poštnina plačana f *t**^f: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob Kolodvoru 10i. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Razgibanost evropske diplomacije: Pričctck pogajanj med Francijo in Italijo P. ajanja bodo trajala približno deset dni in naj ie pred Hitlerjevim obiskom v Rimu dovedejo do sklenitve francosko-italijanskega sporazum a Rim, 20. aprila, r. Kakor potrjuje uradno italijansko poročilo, je francoski oprav-nik poslov Blondt-1 imel včeraj dopoldne da!js. razgovor z grofom Cianom K temu se doznava s poučene francoske strani: V soboto dopoldne je opravnik poslov Bl«"»ndel prišel v italijansko zunanje ministrstvo, da se informira, ali bi oila italijanska vlada pripravljena pričeti s Francijo slične diplomatske razgovore kakršni so do vedli do sporazuma med Italijo in Veliko Britanijo Grof Ciano je izjavil, da hoče vprašati ministrskega predsednika Mussolinija za odločitev ter je Drosil francoskega opravnika poslov, naj ga zopet poseti v torek Včeraj je Biondelu sporočil, da je italijanska vlada pripravljena pričeti take razgovore Francoski opravnik poslov se je nato obrnil na svojo vlado za navodila, ki jih je treba pričakovati za sredo zvečer. M en jo da bo prvi diplomatski razeovor med Italijo in Francijo te jutri. Opravnik poslov Blondel Je bil od svoje vlade pooblaščen da vodi ta pogajanja, ki saj bt čimorej dovedla do splošne politične pogodbe Ti razgovori bodo dobili svoj izraz v Izmenjavi not med obema vladama Od francoske strani izrecno opozarjajo na to da ta podajan la nikakor niso naperi prt a proti osi Rim—Berlin. Zadovoljstvo v Londonu Loadaa. 20. aprila, b. Da Je tako mtro prišlo do zaCetnin raz^o.orov med italijansko in francosko vlado, je v Londonu povzročilo optimistično razpoloženje. Za uspeh poskusa francosko-italijanskega zbližan )a smatrajo v odgovornih londonskih krogih kot posebno važno: 1. Dejstvo, da je bil an^leSko-italijanski dogovor sklenjen po etapni proučitvi vseh vprašanj v Londonu in v Par:7 n po medsebojni izmenjavi misli med t. aneosteo in angleško vlado. 2. Ane lesko-italijanski dogovor direktno ali indirektno že rešuje nekatere probleme ki se tičejo francosko-italijanskih odnosaJev. Ang!fJka vlada bi Želela da bi se načelno zanje med Parizom in Rimom doseglo se pred 3. majem, to je pred dnevom Hitlerjevega obiska v Rimu. ker obstoj o utemeljen** bojazni, da bi mogel nemški obisk v Rimu povzroč'ti precejšnje komplikacije, ako že ne bi ogrožal francosk^-i!3li7*»nske-fri zbližan ja. Nobenih nepremostljivih ovir Pariz. 20 aprila h. Francki-:: z zadovoljstvom sprejeli na znanje stik med ital'ja nekimi in francoskimi diplomati, ki je vzt »tavlien z razgovorom francoskega opravnika poslov Blondela z italijanskim r - - n rr-nstmm grofom Cianom -Pari- Soir^ meni da ie treba že sedaj biti - -* • * ^ ramo^ožen glede moretrtnih ressdtatae Prcrlem itali-iansko-franroskih o*n treh: motriti z naslednjih treh vidikov: 1 imenovanje francoskega poslanika v Rimu: 1 ired lev med Francijo in Italijo še nen - isanj zlasti problem ltali- jpns b Tž?r'^nov v Tunisu, vpostavitev f* vr-h »osednih odnosa jev med Tunisom ir. t. bito in drug h obmejnih vprašanj v ^•<;r» kolonijah: S. odstop Francije k angleško-italijanski pogodbi. Prav tako ontim'st;^en je »Intransige-»T»t* ki piSe da noben problem med Ita-lHm in Francijo ne pomeni nepremostljive ovire. Imenovanje novega francoskega poslanika Rim. 20 aprila br »Tribuna* poroča da bodo prelfnafDSnta ooea^ania med Francijo :n ftaliio. ki «o se pričela med Blonde-lom En Cianom trajala kakih 10 dni Po n enem mneniu bo novi francoski po^la-n;k v Rimu imenovan se pred Dohodom mDeiJi v Italijo Po vesteh iz Pariza pa bo nastooi! svoje mesto sele potem ko bo Draatve narodov formalno pristalo na to. da posamezne države članice DN priznajo italran-k5 kolonialni imperij Seja francoske vlade Pariz. 20 aprila br Danes dopoldne se je sestal v Eli rej s ki palači ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebnrna Na tej seji bodo razpravljali o nekaterih ukrepih ki jih namerava izdati vlada na podTaei pooblastil ki jih je dobila od narodnega predstavništva Finančni minister bo nredlo*fl uredbo o povišanju predajmo državni blaeajni pri Narodni banki M:m*ter za deTo bo predložil nov zakon o stavkah V bodoče se bodo smele izvajati stavke samo v podjetjih kjer se ho za to izrekla pri tamem glasovanju pod kontrole oblasti večma delavcev In nameščencev Glavni del se'e pa bo posvečen proučevanju mednarodnega položaja, zunanji .rtnister bo podal pregledno poročilo Posebno pozornost bo ministrski svet posvetil angleško-italiian.-kemu sporazumu in stališču, ki naj ga zavzame vlada Govorili bodo tudi o vseh vprašanjih ki bodo predme^ razprav na sestanku fran coskih in angleških državnikov v Londonu- Sestanek v Londonu London, 20 aprila br Zunanji minister !ord Halifax in francoski poslanik v Londonu Corbin sta ?e pričel p c ori prava m i za obisk francoskega ministrskega pred- i sednika Daladiera in zunanjega ministra I Bonneta v Londonu Sestanek v Londonu bo 28 aprila in bo trajal dva dni Po -plošnem mnenju bodo glavne točke angleško-francoskih posvetovanj v Londonu te-le: 1 Način zbližanja Francije in Anglije z Italijo in cilji tega ✓ bližania; 2 politika Francije in Anglije v srednji Evropi in napram Nemčiji; 3 izboljšanje dosedanje medsebojne francosko- aneleške pomoči za primer, ako bi ena teh velesil bila zapletena v vojni konflikt. V krogih angleške vlade zatrjujejo, da je glavni namen tega sestanka določiti skupne francosko-angleške smernice za novi položaj v Evropi in pospešenje sedanje angleško-francoske diplomatske aktivnosti, dokler ne pride do popolnega pomirjen ja To velja zlasti za primer, ako angleško-francoska posvetovanja v Londonu ne bi dovedla do konkretnih rezultatov. Pozna zima — prazne kašče V južnih krajih drŽave je zavladala nova zima — Ponekod je toliko snega, da je onemogočen promet Split. 20 aprila r Na Primorju vlada burja in neprestano dežuje tako da so izletniki, ki so za praznike pr* hiteli na odmor na Jadran oropam vsakeaa užitka V Zagorju že tri dni sneži Vzdolž hške proge divja huda snežna burja ki je na mnogih kranh >elezniškc progo tako zatrpala s snegom da vzdržujejo promet le ?. največjimi težavami Progo morajo neprestano čistiti kljub temu pa imajo vlaki večume zamude Novi Pazar. 20 aprila r V Sandžaku je po toplih pomladanskih dnevih zavladala zopet prava zima Ze tri dni neprestano sneži in je zapadle ponekod do pol metra sneea Na planinah ea je nametalo tudi že do en meter visoko Na cesti Novi Pazar— Sienica in Novi Pazar—Rožaje je promet zaradi hudih snežnih žametov onemogočen Kmetje so v velikih skrbeh, ker utegneta pozna zima in mraz uničiti vse posevke. Valjevo. 20 aprila r Po desetdnevni deževni dobi je včeraj začelo snežiti Vso okolico je pokrila zopet debela snežna odeja V mestu samem se sneg sproti taja. v neposredni okolici pa je obležal in ga je zapadlo že do četrt metra Tndi v Nemčiji Monakovo, 20. aprila, br. Po krasnih pomladanskih dnevih je zavladala po vsej Bavarski za to dobo izredna zima. Zadnji teden je bilo nenavadno hladno, včeraj pa je pričelo po vsej Bavarski snežiti. V Mona-kovem so morali davi poslati na ulice snežne pluge in mobilizirati celo armado brezposelnih, da so očistili hodnike in ulice. Temperatura se giblje več stopenj pod ničlo. Boje se, da bodo zimske setve zelo trpele. Kaznjenci v Nemčiji ne smejo lenariti V okviru gospodarske štiriletke morajo kaznjenci opravljati najtežja dela Berlin. 20 anriJa b. Po podatkih državnega tajnika v ministrstvu pravde je od 115 000 kaznjencev kolikor jih je trenutno v Nemčiji že okoli 85 000 zaposlenih pri raznih delih v okviru nemške gospodarska štjr-"ie*ke Tako pomagajo nekateri pri izsuševanju močvirij, drugi pri gTadnjah. tretji pri melkrac^kih delih itd. Po nov j odredb^ bodo pritegnjeni k takemu delu tudi oni kaznjenci, ki so v preiskovalnem zaporu in doelej nfso bili do!žni pomagat? pri delu gospodarske cb-nove. Po statističnih podatkih je takih kaznjencev okoli 25.000 Skupno bo tedaj v nekaj tednih zaposlenih pri raznih delih v okviru nmške gospodarske Stiriletke c koli 110.000 kaznjencev Go~*ttHlarske težave Japonske Kitajska vojna utegne Japonce gospodarsko popolnoma uničiti Ne* Vork 20 aprila d Vojaški »*otrudnik *Vew Vork Tirn^s-. Ra!dwin ie objavil mne nia amer;sk:h voskih in pomorskih opazovalcev na Kita^-Jcem. ki se vsi strinjajo v tem »da so kitajsk; bajoneti mnoso bolj ;i?:nkovifi kakor iaoooska visoka tehnika« Kitaiski uspehi =o prepričali Amerirane. ia ie Amerika precenjevala ianonsko vojaško silo Po nodatk'h. ki so jih zbrali v \Wh'ng tonu <=o japonske rezerve surovin *»koro ie nora N jene ter je jaoonska vo'-ma mdu-triia povsem odvisna od dobave inozemskih su rovin. Zaradi gospoda n»ki h težkoč je iapon-*ka vlada zelo v skrbeh kako hi dobila od Zedinjenih držav ali pa drugod potrebna ienarna sredstva .fanomska porablja že sedaj na mesec po 90 do 3-r> milijonov tolarjev za nakup inozemskih surovin. Merodajni krosi smarra/o. da se bo Japonska znašla po *reh meserih pred ogromnimi finančmmi težkooami <>b koncu trd' RaMwin da japonsko vmiaSko poveljstvo «krtb 13.07 Neapeli 20 aprila AA Havas Potreso-meri tukaišrnega observatorija so ugotovili potres, čigar središče je moralo biti 2500 km oddaljeno. Otrok z dvema glavama Varšava, 20 aprila tr Na velikonočni ponedeljek je porodila 231etna kmetica Ana Presakovska v Varšavi zdravega otroka z dvema glavama. Mati in dete sta zdrava Zdravniki se zelo zanimajo za ta izredno redek pojav in proučujejo, ali bi se ne dala ena elava odstraniti tako, da bi bil otrok normalen. Stroge obsodbe v Rumuniji Bukarešta, 20 aprila h Vojno sodišče v Brašovu je obsodilo bivšega vodilnega člana kmetske stranke, odvetnika Niču torija Graueria zaradi razširjanja ilegalnih letakov na leto dni ječe in 5000 lejev globe. Hitlerjev rojstni dan Berlin, 20. aprila br Vsa Nemčija se je' že včeraj pripravljala na svečano proslavo današnjega 49 rojstnega dne kance-larja Adolfa Hitlerja. Povsod so začeli izvajati dobrodelno akcijo, ki naj poskrbi, da na Hitlerjev rojstni dan noben Nemec ne bo stradal Zvečer so bile velike mladinske prireditve Vodja nemške mladine Baldur v. Schirrach je imel po radiju govor, v katerem je naslikal Hitlerja kot vzor nemškega mladeniča. Zvečer je govoril po radiju propagandni minister Gdbbel? Opolnoči se je poklonila Hitlerju mladina in mu prva izročila svoje Čestitke. Danes bodo v Berlinu velike parade, zvečer pa baklada. Stara granata ubila osem ljudi MIlan. 