narava sama.
Zgodovina ponarejanja in posnemanja rtam daje /elo pestre ugotovitve in v njenih beležkah najdemo imena osebnosti, da bi jih nihče ne verjel, če nc bi bilo dokazov. Zapiski arheologov nam povedo, da .so pri odkopavanju starih egipčanskih grobišč poleg drugih zgodovinskih redkosti našli razno nakitje. ki je imelo poleg pristnih draguljev tudi prav pestre in okusne steklene posnetke. Ustvarjajoči človek čuti žc od pamtiveka neko hotenje, da bi napravil kaj posebnega, kar bi bilo drugim v občudovanje. In ravno na tej želji se je pričel raz v o j plemenitih oblik v risbi in upodabljanju. Ko sc je pa slednjič človeku posrečilo, ustvariti nekaj, kar si je želel in za kar se je trudil toliko časa. je dal temo predmetu s prstom majhen znak, imenovan signet. Ker pa so šln okusno izdelani predmeti vedno v denar, se jc našel tudi
manj nadarjen človek, ki ga je posnel in s tem zagrešil potvorbo. In kakor se je posnemala prvina umetnikove zasnove pri neznatnih rečeh, tako je bilo tudi pri drugih predmetih, pri leščerbah. držajih mečev, sarkofagih itd., zakaj zakona proti po-narejevanju proti kraji duševne lastnine v današnjem smislu niso poznali. Čim bolj se je razvijal okus in iskanje vrednot lepih oblik, tem večji je bil razmah posnemanja. Kakor hitro se je pričelo zbiranje, so se pojavili tudi trgovci s starinskimi predmeti, z njimi pa tihe delavnice za falzifi-ciranja. Na vsak način pa moramo tu razločevati dva jasna pojma o ponarejanju. Prvi primer je le nadomestek dragocene kovine ali žlahtnega kamna, drugi pa je potvorba umetnostnega predmeta, ki naj predstavlja kupovalcu duševni produkt ali pa kar najbolj veren posnetek izvirnika.
Celo prepereli papirusi opisu icjo kako se lahko napravi kar najboljši posnetek dragulja Tudi čestitljivega Rhousopoulosa izsledki nam dokazujejo, da so že davno pred njim znali izdelovati umetne bisere in da so poleg drugih zmesi uporabljali pri potvarjanju tudi apno in magnezijo. Sam Seneca nam sporoča, da jc obstajala v starem Rimu tvornica za ponarejanje žlahtnih kamnov. Ohranjeni so celo stari zapiski, ki dokazujejo, da so v takratnem Rimu ponarejali tudi dela priznanih umetnikov.
Niti veliki Michelangelo ni ostal čistih rok
Nove dobe so rodile nove likovne mojstre. po njih so sc razvijali novi okusi in so nastajali slogi, ki nam danes v precej natančnem merilu določajo mejnike v zgodovini umetnosti kulture. Z novimi umetniki so nastajale nove tvorbe Z njimi so rasli zbiratelji, ti so pa dali vedno dober zaslužek — ponarejevalcem. Da so bili med slednjimi tudi veliki in priznani mojstri, se razume samo po sebi. Brez dvoma pa jc, da je potvorba, ki je šla skozi roke umetnika, nastala navadno le po naročilu.
Michelangelo: Cupido
Andrea del Sarto: Portret papeža Leona X. z dvema kardinaloma (Potvorba po Rafaelovem izvirniku)
Kakor sem že zapisal, so bila med duševnimi očeti ponarejevalcev tudi plemenita in vzvišena imena, kakor knezoškof Hinkmar ali pa eden največjih ljubiteljev. Lorenzo Medici, ki je bil prijatelj vseh muz in največji mecen tedanjih umetnikov. Plemeniti Medici se ni sramoval, ko je naročil potvorbo, pa tudi roki velikega Michelangela in nežnega Andrea del Sarta nista popolnoma čisti. Prav zanimivo bi bilo, prisluškovati tedanjemu dvogovoru oh naročilu. ki ga je dal Lorenzo mlademu Michelangelu. da je potem ustvaril prekrasni kip Cupida v slogu grških mojstrov. Še bol j zanimivo pa bi bilo, prisluškovati, kako jc Lorenzo poučeval mojstra patiniranja, da ie sličilo naročeno delo antični izkopanini. Potvorbo je kupil kot pristno grško umetnino kardinal Raff nel Sansoni-Riari. Dvojček v tej goljufiji je pa izborna kopija slavne Raffaelove slike: Leon X., ki jo jc napravil po naročilu Andrea del Sarto in je bila nato prodana za drag denar visoki osebnosti kot Raffaelov izvirnik. Tudi tu je dal pobudo Medicejec — plemeniti Ottaviano di Medici. O Cellinijevem poštenju ni da bi govoril. Ponarejal je celo tedanje kovance, in ko je bil z dokazanim gradivom zaslišan, je svoje tožitelje brez sramu zavrnil, češ, da zasluži s svojo umetnostjo pač toliko, da mu ni do tako lahkega posla.
Pomilovanja vreden je Diirerjev primer. Xjega so ponarejevalci tirali tako daleč, da je moral v Benetkah in Niirnbergu sam pričeti pravdo proti njim. in končno je dosegel, da so ponarejevalci njegove grafike morali vsaj njegov podpis opustiti. V zgodovini ponarejanja je Diirer. ki je bil falzi-ficiran poleg Cranachovih grafičnih listov kar na debelo primerek zase. Nobenemu umetniku namreč niso prizadejali ponarejevalci toliko materialnega in duševnega zla kot ravno njemu. Zato pa marsikateri zbiralec Diirerjevih zasnov živi v prepričanju, da poseduje njegovo izvirno grafiko — ima pa ile prav dober posnetek, mogoče ceio potvorbo slavnega beneškega grafika in prvovrstnega posnemovalca Diirerjevih urezov, Marcantona, ki je bil slednjič tudi kazensko primoran, da jc izpuščal signum nemškega mojstra. Še nedavno sem opazi! pri nekem zbiralcu stare grafike »Diirerjev izvirnik« s praznim okvirnim prostorom, kjer bi se morali nahajati, če bi bilo to res izvirno delo, incialki A. D.
Okus časa se jc menjal, nastajale so nove umetnostne tvorbe in spočel se jc por celan. Po njem so nastajale nove prefinje ne oblike z novimi značkami in še nikdar ni cvetelo ponarejanje v tako velikem ob-
Kristus v Emavsu. (Falsifikat po Dürer-jevem izvirniku. Zanimiv je beli okvirni prostor, v katerem manjka značilne mojstrove signature A. U.)
segu kot ravno v času kmlrastih barok in grešnih roki/k oj.sk ih krinolin. Svetovno znani mojster tistega ča.sa W'ouwermann sc 'c sam hvalil, da za svoje kratkočasje slika včasih a là Rembrandt, in tudi znani grafik W. Tischbein je pisal o neki po sebni radosti, da /na tako imenitno ponarejati tehniko Rembrandtovih ujedank kot n hče drug. Prav gotovo je ta mojster svo je izdelke tudi prodajal kot R em b ra n d tov e izvirnike. Sploh je bil Tischbein zelo odkritosrčen; tako nam pripoveduje sam v nekem pismu, da kakor je on prvovrsten posnemovalec Rembrandtovih grafičnih listov, je nasprotno Wouwermann nedosegljiv v posnemanju načina Rembrandtovega siika-nja; seveda je Wouwcrinan tc slike prodaja' po visokih cenah kot pristne prurere mojstra.
Fo vsem tem si lahko zamislimo resno pozo umetnostnega zgodovinarja, ki z največjo učenostjo razglablja po papirju svoja dognanja o kakem originalu, nazadnje pa sc izkaže, da jc potvorba ... No, kdor dela, se lahko zmoti. Samo zmoto jc treba popraviti — ne pa — tajiti! Bil sem sam nedavno priča na Tizianovi razstavi takemu primeru. Ob nekem delu. ki jc pač sličilo Tizianovemu čopiču, sem čital učeno razpravo — bil pa jc Ic potvorek znanega Tizianovega posnemovalca, mojstra Calcarla. Ko sem prisotnega prijatelja-izvcdenca opomnil ra to. me je smeje opozoril še na nekatere druge take primere na razstavi, ki so bili tudi vpisani kot pristna Tiziano-va dela. Ne smemo pa pozabiti, da so tudi dobra dela navihanega ('ommodisa žc ope-tovano zmotila marsikaterega umetnostnega zgodovinarja in ljubitelja v zamenjavi Corregiovih izvirnikov. Pri teh zadnjih dveh primerih pa nimam stvarnih dokazov, da so ta dela nastala namenoma. Naj povem šc, da se jc mehki Chodowiecki mnogokrat bridko zjokal nad nesramnostjo ponarejevalcev in sam v svojih pismih nežno tožil, kaj vse gre v svet z njegovimi potvor-jenimi podpisi. Thorwaldsen je restavriral mnoga antična dela in po svojem izvrstnem klasičnem občutku je dodelal cclc dele rok. nog ali celo glave, da sc še danes nc ve, kaj jc od njega ustanovljeno. Ko ga jc pri izvršitvi naročenega dela nekdo pobaral, kaj jc njegovo, jc odgovoril: »Nisem si zapomnil. da bi pa zdaj našel, kar sem vstavil, mi je res nemogoče!«
Tudi to jc umetniška samozavest.
Ponarejevalci na delu
Mnogi učenjaki in najbolj previdni zbiratelji ali ljubitelji, cclo mogočni suvereni so že grdo nasedali ponarejevalcem. Vodstvo muzeju Louvra v Parizu ki je znano po svojem umetnostnem okusu in strokovnem znanju, jc doživelo eno največjih in najdražjih potegavščin 1. 18^. Odšteli so 200.000 zlatih frankov za dragoceno starinsko, prekrasno izdelano Saitaphcrncsovo tiaro. Dolge razprave in članki v svetovnem tisku so dokazovali pristnost tc lepote iz davnih dni, ko sc je izkazalo, da jc ta umetnostna svetinja prav lep izdelek najnovejšega ča.sa. Xjcr. stvaritelj pa jc bil Rus z imenom Rohumovski So pa tudi primeri, da jc trgovec z antikvitetami kupil kot potvorbo prekrasno delo kip Flora, delo florentinskega mojstra Verocchia nato pa ugotovil, da jc tc pravi in resnični umotvor mojstrske roke Leonardovega učitelja. Umetnina je bila kmalu prodana za lepe novce in se zdaj nahaja v privatni zbirki znanega ameriškega zbiratelja Du-veena.
Kakor so pa ponarejevalci navadno prebrisani. tako se dobe med ljubitelji včasih tudi omejeni ljudje. \i še dolgo, kar su se mnogi smejali naivnemu Američanu, k si je domišljal, tla se za denar dohi vse. Na Monte Pincio v Rimu stoji izredno lep obelisk in Američan je zanj že dal na račun točno tisoč dolarjev, da ga ho lahko odpe-Ijal v svojo domovino, kar se izkaze. da ta monument ni privatna last in da ;e bil nesramno opeharjen. Mnogim je znano, koliko prahu jc pred leti napravil italijanski kipar Dossena s svojim dletom, posebno še med muzejskimi strokovnjak. Občutno škodo so pa trpeli spet ravne Američani. Vendar je bil ta Dossena izreden pojav v svoji stroki. On ni kakor drugi posnemal tlela mojstrov, ampak je ustvarja! sam v duhu in bistvu različnih umetnikov iz časov že davno ugaslih vekov. Ki- • zasnovano delo dovršil, ga je nato p	n le njemu znanem receptu, obdal 1 ini ali ceio tisočletnimi madeži zein . ,age in prahu tako dobro, da so ti na novo nastali umotvori romali za težke pare v najrazličnejše prostore svetovnih muzejev. Tudi pri njem je bila pobuda in naročilo od bogatega trgovca z antikvitetami.
Dobro se spominjam lepega jesenskega večera, ko seni stal z znanim mojstrom barve preti skromnim razstavnim paviljonom oh vznožju Tivolija. Sonce je zlatilo mojstrovo postavo, ko mi je v svoji značilni telesni drži in mehki govorici pripovedoval vesel primer potvorbe njegovega starejšega umotvora. Jedro zgodbe- je bil znan, petičen ljubljanski doktor. Kdo med nami .si ne želi biti posestnik slike z onimi značilnimi sinjimi odtenki, ki so ravno pri tem slovenskem mojstru nedosegljivi! Ker je pa mojster dosleden in zna ceniti svoje delo, ne dobiš pri njem nobenega umotvora pod
Izrez izvirnega Dürerjevega lesoreza »Kristus v Emavsu«
Veroechio: Flora
ccno. Zato njegova dela niso upoštevana zgolj po umetnosti, ampak so cenjena tudi v valuti. Ko je mojster takrat razstavljal, sc mu je z blaženim smehljajem približal gospod doktor in mu z veseljem izpovedal, da je prav po ceni prišel do njegovega umotvora in sicer ga jc kupil od nekega bednega Rusa. Slika naj bi bila, saj je celo podpisana od mojstra, izvirnik znane slike, ki jc bila žc pred leti rcproducirana v obliki razglednic. Mojster se je nezaupljivo smehljal, in ko jc prišel trenutek, da si je to »svoje« delo ogledal, je rahlo poučil lastnika, da jc slabi izdelek potvorbe s par stotaki vseeno občutno preplačal.
Alceo Dossena
— Vem šc za sleparijo, ki jo je v nekih umetnostnih krogih znan slikar zagrešil s tem, da je neko delo enostavno podpisal z imenom našega prvega mojstra, ki ima visoko ccno. in je to sliko kot izvirnik prodal za dober denar neukim ljudem.
V svoji zbirki imam v baročnem slogu lepo rezljano delo: Bičani Krist. Ko sem se pogajal za ccno tega kipa, mi je lastnik poleg cene navedel še pogoj, da mu ure-žem renesančno gravuro v staro in pristno cinasto posodo. Zelo sem bi! pa presenečen, ko sem po več letih izvedel od sedanjega posestnika te posodice z mojim urezom da jo jc kupil in da je toliko in toliko odštel za ta od njega tako cenjeni primerek. Ker je šla posodica že skozi več rok, mu nisem delal težkega srca, brez dvoma pa je obsojanja vredno tako postopanje od strani špekulantov. Pred kratkim sem občutil na lastni koži, da so neki taki ljudje dvoje slabih kopij Jak če ve ga Prešerna na svilo (lesorez, njegovo mladostno delo) in neko inojo Prešernovo žc reproducirano risbo enostavno označili kupcu za moja izvirna prvenca — Še marsikaj zanimivega vem o slovenskih ponarejevalcih starinskih predmetov od najstarejših izkopanin iz naše zemlje do prvovrstno izdelanih rokokoj-skih omaric, pa bom rajši šc molčal ...
Pri vsem tem morem zapisati, da vsakdo, kdor hoče hiti zbiratelj starinskih predmetov, mora biti obenem tudi prav dober opazovalec — lahko se pa jvostavi tudi na stališče mojega znanca, ki mi je nekoč ob mo-
A. Dossena: Marija /. detetom. (Kot starinsko umetnino so .jo svojčas prodali v London za 6 milijonov din)
ji ugotovitvi, da je kip Madonc iz nürnber-ške delavnice, na katerega jc on r-ilik-t ponosen, Ic zelo uspel falzifikat. izjav i. da je njemu ljubši dober potvorek kot pa slabo izdelana pristna antikv iteta
Tajnost ponarejevalsks umetnije
že od nekdaj sem občutil neko posebno radost nad staio patino in še kot otrok se spominjam svojih vsakodnevnih izletov tja v Frančiškansko ulico, kako sem z zanimanjem opazoval starinske predmete v izložbah še sedaj obstoječe brivnice. Ko se mi je pa življenjska pot usmerila v upodabljajočo umetnost, sem pričel šele pravilno spoznavati tajinstveno lepoto starih umetnin.
Ko so pa prišli težki dnevi življenjske borbe v tujini, sem bil prav vesel ponudbe malega trgovca z umetninami, da sem lahko v Albertini za njega posnemal risbe velikih mojstrov. Pri vsakem takem novem delu mi je dal v določenem barvnem odtenku ustrezajoč papir, ki je bil opremljen tudi z žigom iz časa, ko so nastajali izvirniki. Nadalje me je oskrbel tudi s kredami, srebrnim risalnikom in ustreza-jočo tekočino takratne perorisbe. Albertina je intimno poslopje starega dvora nekdanje mogočne fevdalne dinastije. V njenih prostorih je nagrmadeno neprecenljivo bogastvo v obliki risb in izvirne grafike vseh vidnih svetovnih mojstrov. Kako lepi so bili dnevi, ko sem lahko božal oni papir, ki ga je pred stoletji oplajal veliki nemški mojstei Dürer s svojimi premišljenimi zasr>^^~-i Spominjam se praznika, ko sem prejei o- slugo na vpogled pod dvojnim steklom nesmrtne poteze Michelangelove duše in Raffaelovega srca! Kako prijetne občutke sem imel takrat, ko so moje zenice počivale na vir-tuoznih črtah velikega Benečana Tiepola! Kje so listi mojstrov Ostadeja. Brouvverja, Tcniersa, Rembrandta s poltenimi scenami, ki so romali skozi moje prste!
študijska dvorana Albertino je precej obsežna. Bila pa ni nikdar zasedena več ko za dve tretjini omizja. Skozi mesece, dan za dnem, smo se drugače tako nemi in zaprti spoznavali že kar po koiakih. Eni so odhajali, drugi so prihajali. Le eden ne! To je bil lep mladenič, precej starejši od mene, bolj bledega obraza, vedno nekoliko nervozen in nekako kalnih oči. Kadar je slučajno uprl vame svoje punčice, sem čital v njih neko neizmerno žalost... Ko sva pa nekoč, spominjam se. bilo je cvetočega majnika, potrebovala oba isti izvirnik Jaoquesa C'allota, sva se seznanila. Ime mu je bilo Pietro in še danes mi je on najlepši spomin izmed prijateljev, ki so križali mojo pot. Ko sem mu nekoč, bila sva oba dobre volje, ob leščerbi predmestne krčme pokazal košček svojega lesoreza, ki sem ga izvršil natančno po znanem izvirniku Dürerjevega »Puščavnika«, je bil nekaj časa popolnoma tiho, nato pa sem mu ga na njegovo prošnjo rade volje odstopil. Drugi dan na vse zgodaj me je zbudil s ponudbo, prav dobro za siromašnega študenta: da bi urezoval v les in baker določena dela; pogoj je bil pa ta, da delam le z njim v določenem prostoru. Kmalu sem se znašel v popolnoma novem okolju pod vodstvom častitljivega starca in njegove lepe vnukinje — Sabine.
V delavnici ponarejevalcev
Nedaleč od Albertine stoji še zdaj mogočno poslopje, nekoč last visokorodnega dostojanstvenika. Preko velikega dvorišča je v levem krilu poslopja vhod, skozi katerega si prišel po malem hodniku v
A. Dossena: Kip Atene. (Kot izkopanino so kip prodali trgovci za 60 milijonov din)
Presto
»Prosta pot nadarjencem!« je že staro geslo vseh pedagogov. Posebno ljudsko-šolski učitelji v revnejših predelih naše domovine so bili mnogokrat tihe priče mnogim izredno nadarjenim učencem, ki so po končanem osemletnem šolanju v ljudski šoli zaradi revščine svojih staršev ali skrbnikov bili prisiljeni opustiti vsako misel za nadaljevanje šolanja. Tako so mnogi naši talenti utonili v borbi za vsakda nji borni kruh. namesto da bi jim bila dana možnost za razvijanje in izpopolnjevanje njihovih sposobnosti. Mnogi duševni zaklad nam je tako propadel, ker ga ni nihče odkril, ker ni bilo tistih, ki bi po svojem materialnem položaju lahko omogočili študij tudi tem bednim nadarjencem. Na Dolenjskem, v Prekmurju in še marsikje v skritih oddaljenih kulturno ter gospodarsko zaostalih predelih naše lepe dravske banovine je propadlo mnogo nerazvitih talentov.
