f "proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Offirial Organ Yugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - glasilo - -prosvetne matice j. s. z. IT. _ NO. 1526 CHICAGO, ILL, 9. DECEMBRA (December 9)' 1936 INiblmh«! \\..kl> at 2301 8. U»nil*lc Av«. LETO — VOL. XXXI. KDO ZMAGAL stavke po deželi so priča da je vse kakor je bilo Politiki obljubljajo kar kdo hoče, a brez pritiska se niti "prijateljev" ne spomnijo Energičnost socialistov v unijah jamstvo za uspehe. — Bodočnost industrialnih unij P ___PROŠLI VOLILNI BORBI? Naval fašističnih sil na Španijo New deal ohranjen, in solzavice, ječe ter krepeljci tudi Španija ne sme biti izgubljena bOL milijona dotarjcrv, ki ao j i H razne družbi' in policijski} organi izdali za solzavice in za druga bojna sredstva proti "drhali". ni bilo izdanih zamanj. To danes dobro razumejo stavkarji v Readiiuru, mornar ški in skladiščni delavci v San Franciscu in drugih lukah ob Pacifiku, delavci v nevv-yoi$kem pristanišču in še marsikje, kjer so delavci zastavkali. Stavk pa je bilo te tedne zelo velike in še več se jih obeta, kijti ker delavstvo nima politične moči. da si bi svojvpoloža.i lahko uspešno izboljševalo s pomočjo socialnih postav, se v boju za v.šje plače, krajši de- U Readingu imajo šerifa — pite »e John C. Cook — ki pravi, da mu prostora v ječah za stavksrje ne bo zmanjkalo. Ta mož postave stori kolikor more, da bi Berkshire Knitting kompaniji pomagal streti stavko tkalniških delavcev. Dne 5. decembra je vrgel v ječo 147 piketov, med njimi 43 žensk. Vsak izmed njih je bil obsojen na globo, in ker je niso mogli lavnik in za izbolišavanje de- teh obratih dobro napreduje PUČMti* bodo morali ostati v lovnih razmer poslužuje stavk, vzlic sabotažni taktiki ekseku- zap.°r" 30 dn,\ **rif J,h ob" ker 80 stavke v teh okončinah tive in konservativnih strokov-J toz,i' d? ov,r"Promet edino izdatno •redrtvo. nih unij A. F. of L. j trotoarju . Ker je bdo v read- ^ . .. ... rp i I enski okrajni ječi prostora sa- SUvkati n, priletno. Treba Važnejše stavke so se po , mo dvaj^t icn.Pk> so otUle je piketirati. treba je včasi ieg že omenjenih pričele v pro- posUli v okoiiike zapore mtrajati tedne in mesece, tre- par tednih pri Midland!___ ba je čestokrat trpeti pomani- steel (1.900 delavcev), v to-! kanje in v slučaju poraza ja varni Goodyear kompanije v j Kaj je Z zavarovanjem marsikdo ob delo in prične se Akronu. ki uposluje okrog 14- Df0ti bre^noselnnaH? »učno romanje za drugim.jooo delavcev, v steklarnah v H c^pu8ri.io5u. Ampak Karati za n zko plačo Pittsburghu. Pa., in v Ottawi.| Dvaintrideset držav ameri-■esec za mesecem leto za le-, m ^ (skupaj 7,300 delavcev), jške Unije se še rti nič pobrigalo tom pa je tudi ne vzdržljivo. Nekatere teh stavk so že po- za predloge o zavarovanju Ker delavci vedo. da so dru- ravnane, in sicer z delno zma- proti brezposelnosti, čeprav ifee spet > stanju znatno dvfi- go delavcev. Veliko je manjših | jim je administracija v VVash-niti mezdo, to od njih tudi pri-,stavk, in to v tovarnah, v tr- ingtonu to priporočila. Poslan-ifakujejo, in ker se same ne govinah, pri časopisih in v j c i imajo dohodke in se pač ne imenijo za to svojo dolžnost, raznih druirih obratih. Dolgo-) brigajo za usodo brezpouelnih. Kje treba v to opozoriti z u-1 trajna stavka časopisnih delav- j — 400, in če še to ne izda. je iz- cev pri Hearstovem dnevniku Post-Intelliirencer v Seattlu je bila nedavno poravnana z zmago za stavkarje. Ista unija (American Newspaper Guild) t r: t w% t K & \l f % m 1 JJ tfl f J li 'LVAHO— MXMm PJERTO ■Krivd Navidezno ima faiinm vsled »voj.* precizne disciplino prednost — vrh taga pa tudi zato, ker aastopa ohranitev starih tradicij, ki jih poveličuje sarvdi privlačnosti s čokoladno skorjo A vendar je Ijudkka fronta v Španiji dokazala, da enoten delavski racrrd lahko uspešno kljubuje ne tamo reakciji v domači deželi, smp«k tudi Hitlerjevi in M«sjolinij«»»i invaziji. Nj je moči, ki b mogla premagat delavstvo, ako je složno! — Na »lkj na desni je članica španske milice Lil« Imhert, ki }e prišla v Mehiko apelirati sa pomoč lojalistom v Španiji. bod stavka- Dividend »o kompanije letos izplačale več kot Maj prej od 1. 1930 naprej in mnoge so naklonile delničar- /. S. Z. podvzela smotreno akcijo za gmotno pomoč delavstvu v Španiji jem celo višje-kot leta 1929 a- ^ izvojevala priznanje tudi _ lilett 1928. Plače pa so pov- pri dnevniku New York I)aily prečno okrog 40 odstotkov niž News, ki se tiska v okrog mili-| Federacija SNPJ v Clevelandu na delu pri zbiranju doneakov. Upravni je kakor takrat za veliko ve- Jon izvodih dnevno. Na jugui .. QNIp, , , ,, rj .. A * A A j- ji lino delavcev. se bori za izboljšanje mizernih i odbor odobril sklep federacije. — Anton Garden vodi delo pri Organilzatorična kampanja razmer poljedelskih delavcev zbiranju prispevkov v področju JSZ. Nabiralne pole in pisma razposlana je v zamahu med delavci v je- fouthern Tenant Farmers' uni- - klareki in v avtni industriji, Ja' kl 80 J0 ^t*"0*'1" m J° v o- v Avstriji je zbiranje pris- delavske stvari v Španiji nemo-, JSZ ali pa na iniciativo posa ■ed delavci v tovarnah gumi- dijo socialisti in nJ»h somišlje- pevkov v pomoč delavcem v jirtih avtnih obročev in drugih Za"-»° Je mno*° storil Španiji zločin. Krivce oblast Bdelkov iz kavčuka, v tekstil- No™ain Thoma*- kaznuje z dolgimi zapornimi industriji itd. Kampanja za Velika stavka pri Bendix kttznimi. v Nemčiji in Italij| »iraditev industrialnih unij v, (Nadaljevanje na 3. strani.) i pa je tudi tajna akcija v korist Munieijftka indualrija edina, ki iicriiii nikake krize Liga narodov je v svojem j dustriji za ubijanje in rušenje. Poročilu z dne 30. novembra , S časniškimi poročevalci je bil objavila statistiko o gospodar- pri voiji Rovoriti samo dvakrat m Položaju in o stanju ob-;v življenju. Prvič jim je na jitovanja posameznih indus- vprašanje odgovoril, da bo na Wj, iz katere je razvidno, da svetu mir kaf|ar bo člove±tV(> Je bila municijska industrija ikozi prošla leta edina, ki ni občutila krize. Ne samo to, am- psihologično zrelo za mir. Za-harotf je sklepal kupčije v prodajanju municije najprvo z balkanskimi državami, potem pa s katerokoli, ki je hotela kupovati od njega. In skoro vse so se rade zanimale, kaj jim ima ponuditi in pod kakšnimi pogoji. Le malo dežel je, ki niso bile njegove odjemalke. Postal je skrivnosten človek, kajti ker je poznal tajnosti vseh vlad, ni o nobeni govoril, da ne bi ničesar izdal. Zato je bil tudi gluh za vse apele časnikarjev, naj jim odgovori na to ali ono vprašanje. Postal je ne le eden najbogatejših, ampak tudi eden izmed najvplivnejših zakulisnih magnatov v Evropi in na svetu. Prošli teden je umrl. Vse časopisje po svetu je pisalo o njemu, dasi ni storil ničesar koristnega za človeštvo. Nagro-madil si je bogastvo na račun množic, ki ječe pod bremenom oboroževanja in dejal je, da je to njihna — ne njegova krivda! goča, dočim mora skozi držav- meznih članov zbralo septem- no blagajno vse nemško in vse bra. oktobra in novembra ka- italijansko ljudstvo podpirati kih $300. Nekateri so poslali fašistično kontrarevolucijo in vsote direktno, druge so bile pobijanje španskega civilnega prebivalstva. V Zed. državah je delavstvo politično svobodno in lahko podpira kogar hoče. Bil bi zločin, če bi naše španske tovariše pustili v milost in nemilost Hitlerjevemu in Mussolinijeve-mu fašizmu in jim ne nudili nikake pomoči. J. S. Z. je meseca septembra urgirala posamezne klube sklicevati shode v znak solidarnosti s španskim ljudstvom, ki se bori za svojo svobodo, in za poslane imenovanemu skozi ur»d JSZ. odboru Vendar pa se je izkazalo, da br«*z organizirane akcije ne bo večjega uspeha. V petek 3. decembra se je vršila prva seja nove eksekutive JSZ, na kateri je bilo poročano o dosedanjih lokaliziranih akcijah v pomoč španskim lojalistom in o proglasu eksekutive JSZ. ki je bil priobčen v Proletarcu z dne 2-decembra. Bilo je sklenjeno, da se pošlje pismen apel vsem društvom naprednih podpornih zbiranje prispevkov za nakupi jednot in zvez in klubom JSZ živil, obleke, zdravil in drugih I ter nabiralne pole. Ker je sli-potreb&čin. ki jih pošilja v špa-l^no akcijo podvzela cleveland-nijo iz te dežele poseben od- federacija SNPJ in jo odo-bor pod načelstvom David Du- hri, avni od,bor sNPJ.