20. aprila, br. V Nervesi della Ba-tagl'a, kjer je bilo v svetovni vojni boiišče. bo našli včeraj na neki njivi staro 10.5 cm granato. Skupina mladih fantov v starosti od 16 do 18 let je granato izkopala in jo hotela odnesti domov. Pri tem pa je padla granata na tla in eksplodirala. Pet fantov je bilo na mestu ub'tih štirje pa tako hudo ranjeni, da so trije med prevozom v bolnišnico umrli. Požar ogrožal rojstno hišo R. Wagnerja Berlin 20. aprila, br. Roiema hiša velikega nem^kesra komponista Richarda Wnsner-ja bi na veVkonocni ponedeljek skoraj postala žrtpv plamenov. Goreti je zatelo uospo-darsko poslopje, v katerem je svoječasno WaapOf komponiral *LohencTrna*. Gasilcem se ie le z velikim naborom posrečilo omeiiti offeni. da ni zajel tudi rojstne hise velikega g-lasben:ka, ki je spremenjena v muzej, v katerem so shranjeni dragoceni dokumenti. Sumijo, da je n^kdo ocrenj potaknil iz maščevanja. • Kardinal Faulhaber v Vatikanu Vatikan. 20. aprila, h. Monakovski nadškof kardinal dr. Faulhaber je dane* prispel v Vatikan Imel je dolgo posvetovania z državnim tajnikom Paeeffl iem. Dr. Faul-haberia bo sprejel tudi papež. Odikodnina mehiškim petrolejskim družbam Mexiko. 20. aprila. AA. Obe zbornici sta soglasno odobrili vladni zakonski načrt o notranjem posojilu 100 milijonov peset. ki ga bodo porabili za odškodnino lastnikom petrolejskih vrelcev. , Stavka kovinarjev pojema Pariz. 20. aprila b. Na podlagi razsodb razsodišča se je v večini tvornic kovmske industrije v pariški okolici danes zopet pričelo delati. Samo v tvornici motorjev Gno-me A Rhone, kjer traja stavka že 23 dni. je prišlo do novih tež koč ter so delavci že . drugič zasedli obrate. Policiji je končno j uspelo izprazniti tvornico. Nov ruski poslanik v Ankari Ankara, 20 anrila. A A Novi covietski poslanik Tirentijev je prispel včeraj v Carigrad. Male antante Beocrad 20 aprila, p. Kakor poročajo iz Pr&sre. je te dni ee5ko«krvaWca kmetijska akanVnria rta svoji izredni ia ae predloc izroči institutu za kmetijsko politiko pri akademiji. Rekord v jadralnem poletu Berlin. 20. apri'a AA. Nemški jadralni letalec Kli2 je dosegel nov rekord v poletu v daljavo z brezmotornlm letalom. Pre-1 tel je 230 km v ravni črta, ne da bi pristal. Sorzna ooroč;!a» Curili. 20. aprila. Beograd 10. Pariz 18.70. London 21 86 Vew York 434. Bruselj 73.20 Milan 22.S4. Amsterdam 241.60 Berlin 174.87* Dunaj 49. Praga 15.10, Varšava 82. Buacare-*a 125. (politični o$$otni& „Narodna svest" V Beogradu se ie osnova't, društvo z lepim naslovom »Narodna svest« Glavnv točke pra\'il ao. /. iVa področju kraljevine Jugos/a^-ije se ustanovi društvo onih. ki so .nc prustovoli no borili za osvobojen je in uedinjenje našega naroda, oziroma onih. ki so zaradi tega trpeli. Društvu je ime »Narodna svest«. Sedež glavnega odbora je v Beogradu Društvo imn krajevne organizacije in banovin ske odbore. 2. Sramen društva je. da ohrani spomin na velike podvige in trpljenje naše ga naroda iz časa bojev za osvobojen je in uedinjenje. da prenese ta sporočila in vzga ja duh tega časa v bodočih pokolenjih. da se dovršeno delo osvobojen ja okrepi. 3. Ta namen dosega društvo:!, z zbiranjem doka zov in gradiva (dokumentov) o pokretih. dogodkih, prilikah, žrtvah in osebah i/ bo jev in vojn za osvobojen je. 2. z zbori, proslavami, javnimi manifestacijami in preda van ji. 3. z izdajanjem publikacij (časopi sov. knjig, brošur, slik itd ). v katerih 90 podani pokreti in podvigi posamezniko\ m večjih skupin v borbi za svobodo. 4 dii ne postavljajo in čuvajo spomeniki borcem. 5, da se krepi duhovno edinstvo našega na roda. 6. da se moralno podpirajo čhini >n drugi delavci pri nacionalnem delovanju. 4. Društvo ne more imet- nikakšne sfran-karsko-politične smeri pri svojem delu m udejstvovanju. 5 člani društva morejo bi ti: nacionalno in moralno neoporečni dr zavljarti. ki jih sprejme banovinski odbor in izpolnjujejo pogoje, ki sq navedeni r 6 členu teh pra\'il Člen 6 določa o članih sledeče: Člani so redni, izredni, častni in podporni, a) redni člani so oni o katerih govori čl 1. teh pra\~il (i j. vsi oni. ki so prostovoljno žrtvovah \- delu in boiu /h naše osvobojen je in so zato trpeli): b) iz redni so: potomci in sorodniki teh bojev niko\* in žrtev in vs> oni. ki se bodo izkazali z delom v duhu teh pro\'if in hodo delali za namen društva. Iz navedenih točk je videti, da gre za društvo onih ki so pred vojno politična, prosvetno ali kakorkoli delovali za narodno osvobojenje. ki so btli za to preganjani, obsojeni, zaprti, internirani, konfinirani ali kakorkoli oškodovani, oziroma onf, ki so med vojno zaradi $\*oje narodne zavesti ali nepremišljenih izjav prišli r ječe, tabore itd. Glavni odbor je že lani sklical sestanek v Beogradu. Za našo banovino je bi! izbran ravnatelj Rast o PustoslemŠek. Pre tekli teden je bil sestanek v Ljubljani, kjer je bil izvoljen provizorni banovinski odpor. Tako bo društvo prišlo do dela. — Ali mislite, da je društvo nepotrebno? Mnogi bodo misliti, da je, posebno oni, ki so jim taki »vojni spomini« zelo neprijet ni. A mi mislimo, da je bilo društvo usti* novljeno mnogo prepozno, ker ie med tem mnogo vojnih dokazov in spominov propadlo in je več ko polovica onih, ki so se borili in za to. trpeli, že pomrlo. A vendar, če bodo ti, ki so še živi, uresničili vsaj def programa, je prav. da tako društvo deluje med nami in budi »narodno vest«, ali utr j a »narodno zavest«. Za nas je zanimivo, n pr. to, da nimamo niti števila niti seznama, da bi vedeli, koliko Slovencev je bilo med vojno preganjanih, zaprtih, obsojenih, interniranih itd. zaradi nacionalnega delovanja, oziroma zam di raznih izjav, denuncijacij itd Nismo še preiskali ne policijskih ne sodnih arhivo\. da bi ugotovili posamezne slučaje. Zato se je zgodilo, da so denunetantje ostali na svo jih mestih ali celo avanzirali, d oči m so žrtve ostale prezrte in pozabljene. Kaj takega bi narodna vest ne smela trpeti. Čehi so v tem oziru takoj po vojni napravili red in poplačali vsakega po zaslugi. Oni. ki so pri tem odnesli srečno kožo. so se lahko smejali — žrtve so pa zaman čakale zadoščenja Danes je za vse to prepozno in gre samo še za zgodovino. Da se zberejo podatki in da se ohranijo zanamcem v spomin. Skrajni čas je. Počasni smo. Borci se starajo in umirajo Vse to ne sme propasti v pozabijen ju Narodna vest tega ne dopušča. Zato ima društvo svoj smisel in bo izpolnilo važno dolžnost med nami, če bo moglo zbrati »raztresene ude«. Zato je naša dolžnost, da ga pri delu podpiramo. Brez spominov na \>elike čase naših borb in trpljenja ne moremo prav presojati niti seda njosti, niti gledati v bodočnost Posebno mladina mora iz teh spominov črpati na\'-dušenje za delo. da izgradi državo, pribor jeno s totikimi žrtvami, tako. da bo v srečo bodočih pokolenj. Po »Braniku« Pripominjamo, da se dobivajo prijavne pole za vstop v društvo pri predsedniku banovinskega odbora R. Pustoslemšku v Ljubljani Kdor želi. da bi se mu prijavne pote poslale po pošti, naj priloži svojemu pismu postno znamko Prijavne pole (v 4 iz vodih), izpolnjene, je treba čim prej posla ti banovinskemu odboru Stvar je nujnn. ker želi vse te prijavne pole glavni odbf>r v Beogradu imeti v svojih rokah najkasne je do srede meseca maja, ko bo sprožen;/ glede pot preganjancev na merodajnem mestu posebna akcija. Pozivamo politične pre ganjance iz dobe svetovne vojne, naj sc čim prej prijavijo, da tako dovršimo svojo organizacijo Je to v njihovem interesu. Dotlej je bilo prijav razmeroma še malo. »SLOVENSKI NARODc, sreda, 20. aprila 1938. Na „špici" se ne bomo več kopali Brezplačnega kopam}* na pt ostem v Lfttfcljani LJubljana, 10. aprila To je Jobova veet za neštete Ljubljanča- ne. špica je v Ljubljani izre .r.o popularna, čeprav njeno ime ni v duhu slovenskegra jezika. Ljubljančanu bi »e zlomil jezik, če bi moral reči namestu Apu • razvodje ali pobrežje. Spica je pa že za i ii tega pone-s: -cena ime. ker ob raavouju Ljubljanica in Orubarjevega prekopa ne najdete noba ne konice. Če Izvsamemo prekljje na trnovski strani. Nabreaje ob raavodju Je lepo zaokroženo. Bolje b; h.lo. če bi ga kratiti n pr Rt Tartakoarer šele v drugem delu turnirja zagotovil drugo nagrado V izvrstni form* j> Kostić. ki beleži zmago za srn argo r, jf v celoti oddal le tri remije. Dr. Tartafcmfff je izbral nasproti senatno jo kraljevi gambit po načinu, kakršen je tii v navadi v prttekJem stoletju. Največja takratna šahista Morphv in Ander-?en sla sicer že umrla, toda Tartakower še zivt! čeprav je moral beli opustiti ro-hado. mu Szabo ni mogel do živega. Razvila se je izredno zanimiva borba, v kater; j končno Tartakower osvojil kmeta. V brjljar.tno Igrani končnici je moral maski mojster nujno dati kvaliteto in sala* Še partije. Krasno zmago 5e beležil Preirtf-'k. v Nlmcoi mdijsfci partiji je v otvoritv Broderju Srteova! kmeta in rnšel do silnega napada, ki pa je ele-'-o z*k!fuo;i z ftrtvtjo skakača Broje kapituliral po 2-3 potezi T*»rw ni hoLandski partiji z Vidmarjem mi. tako imenovan: StTtejev zid. ker je bel: igral neto pt stika to Tot je nato tve- gal napad. Vkfcnar ga je hladnokrvno odbil in vjei nasprotno damo. Crni pa je imel še nekaj mirnosti in je sato Vidmar svojo demo zamenjel za trdnjavo in vzel To-tu sleherno orožje. Tot se je vdal. Ne-deljkovič je kot Črnj igral indijsko partijo naaprcti p»ltv*u prav dobro m je kazalo, da bo zmagal. Beli pa je vse preho-d zaprl in izailil remjs. Enako otvori iev sta izbrala dr Vidmar in đr. TTTfunovio. Beli je imel dolgo Časa inicijal vo. v ča-sovni atiskj pa je dovoiil nasprotniku izenačiti in * Vidmar hoce.^ nočeš moral vieliti točko. V sieilijanki me*i KnrUMii jem in Pirrean ni mog*a nobena stran priti do prednosti in y? Pila tud, ta partija remi«. Kostić je priSt 1 v slovanski obrambi da-m-skega gambita se v slabši položaj nasproti Stefnerju, ie pa nato igral prvovrstno m pri večernem nadaljevanju gladko zmagal, s čemer je zavzel vodstvo v tabeli- Sorti je kot C-rni v francoski partiji Vstaloš m dolgo imel ugodnejšo pozicijo.