Mnogo jih pa propada še vedno po šolah. Temu je vzrok krivični sistem srednjih strokovnih in meščanskih šol. Ta sistem šol namreč onemogoča neoviran prestop iz er.c vrste šol na drugo, mnogim pa kljub odličnim sposobnostim ravno ta sistem šolstva onemogoča nadaljevanje znanstvenega spopolnjevanja na univerzi. Zato se vsi naši pedagoški praktični delavci mnogo prizadevajo in trudijo, da bi novi šolski zakon, ki bo ob notranji preureditvi države sigurno preuredil naš notranji in zunanji šolski sistem uvedel enotno nižjo srednjo šolo, tako da se bo diferenciacija šolstva začela šele po puberteti dijakov, ko prihajajo do izraza že posebne sposobnosti ali zanimanja za poedine znanstvene panoge. S tem bo dana študirajoči mladini do neke mere možnost pra-vilnejšega in smotrnejšega študija in spopolnjevanja za bodoče poklicno delo.
Revnim ljudskošolskim talentom, ki bi sicer sploh ne nadaljevali svojih študij na srednjih, strokovnih in visokih šolah, pa bi naj omogočila te študije naša javnost, ali točneje povedano, vsi naši davkoplačevalci. Ta denar bi ne bil izgubljen, saj bi nam ti izredni talenti po svoji poglobitvi znanja in najširši razgledanosti pozneje tisočero povračali izkazano pomoč. Banovinski proračun bo, po posebnem pravilniku za študijske podpore revnim, a izredno nadarjenim ljudskošolskim učencem, omogočil desetorici nadaljevanje in izpopolnjevanje izrednih sposobnosti na račun skupnosti. Da bi bil ta denar res koristno vložen in bi ne bilo pozneje kesanja, je za vsakega banovinskega podpiranca predpisana predhodna znanstvena preizkušnja in ugotovitev resnično izrednih duševnih sposobnosti na podlagi najnovejših psihoteh-ničnih preizkuševalnih metod v banovinski poklicni posvetovalnici. O postopku je že poročalo Jutro«. Vse bi bilo v najlepšem redu in vsi bi brezizjemno z navdušenjem pozdravili ta korak, ki ga mnogi naši pedagogi že dolgih dvajset let neumorno zahtevajo, da bi ne bilo nevarnosti v enostra-nosti.
šolska upraviteljstva vseh ljudskih šol ter ravnateljstva meščanskih, srednjih in strokovnih šol so prejela od nadrejenih oblasti odlok o podrobnem postopku. Upraviteljstva in ravnateljstva posameznih šol morajo preko vmesnih službenih instanc dostaviti vsako leto prosvetnemu oddelku kr. banske uprave seznam in podrobno poročilo o izrednih duševnih sposobnostih ter o zdravstvenem in materialnem položaju in razmerah prosilca za banovinsko študijsko podporo. To je popolnoma pravilno in v redu. ko bi isti odlok prosvetnega oddelka banske uprave istočasno ne naročal še posebno poročilo o moralnem položaju event. bodočega banovinskega podpiranca, ki ga pa pošlje veroučitelj, in sicer brez vmesnih instanc in brez vpogleda od strani šolskega vodstva -— direktno banski upravi. To dejstvo namreč, da poroča o moralnih lastnostih revnega prosilca za banovinsko podporo le ena oseba in to izven in preko običajne uradne poti naravnost odločilnemu organu, nam da mnogo misliti.
Nastane vprašanje, kakšen kriterij bodo imeli posamezni »moralni referenti« o morali, kaj bodo smatrali za moralno in česa ne? Ali ne bocio tu lahko odločali bolj politično strankarski motivi kot pa resnično moralni? Takšno moralno poročilo pa je že samo na sebi ponižujoče, saj ljudskošolski učenci, posebno če so talen-
tirani in kažejo interes do spopolnitve j znanja ter za nadaljnjo šolanje, niso šc moralno pokvarjeni do takšne mere, da bi morala o tem odločati posebna, nelaična oseba, če ie že takšno poročilo tudi potrebno, čemu ga ne podaja z ostalim poročilom šolski upravitelj, ki je edini po šolskem zakonu pooblaščen dajati oblastem podatke in informacije o moralnih kvalitetah svojih učenccv. Demokratično, pošteno in pravično bi bilo le, če bi celotni učiteljski zbor z veroučitel.iem vred na uradni šolski konfercnci določil vse moralne in ostale podatke o učencu-prosilcu ter jih po skupnem podpisu poslal po uradni poti odločujoči oblasti. S tem bi se onemogočile kakršne koli enostranosti in zlorabe, ki so pri nekontroliranem poročilu samo ene osebe možne in, bodimo odkriti, bodo lahko služile le ozkim strankarskim namenom. Vse to jemlje zaupanje do te, sicer drugače pod objektivnej-šimi pogoji tako koristne podpore in možnosti razviti tudi skrite, do sedaj brezplodno propadajoče talente.
Vsi davkoplačevalci dravske banovine, ne oziraje se na naše svetovnonazorska in strankarsko politična prepričanja, bomo v bodoče moiali vzdrževati in šolati deset študentov, ki jih bodo izbrali in določili samo zastopniki enega stanu in enega svetovnonazorskega gledanja ter jih na stroške vseh davkoplačevalcev vzgajali v svojem političnem duhu. Iz čisto človeških ozirov je to nemoralno in nepošteno. Demokratično čuteči davkoplačevalci odklanjamo tak način.
Zahtevamo, da se z našim denarjem vzgajajo res ubožni talenti, ne oziraje se na to, kakšne časopise čitajo njihovi starši, zato naj bo izbira kandidatov za bano-vinske študijske podpirance strogo objektivna, pravična in demokratična. Odloča naj o vseh pogojih celokupni učiteljski zbor šole, predvsem oni učitelji, ki so imeli teh 5 let ljudskošolskega šolanja učenca dnevno po nekaj ur pred seboj in ga tako vsekakor temeljiteje poznajo kot pa veroučitelj, ki ga vidi le dvakrat na teden po eno uro in ima po tem odloku prosvetnega oddelka moč in celo dolžnost ignorirati zakonito krajevno in sresko šolsko oblast in na svojo past dajati nekontrolirano mnenje o otroku ki bo odločilno pri merodajnih.
Omogočimo revnim izrednim nadarjencem svobodni in človeka dostojni študij in Izpopolnitev v korist vseh. Zato odklanjamo, da si ena pol.tična skupina na račun vseh davkoplačevalcev iz revnih talentov vzgaja svojo strankarsko elito! Učitelj.
Met na Vače
Preteklo nedeljo sem bil spet po dolgem času napravil izlet na kolesu po Moravski dolini pod Goro na Klanec in dalje na Vače. Vač že dolgo nisem videl, pa moram ugotoviti, da ne kažejo ravno prevelikega napredka v nobenem pogledu, najmanj pa v pogledu brige za zunanje lice staroslav-nega trga. Hiše, ki so pogorele menda leta 1904. so sicer pozidane, nekatere pa še danes niso ometane, kaj šele da bi imele podstrešja zazidana. Vsaka vasica tam v Moravski dolini ima že elektriko, na Vačah, ko teče daljnovod takorekoč mimo trga, je ni. Najbolj žalostno lice pa kaže hiša, v kateri je bil rojen slovenski škof in pisatelj Matevž Ravnikar Razpada in bo kmalu tako razpadla, da bo popravilo skoraj nemogoče. Spominjam se, da je bila svoj čas na hiši spominska plošča, ki je tujcu povedala, kdo se je pod njenim krovom rodil. Danes je ni več. Ali res ni na Vačah nikogar, ki bi vzel stvar v roke, mogoče g. župnik, ki bi bil pač v prvi vrsti za to poklican, da sc popravi rojstna hiša prvega slovenskega škofa? V drugi vrsti so gotovo poklicani tudi štipendisti, ki so kot dijaki pred vojno uživali Ravnikarjevo ustanovo, ki ni bila ravno majhna, da bi se malo pozanimali za propali spomin mrtvega dobrotnika. Sedanji lastniki hiše žive, kolikor mi je znano, v prav težkih razmerah in so prav tako potrebni pomoči. Naj ne ostane pričujoči opomin glas vpijočega v puščavi, naj zdrami prizadete Vacane, da napravijo lepo izlet no točko tudi na zunaj — prikupno.
Kolesar.
kaj čuden prostor, ki je bil natrpan z vsemi mogočnimi umetninami iz najrazličnejših časov. Tu je bilo zdaj moje delovanje in negotovost do umetnostnega živ-
Andrea del Sarto (Risba po lastni podobi iz leta 1515.)
ljenja se mi je počasi razblinjala. Imel sem v tem prostoru lepe življenjske tre-not^ke v okolju divnih umetnin in — fal-Lifikatov.
Opažal sem, da je bil Pietro čedalje bolj nekam čudno nervozen. In kadar je stopila v najino mračno delavnico lepa Sabina, je postal rdeč in ni obrnil pogleda od nje, dokler ni odšla. Ona pa ga je vidno prezirala, zato pa ji je bila velika doga nerazdružljiv prijatelj in kadarkoli je šel ta pes mimo Pietra, mu je kazal svoje ostre zobe. Videl sem resnično sovraštvo te pasje zverine do Pietra in obratno... Ko sva bila neko popoldne na izprehodu, sva srečala ob Goethejevem spomeniku Sabino in njenega pasjega zaščitnika. Stopila je hitro prav tesno k prijatelju in govorila z njim nekaj v hebrejščini; bila je bleda in razburjena. Besede so ji vrele preko malih ustnic, prsi so se ji dvigale in padale, jaz pa sem gledal nje-j no polt in opazi' prvič njene čudne trepalnice. Ko je končala — Pietro ni prišel do besede — mu je vrgla k nogam majhen ploščnat zavitek. Hlastno je segel Pietro po njem, rahlo je udarila s konico biča po repu svojega miljenca, se graciozno okrenila in brez slovesa odšla.
Tisti dan nisem šel domov, ampak sva šla s Pietrom v mračno četrt malih go-stilnic velemesta. V vinu je našel tolažila in kmalu mi je v pretrganih stavkih pripovedoval o svoji prevarani ljubezni. Pripovedoval mi je strastno, vino mu je vidno palilo njegova vedno bleda lica in izpovedal mi je stvari, katere so se mi zdele pravljične. Jedro pripovedovanja je bilo njegovo delo, Sabina in njen ded ...
Prihodnjič o ponarejevalcih denarja.
E. Justin, slikar in grafik
W2?m Ti"

"V
3
Turizem ali turistika v sodobnem pomenu besede je znanost o strateškem uživanju prirodnih lepot življenjskega prostora \ kakšni manjvredni tuji deželi.
Turist je bitje z izrednim darom opazovanja prirodnih lepot v kakšni tuji manjvredni tieželi.
Turizem in turistika skupaj tvorita izredno siio, ki manjvredno pokrajino tuje dežele izenačuje z močnejšo pokrajino izbrane, močnejše dežele v neki višji, močnejši harmoniji.
Sodobni turist ima sposobnost, da se z bliskovito naglico znajde in prilagodi terenu in razmeram v življenjskem prostoru prirodnih lepot kakšne tuje dežele.
Sodobni turist se prilagodi prirodnim lepotam tuje dežele z enake intenzivnostjo brez ozira na to, ali ima redni potni list ali ga nima.
Sodobni turist ne uživa samo v harmoničnih lepotah mirne pokrajine tuje dežele, temveč tudi v krajevnih burjah in viharjih te dežele. Čim silovitejši je vihar, tem večje jc njegovo turistično estetsko uživanje.
Sodobni turist ne uživa kakor filistrski turist iz nekdanjih dni samo v sinjem nebu in v strmih stenah tuje dežele, temveč so predmet njegovega umetniškega užitka glavne državne ceste, stranske poti, stezice in mostiči, ki drže čez čisto majhne, neznane potočke. Sodobnega turista zanimajo tudi povsem banalne linije železniške proge, tovarn in drugih sicer umetniško dolgočasnih objektov.
Sodobni turist ne zapira svojega umetniškega očesa in ne zatiska svojega prefi-njenega ušesa pred narodnim in političnim življenjem v tujih deželah. Z enakim zanimanjem motri socialno in politično gi-
Minuta pomenka
banje naroda kakor uživa v pritajenem šepetu pocdinccv v tujih pokrajinah.
Moderni turist v svojih estetskih užitkih ni samo pasiven; kamorkoli pride, povsod navdihuje tuje pokrajine z ideologijo močnejših pc krajin svoje velike domovine. Velikodušen je in darežljiv; tuje» zaostale pekrajine navdihuje s silo močnejših pekrajin svoje domovine in se ne strani, da za uspešnejšo dosego svojega namena v tujih pokrajinah na tihem žrtvuje večjo ali manjšo vsotico Marsikatera že uvela kopriva je na ta način v teh pokrajinah na novo vzcvetela.
Turist starega kova je bil tipičen egoist: ni se brigal za drugo kakor za svoje estetsko uživanje tujih pokrajin. Sodobni turist pa je intenziven in aktiven v vsakem pogledu in cb vsaki priliki, stalno je prežet z idejo o ustvaritvi ene same velike, vsemogočne nadpt krajine.
Turist starega kova, je bil zadovoljen s fete grafijo pokrajine, ki mu je ugajala. Sodobni turist pa ne ostaja samo pri fotografiji. temveč izdeluje skice, statistike in načrte o prirodi tuje zemlje, v kateri estetsko uživa.
Medtem ko je turist starega kova obiskal samo one znamenitosti tuje zemlje, ki jih je našel v Badcekerju, obiskuje in proučuje sodobni turist vsako malenkost, ki bi mogla povečati strateško — turistični užitek njegovih rojakov
Kadar je turist starega kova zapustil ka-k;no deželo, se ni zanjo več menil, a kadar se sodobni turist vrne v svojo deželo, šele začne obdelovati vse, kar je videl in česar ni videl v kakšni tuji manjvredni pokrajini. Vse to pa dela saino za plemenito izenačenje manjvredne tuje pokrajine z močnejšo pokrajino lastne domovine...
(Iz zagrebške »Nove Riječi«)
Za življenje ln za vsak dan
DRUGA LJUBEZEN
Ker je vaš fant ljubosumen, vas ljubi, in ker ga tudi vi ljubite, mislim, da v tem pogledu ne bo zaprek. Ne vem pa, kako bosta vajina značaja harmonirala, ker nimam njegovega rokopisa. Če hočete vedeti, mi ga pošljite!
RADOVEDNICA.
Vedno stremite po nečem višjem in ker ga ne dosežete, se vdajate sanjarenju, pri čemer vam pomaga vaša prirojena fantazija. V realnem življenju se ne morete prav znajti in niti ne težite za tem, čeprav se v svoji duši ne počutite dobro. Manjka vam krepke volje.
RDEČA ROŽA.
Zelo spremenljivega značaja, močno občutljiva in podvržena vsem vplivom, ki prihajajo od zunaj. Znate se vživeti v vse mogoče položaje, pa tudi pretvarjanje vam ni tuje.
I. V.
Težko je svetovati vam, za katero grupo na tehniki naj bi se odločili, ker sposobni bi bili za vsako. Odločite se po srcu in veselju. Samo na svoje živce pazite, ker dolgo vam ne bodo vzdržali, če jih boste prenapenjali.
777.
Vaš uspeh ali neuspeh v življenju bo odvisen od tega, kako si boste vzgojili voljo, ki je pri vas zelo slabotna, in koliko bo napredovala vaša vztrajnost. Premalo zaupate v samega sebe, zato ne veste, česa bi se lotili. Lotite se česarkoli, samo odločno in vztrajno! Brez volje jc največji talent zakopan zaklad.
J. V. — S. B. 5
Ta gospod je odkritosrčen in mehak. Lahko mu zaupate, samo težkega dela mu ne nalagajte, ker je preveč komoden, da bi ga izvršil.
MARJETKA 18.
Mehko čuteča duša, ki pa nikdar ne žrtvuje svojega ponosa. Dasi ljubite spremembe, ste vendar v svoji notranjosti trdni. Imate smisel za umetnost in vse lepo. Bodočnosti se ne bojte in življenje naj vas ne skrbi, dokler boste hodili po poti, po kateri hodite zdaj.
PAR 11.
Ta oseba je marljiva, vsako stvar opravi z največjo skrbnostjo, poleg tega pa je skromna in varčna, ena izmed redkih, ki prej premislijo, preden kaj store. Njeno notranje življenje je skromno, toda premočrtno.
MARTA 115 K.
Ta človek je odkrit in dober. Nekoliko je melanholičen in ni mu zoprna samota, čeprav bi mu družba bolj koristila. Z njegovim zdravjem ni vse v redu.
POMLAD 20.
1. Fant še notranje rase, zato še nima ustaljenega značaja. 2. Kaže pa že neke zmožnosti in sicer za realne predmete. 3. če ga veseli, naj gre, ker njegovo telo bo vzdržalo vse napore, ki so s tem poklicem v zvezi.	L. Azkuin
Stalna čitatcljka »Jutra«
Uredništvo ponedeljskega »Jutra« Vas vljudno prosi, da nam pošljete šifro ali naslov, da uredimo, kakor se da.
REKLAMA
Bombe, granate, najboljše topove, tanke moderne, oklopne vozove, puške priročne, smodnik in patrone, polnjene s svincem, in težko kanone; strojnice lahke, rakete svetlobne, glavam mrtvaškim za čudo podobna plinske naličnice pa žaromete, nepogrešljive za nočne polete. Dalje letala velike brzine — akcijski radij spopolnjen — in mine, ki so po teži in sili nabojev strah in trepet vseh pomorskih konvojev. Tudi podmornice, žepne križarke, matične ladje, oripravnejše barke z novo opremo: okretni topovi, protimagnetski patentni pasovi in še rušilce, kolose udarne, kalupe iz jekla od sile nevarne, torpede, silure, magnet iòne mine pieciznega dela — najtrše kovine. Vse »cash and carry« blago je v prodaji, znamke svetovne v novejši izdaji — kova odličnega, forme, okusa, nudi državam trust Made in USA.
M. L.
Teater
Ko sem bil operni pevec v Ljubljani, sem nekoč na koncu sezone dvignil plačo pri blagajni in jo odkuril na Gorenjsko, da ofciščern rodno vas svojega očeta. V Kranju sem izstopil, in ker se mi ni 3alo, da bi se s pošto peljal do domačega kraja
—	Urbar je imel preveč staro kiju.se in dan je bil neizrečeno lep — sem jo kar peš mahnil čez polje. Kake četrt ure pred vasjo srccam staro mamico in jo pozdravim:
—	Bog ca j, mati!
—	Bog daj, je odvrnila, in ko me je od strani pomerila od vrha do tal, dodala:
—	čigav pa si?
—	No,- mati, ali me ne poznate? šo-moštrov sem iz Adergasa.
I — Kako si dejal, da si šomoštrov? ASi si Frančin, ali si Maričin ali Uštinov?
—	Uštinov sem, mati, vi ste pa stara Martenčeška Marjana, jaz vas pa dobro poznam.
—	A ti si, oh, glej ga no, kako si se potegnil. Do tokle si mi bil, ko sem te zadnjikrat videla. Kaj pa delaš v Ljubljani? Ali v kancliji pišeš?
—	Ne, mati, ne pišem v kancliji, v teatru pojem.
—	Kako si dejal? se je prestrašeno začudila.