^ri-binskyja. On je predsednik ve-1 , . . .. t„r, . like unije I. L- G. VV. Vsega! P"™* eksekutiva JSZ sodru- skupaj se je v področju klubov (Nadaljevanje na 4. strani.) sesss Jetniški tabor Dachau je priča "svobode" v Nemčiji NEMČIJA IN ITALIJA NIČ VEČ NE SKRIVATA PODPORE GEN. FRANKU Svetovna vojna v miniaturi. — Umazana vloga klerikalizma. — Pomoč, ki jo moramo dati FAŠIZEM je najgrozovitejše poglavje v povojni zgodovini Evrope. Na vesti ima nič koliko zločinov. Na primer teror v Italiji in v Nemčiji, s katerim sta si Mussolini in r.ato Hitler podjarmila vsak svojo državo in ljudstvo. Poslužila sta se umorov in mučilnic, da sta uničila opozicijo. V Italiji je "duce" storil vse v svoji moči. da uniči kulturno življenje naprednih primorskih Slovencev, kar se mu je posrečilo v par mesecih. Nato pa se je lotil tudi zatiranja veronauka v slovenskem jeziku in onemogočil je tudi katoliške liste v slovenskem jeziku, vzlic svoji zvezi s papežem. Hitler p« se je ovekovečil "čiščenjem" arijske rase. in z decimiranjem Židov. Toda eden največjih zločinov, kar jih je fašizem dozdaj izvršil, pa so napadi Mussolinijevih in Hitlerjevih bombnih aeroplanov na civilno prebivalstvo Madrida. Slike razmesarjenih otroških trupelc na madridskih ulicah bodo ostale in pričale bodočim rodovom o barbarski fašistični dobi, ki je svoja zverska dejanja ogrinjala s plaščem boja za "krščanstvo" in "civilizacijo" proti "komunizmu". Italijanski in nemški vojaški letalci so s svojimi bombami pobili že mnogo madridskega prebival*tva. Toda samo bombe jim ni#o bile dovolj, pa so začeli nato sipati na mesto še strupene pline, kajpada "za krščanstvo in kulturo". Fašisti so nekaj časa trdili, da plina ne rabijo, toda posebna angleška .komisija, ki je prišla v Madrid, da prouči položaj na licu mesta, ie brzojavila v London po maske proti plinu. . . V bolnicah je ista komisija obiskala ljudi, katerim je plin iz fašističnih letal opalil pljuča. Poročala je. da je že prvi napad s plinom zahteval dve človeške žrtvi. Mnogi* ki so bili prizadeti; pa bodo čutili posledice do konca »vojih dni. Tudi materialna škoda, ki jo povzročajo fašistični letalci s sipanjem bomb na Madrid, je ogromna. Marsikje so zanetile požar. Veliko hU je zgorelo. Ranjencev je polne bolnišnice. Mno«rim so drobci bomb ali kamenja, ki je letelo naokrog po eksplozijah, spačilo obraze, ali so izgubili ude ali pa dobili druge težke potškodbe, ki so jih pohabile za vse življenje. To niso vojaki, ampak delavci iz tovarn, mali trgovci, žene, otroci in starci. General Franco in njegov klerikalni propagandistični štab trdita, da o»vobojuje Španijo. Ampak če bi Španci mogli, bi generala Franca in vse njegove oprode poslali na dno pekla. To bi že davno storili, ako bi bil Franco odvisen le od pomoči, kolikor mu jo dajo reakcionarni Španci in cerkev. Toda Italija ;n Nemčija sta mu dali tankov in letal, pilote, topničarje in topove in Portugalska pa vojne ladje. Sir Percival Phillips je dne 3. decembra brzojavil z Gibraltarja londonskemu Daily (Nadaljevanje na 2, strani.) kanoni namesto masla Kdor je danes v Nemčiji surovo maslo, je smatran za ne-patriota. Hitler se zdaj niti mesa več ne dotakne, kajti Nemčija mora svoje dohodke porabiti za oboroževanje, ne pa jih trositi za draga živila, kot so meso in maslo! Ker pa je v Nemčiji precej ljudi, ki »o rajše nepatriotični kakor lačni, je vlada odredila, da sme vsaka oseba, ki težko dela. kupiti na leto samo 10 kilogramov (22 ameriških funtov) masti, masla in margeri-na na leto. Tisti, ki imajo "lahka dela", pa le sedem kilo- gramov na leto. Večinoma si niti tega ne bodo mogli privoščiti. Restavracije bodo ravno tako pod kontrolo. Vsake hrane. kakršno se težko do»bi, bodo morali kupovati 20 odstotkov manj. Na goste pa vlada apelira, da naj gostilničarjevo dolžnost do domovine upošte-I vajo in ne zahtev ajo preveč I Nekaj sličnega se je godilo med 'vojno tudi v Zed. državah. Lastniki restavracij so gostom računali hrano, ki jim je niso dal in gost je bil patriotičen, če je plačal in molčal. Ako je godrnjal, je bil pa "progerman". MR BAFIL ZAHAROFF PHh je bila edina, ki je kovala ^omne dobičke, dočim »o ®noge druge morale ukiniti dnridende. Sir Basil Zaharofcf, ki ga vi-JPte na tej sliki, j^ bil eden lovitejših mesetai^jev v in- Nemški drktator in njegovi ministri (za propagando in drugi) trdijo, da Nemčija še ni bila nikoli tako svobodna kakor je sedaj. Kljub temu so koncentracijski tabori zmerom polni. To leto je "osvobodil" tisoče jetnikov, ne zato ker je v Nemčiji več svobode, ampak ker jih mučenje "ukrotilo", pa so jih spustili ven, da so napravili prostor drugam. Mnogi pa se nočejo "poboljšati" in so v zaporih že tri leta. Eden najbolj notoričnih jet-niških taborov je Dachau na Bavarskem. V njemu je nad tisoč jetnikov. Toliko jih namreč nacijska oblast sama priznava. Večinoma so to politični jetniki, toda v svrho mučenja ljudi, ki so zaprti radi prepričanja, so med njimi tudi zločinski tipi, kot roparji, ubijalci, moralni pokvarjenci itd Politični jetniki so označeni za "protisocialen element" in pa za "sovražnike države". Mnoge so zdravniki sterilizirali. Mučenje je neznosno, zato so samomori med jetniki pogosti, veliko pa jih zboli ali zblazni. Tabor je ograjen okrog in okrog z jarkom, nato z zidom in s stolpi za paznike, nato izven obzidja z bodečim žičev-jem v dveh krogih, med njima pa sc dan in noč sprehajajo fašistične straže, Dokler niso tega mučilnega kraja ♦"Vo ogradili, se je nekaterim posrečilo pobegniti. Par beguncev je nato dospelo v Francijo, od kjer so svetu sporočili, kaj počno nacijske beštije z žrtvami fašističnega terorja. Druga kazen je odvzem nemškega državljanstva. To nacijetka justica največ opravičuje proti onim, ki so se srečno umakn li v inozemstvo. Dne 3. dec. je vlada sporočila, da so ob državljanstvo pisatelj Thomas Mann, ki jc eden najslovi-tejših nemških književnikov, VVm. Sollman, bivši socialistični minister notranjih zadev v pruski vladi, socialistični vodja Max Bratin, bivši komunistični poslanec Wm. Koenen, pisatelj Konrad Heiden in več drugih. Zakon določa, da komur vlada vzame državljanstvo, mu mora zapleniti tudi vso imovino. To seveda kaj rada stori, ker je finančno bankrotirana in brez kredita. V TEJ ŠTEVILKI V tej številki je pregled vsebine Anrveriikega družinskega koledarja za leto 1937. Priobčen je na 5. »trani. Kako se slovenski klerikalci v Ameriki navdušujejo za krvoločnost generala Franca v Španiji, pove članek na 2. strani. Čitajte, kako je dala "Tisoč in ena noč" frančiškanu Hugo Brenu inspiracijo za pravljice o sovjetski Uniji in o milijonarjih v nji. Priobčen je na 4, strani. Kampanja za zbiranje prispevkov v pomoč španskim delavcem med ameriškimi Slovenci je zdaj organizirana. Pojasni vam poročilo na prvi strani. Na prvi strani je poročilo o "svobodi" v Hitlerjevi Nemčiji, o novem valu stavk v Zed. državah, o fašističnem rušenju Madrida, o grozotah civilne vojne (članek na 2. strani) itd. "Proletarec" je bojevno glasilo slovenskih delavcev. Citajte in širite ga! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaja Jugoslovanska Delavska Tiskotna Druiba, Chicago, lil. NEMCI IN MURI SE MOBILIZIRAJO ZA KLANJE V ŠPANIJI „. ... ... „. ...... GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. N'AttO Co«nrri«», One Year $3.50; Six Months $2.0u. PROLETAREC 2301 S. I «wndale Ave. CHICAGO, ILL. Talephoae« ROClCWELL ZSft* . Grozote civilne vojne in vzroki vcjne Vsaka vojna je grozovita. Ampak civilna vojna ima ftc svoje posebne grozote. Kdor čita v Proletarcu A. Serafimovi-Čev roman "Železna reka", mu je jasno, kako strašna je bila civilna vojna v Rusiji. In poročila iz Španije nam pričajo, kak > brezobzirno je klanje in rušenje na iberskem polotoku. Civilna vojna v Španiji je prva vojna v Evropi, v kateri se uporablja vse nove iznajdbe v vojni tehniki in izpopolnitve, ki so jih tehniki v službi armad in municijske industrije izvršili po svetovni vojni. Italija je v Etiopiji sicer rabila vse svoje moderne pripomočke, toda imela je opraviti s primitivno, zelo slabo oboroženo etioipsko armado, zato je bilo razmerje neenako. V Španiji pa imajo moderna vojaška letala, moderne tanke, strojnice najnovejših modelov in topove na obeh straneh. Vojna v Španiji je nastala radi ekonomskih vzrokov. Plemstvo, kapitalisti in cerkev so na strani generala Franca, ki bo v slučaju zmage napravil iz Španije fašistično državo. Proteži-rala bo posedujoče in zatirala ljudstvo. Z orožjem, vojnimi letali in municijo ga zalagata Nemčija in Italija. Portugalska mu istotako pomaga kolikor more. Finančno ga podpirajo španski kapitalisti, cerkev in reakcija sploh vsepovsod. Lojaliste, to je, špansko ljudsko vlado, je začela poslednje tedne aktivno podpirati sovjetska Unija in precej vojnega materijala dobi po ovinkih iz Francije in nekaj iz Mehike, veliko pa ga izdeluja sama*, posebno v Kataloniji. Dalje podpira Španijo moralno jn gmotno vse delavsko gibanje po svetu. Civilna vojna v Španiji je svetovna, vojna v miniaturi. Vojna v Španiji je vojna med fašizmom in demokracijo; vojna med kapitalizmom in socializmom; vojna Italije in Nemčije proti Sovjetski Uniji; vojna cerkve proti svobodnomislecem.' Krvava tragedija Španije je mednarodnemu delavskemu gibanju nauk, kako potreono je, da se bori z vsemi danimi sredstvi za odpravo vzrokov, radi katerih nastajajo vojne in civilne vojne. Fašizem je treba poraziti in ustvariti ekonomsko uredbo na socialističnih načelih, kajti dokler se to ne zgodi, armade ne bodo odpravljene, razorožitve ne bo in dežele bodo trošile pretežni del svojih energij in dohodkov za "obrambo". Stara socialistična in komunistična mirovna gesla in točke v njihovih programih, ki določajo odpravo armad in vojnih mornaric ter razorožitev sploh, so v povojni dobi radi fašističnih diktatur izgubile praktično veljavo. V Franciji so danes vse stranke — vključivši komunistična in socialistična — za jaea-n'e francoske oborožene sile. V to jih sili Hitlerjev tretji rajh. Dokler je bila Nemčija demokratska republika, je bilo delavstvu v Franciji lahko propagirati razoroževanje in pacifizem. Istotako delavstvu v Angliji. Toda že slučaj z Etiopijo je Angleže in Francoze poučil, kako negotov je mir, kadar prično rožljati s sabljo diktator, kot je Mussolini. Hotel je, da mora vse po njegovi volji — in šlo je, četudi so Angleži nekaj časa mislili, da ga bodo ostrašili in pripravili, da odstopi od svojih nakan. V resnici se je morala koncem konca umakniti Anglija. ker se je admiraliteta bala, da bi v slučaju vojne z Italijo angleškemu brodovju v Sredozemskem morju slaba predla- Boljševiška Rusija je kmalu po novemberski revoluciji spoznala, da ji mirovna gesla ne bodo koristila. Skozi do revolucije so bili boljševiki nekompromisni sovražniki militarizma. Vsakega militarizma. Danes