^ Da bi težje sprovede* napad. j> Srt-vcval kmeta, kar pa nsnuiln ni bik) korektno. Beli je prednost zadržal in ima v prekinjeni poziciji dva kmeta več in izglede na zmago. Stanje po 8. kotu: Kostič 6 in pol Szabo 6. d* Trifunovič 5 in pol. dr, Tarta-VmvTT 5. dr. A*tak>š 4 m pol (1), Pire 4 in pol. dr. Vidmar 4 d>. Broder. Vidmar r 4 S**»iner 3 in r>oi. Furlanl. Nedeljko-vič. Preinfalk. Tot 3. Foftrs 2 fl>. »orli pol (1). Dane?« popoldne jprajo Steiner : Furla-n«, dr. Tr ftmo\ič : Kostič. Broder : dr. Vidmar. Szabo : Preinfalk. Nede-1 jk-vič : dr. Tartakouer. Tot : Portvs. šorli : Vid-[ mar ml., Pire : dr. Astaloš. — Vslik JarjaT sajtm bo kakor vsako \no 1 stV t m. sodišča Iz Celfa —c Jadranski večer bo priredil pod dek Jadransfte straž na državni realni sirr_nazij? v Olju y •rerlo 11 mala v Me-atnem gledališču. predavan ie. JSJSJsaS j»vtSl-aseo akademsko drUst^aa v Oefju bo priredilo drerl ob 20 v dvoran* Delavske zbor-r: predavanje o českoalova&kem obram-BSarM 'akonu \z L 1W Prednval b dr Avgust RUsuisai iz Marfbora —c Atrvjlne žrtve ne^re*. V punetMJalt okrec 1° >e nadel 24!etn< tostnester Josip Strana iz C^'jn na esti r Hrastniku z - MsaiaaSS antasa ^n st sJomfl levo ktJssV žžsa Pri aumtanjn na Korožici je padel tckHBOvnlec. 24 letni pristav pri A t tenisa v 3k>-> na x>'->v--, ••• !«dk> okrcar 17. tako nesrečno dm st je zlomil levo nogo n*d ko*enom. Pri velikcnočnem stre? anju s toničem je nnboj aadel 17 letnega piaMatiilkmaaa staa Vinka Drof-^n-ka iz Dražkoarea pri Humu ob Sotlj in mu rajcnsesnril levo dlan V soboto si je 8 .*t-m sin dninar, ce Aloja MB^avfttna v Lo-kcarici pri žostanju doma pri padcu zlomil Isto roko v komeku. Ko je 17 letni avtomehaniški vaJjanec Karel Robek v Lokah pr, Trbovljah popravljal avtomobil, ga je udarila ročica avtomobila in mu močno poškodovala de^no roko v zapestju. Ko je 16 letni pesestniko. sin Anton Jakob lz Dola pri Vo^cfku streljal na ve-Kko soboto z rnožnarjem. se ie možnar nenadno razletel .pri čemer je naboj odtrgal Jakobu kazalec aiedtoee. prs*anec m aczluec lev^ roke. Pri verrkrmo^retn str?-rjanju sta &e na veliko soboto ponesreči-aa tudi 18 letni mizarski vajenec Anton JTrarnar rz Latkove vasi pri 3t Pavlu pri Preboldu in 19 Istni osvrjarsAd s Vtkač vsga pr, Slatini. Kramar se je obstreiil s pistok) v levo roko. Skorič pa v desno roko. Po-*r> 7-trav; jo v cel jok i bokiici. — V celjsJq bolnici je umrl v nedeljo 40 1' In, dr.inar Franc Vodišek s Polul pri Celju. —c Ihr nesreAL V sredo je padla pri delu seleana travarsa na 29-letnega pro- go*.*nega delavca Matevža Nežmaha iz Do-bo\-ca pri Rogatcu in mu zlomila desn^ nogo v stopalu. V četrtek zjutraj je padla T?-'-tna posetnica Marija Kokosinekova v Gaberju pri Celju pri čiščenju stanovanja tako nesrečno, da si je nalomila desno dlan. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. KDAJ iS ODPU3T BRICE ODPOVEDI DOVOLJEN? Po § lit št. 2. obr. k. ame služoodavse brez odpovedi odpustiti sluibojemniks. Če ta kaj stOri. s čimer postane neifSaVn službodavASVega zaupanja. Nekega dne je podjetnik Odpustil delavca brez odpovedi. Ta je utottval mezdo ta 14 dnevno odpovedno dobo. Toženec je navajal, da mu je tožnik prsd odpustom ukradel nekaj železa; tožnik pa je astrjeval, da je imel dovoljenji pobirati staro železo m da j« samo staro Ošišao odpeljal. Rasen tega pa bi ga bilo motalo kaznovati sodišče za več ko 14 dni na prostosti, kar se pa ni zgodilo. Priča je povedal« da je tožnik po končanem delu peljal z dvorišča kar v samokolnici precej Železa, med katerim se je nahajalo tudi precej te rabijivega železa. Priča je to naslednjega dne povedal šefu. ki je takoj Odpustil delavca. Sodišče je smatralo, da je tožnik s tem dejanjem izgubil zaupanje v delavca in je bil za to takojšen odpust opravičen po gori navedenem zakonitemu določilu. Tožniku ne more priti v prid § 239 t. 12 obr. z., ki pravi, da more biti službojemnik odpuščen brez odpovedi, če je bil ta s sodbo sodišča ali z odločbo upravnega oblastva kaznovan na prostosti aa vse ko 14 dni. Odpust po tej točki je dovoljen, Če je bil službojemnik zaradi kateregakoli dfSlkta obsojen na več ko 14 dni: po § 239 t. 2 obr. z. pa ni potrebna poprejšnja otetodba. dovolj je, če je službojemnik postal nevreden zaupanja. Pri-pomniti pa je še. da službodavec izgubi pravico do takojšnjega odpusta, če je za tak razlog vedel nad teden dni. Ce bi bil v predmetnem primeru službodavec odpustil delavca šele 8. dan. bi mu bil moral plačati 14 dnevno mezdo. JAZ BOM DRUGE KORAKE UKRENIL Jo*e je bil delavec pri gradbenem podjetju od 2. novembra do 19. decembra. Ta dan ga je polir odslovil brez odpovedi. Jože je toži] za plačo za 14 dni. Pri razpravi je tožnik priznal, da je bil sprejet izrecno samo za delo pri kanalizaciji v Trnovem, da pa se mu je hkratu reklo, da pojdejo delavci po končanem delu v Trnovem na delo v Šiško, kjer ga pa niso hoteli sprejeti. Priča pa je izpovedal, da se delo v Šiški še ni pričelo, da je ponudil Jožetu delo drugje za 3—4 ure na dan, da pa bo zopet sprejet na delo, čim se bo pričela delati kanalizacija v Šiški. Jože pa je odvrnil, da se mu ne izplača delati po 3—4 ure na dan ter je odšel. Dne 13. januarja ga je srečal tožencev arhitekt, ki mu je-rekel, da naj pride prihodnji petek na delo. Na to je Jože odvrnil, da ne bo več hodil dela iskat in da bo že druge korake ukrenil. In res tožnik ni prišel več blizu, marveč je vložil tožbo. Ker je bil tosnik sprejet samo za čas, dokler ne bo delo v Trnovem končano, drugega dela pa. čim se je to pričelo, ni hotel sprejeti, se je njegov tožbeni zahtevek zavrnil. b Ptuja — V Hi konačm prSfsikl so minili pri nn-mirno. f*re«enetil pa nas je v prjnodeljpk zjutraj sneg. ki je naletaval vse doooidne in \p prenehal šele okoli 15. Mahoma 30 bili potei!jeni val aTrča in strehe, tako da je bilo kakor v najhujši z?mi. PopoMne se ie mato zjasnilo, kmalu pa se je zopet pooblačil o in pritJsn« le bud mraz. Zaenkrat pa se ni naprav ob -rK Jkode. — grabe*!. Ni velikonočno nedeljo «mw poiiopsii 2. Novotneua Josipa, rla^neta arhivarja ka^ssusJce uprave v pok. Pokojni ie bil sološno priljubljen, zaveden naprednjak ki Sokol. K sadnjemu počitku 2a je spreirtUa velika nmožica in deputacija Sokolov. fcaflrr»očirn nase i«kreno sozalje! — Težka ne«refa. Posestnikoma hfci W4et-na Marija Irsl i« Levanjrev se je peljsrla domov s koresom. ko so se Ji naenfcra* pri sprednjem kolesu zlomile vilice ter z vso telo padla z elavo naprei. da se je hudo pobila. Prepeljati* Wla v bnlnlcn. — Sssrtni padce s kolesa. Kočarjev sin 1 kletni Roflco Jožef iz Rogosnice pri Ptuju j« padel s kolesa tako nesrečno, da is dobil teske notranje poškodbe. Prepeljaai <*> ga takoj t DotettO, kjer pa je kaaahi umrl Putitikov paviljon v Kranju K tanj. 20. aprila Tu^co prometno uručtvo v Kranju je žt dolgo iskalo primeren prostor aa pavl-l^cn. v katerem bi bila društvena pisarna oziroma prostori na novo ustanovi j ne Putnikove podružnice. Zdaj je ta zadeva, kj je delala Kranjčanom precej rjreglavlc. končno urejena. Pr etor za paviljon je prav ličen 'n v njem bosta dva pisarniška lokala. Načrti so že odobreni in na razpolago je tudi že denar. Zgradba bo veljala okrog 60 fl<^ "0 t;sc5 din. Graditi bodo začei že ta ali prihodnji teden. Vse priznanje *rr pr^d.^iniim turistič-n^ga odbora ~. Peterlinii. ki se je zelo zavzel za gradnjo paviljona, kakor tudi g. Gorjancu, kj je pokazal precej razumevanja in široko^-nidnosti. Baje namerava Zveza za tujski promet letos otvoriti po-drutoico Pu+nika tudi na Jeaerskem, knr bo raavotii n.R^sri tu*»kega prometa mnogo koristilo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda. 20.: Pokojnik. Ređ Sreda. Četrtek. 21.: Nočna služba. Red B Petek. 22. aprila: zaprto Sobota. 23. aprila: Nočna služba. Red A. Nedelja. 24. aprila Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 25. aprila: Izpit ea življenje. Premiera. Premierski abonma. # Premiera fMcvarktnnve komedije »Iitpit as> iivljenje« bo v ponedeljek, dne 25. t. m. aa premierski abonma. Delo obeta zanimivo predstavo, ki ji je dal ing. Stupica z vso skrbnostjo iadelano notranjo in eunanjo podobo, tako da bomo videli na našem odru v režijskem in inscenacijskem pogledu učinkovito igro. V glavnih vlogah bodo nastopili: Nablocka, Vida Juvanova. Danilova. Ančka Levarjeva. SkrbinSek. Jan. Stupica. Sever in Sancin. oren a Začetek ob 20. uri Breda. 20. aprila: L.a Boheme. Gostovanje ge. Gjungjenčeve. Ieven. Zniaane cene. Četrtek, 21. aprila: Don Juan. Red Četrtek. Petek. 22. aprila: saprto Scbota, 23. aprila: Madame Sans Gene. Premiera. Premierski abonma. Nedelja. 24. aprila: Prodana neveste. Izvan. Znižane cene. Ponedeljek. 25. aprila zaprto. * Dravi 00 peta naša izredno priljubljena gostja ga. Zlata Gjungjenac partijo Minu v Puccinijevi operi »L.a Boheme.:. Ta vloga spada med posebno ganljive ženske like. ki jih je ustvarila naša odlična umetnica. Občudovalci njene umetnosti bodo vzrado-sčani. ker se jim bo zopet nudila možnost slišati go. Gjungjenčevo v Pucciniievi me-iodijozni operi. Ostala zasedba: Banovec, NofUjsva, Betetto, Prtmožič, Kol a cio in Zupan. Valjajo znižane cene. Dirisrent: stn-tof. »Madame «an> Gene« bo prihodnja premiera v operi. Vpriflorili jo bodo v soboto za premijerski abonma. Delo je komedija z glasbo, v kateri so glasben« točke nekake vrste muslkalni monologi ali dialogi, ter vstajo smiselno besedilo posameznih pnaorov. Naslovno vlogo kreira ga. Poll-čeva. Cena živil Ljubljanu. 20. aprila Dane* je živilski trg zopet nekoliko bolj oživel po praznikih, ker je bil semanji »n tržni dan. Vendar pa \e zadnje čase precej slabši promet kakor prejšnji teden. Nekatere vrste živil so se pred prazniki nekoliko ix>draž3e. zdaj pa. ko ni več tako arkahftega povpraševanja, so se zopet pocemle rta prejšnje cene. Pred prazniki so tdJi 1* dražji mlečni izdelki perutnina in tu' 2elen>adni trg je čedalje bolj zaK letošnjimi pridelki. Mnogo ie /.»• :i v ta krompirja, ki ni var le Iuk«u>. tspl ,1 prodajajo po S do 10 dim. Znnirmvo ♦. !