—	Mati, v teatru pojem.
—	O Ježeš Marička pomagaj — to je pa tam, kjer se zvirajo! — Mislila je, da v cirkusu kozolce prevračam.
—	Ne, mati, v gledališču pojem, tako kakor pri nas doma pri veliki maši v cerkvi na koru pojo.
—	A tako je rekla, a najbrž le ni mogla razumeti. No, saj midva z Grogo sva tudi včasih v cerkvi na koru pela, zdaj na stara leta pa sva štimo izgubila. S.
LJUBEZNIVOST
Jaka: »Tebi v čast sem dal svojemu konju tvoje ime!«
Jože: »Zelo si ljubezniv! Ko bo naša krava povrgla, bom dal pa teletu tvoje
ime!«
ENAKORAVNOST
Angleškega poslanca Macquistena, ki je bil originalen mož, je nekoč vprašala dama, ali je tudi on za enakopravnost obeh spolov.
— Seveda, seveda, moja draga gospa, se je odrezal veseljak. Vedno sem si želel postati mati!
ŠE VEČJA NESREČA
Janez toži ves obupan: »Blago so mi pokradli. hiša mi je pogorela in nazadnje mi je še žena pobegnila. Kaj se mi more zgoditi še hujšega?«
Jaka: »Da se ti žena vrne!«
l^ože-zdravilo
Evropski sanikelj (lat. sanicula euro-oeaj ali lečuha raste po senčnatih gozdovih Srednje Evrope. Je črnorjava koreni-ka z mnogimi delgopeeljatimi. dlanastimi, temnozelenimi listi. Ima gladko in okroglo steblo, ki se končuje s 3 do 5delnim cvetnim kobulom. Cvete od maja do junija rdečkasto belo in glavičasto. Listje in cvetje se nabira, preden se cvetje razcvete. Kot čaj se uporablja (10 do 20 g na 1 liter vode), da čisti mehur, pljuča in želodec, z uspehom se pa uporablja tudi proti sušici in sifilidi. Uporablja se tudi (vsaki dve uri po eno jedilno žlico) proti bljuvanju krvi. Zjutraj in zvečer po eno skodelico, kuhan na medu. učinkuje blagodejno proti krvotoku, trebušnim bolečinam. pljučnim boleznim, proti zasluzenju prsi in želodca, preobilnemu perilu, ustni gnilobi, skorbutu in obistni krvavitvi. Zunanje se uporablja kot obkladek na rane, tvore in izpuščaje.
Škrlatna vrba Hat. salix purpurea) je grm z zelo upogljivimi, tankimi, ldečena-luknjanimi vejami. Listi so suličasti, spredaj širji, ostri, drobnonapiljeni. priostreni, ploščnati. modrikastozeleni ter skoro brez leska, prilistki so podolgasto suličasti. škrlatna vrba cvete od marca do aprila. Nahaja se ob bregovih ter na vlažnih krajih. Skorjo dve do štiriletnih vej nabiramo aprila in maja. Sveža je balzamične-ga vonja. Skorja se uporablja kakor hrastova skorja. Voda, v kateri se je kuhala skorja (10 do 20 g na pol litra vode) se pije vsaki dve uri po eno jedilno žlico ter je izborno sredstvo proti notranji krvavitvi, krvotoku, bljuvanju krvi, proti želodčnim krčem, živčnim boleznim, kronični driski, vraničnim in jetrnim boleznim ter belemu perilu. Proti belemu perilu je treba vbrizgavati ta čaj ali pa v čaju namočeno gobo vtakniti v nožnico.
Zelena (lat. apiuni graveolens) se nahaja divja ob bregovih Severnega in Baltiškega morja. Sadimo io pa po vrtovih in to največ v Angliji, Franciji in Italiji. Je to dveletna korenina, ki poganja velike, pernate, temnozelene. svetle liste, katerih lističi so klinasti ter zgoraj zarezano nazobčani. Brazdasto steblo je nino-govejasto ter ima ki atkopecljate kobulo. Cvetje je kalnobelo, plod pa okroglast ter žiličast. Cvete od julija do septembra. Korenino kostne zelene izkopavamo v jeseni ter je shranjujemo v kleti. Korenina je posebno dišeča, sveža pa ostia. Ljudje, ki mnogo uživajo zeleno, nimajo baje nikdar revme ali protina. Korenino moramo uživati kuhano. Čaj iz listov (10 20 listov svežih listov na pol litra mleka), ki se pije zjutraj na tešče, je prav dobro sredstvo proti kroničnemu pljučnemu katarju in proti naduhi, ki ni suha. Proti sečnim in obistnim boleznim, kakor tudi proti protinu, se uporablja mlada zel.
Pri izdelavi diapozitivov
v temnični razsvetljavi je marsikomu te*-ko razlikovati stekleno stran diapozi~iviie plošče od j ,f.stne strani, ker sta pri mnogih fabrikatih obe strani po sijaju le maio drugačni. Plastna stran bi morala oJU pač bolj motna, kakor je to n. pr. pii navadnih p'.csiah in filmih. Piavo stran pa doženemo vendarle lahko na več načinov. Steklena stran ie, če se je dotaknemo, hladnejša od plastne strani in občutimo jo bolj gladko nego plastno stran. Steklena stran kaže razen tega, če jo pogledamo proti luči, polno peg in marog od prahu in druge nesnage, med tem ko je plastna stran enakomerno čista. Najbolje pa spoznamo obe strani, če dihnemo vanji. Steklena stran se orosi. plastna stran pa ne. Seveda ne smemo dihniti kar tako, da bi se vsedle na ploščo kapljice sline, ki bi nam potem neizbežno povzročile bele pike na plasti, kakršne je na diapozitivu skoraj nemogoče izretuširati.
Sam cvet marsikomu ne zadostuje
na cvetu bi rad imel Še živega gosta, hrošča, mušico, metulja in podobno. Za posnetke te vrste daje izborna knjiga založbe »Galerije« na Dunaju Praxis der Auf-nahmetechnike tele nasvete:
žuželke, ki sedijo mirno na cvetih, nam ne delajo težav, posnamemo jih s predle-čami oziroma pripravami za snemanje iz bližine. Za nemirne žuželke imamo dve možnosti: 1. ustanovimo že v naprej na cvete, ki jih rade obiskujejo, in potem čakamo s potrebno potrpežljivostjo, da se gost pač pojavi. 2. živalci sledimo s kamero, ki je ustanovljena na določeno bližino, previdno in brez sunkovitih gibov, dokler ne sede na pripraven cvet. Zelo občutljiv pankromatski material, majhna zaslonka, najdaljši čas 1-25 sek., rajši pa 1-100 sek.
Dodali bi še tole: Včasih nam napravi čudež, da nam ne bo treba dolgo čakati in loviti, kaplja dišečega medu, ki ga kanemo v cvet. če drugo ne, se bo živalca dalj časa in mirneje ustavila ob tej kaplji, tako da bomo imeli tudi mi več udobnosti za zadnje priprave.
Eksekutiva Zveze SFAD je sklenila, da se bo vršil občni zbor Zveze v nedeljo 9. junija dopoldne v lokalu Fotokluba Ljubljane. Prejšnji večer bo istotam predkon-ferenca delegatov. Dnevni red in druge podrobnosti bo odbor sporočil po svoji seji 15. maja, do katere prosi priključena društva in zunanje odbornike, naj javijo svoje predloge k dnevnemu redu.
Fotoklub Ljubljana: V torek zvečer bo pokazal P. Kocjančič svoje metode pri po-večavanju. V petek članski večer z določitvijo nedeljskega izleta.
Predavanje »V čaru bane« priredi Fo-toklub Ptuj v petek 3. maja ob 20. v »Mladiki« pod okriljem domačega Ljučskega vseučilišča. O tehniki snemanja v naravnih barvah bo govoril tajnik Zveze slovenskih fotoamaterskih društev Karlo Kocjančič, ki bo svoja izvajanja ilustriral s preko 120 diapozitivi. Na to predavanje, ki bo nudilo vsakemu mnogo poučnega in zanimivega, opozarjamo tako amaterske kroge, kakor širše občinstvo.
Kupon za brezplačno „Minuto potnenka" štev. 32
'LZZ-iŽ. s&kLÌ
Ob častnem jubileju tega važnega vzgojnega zavcsla bi bilo r^v, da se uresničijo načrti za njega povečanje, da b?, lahko nsSlo vzgf je in zavetja še 40 gojencev, ki so doslej ostala brez oskrbe
Največja mesna industrija v Sloveniji

Na stotisoče svinj in govedi razmesarijo, da daleč po svetu zalagalo mesnice in delika-tesnice
V zadnjem času se v javnosti vedno pogosteje razpravlja o pokretu gluhonemih, ki vedno določneje zahtevajo na gospodarskem in kulturnem polju z enakimi dolžnostmi tudi enake pravice, kakor jih imajo ljudje zdravega sluha. V tej pravični borbi pa je dolžnost vseh kulturno in socialno usmerjenih ljudi, da jih z vsemi siiami podpro. Pokret gluhonemih je pri nas še zelo mlad, toda ni se temu čuditi, če pomislimo, da je bila ljubljanska glu-honemnica zgrajena šele leta 1900. in da se bodo šele postopoma pokazali uspehi zavoda, ki je zgrajen z volili človekoljubnih mecenov in na katerem delujejo požrtvovalni vzgojitelji.
Izmed zavodov, ki so jih obiskovali slovenski gluhonemi, je bil prvi ustanovljen v Gradcu leta 1831., njemu slede zavodi v Gorici (1840), Celovcu (1847), Trstu (1898) in v Ljubljani. Na bivšem Kranjskem je sicer že prej obstajal zavod v Šmihelu pri Novem mestu, ki so ga vodile šolske sestre, a ni ustrezal rastočim potrebam. Gojenci v Gradcu in Celovcu so se ponemčili in se njihovi uspehi v slovenskem javnem življenju niso pokazali. Zaradi nove državne meje proti Italiji bi bilo podobno z gojenci obeh primorskih zavodov, čeprav so se le-ti svoj čas učili slovenske govorice. Ostanejo le še gojenci ljubljanskega zavoda, ki naj pokažejo koristnost šolanja s svojimi uspehi v življenju. Ti izobraženci so že dosegli ugledne položaje in se praktično udejstvujejo kot stavci, slikarji, graverji, litografi, cinkografi, kiparji, zobni tehniki. ženske pa kot. modistke, gospodinje in v vseh preprostejših rokodelstvih. Vsi so se uveljavili v življenju in uspeh 40-let-nega dela učiteljskega zbora skoraj od vsega začetka postaja naši javnosti čedalje bolj znan.
Gluhonemi so kmalu uvideli, da bodo dosegli večje uspehe pri uveljavljanju svojih zahtev le s čvrsto organizacijo, ki jih bo ščitila in jim dajala moralno oporo v boju za obstanek, ki je še zlasti za gluhoneme težak. V septembru leta 1931. .so ustanovili Društvo gluhonemih s sedežem v Ljubljani. Njega namen je podpirati člane v vseh pogledih, zastopati njihove interese, gojiti tovariške stike ter izboljšati položaj bodočih generacij gluhonemih. Slednje si azmišlja društvo z uvedbo šolske obveznosti gluhoneme mladine, obvezne zaposlitve gluhonemih delavcev l in uslužbencev v javnih in večjih privatnih podjetjih, tako da bi prišel en gluhonem na 50 zaposlenih, s povečanjem stare ali zgraditvijo nove gluhonemnice, da bodo vsi gluhonemi deležni pouka, in 7. izboljšanjem zakonodaje, ki se tiče gluhonemih. Društvo je vneto vršilo svoje naloge, toda kmalu je uvidelo, da mora za svoje težnje zainteresirati javnost, ki je gledala deloma še zmeraj na gluhoneme s povsem napačnimi predstavami in predsodki.
Ljudje mislijo, da gluhonemi ne znajo govorice, temveč da kretajo le z rokami. Res je, da se gluhonemi med seboj po večini dogovarjajo z gestami, ker so te hitrejše občevalno sredstvo, kakor pa govor in jih tudi lahko smatramo za materin jezik gluhonemih, toda šolani gluhonemi prav dobro razumejo govorico ljudi. če jim ti razločno naznačijo svoj govor z ustnicami. Gluhonemi govorico vidijo. Tudi oni se izražajo z govorom na ! ta način, da posnemajo položaje ustnic, ! jezika in ostalih govornih organov. Tako ( lahko proizvajajo sami iste glasove ka- i kor ljudje, ki slišijo, čeprav se pri tem ne i slišijo. Prav zato pa je pouk gluhonemih i tako težaven, ker se morajo poleg učne snovi narodnih šol naučiti tudi govora sa- | mega, ki ga otroci z zdravim posluhom v j ljudsko šolo že prineso. Najtežje se na- j vadijo gluhonemi posameznih črk. n. pr. 1 črke b — p — m. v — f. itd. Te črke se j deloma asimilirajo, deloma pa se pri njih j na zunaj zaznatno gibanje govorilnih or- ; ganov komaj opazi. Zato je treba veliko ! truda, da se vcepi gojencem, naj izgovar- i jajo n. pr. kava. ne gafa. soba. ne zopa j itd Tudi o moralnih kakovostih gluhone- i mih so bili med liudmi čudni noimi. ki se pa razbijajo ob dobrih zgledih. Ob dnevih. ki so posvečeni otrokom na splošno, beremo, kako si naši pedagogi in zdravniki azmišljajo zdravstveno, kifturno. etično in pravno zaščito mladine. Pri tem pa ne smemo pozabliati gluhonemih, ki terjajo od družbe az sebe le najelementarnej-še pravice.
Do 15. stoletia se ljudje niso zanimali za gluhoneme. Imeü so jih sicer za reveže in i;h smatrali, da niso sposobni za po- ■ uk Edini svetal vzgled, ki je kazal napačno mišljenje lindi v tem času. je podal škof John na Angleškem, ko ie naučil nekega gluhonemega govoriti. Ljudje so smatrali to niesovo delo za čudež. Pozneie pa so se uč;li govora le bosati gluhonemi, dočim so bili ostali obsojeni na človeka nevredno ž;vntarienje. Ob koncu 18. stol. so začeli zidati zavode za gluhoneme in sicer je Dunai dnbl1 gluhonemnico leta 1770. Leipzig 1773. Prarta 178".. Madrid 1834.. Firn.. 1835 Pnriz 1854 . Moskva pa 1860 itd. PosTei sp ip 7sč°l nnložai gluhonemih vidno bolišo4' Sicer spada med temeljne pravice in dolžnosti državManov obisk osnovne šole. vendar za gluhoneme ni bilo in tndi ornerai ni v tem pogledu zadostno po«-'.—Kipno. Položaj gluhonemih kruto krši načelo enakopravnosti
Pogled v delavnico
omji
Noč. Le medla rdečkasta svetloba je osvetljevala ogromen prostor v dvorani. Tam je ležal Andrej, krovec, ki je pred uro padel s strehe. Ker je bilo vseh šest-inštirideset postelj zasedenih, je moral potrpežljivo ležati na črnih nosilih. Andrej se ni upiral tej naredbi, ležal je potrpežljivo, ker se sploh ni zavedel, če bi se bil zbudil, bi bil uvidel, da je postavljen v t: tuji prostor zato. da bo v njem kmalu prestal biti človek in bo postal — mrlič. C jc to uro ležal tu med tujimi 1 ju Imi, ki .so vanj prestraš no strmeli s svojih šest-inštiridesetih ležišč, je to bilo samo zrto ker se bodo to uro uresničile tiste pošastne sanje, ki so ga neko noč nenmonm vzbudile iz sanj in v katerih j3 s o na vso strahoto življenja prav v tem, da in moral, da bo neko u.10 prisiljen, prestati biti človek. To pa se bo zgodilo v nekem neznanem, pcšr.Ptnem, tujem pr stc.u. kamor bo zašel. In tista no r. m ur ■ naznani prostor pesk dn.:e ure ii l.'enja njegovega, je bila tu. On tega ni ve 1 1 vedeli pa so vsi oni, katerih š? :,1o :et in več parov oči je strmelo vanì, k lir so se mu potem ponavljale cele tedne n ' za nočjo te strahotne sanie, tedai se io pro-poten, prestrašen, ihteč dvignil na ležišču in stokajoč iskal luči. Pole dobro Z'sini predmeti po njegovi sol" i ro tudi v njegovih možganih prižgali luč. Zavedel so je, oddahnil se in prepoten u~ival srečo v zavesti, da je doma. B'ežen je s*r n?I v stari rožni venec, ki jo visel ob oguljenem križu. Oboje je že leta in leta, odkar je bil na svetu, viselo na st-ni tik ned njegovim zglavjem. To je bil tisti križ. ki go je z mrliškimi prsti na svojo poslednjo uro objemal oče. že mrtvemu je odvzel sam Andrej oboje iz rok in vanje vtaknil običajen križ za mrliče za šestnajst dinarjev, kakršne so z drugimi pogrebni ni potrebščinami prodajali pri pogrebnem zavodu. škoda bi bilo srebrnega križa, ki ga je bila baje na svojo smrtno uro držala v svojih rokah mati njegova, njena mati in oče in še njeni stari starši. Rodbinski križ rodbino Bregarjevih je bil to. Da je v svoji domači sobi, so ga vselej spomnile tudi fuksije in zimzelen in rožmarin, ki jih je imel na oknih in ki jih je rad zalival. Potolažili sta ga obe veliki fotografiji očeta in matere, ki sta viseli na vsaki strani velikega ogledala. Stari že obledeli svileni lestenec in rjava peč v kotu, rdeč' žametasti divan, nad katerim so visele pisane pahljače pokojne matere in vse mogoče njene fotografije in razglednice, da je bi-
la soba kričava od njih. vse ga je tolažilo: doma je. Ob njegovi postelji ga je brž opomnil nase zeleni posteljnak z zaveze-nim obledelim jelenom. Tedaj ko so ga vse te žive priče utolažile, je upihnil luč in legel nazaj ...
Andrej je na nosilih grgrajoče zastokal in se vzbunil kot iz strahotnih sanj. Zbudil se je in pogledal. Gledal je z izbuljenimi preplašenimi očmi: je to ves neznani pošastni prostor, kamor bo zašel nekoč: grob? V po'temi, le v rdečKaoti siabi luči se je razgledal. Spoznal je: ne. to ni njegova soba V tuiem. neznanem prostoru je: ogromen prost01 je to, natrpan belih železnih posteli. Tn na eni nd teh loži on in noge in rok - in telo ii glavi s*) nvi z žeblji piT;ov*»ni r»~nio. da se no mor? dvigniti in ga l oli Ko j? hI' svet' SWnn V;n-f«r>. gr.'pvo mu io b''o ti'to uro tako zbi-to vso te'o Yr"i "pkri""l bi. ^a M ga sli-
ZNA SI POMAGATI
—	Zdravnik mi je naročil, da moram piti razredčen čaj.
—	Ali storiš tako?
—	Seveda, razredčim ga z rumom.
ti r.oprcr i"no vanj bulječi 1° v-tr>'i 17 sv ie pošastne in rnj bi mu prm"fali na : • ; po-: s"*i dv~rp.nl "r' "'". m ie «; t*»'-«! kameni'imi i-vf' ';->'■'.«■ In r ' ! n na no-C?a i"1 ol. 1 <V">V> o'i soomini in li in i s-e ti ' o m V,- j'ce o kralju j*-•-:.. j. • o < > hi oe » •'••»el o'erenii le t"';'*o. da b: v:1el" s°'i ob mizi sredi dyovrne 1 •<-?• "i <irrč'Hep starec, srebrna brr"1^ r.;» mu ' o1 oP miz?'' M~ndi je res Imtel videti kralja Ms-1mžn. morda je ( le hotel vt" ? i • TV* 'j ko fe skušal vstati, ie Tariul in rr 'el	11 ležišče. Kakor
da bi bil s silo i7. ležišča miuval svoje z žebli rvikovpno i"1'"», ga ie obšla bolečina in od te r<~sVd":e bolečine se mu je pred očmi z vrčm trmo zpr-mil svet.