podpirajo ne samo svojega, ampak tudi v kapitalistični Franciji in Čehoslovaški, ker sta ti dve deželi v obrambnem paktu z t^SSR. Drugače tudi biti ne more, kajti vzroki za vojne so tu in dogodile se bodo, kajti čemu bi bilo sploh treba tako ogromnega oboroževanja, če ne zaradi vzrokov, ki sigurno privedejo v krvave konflikte! Ameriška socialistična stranka še vztraja pri starem so-ciastičnem prttgramu proti vojni, za razpust armad in vojnih mornaric, in za osvoboditev podjarmljenih kolonij. V svoji načelni deklaraciji poudarja, da je proti vsaki vojni in da bo v slučaju novega vojnega spopada nasprotovala vstoipu Zedinje-nih držav v vojno neglede na kateri strani. Teoretično je njen protivojni program lep in če bi ga bilo mogoče izvesti, bi bilo idealno. Ampak skušajte danes predložiti take točke v program socialističnih strank recimo v Franciji in na češkem! Fašizem je na pragu, pa da bi se ne pripravili za oborožen spopad z njim? In pripravljajo se! Oba fašistična diktatorja odprto priznavata, da je vojna sredstvo njune ekspanzivne politike. Ona prav nič ne skrivata, da bosta udarila kjerkoli in kadarkoli bo prilika. Istotako odkritosrčni so japonski militaristi. V takih razmerah je pacifistična propaganda v demokratičnih deželah neefektivna, obenem pa lahko v prilog^Italije in Nemčije. Ti dve deželi sta danes dinamit, ki mogoče vsak čas eksplodira. Dolžnost zavednega delavstva v sedanji dobi fašističnih diktatur je borba za strmoglavljenje fašizma in nato rekonstrukcija družbe na socialističnem temelju. S tem bodo odpravljeni vzroki za fašizem in vojne, drugače nikoli. Spenski rebeft, ki so oodv*eli kontraravolncijo, da i strmoglavijo ipansko ljudovlado, imajo valic čavdalje bolj izd* t ni pomoči slabo srečo. Nemčija je poslednje tedne poslala v Sp»nijo in v španski Mor oko okrog 20,-000 svojih najbolj isveibanib vojakov in par sto na- c*r jnth letal in »klopnih trnkov za potlačenje špan-sk« ga ljudstva Tu so črta, ki so jili mobilizirali španski fašisti za ojat^itj«* svoj« front*- proti lojalistom v 4pa* ni ji. NEMČIJA IN ITALIJA NIC VEČ m SKRIVATA PODPORE GEN. FRANKU (Nadaljevanje s 1. strani.) Telegraphu, da se v Cadiizu in Sevillu v Španiji pripravlja za vojaško službo kakih 20.000 Hitlerjevih vojakov. Isti londonski dnevnik poroča v izdaji z dne 5. decembra, da je Mussolini poslal na pomoč generalu Francu nadaljnih 40 novih vojaških letal in pilote. Ameriška Associated Press poroča iz Kima v depeši z dne 5. decembra, da Italija direktne intervencije v špa-niji več ne taji. Mladinsko glasilo "Roma Fascista" jo naravnat prfznava in pravi, da je bila nevtralnost v španskem konfliktu farsa. "Izjavljamo enkrat za zmerom", pravi omenjeni list, "da se mi borimo v Španiji materijalno in konkretno. Komedija z nevtralnostjo je končana. Za na^ je »ploh nikoli bilo ni. . Ko se je španska vlada n*d italijansko in nemško intervencijo pritožila pri odboru za nevtralno t, ki ima svoj stan v Londonu, so angleški državniki odgovorili, da vidijo lojali-sti strahove tam, kjer jih ni- Danes je lahko tudi še tako naivnemu An/ležu jasno, da je bila nevtralnost od vse^a početka farsa in le fašistom v korist. Kajti demokrat čne dežele in ,vo-*'jetWka Unija so se pogodbe res držale, Italija in Nemčija pa *ta jo sprejeli s figo v žepu-\Ot>e hočeta, da postane špa-' nija fašistična in obe hočeta porabiti španska obrežna mesta, posebno njene strategične otoke, za jačanje svoje imperija- iitične politike i rt svoje Vojne sile. Tam, kjer imata svoje prste vmes Mussolini in Hitler, se | 'ie gre za »vobodo ampak za zasužnjenje ljudstva in za ple-nitev. človek, ki je vzel svobod" Italijanom, ki si je podjarmil Ktiopce, da jih bo izkoriščal, in ki tako brutalno zatira primorske Jugoslovane, pač tudi Španiji ni pošiljal dragih vojnih letal in municijo zato. da jo osvobodi, pač pa, ker pričakuje koristi od tega. To bi lahko razumeli tudi Movenski klerikalci. pa jih fašistična propaganda ne J)i osvojila, da zdaj drve z njo čez drn in strn. Frančiškani poveličujejo iiioiiamcilaiiske Mure. r* ker koljejo Spance v "obrambo kaioliske vere** IZ KANSASA Sodr. A. G. Billings iz Del-phos, Kans., veruje v bodočnost stranke, pa je plačal članarino do 1. 1940. Poslal jo je iz Moskve, "kjer se nahaja v štvu. Pred par leti je bil kan didat za tajnika kansaške soc. stranke. Ker komunisti v Kansasu ne Vsi poročevalci vseh časopi- Franco je sicer trdil, da jih .je Kaj so pa ruski boljševiki sov po svetu, ki ni*o udinjani imel že v početku kontrarevo- napravili z donskimi kozaki, z ".'^iamVrftkem posla n i- faš i stični propagandi, ugotav- lucije 20 tisoč in on to škof » ( kraiinci in drugimi ljudstvi nflt. lpti hij kan- Ijajo, da je ogromna večina da boljše ve, kakor pa kak slo- v ruski državi, ki niso bila prav španskega naroda proti gene- venski flečkajnar v Zed. drža- nič voljna -prejeti "ideale" ko- ralu Francu. Tudi katoliško vah. "Ampak 15,000 Mavrov munizma in boljševizma? špansko ljudstvo je proti Fran-i je zelo ma jhen procent ustaš- j>rav ;sto hi napravili z mo cu, kajti vsi mu smrtno zamerijo, k«>r je privlekel iz španskega Moroka tisoče mohame- jem. ' difi Francu in raznim elemen- scc- stranki, sprejemajo razne Tik na to pa pojasnuje, da (om v n jegovi vojski, ko so vi-' 'militantne" resolucije in izko- .000, drugi deli, da gre vladi za zboljše-! ribajo klub s tem, da podpira danskih Murov, k\ so bojeviti in krvoločni po naturi in koljejo brez usmiljenja in brez prizanašania. Krez njih bi bi- jih je na fronti 80 la Francova fašistična kontra revolucija zadušena v par ted >i- jih je na rronti hu.uuu. tirugi je|,§ (|a vladi za zboljše-1 riscajo kiud s tem. ua puupiru a- ko zaposljeni "po raznih kra- viziranie Španije ?n prav tako institucije, ki so le njihovi pri- d- jih zasedenetra ozemlja". njenih kolonij veski pod raznimi imeni. Soc. .1 Torej če ima general Franco .,Tako je resn*no stanje v teh klub v Topeki je na primer že o- na fronti 80,000 mož. tedaj • par let pod njihovo kontrolo. nih, oziroma je bi gener Franco sploh pričeti ne bi mo- na fronti 80,01)0 mož. tedaj I re<*"eh Nasprotnikom ,e* p(K< njihovo kontrolo, gel na .način kakor jo je. A tvorijo Muri zelo visok odst v; j^j. ni*b'i]o za resnicn in jim Ker klub sam. na opetovane o- v njegovi nakani podjarmiti tek te armade, ne pa "jako tu(Ji (janes n\ Vedno jim je IK>mine (k1 državne strankine špansko ljudstvo mu tudi ta po-! majhen procent", kakor tr(,i! treba vsakojakega zavijanja in ekHekutive' ni hoteJ P0 se socializem sam ba je bori zoper vse rasne predsodke? In zakaj bi se mohamedanci ne smeli pokazati na tleh ka-j tolrške zemlje? Zaka j se nad i tem zgražajo naši socialisti^ ki po svojih načelih mečejo kato-ličanstvo in mohamedanstvo v, eden in isti koš? Mavri so sicer res mohame-dani, ne katoličani, toda vero v Boga le imajo. Ali mislite, | da Mavri ne vedo, kaj se bo zgodilo tudi z njihovo vero, če zmaga v Španiji komunizem? Niti malo ne dvomijo, da bo iz Španije udaril tudi v Afriko in pomandral vse, kar diši po kakršnikoli veri. Ali morejo mohamedanski Mavri upati, da bo bol jševizem prizanesel njim tam v Afriki, da bo omejil svoje "delo" sa-1 mo na evropejsko Španijo? vodstvo je posledica brezbrižnega članstva. Prvi je bil izključen iz stranke, ostala dva sta pa dobila le u-kor. Glavna strankina eksekutiva pa je obtožila Waldo Mc-Nutta, mladega odvetnika, tudi člana kluba iz Topeke, zaradi raznih intrig proti soc. stranki. Obtožnico so podpisali Clarence Senior, Ben Fisher in Andrevv J. Biemiller. Ker se je obtoženec \Valdo McNutt nahajal to poletje v Evropi, se ni mogla ta zadeva rešiti na Krojaški delavci za pomoč Španiji Krojaški delavci *o na shodu v Nevv Yorku sklenili poslati lojalistom v Španijo 100.000 komadov obleke in perila- Izdelali jih bodo sami v dveh tednih. V vseh Zed. državah jih bodo izdelali 500,000 kosov. Govorniki ro poudarjali, da je pom^č posebno vsled zime in tisočerih beguncev nujna. ŠTIRI NOVE KNJIGE cankarjeve družbe Knjige, ki jih je za leto 1937 Ik«IuIh Cankarjeva družini so dospele in vnelnijejo prvovrstno V Ameriki jih razpošilja knjigarna Proletarcu. Stunrj« $1.25 s poštnino vred. Knjige ho sledeče: 1.) KOLEDAR Cankarjeve družbe za leto 1937. 2.) ROKE ANDREJA PODIJPNIKA. Socialna povent. Spisal Tone Seliškar. 3.) ŠTEFKA. Ali kako je družina Suna premagala krizo. Socialna povent. Spisal Ludvik Windher. 