« prodajajo razen uvožene zelene kolerabe tudi domač pridelek, in sicer po 18 din k^. Prodajalo tudi ie doinaoe kumare, pridelane na Vrhniki in v Ljubljani po 48 din ku. Hc-luše so po 32 din. italijansko zelje po 8 din, Pikorija in borivka po 12 din rn korenje po 8 din kg. Jajca so bila danes po 10 din 16 do 18 komadov- lepša, med trm ko so bila po 10 din 15 do 16 komadov pred prazniki. Živo perutnino so prodajali pTed prazniki po 25 do 30 no od 20 do 28 din. Dane«* je biilo naprodaj okrog 30 vozov se-menskev« krompirja, ki po ga prodaja-li na lebeLo jx> dinarju, na drobno pa do LS din kg. zj;o na red; prav tcJfO So opozarjajo jz-letniki in drur*i . >:r.;k|. da oi vožnje s postajanjem in nepazljivostjo na p-ogi ne ovirali in taka spravljali v nevarnost -c-be in športnike. Djrke ??2 začnejo ob p >1 14 uri. Ljubljana, 20. afjssal Snoči je za vedno zatisnila svoje bla^e oč, vdova po učitelju in gostilnjčarka na Kongresnem trgu 4 gospa Alojzija Gor-jupova. Na videz tako trdna in zdrava žena je Zbolela pred dnevi na pljučnici, ki jo je že prestala. Ob sfcrbiri zdravniški negi se je zdek>. da jo bo mogoče ohraniti pri življenju, bolezni pa so se naenkrat pridružile komplikacije, ki jim je sledila smrt. Plemenita pokojnica, doma iz krškega okraja, je prebivala v Ljubljani že nad 30 let. Imela je mnqgo prijateljev in znancev .ki so jo visoko cenili in spoštovali. Vedno je imela odprto roko za siromake, ki so s v stiski obračali na njo jn v njeni gostilni se je sleherni dan najedlo do sitega lepo števjlo brezposelnih. Blaga pokojnica, ki zapušča poleg hčerke edinke, učiteljice na. Svibnjem nad Radečami in mnogo sorodnikov, je bila otara 53 let. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred hiše žalosti na Kongresnem trgu 4 na pokopa-l;Ače pri Sv. Kri&tcufu. Bodi plemeniti gospe in dobri materi ohranjen najbiažji .spomin, žalujočim pa naše najiskrenejše -nzaljf! Slana napravila veliko škodo Ljubljana, 20. aprila Kakor sc* se sadjarji bali, je slana napravila ponočj ogromno škodo na sadnem drevju. Posebno močna slana je bila na Ocrenjskr\n in Dolenjskem, med tem ko je bila v ljUibl.1ans»k, okolici milejša. Ker je bilo marca izredno toplo vreme, je sadno drevje začelo zgodaj cveteti. Cvetele so tudi zgodnje jablane, skoraj \se hruške (nekatere so sreči te odevete-le). marelice. breskvP |q češplje so pa v toplejših krajih že po večini od cvete le. Na prvi pogled »e ne opazi, da je slana pomorila cvetje sadnega drevja. Slana bi ne škodovala, če bj posmodila le cvet j- samo na sebi. toda zaradi nje pozeibejo pestiči in cv3t se ne mo?e več oploditi. Pestičen. ki so bili opiašeni že pred dnevi, slana ne more več do živega, zato bo drevje, ki je že vsaj oJcvetelo, še obrodilo. Kakor pa sadjarji lahko preisodijo že zdaj, je slana napravila iT/reč k-o Veliko škodo na sadnem drevju ter bo letošnja sadna letina zelo slaba. Iz vinorodnih krajev še nismo prejeli pevsem zanesljiv'h v°*rti ter šc ms moremo povedati, kakšno škedo je slana napravila v vinogradih. Pr^ vsem Je najhujše, da je še vedno nevarnost slahe ter da bo škoda še večja. Dopoldne je še vedno brila ortra ledena burja. Pcnoči bilo delno oblačno, a jo vendar slana napravila tako v: Hko škodo, zdaj pa kaže, da bodo prihodnje noči jasne. Ozračje je zelo ohlajeno ,ker je sneg zapacM zelo nizko. Na OcTenjskem je Iržal včeraj snFg tu in tam tudi po doimah. Dav^ je bila celo remija zmiznjesna v ckolici Kranja, Slana in burja sta napravili veliko škodo tudi po njivah. Burja je posmodila d2-teljo in pesovke. V nekaterih krajih so zgodaj sadili krompir, ki je prišel iz zemlje: tudi njetm: je slana zek) škodovala DencT še ni bilo mogoče preceniti vso škode, lahko pa rečemo, da j,- vprav neprecenljiva ter da se bo vpl-v današnje slane kntal leto pri cenah pridelkov, predvsem sadja. SPORT . 1 medAlubske kole*ar«ke Krržne djrk,. na podutiakj pro^i. ki bodo ob vsa-k m vremenu v nedeljo 24. t. m., vlada posebno med konkurenti veliko zanimanje. Se delj časa se posamezno dan za dnem podijo v svrho treninga dirkači po omenjeni progi, jn bo, kakor se vidi. naj-Ijutejša borba med mladimi jun=orji. Biti nočejo namrrč kos tudi močni konkurenci. k\ se obeta od strani zagrebških in drugih dirkačev, katerim lesi podutiška vcAnja posebno prj srcu zaradi svoje zanimivosti ;n privlačnosti. Učinkov itoot dirk samih povečuje še cilj, ki bo letos prestavljen na glavno c sto. t. j- blisri Martinčeve restavracije, odkoder je lep pregled *e od nove sole. — Da bo vožnja potekla v redu in brez incidentov, se od sUaru prireditelja naprošajo posebno prebivalci, lež-či ob pre^i, da tudi sami pa- K O L E D A K Danes: Sreda. 20. aprila katoličani: Agneta. Viktor DANAftNJE P R I K lS D 1 T V E Kine Matica: Grofica \Valc\vaka Kino Sloga: Herojski čin poročnika Pcr-ry-a Kino inion: Uspavanka DEŽl RNE L E K A R N K Dane*: Dr. Kmet, Tvrševa cesta i'^, Tm-koczy ded., Mestni trg 4. Ustar. šelenbur-srova ulica T. Triglavski smuk Sterilne jn-ijave ćehoslovakov, Italijanov in awt ri>kih Nemcev Ljubljana, 20. aprila Tudi za letošnje tradicionalno tekmovanje Smuk s Triglava«, ki je od lani razpisano kot mednarodno, vlada v vseh športnih krogih, zlasti pa med smučarji veliko zanimanje. Udeležba bo namreč večja kakor kdajkoli. saj so se prijavili številni tuji tekmovalci, tako čehoslovaški, Italijani, avstrijski Nemci, a po dosedanjih prijavah sodeč bo z naše strani rekordna. Do danes je prejel JZSS naslednje prijave: Češkoslovaška: Beinhauer, Beinhauer jeva in Ascherjeva. Italija: Bruno Schillanv. Paschi dott. Artur in Cosulich Paolo ter dve dami: Lucia Schillanv in Gemma del Rossi. Nemčija: Wllli Walch in Andi Krallin-ger ter dami Helga Godi in Gerda Niesl. Med temi tekmovalci je nedvomno favorit avstrijski Nemec Willi Walch. večkratni zmagovalec na raznih mednarodnih prireditvah, ki bo pa imel močne konkurente tudi v Cehoslovaku Beinhauerju. v Italijanih in tudi naših. Od naših bodo startali vsi najboljši, tako Praček. Heim. Zni-dar. Klein, Ankele in drugi. Udeležba Gorenjcev bo največja, a tudi mariborski In zagrebški pndsavez sta prijavila svoje tekmovalce. Za mariborski podsavez bodo stat tali Franc Mlačnik, Karel Femodl. Slavko Podkubovšek in Božidar Gajsek. Zagrebški Maraton je prijavil tekmovalki Zlato šandlovo in Milico Zalnkarjevo. Zn Dovje -Mojstrano bodo tekmovali Ivan Reksr, Ja* nez Brojan in Albin Jakopič, smučarski klub Ljubljana je pn prijavil tekmovalce Vollarja. Rudolfa Stoparja in Sigi ta Tavčarja ter tekmovalke Vido TansSlgOvO, Jelko šulgajevo in Poldko Pemušovo. Prica-kujejo še dmgih prijav. V Ljubljani je tndl Birger Ruud. ki pa ne bo tekmoval, ker nima svoje Opreme in tudi ni v pravi formi. Majda Skrbinškova na Dunaju Ljubljana, 20. aprila Pred dnevi se je vrnila z Dunaja Maj.!a Skrbinškova. hčerka režiserja in odličnega igralca naše drame Milana Skrbinška. Gdč. Majda je gostovala tudi že v naših gledališčih in kritika je prfcanala, da je talent, ki se bo uveljavil v dramski umetnosti. 2elja po izpopolnitvi v svojem poklicu je gdč. Majdo napotila na Dunaj, kamor se bo po kratkem dopustu zopet vrnila O svojih namenih in o svojem štu-diju na Duna.ju je izjavila sledeče: Kakor je mano, sem bila pred odhodom na Dunaj angažirana v Skoplju, nakar sem se priključila potovalni i^ral.ski družin, m gostovala z uspehi po Južni Srbiji, čeprav sem dobila pri očetu dob 10 podlago in 'kljub uspehom sem se zaveda* la, da sem šele na začetku, da potrebuj m torej še šole, da si moram širiti poklicno in splošno obzorje. Zato sem šla na Dunaj. Na srečo sem našla učitelja, pr^ katerem mi je bil zagotovljm uspešen študij. Niseim hotela v šolo samo k pedagogu, temveč tudi k umetniku ker sem že v šoli svojega očeta spoznr.la. kako važno je, da vzgaja gledališki prdagog svojega gojenca tudi v umetniško duhovni in estet-sk; smeri. Pri gledališkem študiju ni mogoče Icčiiti tehnični pouk od umetniškega, st va ritel jskega. Iskala sen torej tako dolgo, da sem našla pravega učitelja v osebi bivšega igralca Rednharđtovega gledališča g. J. Da-neggerja. Danegger je bil nad 10 let med prnim,- igralci Burgthe atra. nato pa 12 let eden prvih igralcev Remhardtovega ansambla v Berlinu. Slučaj je nanescl. da sem se spoznala za časa študija tudi z dunajsko pevsko pedagoginjo gospo Seipck-Farelli. Vzpodbudila me je k študiju petja, češ. da imam odličen mezaosopran velikega obsega in lepe barve. Tako študiram zdaj tudi petje. Danegger se je zelo laskavo izrazji o mojem, že v očetovi šoli pridobljenem znanju. Treba mi je bilo študirati samo še odrsko nemščino. Priznal mi je izreden posluh za jezik. Pri jezikovnem študiju je zelo na.tančen. Do odhoda v Ljubljano sva absolvirala tehnični del izgovorjave. Te dni se bom vrnila na Dunaj in nadaljevala ppnk s študijem vlog. Kraljevska barva je zelena Danes se je preselil ves angleški kraljevski dvor iz svoje zimske rezidence v Buekinghamski palači v Wlndsortko palačo, kjer ima svoj poletni sedež. Grad so znotraj po odhodu odstopivšega kralja Ed varda VITI. temeljito preuredili. Kraljevske sobane so prevlečene s pastelno zelenimi tapetami n suknom .pa tudi zastori in preprege so zelene barve. Celo kraljev zasebni kabinet, kraljičin budoar in soba pr'sstolonaslednice so v enotnem zelenem tonu. čeprav je imel VVindsorski grad mnogo kopalnic, je dala kralj'ca napraviti še več novih, tako da jih bo imela 80. S tem bo dosežen svetovni rekord zasebnega poslopja po številu kopalnic. Za velikonočne praznike bo zbrana na Windsorsivem gradu vs-a kraljevska rodbina, tudi kraljica mati Mary z vojvodo in vojvedkinjo Kent-akima. Odsoten bo samo član rodbine, ki je po njem dobil grad ime od trenutka, j ko je kot kralj oustopil. Stev 88 Stran 3 DNEVNE VESTI — Pri nas «e ne pripravi ja proti Židom. Ker so sa jela siriti govorice, da dobimo tudi r Jiigosnviji amkon proti žiciom so na merodajnem mesta laja vili, da *o te vesti neresnične, ker ni nobenega posebnega razloga in povoda za zakon proti zidom. — Mariborski aaaU sni nionikarji v Za- s;rea«. Ljubljenci zagrebškega občinstva mali mariborski harmonikarji nastopijo na m oji velikonočni turneji v soboto opoldne m •' r ter nedeljo dopoldne v Zagrebu, kjer ae Jim obeta sope t velik uspeh. — Belgijski turi*, t i z letalom prispeli v Zmareb. V ponedeljek sta priletela na zagrebško letališče dva »■^Kna avijona. s kat^r.ma je prispelo 9 belgijskih rezervnih v. V Zagreb so prispeli belgijski rezervni oficirji a letalom se prejanji teden. ~>otem to pa nadaljevali pot v Beograd. Sarajevo in Mostar, a zdaj se vračajo. Hne* «wdi v Romi t In Dalmaciji. V ponedeljek opoldne so videli v Dalmaciji re-'ek nebesni pojav. Okrog sobica je nastal i^etel obroč in mornarji pravijo, da Je to Tnak bližajoče se izpremembe vremena. Tako ae je tudi zgodilo Naenkrat se je namr*»c vreme poslabšalo, postalo Je hladio In po planinah v Zagorju je zapadel z Snežilo je tudi po vsej Liki tja gori ° Iz Sarajeva pa poročajo, d« je r ponedeljek zvečer po vsej srednji Bosni snežikakor poaimi. — Plitvička teiera dobe »eleiniiko i*eio. V Zaarefru i. tuje ie ve*5 let dni*tvo za h ieser To društvo ie po-naa aaalo pri prometnem minit*ru, M laki fl ana koranska ie»leznlea. k: r Misala Ptifvieam M uliatsg ;t adgšuiriln da je fe sklpnj.no j t • J.» Plitvir - rsnako Jtelezn^ko proco. «sl*k« MM sdalsls t Ameriko. V >-„ i^ioldne je odplula Mata 'ai- ladran. iz pred ftibe-• ri'Vid<. Srečko Kalfi* le \ Sptjt. da fe naftil na poti is Sever-nc Evrope na Jadran okro<7 40 mili od Ba-aerte ne Sredo*Arrw»kern morju 8 italijanskih •v Vn iih odpsllal v Meaino. — >'sd VW ro^tav ▼ Crikvenici. Med veli-•'nmi Prazniki ie bilo v Orikven>i nad ~J»» - V nedesjo je brio vreme lepo. v r>.ncdelvek -o pa mtM asdi v Crikvenici dež 7. burk). — Prenovljene obča ozanoe ljubijans^o borze. Odvetnik? in trgovski krogi *e opozarjajo, da so ravnokar izšle obče uzance ljubljanske borz« za trgovanje z blagom v nevera deloma va.nenjenem. deloma dopolnjenem besedilu potrjenem Od ministrstva za trgovino in industrijo dne 31. marca 193* Ii It 8097 K Broširana knji- l se dobi v tajništvu ljubljanske borzi, GregorCjčeva ulica st. 27'lil. — Rnrxa dela % LiaMiaai sprejme krojača, čevljarja donašalea. peka »n ala.Vncarj.