Andrej je "miro! z belimi odprtimi očmi. če so bi'e njegov? oči vse življenje mnihne. krrmžljave, so bile enkrat vsaj, na to p or:'e'Imo uro cromile, široko odprte hinne zavesti : uro ri bom.
U niral je. In ni vedel, zakaj umira. Tudi to. da bo obtič il v tujem prostoru, da bo mrlič rm' je rrešio. Vedel je samo to. da po bolečine tako silne, da mora postati mrlič.
Pogled na dvorišče pred Benkovo tovarno z upravnim poslopjem
vseh državljanov. Gluhonemi se s prošnjami obračajo na oblastva, da jim vendar že omogočijo obiskovanje osnovnih šol. V dvajsetih letih naše države se za nje še ni poskrbelo in tako ostane vsako leto brez osnovnošolske izobrazbe v dravski banovini tričetrt gluhonemih, še slabše pa je v drugih delih države.
V dravski banovini imamo približno — statistike še ni — 300 šologodnih gluhonemih, ki ne morejo v zavod, ker je pre-natrpan. Zavod je bil zgrajen iz volil, zlasti iz volila ribniškega dekana Holzapfla, ki je daroval 50.000 goldinarjev, in je komaj ustrezal potrebam bivše Kranjske, saj je projektiran le za 50 gojencev, danes pa se tare v njem 140 gojencev, ki komaj jedo v premajhnih jedilnicah in spe v pre-natlačenih spalnicah, čeprav so vse delavnice uporabljene za šolske ali spalne sobe. Pred prevratom so hodili gluhonemi iz Spodnje Štajerske, ki so zelo številni zlasti v vinorodnih krajih, v graški zavod, ki jim je pa zdaj zaprt. V Jugoslaviji so sedaj še tri gluhonemnice, in sicer v Zagrebu, Beogradu in Jagodini, ki pa absolutno ne zadoščajo in ostane 5 do 6.000 šologodne mladine brez izobrazbe. V ljubljanski zavod se vsako leto priglasi okoli 40 novih prosilcev, sprejetih pa jih je le 12 do 14, to je prav majhen del onih, ki pokažejo zadostno inteligenco in sposobnost, slediti pouku. Drugi pa bodo
ostali vse življenje neuki in s tem v breme občinam in svojcem. Žalostno sprašujejo starši po odbitem sprejemu svojih otrok — kaj bomo z njimi? Le oni sami si morejo predstavljati žalostno usodo svojih otrok, ki ne bodo uporabni skoraj za nobeno delo. kvečjemu za pastirje in bodo za vedno oropani človeškega dostojanstva. Dolžnost vseh poklicnih faktorjev je. dati tem ljudem možnost, da razvijejo svoje dragocene tvorne sile. ki spe v slehernem človeku pod soncem. Zato je nujno potrebno dati vsem za pouk sposobnim gluhonemim ljudskošolsko izobrazbo.
Za povečanje ali za zidavo nove gluhonemnice obstoji več načrtov, ki predlagajo: povišanje obstoječega poslopja za eno nadstropje, zidavo novega trakta poleg gluhonemnice ob Cegnarjevi ulici ali zgraditev nove gluhonemnice v Mariboru. Prvi načrt bi bil najcenejši, je pa tudi najslabši, ker bi ne bilo dosti pomagano in bi se z nadzidanjem pokvaril le slog stavbe. Bolje bi bilo, da bi se dosedanja zgradba uporabila za internat, novi trakt naj bi se pa sezidal v skladu z najnovejšimi tehničnimi in pedagoškimi izsledki in zahtevami -modernih gluhonemnic. Tretji in najboljši načrt, ki bi bil pa najdražji, je postavitev zavoda v Mariboru. Pomisliti moramo, da bi bili v Mariboru gojenci blizu doma. saj jih je največ iz bivše Štajerske. V dravski banovini je nujna potreba po rovih zavodih. V primeri z drugimi narodi smo daleč zadaj. V Češkoslovaški jih je 17. v Nemčiji jih je 80, pa niso zgrajeni za 50, temveč za po več sto gojencev.
Gluhonemi nočejo miloščine, oni hočejo dela, hočejo se sami preživljati. To pa dosežejo le z izobrazbo v gluhonemnicah. Naše oblasti naj se zavedajo, da se bodo investicije za izobrazbo gluhonemih dobro rentirale. sai je treba gluhonemega vzdrževati le 8 let, potem pa je pripravljen za življenje kot sposoben "ian človeške družbe. Gibanje, ki strer.-i za tem. da bi bili vsi gluhonemi deležni šolske izobrazbe, zasluži vso pozornost in podporo slovenske javnosti, zlasti tudi naših občin.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ON ŽE VE
Zdravnik (preiskuje ponesrečenca): »Mrtev je!« Ponesrečenec nekaj za godrnja, žena ponesrečenca: >Le tiho! Gospod zdravnik ve bolje kakor ti.«
BOG ŽE VE
Murska Sobota: evangeličanska cerkev
—	Zakaj je Bog najprej ustvaril Adama?
—	Da mu je dal priliko do besede!
Murska Sobota, 26. aprila
Šc misliti si ne morete, da je tudi tod gospodovala letos trda zima. Nevarna Mura jc spet ugnana v svojo strugo in na obeh njenih bregovih se širi v dalj pokrajina, ki jc lepša kakor najbolj pisana preproga. Sveti Jurij jc ozelenil gaje in poljane in visoke gorice. Valovi Mure šepc-čejo svojo pesem, mlini na njej spet zvesto prisluškujejo lastnemu enoličnemu šu-motu in klopotu. A nad vso pokrajino gospoduje tišina, sveta tišina. Da. treba jc, da si prav zdajle na pomlad ogledate Slovenske goricc in Prekmurjc. To jc prirod-na lepota, ki nenavadno poživi človeka in sc mu za vedno vtisne v spomin.
Murska Sobota gospoduje sredi polja. Pc lanskem prekmurskem tednu, ko so jo obiskali številni gostje iz bližnjih in daljnih krajev in sc jim jc pokazala kot središče marljivega, nadarjenega, čvrsto v zemlji zakoreninjenega ljudstva, si je pridobila zelo lep ugled. Na žalost pa je in ostane daleč od Ljubljane in tam jc morda šc dosti predsodkov glede Prekmurja in Murske Sobote same Ali prav od tam bi bilo treba kljub oddaljenosti in nerodnim železniškim zvezam čim številnejših obiskov. Murska Sobota jc majhno, toda čisto in prijazno mesto, prirodno središče svoje krajine. Hočete spoznati njeno industrijo? Tedaj vedite, da imamo v Murski Soboti dve veliki tovarni perila in največjo tovarno mesnih izdelkov v naši banovini. Že nekaj zanimivih industrijskih podjetij jc »Poncdcljsko Jutro« razkazalo svojim čitatcljcm. Pa naj kot svojevrstno zanimivost spoznajo tudi našo največjo mesno industrijo.
Josip Benko, ki jc lani praznoval pet-dcsctlctnico, jc odličen tip prekmurskega selfmademana. V nepolnih dvajsetih letih je v gornjem delu Murske Sobote ustvaril podjetje, ki si jc pridobilo odjemalce daleč po državi in daleč po Evropi vse tja gori na Angleško in na Nemško. Kako je danes z zvezami tega podjetja — to je gospodarjeva poslovna zadeva. Dejstvo jc, da slej ko prej dan za dnem dovajajo naku-povalci živino iz vsega Prekmurja v Bcn-kovc hleve in da dan /a dnem odhajajo iz nakladovalnicc veliki zaboji mesnih izdelkov. Ko stopaš mimo restavracijskega vrta po dolgem hodniku, tc prijazno pozdravljajo skrbno obdelani vrtovi. Iz hlevov in staj pred klavnico sc zdaj pa zdaj oglaša zateglo mukanjc V klavnici, kjer gospoduje smrt, pa jc vse tako urejeno, da sc goveja živina in svinjad naglo poslavlja od tega sveta. 36 pomočnikov jc zaposlenih v Bcnkovem podjetju, z uradništvom in delavstvom pa zaposluje to\arna 80 moči. Kolikor jc Ic mogoče, jc obratovanje mehanizirano. Električni tok ubija svinje, ki morajo takoj po smrti v velik kotel, potem pa obešene na vijake hitijo druga za drugo na tchtnico in dalje v hladilnico. V naslednjih sobanah sc vrstijo razne stro-nc naprave za izdelovanje klobas pa kotli za kuhanje klobas, ki jih v šestih kotlih napravijo do 2000 kg dnevno Deset sušilnic jc na razpolago. Izvrstni so stroji za nitvanjc mesovja, primernega za klobase; tu jc treba dobrega okusa in znanja, vrši se pa vse na električni pogon. Delj ko sc sprehajate po obratu, več je mesovja, cele kr-t'c nasoljene govedine p* slanine, jcle iatc karejev, pljuča, telečja jetra — tolik no obilje, da jc človek v razdvojil, ah bi si poslej privoščil šc več mesa, ali na bi iz samega usmiljenja do tolikšnega dnevnega* p kolja posta! vcgctarijancc ...
Og'cciufc i lokal za pošiljke. Bog ve kam so namenjene cclc svinje ali polovice; ham-bur ka slanina, šele nasoljena, jc naložena meter v visoko, kakor opeka. V velikanskem cementnem kotlu jc dvajset kubičnih metrov slanicc. Strogo v redu sc sortira meso. Iz skladišča pa prihajajo zaboji, v katere nalagajo urne roke klobase, rebra, jezike, carsko meso, vratovino, mesni sir in najrazličnejše konzerve. Da, v polnilnici k( nzerv so naprave šc prav posebno imenitne; tu so posebni stroji, ki zapisujejo,
kaj je v konzervah, tn 90 modeli za stiskanje slovečih Bcnkovih svinjskih gnjati in posebne naprave, ki iz sleherne konzerve odstranijo zrak. Kam pa z mastjo? Spuščajo jo kar na debelo. Poseben stroj jo sam meša in nato hladi. Naložena v zaboje po pol kilograma hiti mast bela kakor surovo maslo, iz Murske Sobote bog vc kam po domovini in po svetu.
Josip Benno
Poleg podjetja je vse pri roki, čisto zadaj so skrbno urejeni hlevi, kjer ima gospodar Bcnko sam nad 25 glav vzorne govedi in konje. Tam jc tudi avtogaraža, saj potrebuje podjetje poleg zasebnih avtomobilov vrsto tovornih vozil. In tam poleg je lasten mizarski oddelek, a uslužbcnci sestavljajo tudi lastno gasilsko četo. ki ji na-čelujc očetov vzorni naslednik, cdincc Joži. Razume sc, da ima podjetje tudi lastnega živinozdravnika. ki sleherni dan pregleda vso za zakol odbrano živino, in to ni majhno delo. Treba jc vedeti, da pozimi zako-ljcjo pri Bcnku pogostokrat po 450 svinj na dan, povprečno pa po 400 na teden, in govedi po 10 glav dnevno in telet po 100 na teden. Pomočniški zbor jc z vsem ostalim uslužbenštvom vred zvesto vdan svojemu gospodarju, v katerem ccni strogega in pravičnega skrbnika, širokopoteznega pod-
Motiv iz Murske Sobote
jetnika in za vsako pošteno reč dovzetnega razumnika. Ko se pričenjajo pomladni izleti prihaja mladina in starina iz Prekmurja pa tudi iz sosednih pokrajin v Mursko Soboto. Obisk Bcnkovega podjetja, ki je eno izmed najvzornejših v Sloveniji, je res doživljaj, ki močno podčrta vtise, nabrane v prijazni Murski Soboti in njeni tihotni krajini.
GM* lisce nei 111 tini
Londonski otroci odhajajo na varno. Vsak ima na svoji vreči tekočo številko in ime,
da se ne izgubi
kakor proti ženam v zaledju, ki varujejo dom in otroke. Da, poslednji so še zlasti izpostavljeni najhujšim sovražnikovim napadom, saj je sovražnikova namera ta, da čim bolj temeljito in brezobzirno preseka nasprotniku njegovo najdražje — mladino — in ga tako moralno oslabi ter zmanjša silo samoobrambe. Dejstvo je torej, da bodo nedolžni otroci napadenih narodov prve in najštevilnejše žrtve moderne zračne in kemične vojne. Seveda, ce se ne bodo v pravi čas organizirali in izvedli vsi potrebni in zadostni ukrepi za obrambo oziroma zavarovanje otrok.
Selitev v varne kraje
Novi način vojskovanja in moderno vojno orožje narekujeta pri zaščiti otrok nove posebne načine, ki se pač precej razlikujejo od postopka v prejšnji svetovni vojni, v kateri so posamezne države tudi že podvzemale večje ali manjše varnostne ukrepe o zaščiti mladine. Za primer zračnih napadov naj služijo pač primerna zaklonišča. kar pa pri zavarovanju otrok ne more zadostiti vsem pogojem pasivne obrambe prebivalstva in je zato najbolje in najpametneje, da se postopoma sistematsko izvede preselitev otrok lz vojnih ogroženih področij v vaine, skrite kraje. To je že star. preizkušen in edino umesten način, ki pa potrebuje dolgotrajnih priprav po določenem načrtu. Prvo so pač denarna sredstva, ki vendar zaradi dragocenega poslanstva ohranitve mladega rodu ne smejo postati predmet razpravljanja in štednje. Zlasti je važen prevoz in prenos. Uspešna prva pomoč naj zavre in odpravi eventualne nezgode, ki se rade zgode oh podobnih prilikah. Potlej so potrebni sodelavci, ki izvajajo ukrepe v popolnem soglasju z vsemi vojnimi in civilnimi oblastmi ter s celokupnim prebivalstvom. ki mora biti dobro poučeno in pripravljeno za pomoč in sodelovanje. Izključena naj bo možnost za vsako morebitno presenečenje, od temeljite izvežba-nosti sodelavcev zavisi usoda podvigov in se prepreči eventuelna panika.
Treba je temeljitih priprav
Vsakdo se mora zavedati, kje je njegovo mesto in kaj je njegovo delo. Vedeti je treba, koliko otrok bo treba izseliti. Nujen je torej natančen popis otrok. Tako popisane otroke, razdeljene po spolu, starosti, zdravju, šoli. je treba porazdeliti po zbirališčih, odkoder se potlej izvede.
ne, kuhinj, obleke, pripraviti zdravniško službo, vse v zavesti, da naselitev ne bo kratkotrajna. Izvežbati je treba pomočnike za vzgojiteljsko, zdravniško, gospodinjsko in druge službe. Postaviti je 1 < ba strokovno vodstvo in ekonomske t, ministrativno osebje ter potrebno šte .»o delavcev za najrazličnejša opravila.
Izkušnje in pomisleki
Način porazdelitve evakuiranih otrok je našel tudi pri nas dosti debat in posameznih tez. Pametna in na mestu bi bila odredba, da naj se otroci naselijo skupaj v večjih skupinah pod vodstvom izvežbanih in za to poklicanih vzgojiteljev in nadzornikov. Docela odveč so na tej poti razni prazni dvomi in pomisleki, češ, otroci se bode takole v gručah izpridili in se zanemarili. Prav gotovo nc bi nikjer trpela vzgojna plat, nasprotno, pod vodstvom vestnih vzgojiteljev bi se ,otroci tovariško povezali med seboj in bi se jim v veliki meri zabrisala uničujoča podoba vojnega stanja, ki v mnogih primerih utegne temu ali onemu otroku dodobra zastrupiti mladost. Ni treba še posebej poudarjati večjo praktičnost tega načina. Predlog, da bi oddajali otroke k posameznim tiružinam v varnih krajih, ima svoje svetle in senčne strani. V velikem se otrok sploh ne da naseljevati po družinah, potlej še močno zavisi uspeh od lokalnih razmer in faktorjev. V Angliji se na primer naseljevanje mestnih otrdk pri kmečkih družina li ni posebno obneslo. Piedlog nekaterih, da naj bi ostali otroci kratko in malo kar pri starših, je pač zelo kratkoviden. Koliko pa bo ostalo mater in Staršev sploh, ki bodo lahko nudili svojim otrokom pomoči in zavetja? Po-sptoševar je tega načina je vendar popolnoma neumestno, oziroma neupravičeno.
Kako je bilo na Poljskem — in kako je na Angleškem
Dosedanje izkušnje so pokazale, da se more zatčita otrok v času vojne z dobro organizacijo in s pravočasnim delom zelo uspešno izvesti. To izpričujejo milijoni evakuiranih otrok v zapadnih državah, ki se nemoteno in povsem normalno telesno in duševno razvijajo, ne da bi količkaj občutili bližino vojne. Zaščita otrok v primeru vojne, organizirana v zadnjem trenutku, je obsojena pač v tragično zmedo in neuspeh, kar zlasti potrjuje vojna na Poljskem. Vsi ukrepi za zaščito otrok,
Za vzdrževanje zračnega vojnega brodovja 26 tisoč letal mora letalska industrija v zaledju imeti stalno zaposlenih 3 in pol milijona delavcev
Znana angleška strokovna revija Aero-plan «je v svoji aprilski štev-ilki objavila zanimivo razpravo o številu delavcev, ki so potrebni v letalski industriji in v pomožnih industrijskih panogah v času vojne. Piscc ugotavlja, da zračna oborožitev zavisi od proizvodne silo države. Podzemske utrdbe zahtevajo velike investicije, zato pa dolgo trajajo in prežive cela stoletja. Obramba v ziaku pa je zmeiom krat-
ločenega števila letal, je treba poleg gradnje avionov in motorjev vzeti v poštev tudi proizvodnjo rezervnih delov, letalskega orožja in ostalega pomožnega materiala. Zamislimo si zračno vojno brodovje 26.000 aparatov, zgrajenih iz kovine, s povprečno težo aparata 10.000 funtov. Med njimi je 50 odstotkov bojnih, 32 oa-stotkov izvidniških in 18 odstotkov šolskih letal. Za vzdrževanje takšnega zrač-
Ena največjih tovarn letal na svetu, ki se nahaja »nekje v Angliji«. V tovarni je zaposlenih nekaj tisoč delavcev, ki noč in dan izdelujejo bombnike
Angleški otroci na kmetih
kotrajna in terja neprestano obnavljanje in zmerom nove investicije. V prejšnji svetovni vojni so leta 1918. znašale povprečne mesečne izgube boju h letal 50 odstotkov, šolskih in izvidniških pa 25 odstotkov. V teku leta se je meralo to"ej b'o-dovje bojnih aparatov cfcncviti šeslkrat, ostaTh pa tiikrat. Točno se ::e da pvc..'videti, kakšne bc;'o izgube v sedanji vo nl. a kadar se bodo začele ororaclj-» v rk -ga stila, gotovo ne bodo manjže kakor pred 20 leti. Po podatkih, ki .,ih je zbral odbor za kredite v ameiiškem senatu, znašajo letalske izgube v sedanji vo; • p: i bojnih letalih 61.2 odstotka, pri zvi-nil/ldli 13.3 odstotka, pri šolskih pa 18 1 odrtcit-ka, kar se v glavnem sklada s pedal ki iz leta 1918.