4.) SPLOŠNA ZGODOVINA SOCIALIZMA IN SOCIALNIM BO-JEV. V. zvezek. Spisal Max Bccr. Cankarjeva ilrniha jr delavska kn jižna ustanova, ki izdaja knjipr v korist rlclavftkr i:ohiazhc. Ustanovljena je hila leta t!)30. Pokliite naročnino čimprei! V zalogi imamo še nekaj garnitur knjig Cankarjeve družbe letnika 1936. Vsebuje sledeče knjige: Koledar — Hi&a brez oken — Med potniki in mornarji — SitloAnA Zffodovina socializma iv socialnih bojev, III, in IV. zve-Skupaj 5 knjig. Cena $1.40 s poštnino vred. Kdor naroči oba letnika hkrati jc cena $2.50. a. SERAFIMOVIČ: ŽELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadaljevanje.) Temno je. Kožuh pa je kljub temu takoj ipzil, da udrihajo Kozaki, ki ao prodrli boj-* linijo, na vse strani, da blazno sekajo vse, tar jim pride pod sabljo. .. Skozi predor pri-prvi oddelek konjenice. "Sodrug Kožuh . . ,M "Zakaj ste zdaj tu?" "Ne morem več zdržati. .. predrli so .. "Kako ste mogli pustiti na cedilu svoje ljudi?" ••Sodrug Kožuh, hotel sem vas osebno prositi za pomoč." "Primite ga!" Divja gnječa. streljanje, udarci sabelj, ne-nzločljiv klobčič, vse se valja in meša po tannem bojišču. Izza voz, izza črnih obrisov visiivigajo streli iz samokresov in pušk. Niti hudič se ne bi bil mogel tu razpoznati ter lotiti prijatelja od sovražnika. Prav lahko je mogoče, da se njegovi lastni ljudje koljejo ®ed seboj. Nemara je vse to samo sen! Kožuh prepozna v temi postavo adjutan-ta, ki mu teče nasproti. "Sodrug Kožuh . . Njegov glas je vzburjen. Fant hoče še živeti. Zdajci zasliši adjutant: "No, ali je prišel konec?" Tako mehkega glasu ni adjutant iz Kožu-hovih ust doslej še nikdar slišal. Streljanje, kričanje, stokajoča, ječeča gneča ... V ad-jutantu se je nekje globoko porodila podzavestna, bliskovito nagla, skoraj malce škodoželjna misel: "Aha, tudi ti si samo človek kakor vsi mi! Tudi ti hoče torej, živeti!" Toda vse to je trajalo komaj droben ulo-nek sekunde. Noč je zelo temna. Nič se ne vidi, pač pa se čuti: Kožuhov obraz je kam-nen in kamnene so njegove besede, ki se sprostijo iz oklepa stisnjenih čeljusti: 1 "Poskrbite, da se prinese na mesto, kjer ie je izvršil predor, iz štaba strojnica. Zberite rae ljudi iz štaba in vozarstva ter potisnite lozake kakor mogoče daleč k vozovom! Z tfesnega' kri 1 a v« emit e e n ts k ad ro n!" "Zgodilo se bo po ukazu!" Adjutant je utonil v temi. Kožuh je zdrvel dalje. Z leve in desne švigajo iz pušk ognjeni jeziki. Prostor, ki meri v dolžino kakšnih sedemdeset metrov, je prazen. Tu so Kozaki prodrli obrambno črto, a vojaki niso zbežali, le umaknili so se, umaknili na levo in desno rtran. Ležali so kakor je pač naneslo v vdolbinah in so streljali. Čeprav je bilo močno temno, so se vendarle videli klobčiči ljudi, ki §o se porivali sem ter tja. Klobčfči so se vedno bolj bližali, so se polegli ter pričeli streljati. Ognjeni zublji so švigali iz pušk. Vojaki so merili in streljali proti tem zubljem. Iz štaba so privlekli težko strojnico. Kožuh je zaukazal, naj vojaki nehajo streljati. Streljati smejo le na povelje. Vsedel se je k strojnici. Bilo mu je prijetno. Zazdelo se mu je, da je na varnem. Z leve in desne švigajoče prasketanje. Kakor hitro so vojaki nehali streljati, se je sovražnik dvignil ter zaletel proti Kožuhovim vojakom: "Hura-a-a-a .. Že so prav blizu, že se morejo razločiti posamezne postave, ki tečejo s puškami v rokah. Kožuh: "Brzoogenj!" "Brzoogenj!" Sam je uravnal svojo strojnico: Trr-trr-trr-trr-trr. .. . črni klobčiči se rušijo kakor temne papirnate hišice. Vsa vrsta obstane, se zamaje... obrne ter v grozi in strahu zdrvi nazaj v temo. Zopet je zagospodovala nepredorna teto*, mir, le semtertja je zadonel kakšen strel. Počasi se je zopet zaslišalo žuborenje reke. Tudi za hrbtom je ponehalo streljanje. Kozaki, ki jih ni nihče več podpiral, so se drug drugim porazbežali, pustili svoje konje n* cedilu in se poskrili pod vozovi, v hišah kr vrtovih. Kakšnih deset so ujeli ter jih s sabljami posekali; presekali so jim glave čez usta, iz katerih je smrdelo po žganju. Ko se je delalo jutro, je odpeljala neka stotnija prijetega poveljnika na pokopališče. Vrnila se je brez njega. Sonce se je dvignilo ter odkrilo kljukasto vrsto mrličev. Videti je bilo, kukor da jih je naplavila plima, oseka pa jih pustila na pesku. Tu pa tam so ležali kar na kupih in sicer povsod tam, kjer je kosila Kožuhova strojnica. Kozaki so poslali Kožuhu parla-mentarja. Kožuh jim je dopustil, da so pobrali ter odnesli svoje mrliče. Če bi bili ostali nepokopani, bi bilo smrdelo po razpadajočih truplih. Lahko bi se bili ljudje tudi o-kužili. Kakor hitro so odnesli trupla, so začeli zopet grmeti topovi. Zopet je treslo strahotno bobnenje nebo in zemljo. Eksplozije so vplivale na prsi in možgane strahotno ubijajoče. Vse, kar hodi, ima odprta usta. Tako si vsako živo bitje obvaruje svoja ušesa. Mrtvi ležijo negibno, dokler jih ne odnesejo v o-; zadje. Nabojnjače se praznijo, municijski vozovi prav tako. Kožuh se ne gane z mesta. O zaostalih kolonah se še nič ne sliši. Kožuh skliče vse poveljnike na posvet, kajti pretežka je odgovornost, da bi so jo sam naprtil na svoja ramena. če bodo še dalje čakali, bodo poginili vsi, če se prebijejo ter odkorakajo dalje, bosta poginili zaostali koloni. XXXV. Daleč tam v ozadju, kjer so se porazmes-tili po širni stepi vozovi, konji, starčki, otroci, ženske in ranjenci, se spušča mrak počasi na zemljo. Iz ognjev se, kakor vsak večer doslej, dvigajo proti nebu modri oblaki. Prav nič jih ne moti, da se je zemlja pod daljnim, težkim bobnenjem ves dan tresla. Vsi so se temu privadili. Komaj, komaj so bobnenje sploh slišali. Mrak je temnomoder in temnomoder je dim, ki se dviga iz tabornih ognjev. Temnomoder je tudi daljni gozd. Med gozdom in dolgimi CT^tami voz leži temnomodra, pusta, skrivnostna planjava, ležijo skrivnostna polja. .. Govorjenje, rožljanje, oglašanje živali, otroški jok, ropot kotlov... Daleč naokrog para temo nešteto rdečih ognjev otočkov. V ta mirni metež se je zasekal daljni, v gozdu porojeni zvok. Spočetka se je slišal samo razvlečen: Aaa-a-a-a-a .. . Prijahalo je od daleč, od nekod iz mraka, iz otožne, skrivnostne notranjosti gozda: A-a-a-a-a... Potem so se iz gozda rzlučili črni madeži, drug za drugim. Iz gozda so se izlile ter ob gozdnem robu razlile v dolgo, omahujočo črto črne sence.. . črta se je širila v ploskev, ki se je valila proti taborišču. .. Čim bliže je prihajala k taborišču, tem silnejši je bil smrtni krik: A-a-a-a-a-a. . .. Vsi ljudje in vse živali, ki so bili zbrani v taborišču, so se obrnili proti gozdnemu robu, odkoder se je zibala proti taborišču opotekajoča se ploskev s kvišku obrnjenimi, svetlikajočimi se bodčicami. Oči slehernega živega bitja so se obrnile tjakaj. Otoki tabornih ognjev so bili rdečkasto osvetljeni. Vsi so hkratu doumeli, kaj pomeni ta temna ploskev. . .. Vsa zemlja se je pod težkimi udarci kopit tresla. . . Celo oddaljeno bobnenje topov je spričo tega strašnega groma zamrlo: A-a-a-a-a-a..... Med vozovi, ojnicami, ognji so v smrtnem strahu zaižuboreli nešteti glasovi: "Kozaki, Kozaki, Ko-iza-ki. . ." Konji so nehali žvečiti in so dvignili uhlje kvišku. Pm so zlezli pod vozove. Nihče ni poskušal bežati ali kako drugače rešiti se. Vsi so kakor ohromeli zrli v vedno temnejši mrak, iz katerega se je valila črna lavina. (Dalje prihodnjič.) DRUŽINSKO 2IVLJENJE V CIKASKEM ZOOLOGICNEM VRTU Socialistična volilna zmaga v švicarskem kantonu V nedeljo, dne 1. novembra so bile v švicarskem najbolj reakcionarnem kantonu volitve. Nacionalisti, ki so v tem kantonu najbolj trdni, so izgubili en mandat, radikali šest i * .mandatov, katoliki pa dva mandata. Socialisti so pridobili v tej težki volilni bra in češki zbor Vojan. SILVESTROVA ZABAVA KLIlIt I Je S« /i. v četrtek večer 31. decembra v dvorani SNPJ (IIKAI.O. IIJ Gorilni v obeli dvoranah. V gornji igra John Kochevarjev orkester in v spodnji Gratlišek in Omerza VSTOPNICE: V PREDPRODAJI 40c. PRI BLAGAJNI NA VEČER PRIREDITVE 60c. Nabavite ni jih v pred prodaji, kajti n tem prihranitvi Dobite jih pri Ha-nih in clanicah kluba in v uradu Proletarca. uprav glede agitacije za našo stvar. Pred par dnevi je poslal par naročnin in naročilo za 10 koledarjev, ter priporočila na koga se naj obrnemo v drugih naselbinah Californije za sodelovanje pri prodaji te naše publikacije. Tonetu smo hvaležni za njegovo sodelovanje in priporočila. Milwaukee, Wis. I>eonaixi Alpner je poslal 4 naročnine in naročilo za 100 koledarjev, ki jih je naročil klub št. 37 J, kot pr\o naročilo. Druga^fiaro-čila bodo sledila pravi Alpner. Zadnje čase je bil zelo zapo-sljen 7. agitacijo za oglase v koledar, in reči se mora da je bil uspešen z njo. Želeti bi bi* lo da bi se tudi druge naselbine, zlasti naša "metropola", tako agilno udejstvovale pri tem delu, pa bi bil gmoten in moralen uspeh s to našo publikacijo vse drugačen kot je. U-pajmo na izboljšanje tudi v tem pogledu. Eno naročnino je poslal tudi Jacob Rožič. Detroit, Mich. Joe Koršič se ne oglasi posebno pogostoma, toda kadar se tedaj*'nekaj zaleže. Pred par dnevi je poslal 19 naročnin in zahteval imenik za Detroit. da še ostale obišče. Le tako naprej Jože! Sheboygan, Wis. Frank Stih je tudi eden tistih naših agitatorjev, katerega ime pogostoma vidimo v naših izkazih. Pred kratkem je poslal spet 5 naročnin. Bridgeport, O. Od tu se je zglasi s 3. naročninami naš stari (ne po letih, pač pa po agil-nostih) sodrug Snoy. Tudi on ne zamudi nobene prilike kadar je kaj za storiti za naš pokret. Jerome, Pa. Z Jožetom Tur-šfčem in njegovo družino se nismo videli lepo število let. Ko sem bil zadnjič na agitaciji tam sem ga obiskal. Je še vedno vnet za delavsko gibanje. Pred par dnevi je poslal 4 naročnine in pravi da se v kratkem spet zglasi. Herminie, Pa. Anton Zornik je še vedno na delu za razširjenje Proletarca. Pred nekaj dnevi je poslal 3 naročnine. Johnstown, Pa. Andrevv Vid-rich, se je spet zglasil in poslal 1 naročnino in naročil 24 koledarjev. West Allis, Wis. Joe Rade! se sicer ne oglaša kaj pogostoma, toda kadar se, pomeni nekaj. Pred par dnevi je poslal 2 naročnini in $7.25 v tiskovni sklad lista ki jih je nabral na zadnjem koncertu pevskega zbora "Naprej". Chicago, III. Angela Zaitz je izročila upravništvu 4 naročnine, Joseph Oblak pa 2, zraven je dobil tudi en oglas za koledar. . Zarjin koncert dobro uspel Cleveland. — Koncert soc. Zarje, ki se je vršil na zahvalni dan, je imenitno uspel, če-—---I prav je snežilo kakor za stavo. Cleveland, O. Kaj naj rečem ()koli teeifie ure smo mislili, o naši "metropoli", aktivnostih da bomo ilTieli Prazno d/vora-naših sodrugov in dmgih takih no' Pozneje pa se je nabralo lepih stvareh? Toraj da za- loUko lJu•*» polletnih naroč- se moramo vsem, ki so pomagali ipri koncertu, pri bari in v kuhinji, prav tako občinstvu za udeležbo in vsestransko naklonjenost. Hvala vsem! J. Krebel. nin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je zabeležen v tem ietna> mu z dvema polletnima. IX. IZKAZ Chaa. Pogorelec, na agitaciji 73 Anton Zornik, Herminie, Pa______ 24 Andrew Vidrich, Johnstown Pa. 24 Joseph Korsich, Detroit, Mich. 19 Ant. Jankovich, Cleveland, O. 15 Leonard Alpner, Milwaukee, VVis. „......................................10 Joieph Oblak, Chicago, III........... John Kosin, Girard, O.................. 7 Joseph Lever, Newburgh, O. ..... 