-i. hoteislceffs uradnika. 4 kleparje kovača. 2 asiaaria. Ie^-*«tru<_rnrja. koiaris iasarja ca venecijanko. 2 zidarja za Jela a kamnom in '2 amnosekn. — Vreme. V refiienata napoved pravi, da notna jasno, čez dan rople^* vre*m*. Vrerai ie deževalo v BeograJu Sarajevu m Spli rn. NsKisis temperatura ie c navala v ;i Sušaku 9. v Mariboru in Beogradu s. v Zagrebu 7. t Ljubljani 6.5. i »• vi }f ka7.-i' barometer v Ljubljani 76&a\. tempe ratiira e znalala 1.0. — T»-/ka n>tnm«*hiUka ne«rera. Včeraj pr* oldne i** pripetila blixu Čakovca tt*ka ~ se ie oelialo ve* sejmar-jev in *emnrk. BtisU Ćakovr* je «reoai avto rtrz. konh* so se splavili, fcofer Iirnaeij Bcr?i» hoM avlo ustaviti pa is prsa faro I ■VtasaVtl se k prevrni v Jarek. To* Mijene 9o takoj prepeljal- v ilsjasjeV "odd Ana Zver hi vasi l.ipa ie bila na le mrtva. F ran »o Matjažev. Av_ ;-• .lakorance in dnitti pa onesvesti. i n atass j. Tefko ranlena l^vrbar« Skle-jr%r ki H i** nor-ia k4manira. Vsi paasflasa-čsrK- -o rr Preknturia. L^tasHts k.»ta*trofa pri rVid*rodj Ha r :. moM :«-'.i ja vasjo Poki*« ter v okolici Rajbenburga. nenadoma Je pa v enam letalu nastaJa silna «kan|aaaja jn treščila je v Podare«:: na remi jo. Letalo, ki ga je daaasaa že - i z- «'k■» nanesla. | || in pasi raa\'aiinani so na*!; smrt ■ letalski kapetan DimiUeacru. II ■njaassll Ktab*i rrehan k Luiri Meriaza alijansski kapetan Čast le^ato Na vara. Lerat-» «e Mal dvomotorni bombnik ioio-eaa m Romunijo Na kraj naareče je prišla včeraj vojaška komisija iz Zagreba, danes al{ pa j*jtri prispe pa tudi v Pod-sredc romassSks letaska komisija ter i tali anski vojaški zastopniki, da ugotcr\e vzrok nesreč'. Druco letalo, ki je tudi nekaj časa kroti*? nad PoasYn*s> in okolico, je naposled nailo pot in srečno prispelo v Bukarešto. Iz LJubljane a>p Olsfai ibfsr J eanka-lNdgar-ke lice % Li«M)ani I"pravni odbor Jugoalovea-,.-i>ke bue v L)ub4iani sklicuje po B. 11 pravil svoj redni letni občni zbor za sn p n aprila 1*». ot 30 Vrtil se bo v -■i rr^tavrarije ^Zvesda;. hnevnr red je II 1 Predsednikov naeovor. 2 BHv tanisn ka tadajena obeneea ibora. H. poročilo tajnika 4. pwaiilo blagajnika o po-ročiio nadzorstva. 6. sklepanje o raz resnici 7 volitev predsednika, upravnaaa u> nadzornega odbora ter razsodišča. 8. predlogi za de!o v novi poslovni dobi 9. -lučaiTO««ti Člani lige se vabijo, da «e občnega zbora zanesljivo udeležijo. Ce ob določeni uri ne bo narzoenih vsaj tretjina članov. *e bo obr m zbor eršll pol ure kasneje ne glede na levilo rtrisotnih. —Ij Pa ve« kot enoletnem presledku bomo mrh v goateti arspet bolgarske pevce, in sicer v ponedeljek 25. tm. v veliki rilnarmorjlčni dve rani. Ta dan bo v Ljubljani pevski zbor bolgarskih učiteljic is 3os"-je .ki Šteje 60 li i i— i;h sopranov in altov. Zbor vodi dirigent Krum Bo;ad*iev Prinesl, nam bodo svojo lepo jn izredno zanimivo umetno, predvsem pa tudi narodno pesem. Da so Bolgari izvrstni pev- ci, je pri nas se splošno znano m je to dokazal v sijajni meri vsak zbor, ki je prasni iz Bolgarija k nam Vstopnica za ponaOeljtenr koncert se že dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene od 30 dan navadni Koncert bo v po- nedeljek dne 26. t m. ob 20. avečer rO UNIONf m-21 svojem edinem letošnjem filmu USPAVANKA istave: ob 1«., 19.13 in 21.15 ui —lj Zakljaino predavaaje driitva »ftseat v tej rezoni ho v soboto 23. t. m. pri Levu oh pol 21. uri. Saš rojak in odličan preda-vi. prof. dr. Lavo Termelj zaklfuđ« le-losnio 18 sezono predavani ? temo: >K«1-tnrnl ranml primorskih ?lov#aesvc. Prikazal bo poserno za mlajšo generacijo, ki je vzra-•»tđa mH vojno in oo prevratu, kako se je v zadnjih GO letrfi pred vojno naae kulturno ! .-lienje na f^imor. razbohotilo in smo prav na vseh pol Mir dosegu dsstne višine, naao pa bo /las-' za «*tnr»j«o generacijo, ki ie oh prevratu in kmalu potem morala saptudit: «vok> rodno grudo. ori?a1 naglo propadanje r^eh kulturnih ustanov, pri katerih ao ^umi •odelovalf in v katerih ukinitev nikakor ne ^,r>r. jo ver|et:. končno pa bo podrobneje os ve* lil Wu'tnrne pojave v pravkar prsteklem letu mri nfliimi zamekiikr maki na zapadu. K tepi zaklhifenemu večeru vabimo vse •o\;iri£e Sočan*1. «xlnne \-seh emig. društev v T.hiMfnnt in okolici ter ve»e nn^-' prijatelje. v*af giasa, da bo letošnje cepljenje proti kosam 26. aprila ob 14. uri v canoarnj soli na Vodah » aprfla ot) Mi un r sok ▼ TrbovOah.' 2. maja ot> aatj uri v mećcanakj sok v Trbovljab, 2. maja op 9.90 dopoldne pa r soU na Sv Planini. — Lastniki bicf^krr se opozarjajo na isasalmi občine, glasom katerega je 21. in 22. t m. na občini pregled in plombiranje tabsic na koarsBi. S filmskega platna — Kiaa Vniea; l_*"»pa^*aka. Po zasnov: re-aiserja are za velik pevski v k-artereni kinoobiskovalci lahko uživajo kra-»io petje Benianuna Giglije, Micfaaela Bobnena in Marije Cebotiri. V g^ks?beoe in pevske prizore iz znanih lenih oper je vpletena tragedija, ki se konoa s *mrt»jo pevca Doreja, ki ga ustreli ljubosumna žena, a njegova prejšnja ljubica, < katero ie im»4 otroka, je po ne-»lottncnr osumljena umora, ker h> našli i*rv-ca mrtvega v njeni garderobi. Morilka na smrtni popelji iapove. da ie sama ustrelila moža. Gledalec se opaia ob petju in glasbi, ol. traiiičnam delanju re hitrt'" raz.nlr! i. ("-!«>v-'k ima vt:s. da ie re-Ais*»r v zadreg: -Aav!a«*evnl rl^ianje brez potrebe in da je preobložil film z nepomembnimi prizori. Skrivnost Iioly\v(»oita imenujejo celo Fran dokaz, da je nemškim režiserjem potrebno ;,> » nekaj (l»wtJe1ij studiranje filmske režije in oku?a nakar bolo s podobnimi nemškimi film; zadovolji ':: ii kinoffledalci. ki so jim Američani in Francozi pokazali, kako je treba komponirati srlaebo in petje v GImsko dejanje. —lj Reklamni kio*k na vogalu Aškerčeve ceste in Oorupove ulice, ki smo o njem poročali, da ga je prevrnila burja. nI last tvrrJke Vnma cvmpanv , tem- v< t nekega drugega podjetja. Stožlrji in reklamni KJoskl A lome Companv so mašimo grajeni \n dobro zasidrani. — h Združenje goctilnirar«kih podjetij v Ljubljani vabi svoje ^lans*vo. da se udelelj rK>creba umrl^ rlanr - Slavko Onrjane. £ro-sfilničarke v Rožni dolini st 3. c. II. Pogreb pokojne bo dane? v eredo 20. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže drfcnvne bolnice Zaloška res+a. —lj Občni zbor filatelistienegn. drultva bo d rev i ob 20. v prostorih restavracije Z^-ezda^. K obilni udeležbi vao^ odbor. —lj Za vse ljubitelje lepe pr»r«de zanimiva tehnična novost. -Premier- patentirani šotor, razstava prj Tnterpromet'-. rjajiska 26 —IJ Vrla vafilb oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 81 nabavite pri strokovnjaku Pr P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana. Iz Maribora — Tom-itev *pomin so pova^*Mi številni maritorski narodnjaki ob priliki To letniee ..f.- Narcula . k: mu ic bil kh\ prvi urednik in ustanovite!]. Obiskali ko pokojni kov iirob na staram mestnem p«s%opali^6u ter nanj položili krasen eopek i" ierih nageljnov 7 r.arortno trohojnico I»r rerd« La-if umrl \ nedeljo jo v Mariboru nenadoma umrl vrli n.tuKinjak ir. dr KfTrJo LasVOal g ni*ffo\ i tiefiričakoaa-ni smrt; je globoko pretreJa ve** no labks jugosio »cn"ln se je. v marilor^ko bolnico *• ■ '*r ; • \*. lataa delavko Terezijo O. e Trza-* -'t 54. l''_'^-':vi,i -<) nedeljek >.l<1. snežirik našel nekje \ mari-lK>r»ki okiHiri isaiolnonia *r » : — Zeru -ledi] v -mrt. V > V k -u \ ♦.laoovriiu na H- ♦ i«v-»k v-~*\ *jn našli :urt-veirj ?tS letneu.1 uizarvk'na i»»»ni.-Vtika Josipa - sssttietaai m i »h- .i:, i/ >»os4o-vilncja i' Mim j.« razvidno, da je izvršil sa-n>on>or. ker ni u brez žene. ki je pretekli nu-cf umrl;!, ni vee ž v»Mi Pokojni zapušča tri n<-preskrbljene »Toke. Velik jMitar. V Selovcu prt Oustao > |. poaar uničil hiV> in if<>sTw>|;>rsko po*-n. pHas :. ^ Fran. a i .«>«.• en 'nk-f ( m., r jc napr. \ Viimi linarjev škod.'. — ki»le<eni |>onc*le-Ijsik luda ne^re^'-a. !>u ii;u*j pastir ie pr*ile- • • .i. - iro lovaka p-»- .i«, i ta k utpriBa k rano jprožila. 5"hn* >o zadv-V 'M-letnega rudarja Cin'a lirarVa. k* j.- bi! na obisku, v liivo. Neaavestripffa moia -o prepeViali • tukajšnjo lolnlro. \- - ■ ►•ovlli, nedeljo je povabil SK Amater v gos*r i razredni športni klub Ferrario iz Za sreba. Moštvo tvorijo sami odlični igralci, med katerim; je tudi nekdanji reprezentativni srednji krilec Premrl. V Prv I »'nem tekmovanju se je SK Feraiia plasirala v T.a razredu med 10 klub j na 4. BB-afto. kar prjča. da j v odlični form SK Amater vabi *r» rtno občinst\x>. zlasti mladino, f'.* se Ba igrišču M pri sprejemu gostov dostojno obnaša, ker je želeti, da tn zv-' r šk i."-st,e o.l-cesij = t^ga gostovanja enak'- do- ber vt s? kakor so ga že v preteki->?ti V pmltekmi nastopita 2. garnituri SK Amaterja in SK Retja. « pTjčetkom ob 14. uri. — Prihod bolgarskih učltelj'e. V četrtek 28. t. m. priap- v Trbovlj** pevrk: abor bolgarskih učiteljic. Uprava Trboveljskega slaveka vabi vsa narodna in kulturna truštva na sestanek, ki bn v to- 1 rek, 19. t. m. ob 17, urj v deski soli na J Iz Ljutomera — Zborovanje urileljet v Murski Soboti. Sreska dn^tva J IT za -r. / Ljutomer. Mursko Soboto. Dolnjo Lendavo. Čakovec. Pre-lou. Slov. Bierriro. Sv. Lenart. Maribor nic-^to. Maribor 1. t>r.. Ormož in Ptuj bodo zborovala 14. maja ob 10. uri v Kokolski dvorani v Murski Soboti. Namen zborovanja je >{>o-znati na^e Preknrurje na'severnejšo posio-jarjko naše loiivovine. Zborovanje bo ol>enem mani f^sl ari ia za skupne učiteljske interese. LT-ilelji in učiteliioe! 