čeprav staža gradnjo in vzd ževan e letalske sile vsake dižave njena mo'e; "Iia moč in pa število industrr'sk'h dtiavcjv največje važnosti, je odlcč'lni inoaent eendar število delavstva, od katere, a na koncu kcncev zavisi moč vojn?ga letalstva. Že v letu 1918.. ko je hilo le "l-fvo še v povojih, je letalska industrij Z 'vranih ameriških dižav znoo^cvolr. 30'.' CG3 delavcev, francoska 186 000. nemška 1?" tisoč, italijanska 100 ti::č. Po ta j n-k'i računih mera biti iUv lo letečega osebja pomožnega vojaškega os-eb.ia in aelp^cev kakor 1:5:33. Irku'ne Nemčije iz za lrj? svetovne vojne kažejo da morajo m vsakega vojaka na fronti p >t! 3 do i.5 c^lov-eev v zaledju. O tera. kri ko ie ■' nJarc3 •„reba de'a vcev na vrrko vojr.o le'.nl«. so trokovnjak' rarlv'nega mnenja. V/-' nanncv zavod za raziskovanje konjar 1 ture ceni. da zahteva \"ak avion s plotom n izvidnikom — nrt aljezce 1 (-0 čelav-esv v ozadju. S'ovc?i fr"no"3*:i rt o'rov--jak Rcugeron r"čuna 25 de"avc-v. ital -rjnski strokovnjaki pa, kakor smo rek! , na 33.
Pri računanju štev la 'Vavcev ki so p~-tiebni za proizvodnjo in vzdrževanje do-
nega brodovja v primeru vojne je potrebna letalska industrija, katere letna kapaciteta bi morala biti najmanj 117.000 letal. 7a proizvodnjo tega ogromnega števila avionov z motorji, instrumenti in re-zeivnimi deli vred je treba po računih Aeionlana 2391.148 delavcev. K temu številu pa je treba dodati še delovno silo, !:i je petrebna za pioizvodnjo goriva in maziva, urnferm in opremo, pa tudi za njih razporeditev in transport. Zato ne bo pret rano, če številko, ki srno jo navedli, povečamo za 50 odstotkov, kar pomeni, ta ne za vzdrževanje zračnega biodovja 25.000 aparatov v vojni potrebno 3.593.218 calovcev. ki s<i posredno ali neposredno -rr-r<°'cni pii tem. Tri in pol milijona ae-'nveev - to j^ 27 odstotkov skupnega .ite vila nemškega industrijskega delavstva.
Kar se tiče gospodarskih možnosti po-.-amem h vojuj'ìih se dižav. imata Anglija in Francija po mnenju Aeroplanaa jn- lno boljše irgle;'e, da lahko povečata število (.elavcev. kakor Nemčija. Nemčija ima precej man.se rezerve nezaposlenih žcr.skih delovr» h sil kakor Anglija. Dannane j je v Nemčiji zaposlenih že 49 odstotkov ž- na iz delavskih slojev, v Angliji ~o samo 34 odstotkov. Razen tega ima Anglija večje možnosti za premestitev oe-lavcev iz diur.'h gosro "rrskih p;»nog k delu v vojni industrijL Nemčija je namreč že rie:! pr'čet Vom vojne v najvišji r. e.i zo"os"an vse delcvne sile v m''itan-r rcnih pamgrh gr podarstva. Rizen tega pa je treba vzeli v račun tudi nemTtoo industrijo nr c omestkov. ki zapo.sHije riesci zmerno veliko število delavcev. V An-S» ji je na p imer za proizvodnjo 100 ten kavčuka t.rfca 54 delavcev na leto- v Nemčiji pa zn proizvodnjo iste količine umetnega kavčuka 75. če k temu dodamo še rezervne delovne sile v dom nionih i:i ko-onijah, si lahko pred«t~ razmerje. v katerem si le "a z-alnc ' 'oli ta-aoiov v bodočnesti.
Drevi bo Gledališče	Fran-
čiškanski dvorani ponovi..; < ankar-jevo »Lepo Vido« po moderni zamisli režiserja F. Sintiča
Mislim, da ni potrebno pisati o nalogi, ki jo vrši gledališče v naiodni kulturi in vzgoji. Treba pa bo delati z vsemi silami, da postane ta kulturna tvorba tudi pri nas pristopna najširši javnosti. Narodna vzgoja se ne sme ustaviti na nivoju osnovne in meščanske šole, iti mora dalje do virov kulturnega ustvarjanja in do vseh globin kulturnega življenja. Umetnost je predvsem namenjena ljudstvu; to bi moralo postati njeno vodilno geslo.
Gledališče bi moralo biti katedra, s katere bi pisatelj govoril gledalcem in jih vzgajal. Zato bi gledališče moralo postati ljudsko v pravem pomenu besede, da bi obiskovanje gledališča postalo vsakomur nujna potreba, še danes menijo mnogi, da samo diletantski odri morejo zadovoljiti in potegniti maso za seboj. Toda to že dolgo ni več res. Tudi velika umetniška gledališča jih morejo privabiti, morajo jim odpreti vrata na stežaj, če se nočejo odreči udeležbe na gradnji narodne kulture.
Gledališča z umetniško usmerjenostjo so omejena samo na nekaj večjih mest. Toda do danes se še niso otresle preteklosti, ko je bilo gledališče pristopno sarno nekaterim družabnim vrstam. Demokrati-zirala so se zelo malo. Edina novost so bile tako imenovane »ljudske predstave«. To še ni zadovoljiva rešitev vprašanja ljudskega gledališča. Potrebno bi bilo mnogo globljih izprememb. mnogo bolj bi bilo treba poseči v dnevno življenje in v večji meri zadovoljiti kulturnim potrebam širokih plasti. Pri nas še vedno nismo prišli do spoznanja, da gledalec določa živ-ljenske temelje vsake gledališke umetnosti.
Gledališko občinstvo ni samo pasiven faktor, ampak je in je vedno bil sodelavec. V publiki se rode in vzgajajo poznejši odrski delavci. Vrste avtorjev, igralcev in režiserjev se izpolnjujejo iz gledalcev, ki so jim dojmi iz gledališča postali usodni. Avtorji, igralci in režiserji stopijo na oder. da bi znova in znova aktivirali tok življenjskih impulsov. Ta tok, ki preplavlja med predstavami gledališče z ritmom, obnavlja voljo, radost in vero v življenje, je tvorni duh ljudske volje in ljudskega življenjskega instinkta, ki se na odru vte-lesi in od tam govori gledalcu. Javlja se mu kot duh njegovega duha in prehaja vanj kot potrdilo njegovega lastnega jaza. S silo formiranih misli ga oprošča nravnih težav, stalno usmerja njegovo razsodnost in ustvarja enotnost v čustvovanju in razumevanju življenja, enotnost, ki v vsakem gledališču spaja soseda s sosedom v eno samo mnogoglavo bitje, da enako reagira na pozive, ki jih na odru izgovarjajo v njegovem imenu.
Samo kadar se posreči ustvariti atmosfero duhovne enotnosti med odrom in občinstvom. je mogoče govoriti o gledališki kulturi. Zadnjikrat je bila gledališka kultura res ljudska v antiki, ko je bila res izraz resničnega življenjskega čuta in nazorov vsega naroda.
Sodobno gledališče hoče spet govoriti vsemu ljudstvu, narodni celoti. Začudeni gledalec vidi na odru življenje v novih oblikah, ki več ne predstavlja sveta, ustvarjenega po njegovem nazoru. Med odrom in občinstvom je vedno večje nesoglasje, rampa deli dva tabora, ki si medsebojno ne verjameta več. Istočasno pa govorimo o preporodu gledališča. Ni mogoč preporod odra brez preporoda publike. Priti moramo do gledališča za ljudstvo, za vso narodno celoto. Ljudstvo hoče braniti človeka, zato ljubi gledališče.
Ljudstvo išče v gledališču človeka. Noče biti samo »privesek« zgodovine, temveč najvrednejši kapital družbe.
Vsak izmed nas ima drugačno nalogo, vsak izmed nas vidi svojo nalogo v drugačni luči. Že dolgo nas več ne zanaša razpoloženje. Imamo različne interese, vero in nazore, toda nobena razlika ne more prikriti osnovne potrebe nas vseh. potrebo svobode in razvoja. Nekaterim se zdi, da ima današnji čas znake prehodne in nestalne dobe. Pravijo, da so preostri idejni konflikti, ki komplicirajo delo. Toda o podobnih stvareh se da trditi z isto pravico, da ravno ta doba daje možnosti največjih ustvaritev. Sedanja doba je dramatična in na svoj način velika. Zdaj se spet odloča o napredku in nazadovanju, o življenju in smrti narodov. V taki dobi ne sme ostati gledališče lažno svetišče, v katerem se človek nasmeje praznim šalam.
če govorimo o novem občinstvu v gledališču. ima tu lahko levji delež gledališka kritika, če vzamemo, da ima gledališka kritika velik vzgojni vpliv na ustva-ritelja kritiziranega dela. ne more imeti manjšega vpliva na občinstvo. Ne moremo pa reči. da bi danes bilo tako. Ocenjevanje gledališkega občinstva v člankih o gledaliških predstavah ni na višini. Občinstvo. njegovo vedenje, okus, reagiranje na to. kar se godi na odru, je treba ocenjevati z enako skrbno karakteristiko kakor igralce.
Dva svetova, ki sta si danes tuja in pogosto neprijateljska, morata ustvariti nov svet. to se pravi, občinstvo mora postati neizčrpen vrelec in merilo odrske tvorbe, tvorbe misli in besede, forme in ritma.
Zvonimir Sintič
NE CO DRŽALO
Učitelj: »Ptice selivke so one ptice, ki se pred zimo selijo v toplejše kraje in se spet vračajo, ko zima mine. Takšne ptice so n. pr. lastavke, kukavice, štorklje... Kaj pa ti ma ješ z glavo, Mihec?«
Mihec: »To pa že ne bo držalo. Prav dobro vem, da mi je štorklja pozimi prinesla bratca ! «
Frifs

m m oftrambo najmlajših
organ vseh pristojnih oblasti. Po omenjenem pravilniku gie organizacijsko delo Unije do raiog preskrbe vseh otrok ki bodo v eventuflnem vojnem času javnemu skrbstvu v breme, število teh otrok znaša na teiitoiiju dravske banovine 33.350 skupaj z fc.500 materami. Okoli 9.000 pa bo otrok, ki hedo izključno v primeru vojne odvisni od pomoči javnosti. Sistematske priprave za zaščuo otrok Unija vrši čim bolj velikopotezno, uspeh njenega dela pa seveda zavisi od finančnih možnosti. Vzrok oziroma proračun evakuacij-skih stroškov v 13 zainteresiranih občinah znč.ša cd 28 do 37 milijonov dinarjev. Naj ta vsota nikogar ne plaši, nasprotno vzpodbuditi ga mora v skupnem hotenju in stremljenju vsega naroda, ki mu ni nobena žrtev preveč za obrambo domovine in zaščito otrok — naših najmlajših državljanov...	L. K.
Finski otroci na begu
V sedanji vojni sta Ussita in zaledje v enaki meri izpostavljena nevarnost-, zato moramo najprej poskrbeti za varit ost naših otrok
In pri nas ?
Da se tudi pri nas pravočasno pripravi vse potrebno za izvedbo uspešne, to je po načrtu, v naprej dobro pripravljene za-| ščite otrok za slučaj vojne, se trudi naša i Unija za zaščito otrok. Njej je po poseb-I nem pravilniku o zaščiti pred napadi iz 1 zraka poverjena od ministrstva vojske in i mornarice tozadevna naloga. Tako pred-I stavlja L n j "jo. kot posebna ustanova za ! zaščito otrok pc svoji iniciativi pomožni
Tega se menda vsi zavedamo ir, vemo. da je mladina največja vrednota narodove bitnosti; njegova bodočnost in slehernega rodu najdragocenejša vsebina. Z nastopajočo vojno v Evropi je bilo delo za zaščito otrok postavljeno pred novo nalogo: obvarovati mladino pred grozotami, ki jih prinaša neizbežno vsaka vojna. In brez mladine vendar ni bodočnosti, ni življenja in je vsak pi ospeh, sleherna zmaga docela nepomembna in odveč.
Otroci, žrtve totalitarne vojne
Zavest odgovornosti pred ohranitvijo mladine in sploh vrednotenje otroških življenj je postalo tem intenzivnejše in večje pod silo dejstva, da je današnja vojna j totalitarna vojna, naperjena tako proti | tistim, ki na frontah branijo postojanke, |
izselitev v odrejene kraje. Treba je imeti tako na zbirališčih kakor v krajih naseljevanja že v naprej določene ljudi, ki bodo otroke spremljali in zanje skrbeli. Prav tako moiajo biti v najprej pripravljene stavbe, domovi, zavetišča, rezervna hrana in vse potrebščine, ki so pač neizogibno potrebne za uspešno evakuacijo, za varno naselitev. Seveda je treba tudi že davno prej določiti, kateri otroci pridejo prvenstveno v poštev za izselitev. V prvi vrsti otroci iz otroških domov, otroci bolnih roditeljev, bolni otroci, dojenčki, predšolski otroci, vajenci, brezdomci in slednjič vsi tisti otroci, ki bodo ostali v primeru mobilizacije brez nadzorstva in staršev. Z majhnimi otroci morajo ostati tudi matere. Le v posebnih primerih obvelja oddvojitev mater od majhnih otrok. Naseljevanje je problem zase. Treba je opremiti naselišča, organizirati dovoz hra-
z.iasti v Varšavi, so propadli, ker so jih i:--:lali tiikrat prepozno. Iz napadane Varšave so sicer bežali avtomobili, polni otrok iz bogatih družin na deželo, zato pa so ostali desettiseči otrok bili izpostavljeni oo strani svojih roditeljev na milost ir. nemilost vojnim grozotam. Čisto verjetno je, da bi branitelji vztrajali dalj časa. če bi jim rešili žene in otroke, to se pravi, če bi bilo mesto evakuirano. Očividci pripovedujejo o strašnih prizorih, ki so jih gledali no varšavskih ulicah. Z lopatami so morali pobirati križem kražem, ponekod kar na kupih nametane dele otroških telcsc, ki so jih razmrcvarile bombe in granate...
Anglija in Francija se nasprotno odlikujeta po odlično in brezhibno izvedeni evakuaciji otrok. Seveda so denarne možnosti in organizacija zaščite v teh dveh državah na višku. Tako so v Angliji pri razpisu stanovanj in zavetišču za evakuirane ctroke prejeli 1 milijon prijavljenih bivališč več, kakor so jih sploh potrebovali. Z londonskih kolodvorov so v prvih dnevih evakuacije zvozili do 100.000 otrok na dan v notranjost države. Organizacija zaščite je nač docela odvisna od sor ialne in gospodarske strukture posameznih nežel oziroma držav.
Konec tekmovanja v obeh Ugak
šest najboljših moštev iz države
Toča golov v zadnjem kolu hrv.-slovenske lige — Za ožje tekmovanje so se kvalificirali: Gradjanski, Hašk in Hajduk ter BSK, Jugoslavija in Slavija iz srbske lige
Ljubljana, 28. aprila Delgo smo čakali in slednjič smo le pričakali. Danes je nastopila ona zadnja nedelja po dolgih osmih mesecih, ki je razčistila vse račune med ligaškmi enajstori-cami pri nas in pri Srbih in zdaj vemo za enih 6 izbranih moštev, ki so si priborila vstep v ožje tekmovanje za naslov državnega nogometnega prvaka. Iz hrvat ko-siovenske lige bosta to zagrebška kiuba Gradjanski in Hašk in pa splitski Hajduk, kaker je vse kazalo že od pretekle nedelje.
Današnji izidi v tem pogledu niso princi nobene senzacije, so pa značilni po etilici golov, ki So jih v petih tekmah ca-nes .-pravili v mreže nič manj kakor 34. Ž;:', je pri tej bogati negativni žetvi izdatno udeležena tudi naša Ljubljana, ki je šla na svej zadnji start v Osijek in s" pustia tamkaj na'ožiti olimpijskih sedem golov. Poročila. ki jih imamo o tej tekm\ so precej skromna, zdi pa se. da v moštvu sploh ni bilo prave volje za igro in se je treba res vprršati. zakaj ,ie sploh cdš'o na to daljno pot. da .je še enkrat spravilo v slabo voljo onih nekaj prijateljev, ki jih fe pustilo v Ljubljani. Rekordna izida sta si privoščila tudi Gradjanski jn Hajduk, prav take nepričakovano pa .je prišla tudi zmaga Varaždincev nad zagrebško Concordilo, ki bi utegnila imeti glede predzadnjega mesta v tibeli mor^a še kakšne no ledice.
Tabela iz hrvatsko-slovenske lige je po odigranem tekmovanju za sezono 1939/1940 naslednja:
Gradjanski	18 16 1 1 91 : 6 33
Hašk	18 11 2 5 41 :37 24
Hajduk	18 10 2 G 57 :29 22
Concordia	18 9 1 8 31 :38 19
Sask	18 8 2 8 29 :40 18
Slavija (O)	18 5 4 8 31 : 41 14
16 5 3 8 21 :39 13 Eačka	18 5 2 11 24 :48 12
S"? a vi ja (V)	16 5 1 10 24:33 11
Ljubljana	17 3 2 12 25 : 63 8
(Kakor je razvidno, ta tabela vendarle še n? dokončna, ker je treba naknadno odigrati še dve celi zaostali tekmi — med S -!Kom in Slavijo (O) ter Slavijo (V) in F ; ^3 minut neod'oeene tekme med Ljubljano in Slavijo (V)).
V naslednjem nekaj poročil:
) s Ljubljana
Izidi današnjih tekem so bili naslednji:
BEOGRAD: BSK : Zcmun 6 : 0 (3 : 0), Bask : ŽAK 1 : 1 (1 : 0).
SARAJEVO: Slavija : Jugoslavija 1 : 1.
SKOPLJE: Gradjanski (S) : Vojvod! na 3 : 0 (1 : 0). BOROVO: Bat'a : Jedinstvo 1 : (
Prvenstvo SNZ še bliže koncu
Pri najboljših nič novega
Kandidati za vstop v slovensko ligo so še zmerom: Kranj, Mars, Bratstvo, Amater, Olimp, železničar in Maribor
Osijek. 28. aprila.
V današnji Iigaški tekmi je osiješka Slavija. ki ji je šlo za obstoj v ligi, pripra-v : svojim pristašem veselo presenečenje, s;: i je odpravila Ljubljano kar z rezultatom 7 : 0 (3 : 0).
S". :vija je predvedla zlasti v prvem pol-n energično in požrtvovalno igro in je v ur', ib 6 minutah zabila Ljubljani dva To je Ljubljančane zmedlo, a poleg !*. si .ie vratar poškodoval roko, tako da r is gern polčasu samo statiral na krilu, ie b:'a Slavija v drugem polčasu sigur-j^ge. se moštvo ni mnogo naprezalo, :> temu pa je zabilo še štiri gole. Glede ' ne je treba reči. da moštvo tehnič-r. • bilo slabo, toda igralci so bili pre-
li*
L,Si no
i .i,, : orheni in preveč neodločni pred na-sr^t-vm golom.
Sodi! je g. Petraeiio.
F-rlsm Concordile i:;:, katastrofa Haška
Zagreb, 28. aprila Navzlic deževnemu vremenu jc današnji c . f jni Iigaški spored privabil na igrišče okrog 3000 gledalcev, ki so najprej prisostvovali tekmi Slavija (V) — Concordia.
5	a v i j a je popolnoma zasluženo zmagala
6	2 (2:2). Concordia je bila zelo slaba, razi, n tega bi moral njen vratar ubraniti najmanj tri gole. Sodil jc g. Vrhovnik iz Ljubljane in po njegovi krivdi sta obe moštvi igrali zelo ostro.