6 John Zornik, Detroit, Mich. ...... 6 Frank Stih, Sheboygan, VVis..... 6 Vincent Pugelj, W. Allis, VVis. 4 . Anton Shular, Arma, Kans....... 4 Novi direktorij Cankarjeve ustanove l>ne 28. novembra se je vršil občni izbor Cankerjeve ustanove- Udeležilo se ga je okrog 60 zastopnikov. Tajnik Milan Medvešek je poročal, da se je dosedaj zbralo tretjino a^T. ~Za"itz.' Chk.go, III..... .. 4 določene ustanovne glavnice.! Frank Boltezar, Pueblo, Colo.... 4 Zbrati se mora $2000 in dobi- John Langerholc, j0hnstown, ti 1000 naročnikov, predno bo , Pa\ . ......_ " ........ t tt„ , . i ,, Joseph Snoy, Bridgeport, 0....... 3 revija "Cankarjev glasnik" Fr.nce, ZakovieIt, No. Chic*. pričela izhajati. go, m..................................... 3 V novi direktorij SO bili iz- Frank Zaitz, Chicago, III........... 3 voljeni L. Kaferle, Milan Med- K Erznožn.k. Red Lodge, Mont. 3 vešek, Louis Zorko, Jos. Frančeškin, Vatro Grill, Ivan Jon- John Rak, Chicago, III...........3 Jos. Ovca, Springfield, III. ...... 2 Leo Bregar, Akron, O................. 2 tez, Anton Jankovič, a Skapin, j Frank Martinjak, La Salle, III... 2 Mrs. Frances Candon, J. Alich, John Tancek, Girard, o............ 2 J. Prudich, Feliks Strumbel, J. Anton Foauna, Calif... 2 Rotar, L. Dugar, Jos. Jauch in Mike Trebeč, torej skupaj 16 direktorjev, med katerimi je osem članov JSZ. Anton Tomšič, Oakland, Calif... 2 Joieph Radelj, VVest Allis, VVis. 2 Louis Zorko, Cleveland, O.................1 John Krebel, Cleveland, O................1 Joseph Tursich, Jerome, Pa............1 Jacob Rožič, Milwaukee, VVis,.... 1 _ . • ■• , . . Skupaj v tem izkazu (4 tedne) Proletarec je list, ki je vre- 250H polIetnih „ročnin. Preji„ji den da ga citate. | izkaz (4 tedne) 215. STAVKE PO DEŽELI SO PRIČA, DA JE VSE KAKOR JE BILO V Prosvetni matici je letos več društev ko kdaj poprej. (Nadaljevanje s 1. strani.) Products Co. v South Bendu, Ind-, v kateri je bilo prizadetih 4,300 delavcev, je bila poravnana z delno zmago zanje. Družba je priznala uni jo Automobile VVorkers International za zastopnico delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Dobro za unije je, da so socialisti postali v njih aktivnej- ši, in sicer ne kot birokrati v odborih, ampak kot člani, ki širijo med delavci duh idealizma. Kadar bo ta jačji, se ho-do morali raketirski elementi umakniti iz unij in konservativne odbornike bodo nasledili napredni delavci, ki ne bodo gledali samo prošlost in sedanjost, ampak se znali poglobiti tudi v ekonomski razvoj bodočnosti. Želodčno zdravilo iskreno priporočano^ Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo Rrenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali ncprcbavnih nerednoatih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkuiajtc • kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Tnnerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 4S letih dokazalo. d.i je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težko&m. • — — -Pišite po brezplačni vzorec _ —_ , Trifcer'® Bitter VVine Co., 544 S. VVells St. Chicago, I1L ' | Send me a Irec seniple. j Arhlress .....................................................................—. Pri vseli dnurijtih 4 PruMairr. Drcei.ifceV °9, "19.16. "TISOČ IN ENA NOČ" V LEMONTU JE VOJAŠKA SILA, AMPAK NE IZ MOSKVE Halucinacije f Hitra H anu (Hrena). — Keon Trocki in drugi sovjetski m a-gnati imajo cekinov kot buča ali 1H1 flori tin k a pomaranča peška. — Sovjetske gledališke igralke, sovjetske filmske zvezde, iene in prilezniee sovjetskih komisarjev vse v svili in draguljih — mm m. — ?># svet strmi oh odkritju gnthehtvu in razkošja v Kremtinu. — "Tisoč in ena noč" r lemontski izdaji. Pater llugo hudo laze, m kadar misli, m i si i da laze v korist svete matere cerkve, pa se dobri gospod hudo morijo! Taka šmenhma reč! "Proletarec" ni komunističen list in zato ni njegova naloga, da bi branil komuniste. Je pa njegova naloga, da pobija klerikalno propagando, ki je postala posebno poslednje mesece — vsled klerikalne histerije radi Španije,«— tako umazana, da je gnusna do skrajnosti. Propagandistični biroji katoliške cerkve se ravnajo danes bolj ko kdaj prej po starem jezuitskom načelu, "namen posvečuje sredstva". Naj bo sredstvo še tako u-mazano in lumparsko — glavno je, da ga rabim "v dober namen". Tako sklepa tudi pater Hugo, ki poleg drugih patrov in par posvetnih svečenikov p&tt "editoriale" v "pnvi slovenski list v Ameriki". Nam* reč v Amerikanskega Slovenca na čermakovi ulici. Kot znano, so katoliški škofje v Nemčiji že pro&lo pomlad ponudili Hitlerju svojo pomoč v njegovi "sveti" vojni proti "komunizmu". Papež pa mu jo je ponudil že prej. Hitler ni rekel nič. če hočete, kar pomagajte! In mu pomagajo. Pater Hugo pomaga. Amerikanski Slovenec pomaga. Tudi Lojze Pire noče zaostajati. Ampak z njim se tu ne bomo pečali. Rajše se bomo nekoliko pozabavali s patrom, ki mu je ime Hugo, včasi pa-je bil Janez ali kar že, namreč, predno je postal frančiškan. Napisal je članek z naslovom "Pripovedka o komunističnem raju". Kar v njemu "razkriva", so res take reči, da bi človek od samega razočaranja skočil v vodo, če ne bi bila zdaj že premrzla, a-li pa se vsaj poškropil z blagoslovljeno vodo, da bi ga varovala pred moskovskimi hudobci. Pater Hugo je hud na bolj-ševike. To je v redu. Ni pa hud nanje toliko raditega,, ker v Rusiji niso ustvarili raja, pač pa zato ker so si-nagrabili nič koliko milijonov. (Bogve, kje so jih dobili! Saj je carjeva vlada vendar vse zapravila in nato se je Se Kerenski do vratu zadolžil). Hugo je silno raz-ljuten, ker so visoke boljSevti-ke dame bolj okinčane z žlahtnimi kamni, kot pa je bila kdaj prej kaka carica. (Tudi to je čudno, kajti boljševiki so po revoluciji hiteli prodajati diamante, bisere in tako robo carjevega dvora in ruske aristokracije ko hitjro so mogli, da so dobili potrebne vsote za naročanje strojev in drugega potrebnega blaga). Dobri gospod ve, da so bili proglasi komisarjev o petletki in za izboljšanje življenskega standarda ruskega ljudstva le humbug, zato pravi čitateljem: ". . . Kdor ni s slepoto u-darjen, lahko ve, da je komunistični raj le pripovedka rz Tisoč in ena noč'." Po daljšem uvodu nadaljuje takole: "Dejali so: V komunističnemu raju ne bo ne kapitalista jie proletarca, ampak samo e-nakopravni bratje. Humbug! V nobeni starokapitalistični državi ni morda toliko kapitalizma in proletarstva kot v komunistični Rusiji. Nikjer drugod morda ne zija tako globok prepad med kapitalisti in pro-letarci kot tam. Razloček je le v-tem, d* tam stoje nasproti proletarski kapitalisti in pro-letarski proletarci. . . Tako je v Rusiji pod boljševiki. Tisti, ki so pri jaslih si polnijo žepe. drugi gladu umirajo. "Vzemimo n. pr. Bronstein Trockija. Pred vojno je bil berač. Nekoč si je moral čevlje in srajco izposoditi, da je mogel med ljud£>Pozneje je imel v New Yorku zakotno tiskarno, ki mu je s svojimi produkti dajala skromen kruh. Po zmagoviti boljševiški revoluciji je postal ko-diktator Rusije. Druge je pustil umirati gladu in moriti na debelo. Sam pa je grabil in si nagrabil težke mi- E II * O ! TA MIČNA, UPORABNA Napol-indirektna faAa, 3 luči na sveč-nike in patentirana nočna luč vdelana v podnožje svetilka. Izbira med tremi vrstami okraskov — na roko ftivani svileni senčniki Ta izredna svetilka za boljši vid, ki se prodaja za samo $19.95, ima več velikih posebnosti. Nudi pravo, primerno luč za vse prilike brez blišča ali globokih senc. Oglejte si jo na razstavi v vaši Public Service trgovini. SAMO $1 NAPLACILA Ostalo meucno s valim računom aa elektrika. V kritje obresti in drugih izrednih ntrnUknv računamo nekoliko vikje rtne onim, ki t 6*1-plačili na kupljene svetilke niso točni. Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS lijone in jih za čas sile nalagal na argentinske banke. Mar mu je bilo, če so mu pozneje dali brco, da je odletel.ne samo od polnih jasli, ampak tudi iz dežele. Ni mu bilo treba zdihovati: Kopati kakega premoga ne znam, prositi me je sram! Za večkratnega milijonarja se kruh povsod dobi. Danes na gostoljubnem Švedskem živi lagodno, brezskrbno življenje in uživa nagrabljene milijone, vesel da ni več v ruskem 'raju', kjer bi se že drugi mastifi ob njih. "Vzemimo drugega boljše-•viškega velikaša, Leonida Krajina. Ko je bil na vladi, je prav i on odredil podržavljen je vse-l ga zasebnega kapitala v Rusiji. A najbolj se je ž njim okoristil sam. Že I. 1917 je naložil milijone, nič koliko, v inozemske banke, seveda na svoje pri-i vatno ime. In kaj smo brali te dni? Da se bo njegova hčerka Ludmila poročila s francoskim vojvodom Roche-Foulcauldom. Da kak vojvoda ne jemlje pro-letarskih beračic, se razume. Bogata proletarska nevesta pa danes pomeni več. kot obubožana aristokratka. In Ludmila Krasin, hčerka nekdanjega ruskega nemaniča je "dolarska princezinja". Dvajset milijonov zlatih rubljev dote bo prinesla svojemu možu. f4I>e.;aJ; se: V komunističnemu raju ne bo razločka med gospodo in priprostimi. Vsi bodo enakovredni in enakopravni bratje in sestre. Zopet samo j humbug. Poglejmo n. pr. Marijo Fjodorovno. takozvano ženo znamenitega, zdaj že rajnega pisatelja Gorkija. Kajti bila je njegova žena št. 2, žena št. 1 je še živela. Dasi je on komuniste spočetka imel za nič-vredneže in barabe, se je pozneje rz oportunizma sprijaznil ž njimi. In njegova Marija Fjodorovna, nekdanja gledališka igralka. je postala celo ko-misarinja za umetnost in gledališča. Pa se je tudi kot taka nosila. Bivša carica istega imena ni s takim pompom nastopala kot ona. Na razpolago je imela dva elegantna avtomobila. v katerih se je kot carica vozila v vladno palačo, da deli avdijence. Pesniki, umetniki, gledališke zvezde so po cele ure čakali v predsobi, da jih milostno sprejeme- Nekoč je znani slikar D-skij po dolgem času prišel na vrsto. Zato ga je pustila čakati, ker je bil pred njim neki prvovrstni čevljar, ki ji je imel delati novo obuvalo. Na vse načifte mu je skušala dopovedati, kake pete hoče imeti. A kljub vsemu strokovnemu znanju mu kar ni hotelo v glavo, kake pete hoče. Ko vstopi D-skij vzklikne: Aha. ravno prav, slikar je tukaj! Nato njemu opise, kake pete hoče in mu naroči, naj eno nariše, morda jo bo čevljar potem razumel. Vse to »e godilo ie takrat, ko je papež s svojo podporno akcijo reieval ruske proletarske otroke smrti od lakote. "Danes je takih magnatinj na Ruskem vse polno. To je takozvana proletar^ka aristokracija. Njo tvorijo žene višjih sovjetskih uradnikov, njih prijateljice ter razne gledališke zvezde. One predstavljajo boljAeviški dvor v moskovskemu Kremlu, katerega parket je kot brušeno ogledalo. Na dvor se za razne slovesne prilike in prireditve vozijo v luksuznih avtih nekdanje najvišje carske gospode. Toaleta vsake predstavlja kapital. Je iz najizbra-nejsega in najdragocenejšega blaga in najnovejšega pariškega kroja ter z briljanti posuta. Merodajna kraljica mode je žena bivšega komisarja za ljudsko prosveto Madame Lu-načarski. Ob strani ima pose- Kadir ameriški listi oriobčujejo slike vojaških parad in manevrov, bo navadno is Evrope. Ta gori je is Severne Amerike in predstavlja vaje v sloviti ameriški šoli kadrtov West Point v Annapolisu. socialistične aktivnosti v illinoisu bno mod isti rt jo iz pariške mod-| ne centrale, s katero je vedno v ozkem stiku. Vsako modno novost diplomatski kurirji takoj prineso v Moskvo. Kajpada takim visokim damam ne dfši demokratični naziv "tova-i rišica". Ce jo priprosta prole-tarka tako nagovori, se ji nos Med socijalisti je zdaj v te-j zapadu V prošlih dveh ali treh pobesi. Kaj njo briga, če ji disku zija o bodočih nalo- letih je bil duša gibanju za or-otrok v naročju lakote umira, ga h stranke in reogranizaciji ganiziranje delavcev v Minea-. . . . njenega aparata. V Chicagu pol is u in vodja spektakularnih Kratko bi pripovedko o rde-i slT1° imeli par takih disku- vozniških in drugih stavk. Nje-čem raju lahko povzeli z zna- ziJ P°d vodstvom okrajne or- gova krajevna unija 544 je bi-no krepko primero: Korita so j ganizacije. Vrše se tudi v klu-|la radi svoje militantnosti iz ista kot pod carizmom, samo {bih. Pred izredno konvencijo svinje so druge, še večje. Ni stranke, ki bo v Chicagu za-čuda. če proletarci, ki so se dnji teden v marcu, o še več dali zvoditi v ta nebesa, beže I diskuzij o notranjih problemih iz njih. ako le morejo. V njih in bodočih nalogah soc i jal tatov, j ki je pristopil v soc. stranko, rojeni pa kolnejo: Naj pride!Ta konvencija ima nalogo re- (nikar se je iznebila desničar-sam hudič, da nas le izpelje iz tega pekla, SamOmori teh so na dnevnem redu in kar v masah. Cujte, samomori v nebe-j sih! Neka j je pa čudo-čudno. To, da imajo ta "nebesa" še i vedno svoje koprneče kandidate. Pa je že tako, ne samo pri ključena iz mednarodne organizacije. toda reakcionarni To-bin ji je bil prisiljen zopet vrniti čarter. Ugnal ga je Dunne, ga srednjega za pada. od Min- nesote do Indiane. Na udeležbo se urgirajo tudi drugi člani. VrAila se bo v gl, uradu stranke, 549 Randolph st. Zadnje dni je imela sejo tudi . eksekutiva državne soc. stranke. Bavila se je z načrti za pojačanje gibanja. Nastavila je dva organizatorja, i/.-volila Johna Fuherja za predsednika državne organizacije, ponudila strankin zvočni truk vsem unijam, ki ga morejo rabiti v organizatoričnih kampa-r jah ali stavkah, sprejela ukre* pe za sodelovanje k C. I. O., kakor tudi sklep za smotreno socialistično delovanje v unijah. V vsaki uniji, kjer je več . članov stranke, se morajo v sm slu sklepa organizirati v svojem krožku za bolj efektivno socialistično delo. ♦ * • Pri našem klubu št. 1 se bodo aktivnosti zdaj koncentrirale na razpečavanje Ameriškega družinskega koledarja, ki izide te dni. Pred nami je tudi Silvestrova zabava na starega leta večer. Decembrska klubova seja se vrši na božični večer, 24. dec. namesto četrti petek kot običajno. Po seji, ki bo kratka, bomo imeli, družabno zabavo. Udeležite se je vsi člani in pripeljite svoje družine. Na prošli vaji, prvi po dobro uspelem koncertu, je Sava pridobila več novih članov. Treba nekdanjo višino. Vabimo vse bivše pevce na zopetno pridru-ženje, kakor tudi nove moči posebno iz vrst mladine. Na delavsko orientirane starše a-peliramo, da nagovore svoje sinove in hčere, ki ima jo veselje do petja, na pristop k Savi. Vaje so vsak torek večer v SDC. Naprej za naš pokret! 'Kranjcih', ampak še pri mnogih drugih, še s krampom jim ni moč razbliniti teh blodnjih sanj." • Tako, pa so jih dobili "rdeč-karji" po svojih neumnih bu-ticah! Le kje je pater Hugo vse to tako natančno zvedel, morda vprašuje ta ali oni či-tatelj. To mu ni bilo težko, kot smo že omenili, kajti v take namene ima cerkev poseben biro za propagando, še večje vire "podatkov" o "rdečem raju" pa nudi gospodom, kakor je Hugo, Hearstova kovačnica laži. Na primer glede Trockega. Kruha res ne strada, ker je za svoje pisateljsko delo plačan veliko boljše, kot pa na primer pater Hugo za svoje "članke". Hugo v a trditev o doti "20 milijonov zlatih rubljev" pa je bajka, kakršnih ni niti v "Tisoč in ena noč", ki jo tako rad bere, in prav tako hudobni so "članki" o bisernih oblačilih sovjetskih dam. Na odru v igrah so kajpada v "dragih" oblačilih, če vloga tako predpisuje, kakor so na primer igralke katoliškega dramskega ansambla v fari sv. Štefana a-li pa v fari sv. Vida. Ko človek Hugo v članek bere, se mu uriva misel, da je boljševikom nevoščljiv "milijonov" zlatih rubljev. Ako ne verjamete, ponudite mu cekin če imate kakšnega pri roki-Boste videli, da ga ne bo vrgel v bajer tik lemontske cerkvice ampak ga spravil in zapravil, ali pa ga bo naložil "na argentinsko banko". Socijalisti na Češkem imajo delavstvo na svoji strani Pri volitvah v delavsko zbornico jp social-demokratska stranka dobila 130.000 glasov, vse opozicionalne skupine pa samo 28,000. ' • i l je, da jih dobimo še več in nj ^e vrste postavimo zopet na' J. S. Z. podvzela organizirano akcijo za gmotno pomoč delavstvu v Španiji (Nadaljevanje s 1. strani.) stva. Na prošli konvenciji A-meriške delavske federacije je zastopal centralno unijo iz Min-ineapolisa. Paul Porter pa je urednik Kenosha Laborja, glasila centralne unije v Kenoshi, \Vis. Prej je bil delavski tajnik j siranke. Razpravl jala bo** o j . somisljenikom v krajih ' \iMi J? s' kot je Cleveland, kjer je tako nega vidika. Na ta shod se po- podv'ietje ie v teku< da delajo sebno urgirajo čikaški umom-, v njemu^-kntM JSZ je vse- 8 eno, ako dri*št\a ali posamez- Naslednji dan, v soboto ve- niki po^ijejo prispevke v sklad cer 12. dec., pa bo poslovilni za pomoč španskemu delavstvu uradu JSZ, elevelandski fede- večer od Clarenca Seniorja. strankinega tajnika skozi zad- raciji. ali slavnemu uradu njih osem let. V ta namen se sNPJ. davno je. da kaj dose bo vršil banket v švedski za-Uemo v ta n«men. Upamo, di ('L A RENTE SENIOR organizirati stranko v smeri centralizacije in začrtati njene bodoče smernice. Kar se tiče prošlih volitev, so izpadle tako kakor je bilo pričakovati v luči vseh faktorjev, predvsem mogočnega Roo-seveltovega vala, ki je potegnil za sabo vse, ki so pripravljeni oprijeti se vsake bilke* Na marksistične socijaliste niso vplivale porazijo. Ker nismo šli v volilni boj s kakimi iluzijami, marveč vsled potrebe socialistične agitacije med masami, nas zato tudi ni objela ma-lodušnost. Ce bomo znali izrabiti prilike, ki se nam bodo nudile v prihodnjih par letih, bomo v naše vrste lahko pritegnili najboljše borce v delavskih vrstah. Prav vsled ne kompromisne taktike, katero je stranka zavzela v zadnji kampanji, ima vse prilike, da bo potegnila v svoje vrste vse one, ki se zavedajo, da socializma ne bomo dosegli skozi kakšen "ne\v deal" ali z "reformiranjem" kapitalizma. To delo lahko prepustimo Rooseveltu. , '.ciiik v ln ii-iubii. ^ parno, da družni restavraciji Cafe Idrott, bo g sisteniatično kampanjo, ki 3206 Wilton ave. (na severni jo je v ta namen podvzela JSZ, strani vzhodno od Halsteda). Pri tem banketu sodelujejo tudi sodrugi izven Chicacra. Stolo-ravnatelj bo milwauški župan Hoan. Navzoč bo tudi Norman Thomas. Clarence je bil tajnik skozi najtežjo dobo v povojnih letih, ko ie stranko trgal notranji boj. On je človek velikih eksekutivnih sposobnosti in ga bo stranka težko pogrešala. Zdravje si gre iskat v Mehiko, kjer ostane več mesecev In se posveti študiju tamošnjih razmer ter delavskega gibanja. Kdor more. naj se tega banketa udeleži. Potem bo ples. Iste dni, 12. in 13. dec., bo v Chicagu okrožna strankina konferenca, na katero so povabljeni predvsem tajniki in