1'd.dvžit*' *e zborovanja v čini \':-'*ni številu. Udeležila naj se javi druš Obedi so jx>skrLlicnj jk> /.ni-hvr)\ efni. Obedi naj *e narode jk> dopisnici pri (srenktni drastva v Murski Sol»o*i \-*=aj io 1. maja. Kiecr t><- lahko zgodL da ostanete brez preii au> . ker \turska SoIk>Iu nima toliko irosriln m hobdt»v. kakor veBjs mesta. Udeležba boda Sssjeaa! — Zaiumle vlakov na progi Ljutomer— <*orn.ja Radsona. Zamude vlakov na tej pro-iri so na dru-vnem redu. ki <*o ofiravičuieio / dovozom iiramoza na obmejno postnjo. kar p;ič čudno zve?jj. ce pomislimo, da prihaja'o -trankf^ v Radgono na Podnijo z vlakom '»r r-ri tem zamude uradno uro. l>ovr>z gramoza naj bi s-1 opravil k dojkdanskim vlakom, ^aj imamo >l'.ri vlake in so popoldanski navadno lx>lj prazni. — Darila. Za obmejni sokolski dom v »■ornji Radtronii so darovali: Prof. dr. Janko - .»binge.r. Liuhljnmi lo din. zbirka i ::e|jstva v šafarskem 'M) rjin po Belec I;inku. ^topar Slavko. Ljutomer 10 din. <-o-k »l«kn društva: .št. Vid nad Ljutajano "20 din. Ilollinri "jO din. Ljutomer 1(h> dšn. šr. v Slov. iioricah 2o din, Radovljica HXi Ljubljana-Vi«"- 50 djin. Trbovlje 100 lin. ' die 100 .1 ti. Šmartno oti Litiji JO din. I 'ubliona II. 1-H1 din. Ik)hini>ka Bistrica :30 lin. Središče ob Dravi '20 rTin. Petrovce 10 In. Sevnica ob Savi 98 din. Medvode 23 d:n. Sv. Lcfatti v Slov. LToriiah 100 din. Tsesfl !arovalc*'Ui -e .iruš'vo ;»rVr'-i'i 'aliva!'u i.-. PRED SODIŠČEM Sodnik: Vam. obtoženec škoduje najbolj slaba družba, v katero zahajate. Obtoženec: Gospod sodnik, naj mi oproste, zadnje čase zahajam samo v družbo nikov in advokatov. M ISTO k ~" ' ~ ' Pr\i jc trmasto aeaat, aktsjl pa stoji in bridko joče. .— Nc joči. At'hec. saj dobiš drugega pri-l.ttclja. — ga tolaži starejši bratec. Msaac pa |aaa vedno bolj: — Taaagi ie ne. njegov oče imj slaščičarno. Zjutraj za lepoto - za zdravje! Preiskava proti Alojziju Debeljaku končana Danes ali jutri bo izročen sodišču — Kaj pripoveduje a tragediji Ljubljana. 20. aprila Policija in orožniki so zaključili preiskavo v zadevi ljubavne tragedije v gozdu Močilniku nad Dobom in bo Alojzij Debeljak, ki sedi v policijskih zaporih, najbrž že danes ali jutri izročen sodišču. Debeljak se je seznanil s Pepco JuvančiČe-vo lani v maju na neki veselici v vasi blizu Dola. Kmalu se je vnela med njMma ljubezen in sta se zaljubljenca večkrat sestala, bodisi v Ljubljani, kjer je bila ona zaposlena kot kuharica v policijski menzi ali ob nedeljah v ljubljanski okolici. Nekaj časa je ostala njuna ljubezen nemotena, kmalu pa se je izkazalo, da sta drug na drugega ljubosumna. Ona je očitala fantu, da hodi še z nekim drugim dekletom, on pa se je razburjal, kadar je zvedel, da je Pepca govorila z drugimi moškimi. Sčasoma sta postala oba silno nervozna. 2e lani julija je Debeljak predlagal Pepci, da bi šla skupno v smrt. Napisala sta tedaj že tudi poslovilna pisma in jih odposlala svojim sorodnikom. Kasneje, ko so bila pisma /e razposlana, sta se pa premislila. Misli na skupno smrt pa nista opustila in sta se o tem pogovarjala, zlasti, kadar sta bila drug na drugega najbolj ljubosumna. Pred Jožef ovim je Debeljak po zatrjevanju JuvančiČeve spet ! napeljal pogovor na to. naj bi šla skupno v smrt in jo je vabil na Golovec. Tudi I tedaj si je dekle premislilo, nakar jI je Debeljak pisal za cvetno nedeljo in se dogovoril z njo za sestanek v torek. Sestala sta se nekje pri Domžalah, kjer je on najel avto, s katerim sta se odpeljala v Dob OdSla sta v Močilnik, in tam se je odigrala tragedija. Pepca je policijskemu uradniku odločno izjavila, da se ni strinjala z Debelja-kovim predlogom, da bi šla v skupno smrt in je povedala, da io ie fant presenetil. Odpirala je baš torbico, ko je počil strel, nakar se je zgrudila. Tudi Debeljak je izpovedal, da je streljal na Pepco v hipu. ko je odpirala torbico in pravi, da se mu je samokres sprožil nehote, čeprav sta se preje dogovorila o skupni smrti. Videč, kaj je storil, je Debeljak baje takoj nameril samokres proti sebi in si pognal kroglo v glavo. Ostal pa ie pri zavesti, nakar je jel klicati ženske, ki so prihajale po poti pod gozdom. Predno so prispele do njega ali pa morda že prej je baje ustrelil še enkrat proti sebi. pa se ni zadel. Preiskava je nadalje dognala, da Debeljak in Juvančičeva to pot nista pisala nobenih poslovilnih pisem, iz katerih bi bilo razvidno, da sta se odločila za prostovoljno smrt. Debeljak je izpovedal na polici ii. da tega nista storila zato .ker sta se bala blamaže, kakršno stn doživela s poslovilnimi pismi že lani v juliju. Iz škofje Loke — .lernačev Tonček .je umrl. Tonček je bil mlad fantek, pa se je že moral posloviti od življenja. Obiskoval je II. razred deške šole, pisal se je pa za Berčiča. Pri njegovi hiži. kjer so mu starši kmetje, se pravi pri Jemačevih. Tonček je bil pred pičlim tednom še zdrav, ko ga je napadla bolezen ... Ugotovili so vnetje možganske mrene in po njem je bilo. Svoje mlado življenje je sklenil v torek zjutraj, a v četrtek se je vil turoben žalni sprevod na starološko pokopališče. Mladega šolarčka so spremili na zadnji poti učenci deške šole z učiteljstvom. Mladina je nanesla tudi dokaj cvetja in obsula z njim poslednje bivališče nadebudnega Tončka. Naj mu bo lahka zemljica! — Škofjeloška pošta nujno potrebuje še eno uradnico. Sicer že v naprej vemo, da bodo naše besede klic vpijočega v puščavi, a povemo naj vendarle, da potrebuje loška pošta najmanj še eno uradnico. Dela je toliko, da taka zaposlitev ne more ostati trajna brez škode za zdravje ljudi, ki so pri tem zaposleni. Dnevno je treba prevzeti več sto paketov, nešteto je rekru-tov, ki pošiljajo to in ono, pismena pošta narašča. — vsega par gospodlčen nikakor ne bo trajno zmoglo. Naša zahteva je: Toliko poštnih uradnic, da vsaj ne bo šlo preko zmogljivosti ljudi I — Dela na škofjeloškem kolodvoru za napravo pokrite peronske strehe so zopet začeli. V kolikor perona že lani niso tlakovali, bodo storili to letos. Zdaj razkopavajo svet ob izhodu s postaje. Pred tlakovanjem so morali preurediti tudi razne kolodvorske naprave in vode. ker bo pe-ronska streha dokaj široka in speljana v vsej dolžini kolodvorskega poslopja. V zvezi s preureditvijo perona se pojavlja . težnja, da bi dozidali poslopju pno nad- | strop je, s čimer bi pridobili mnogo na prostoru, prestavila naj bi se tudi stranišča, povečala čakalnica in preuredili uradni prostori. Skratka: loška postaja naj bi dobila nekoliko reprezentativnejše in sedanjim potrebam ustrezajoče lice. Sreda. 30. aprila — Vr\: Napovedi. — 18.20: Saikrn-icii k sat teti, — 14: Napovedi. — 18: MJadims>ka ura: Začetki sredn)ev. uiodail. Velikonočna ccikv. proslava (primeri in razlaga, prof. N. Kuret in člani raj. igralske družiine). — 18/JO: Harmonikarji fp^osce). — 18.40: Dolenjska mesta v zgodovini; začetki in ustanovitve dolenjskih mest (p. prof. Janko Ja/rc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Xa.c. ura: Naš umetniški preporod (dr. D;ru-ro Dimovič. knjiž.). — lO.oO: Sah. — 20: Za vsakega nekaj. Koncert pri katerem sodelujeta ijdr. Vanda Ziherl (pri klavirju prof. It Lipovšek) in g. Rudolf Pilili (harmonika). -1.20: Znani ple&ni orkestri (plošče). — 21.30: Radijski orkester: Operna glasba. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki ra-■U*s'i (Radijski orkester). — 23: Potočiilo o šahovskem turnirju. Konec ob 23.M. uri. Ce4Hek, 21. aprila 12 :Ope retni nape v i (plošče). — 12.46: Poroči La. — 13: Naipovedr. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored (Radijski orkester). — 18.40: Slo\rem?čma za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 10: Napovedi, porodila. — 19.30: Nac. ura: Mini^t. za telesno vzgojo naroda. — 19.50: De^e-t mtout zabave (2. Fr. Lipah, član nar. gled.). — 2Q: Pevski kvartet >Fantje na vasi«, vmes plošče. 21: Premoe iz Benetk: >Don Carlos : (Verdi). 22: Napovedi, poroorla. — 22.50: Poročila o šahovskem turnirju. Konec ob 23. mri. MALI OGLASI deseci a 50 par. davek posebej. PreSJlci, izjave oeseaa Din 1^—> davek posebej. /_a pismene odgovore gieue malin oglasov je rjeoa prtloziu znamke — Popustov za male oglase ne priznamo MIZE vsakovrstni stoli in prenareja-nje oprav najceneje — Breg 14 1299 POMARANČE letne Jaffa in italijanske zopet prispele. Smokve za žgan je-Kuho! — »Veletrgovina južnega 3adja«, Ljubljana, Tvrševa 48. 1298 Beseda V> par. davek posebej Najmanlsi znesek 8 Din pozor: Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Klavžer, VošnJakova 4. 1296 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek s Din POSEBNE NOVOSTI v-seh oblačil, sport. Kamgarn, obleke, pumpance. perilo itd najceneje P K F S K t R Sv. Petra cesta 14 M) P.AK O TLA NJE ažuriranje vezenje aaves, pen--a, monogramov. gumbnic Velika raio^a perja pc 6 75 din. »Julijam« Josposvorsm* eesta 12 Jiiiiiiaia^tMtii^i«toiii:alla:;ijiii!|ii BIKOVE ODPADKE 300 kg za 110 din dostavljene na doni nudi tvrdka 2>Kurivo«, IVrševa cesta 31, telefon 34-34. 1300 ODPADKI OD PARKET in žage, popolnoma suhi. bukovi, hrastovi in smrekovi, so najcenejSe kurivo. Dobe se pri Ivan fti&ka, tovarna parket o v, Ljubljana. Metelkova ulica 4. tel. 22-44. 1297 Otroške, fantovske In moške obleke Kupite najceneje pri TI VAR OBLEKE Jerman Martin, Sv. Petra c 26. 26. R, aaaaajajaj HaMaaVaaaVaaal saam; i RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek § Dio 2.500.— Din potrebujete, da zaslužite 1000.— Din mesečno >loma. Dopise: jaNOS«, Man- i bor, Orožnova 6. — Priložite ' znamke. 1048 V globoki žalosti naznanjamo pretresujooo vest, da nas je zapustila predobra mama, sestra, teta in svakinja, gospa Alojzija Gorjup vdova po učitelju in lastnica gostilne ter se po kratki mučni bolezni preselila v boljšo bodočnost. Blago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti jutri, v četrtek, ob 14.30 izpred hiše žalosti na Kongresnem trgu na pokopališče pri Sv. Križu. Masa zadušnica bo darovana v torek 26. t. m. ob 7. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, 20. aprila 1938. OLGA GORJUPOVA, učiteljica, hčerka, in ostalo sorodstvo. Strma 4 »SLOVENSKI NAROD«, veda, SO. aprila 1938. Btev. PF Ne priča] in ne prisega] po krivem pozabi, da je Ljubljana, 20. aprila Včeraj sta se morala zagovarjati pred sodniki malega senata, k: mu je bil predsednik s. o-S. Ivan Brelih. dva krivopri-sežnika. Številne razprave proti pričam, ki jim po razpravi dokažejo, da so po krivem pričale in po krivem prisegle, kažejo na to. da dandanes ljudje zavestno in premišljeno pričajo po krivem, čeprav jih sodniki pred pričevanjem vedno opozo-re na posledice krivega pričevanja Po svoji služben: dolžnost: sodnik vsako pričo pouči, da je krivo pričevanje po veri smrten greh. po zakonu pa zločin, ki se kaznuje s strogim zaporom in z večletno robijo. Zelo pogosto ?e zeodi. da pričam že med razpravo dok;'žeio. da njih pričevanje ni v skladu z resnico. Priče kljub temu trde. da e ta a!i oni res rekel ali naredil tako. kakor so izpovedale To so primeri subjektivno pravilnega pričevanja, ki je objektivno krivo p* ičevanje Pri razpravah ki obravnavajo spore med preprostim podeželskim ljudstvom. ?o taki primeri zelo pogosti Po dogodku, zaradi kat*»rePT r»r:de toženec na zatožno klop. se na dežel: navdno mnogo govoru Prizadet: se izprnšuiejo in se razgo-varjajo na dolco in široko o zadevi navadno je opazoval doeodek vsak po svoje, med razgovorom pa navadno ta ali orr sugerira svo;e mnenje ljudem, ki jih sodni'a pokliče prid Tako pridrtio priče z določenim mneniem pred sodnika in v dobri veri. da priča io oravilno izpove-do. kar so dneve :r> tedne ~Ii*ale od stranke, s katero iz kakršnegakoli razloga simpatizira io. Dostikrat se ie že zgodilo, da so sodniki razsodili v prid obtoženca čeprav ga je glavna priča obremenila Na podlagi dokaznega gradiva so sodniki v takih primerih >pozrtal:. da priča ni zavestno in premišljeno govorila neresnice. Takih »krivoprisežnikov* zakon seveda ne ore-gania Prečama pa zato z večjo odločnostjo kr-nnrisežnike. ki se jim doka/c da so po krivem pričali zaradi tega. da bi tmeli korist od svojeea krivega pričevanja. V to vrsto krlvonriseznikov je prišel lesni trgovec Franc Ke'beT. k: se je včeraj zagovarjal pred malim senatom znradi krive prisege. Kot priča je pred okraj- nim sodiščem lažno izpovedal, da n: podpisal nekega računa. Slo je za civilno pravdo med njim in njegovim bivšim družabnikom posestnikom Lojzem T rt ni kom. Na okrajnem sodišču so verjeli Kelblu in obsodili Trtnika. na drugi instanci so pa Trtnika oprostili. Kelbel je bil pa ovaden zaradi krivega pričevanja. Obtoženec je trdil, da ni kriv, da je vse resnično, kar je trdil pred okrajnim sodiščem. Odločilno je bilo mnenje izvedenca za grafologijo prof. Viktorja Cotiča, ki je izdelal obširno analizo Kelblovega rokopisa in zaključil, da se je Kelbel sam podpisal na računu, ki je bil odločilen za razsodbo. Na obtoženčevo krivdo so kazali še dopisa mestne občine ljubljanske, kateri je Trt-nik dobavljal les na Kelblov obrtni list. Za Kelblovo krivdo je govorilo naposled tudi Trtnikovo pričevanje, kateremu je sodišče verjelo, ker ni bilo razloga za pomisleke zoper Trtnikovo verodostojnost. Senat je Kelbla spoznal za krivega in ga obsodil na 3 mesece strogega zapora. Sodišče je upoštevalo razne olajšilne okolnosti in je kazen robije spremenilo v strogi zapor in se odločilo za najnižjo kazen, ki je po zakonu dopustna za delikt krivega pričevanja in krive prisege. Obtoženec kazni ni sprejel, trdil je, da je Trtnik po krivem prisegel in da bo prijavil revizijo in priziv. Posestnik Tomejc Janez, stanujoč v 2le-ban. je pred okrajnim sodiščem lažno izpovedal glede izjave neke Terezije Mrak. K M rakovi m so prišli za rubi t med drueim ♦udi posnemalnik za mleko Zahtevajoča stranka je bil obtožencev brat Med tem ko so posnemalnik nalagali na voz, je Mrakova izjavila, da je posnemalnik last njenega brata, obtoženec je pa v izločitveni pravdi izpovedal kot priča, da je Mrakova izrecno rekla, da je posnemalnik n;ena last Eksekutor in druge priče niso mogli podpret: obtoženčeve trd^ve. Razumljivo je že samo po sebi. da človek, ki mu pridejo niViW ■ ■••H re*e. da si vari niso njegove kakor da so njegove. Tomejca je senat spoznal za krivega in ga je obsodil za krivo pričevanje na 3 mesece strogega zapora pogojno za 2 leti. Sodišče je upoštevalo, da obtoženec Se ni bil kaznovan in da ima skrbeti za ženo in otroke, zato je izreklo pogojno sodbo. Vzgojitelj mladine France Golob Ob svežem grobu vzornega šentjernejslcega upravitelja, ki so ga pokopali danes teden Kak oj pada klasje pod srpi žanjic. tako iznenada se je zgrudil, sred! plodnega dela naš France Golob, šolski upravitelj v St Jerneju na Dolenjskem. Kakor običajno vsak dan, je odšel tudi v ponedeljek teden zjutraj v svojo upraviteljske pisarno na delo, ki ga je vedno v obilici, aiasti na podeželskih šolah. V pisarni je Francetu nen-j.o postalo slabo. Komaj je aisel domov-, kamor je kmalu dospei poklicani zdravnik. Tožil je o bolečinah pri srcu. katero je ob pol desetih .nenadoma in kljub zdravniški pomoči. prenehalo utripat: Pokopali so ga danes teden na farnem pokopališču v St. Jerneju. Da je bil France med faran: splošno priljubljen, je dovolj zgovorno pričal njegov po- greb, ki se ga je udeležilo domala vse prebivalstvo St. Jerneja in njegove okolice. Pokojna naš France, splošno znan med svojimi stanovskimi tovariši, osebnimi prijatelji, ki jih je imel nebroj. zlasti še med brati Sokoli, po svojem uglajenem nastopu, poštenosti in globoki srčni omiki, je bil rojen 5. februarja 1888 leta v Dol. Benetkah-Kostanje-i-ici. Ko mu je bilo 20 let je imel v žepu zrelostno spričevalo ljubljanskega učiteljišča. Prvo učiteljsko mesto je nastopil v Zagorju. Leta 1921 se je iz velike ljubezni, ki jo je gojil do naroda, prostovoljno javil za Prek-murje v Dol. Lendavo, kamor je šel med madžarone organizirat slovensko šolstvo. V tem težkem in napornem delu. k: ie zahtevalo celega moža in velik? aaeaaM požrtvovalnosti, je naš plemenit: France vztrajal 5 iet. Leta ie prišel v to- plice pri Zagorju. Zaradi svojega nacionalnega delovanja ie bil pa km;}1'.: premeščen v Slivnico pri Celju. Jesen' 1929 pa je prišel v St. Jemei. kjer je ostal do ■vaje prerane in nenadne smrt: Z njeeovim prihodom v St. Jernej je vse drtsHeeM življenje izdatno oživelo. Zlasti delaven je bil pri Sokolu, ki ga ie izvolil za svojega starosto. Živo pa se je zanimal in aktivno sodeloval tudi pri ostalih krajevnih društvih, kjer so njegove preudarne in tehtne besede in pametni nasvet: doprinesli mnogo koristnega Priznanje ie užival, kot izboren pedagog, ki je poznal in razumel mladino. Kako tudi ne! Saj ie bil sam dober in skrben družinski oče. Kot idealist in velik borec napredne misli je v marsičem in večkrat doživel razočaranje, česar njegova mehka in poštena natura ni mogla zlahka preboleti. K temu se je pridružila še tragična smrt njegovega nrveea sina. Visoko je bil cenjen naš France v družbi, saj je bil na slasu kot prijeten in iskren družabnik, za kar so ga cenili tudi njegovi politični nasprotniki. Pokojnega Franceta, ki se je tako nenadoma poslovil od svoje drage soproge Minke, da sina Aleksandra, ki studira v Ljubljani, ni niti videl — ne bo pogrešala samo težko prizadeta rodbina, temveč je njegova smrt napravila veliko praznina tudi med njegovimi prijatelji, učiteljskimi tovariši in brati Sokoli, ki jim je pripadal France, ves od svoje rane mladosti. Slava njegovemu spominu! P. K. Seyss-Inquart češke krvi Kako >e nastalo ime Seyi>*-Inqiiart, ime sedanjega gospodarja Nemčiji priključene Avstrije? Njesov stari oče je bil profesor in pozneje ravnatelj nemške gimnazije v CMo-mueu. PH»1 se je Save. Oženil se je s Čehi-nio Čkvrtečkovo m kmalu je sprejel k ovojem u imenu, ki je zvenelo dokaj Češko, kakor Zajie, če ime svoje žene, toda ne v prvotni češki obliki, temveč v latinski in 9uarL In tako se ie 7acel podpisoval Savo TnQ.ua«rt. Njegov sin je bil višji avstrijski državni uradnik. Služil je v Mariamskih Lažnih in Karlovih Varih. To je bil oče sedanjega Seyes Lnquarta ki je spremenil tudi prvotno ime svojega starega očeta. Tako ie nas;al iz Sayc Ctvrtečka Seyst;-Inquart. Gillis GraSstrom umrl V Potsdamu pri Berlinu je te dni umrl po dolgi bolezni bivši dolgoletni evropski in svetovni prvak ter dvakratni olimpijski zmagovalec Gillis Graf stro m, star sele 45 let. Grafstrom je dolga leta vodil v drsalnem sportu in bili so časi. ko mu nihče ni mogel og raža t i prvenstva. Pozneje je iobil nevarnega konkurenta v Avstrijcu inženirju Villvu Bocklu. ki gs je tudi nekoč na evropskem prvenstvu porazil. Grafstrom je sicer pozneje še zmagal, toda vpliv dunajske šole je vedno bolj naraščal. Na površje je prišla mlajša garda s Karlom Schafferjem na čelu in Grafstromova zvezda je pridela ugašati. Umaknil se je pa iz arene brez borbe: tik pred tekmovanjem za svetovno prvenstvo v Ne\v Yorku. kjer bi moral braniti svoj naslon proti Schafferju, je odpovedal tekmovanje. Prišla je doba Karla Schafferja. dunajska šola je zmagala na vsej črti in kakor kaže, bo tudi v bodoče, saj je tudi že Schaffer, ki je odšel med profesionale dobil vrednega naslednika v mladem Kasperju. FJ> 1N \ \fOZNOST dospa oztiicna služkinjo. -- Nikoli bi si ne mislila o vas, da morate bir: taka. Snovi sem videla v vnši t=obici fanta. — Tud; jaz ne vem. kako »e to mogoT'e, iiospa. — se začudi služikinja. — Najhrž ste gledali skozi luknjico v ključavnici. šal japinovi zadnji trenutki pockuiatt podaljšati m življenje krvi SaJjapin je umiral dolgo in v silnih mukah V zadnjih urah svojega življenja, ko je bil že nezavesten. Je večkrat vprašal: Zakaj tako trpim? Do samega konca ae pa nj zavedaj, da umira. Lsaa 18. junija je zarinjič pel v Parizu. 