Nato je bil domači »derby« med Grad-jc - kirn in Huškom, v katerem so purgerji r .'.v:!: rekordno zmago 9:0 (2:0).Medtem ko f. Ma kovci v prvem polčasu igro še držali odprto, so v drugem popoln, odpovedali. L-raii so povsem podrejeno vlogo in tudi v tehničnem pogledu, kar je bila vedno od-] ka Haška. so zaostajali za svojim nasprot-Tiik vm. Gradjanski se je predstavil kot r tv o velikega kalibra Vsi igralci so v sijajni kondiciji in moštvo je zaigralo kakor p ccizcn stroj. Sodil je g. Veble iz Celja d t bro.
Split : Eačka 1 : 1 (1 : O)
Subotica, 28. aprila. 1300 gledalcev in krasno vreme. Tekma je bila ves čas zelo zanimiva in napeta. Split se je predstavil kot dobro, požrtvovalno in vigrano moštvo. Bačka ni zadovoljila, zlasti je bil slab njen napad.
Hafduk : Sašk 8 : O (2 : O)
Split, 28. aprila.
Hajduk je že v začetku dobro zaigral in bolj ko je tekla igra, vse lepše je igral. V drugem polčasu je predvedel naravnost ekshibicijsko igro. Sašk je bil zelo slab.
Srbska liga
Beograd, 28. aprila Tudi v srbski ligi je bilo danes na sporedu XVIII. ali zadnje kolo za sezono 1939/1940, ki v splošnem ni prineslo nobenih presenečenj. Posledica je, da je prvenstvena tabela glede vrstnega reda klubov ostala popolnoma nespremenjena in so se torej iz te lige za ožje tekmovanje v državno prvenstvo kvalificirali najboljši trije klubi BSK, Jugoslavija in Slavija iz Sarajeva. Plasma vse desetorice je najbolj razviden i/ končne tabele, ki je takale: BSK	18 15 1 2 82 :17 31
Jugoslavija 18 9 6 3 52 :18 24 Slavija (S) 18 10 3 5 48 : 28 23 Vojvodina	18 8 5 5 35 :34 21
Grpdjanski (S) 18 10 1 7 33:34 21 Bat'a	18 7 4 7 32 :36 18
Jedinstvo	18 7 2 9 31 :40 16
ŽAK	18 5 1 12 20:61 11
Bask	18 2 6 10 19 :35 10
Zemun	18 1 3 14 17:65 5
Ljubljana, 28. aprila. Šest prvorazrednih tekem je bilo danes na sporedu za prvenstvo SNZ in nič se ni zgodilo, kar bi bilo prevrglo imena kandidatov, ki so najbližja vstopu v slovensko ligo. Edini pomembnejši poizkus v tej smeri je bil na Jesenicah, kjer so Kranjčani odpravili svojega nevarnega nasprotnika — jeseniško Bratstvo — s pičlim 2 : I in se tako krepko vsidral: na vrhu tabele, medtem ko je moralo Bratstvo svoje drugo mesto prepustiti Marsu. Ljubljanski izidi so prinesli Hermesu in Svobodi po dve točki, Mars pa je moral eno odstopiti Jadranu.
V	celjski skupini sta prva dva plasirana Amater in Olimp izkupiček razdelila in tako je vse ostalo pri starem.
V	mariborski skupini so igrali samo eno tekmo, ki je prinesla Železničarju dve točki, Mariboru pa veliko uteho, da ga najbrže nihče več ne bo odrival s tretjega mesta v tabeli in kot drugega ligaša v slovenski ligi.
V	naslednjem naša poročila:
Hermes : Disk 1 :0 (1 : O)
Na igrišču Ljubljane se je dopoldne v prvenstveni tekmi srečal Hermes z Diskom iz Domžal. Pred zelo majhnim šte-I vilom gledalcev je v zelo skromni igri Hermežanom komaj uspelo zmagati nad gosti, ki razen borbenosti in dobre obrambe niso bili zanimivi.
Moštvo Hermesa je zaigralo zelo slabo. Obramba je bila dobra, srednje ostra in napad kljub stalni premoči nad gosti te prednosti, razen edinega uspeha, ni znal izkoristiti. Strelci pa so strašno netočni in niti v prazen gol niso znali ustreliti žoge, kar je za napadalce, ki so nedavno s 5:0 odpravili Svobodo zelo slabo spričevalo.
Disk je postavil na teren več rezervnih igralcev in to moštvo razen dobre volje ni moglo pokazati nič posebnega. Obramba je daleč najboljši del moštva in priznati je treba, da je dane« odlično opravila svojo nalogo; ostali deli moštva z novimi močmi proti dobri Hermesovi obrambi niso mogli biti uspešni. Sodil je g. Mrdjen.
Svoboda : Reka 2 : O (1 : O)
Na igrišču Jadrana je tudi dopoldne imela Reka v prvenstveni tekmi v gosteh Svobodo, ki je zasluženo zmagala nad slabim nasprotnikom. Igro je gledalo okrog 100 živahnih »navijačev« z Viča, toda danes njihovo moštvo ni imelo dobrega dneva in tudi igra, ki jo je Reka pokazala ni mogla navdušiti. V moštvu nekaj ni v redu in morda zato simpatični Vičani zadnje čase izgubljajo igro za igro.
Svoboda je to pot zaigrala z voljo in korajžo, ter si tako pridobila dve točki, ki sta za moštvo na zadnjem mestu v tabeli zelo dragoceni. Vsi deli moštva so predvedli prav dobro igro in tudi napad je bil pred nasprotnikovim golom odločnejši kakor običajno. Dva strela, prvi iz enajstmetrovke in drugi oster z udarcem leve zveze sta prinesla moštvu današnji uspeh, ki je za obstanek kluba v I. razredu še posebno važen. Sodil je g. Dorčec
Mars : Jadran 1 : 1 (1 : 1)
Popoldne je bila na igrišču Ljubljane prvenstvena tekma med Marsom in Jadranom, v kateri so Trnovčani Marsu odnesli zelo važno točko. Na igrišču se je zbralo okrog 150 prijateljev nogometne igre, ki z igro obeh moštev niso mogli biti zadovoljni. Po zelo zanimivi in lepi igri obeh moštev, ki sta v prvem polčasu pokazali kar dopadljivo nogometno znanje, sta v drugem delu obe ena j storici, posebno pa Mars, tako popustili, da so gledalci upravičeno odhajali z igrišča nezadovoljni.
Mars danes ni pokazal igre, ki bi opravičevala moštvo, da bi z Ljubljano v eni vrsti nastopalo v ligi najboljših slovenskih klubov. Moštvo je v prvem delu zaigralo dobro, pozneje pa razen obrambe ni mogoče pohvaliti nikogar. Obramba je danes moštvo rešila poraza, ker je bila ves čas igre prav dobra. Najslabši del moštva so bili krilci in tudi napad je posebno v drugem polčasu zaigral zelo slabo, kajti razen Zigona ni bilo videti nikogar.
Jadran je prijetno iznenadil, saj je moštvo zaigralo v prav dobrem stilu in je Mars lahko zadovoljen, da ni bilo še hujšega. Obramba je bila prav dobra, krilska vrsta z odličnim Maroltom pa je sploh najboljši del moštva. V napadu primanjkuje točnega strelca, kajti Mars je imel danes slab dan.
Rezultat je bil postavljen v prvem delu igre, ki je bila prav zanimiva. Jadran je po Hudjeku prišel v vodstvo in je po ostri igri nato uspelo Zigonu izravnati na 1 : 1. Jadran je tudi do konca igre v premoči, toda obramba Marsa je na mestu.
Po odmoru je Mars zelo popustil in Jadran je imel nešteto prilik za zmago, toda pri Jadranu ni znal nihče streljati. Do konca se ni zgodilo nič pomembnega več. Tudi tukaj so gledalci predčasno pričeli odhajati.
Sodil je g. Erlich.
Kranj : Bratstvo 2 :1 (2 :1)
Jesenice, 28. aprila Na igrišču Bratstva je bil danes rekor- j den obisk na prvenstveni tekmi med Kranjem in Bratstvom. Gostje so si današnjo zmago pošteno zaslužili, ker so se bolje borili kakor domačini.
V	začetku so bili domači v premoči, pa je niso znali izkoristiti. Ne dolgo potem si je Martelanc nerodno pomagal z roko in sodnik se je odločil za enajstmetrovko, ki jo je Janežič streljal — vratarju v roko. Kranjčani so si oddahnili m spet močno pritisnili, pri čemer se je Petku posrečilo, da je iz gneče postavil na 1:0. Goste je ta uspeh še bolj ohra'oril in kmalu nato je isti igralec zabeležil že 2:0. slednje vsekakor po krivdi vratarja Bruna in njegovega nesporazuma z Zavrlom Domači so skušali za vsako ceno zmanjšati razliko, toda dolgo niso mogli Kranjčanom òo živega. Malo pred polčasom šele je Janežič spretno iz daljave poslal žogo preko vratarja v mrežo in bilo je 2:1. Po odmoru so se situacije močno menjavale, toda Bratstvo je bilo pri vsem tem vendarle v premoči. Njegov napad pri vsem tem ni znal izkoristiti zrelih pozicij, prav tako pa so počeli tudi Kranjčani.
Kranjčani so danes zaigrali odlično, svojega najbol jčega igralca pa so imeli v srednjem krilcu Baumkirchnerju, ki sta mu pridno pomagala oba stranska krilca. Napad ni bil tako priden in njegov uspeh gre prav za prav bolj na račun domačega vratarja, ki ni imel pravega dneva. Pri Bratstvu je bil najboljši mož levi brani-lec Knific, ki je bil tudi najboljši na terenu aploh. V krilski vrsti se je trudil Zavrl, vendar ni znal povezati moštva. V napadu je bil dober Janežič, ostale pa tudi zadene delna krivda, da so Kranjčani odnesli obe točki z Jesenic.
Tekmo je sodil g. Mehle iz Ljubljane.
V	predtekmi je rezerva Bratstva premagala rezervo Kranja s 4:0.
Železničar : Mura 5 : o (3:0)
Maribor, 28. aprila
Današnjo prvenstveno tekmo med Železničarjem in Muro so mariborski športniki pričakovali z velikim zanimanjem. Zlasti je bil glede izida te tekme zainteresiran Maribor, čigar udeležba v slovenski ligi bi bila z morebitno Murino zmago zelo ogrožena. Izid ni prinesel nobenega presenečenja, kajti železničarji so gladko in zasluženo odpravili današnjega nasprotnika.
Tekma je bila na železničarjevem stadionu in je nudila prav skromen nogomet. Večji del igre je bila v premoči domača enajstorica, ki se ji ni bilo treba posebno truditi za zmago. Tudi danes je bnel železničar svoje najboljše moči v ožji obrambi in napadu, pa tudi krilska vrsta je precej pripomogla do lepe zmage.
Mura se je letos prvič, predstavila v Mariboru, toda še ne kot homogena celota. Tako sta branilca precej slaba in tudi v krilski vrsti, na kateri je ležalo glavno breme, ni bilo vse v redu. Napad je sicer na trenutke zaigral dobro, toda ni imel strelca, ki bi znal izkoristiti zrele prilike. V splošnem je moštvo zapustilo še dokaj dober vtis, ker se mu pozna dobra volja in tudi dovolj tehničnega znanja, manjka pa mu tekmovalne rutine in kondicije, brez katerih turii ni mogoče zmagovati.
Igra je bila v splošnem fair, ni pa nudila posebnega užitka, ker so bili gostje iz prekmurske metropole prešibek nasprotnik.
Tekmo je sodil g. Bergant.
Olimp : Amater 2 s 2 (1:1)
Celje, 28. aprila
Na Olimpovem igrišču v Gaberju sta si danes popoldne Amater iz Trbovelj in Olimp delila točke. Za Olimpa, ki je resen kandidat za drugo mesto, ta neodločen rezultat ni posebno ugoden, kajti nujno bi potreboval še drugo točko, da si utrdi drugo mesto. Gledalci so bili priča več ali manj dobro odigrane komedije. Nekateri igralci Amaterja so namreč očitno igrali pasivno in niso kazali nobene borbenosti. V tem pogledu sta prednjačila zlasti desni branilec in desno krilo. Drugi igralci Amaterja so se s srednjim napadalcem in levim branilcem na čelu borili z vso odločnostjo, čeprav je bilaAma-terjeva enajstorica razdeljena v Ive skupini, je predvedla tehnično in kombina-torno boljšo igro od Olimpa; Olimp je igral sicer požrtvovalno, toda ni znal izrabiti lepih prilik. Če bi vsi Amaterjev! igralci igrali z voljo, bi gotovo zmagali.
Tekma je postala takoj v začetku razgibana in napadi so se menjavali neprestano. V 11. min. je Ključar iz 20 m potre sel Amaterjevo mrežo. Igra je ostala v glavnem izenačena. V 33. min. je A, izvedel hitro akcijo ln Ramšak je z glavo poslal žogo v Olimpovo mrežo. Po odmoru je A. začel pritiskati, kljub lepim prilikam pa žoge ni poslal v mrežo. V 11. min. je Cajnko po krivdi Amaterjevega desnega branilca povišal na 2:1, v 20. minuti pa je A. izenačil. A. je prišel v premoč, vendar je ostal rezultat do konca nespremenjen. Tekma je bila ves čas živahna in fair.
Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane.
Na Glaziji je v drugorazredni prvenstveni tekmi Laško premagalo štore 4:2 (0:2), mladina Celja pa jo v prvenstveni tekmi premagala mladino Jugoslavije 3:1 (1:1).
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvo II. razreda: Grafika : Mladika 2:0, Korotan : Adrija 8:1; Juniorji: Hermes : Slavija 1:0, Mars : Moste 2:2.
£akovec: čšK : Maribor 7:0 (4:0). Prijateljska tekma z visoko zmago domačih.
f Rim: Oetrtfinale za italijanski pokal:
Juventus : Brescia 3:0, Bari : Liguria 3:0, fiorentina : Lazio 4:1, Genova : Modena :0 (v podaljšku).
kasten poraz slovenskih .tit'^orjev v Zagrebu
Zagreb, 28. aprila Na igrišču Concordije je bila danes do-ol.ine prijateljska medmestna tekma med aniorji Zagreba in Ljubljane, ki je bila krati trening za zagrebško juniorsko re-'ìezentanco, ki bo na praznik igrala v Pe-uhu proti madžarskim juniorjem. Ljublana je nastopila v postavi Mikuž, Rupar, 'uterle, Pilaj. Volavšek. Sedej, Strgar, Imolej, Repcnšek, Hasler. Moštvo Zagreba je bilo sestavljeno iz igralcev Gradjan-kega, Ličanina. Haška. Concordije. Zagreba in Zeta. Zagiebški reprezentativci ;o v prvem polčasu zaigrali dobro, v dru-;em pa v vseh linijah slabo. Gostje se v ačetku niso znašli, v drugem polčasu pa o se popravili in so hili celo boljši kakor Zagrebčani. Tekma se je končala s tesno anago Zagreba 1:0 (1:01. Edini gol dne-a je padel v 14. min. prvega polčasa.
Atletski miting v Ljubljani
Dobra rezultata Mausarja v kopju in Branka Milanovica v skoku v višino
V soboto je priredil SK Planina prvi letošnji atletski miting, na katerem je tekmovalo 40 atletov in so bili postavljeni «ekateri prav dobri rezultati. Razen članov prireditelja so tekmovali tudi člani Ilirije. Primorja in Maratona iz Maribora.
Izmed doseženih rezultatov sta biia vsekakor najboljša Mausarjev met kopja 57.85 m. kar je za zr.četek sezone gotovo odlično in pa nepričakovano: dober skok 175 cm v višino, ki ga je postavil mladi juniir Ilirije Milanovič Branko. Od ostalih je postavil serijo dobrih rezultatov Maratonec Lužnik. ki se resno pripravlja za desetoboj. Da bo resen nasprotnik našim najboljšim, dokazujejo njegovi rezultati s tega nastopa, ki so: daljina 5.98. vi-
šina 160 cm, kopje 45.36 m, krogla 11.99 m.
Ti rezultati kažejo, da je Lužnik v metih in skokih zelo močan in bo njegov plasma
med prvimi na drž. prvenstvu odvisen sa-m j od tekov, posebno še, ker je sigurno, da bo e rezultate še obilno izboljšal. Tek na 100 m zaradi vetra, ki je pihal v prsa, ni dal posebno dobrih rezultatov, razen tega pa tudi ni bilo na startu izrazitih sprinterjev. Od vseh točk tekmovanja je bila najzanimivejša tek na 1500 m, kjer se je posebno zadnjih 300 m vodila ogorčena borba za prsa med Gabrškom, ki mu je tudi uspelo zmagati, in Potočnikom. V zelo dobri formi se je pokazal tudi junior Mikuš na 1000 m, ki bo doseženi rezultat 2:56,2 v boljši konkurenci z lahkoto potisnil pod 2:50. Tudi Jegličev rezultat 12.52 v metu krogle je za naše razmere zelo dober in ga je bil sam metalec najbolj vesel.
V splošnem je miting zaradi velikega števila atletov uspel, manjkalo pa je kakor običajno sodnikov in pa — gledalcev, ki jih ni bilo niti 100.
TEHNIČNI REZULTATI Skok v višino: Seniorji: 1. Dr. Casny (PI) 160. 2. Lebinger (PI) 160. 3. Lužnik (Maraton, Maribor) 160. 4. Čebulj (Pl) 145. Juniorji: 1. Milanovič B. (Il) Ì75 (!). 2. Mihelčič (Pl) 160. 3. Milanovič D. (II) 160.
4	Furman (Pl) 155.
Kopje, seniorji: 1. Mausar (Pl) 57.85. 2. Lužnik (Maraton) 45.36. 3. Sodnik (II) 40.25. Juniorji: Dolinar (Pl) 46.73. 2. Urbančič (Pl) 45.10, 3. Vehar (II) 42.33. 4. Remec (Pl) 38.30.
100 m. seniorji: 1. Gabršek (Pr) 12.1. 2. Obršek (II) 12.6. 3. Sodnik (II) 12.7. Juniorji: 1. Burja (Pl) 12.1. 2. Bratovž (Pl) 13.0. 3. Zupančič (Pr) 13.4. Daljina, seniorji: 1. Lužnik (Maraton)
5	98. 2. in 3 dr Casny ter Mravlja (oba Pl) 5.77. Juniorji: 1. Urbančič (Pl) 5.75. 2. Bratož (Pl) 5.74. 3. Burja (Pl) 5.65.
Krogla, seniorji: 1. Jeglič (Pl) 12.52. 2. Lužnik (M> 11.99. 3. Mausar (Pl) 11.56. — Juniorji (5 kg) 1. Nečemar (II) 13.48. 2. Rus (Pl) 11.35. 3. Furman (Pl) 11.34.
1000 m. juniorji: 1. Mikuš (Pr) 2:56.2. 2. Zelo (Pl) 3:14.0
1500 m. seniorji: 1. Gabršek (Pr) 4:35. 2. Potočnik (Pl) 4-35 (za prsak 3. Kocular (Pl) 4:55.0. 4. Jerman (Pl) 4:59.0.
Okrog reorganizacije JZSS
Gorenjci in Ljubljančan
Predsinočnjim so zastopniki slovenskih smučarskih klubov podrobno proučili ustroj svoje bodoče organizacije, pri čemer sta se akcijski odbor JZSS in pripravljalni odbor z Jesenic v glavnem sporazumela za obojestransko zadovoljivo ureditev
Ljubljana. 28. aprila.
Za sinočnji sestanek zastopnikov smučarskih klubov, ki ga je sklical akcijski odbor JZSS zaradi proučitve novih pravil bodoče Slovenske zimkosportne zveze v »Emoni«, je vladalo zaradi znanih trenj med Gorenjci in Ljubljančani v vprašanju novega reda v slovenskem smučarstvu izredno zanimanje. Mala damska soba nad kavarno je bila skoraj premajhna, saj se je zbralo v njej nad 50 delegatov, med katerimi so bili gorenjski klubi zastopani skoraj polnoštevilno.
Sestanek je vodil predsednik akcijskega odbora g. Joso Goreč, za »vladno« mizo pa sa razen njega sedeli še gg. dr. Ferenčak. Šramel in Jelenič; levico so tvorili skoraj kompaktni Gorenjci, medtem ko se je predsedstvo GZSP s predsednikom Cinko-vicem na čelu namestilo nasproti »vladi«, na desnici pa so bili ljubljanski in mariborski klubi z obema predsednikoma gg. Gnidovcem in Zorzutom. Poverilnice je predložilo 24 klubov, 15 pa je bilo zastopanih brez njih, kar je že bil prvi kamen spotike med obema taboroma, dokler po dolgih debatah ni prodrlo mnenje, da gre morebitna glasovalna pravica pač le onim s poverilnicami.
Po končnem prehodu na dnevni red je predsednik GZSP Činkovic podal v imenu podzveze načelno izjavo, da so se gorenjski klubi sestanka udeležili z izrecnim pridržkom. da bodo morebitne drugačne sklepe od svojih predložili šele v odobritev izrednemu občnemu zboru GZSP. ker so tako vezani po sklepih svojih klubov in brez njih ne morejo iz opozicije.
Važne spremembe v pravilih
Slednjič se je nato vendarle začela podrobna razprava o posameznih določbah novih zveznih pravil, ki se je mestoma — zmerom zaradi silnega nezaupanja Gorenjcev — zavlačevala v neskončnost. Po ugotovitvi delegata Ilirije, da bo drsalna zveza protestirala proti nazivu nove zveze, češ da je njeno torišče samo smučarstvo in naj se tako tudi naziva, se je razvil dolgotrajen in zelo sem ter tja tudi hud besedni dvoboj med Gorenjci in ostalimi glede ustanovitve tako zvanih tehničnih okrožij, ki naj bi omogočala podrobno tehnično delo v krajih brez smučarske organizacije, eno takšno pa naj bi poslovalo tudi na sedežu bodoče zveze brez podzveze. Gorenjci so v tej novotariji videli ta-jinstveno zanko in so tako vztrajno ple-dirali za črtanje tega pomožnega organa v zvezi, da je nazadnje prišlo do glasovanja; dobili so precejšnjo večino (z Mariborčani vred) in tehnična okrožja so bila črtana iz osnutka.
Nova kopica nasprotstev se je pojavila pri določbah, ki urejajo pripadnost klubov posameznim podzvezam. Gorenjci so tukaj zahtevali Škofjo Loko zase. Ljubljančani pa so jim utemeljeno oporekali, dokler se niso zedinili za stilizacijo, po kateri se bodo obmejni klubi med podzvezami lahko odločili glede svojega včlanjenja sami. Izjemno stališče bo priznano Iliriji zaradi njenih zimsko-sportnih investicij na Gorenjskem, ki je v ostalem tudi sama izrazila željo za včlanjenje v GZSP.
Naslednje zelo sporno vprašanje je bila sestava novega upravnega odbora. Gorenjci so glede te predlagali poseben ključ, po katerem naj bi upravni odbor sestavljali v razmerju 4:3:3 delegati GZSP. MZSP in LZSP, kar je seveda zadelo na splošno odklonitev pri ostalih. Čeprav se je sprva ta problem zdel skorai nerešljiv, so se delegati po proučitvi dobrih in slabih strani te rešitve — slednjih je gotovo več in tudi ogromne stroške bi imela nova zveza — sporazumeli brez glasovanja za ureditev (po 2 delegata iz vsake podzveze bosta po novem osnutku v odboru), ki bo omogočila zadostno ingenernco podzvez za delovanje zveze, ne glede na to, da je v pravilih tudi določba, da lahko četrtina včlanjenih klubov vsak čas zahteva sklicanje izrednega občnega zbora.
Ozračje na sestanku se je medtem že močno pomirilo in vsi delegati so začeli
vsako izjavo temeljito preudarjati. Tako je prišlo, da so ostale vse določbe o podzve-zah neobravnavane. ker so Gorenjci izjavili, da jih pripravljalni odbor na Jesenicah ni utegnil proučiti in bo glede njih stavil spreminjalne predloge v teku 8 dni.
Zadnji problem — verifikacija igralcev — je prišel v razpravo že precej pozno. Gorenjci so glede nje predložili zahtevo, da mora biti vsak tekmovalec prijavljen in verificiran pri kiubu, v katerega območju stanuje. Tej zahtevi nasproti pa je akcijski odbor predložil predverifikacijo mladine do 18. leta s poznejšo možnostjo prestopa šele po 30 odnosno 15-mesečni karenčni dobi, razen tega pa odprti rok do 15. julija t. 1., do katerega se lahko vsi tekmovalci, ki so zdaj včlanjeni v klubih izven svojega stalnega bivališča, vrnejo v s*'c.j domači klub. Okrog tega vprašanja je nas'opila cela vrsta govornikov, ki so deloma zagovarjali znano krilatico, da naj bodo Gorenjci samo na Gorenjskem. Ljubljančani pa v Ljubljani in se mora za vsako ceno najti določba za takšno ureditev tega vprašanja, deloma pa odklanjali omejevanje osebne svobode tekmovalcev in naglašali. da kvalitetni šport zahteva prosto pot za sposobne tekmovalce. Predlogu akcijskega odbora so se nazadnje vsaj načeloma priključili tudi nekateri najbolj preudarni zastopniki gorenjskih klubov, tako da je slednjič g. Činkovic tudi glede te spremembe napovedal dokončno določitev GZSP v roku 8 dni.
Mnogo značilnega in nekaj tudi nevese-lega za razmere v našem smučarstvu smo slišali in videli ta dolgi večer v krogu številnih smučarskih delavcev-; toda na splošno lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je vsem le pri srcu še lepši procvit slovenskega smučarstva in so za dosego tega cilja vsi do zadnjega pripravljeni sodelovati z vsemi. Upajmo, da bo ta duh prodrl do slehernega, ki ima kaj odločati o bodoči ureditvi Slovenske zimskosporte
zveze :
Steeple-chase v Zagrebu
Zagreb, 28. aprila , Danes opoldne je Concordia na svojem igrišču po končani tekmi med hrvatskimi juniorji in juniorji SK Ljubljane. (O nie j pišemo na drugem mestu (op. ur.) izvedla zan'mivo lahkoatletsko prireditev —steeple-chase — na 3000 m. Teka se je udeležilo 15 atletov, rned njimi v glavnem Concordijaši s Kotnikom na čelu. razen teh pa tudi dva člana Primorja, Brirčan in Kien iz Ljubljane. Organizacija prireditve ni zadovoljila, predvsem na; zaradi tega- ker so tekači tekli eno kolo preveč.
Takoj po startu je prišel v vodstvo Kotnik, ki sta se mu priključila Flass in Bručan, v daljšem presledku pa so jim sledili ostali. Ljubljančan Kien se je približal vodilni skupini, kjer je bi'a slika še nespremenjena, šele no tretji rundi. Tako je ostalo do petega kola. ko se je slednjič odtrgal Kotnik in tek?l dalje sam pred Bručanom, Flasom in Ki en cm. Ta vrstni red se v splošnem ni menjal, toda Kotnik je imel na cilju 180 m naskoka pred drugoplasiranim Bručanom.
Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Kotnik (Concordia) 11:09.8. 2. B učan (Primorje) 11:28.6. 3. Flass (Hašk) 12:05, 4. Kien (Pr.) 12:12, 5. Cirvončič (Slavija, V.) 12:20. 6. Krajcar Fr. (C.) 12:22, 7. šindelar, 8. Krajcar V., 9. Jelčic (Tek-stilac) itd.
Predsednik kanadske vlade v Washington!!
Washington, 28. aprila. AA. (Havas) Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je prispel v Washington, kjer je danes Obiskal zunanjega ministra Hulla. V tukajšnjem kanadskem poslaništvu trdijo, da je obisk predsednika kanadske vlade zasebnega značaja.
Inserirà j te v »Jutru«
Odkritje spominske plošče Mihi čopu se je spremenilo v nacionalno manifestacijo
Jesenice. 28. aprila
Idilična vas Blejska Dobrava ^e imela danes svoi praznik. Odbor za postavitev spomenika pokojnemu iugoslovenskemu bcrcu, četniku in planincu Mihi Copu je na slovesen način odkril ploščo temu zaslužnemu možu na njegovi rojstni hiši na Blejski Dcbravi.
Popoldanski jeseniški vlak je pripeljal na Blejsko Dobravo množico naroda z Gorenjske in iz Ljubljane. Prireditve so se udeležili med drugim Sokoli z Jesenic. Blejske Dobrave in Bleda s prapori, jesen ška sokolska godba, vojni dobrovoljci. četniki, Prepcrcdovci. koroški borci, vojni invalidi. planinci, zastopniki Narodne strokovne zveze z Jesenic in Javornika. domači gasilci, Turistovsk: klub >-Skala« in oddelek vojakov I. planinskega pehotnega polka. Kmalu nato ie prikorakala na zbirališče dolga vrsta javorniških Sokolov in So-kclic s praporom in godbo društva »Stola« iz Žirovnice na čelu. Na postaji ie bil sestavljen dolg sprevod kakršnega še ni videla Blejska Dobrava. Na čelu ie igrala jeseniška sokolska godba živahne koračnice. Pred pokojnikovo rojstno hišo na zgornjem koncu vasi se le dolgi sprevod ustavil.
Pred lepo prenovljeno hišo ie bil postavljen govorniški oder. Praporščaki so se postavili vzdolž te lepe gorenjske hiše in napravili špalir. Na oder je stopil znani alpinist in dolgoletni osebni prijatelj pokojnega Copa dr. Miha Potočnik z Jesenic ter J epo orisal lik in življenje pokojnega Čepa. vojnega dobrovoljca. četniki in planinca. Strojevega Mihe z Dobrave. Ob koncu svojega govora ie odkril spominsko ploščo 7. napisom, ki ga ie sestavil pisatelj Ivan Albreht: »V tej hiši se je rodil dne
10. X. 1888. leta Miha Cop - -jugoslovenski nacionalni borec, vzoren delavec v službi domovine in zvest IjubUeli svojih domačih clanin kot nezmo^li ih utrdb na severnozapadnem robu ijulrie* o Jugosl;:-vije. V priznanje njegovega dela in ljubezni vzidali niegovi orijate'j: dne >.'» apr.-la 1940.«
Nato je spregovoril predsednik Zveze vojnih dobrovoijcev profesor Tosip J era s iz Ljubljane i i orisal zi.ačai ju delo velikega narodnega borca Mihe Čopa. ki ni maral za prazne besede, anipa ■ : ie sel v borbo mirnega srca in vedrega obraza, pripravljen na v^ak<; žrtev za j\ neslovensko nacijo. Njegov aw- or i« zaključi i enomi-nutni molk. nato pa je oddelek voiakov oddci! častno salvo, a godba ie zaigrala državno himno. Za Lesi jo koroški!: borcev ie spregovoril podpolkovnik Andrejka. za jeseni šk ; Sokole dr Obersnel. za Preporod prof. Kolar iz Ljubljane, za domačine župnik Cerne. ?.a gasilsko četo na Blejski Dobravi pa óoiski upravitelj Ivan Lahajnar.
Vsem govornikom se je v imenu Čopovo družine zahvalil pokojnikov brat Matev.. Čop. Na koncu je jeseniška sokolska godba zaigrala himno »Hej Slovani«, ki io ie pela vsa množica.
Odkritje spominske plošče Mihi Čopu na njegovi rojstni hiši se je spremenilo v lepo narodno manifestacijo, ki bo ostala vsem še dolgo v lepem spominu Pokazala je složnost našega naroda brez ozira na stan. vero in strankarsko oriDadnost Na Blejski Dobravi pri rojstni hiši velikega narodnega borca smo se spet vsi znašli in pozabili vse. kar nas loči. Duh Mihe Čopa je strnil vse borce v enotno falango, ki bo branila svojo svobodo, če bo to kdaj potrebno.
I
JANSKI DOGODKI ČEZ NEDELJO
Ljubljana. 28. aprila
Petindvajseta predstava
Ujješci
šentjakobsko gledališče se je s sobotno predstavo «l ježa« proslavilo na redek način. Da je neko delo na amaterskem odru in v eni sami sezoni doživelo svojo petindvajseto uprizoritev, jc prav gotovo nenavaden rekord in neizpodbiten dokaz velike požrtvovalnosti in kvalitetne višine amaterskih igralcev tega našega priljubljenega gledališča. Med dolgo vrsto komedij, operet. ljudskih iger in dram skozi dvajset let plodnega gledališkega udejstvovanja Šent-jakobčanov jc doslej imel rekord »Dobri vojak švejk«. ki je doživel v dveh sezonah iiv-a;ia enaindvajset uprizoritev, torej dosti manj kakor v eni sami sezoni Nušičev »fjež«.
Kakor pri vseh dozdajšnih jc bila tudi pri «ob >tni jubilejni predstavi »Ujcža« dvorana nabito polna gledalcev, ki so hvaležno in s smehom iz srca sledili Nušičevim vedrim. satiričnim duhovitim prizorom. Režiser Petrovič si pač ni mogel izbrati iz obilne zakladnice Nušičevih odrskih del bolj p< rečene, aktualne in bolj ujedljive satire kakor baš »Ujcža«, ki sc na neusmiljen, nepotvorjen način duhovito roga samovoljno tolmačcni ženski enakopravnosti. Prav nič se ni čuditi, da doživlja »Ujež« pri ta'-;:; spretni režiji in pri odlično na.študirani interpretacijah dobrih igralcev in igra1 k šentjakobskega odra tolikšen uspeh. Od'ién:) ».:iio se zabavali ob dovršenih kreacijah Lavričevcga komičnega profesorja I.aziča in njegove žene ge. Metke Bučarjeve v imenitno podani vlogi predsednice »l ježa«, rinevnik glavne kontrole Plevelj s svojo vernostjo in prepričevalnostjo zmerom znova navdušuje gledalce. V njegovi zak n k- nesreči mu imenitno druguje Moser. Načičkano, afektirano, samopa.šno Reo-grajčanko jc ga Sar. ci nova spet podala na p::: rečen način. Prav nič n! zaostajala za njo Cirgurev ičeva Namesto Šubičcve se ie zelo dobro znašla v svoji vlogi Prahova. 'I udi vse manjše vloge so v polni meri za.!< voljive Ril je res lep večer
Mnogo zasluženega cvetja je bila pač samo majhna oddolžite*' občinstva vrli in požrtvovalni gledališki družini.
Ev. F&azfan jc dobil neva svcsiova
Popoldne je bila na šentjakobskem trgu zbrana vsa fai a. Pred južnim vhodom v cerkev je stal okrašen voz z novima zvonovoma za Florjansko cerkev. Po petih litanijah se je pojavil med cerkvenimi vrati župnik g. Janko Barle v spremstvu z drugo duhovščino. Pred vozom z zvonovoma so se postavile belo oblečene deklice in dekleta v narodmh nošah, fantje s prapori in banderi pa so odstopili voz. Po slavnostni himni, ki jo je zapel cerkveni zbor. je spregovoril svojim župljanom g. Janko Baile in povedal, kako je prišlo do tega. da dobi cerkvica sv. Florjana nova zvonova, šestindvajset let je od tedaj, ko je divjala svetovna vihra in so jim pobrali zvonove, prav vse. Zdaj spet divja morilska vojna, šentjakobska fara pa je dobila zvonova, ki naj oznanjata mir in srečo župljanom.
Po blagoslovitvenih obredih so pred voz vpiegli iskre Pengovove konje, ki jih je vodil fai an. oblečen v norodno nošo, in sprevod je krenil pred florjansko cerkev, kjer je bilo že vse pripravljano za dvig zvonov v stolp, kar je bilo opravljeno nenavadno hitro in z lahkoto, saj so oba zvonova na škripcih potegnili v zvonik otroci. Manjši izmed obeh zvonov je posvečen Mariji in tehta 240 kg, večji, ki je tudi fi-
SPORTNI JOPIČI,
POLETNE
HLAČE.
NEPREMOČLJIV1 PLAŠČI
TRENCH ZA DAME IN GOSPODE
Velika izbira Nizke cene MAGAZZINI DEL »CORSO« Trieste Corso V. Em. III. Nr. 1 — Galleria Portici Mercanti Nr. 3
SREBRO, OKAGE KAMNE In vsakovrstno
ZLATO
kupuje oo najvišjih cenan •JOS. EBERLE.
Ljubljana, Tyrseva c. oalača hotela .Slon«
guralno in ornamentalno obilneje okrašen, pa ie 400 kg težak in nosi posvetilo: »Naročil Janko Barle v zahvalo za 401etnico mašništva in 301etnico župnikovanja pri Sv. Jakobu v Ljubljani.« V nekaj minutah sta bila oba zvonova v zvoniku. Ljudje, ki jih je bilo zbrano nekaj tisoč, so za dobro uro zastavili ves promet, po Florjan-ski ulici in Karlovški cesti, ter vztrajali vse dotlej, dokler se niso oglasili ubrani glasovih novih zvonov, ki na,j odslej po besedah župnika g. Barleta oznanjajo mir in srečo vsem župljanom.
Dopoldne se je pri g. župniku zglasila deputaeija šentpetrske in šentjakobske podružnice CMD. Jubilanta je z lepim nagovorom ogovorila Manca Komanova ter poudarila delo in zasluge župnika Barleta kot vzornega narodnega duhovnika. Gospa Nilka Potočnikova, predsednica šentpetrske podružnice in gospa štruk-Ijeva, predsednica šentjakobske podružnice. sta jubilantu čestitali in izročili vsaka krasen šopek z narodnima trobojka-ma. župnik g. Barle se je za vso pozornost ganjen zahvalil, češ da je vse njegovo delo bilo vselej usmerjeno v dobro naroda in posebej še župljanov.
r i hi m ifPVRU milil nmtmmnnumRitnHnHiiimt! »m nniminmiiitnnnminiii ni i it> n iRim m ; h « t ^-^nrmTnin; rr
Jurjevanje na Gradu
bo na praznik v četrtek 2. maja. — Cirilmetodui j? in vsi zavedni Ljubljančani, pridite!
Gojenci zagreške umetnostne akademije v Ljubljani
Danes dopoldne so se pripeljali v Ljubljano gojenci zagrebške umetnostne akademije. Na postaji so jih sprejeli ljubljanski slikarji, ki so jim želeli dobrodošlico in toplo pozdravili njihovega vodjo profesorja akademije znanega zagrebškega slikarja Krsto Hegedušiča. Pripeljalo se je okoli 50 gojencev. Ljubljanski slikarji, med katerimi pa ni bilo opaziti nobenega izmed mlajših, so jih spremili k ogledu Narodne galerije in jubilejne razstave v Jakopičevem paviljonu. Popoldne so si ogledali mesto in se seznanili z ostalimi njegovimi znamenitostmi. Pri vseh ogledih so jim šli na roko ljubljanski likovni umetniki, tako da je bil obisk Zagrebčanov lepa manifestacija za zbližanje med Zagrebom in Ljubljano.
Gostje, ki ostanejo čez noč v Ljubljani, se odpeljejo nazaj v Zagreb v ponedeljek popoldne.