organizatorji klubov iz gornje- V petek večer dne 11. dec. stranka sklicuje shod, na katerem bosta govorila Vincent l>unne in Paul Porter o dogodkih v vrstah organiziranega delavstva. Shod se bo vršil v Ca-pitol Buildingu, 159 North State St. Predsedoval mu bo Maynard C. Krueger. Vincent Dunne je vod ja uni-Naročite si ktijige Cankarje-j je voznikov v Minneapolisu In ve druit>e. Cttajte oglas v tej eden najvplivnejših delavskih (številki. |vodjev v zgornjem srednjem Knjige Cankarjeve-družbe Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN AND SURGEON OFFICE HOUR*,: At 3724 W. 26th Street 1:30—8:30; 6:30—®:80 Daiij Tel. Crawford 2X11 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wednesdsy snd Sundaj b" sppointments only Reaidenc« Tel.t Crawford S440 If bo answer — Call Auttia S700 omogočena resnična pomoč našim junaškim bratom in sestram v Španiji, ki riskirajo v borbi za svobodo vse, kar imajo, in to pomeni tudi njihova življenja. Za ravnatelja te akcije v področju JSZ j* bff izvoljen Anton Garden. Vsi prispevki. poslani v ur«d JSZ. bodo izkazani v Proletarcu in navedene bodo pošiljatve mero-dajnemu odboru. Federacija v Clevelandu in SNPJ bosta objavljali prispevke v *vojem glasi lu. Proletarec j« list, ki je vreden da ga citate. PRI8TOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI WAROClTE 81 DNEVNIK ••PROSVETA" Stane ca c«lo leto M 00. pol lata #3.00 UatansTljsjt« nova drutttt. Detet ČlanoT(ic) je trebs U noto drufttvo. Nsslov ts li«t 1' ia tajniitTO j«' 2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA U^JIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAIJSTED STREET, CHICAGO, ILL, Te). Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. - •— ^VLA- ^ ...... .M. J Ameriški družinski koledar t RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. ! S Letnik HVM Ameriški družinski koledar za leto 19X7 je knjiga, ki ho razve telil a rnike^ hi mu je za dobro štivo. \e samo. da je bof(at po vsebini, ampak ir ta vsehina hojevni klic delavstvu proti vsem sovražnikom ljudskih koristi. Zanimive .to v tem letniku ilustracije proti fašizmu, vzete iz evrop-kih, ameriških in juino afriških revij ter časopisov. l*o%«'«tfui «|<*| V tem letniku ao zastopani vsi naši red,.i 'otrtidniki in nekateri, med njimi Milan Mfttve&k, prvič. V leposlovnem delu so si nt-.Ti spisi: Ktbin Kristan, "Ženin sc jt vrnil"; Kal (la, imemicana Ophir"; Kurt Tu-cholsky, "Mesto c min". «i iii 4*laiiiki S članki so v tem letniku zastopani Angelo Cerkvenik, Ftbin Kristan, Anton Garden in Frank Zaitz. Članka slednjih d Veh sta ilust rirana s slikami, ki predočujejo brutalnost in teror v fašističnih deželah. Kristanov članek obravnava problem privatne svo-jine pod .socializmom in Cerkvenikov pa posledice brezposelnosti med mladino. V članku "Staro v lx)ju z novim" razpravlja Anton Garden o sedanjih trenjih po svetu. Frank Za it/, podaja pregled odnošajev med dežela ni in tekni« v pripravah za klanje in rušenje. Iležela "Mdiiniili rož Anton Sular je za ta letnik priredil i.\?<> lovino slovenskih naselbin in Slovencev v Kansasu. Z ilustracijami vred obsega M6 M.?ani. Nedvomno Im> njegov spis zanimal ne samo Slovence v Kansasu in tistf, ki so pel n živ« li v državi "aolnčnih rož", ampak tudi tisoče drugih čitateljev. Njegov spis j< \ • / n prispevek k zgodovini ameriških Slovencev in ima torej veliko vrednost tudi s tc; a gledišča. Kazni »L< Frank česen v posebnem članku opisuje znmio podvzetje Slovencev v Detroitu, ki se je ustanovilo za izdelovanji avtnih "trailarjev". Ivan Vuk je po Sven Hendinovi knjigi, pod naslovom "Mož na mesecu" pri/edi! sp\; o luni. Dalje je v koledarju članek o knjižnicah, statistični pregled svetovnih in drugih jtzikov, iz katerega je razvidno, da je ruski drugi največji na svetu, ki pa kljub temu še vedno ni "svetoven" v smislu, kakor so angleški, nemški -in francoski, čeornv m> z njim shaja na "šestini zemeljske oble". L?o Poljšak je zastopali v tem letniku z opisom pevskega zl>ora "Zarja", ki je slavil lani svoj jubilej dvajsetletnice. IV«mi in «1 rugo - S pasmami so v tem letniku zastopani Katka Zupančič, Tone Seliškar, Mile Klop-čič, Tone Maček. Fritz Brainin,«Victor Hu.ro, Ivan Vuk, Shakespeare in par drugih. ^ Koledarski del vsebuje godovnik, datu •• in razne druge koledarske podatke, na- J slove diplomatskih zastopstev, naslove jugoslovanskih podpornih organizacij, kratek pregled podatkov o svetovni vojni itd. Na ilustracijah je ta letnik izredno bogat. Staniču Zete jc v njemu zastoj,an s petimi originalnimi slikami. \ Iz te vsebine je razvidno, da je titfli ta letnik vreden slovea. ki si pa je pridobil Ameriški družinski koledar tu in v starem kraju. I ezan je jdatno kot običajno. Razveselite z njim svojce v starem kraju. Pošljite nam njih naslov —i in vsoto $1. Poštnino plačamo mi. Vsa naročila za koledar naslovite: 2301 1» II O L I So. Lawnda!e I A ii ■;« Ave., CHICAGO1 ILL i ZA MESEC JULIJ 193«. Drsava in LUNOIS 6 I • M i o fond v C r i C 'td E X i ■» £ -C % 7JJ t! m 4 k. c n Ni E o NJ Id F >r!n^rieW 1 7 — i 2.75 $ .70 (Vti ago ii. 1 4K 4K — *— ,11.20 10.37 :>. 15 0.60 K AN* AS: Ai ma 4 7 K — 4.05 1.18 .55 1.10 OHIO: lin«y Fotk •i 2 6 1.00 — .40 Nt 4 o 3 — 2.05 — —,— .60 Miynitd a a — — 1 .HO — .60 Ci> j! d )0 5 — — 4.75 .50 ! a t 10 r» 10 ••— 2.40 Powor P »i? — 5 1 | .H0 —— ,50 Cf>llinwa'> 1 — 12 — — 4.20 7.40 3.80 1.20 •KNNSVLVANI A ; Hei minie: 4 1 — — 1.65 —,— —,— • .50 Canon>L.H j 0 •j 1 — .1.45 —,— 1.10 VVest Xlu|uii» >a 0 ' 2 — 3.40 —,— —,— 1.30 Co nema uir h —. — — 7.20 - —,— 2.40 Foreat City 2 n — — 1.05 — .."»0 Imoerial ♦» 2 — — i.no M. 00 6.01 .10 W F ST V1RC.IN1 A : I\i m ki ve 6 .1 — — 2.H5 .00 VVISCONSIN: Milwaukee 24 — —-» 7.20 2.40 1.20 2.10 Skuvaj 171 108 ii .— $ 00.75 $2 H. 20 «11.05 $27.10 ZA MESEC AVGUST 1936 ILLINOIS: Ogle*t>y Wauke*an Chicaigo *t. 224 Fn>ring/ield La Salle Mrmber »i large KANSAS: Arma MICHIGAN. Detroit št. I OHIO: Newburgh Maynard Maynard Cleve!and Salem Bridgtport Member* at hingc 8 PRNNSYLVAN1A: Moon Run 2 S)pan 13 Herminie 4 We*t Aliquippa S Canonsburg 7 Presto" 5 Forest C»ty 2 Imperial 2 VVEST VIRGINIA: Purče, 10. ure zvečer v starem poslop-hval*žna. Hvaležna je tudi J" s- N* ,)oma Upoštevajte ta vsem drugim, ki so v čem pri- "P^ Pri(,,tp v sredo' K^ovo postojanke z delavsko vzgoje-valnimi smernicami, kot pr«>ti plat reakciji. Postojanke z nameni in cilji, ki vedo kaj hočejo. "Zarja" je ena taka postojanka. Potrebuje pa več moči, večji krog. Ojačite jo! "Zarja" vabi vse, ki se strinjajo z njenimi *mernicami in imajo vese- !seni iz "Zarjinih" grl. Svojega zvestega sodruga in najbolše-ga pevca "mo spremili k trajnemu počitku. John Frluga. po-1 znan kot najboljši basist pri "Zarji" in v vsi slovenski naselbini je za zmerom zatisnil oči. Preminul je v sredo 2. decembra po dolgem bolehanju. Kdo se Johna ne spominja na "Zarjinem" spomladnem koncertu! Pel je v kvartetu in pri spevoigri "Čevljar baron". Že takrat je potoftil, da je znjim nekaj narobe in ni tak ko bi moral biti. Kmalu nato se mu je obrnilo na slabše. Pokopan je bil civilno na Lakeview pokopališču ob spremstvu sorodnikov in številnih prijateljev. Ob odprtem grobu mu je "Zarja" zapfcla zadnjo pesem v slovo, pri katerem zboru je sam sodeloval sknro 20 let. I je ie pet i;i. (la M pridnižijo. John Frluga je bil rojen blizu Trsta. V ti deželi je bil 23 let. V nji zapufcča tri dorasle hčere, več sorodnikov in številne prijathlje. Star je bil 54 let. John Frluga je bil vedno vesele narave, pred vsem pevec, zato ga je poznala vsa naselbi- htevala mnogo truda, katero i hoste ponosni. I na. "Zarja" in vsi, ki so ga po- je bilo izvršeno brezplačno.! * j znali imajo nanj najboljši spo- Sotrndniki te knjUre so bili: I Zopet je tužno donela pe-|min. Leo. Polj«ak pomogli k uspehu te priredbe-Ob živi sliki je bila sestavljena možki kot žensko, če imate dorasle otroke, pošljite jih k "Zar- spominska knjiga, obsegajoča, ii '- 1'peliali jih boste v dobro 27 strani, glavne zborove doži- družbo- Tčili se bodo naše pe-vljaje. Uredba te knjige je za- in našega jezika, na kar Springfield . 1 9 5 — $ 3.70 Chicago *t. 1 24 12 — — 11.40 U SaJle 0 10 3 — 6.35 KANSAS: Arma 6 7 9 — 4.70 MICHIGAN: Detroit M. 114 15 12 30 — 10.20 Detroit At. 115 20 6 20 — 9.10 MONTANA: Bearcreek 10 10 — — 6.50 OHJO: Girard 10 11 — — 6.85 Ne4 an imp«ed with the playl»t, recitationn, pach alxo has a small part. Ncxt and ali the .dnjring. etc. > week, which will be the la»t time « . you'll read about our ChrfKtmat Rv?ry effort ha. been mad • ti Pa,t in th*' SNPJ Fedirttloii ChrUt-•dve the Federation nf SNP1 Lojge.J m»» PartV. t-11 you everythinf the bent Chr!«tnia« program posule. 