23. junija je nastopil zadnjič na koncertu v Londonu, potem je pa odpotoval na oddih na česko-alovaJko. V Emsu se je šaljapim prehladil in dobil je hripo. Na Dunaju je prof. Falta ugotovil, da ima šaljapin silno izčrpano srce. Vendar se je pa slavni pevec proti koncu lanskega leta vrnil v Pariz z velikimi načrti ju nadam i. V Parizu je slabost srca nekoliko popustila, pač se je pa kronični sladkorni bolezni pridružila še močna anemija Zdravniki so se posvetovali tn sklenili poskusit; s transfuzijo krvi. Pndc je darovala bolnemu pevcu kri njegova žena Marija Valentinovna. potem pa hčerka Dasja. Tretjič je pripeljal prof. Abrami poklicnega darovalca krvj iz bolnice. Zadnji beden pred smrtjo so ša-ljapina poeetjh Burim. Akianov in daude Farrere. Transfuzija krv; pa ni prinesla nesenega zboljšanja. Bolnik nj mogel več zapustiti bolniške postelje. Bolečine so postale se hujše m analiz« je pokazala hudo nevarno zastrupljen je krvi. Navzlic temu je pa dejal Saljaipin svoji ženi: >še deset dni poleži m, potem pa pojdem na kmete na počitnice« Ko so bili zdravnik; že obupali nad njim. Se Je Saljapin še vedno šalil in zanimal za politične dogodke. Samo nekoč mu je prišla na. misel smrt. Pet dni pred smrtjo se je dvignil na postelji in dejal strežnicam: >Zdi se mi. da bom danes umri.c — Kaj vam pa pride na misel, Fedor Ivanovič! — Ne, zares. Bilo bi dobro umretj zdaj. Noč od 11. na 12. aprila je prebil bolnik mirno. Ob 11. dopoldne je pa nastopila težka agonija. OnesveSčeni bcinik je mi -I mral; »Težko mi je. Kje sem? V ruskem gledališču? čie naj pojem, moram dihati, a sape nimam.« Potem je prijel za roko svojo ženo, rekoč: »Zakaj moram tako trpeti ? Mada, jaz umiram.. .< Se nekaj trenutkov in šaljapin se je pogreznil v popolno nezavest. Ob 1715 je tiho izdihnil . Pokopan je bil v soboto zjutraj. Po pogrebnih obredih v ruski cerkvi je kreni i žalni sprevod na batignolsko pokopališče, kjer je našel slavni pevec svoje zadnje domovanje. Shakespeare in Druitvo narodov Texaški učenjak Andereon Bat-es je posvetil vse svoje življenje kultu in proučevanju Snakespearjevih de'. Razen drugih razprav je objavil delo za praktični svet čisto odveč, pač pa dobrodošlo senzacij željnim Američanom. To ie ena. najoriginajlnejših encdJklope-dii ©veta. V nji so zbrane vse besede, ki jih je rabil avtor >Hamlefa^ v svojih delih s pripombo v katerem delu, dejanju iin prizoru. Razen tega je pa čudaški Andert-on Bates točno preštel, kolikokrat je rabil Shakespeare to ali ono besedo. Tako je dognal, da se pojavlja beseda ^ljubezen j v Shakespearje-vih delih 2T>59 krat. beseda ->sovraštvcK pa samo 288 krat. Ln da bi se potrdilo, kakšne skrbi kma sedanje ameriško javno mnenje, je prišel na podlagi tega do zaključka, da bi bil Shakespeare gotovo naklonjen Društvu narodov m ideji kolektivne varno-1 i. Etherton poleti okrog sveta Na francoski rivijeri se mudi slavni letalec polkovnik T. P. Etherton. ki se mu je pred leti kot prvemu posrečilo preleteti najvišjo goro cveta Mount Everest v Himalaji. Etherton ie služil kot častnik v angleški kolonijami vojski v Indiji in temeljito je raziskal gorski masiv fiavrisankar. Slednjič se je dvignil z letalom £e nad Mount Everest. Svoje ture in ta drzni polet je opisal v zanimivi knjigi. Polkovnik Etherton se je udeležil tudi prvega poleta zrakoplova >Grof Zeppelin« v Južno Ameriko kot gost dr. Eckenerja. Iz Južne Amerike je krenil z enosedežnim športnim letalom preko gorskega grebena Andov. Po novratku v London je bil imenovan za profesorja lelalsfcega oddelka na univerzi. Etherton St že dve leti ukvarja z mislijo poleteti okrog sveta in priboriti tako Angliji prvenstvo pred vsemi državami na polhi letalskih uspehov. Svetišča in hrami na Japonskem Budhističnih m šintoističnih svetišč in hramov ima Japonsl^ po najnev «jši statist ki več tisoč. Saano v Kiotu in njegovi okolici jih je nad 1200. dočim jih je bilo v starih časih še mnogo več. nad 3.000. Mnogo krasnih zgodovinskih svetišč imajo zlasti mesta MLkko. Kamakura in Nara, pa tudi njihova okolica. Navadno so vsi japonski hrami sred gostih drevoredov borovcev in ceder, tako da se širi okrog njih prijeten vonj. Kjerkoli vidiš ra Japonskem gozdiček borovcev in ceder, lahko sklepaš, da so skr-va v njem japonsko svetišče. Vsak hram je epreden s pravljico ali legendo ter posvečen svojemu bogu ali spominu priljubljenega človeka. Zato ni čuda, da so v mnogih svetiščih dragocene umetnine, za katere ne skrbi samo ljudstvo, temveč tudi posebne organizacije. Muzeji, ki imajo zbirke iz teh svetišč in hramov, so zlasti v Tokiu, Kotu in Natri Iz Kranja — Nedel.fski šport Tekma, katero sta odigrala SK Celje in SK Kranj z rezultatom 2:2 (2:0). je bila zelo slaba. Obe moštvi sta tekmovali, katero bo slabše igralo. To ni bil niti drugora^redrij nogomet. SK Kranj je ligiral brez vsakega sistema in kombinacije, v splošnem je bilo le nabijanje žoge brez vsakega cilja. Niti SK Celje ni bil dosti boljši. V postavi so bili igrači .ki ne spadajo v prvi razred in je T^:gler?a,lo kot da, igrajo svojo prvo tekmo. Zlast; je odpovedalo levo krilo, dalje Baum, Brkič in Zorč, pa tudi ostal^ niso zadovoljili. Vso pohvalo pa zasluži levi half. ki je edinj izmed vseh ugajal Uprava SK Kra/nja vedno greši, ker stalno menja posta,vo. debre igrače zapostavlja, slabe pa forsira,. Za nekatere odlične igrače se vodstvo sekcije ni pobrigalo, da jim preskrbi pravo nastopa. Z njimi bi y nedeljo zmaga sigurno pripadla SK Kran' i in tudi celotni placement bi bil mnogo bcljšL V nedeljo igra SK Kranj v Čakovcu proti najboljšemu klubu v grupi. Ako v moštvu ne bo temeljite spremembe, se lahko zarodi, da doživi poraz .kot ga so ni doživel noben khnb v tem teikmovan.iu. — Poroki, v nedeljo popoldne ob 1"». sta se v farn- cer levi poročila gdč. Le a Sabothy, hčerka odvetnika g Elita<, ki je že ćV>sedaj obratovala v dveh sobah. Vsp spodnjr prostore bo preuredila za delavnice jn siklaxiišča. Lep dar: Zgodbe brez groze E KirCHBERGER: malokaj, 8 ROMA N otok gobauceu — Ime mi je Pamela. — je dejala za slovo na pragu. Ustavil se je in jo dolgo gledal, potem je pa dejal: — Morda vam tudi jaz nekoč povem, kako me kličejo Toda Pamela je nedvomno lepo ime — in obrnil se je k izhodu. Pamela ni imela časa priti do vrat. ko je zaslišala za seboj strašen t ruše. Presenečeno je zrla na tujca, ki se je vrnil, nesoč nekaj v levi roki. Prepiral se je s širokoplečim Tongajcem, ki ga ni hotel več pustiti skozi vrata. Skozi okno je slišala glas svojega očeta, ki je kričal nekaj v samojščini na čuvaja. Tongajec je dvignil obe roki, kakor da taoce udariti tujca in v naslednjem hipu se je zgodilo nekaj, kar je navdalo Pamelo z bojevitim razburjenjem. Tujec je iztegnil desnico, zgrabil mSUastega Tongajca za vrvico, s katero je bil prepesan. ga dvignil igraje v zrak in ga vrgel čez vrata, ki jih je takoj zaprl. Zdaj je bil tujec notri, Covaj pa zunaj. Sketch je skočil naglo k hiši in njegov obraz je izražal silno napetost. Prijel je Pamelo za roko in jo potegnil čez — Predrzneš. predrzneš. falot. cigan in lopov ste! —»mu je prihitel naspioti ravnatelj Kern. — Sedite starec in držite jezik za zobmi! Ali veste, kaj je tole? In pomolil je ravnatelju pod nos drobno črno jajce. Ravnatelj je tisti hip bled kakor zid in težko požiral slino. — Pozna se vam, da ste to nekje že slišali. To je jajce tabena. ki ga zakopava v vroč pepel na otoku Niuafou. Tja hodijo ponj domačini, kadar hočejo koga ubiti. Pri teh besedah je zavladala grobna tišina. — Kje stega našli? — je zašepetal slednjič Kern. — Hm, bilo je na vašem plotu in če se ne motim, je namenjeno vaši hčerki. Ravnatelj Kern je zadrhtel, Pamela je pa stopila k Sketchu, vzela jajce v roko in ga je a radovedno ogledovati. — Torej to je nekakšen sel smrti, kaj ne? In zakaj naj bi bilo namenjeno meni? Sketch se je ozrl na njo in odgovoril: — To je namreč — črno jajce. Čisto črno in taka se najdejo zelo redko. Jajca tabone so navadno rjava in zbirajo jih umoraieljni domačini samo za moške... — Kje imate svojega psa? — je Pamela naenkrat zasukala pogovor in se ozrla po sobi. — Sel je za možem, ki je položil to jajce k vaši hiši. Nerad bi videl, da bi se mu pripetilo kaj pogrebnega. Stopim za njim Mimogrede rečeno — na pragu se je obrnil k ravnatelju, — zakličite temu po kopru smrdečemu fantiču, naj me ne zadr- žuje, ker bi mu moral sicer polomiti nekaj reber, a to ni prijetno. Vam pa priporočam - obrnil se je počasi k Pameli, — da bi v bodoče ne spali več po paviljončkih in se ne potikali po obali. Otro-čiček bi ne smel hoditi daleč od doma. Če pa že boste kdaj morali, vzemite s seboj dobro pištolo. . n. V policijskem poslopju mesta Nukualufe je sedel mračni inspektor Braun sredi svojih uradnikov, večinoma Evropcev. Samo redarji v mestu so bili domačini. Nosili so khaki uniforme, po možnosti zelo umazane in raztrgane tako, da so se čudovito ujemale z njihovimi bosimi nogami. Inspektor Braun je sedel pred oknom in bobnal nervozno s prsti po mizi. — Kaj hočete še vedeti, dragi inspektor? se je oglasil iz kota kapitan ^Mamavette«. Z Barsamom je bilo res tako, kakor sem vam pravil. — Gromska strela, ne pripovedujte mi, da je Barsama pobrala beri — beri! — je zarohnel inspektor. Kapitan je pa užaljeno vstal, rekoč: — Razen zdravnika in te prismuknjene ženske, ki vam bo prisegala, da ga je pobrala gobavost, imam za to samo eno pričo. In kaj bi vam pravil. Naenkrat se je obrnil k oknu. — Pokličite sami tega potepuha. Tam-le prihaja. Po drugi strani ceste se ie počasi majal s svojo psico Sketch. Inspektor ga je poklical skozi okno. Sketch se je ustavil, potem je pa odločno zavil v policijsko poslopje. — Io ole afiaii. — Ek>ber dan? — je pozdravil na pragu. Upam, inspektor, da me ne mislite zapreti, sicer bi ne bil prišel sem. Braun je zagodrnjal- — Ne čvekajte neumnosti in povejte nam. kakšna bolezen je pobrala detektiva Barsama? Sketch se je popraskal v laseh blesteče kostanjeve barve, zavihal je nos in odgovoril v zadregi: — Bilo je kakor kakko. Umrl je povsem pošteno, nihče ni bil kriv tega in zdaj počiva nekje na 20. stopinji južne širine. Mislim, da je tam morje globoko takole okrog 9.500 metrov... Kar je obmolknil in pogledal inšpektorju vprašujoče v obraz . . . pravite, da je bil to detektiv. To sem si mislil takoj v pristanišču, toda s tem si nisem belil glave. Toda če se pelje iz Anglije detektiv v Kongo, pomeni to vedno nekaj važnega. Ali mi lahko poveste, kaj je hotel Barsam vprav v tem smrdljivem brlogu? Inspektor Braun ni takoj odgovoril. Pazljivo je ogledoval potepuha, ki ga je imel prav za prav zelo rad, čeprav ga je moral pred pol leta zapreti za teden dni zaradi tatvine srebrne žlice v poslopju DHPG. — Glejte Sketch, ali kako se že pišete, ne vem. zakaj hočem vprav z vami govoriti o teh umorih. Toda . .. — Ner ne govorite ničesar, — ga je prekinil naenkrat Sketch svareče. Inspektor ga je preseneče no gledal. Sketch je sedel s hrbtom proti oknu in njegova desnica je držala gobec črne Nikie, ki se * je izvijalo iz prsi divje renčanje. TJtajQ> Joatp Zopancič — Za »Narodno tiakamo< Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani