advertise ш the best SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of I ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI i Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROrrU, sploh po in izven Amerike % ga xxxix. — leto xxxix. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), SEPTEMBER 24, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 183 ®^ANCES ARKO ° kratki bolezni Roi je premini-^ petek zjutraj v Huron ^^^'^išnici Frances Arko, niifx^ ^^PPel, stara 71 let, sta-3588 E. 81 St. Rojena PpjJ ^ ^ Ljubljani, odkoder je Bil ^^"^^Griko pred 55 leti. ^ 3e članica društva sv. Lo- Št.15^1^- K.S.K.J. in podr. ћЈдл . Soprog Frfed je umrl Stani Opušča sinove; Fred, eft if/' Anthony in R'ob- 1ц L Mrs. Christina Zaletel ^ose Kaplan, vnuke in Stj,, sestro Mrs. Anna hou- . ^ brate; Frank, John, Vfgi] ^ William. Pogreb se je igpo zjutraj ob 8.30 uri zavoda Louis Per-9 У Cerkev sv. Lovrenca ob ®iato na pokopališče DO AMERIŠKIH VOLITEV-. OB SUEZU NE BO NIC NOVEGA! WASHINGTON, 23. septembra—Državni tajnik John Foster Dulles se je vrnil iz Londona, kjer je bila konferenca držav, ki so s svojimi ladjami zainteresirane na plovbi skozi Sueški prekop. Število držav, ki so zainteresirane na Sueškem prekopu in ki so bile na prvi konferenci, 18 po številu, za mednarodno nadzorstvo nad Sueškim prekopom, je sedaj skopnelo na 15, te pa so se izrekle, da prevzamejo v svoje roke upravo Sueškega prekopa. Države Abesinija, Iran in Pakistan, so bile tudi proti zadnjemu predlogu. Dulles v Washingtonu je napovedal, da bo dne 1. oktobra zopet nova konferenca v Londonu, pa da bodo takrat izdelali neke nove načrte glede Sueškega prekopa. Glavno za Dulles je bilo dejstvo, da tudi Francozi in Angleži ne bodo pograbili za orožje, marveč da so^'5(j'i];^-ali na pogajanja. 'T w V Washingtonu v političnih-*' krogih povdarjajo, da smo v vo-ilni dobi, da bodo dne 6. novembra predsedniške volitve in Eisenhower z Dullesom zavlačuje rešitev Sueškega vprašanja, ker se hoče izogniti vsakemu kora-cu, ki bi se znal njemu v škodo izrabiti pri volitvah. kasunic že poročali, je v v '^knville bolnišnici umrla ®tani zjutraj Anna Kasunič, bUa iz Duga Gora, Ge-• ^ski stol — - - -------- - 'ЧЈоса na 15301 Hale Ave. na Hrvatskem, od-^1з' prišla v Ameriko leta aer Si, loh i® Članica društva št. 235 H.B.Z. in dru-Patra. K^aj hfej, ^Uki zapušča štiri sinovi; Rudy, Emil in Walter, Mrs, Mary Spear in pet Soprog Daniel je umrl leti. Pogreb se je vršil gfgi ® zjutraj ob 8.30 uri iz po-tejf zavoda Mary A. Sve-^^vln St., v cerkev sv. E- 40 St. in nato na po-®ce Calvary. zjutraj je po kratki •^icj T v Mt. Sinai bolniš- Stromsky, star 58 let, "Joč na 1041 E. 72 St. Ro- Sueški prekop je dolg 103 mi-je, skozi njega gre v normalnih časih na dan 45 ladij, ki porabijo za vožnjo po prekopu 15 ur. Vsako ladjo spremlja posebni pilot. Na leto ^e skozi prekop 106 mi-ijonov ton blaga, od tega odpade samo na petrolej 64 odstotkov. Vožnje skozi kanal se poslužuje 48 držav; največ ladij gre pod angleško zastavo, na drugem mestu so ladje Združenih držav, na tretjem mestu ladje skandinavskih držav. Povprečno bi imela ladja, ki bi mesto skozi Sueški prekop plula okrog Južne Afrike, $%,000 več stroškov. V Londonu so polagali veliko upanja na to, da se bo predsed- Јбц скђ V Clevelandu. Bil je št. 159 W.O.W. ®^јђе opušča soprogo Chris-Лђђ^ Lesiak, hčer Mrs. ^Ult ^kavich, sina Louis, tri b^ata Alex in Walter jj sestro Mrs. Stella Hol-°5reb se vrši v sredo zju-tiogj,, ^-30 uri iz Zakrajškovega zavoda v сегкфу sv. "9. uri in nato na poko-^ Calvary. benedict ђа sy . si bolezni je preminila domu Rose Benedict, Jiov^^ ^nebel, stala 76 let. Sta-Uda na, 1121 e. 143 St. Do-o,. ^ iz vasi Markovščina, na Primorskem, kjer brata Ivana in več so-5n^' ^ Ameriki se je naha-^ Bila je članica dru-G, w ^terloo Grove št. 110 W. S.Ž.Z. Soprog ^illia "Umrl leta 1918, sin t^.P^ leta 1955. (ђ Zapušča dve hčeri: Rqge pet Zedell, sina Henry ^ov. ^ ^ukov ter več eorodni-se vrši v torek pota ^ 1.30 uri iz pogrebne-^5% ^ Joseph žele in sinovi, ^ico ђ St., v družinsko grob-^ Lake View pokopališče. ^tJYo * , V^y®SETIC 5o Л veteranski bolnišnici bolezni umrl Louis Resetič, star 63 let, stanujoč na 15012 Hale Ave. Doma je bil iz vasi Grobi je, fara Št. Jernej pri Novem mestu na Dolenjskem,* kjer zapušča dva brata in eno sestro ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 44 let. Bil je član društva Kras št. 8 S.D.Z. in društva Washington št. 32 Z.S.Z. Bil je veteran prve svetovne vojne. Delal je nad 30 et pri New York Central železnici, zadnjih sedem let pa je bil upokojen. Prva žena Mary, rojena Rolih, je umrla leta 1936, druga žena Rose, rojena Smolič, preje poročena Matteučič, je umrla eta 1955. ' Tukaj zapušča otroke: Louis ml., Stanley, Joseph Matteucic in Mrs. Wilma Koeth, štiri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. * V zadnje slovo člani društva Washington št. 32 Z.S.Z. so prošeni, da pridejo v torek zvečer ob osmih v Žele-tov pogrebni zavod, 458 E. 152 St., da izka'žejo zadnjo čast umrlemu članu Louis Resetič. -K Članice društva Waterloo Gfove št. 110 W.C. so prošene, da pridejo nocoj ob 9.30 uri v Želetov pogrebni zavod na E 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli Rose Benedict; članice podr. št. 10 S.Z.Z. pa so prošene, da pridejo ob 8. uri in da se jutri po možnosti udeleže njenega pogreba. nik Egipta Nasser hitro vdal, ker da ne bo imel na razpolago dovolj izvežbanih pilotov, ki morajo spremljati ladje. Nasser je postavil na čelo podržavljenja Sueške družbe nekega Eldiba, ki je dal v svet tale poziv: "Ladje, plujte skozi Sueški kanal, mi lahko opravljamo vsako potrebno službo. Čim več bo teh ladij, tem več bomo zaslužili. Ladje, pridite!" Predsednik Egipta Nasser trdi, da si bo znal pomagati s piloti, ki jih ima sedaj na razpolago, pa bo promet normalen. Službo pilotov je res zapustilo 140 pilotov Francozov in Angležev. Ko je Nasser dne 26. julija