'n detail. Tlie program will be jriv n at SNPJ Hali Dec. 20th. Th- first numb-r I W<* havf> to »ecignition vvill be a Mtmr>ml song which w;ll t® Be»»f»r for givin« us ra {u> . j nt by the Falton ;honif. Thi* ,nuih of h«< tjme in the inepjrution »j ^ will be suntr in memory of thv 1.40 2.00 .50 .80 l 20 .60 .00 ftvanifh children that were killed in the i-ivil urar now (r<»injr »m. * • Annr B' n>»r has b •< n lakin* ifharue of the Slovene pla.v, anl sn • hi i hsd windcrful re«ult* with th (h ldren. "Th er Santa Cl-me*" is one acl plav. end U su;te 1 ve y n tieh to our occasion. It wa ; writ!en bv Katki Zupančič. Mo*t aH of the ca^t have alr»aly memoriaed their j part*, rnd thev have ali promised faithfullv that bv th » nexf rehear »1 they vvill kne broadca-t over ra lio Station "SNPJ". Thi« part of the program w ill be known as amateiir hour. I. vvill revial to ali, iust vvhat kind of of thh p:-)gram. Sh" h:in certainly worke'l uf by Helen Paelin and Conrad Ladstatter. This duc. in exceptionally good. Little Angeline Pluth w{H favor us vvith a tap-danc? number. She'11 be accom-Manied by her slater, Jotepbine on ;he accordian. Accordian nu-mbers i 80 | w'l' als0 be play?d by EUie Krek j and Joapehine Plutb; Mitsi Oren is Help us to dest that vvjii!, VVhich kecps u.; from freedom. Children, of the vv »rld, unit *! For a vvorkers vvorld vve'11 fight. VVe VVant Socialism! By l^eon Glaberman, VVallisch Flight, 105. * "Pajja, is it true that big fi*h eat little sardines? "Y< s, my son." "Then hovv do the.v open the cans?" i VVe ar" expecting every Falcon to be present at our ntxt meeting on Saturda.v morning, at ten a. m. VVe vvill go over the entire program, ao be prepared for a good day's vvoik. Tli be a?eing you . . . Frieniship!! France« L. Rak. $36. W $ 1.20 .60 8.40 1.40 .70 1.40 .00 2.20 .50 .50 .40 1.00 4.80 1.40 .40 1.30 .50 .40 .40 2.40 1.00 1.20 .70 .00 $34.00 $ 1.00 3.60 1.90 1.30 2.70 2.60 2.00 2.10 .20 3.00 .90 1.00 .30 .40 1.10 .50 1.40 .70 1.20 .30 1.10 1.50 2.40 1.20 $35.50 Nova sovjetska ustava roč«va!e«n pa ne bi bilo treba drugega kakor jemati plačo. Ampak nekateri žele o stvareh kongres je na v Nemčiji sami poročati tako sprejeta Vsesovjetski svojem izrednem zasedanju koncem novembra sprejel novo ustavo USSR. o kateri pravi Stalin, da je najdemokratič-nejša na svetu. Volilno pravico imajo vsi polnoletni prebivalci sovjetske Unije, razen kriminalci. Volitve so splošne, direktne in tajne. Ustava dovoljuje samo komunistično stranko. Propaganda za spremeni-tev sistema sovjetske Unije je kakor jih vidijo. To pa ni dovoljeno. Nedavno je bil izgnan iz Nemčije Kari Robson, poročevalec londonskega konservativnega časopisa Morning Post. V Nemčiji je bil poročevalec tri leta. Oditi je moral v treh dneh. Vladini organi so pojasnili, da so njegova poročila "tretjemu rajhu' neprijazna. Vsega skupaj je bilo iz Nemčije pod Hitlerjev izgnanih šest- TAJNISTVO J. S Z. Fašistični "radikalizem ff Načelniki fašističnih gibanj niso ut begui , planning. makmg. creating. accor-ter the use of his body, the daylong ! ^ »f th" »dventure of the exertion of his strength. the wear f**1' th* °f \h" ,Cine™* and tear of flesh and blood. bone I vvorld, the perpetual reiter- ding to their gifts and instinets. *They vvill fight nature no longer as dull conscripts of the pick and and m use le. for the common 'neces- a'ed harping upon the trite reactions pk>w< but for a ^lendid conquest. saries of life—and in vain—in vain! —Thomas Hood. of sex and combat and the hunt for gold, it -vvoull be an unending ex- Only the spiritlessness of our present depression blinds us to the clear 1 ploration on the edge of experience. intimations of our reason that in the Hitherto man has been living in a ct)Urse of a few Kenerations every ternational erisis, Jaures, the mighty champion of peace, symbolized the opposition to vvar. The murder of Jaures vvas, therefore, physically and symbolically, the murder of the peace movement. Walter Rathenau vvas a statesman of post-vvar Germany, of the young but unvvanted German Republic. One of the temporary achievements of the German Revolution vvas the removal of the medieval disabilities from the German Jevvs. To the pre-Hitler Hitlerites Rathenau vvas not a talented public official desperate-ly struggling vvith the vital problems of his fatherland, but a freed bond-man, a Jevv, vvhose legal and political equality vvith his fellovv country-men vvas resented by his "racial su-periors." Rathenau, the able, cul-tured and loyal state servant, vvas probably »cceptable personally. The shot that ended his young life, and cau«ed sueh injury to the amaemic republic, vvas fired at the principle of rights for national minorities; in this čase at the emancipation of and rights for the Jevvs in Germany. The assassination of Rathenau vvas an attack upon those rights. They came to a complete end under Hitler. Giacomo Matteotti vvas a Socialist member of Mussolini's Chamber of Deputies before ali opposition parties vvere abolished. At first he vvas not among the -outstanding figures in the Italian Socialist movement. It vvas the courageou.s fight against fa.-^cirm, in the face o»f con^tant dan-ger, that added to his stature. Matteotti vvas the spokesman for the great masses of inarticulate enemies of fascism. The murderer's hand that struck him dovvn vvas less in- WHAT CAN WE EXPECT FROM THE slum'amidfrV Htiman beinir could be j ar)d Jnore in Matteotti, the symbol ing from a vvorld of chaos and de and urjfent appet.tes. He has star- 'in brl-eding and heaithy in ' ' — cely tasted sweet air yet and the bo(jy and mind the whole ^^ e,rth jrreat freedoms of the world that , , . ..____w * . . . . . # , • man s mine and itn uttermost regions science has enlarged for him. I . To pieture to ourselves something pla.vground. H. (.. W ells in The of the vvider life that world unity Out line of History. The cotming session of congress | the 10 rrfllions of unemplo.ved, we vvill be eageiiy avvaited, U) see ' m.n «xpe< t an eivl to thtt tvm- of vvould open to men is a very attrac- j vvhether Rooseveit vvill go to the mt a^ure. The present sla hing of | tive »peculation. Life will certainly right or to the left. Sin-ce he has been overwhelminsrly rcturnetl to office and is novv serv-in-sr his second term, some argue that he has nothing more to fear frem the reactionary groups. Eternal Vigilance It has been vvritten 1hat the "love WPA is a rase in point. ipo on with a stronger pulse, it will Reform me asu res. as in the pa^t. brcathe H doeper breath, because it may run up against the tupreme vvill have dispeUed and conquered a . . . . „ court barrier. True, the average a*e hundred infcctions of body and mind l of libert.v vvith life is given" and o,f the justices is novv 71 years, anl that now reduje it to invalidom anl that life itself is an inferior gift; Rooseveit may have a chance to squalor. We have already laid stre^? that, vvith liberty exiled, life is a lit is equally true, hovvever, that he make several replacwnents e uponjof vvar and the smoothing out of I tolling libefty until the mind, weary • ion ____vvhlrh to rdy. Labor vvould be in a endless restraints and contentions | with delight. becomes oblivious to Roosevelt's measures, in the past, have been of tvvo type», one designe 1 to promote recovery and the other to effect reforms. Since he now pro-claims that recovery is here, desoite After 2,000 Years Peace on esrth, good will to men, assured by stsnding armies and na-vies of twenty million men armed vvith 15,000 bombing planeš, 37,000 machine guns, 23,000 tanks, 900 first-class battleships, 1,700 subma-rines and 11,000 containers contain-ing 148,000,000 cubes of poison gas. Child Labor Amendment A drive to induce state legislature to ratify the child labor amendment to the federal constitution has been launched by the Order of Railway Telegraphers. Some 24 states have already approved the amendment but 12 more states must ratify it before it becomes part of the constitution. States vvhich have not ratified the amendment include Alabama, Con-necticut, Delavvare, Florida. Georgia, Kentucky, Louisiana, Maryland, Massachusetts, Mississippi, Missouri, j Nebraska. Nevada, New Mexico, Nevv York, North Carolina, Rhode Island, South Carolina, South Dako-ta, Tennessee, Texas, Vermont and Virg^i nia.—Cleveland Citizen. far etrorger position hale people this hallyboo is disgusting and only proves again hovv dumb the people really are to lose their heads over an empty nothing. It may take the royel hlueblood:« dovvn a noteh or tvvo if the King should msrry a commoner but even thst mesns nothing. I wish I could get every one in America to read "It Can't Happen Here" by Sinclair Levvis. Though H is not a book to make class conscious vvorkers perhaps, it does disclose th« tyranny of the fascists, the erimes, the killings. For people vvho understand it holds great interest. The Milvvaukee Leader is publishing it serially and the book can be pur- chased for 98c from them. * Prominent Socialists vvill make up part of the crovvd vvhich will bi4 Clarence Senior adieu from the position he has held for eight years st a banquet at Cafe Idrott, 3206 N. VVilton Ave. The affsir tskes pisce Saturday, Dec. 12. You csn make reservations by writing to Emms Kay, 549 W. Randolph St. We note that Roy Burt vvss elected to succeed Clarence Senior. We know Roy Burt vvell. He is a cspsble speaker. He is a fine soul, honest and sincere. He has, undoubtedly, done the Party much good. I vvould rather see Roy Burt in the capscity he novv holds and pisce some other office man at the hesd of the National Organization hovvever. Comrade Burt vvas at one time Secretsry of the State and Cook County or-ganizations. The Exeeutive Committee of the Jugoslav Socialist Federation held its regular nionthly meeting last Fri-day and among other decisions or-dered to push the appqal for funds for the cause of the Spanish workers more energeticslly thsn heretofore. Good repor^s vvere hsd on the 19M7 Almanac and reasonably fair tour of Chas. Pogorelec and a nomber ©f other speakers. The Chicsgo meeting of the three Spanish government representatlves vvas vvell attended at the Coliseum last Friday night and a good amount secured to help the Spanish cause. May they buy many guns vvith the money and thereby lick the fascist tyrants. NOTE More English reports and Articles on Page 5.