Mladinsko popoldne na Taboru
V	Sokolskem domu na Taboru je bilo danes tradicionalno mladinsko popoldne s čajanko, na katero se je mladi sokolski naraščaj pripravil z vso skrbnostjo. Zaradi odsotnosti načelnika Gorjanca je prevzel vodstvo obeh oddelkov dečkov br. Janez Grünfeld, deklice pa sta vodili sestri Bevčeva in Sketova. ki sta si dali mnogo truda, da bi bil uspeh nastopa čim boljši. Na programu so bili telovadni nastopi, petje, plesne točke in deklamacije. Po nastopu so sestre iz krožka pogostile male naraščajnike in naraščajnice s čajem in pecivom.
Smrt starega Ljubljančana
V	visoki starosti 89 let je umrl v Ljubljani g. Avšič Jakob, upokojeni pisarniški ravnatelj banke »Slavije«. Pogreb spoštovanega pokojnika bo v torek popoldne. Ura pogreba bo še javljena. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
ÜBBOBHiBHMHBMMMHB
Gledališče mladih, Danes 29. t. m. bo
ob 20. gle<iališče mladih ponovilo v frančiškanski dvorani Cankarjevo *Lepo Vido«. Igro je zrežiral in jo scensko opremil Sintič Zvonimir. Jože Borko je z govorilnim zborom pokazal nov način in tehniko prednašanja v recitaciji. Igra je tudi po igralski strani imela velik uspeh, saj pri predstavi sodelujejo najboljše moči gledališča kakor Kačičeva, Svetetova. Batttelino, Blanč, Borko, Raztresen, Sta-rič, Stiglic in Zemljan. Vstopnice si nabavite že kar v prodaji v naprej, ki bo v ponedeljek pri dnevni blagajni v frančiškanski pasaži od 10 do pol 13. in od 15. do 18. ure.
o gledališču kot zrcalu
človeštva
V prostorih »Soče« ie v soboto zvečer predaval o gledališču kot zrcalu človeštv. in življenja režiser narodnega gledališča prof. Osip Sest Obisk je bil lep. sai se Sočani« radi zbirajo na svojih sobotnih
večerih, in predavatelj ie povedal marsikaj zanimivega o gledališču, igralcih in gledalcih. O večni želji človeka i<o igri v kateri vidi usode cruuh ljudi a na de v njih vendarle toiiko sebe. S'-«»i:h lastnih strasti, svojega Issi nega . reoenenja. . S predavanjem oo bili p«'--ušalei Drav zadovoljni.
Nezaposljeni profesorski kandidati se borijo za namestitev
Ljubljana. 28. aprila
Dopoldne sc je vršil na prvi državn' realni gimnaziji redni obJni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov ki je poročalo o svojem delu od izrednega občnega zbora v avgustu 'ani. ko je društvo moralo zaradi večjega števila namestitev rekonstruirati svoj odbor
Po uvodnih formalnostih je pozdravi! občni zbor zastopnik ljubljanske sekcije jugoslovenskega profesorskega društva prof. Alfonz Gspan in poudarjal, da Profesorsko društvo budno spremlja delovanje profesorskih kandidatov in se ob vseh prilikah zavzema tudi za interese brezposelnih kandidatov. Misli, da bo gotovo prišlo večje število le-tch do kruha, ko bo Profesorsko društvo deseglo znižanje služ benih let na trideset, želel je društvu kandidatov čim več uspeha pri njegovi borbi.
Iz poročil, ki so sledila, je videti, da je društvo v vsej tej poslovni dobi bilo v nekakšnem čakanju zaradi obljub o namestitvah, pa tudi zaradi zapletenih prilik v zadnjih mesecih. Kljub temu. da je lani 85 kandidatov in kandidatk prišlo v državno službo, kar je pač razveseljiv pojav, jih še vedno okoli 140 zaman čaka na namestitev. Tu pa niso všteti tisti ki še niso vložili prošenj.
Mnogo je pomagal članstvu društva po-navljabii tečaj za popravne izpite, ki je nepričakovano dobro uspel. Tako je 17 članov in članic vsaj v počitnicah imelo nekaj potrebnega zaslužka. Tudi posredovanje instrukcij je koristna ustanova, ki lajša članstvu težak poiožaj.
Posebno pa je članstvu pomagal društveni podporni sklad, ki je dosege) nominalno že 11.000 dinarjev. Sklad je nastal in se še dalje razvija iz podpor številnih ustanov in posameznikov, ki so spoznali težak položaj nezaposljenih profesorskih kandidatov in jim s svojimi pod porami zelo pomagajo. Društvo iz sklada ne podeljuje podpor, pač pa brezobrestna
posojila, ki jih morejo člani I majhnih rie sečnih obr»»kih po
j Ker j« .-k-«Mi : • ^ ino soraz: ,
ii ušt
vračati v namestitvi.
rn-» p«-» i ; ;->:os per-
!
O IT
nvn.s p. ošn o za pri-
razres-i s'c er: Va ri ja Janez tajnica Ba<ar, pa Loj-
poslov-upravo
I o?m prcma.ihr-novne obrnilo n. .«pevke.
; Ko je bila odboru izglasovana j niča, je bil izvoljen tov odber. : ponovno marljiva predsednica čemigoj - Miilller podpredsednik j Kramar, tajnica I. Vida .Janežič, j II. Ro7.ka Stefan, blagajnik Kari ! odbornica Mil^a Pav&ič, revizorja i ze Geržinič in Ante Novak. I Sprejet je bil končno še nov : nik za podporni sklad, ki ureja ■ Največ pa je občni zbor razpravljal o j primeru najnovejših namestitev. Kakor j namreč vse kaže. je bilo te dni nastavljeno okrog dvajset novih suplentov in su-I plentk v veliko presenečenje društva pa ' se je prvič zgodilo, da je bil grobo kršen ! doslej upoštevani in pravični vrstni red. ; člani, ki že čakajo več let (do pet let), i so bili na račun mlajših preskočeni, in to j v prav vseh strokah. Občni zbor je pove-; ril odbor, da takoj, ko bo zadeva bolj i razjasnjena, intervenira na pristojnih me-! stih. Sploh je društvo sklenilo, da ho sto-] pilo iz dozdajšnjega zatišja, predstavilo v j tekoči poslovni dobi svej težavni položaj i in razmere v našem srednjem šolstvu šir-; ši javnosti in da bo pri prosvetnih obla-Ì stvih z nekoliko večjim poudarkom za-j stopalo prave interese svojega članstva.
! Mladim profesorskim kandidatom in j kandidatkam, zlasti tistim, ki že dolga leta I čakajo na namestitev a so bili pri zadnjih ! nastavitvah iz povsem nerazumljivih razlogov preskočeni, se poznajo prve poteze zadržane zagrenelosti Ob dejstvu pomanjkanja srednješolskih učnih moči bo pač prav, da se javnost malo pozanima za usodo teh že leta neizrabljanih in čakajočih ljudi, ki bi mogi' doprinesti svoj delež pri izboljšanju razmer v naši srednji šoli.
ska roka. Vsi znaki namreč govore za to, da je bil ogenj podtaknjen, kajti vse gospodarsko poslopje je bilo na mah v plamenih,
gasilci so pa ugotovili, da so bile električne napeljave v redu, zaradi česar je povsem izključeno, da bi ogenj nastal morda zaradi kratkega stika. Tudi kak drug vzrok ni verjeten. Oblastva so uvedla preiskavo. NTi iz-k iučeno, da jc spet na delu kak piroman, kak >r jc pred leti skoraj sleherno nedeljo g'-ivlo, dokler niso prijeli nekega nekoliko omejenega požiga Ica. ki jc zažigal iz gole naslade. Mogoče jc nazadnje, da gre za čin maščevanja
Poklicni gasilci so ostali na kraju požara do 4. zjutraj, nato so se pa vrnili %-Mestni doni Danes jc prišlo na Rarjc mnogo ljudi, zlasti Ljubljančanov, ki so si ogledali pozorišče nesreče.
Razstava Jakopičevih slik in Bernekerjevih kipov v Ce* ju
Celje, 28. aprila Danes ob 11. dopoldne sc je zbralo v mali dvorani Celjskega doma mnogo prijateljev in ljubiteljev umetnosti k otvoritvi Celjskega kulturnega tedna ter razstavi slik mojstra Riharda Jakopiča in kipov Franceta Rernckerja. Razstavo jc otvoril umetnostni zgodovinar prof. Franc Šijanec. V tehtnem govoru jc prikazal lik Riharda Jakopiča ter njegovo delo in snovanje. Razstava jc prirejena v počastitev lanskoletne 75-letnice mojstra, ki sc pa zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti otvoritve
Na razstavi jc okrog 70 slik s 4 Berne-kerjevimi kipi in Gasparijevo risbo Jakopiča Vsa razstavljena dela so last Celjanov. Izredno zanimiva in dragocena razstava bo odprta do sobote 4. maja. V ponedeljek 29 aprila ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma v okviru Celjskega kulturnega tedna Jakopičev večer, na katerem bo umetnostni zgodovinar dr. France Me-sesnel iz Ljubljane s pomočjo skioptičnih slik tolmačil Jakopičevo umetniško rast in delo.
Posestniki novih hiš nimajo posebnih pritožb
Ljubljana. 28. aprila V beli dvorani »Uniona.r so danes zborovali člani Društva posestnikov novih hiš. Zborovanje, ki je bilo skromno obiskano je vodil predsednik društva Janko Kos. ki je podal tudi glavno poročilo
Med najvažnejšimi dogodki za to društvo sta bila prav gotovo uredba, ki za-branjuje zvišanje najemnin in plačilni moratorij za vpoklican ce v vojaške službo. Glede slednjega je predsednik naglasil. da
premožnejši nič manj kakor nepremožni. Predsednik je omenil tuči organiziranje stanovanjskih najemnikov, ki se je začelo lani. Od tega društva je Društvo lastnikov novih hiš dobilo dopis obenem z dopisom, ki je bil poslan tudi upravi policije. V dopisu najemniki opozarjajo na to, da nekateri lastniki kljub uredbi vendarle po nekakšnih protipostavnih ovinkih višajo cene stanovanjem. Na ta dopLs je društvo strogo odgovorilo, da ne bo ukrenilo niče-
je praksa pokazala, da se moratorija po- j sar na splošne obdolžitve. Prizadeto dru-služujejo predvsem nesolidni najemniki, da 5tvo naj v interesu zadeve rajši javi
pa se ga sami iz lastne volje ne poslužujejo tisti, ki ima,jo tudi sicer radi red v svojih obveznostih. Kar se tega tiče. v splošnem na društvo niso prihajale posebne pritožbe s strani lastnikov. Nadalje je predsednik poročal, da novelirani zakon o neposrednih davkih lastnike novih hiš ne prizadeva, ker tega davka ne plačujejo. Marsikatere pomisleke pa je lastnikom zbudila zdajšnim časom ustrezajoča zahteva po gradnji zaklonišč. Predsednik je podrobno poročal o sestankih in sejah, ki se jih je društvo udeleževalo pri ljubljanski mestni občini in na banovini. Ta je končno določila, da so predvsem obvezani graditi zaklonišča lastniki hiš v strnjenem sistemu, ne pa tudi tisti, ki imajo hišice v vrtnem sistemu. Ta zaklonišča so mišljena ne toliko proti plinskim napadom, kolikor za zavarovanje proti Izstrelkom. Nemilo je nadalje presenetila lastnike hiš banska konferenca za zimsko pomoč, ker je bil tam stavljen predlog, naj bi lastniki plačali zanjo pavšalno po 1.000 din, tako da bi bila v kratkem roku zbrana eden do dva milijona dinarjev. Takšnemu predlogu pa so se soglasno uprli vsi prizadeti,
konkretne primere. Odziva na ta dopis društvo doslej ni dobilo. Svoje poročilo je predsednik zaključil še z ugotovitvijo, da so mestne davščine ostale iste, kakršne so bile prej.
Nato je predsednik podal še tajniško poročilo v imenu odsotnega tajnika Blaža Korošca. V preteklem letu je k društvu pristopilo 27 novih članov. Pisarna društva je imela ves čas obilo dela. O zadovoljivem stanju blagajne je poročal blagajnik Franc žirovnik, nato pa so bila vsa poročila brez debate na predlog revizorja Jurija Potočnika soglasno sprejeta.
Sledile so volitve. Izvoljeni so bili: Franc žirovnik, Anton Grobelšek. Blaž Korošec, Hinko Lobe in Janko Kos, za njih namestnike Jurij Potočnik. Matija Weber in Anton Zupančič, za revizorje pa Ivan Mavec. Franc Vrbec in Franc Pegan. Predsednik častnega razsodišča bo Ignac Voje. Zve-zini funkcionarji bodo isti kakor funkcionarji društva.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo ostala članarina nespremenjena. Zato pa se društvo odreka svoji zamisli po lastnem glasilu.
Nevaren ogenj na Barju
V noči na danes je iz neznanega vzroka zgorelo na Barju Mokarjevo gospodarsko poslopje
Ljubljana. 28. aprila
Ljubljančanom zeflo znana gostilna pri Mokarju na Rarju bi danes ponoči kmalu postala žrtev hudega požara. Le nagli intervenciji ljubljanskih in domačih gasilcev se je zahvaliti da so rešili lepo in ponosno domačijo, medtem ko je obsežno, skoraj 30 m dolgo gospodarsko poslopje postalo žrtev plamenov.
Ponoči ob 0.35. jc grajski čuvaj obvestil poklicne gasilce, da na Barju nekje v bližini šole gori. Videti je bilo precej velik in mogočen sij, ki jc daleč naokrog razsvetljeval južni del Ljubljane. Deset minut pozneje sta z Gradu tudi zadonela dva topovska strela, ki sta gromko odjeknila v noč in zbudila številne meščane, hkrati pa opozorila tudi prostovoljne gasilce na pretečo nevarnost. Poklicni gasilci pod vodstvom načelnika g. Ogrina so že nekaj minut po avizu odbrzeli z večjim avtomobilom in 11 možmi na kraj požara. Ko so prišli do Mokarjeve domačije, je bilo že vse gospodarsko poslopje, ki jc bilo tesno priključeno na gostilniške prostore, v plamenih. Gasilci so napeljali tri cevi, eno iz hi-dranta, dve pa iz najbližjega potoka, in se nemudoma lotili reševalne akcije. Najprej so rešili živino, a kmalu nato so mogočni curki vode brizgali na goreče gospodarsko poslopje. Bil je skrajni čas. kajti plameni so lizali že tudi samo domačijo, a hkrati je bil v nevarnosti še drugi trakt gospodarskega poslopja, ki je le nekaj metrov oddaljen od prvega. Na pomoč so medtem prihiteli ljubljanski prostovoljni gasilci in gasilske čete z Rudnika in Laver-ce. Združenim gasilcem se je po napornem delu posrečilo ogenj zajeziti in preprečiti še večjo nesrečo.
Kljub nagli intervenciji gasilcev je pa škoda le precejšnja, zakaj gospodarsko poslopje je skoro popolnoma pogorelo, a mimo tega več kmetijskih strojev, med nji-
mi slamoreznica in dve kosilnici, dalje več vozov, pet voz sena, skladišče za umetna gnojila, dva skoraj nova zapravljivčka in dolga vrsta raznega orodja Posestnik Jakob Vidmar, ki je lastnik te lepe domačije, ima najmanj 150.000 din škode, a zavarovan jc lc za kakih 50.000 din
Kako je ogenj nastal, šc ni pojasnjeno toda zdi sc, da je bila na delu spet zločin-
Z operacijskim **ežem
je zabodel očeta
V	Monsu je živel -dietni zdravnik doktor Charles Ferier s svojim 72ietnim očetom. Oče pa se je hotel znova poročiti, zato je nastal med obema večkrat prepir. Te dni sta se spet prepira a in sin je skušal očeta energično prepričati, da je za poroko prestar. Tedaj je oče dvignil stol in navalil na sma. Ta se jc postavil z operacijskim nožem v bran in je po kratkem ruvanju očeta zabodel do smrti.
Odtisi z cb so ga izdali
V	Parvicku v Zedi jon-h državah so naknadno prijel! nekt :a vlomilca in mu dokazali vlom samo zavoijo 'oga. ker ie možakar na kraju do v ijr ugriznil v jabolko in ga je tam pustil V jabolko so se bili lepo odtisnili njegov: zobje in po tem odtisu so ga spoznali.
Izsiljevalci trredsetfmk strokovne organizacije
V	Amerik: zbuja veliko pozornost aretacija predsednika strokovnr organizacije hišnega osebja uradov in hotelov. Geor-gca Scalisea Obtožili so ga da je 31 new-yorskim tvrdkam izsilil 10;; IKK) dolarjev. Scalise je zahteval od njih po 1000 do 5000 dolarjev z grožnjo, da jim bo drugače na-hujskal osebje k stavki Obenem z njim so aretirali še dva člana «trokovne !roa-nizacijc, vendat so Scalisea do razprave izpustili proti kavciji 40 00(j dolarjev.
Objave
Opozarjamo na današnjo produkcijo šole Glasbene Matice, k. bo ob četrt na 19 uri v veliki Filharmonični dvorani To bo prva letošnja produkcija, ki bo pokazala obračun dela v šoli Glasbene Matice v tekočem šolskem letu Vabimo starše in prijatelje Glasbene Matice, da posetijo prvo letošnjo produkcijo v velikem številu Nastopili bodo gojenci solističnega petja, klavirja in violine, dalje mladinski zbor in mladinski orkester. Začetek točno ob četrt na 19. Spored v knjigarni Glasbene Matice.
Naše <?!e?M!šČ6
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek, 30. aprila: zaprto Src Ja, 1. maja: Hamlet. Red B. Gostovanje Zvonimira Rogoza.
OPEKA
Začetek ob 20. uri Torek, 30 aprila: zaprto Sreda. 1. maja: Balet Hrestač, Jolanta. Red sreda.
Postani in ostani član Vodnikove družb
e!
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. južni sad, 7. obrazilo, 8. egiptovsko božanstvo, 9. del kroga, tudi orožje starih narodov, 12. kje v srbohrvaščini, 14. reka v Sibiriji, 15. noč v češčini, 17. središče vrtenja, 18. del noge, 19. oblika osebnega zaimka, 20. pijača starih Slovanov, 21. velika posoda, 23. leto v francoščini,24. orodje, tudi orožje, 26. oblika
glagola grem 27. kakor 23.. 29. kratica za gospodarsko ustanovo. 30. nizozemska pokrajina.
Navpično: 1. grški polotok. 2. lepota, vaba. 3. če. 4. ploskovna mera. 5. gol. 6. dežela v Afriki, 10. čistilno orodje, 11. predlog, 13. moško krstno ime. 15. nikal-nica (dialektično), 16. kratica za narodno-obrambno organizacijo, 22. kakor 4., 25. izraz obžalovanja, 26. oblika glagola iti. 28. predlo^ 29. kakor 29. vodoravno.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno ko;vl, napor, otep, podoba, Lot, rog. Rem I'k. talec, to, nada, il, ro-kovn ač, no. Ahii, as, Jičin, ki. zid, gaz maj, Elinor. Riga, Namur, tarok.
Navpično: Kolin. Otcl-ar, zet, ep, noge, da, por, cbel, tarnen, polovičar. Ra, takoj, cij::n, Don, Lah. či^.-fc kazen, lijak, Igor. iz, diri ni»^, nu, Ra.
Troje knjižnih nagrad
si po naklonjenosti žreba dele Pavel Glaser, Ljubljana, Poljanska cesta 15 III. nadstr., Slava Kramerjeva. Teharje pri Celju, in Jurček Dekleva, Cave Auremiane, pošta Divača, Italija.
Urejuje Davorin ftavljen. « Izdaja m konzorcij »Juttas »Stanko Girant, « ga Narodno tiskarno d, fiL fcfit f&tälBärä Eeaa itacaa. —- & inger&ni j« edgovscea Atojg Novak, — Ssj s Ljuhljad,