Sueško družbo podržavil, je bilo na služ-31 le 24 domačih e^ptskih pilotov. Po tem času se je prijavilo 40 nadaljnjih egiptskih pilotov, 40 jih je prišlo od drugod. Nasser omenja 7 ameriških pilotov. (Ameriško državno tajništvo je imelo prvotno deset prijav, deset potnih listov za ameriške pilote, ki so hoteli v Egipt, pa jih je spraševalo in sedem od njih je vztrajalo, da gredo v Egipt. Tajništvo jim je izdalo potne liste. Nasser jim je ponudil $1,400 na mesec poleg prostega stanovanja in drugih ugodnosti.) V Londonu grozijo Nasserju prvič z bojkotom Sueškega prekopa, drugič z bojkotom na vele-reki Nilu. Ob zgornjem toku reke Nil imajo Angleži svoje vodovodne naprave, ki jih znajo v Epptu, ki je navezan na doljnl tek reke Nil izkoristiti tako, da bo šla voda v drugo smer. V Londonu se je pokazala ozka zveza med interesi Velike Britanije in EVancije; obe državi sta le nejevoljno pristali na Dulleso-vo zavlačevanje rešitve tega vprašanja, ko gre za sklicanje novih konferenc. Dne 1. oktobra se bo v Londonu vršila — nova konferenca. Suez pred' Združenimi narodi Francija in Velika Britanija sta predlagali Varnostnemu sve tu Združenih narodov, da naj ta organ vzame v roke rešitev Sue ške krize. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je takoj obljubil podporo Amerike, je to rej za to, da naj Združeni narodi imajo besedo v Sueški kria. Predsednik Varnostnega sveta je ta predlog sprejel in dal predlog na dnevni red za sejo, ki se vrši že to sredo. Navzoča bosta angleški in francoski zunanji minister osebno. Denarnica zgubljena V petek se je zgubilo majhno žepno denarico v okolici E. 63 in E. 67 St. Kdor jo je našel je prošen, da jo vrne v urad tega lista. KAKŠNE PREDSEDNIKE SMO IMELI Andrew Johnson ni preživel niti ene ure v šoli. Šolske izobrazbe sploh ni poznal. Ko se je potegoval za mesto ameriškega predsednika in bil tudi izvoljen, je bil predsednik William Henry Harrison tisti, ki je bil v Beli hiši najstarejši predsednik. Ko je bil Izvoljen, nra je bilo 68 let. (Eisenhower je star 66 let in če bo izvrfjen, bo ob koncu drugega termina, če ne pridle kaj vmes, star 70 let.) Ali imamo v Ameriki družino predsednikov? To so Roosevelti, ki so med seboj sorodstveno povezani. Predsednik Theodore Roosevelt je bil v prvem desetletju tega stoletja dvakrat predsednik. Franklin Delano Roosevelt je bil štirikrat, prvič leta 1932. ^Franklin je bil daljni nečak Theodorja Roosevelta, njegova žena Eleanor pa je bila prava nečakinja Theodorja Roosevelta. Najmlajši predsednik je bil Theodiore Roosevelt; bil je 42 let star, ko je bil prvič izvoljen. V Beli hiši smo imeli tudi samske predsednike. Bila sta to James Buchanan in Grover Cleveland, ko je bil prvič predsednik; ko je bU drugič, se je Cleveland po>-ročil. Imeli smo predsednika Williama Henrya Harriso-na, ki je bil v Beli hiši le en mesec, od 4. marca do 4. aprila 1841, ko je umrl. ADLAI STEVENSON--NEU6NANI AGITATOR; RICHARD NIXON POSNEMA HOOVERJA EISENHOWER BO IMEL VEČ SHODOV KOT JE NAPOVEDAL Oba glavna tekmeca, Adlai Stevenson in Eisenhower sta zadnje dni obiskala lowo in se pečala s stanjem ameriških farmarjev. Na položaj farmarjev gledata vsak po svoje. Eisenhower je sklenil, da se bo na volilnem shodu v Peoriji v Illinoisu podrobneje pečal s položajem ameriških farmarjev. Koga so farmarji poslušali, na katerem shodu jih je bilo več? Cenitve so različne. Republikanski tisk trdi, da je bilo v Des Moines v lowi 250,000 ljudi, ki so pričakovali Eisenhowerja, v Newtonu na shodu samem 75,000, na shodu Stevensona enako v Newtonu pa 60,000. Republikanski tisk pa prizna-*-- V KENTUCKYU JE. MIR Ker je šolsko vodstvo na šolah v Clayu in Sturglsu, kamor so hoteli čmcl na šole, odklonilo te otroke, ker da so bili napačno vpisani, so bili člani narodne garde odpoklicani, črni sami se niso upirali, najavili pa so, da bo končno besedo o skupnih in ločenih šolah izreklo itak sodišče. Klub Ljubljana člani kluba Ljubljana so prošeni, da se gotovo udeležijo redne seje v torek ob pol osmih zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slov, nar. domu na St, Clair Ave., bodo pobirali asesment v torek, 25. sept, v spodnji dvorani. Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. del, domu na Waterloo Rd., bodo pobirali asesment nocoj, 24. Sept., razen tajnice društva Waterloo Grove št, 110 W.C. Iz bolnišnice Iz Huron Road bolnišnice se je vrnil domov Mr. John Stare iz 1197 E. 61 St. Najlepše se zahvaljuje svojim hčeram, in sinovom od žene, ki so darovali zanj kri, Mr, Fred Skully za prevoz, in vsem, ki so ga obiskovali v bolnišnici, kot tudi za darila, cvetlice in voščilne kartice. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo. Na obisku Pri Mrs, Frances Arko na 19416 Pawnee Ave. se je mudil za tri dni njen bratranec, zdravnik po poklicu, dr. Stanko Podrebešek, ki se nahaja v New Yoriku v svrho študij. Prišel je sem na študij v Lambert Institute. Doma je iz Ljubljane in bo ostal tu do januarja meseca. Star je 31 let in Specializira v študiju boleznih v glavi. Izrazil se je zelo pohvalno o naši metropoli v Clevelandu, toda misli, da je Slovenija lepša. va, da je bila živahnost na shodu Adlaia Stevensona mnogo večja, kot pa na shodu Eisenhowerja. Tudi, da je bilo več ploskanja, več pritrjevanja Ad-laiu kot Eisenhowerju. Demo'kratski kandidat za ohijskega governerja Michael Di Salle iz Toleda je na zadnjem velikem shodu demokratov v Euclid Beach parku opozoril volil-ce: Da bodo ameriški volilci vsaki dan lahko brali v ameriškem časopisju ki je republikansko orientirano, same ogromne številke, koliko je bilo na sestankih republikanskih poslušalcev. Da bodo slišali preko radija in preko televizije isto ponavljanje, da vse drvi za republikanci. Ker demokratsk astranka ne razpolaga s tem propagandnim aparatom, naj bo volilec trezen, naj se orientira sam, naj ne naseda. Poslušali smo poročila, ki so jih dali odposlanci radijskiti in televizijskih družb, da spremljajo Eisenhowerjeve "golobe resnice," Richarda Nixona, senatorja Knowlanda in poslanca Martin, pa ko so bili od centrale po-vprašani, kakšno je razpoloženje prebivalstva, kako so bili republikanci sprejeti, so izrazili, da ne preveč sijajAo. Nixon je na primer imel shod v mestu srednjega zapada, ki šteje 40,000 prebivalstva, na shodu je bilo le 300 ljudi. Podpredsednik Richard Nixon je nastopil v Colorado Springs, za njim je prišel Adlai Stevenson. Nixon je ubral politično demagogijo Herberta Hooverja, ki je za volitve leta 1932 v času depresije obljubljal vsakemu Amerikancu, da mu blagostanje že kuka izza vogala, govoril o piškah in avtomobilih, pa smo doživeli najhujšo depresijo v ameriški zgodovini. Nixon je napovedal, da bo pre-Sikrbel, da bomo imeli le štiridnevni delovni teden, ostale tri dni bomo lahko posvetili sebi in svojim družinam. Dalje, da revščine ne bomo več poznali in bo ta beseda prešla v zgodovino. Nixon obljublja vsaki družini dva avtomobila, tri televiajske aparate, lepo družinsko hišo. Vse to se bo zgodilo, če bodo vladali republikanci. Nixon je edino dosleden v tem, da poveličuje privatni kapital, da odvrača moč federalne vlade, da naj bo država, kakor nočni čuvaj, vse drugo naj bo prepušče no posamezniku. Obratno se Adlai Stevenson dosledno bori za to, da naj bodo naravni zakladi Amerike izkoriščani tako, da bodo dohodki pri šli v splošno ljudsko korist. V Deriverju, kjer je Adlai nastopil, je pokazal na Theodorja Roosevelta in na Franklina Roosevelta, ki sta bila oba, četudi eden republikanec, drugi pa demokrat, za ohranitev naravnih zakladov—ameriškemu ljudstvu. Stevenson.—^Eisenhower Na vzhodu v Denverju, Cblo., se je Adali bavil s socialnim stanjem starejšega rodu v Ameriki. Teh je kakih 15 milijonov in Stevenson jim je obljubil, da bo kot predsednik poskrbel za nje. Stevenson je danes v Oklahomi, kjer bo podal svoje načelno stališče do komunizma. Predsednik Eisenhower se za obletnico, ko ga je na današnji dan pred letom dni v Denverju zadela srčna kap, pripravlja na govor, ki ga bo imel jutri v torek v Peoria, 111. V tem govoru se bo Eisenhower pečal izključno z vprašanjem farmarjev in je poskrbljeno za televizijski prenos njegovega govora. NOVI ORKAN V letošnji sezoni se je pojavilo že pet orkanov, ki pa niso obiskali celine Združenih držav. Nekateri so zavili na Atlantik in se tam razbili, drugi so obiskali le otoke v Karibskih vodah, delno tudi obalo republike Mehike. Pojavlja se šesti orkan, katerega so krstili za Flossy. O njem pravijo, da zna postati nevaren tudi za ameriško celino. Obalne straže, vremenske postaje v Tex-asu in Louisiani so opozorjene, naj sledijo gibanju orkana Flossy, da bo v slučaju potrebe prebivalstvo pravočasno opozorjeno na nevarnost, pripravljena pa da bodo tudi reševalna dela. DO SMRTI POVOŽENI V Clevelandu imamo letos že 69 prometnih nesreč s smrtnimi izidi. Lani ob istem času jih je bilo le 60. Zadnja smrtna žrtev cestnega prometa je postala 23 letna natakarica Pauline Shamrock, ki je bila povožena na East 55 Street v bližini Lexington Ave. Na Cleveland Heights je stražnik Robert Craxton uravnaval cestni promet; trije potniški avtomobili so udarili skupaj na križišču Euclid Heights Blvd. in Derbyshire Road, pa ga je od zadaj zadel četrti avtomobil, ga podrl, pa le ranil. Z URO NAZAJ! S prihodnjo nedeljo preidemo nazaj k rednemu času in bo treba premakniti kazalec ure v noči med soboto in nedeljo za eno uro nazaj. S tem preidemo zopet v normalni čas. "KOLO" V CLEVELANDU Za skupino macedonskih plesalcev "Tanec" pridejo v Cleveland člani "Kola" iz Beograda. "Kolo" ima 55 pevcev, plesalcev, godbenikov in bo nastopil v Music Hall v soboto dne 20. oktobra in v nedeljo dne 21. oktobra. Zadnje vesti Hladbo, toda solnčno z najvišjo temperaturo 70, najnižjo 50 stopinj, je vremenska napoved za dianes. Ista napoved velja za ameriško sredino in zapad. Na skrajnem severovzhodu in skrajnem zapadu imajo nekaj dežja. Zaskrbljeni so na ameriškem jugu radi orkana Flossy. Orkan, ki je divjal v Karibskih vodah, je že povzročil dVe smrti, dva sta namreč izginila v vodi, računa se, da so trii manjše ladje potopljene. Orkan se nahaja kakih 65 milj od ameriške obale, če bo Sel v smeri in s hitrostjo kot jo je zavzel, bo udaril na Loulsiano in bo popoldne v Alabami. Oblasti so z obale Louisiana izpraznile na tisoče ljudi iz njihovih stanovanj. Rdeč križ, obalne straže, vse je pripravljeno m slučaj potrebe. Druga elementarna nesreča je zadela južni del Califomije. V okolici mesta San Bernardino, kakih 75 milj vstan od Los An-gelesa, gorijo gozdovi. Prejšnji petek je padlo na tla vojaško lovsko letalo. Pilot se je bil rešil s padobranom, toda letalo je za^lo goreti in zgorelo, vnel pa se je ogenj v gozd'u in divja. Ko to poročamo, je ogenj razširjen na površini ^vet tisoč akrov gozda in na licu mesta je kakih 1,400 gasilcev narodne garde, pa tudi Indijancev iz Arizone in New Mexico, ki so znani strokovnjaki pri gašenju gozdnih požarov. Zgorelo je na tisoče hiš, ki so bile povečini za letviščarje, tudi za filmski svet iz HoUy-wooda, na tisoče pa je moralo zapustiti svoje domove. Predsednik Nicarague, na katerega je bil Izvršen atentat, se nahaja na zdravljenju v vojaški bolnidi v Panama City. Vse kaže, da bo ostal pri življenju, da pa mu bodo odrezali desno nogo. Doma v Nicaragiri so spravili \ zapor 200 sumljivih ljudi, med temi nekaj žumalistov. Nemška tovorna ladja, ki se je ob zadnjem nastopu tajfuna nahajala na Pacifiku, se je zatekla v kitajske vode okrog Formose. Vlada Člang Kajšeka je dala poveljfe, da na ladjo streljajo. Bes so streljali in zapad-na nemška ladja je vložila pri Ciang Kajšeku najostrejši protest. V CalcutU v Indiji so pokopavali nekega 70-letnega dozdevnega mrliča. Pri obredih pa so opazili, da še diha. Poklicali so zdravnika, ki je poklical rešilni voz, pa predno je ta prišel, je mrlič končno res izdihnil. Včeraj se je v zgodn#h jutranjih urah vrgel Iz tretjega nadstropja bolnice St. Luke^s Frank Moreland in se pri padcu ubil. (Dalje na 2. strani) stran 2 enakopravnost ii ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav PHriting & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEndenon 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W^-ek in July SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Cleyelandu In Izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_________ For Six Months — (Za šest mesecev)______ For Three Months — (Za tri mesece)_______ _$10.00 - 6.00 - 4M0 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year — (Za eno leto) ___ For Six Months — (Za šest mesecev)__ For Three Months — (Za tri mesece)__ -$12.00 - 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26fth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of,March 3, 1879. 104 VOLILCI MEST IN DEŽELE Združene države so bile od vsega početka agrarna država. Od vsega početka so Amerikanci volili predsednika in druge svoje zastopnike. Pri volitvah je torej šlo v glavnem za kmetijske interese. Prvotna Amerika ni poznala današnjih velemest, poznala pa je mesta in trge. бе v prejšnjem stoletju je živelo zunaj na deželi 80 odstotkov ameriškega prebivalstva, v mestih le 20 odstotkov. Danes je to razmerje ravno obratno. Beg z dežele v mesta, naraščanje velemest, to je sodobna slika ameriške družbe. Ko gre za priprave na volitve dne 6. novembra, gre za glavno pripravo, politično agitacijo. Demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson je ubral letos popolnoma drugačno pot, kot pa pri agitaciji pri volitvah leta 1952. S senatorjem Estesom Kefauverjem se je odločil, da vrši letos politično agitacijo od kraja do kraja, od voHlca do volilca, nenehno in povsod po Ameriki. Naj prvo sta šla Adlai Stevenson in Estes Kefauver v New Mexico, tam so bili zbrani demokratski delavci iz držav ameriškega jugozapada. Odtod sta šla v državo Oregon, kjer sta se porazgo-vorila z demokratskimi organizatorji držav ameriškega severozapadu o programu in načinu volilne propagande v teh krajih. Nato sta sklicala demokratske zastopnike v Chicagu, sploh je šlo prav po vrstnem redu, da se pripravi krajevno potrebno да agitacijo in za volitve. Pri ameriških volitvah se veliko govori o tem, da odloča recimo severovzhod s svoj d veliko industrijo, s svojimi velemesti. Včasih, da odločijo ameriški farmarji na ameriški sredini. Ali ne bi kazalo, da se obdelajo prav pošteno samo in ravno ti odločilni kraji, pa je zmaga, kakor že v žepu?' Poleg predsednika in podpredsednika volimo, ko gre za republiko, senatorje in poslance. Za te volitve je republika razdeljena v "distrikte," volilna okrožja in teh je v Združenih državah 435. V Združenih državah imamo na vsakih deset let ljudsko štetje. Takrat se tudi določi, koliko federalnih poslancev se voli iz enega federalnega volilnega okrožja. V Ameriški senat pošlje vsaka od 48 držav po dva senatorja. Država Nevada je na primei; silno redko naseljena, država New York zelo gosto. Nevada ima 233,000 prebivalstva, država New York 15,969,000. Tako Nevada, kakor New York imata vsaka v federalnem senatu le po dva senatorja. Iz federalnih distriktov, volilnih okrožij prihajajo ft^eralni poslanci. V postavi je določeno, koliko poslancev z ozirom na število prebivalstva tega volilnega okrožja volijo volilci. Posamezne države volijo svoje volilne može in je tudi v postavi določeno, koliko jih ima vsaka država, ti pa končno izberejo predsednika republike. Že ta pregled kaže na to, da je politični stranki, ki se hoče uveljaviti v vsej republiki, obdelati res vso republiko. Posamezna središča so lahko jeziček na tehtnici, toda samo jeziček. Za volitve v letu 1956 so v Washingtonu izračunali, kar je na vsak način zanimivo, da je večina ameriških vo-lilcev in volik zunaj na deželi, oziroma v mestih, predmestjih, trgih in naselbinah, ki štejejo manj kakor 25,000 prebivalstva. Prt volitvah torej ne odločujejo velemesta, kakor so New York ali Chicago, marveč kraji, ki so redkejše naseljeni. Ti kraji imajo večino volilstva v 42 državah, velemestno prebivalstvo in prebivalstvo v mestih nad 25,000 prebivalcev, ima večino volilstva le v šestih državah, te so: California, Connecticut, Illinois, Massachus-setts. New York in Rhode Island. Nevelemestni vo'ilci pošljejo V senat od 96 senatorjev 84, od 435 poslancev pa 275. Ti poslanci in senatorji imajo glavno besedo enako v kongresnih odborih. V raznih državnih zbornicah je 7,506 državnih poslancev in senatorjev, pa jih je med temi 5,363 takih, ki so bili izvoljeni v podeželju, oziroma v naselbinah, ki imajo pod 25,000 ljudi. Politični prispevek, ki ga prinašamo, je sam na sebi zanimiv pregled, na drugi strani politično poučen, zakaj ie potrebna za strankino zmago tako silna politična a0ta-cija povsod po prostrani Ameriki. L. Č. UREDNIKOVA POŠTA AMERIKA—DEŽELA NAGLICE J. M, Steblaj Amerika je dežela hitrosti. Radi naglice, s katero vse hiti in drvi, je dobila sloves dežele, v kateri se vse naredi, kar čez noč. Ta sloves nam je šel v glavo in hitimo in letimo tudi takrat, ko ni nobene potrebe. Hitimo na delo, hitimo z dela, hitimo na zabave, in hitimo spat, boječ se, da bomo v jutro zaspali za na delo. Prismojeno je, ko v nedeljo jutro vse plane na vse zgodaj pokoncu. Zajutrek, sploh vse mora iti kakor po vrvici, drugače se pa razdevamo, kot da se gre za milijon dolarjev, ki jih bomo dobili, če pridemo ob času in ga izgubimo če pridemo minuto prepozno. Nato drvimo vem v lepo naravo, ne gledamo ne na levo in ne na desno. Pazimo le na pot, ki pelje na ongavo farmo, pridrvimo tja, se zvalimo v senco in začnemo prodajati dolgčas. Meni se je posebno neumno zdelo kadar so rojaki napravili avtomobilske ture v Florido, v Californijo ali kam drugam. Vse je natančno preračunano koliko milj na dan, koliko dni tja, koliko tam in koliko nazaj. Nove Slovenske plošče CHICAGO, 111.—Ko sem bil lansko leto na obisku v starem kraju, sem imel priliko slišati več opernih pevcev in pevk, kakor tudi več dobrih pevskih zborov. Ko sem še z njimi bolj spoznal in bil prijateljsko sprejet, sem si mislil, da bi bilo zelo dobro, če bi mogli tako petje slišati v Združenih državah, da bi ga tudi tukaj uživaili v polni meri. Ko sem jim to omenil, so mi odgovorili, da jo«to mogoče, treba je dobiti le magnetofonski trak, na katerega bi posnel, kar mi je najbolj všeč. Tako se je tudi zgodilo. Stopil sem v stik s pevskim zborom Prešernom v Kranju, z Gorenjskim kvintetom, z Vilmo Bukovec, ki je članica opere Ljubljanske filharmonije in nastopa po vseh evropskih odrih v opernih vlo-?ah, kakor tudi z Ladkom Korošcem, ki je član iste organizacije. On je basist in dober pevec. Uredil sem vse potrebno za Jtiri dobre slovenske plošče. To je osem izredno lepih pesmi. Pesmi so sledeče: Vsi so prihajali, narodna, poje v sopranu Vilma Bukovec; IPojdem na prejo, F. Gerbič, poje bas Ladko Korošec. Ko so fantje proti vasi šli, Fantje so gor vstajali, C. Pregelj, poje Gorenjski kvintet, iinoA sem na vasi bil. Je pa davi slafica pala, Peter Lipar, poje zbor Prešeren iz Kranja. Prelepo pesem En štarŽek jo živel, J. Fleišman, pa poje sedaj ameriški jugoslovanski operni pevec Dragotin šoštarko. Isti je na drugi strani plošče zastopan z znano slovensko narodno Gor & z jezero, šoštarko je nastopal prej v operah v Evropi in Južni Ameriki. V Chicagu je nastopil na Prešernovem koncertu in Narodnem dnevu SNPJ, kjer je bil deležen nepričakovanega aplavza za svoje lepo petje. Vse štiri plošče stanejo le $5 1 poštnino. Naročiti morate hkrati vse štiri. Razlogi za plošče Ameriški Slovenci zelo pogrešamo slovensko narodno kulturo, ki je osnovna podlaga za naš ugled med prijateljskimi narodi, ki se niso mogli dosedaj dovolj seznaniti z našo zgodovino in petjem, kakršnega so naši umetniki sposobni. Celo sami nismo imeli dovolj p^rilik-e poslušati naših umetnikov in glas- Če kaj vidimo na potu tja, ne šteje, glavno je, da pridemo tja, kamor smo se namenili, a domov se pa itak zopet mudi. Tako sem obsojal levo in desno in lepo čepel doma. Sicer smo parkrat napravili "izlet" do E. 200 St. ali pa še celo do E. 222 St., a jaz sem vozil zmerno in vsi smo uživali krasote eu-clidskih cest. Na veliko pre-iskušnjo pa sem prišel par let nazaj ko sva šla s ženo k sinu, ki je bil v službi Strica Sama pri "zračni" ter nastanjem v Penn Sta:te. Skrbelo me je, da le kaj, vendar sva srečno privozila tja. Ko smo ga pobrah, sem dejal, da gremo pogledat Niagar-ske slapove. Žena ni nasprotovala, a fant je hotel domov. E, vraga, sem si mislil, pa že ne zamudim prilike, da vidim to prirodno čudo. Pa smo prišli tja ob 2. uri zjutraj ter smo le slišali šumenje slapov, a videli bore malo. Moj cilj je bila pa Canada. Kdo ve, sem si mislil, če bo še kedaj taka prilika, da gremo lahko iz Združenih držav. Pa jo kar zapeljem Čez most in že smo bili pod angleško krono. Zopet smo stali ob slapovih, slišali mnogo, a videli nič. Stavil sem predlog, da gremo v notranjost Canade, prenočimo, drugi dan nadaljujemo pot. Sin je hotel domov, žena mu je dala podporo in moj predlog je propadel. Obrnili smo proti domu, vozili celo noč, prevozili nad 800 milj, brez da bi ta-korekoč ustavili, prišli domov in šli—spat. Par mesecev pozneje je bil fant nastanjen v Harrisburgu, Pa. Premeščen v Okinawa sva ga šla zopet "pobrat." Moj sklep je bil, da bo šlo to pot po mojem. Počasi, da bomo imeli kaj od ture. Odrineva v jutru iz Clevelanda po široki velecesti skozi Pennsylvanijo. Vožnja po tej cesti je udobna, a dolgočasna in je nevarno, da voznik zaspi. Ob 4. uri popoldne sva bila že na mestu, to je pred vhodom v letališče. Fant je že čakal. Vročine je bilo gotovo 90 stopinj. Kam sedaj? Jaz sem predlagal, 4e v,a je do smrti ustre-1 lil najprej svojega sinčka, stare-j ga 19 mesecev, od katerega sei je bil pogreje že poslovil, nato' pa še ženo ChaHene. Jamesa so zaprti ih je, v жарогн f>e!fli«šal, Se «feesS. »d ttra tudi jetniško obleko. PONAREJENI ČEKI IN DRUGO Ceni se, da je v Ameriki v prometu 9,200,000,000 čekov. Vrednost teh čekov gre v bajeslovno vsoto dveh in pol triljo-nov. Med ameriškimi kriminalci je v zvezi s tem velikanskim prometom s čeki nastala posebna družba, ki se peča s ponarejanjem čekov, fosebno v mestih in v velemestih. Ameriška policija je vzela 98 mest in zbrala statistiko, kako je s ponarejanjem čekov v teh mestih. Ta zločin letno narašča za 11 odstotkov. So pa mesta, kjer so panarejeni čeki narasli za 25 odstotkov. Žrtve, ki sprejemajo ponarejene čeke, plačajo letno težko vsoto $500,000,-000. ' V Qevelandu stoji pod obtožbo tatvine v banki Cleveland Trust, v podružnici na East 133 St. Stella Dentz, stara 41 let, drugič poročena, ki Je nastopila službo šele dne 27. avgusta letošnjega leta. S svojim možem je prišla v Cleveland iz Los Ange-lesa, kjer je bila tudi bančna uradnica. Dentzova sta pustila v Los Angelesu dva otroka iz prejšnjega zakona Stelle. Stella je v posameznih zneskih ukradla banki $1,500. Pravi, da je denar izročila svojemu možu, ki je bil v denarni stiski, možu pa je takrat rekla, da je ta denar dal njen brat. Pri tistih, ki s6 obsojeni na zaporne kazni, poznamo pogojni odpust kazni, pogojno svobodo. Zapornika pustimo na predno je odsedel celo prisoj'^'''' mu kazen. Je upanje, da s® v prostosti poboljšal. Včasih * pokaže, da je ta ustanova dobr^ včasih pa obvelja pravilo, da f kri, kri, zločinec ostane zločin^ V Newarku, Ohio, ima opravka z 32 letnim HaroW"® Shaklefordom. Harold je bil za prt v Californiji in to pet devet mesecev. Obsojen јб radi ugrabitve, radi raznih pov, pa je bil pogojno pušČen svobodo. Sedaj se nahaja zop®^ pred sodiščem pod obtožbo ra. Umoril je 51 letno Dunn, nato pa jo oropal. Zlo® se je zgodil v bližini stanovanj Dunnove. Obtoženec priznava zloc^^ pravi pa, da ga je napravil v P' janem stanju. "Kadarkoli s® ''* pijem, postanem hudoben, njgov zagovor. V Lanchaster, O., teče kava zoper okrajnega zdrayB^,j dr. Josepha Geera. CJeer j® dvakrat poročen, obe ženi umrli skrivnostne smrti, f Jeane je umrla dne 14. j&BU* 1954 in mož je dal zdravU'®^ mnenje, da je umrla na lezni. Ugotovili pa so, da je Jeane zastrupljena. ^ Druga žena Constance umrla dne 28. junija letošoJ® leta. Ker se je govorilo, ® umrla naravne smrti, so tr izkopali in pri raztelesenju tovili, da je bila pokojna ^ stance zastrupljena po đr^^ ZGODBA O POGUMNEM DEČKU <тге za 14 letnega Roberta Ku-hela, ki je bil rojen v Brooklynu. Ime kaže na to, da so starši Roberta slovanskega, če ne slovenskega pokolenja; Njegov oče John Kuhel ima mesto ravnatelja podružnice ameriške banke Case Manhattan v Heidelbergu v Nemčiji. Družina Kuhel se je preselila iz BrooMina v Heidelberg leta 1948. Neki zločinec Hugo Walgen-bach se je klatil okrog Heidel-berga in je iskal pajdaša, ki bi mu pomagal pri "bančnih vlomih V okolici Aeidelberga so namreč našli nekega mrtvega človeka katerega da je ubil Walgentach, ker mu je odklonil pomoč. Heidelberg v Nemčiji je sedež ameriškega vojaškega poveljstva za ameriške vojake v Nemčiji, znamenito nemško mesto, znano po visoki šoli ,in po čudovitb lepi okolici. John Kuhel je na posebni tiskovni konferenci opisal dogodek, za katerega gre takole: Neznanec j§ v jutranjih urah pozvonil v njegovem domu, sin Robert je šel k vratom in nezna-ca pustil v stanovanje. Neznanec, šlo je za Walgenbacha, je dečku povedal, da ima sporočiti njegovim staršem važne novice. Robert je starše poklical, Wal-genbach je potegnil avtomatsko pištolo in zakoncema Kuhel zagrozil, da' ju bo ubil, če ga ne bosta ubogala. Zahteval je 300,000 nemških mark, kar pomeni v ^ larski valuti $75,000. John^^ _ je Walgenbachu odvrnil, da J nima, Walgenbach je od zahteval, da gre v banko. prisilil vso družino, da tomobil. Robert je s privoljenj*;^, Walgenbacha pred odhodon^^^ v kopalnico in ne da bi ga genbach opazil, je spravi nabito pištolo. Ko so se peljali proti sta sedela na prednjih s voza John Kuhel in njego na, za njima Walgehbach i Robert. Med potjo je ® bach zaukazoval kako jjo, John Kuhel naj bi šel v žep jonn ivunei naj ui vzel denar, Walgenbacl^^^ zu držal ženo in sina .v 1 avt^' Avtomobilu se je priblizai mobil ameriške vojaške ^ v Po vsem obnašanju P"'".'^jue- avtomobilu Johna Kuhla, J riska vojaška policija g la, da je nekaj temi potniki. Policijski bil se je približal avt° Kuhla, Walgenbach J®, sprevideti, da so njeg^^^jg^u, splavali po vodi, da je P® pa je hotel ubiti še predno bi sam pade a ^ policiji v roke. Walg^n & Џ sedel za Johnom Kuhlo^-^ imel pištolo naperjeno P vi Johna, pa je Robert iz žepa svojo pitolo in mim strelom v glavo cha na mestu ubil- TščEJO STROKOVNE DELAVCE Ameriška industrija jekla izkorišča svojo kapaciteto več kakor sto odstotno. Produkcija se Je dvignila posebno v drugi polovici meseca septembra. V ameriški industriji jekla napovedujejo novo tehnično revolucijo. Tehnika v teoriji je napravila svoj program, kako se bo poenostavilo kopanje železne rude, in kako bo vp^jan avtomat v ameriške elektrarne, manjka pa tehnično sposobnih ljudi, ki bi znali teoretične tehnične načrte spraviti v življenje. Pomanjkanje novih sodobnih inženirjev, ki bi bili doma v vseh izsledkih moderne tehnike, se čuti povsod. Največ teh tehnikov pa bo potrebovala ravno industrija jekla, katere možnost produkcije se je v zadnjih desetih letih radi boljše tehnike zvišala za več kot eno tretjino. Koliko je neprodani biloV ? Začetkom niaj^ 2»!^' neprodanih avtomobilom^ j® gi 902,585, v septembf ostalo Še 570,000. d» z avtomobili računajo t®' bodo te ostanke razp"" pa kom meseca septernbi^' jc meseca oktobra. g nujna, če bo šlo. Za ber se namreč napove ameriškem trgu že bili modela 1957. strogi davčni ђо Ameriška davčna letos pregledala lo davčnih prijav, Л -jo, Ć& štiri milijone. Napove . bodo našli vsaj 26,00 bodo pačnih davčnih prija • da^" lahko začeli zoper go J prei^' koplačevalce s kazen kavo. ENAKOPRAVNOST ^^chard klatowsky: S sosedovega vrta Gram je nekega dne prihitel k sodniku, ^ ™^nil svojo pravico, toda Шо ^^®®®Sajmo naprej, ostani-jgjj . |»^°^®ninah zla, ki je že Srce ^ ^^zjedalo Andersonovo Gram je začel s svo-jjj Л ^^0, krasnim drevesom, 'f'oda zelo okusne sadeže, jjj ti sadeži, sicer ponos Da jesen, so postali v Sa ^^°^°vem primeru vir vse-re{ \ ®ridki usodi se je nam? Uj ^"Otelo, da je krasne jabla-rastoča na Andersonovem stir 1 radodarno razpro- ^ košate veje daleč čez 8a(Je° Tako so okusni dali ^ -^ndersonovega vrta pa-^ иа. Vrt soseda Rawsona, le-poV ^ je vsako leto pridno ft>U2 1 tem hudomušno Bon ^ jesen se je Ander- Jezil, da je kar z zobmi škri-jesen je poslal koga ® domačih k sosedu in «a- STRAN 3. gov^^^' jabolka kot nje- ,„L? ^konito lastnino vrne. Ta ®ateva v^v, • , . ^ . pa je spet vsako jesen Je odi ^ in zmeraj jo gov zavrnil, češ da je nje-^ ® Vse, kar pade in oble-^ DJGgovi zemlji. In zme-Ц ^ta se potem še prereka-A-tid ograji. Naposled je bo sosedu zagrozil s tož-dfjj^ ° je ponavljalo več let, iiepričakovan dogodek temeljito spremenil. dne je ^edel Ander-f'^^ček Juan zadovoljno na ^ dolgo palico z vili-(Jov koncu nabadal na sose-B ^^tu ležeča jabolka ter jih Mjo jedel: "1ч h\ tatič!" je zakri- Rawson. Da bi svoje gfQ ® podprl, je dečku celo za-W ^ ^^kiro. Deček je zbežal, Sojx учд д- • Wy,r> Morir^+iT Tf pa se je brž napotil" k Dejal je, da smatra za čelt -jG Andersonov sin- njegova krasna ja- je poklical Andersona. "Sj , J® ogorčen stopil predenj: kti" ^ .^^^^.kor nočem zagovar-''to(j dejal dostojanstveno, Jablana stoji na mojem jabolka so potemtakem "Žal to ne drži," je odgovoril Ja v ' pokazal na list papit-V ®^6žnju aktov. "Tu najdete ^ nadaljeval pogg ' "da ima vsak zemljiški ali lastnik vrta pra-gov ali ograjo na nje- viseče veje porezati ali ђа ђ. in da je vse, kar pade vrt, njegova zakonita »•oina." ^fson je sprva nad tem "pravnim poukom," kakor je imenoval sodnikovo pojasnilo, osupnil, vendar pa se je moral ukloniti. Sodnik mu je tedaj predlagal, naj jablano poseka. Anderson pa s tem ni bil zadovoljen, češ da se noče odpovedati oživljajočemu zelenju svojega drevesa. Misel na krasno jablano ga je takoj spet spravila v dobro voljo in Rawsonu je celo sporočil, da se opravičuje. "Nikoli več ne bom dal povoda za tožbo," je pripomnil svečano. Andersonov nastop pred sodnikom je bil torej vseskozi občudovanja vreden: kot dober državljan se je uklonil železnemu zakonu. Vsaj na zunaj, kajti kdo bi mogel brati njegove misli? Saj je smel misliti, kar je hotel, in morda se je tolažil s tem, da bo bodočnost sosedu Rawsonu z jabolki še marsikatero zagodla. Potem je minilo več let in vse je kazalo, da jablana ni več kamen spotike med sosedoma. Nekega dne^-pa se je pripetilo, da se je Rawson s svojo hčerjo iz-prehajal po vrtu, pa ju je s sosedovega vrta čez ograjo prijazno pozdravil prikupljiv mladenič. "Kdo pa je to, Helena?" je vprašal oče nekoliko nejevoljno. "To je doktor Juan Anderson, ki se je šele nedavno vrnil iz tujine, kjer je preživel več let," je odgovorila Helena in nekoliko zardela . "Torej tisti, ki je kradel moja jabolka," je zamrmal Rawson in se brž vrnil v hišo. Helena pa je ostala na vrtu. Simpatičnega doktorja je že večkrat videla in 5ez ograjo celo govorila z njim. Zakaj pa ne? Nič čudnega torej, da sta se spet zapletla v daljši pomenek, saj je znal Juan tako lepo in toliko pripovedovati o tujih deželah in njihovih lepotah. In tako so bili njuni slučajni , pomenki čedalje manj "slučajni," pač pa zmeraj daljši, česar oba očeta, ki sta bila čez dan odsotna, nista opazila. Nekega popoldne je šinila Heleni v glavo misel, da bi malo pogledala na Andersonov vrt. Juan, ki ji je toliko pripovedoval o lepotah očetovega vrta, je bil vzbudil njeno radovednost. "Ograja ni visoka, gospodična Helena; brez težave jo lahko preplezate," je menil Juan in se pomembno nasmehnil. Helena se je obotavljala. "Oče mi je to strogo prepovedal," je zašepetala in se iznenada zgrozila, da je svojo željo izgovorila. Toda kateri mladenič v takšnem primeru ne bi znal razpršiti pomislekov? In Juan je bil najmanj ustvarjen za to, da bi vrgel puško v koruzo.. Tako se je zgo-j dilo, kar se je moralo zgoditi: Helena si je pomagala z lestvo. ts the only explanation Stephanie Augustine can offer da ^&e Gaynes tor David Leber's Brazilian enthusiasm for the 5.® in this rollicking scene from Musicamival's current pro-of "Wonderful Town." Lober returns to repeat his original ''ole from the Broadway production of this laugh-loaded &fter turning in many memorable performances at the War-in Heights tent theater last season. Gaynes, who aleo starred mvg,* original Broadway production, is making his first Musicar-^ appearance in this musical version of "My Sister Eileen," ^Us Sept. 9, to be followed by the final show of the 1956 season, the lavish "Kismet," opening Sept. 10 for two ® With Miss Augustine, Libi Staiger, Norwood Smith, Mi-Kermoyan, and exotic dancers Mara and Jean Coates. da bi prišla na sosedov vrt, pri tem pa se ji je noga zataknila in dekle je padlo mlademu doktorju naravnost v naročje. Potem je pazljivo motrila gredice in občudovala mnoge pestire rože. Nenadoma pa se je Helena prestrašeno zdrznila. "Dober večer, gospodična Rawsonova," jo je pozdravil globok glas. Pred njima je stal gospod Anderson. Juan se ni dal motiti. "Dragi oče, dovoli, da ti predstavim svojo nevesto. Ali smem prositi, da bi privolil v najino zaroko?" "Veseli me," je proti pričakovanju odgovoril stari Anderson, "da si si izbral tako lepo nevesto, in prav rad privolim v vajino zaroko." "Toda . . . moj oče . . je za jecljala Helena. "Bodite brez skrbi," je dejal stari Anderson in se lokavo nasmehnil. "Vašemu očetu takoj napišem pismo. Zdaj pa pojdita v hišo, da bo še mati deležna vajinega veselja." Medtem si je Rawson belil glavo, kam neki je odšla njegova hči. Nervozno je hodil po sobi sem tem tja in čedalje bolj ga je skrbelo. Saj se je pripetilo zadnje čase toliko zločinov. Tedaj pa so mu prinesli pismo. Z naraščajočim presenečenjem ga je bral: "Gospod, gotovo se boste še spominjali vsebine člena 333 § 33, po katerem je vaša zakonita lastnina vse, kar pade in obleži na vaši zemlji. Ali mi potemtakem dovolite uporabiti isti člen v mojem primeru? Vaša hči je danes padla na moj vrt in zato jo smatram za svojo zakonito lastnino. Ker lahko prosto razpolagam z njo, sem jo pravkar zaročil s svojim sinom Juanom. Z odličnim spoštovanjem Vaš vdani Anderson." Ves zbegan je Rawson buljil v pismo: njegova hči padla čez ograjo,—zaročena,—člen 333— kako neki bi mogla njegova uboga glava vse to dojeti in razumeti ? Kmalu pa je zmagala trezna preudarnost: vedel je, da je spsed bogat in da bo njegov edini sin podedoval vse očetovo premoženje. In ko sta mlada za- POZOR! Stari naseljenci, ki se želite vrniti za stalno v Slovenijo! Naprodaj je VILA na BLEDU, poleg jezera. Za informacije se obrnite na agencijo BLED 6113 ST. CLAIR AVENUE ročenca nekoliko plaho stopila predenj, je prav rad privolil v njuno zaroko. Kmalu so praznovali svatbo. Veseli in zadovoljni so sedeli vsi okrog svečano okrašene mize, na kateri je liki simbol nove sloge in prijateljstva stala košarica krasnih jabolk. Zdaj so bila skupna lastnina družin Anderson in Rawson, kajti ograja je bila dokončno padla. Glasno so zvenele čase in ko je stari Anderson povabil svate, naj na-pijejo členu 333, so vsi rade volje trčili in izpolniti njegovo željp. ("Ljudska pravica") —NEW ЕИА. glasilo ABZ DRUŠTmOLEDAR seffembra 29. septembra, sobota — Ples društva sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Ž. v S.N.D., St. Clair Ave. 30. septembra, nedelja—"Zor-manov dan" v S.N.D., St. Clair Ave. oktolira 6. oktobra, sobota—Ples društva Svob. Slov. št. 2 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. oktobra, sobota—Ples Shar-peys kluba v S.N.D., St. Clair Ave. ' 13. oktobra, sobota—35-letnica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 13. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja — Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 20. oktobra, sobota — Ples društva Danica št. 11 S.D.Z., v S.N.D., St. Clair Ave. 20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. VAS MUĆI REVMATIZEM? Mi Imamo nekaj posebnega prof re^matiimu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. SLOVENSKI PIONIR Naročite sedaj. Stane $1.00. Primerno darilo za staro domovino. FRANK J. TURK 10401 N. W. 33 Ave. Miami 47, Fla. A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD KEninore 1-5890 KEnmore 1-1235 N A PRODAJ Na LOCH ERIE AVE. blizu East 185. ceste, 4 In pol sobni frame bungalow. Star 6 let. Klet podeljena. Na 2 nadstropju prostor za dodatne, sobe. OGLEJTE SI HJSO IN DAJTE VAŠO PONUDBO! Na DILLEWOOD AVE. blizu Nottingham Rd., je priložnost, da kupite divno hišo v zelo lepi soseščini. Cena je tako zmerna, da predstavlja zares dober kup. Potrebuje pa popravke. Ima nov plinski fornez in nov tank za vodo...............................$15,900 RESTAURANT na Waterloo Rd. Zelo dobra lokacija. Možnost, da se ^napravi iz njega "DRIVE-IN" restaurant. CENA samo .............................$8,500 Za podrobnosti se obrnite na: KOVAČ REALTY 960 EAST I SSih STREET KE 1-5030 REGISTRIRAJTE VAŠE HIŠE PRI NAS! 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd. 26. oktoWa, petek—Ples Pisca-tors kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 27. (rfitobra, sobota—Ples društva Camiola Tent št. 1288 T. M., v S.N.D., St. Clair Ave. 27. oktobra, sobota—IMloween zabava društva 566 S.N.P.J. na Farmi S.N.P.J. 28. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave. NOVEMBRA 2. novembra, petek—Ples Rich-man Memorial Post št. 661 v S.N.D., St. Clair Ave. S. novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. S. novembra, sobota—Ples <3rn-štva Lrtinder-Adamič št. 28 S.N.P.J., v S.N.D., St. Clair Ave. 4. novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.D.D. Waterloo Rd. 9. novembra, petek—Ples American Disabled Veterans kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 10. novembra, sobota—Ples društva Slovenec št. 1 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 10. novembra, sobota—15-letni ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu, Recher Ave. 11. novembra, nedelja — Koncert zbora Abraševič v S.N.D., St. Clair Ave. 11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd. 16. novembra, petek—Ples Jack & Jill kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 17. novembra, sobota—Ples dru- Ali ležko slišite? Ali imate težkoče razumeti? Vam lahko pomagamo do boljšega sluha. Pokličite za brezplačno demonstracijo Telex slušalnega aparata na vašemu domu. Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Road KE 1-0034 Tudi pošiljamo TELEX slušalne aparate v Jugoslavijo štva Ribnica št. 12 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 17. novembra, sobota—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd. 18. nov., nedrja—Glasbena Matica poda opero "La Boheme" v S.N.D., St. Clair Ave. 18. novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. Žl. novembra, sreda—Ples Car-rolton kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 22. novembra, četrtek — Ples Gay .Knights kluba v S.N.P., St. Clair Ave. 24. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 25. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave. 30. novembra, petek—Ples Twi- • lighters kluba v S.N.D., St. Clair Ave. DECEMBRA 1. decembra, sobota — Ples American Croatian Pioneers društva št. 663 H.B.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 1. decembra,, sobota—Božična prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd. 2. decembra, nedelja—Predstava Prosv. odbora hrvat. se-Ijačke organizacije v S.N.D., St. Clair Ave. 7. decembra, petek—Ples Nomads kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja — Predstava dram. zbora Anton Ve- Zakaj M bili zadovoljni % obrestmi 3%^ Mi plačamo 5% obresti na vaše prihranke. Posojujemo na pohištvo, avte in osebne menice. Prosto parkiranje v ozdaju poslopja. TIME f.lNANGE 16370 Euclid Ave. ( Ivanhoe & Euclid) rovšek v S.D.D., Waterloo Rd. 8. decembra, sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 9. decembra, nedelja—50-letnica Slov. nar. čitalnice v S.N.D., St. Clair Ave. 15. decembra, sobota—Ples Вопч navets kluba v S.N.D., St. Clair AVe. 16. decembra, nedelja—Božični-ca Cleve. federacije S.N.P.J. v S.N.D., St. Clair Ave. 22. decembra, sobota — Ples Maccabees Red Jackets kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 25. decembra, torek (Božič) — Ples Jolly Jesters kluba v S.N.D., St. Clair Ave. 29. decembra, sobota — Ples Glav. odbora Prog. Slov. v S.N.D., St. Clair Ave. 31. decembra, ponedeljek (Starega leta večer)—Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev S.N.D. na St. Clair Ave. marca —1957 4. marca, nedelja — Glasbena Matica poda "Marijo Magdaleno" v S.N.D., St. Clair Ave. delo dobijo 2enske išče se žensko za oskrbo 4-letnega fantka in 3 otroke šolskih let; od 8.30 zjutraj do 5. pop. Nobenega hišnega dela ni treba opravljati. 5 dni tedensko. Dobra prilika za žensko v bližini Ansel in Superior Ave. Plača $18 in voznina na teden. Pokličite RA 1-9920 hiše naprodaj hiše naprodaj V slovenski naselbini na Goller Ave. 5 sob. Cena samo $13,900. Na Naumann Ave., 5 sob. Cena samo $13,^00. Na Arrowhead Ave., 7 sob. Cena samo $16,900. Če hočete dobro hišo v lepi naselbini po nizki ceni, se obrnite na, MR. MALOVIC Page realty 455 EAST 200Њ STREET KE 1-1034 One of these days ydor boy will be starting off to school in his shiny new shoes and fresh clean shirt. And he'll start learning all the things he needs to know to make him the kind of man you want him to gfow up to be. One of the most important lessons for your son to learn ife the meaning of thrift and the value