not. A*«f laz Proteua Steinmetz, sls v ni lega siromak, dasi b* hil lakko >v, električni uvtoittobil lot a sa $1500 i« vsa premoženje, In '»konjak. E e Mlaka, nI prejcaul nobena topil v iluibo General Eleptrlo te ml toliko, da se lahko pre-mi etanovenje in delavnico — na denarne bl mo«el delati." kabela aa njegovo ekalsteueo ln ral sa denar — aapustil pa ih ] s denar aa cvetu. Scheaectadjr, N. V. ^J ehktrični inženir, je umd M |mil|onar. Omara knjig in rt 1812 iu uvarovalninski cel Id gs je zapustil veliki isna; Mo«, ki jo proizvajal plače. Ko je pred dvajaetiiai Co., je dajal: "Nočem delati za deaa živim, drugega mi ni trclC to jo vae, kar hpčea, Ako bi Tekojt m bilo. Družf drugega ni hotel. Steiuraats Človeštvu večje bogastvo k« Berlinski dikutorji aa vrgU vaa oboroiano »IU aa Sakaon-ako, ko ja ondotna delavska vlada aa vrgla ultimat« V lu ji ja ukaaoval, da mora podati ostavko. Ultimat, Bavarski, ki ja bil istočasno poslan v Monakovo, Jo Ul la protveaa ga ofansivo proti prolatariatu Saksonska. — Veliki kao/v Porurju. Separatisti planljo kmetom iivila. . _ >, ftj-Tjji i »i i ——i • - Uadoa, »- Besojsvks POINCARE RAZDRL iz Berlina javlja, da je pmdsed. f nlk Ibert imenoval dr. ^hultss- HUGHESOV NAČRT. ja za elrUaega governerja ua 8ak- prevratom leta 1918. - General fSSTSJa^JSSSLI 5l 0-]&«LAV. lioago, 01 - Čikaški pristali torja Hirama Johnaona is Ca-nijc co poslali v nedeljo mo-apel nanj, naj ae takoj vrne shod ter se okliče sa predaed-ega kandidata. akor prihajajo veat|laWash-sna, jc to, d. je pred*d»ik erga v Am tukajšnji p čefinitivno isnje, da morajo ve igrati aktivno lednem položaju. Briko be to de jemjeno ia prian f vati vihro od str esv s senatorjem soooai na čelo, zal ao mnenja, da ea ls vmešati v hou Ijeje evropskih de narodov proti in nih drlav. Tsjaiks Hugks bils gonilni sili i fom mednaroddei delal toliko pregl ^predsedniku Harc fmsiepkvijo v repi du v Jusrezu, js odobril turo generala Plutarci Callssa in dejal, da je re> kollčtul M« JH na svoj vsota i bila d«il su tleti. drla v nema ga ure-tajnilgl ze. Govor^ je v dovlnakega' obn Juareza ln sedel Jo- ^ nima obisk*v Amc^ riki nobenega političnega osadjs Ali iz mh govorov po dešeli jc ki jO je izgovoru, ko je potoki po Združenih državah, je raz-J'dno da jeVilel snubit Ameri- «o za Evropo. JU*. ft **** i eel narod, ko je izvolil pokojnega "t P^^ika Združi-j b'l *0.^r*t*k* »franka > njen t^itelj koti^^J^ riki nwečao ligo narodov. . ^zsSSstz mu tai«ika Hughcao v petek zve-na njegov dom radi reparacij. tuT ,V?rfAfn^ * "tvariio za- ;pao delujočo antanto mod Hug-k«soin in Llojdom Georgem. nih pijač ir tovarn, ki oktet '•vlsaiU obsedno stanje in e po-*o*jo vojaštva drli v prometu ^ko Vlakov kolikor Jih le treba ki se v I^oike v "•Mmenu. u'^pet mo **»es sts 0k«»26 ja akt - f "'•"•le Msde da niti *»• v j*, iz g-ji:;Tri " * ■ " , IA.—I mmvmr t 1 1 m itfkfi* m- s «snme ki jih ■ H TDrimpJr sevj \ dolini ■ fttaOukor | okopavati Ml od k J lEniinijit AUkiucgoTSn PilUo krompir! ■p k je kr| miriti po pri m j hN>do Uuy iT Krou| ■MBejilTv] Toko vsak* | ■ beduil ■Pi Kroj M9#|P«a poao zadovoljen a med pasivna Zda/, ko ss njem prilike e po- , vile- k krajino, do na» I ">Jno, m vojiu do Porurja. ti 360 Oe bomo pri. je v" mmmm velike Wkot mora as^^^B w.m — t ---- ,- ^^ IjDOKfl »O Rusi* Cthofll njegov prihod ni v AU v eniinisti sapi PMMM Q00)f ki J« oboroževanje. Romunka, Jugollavija te Ptf}*a ia le lE^ _. prejela precej lepo poeojilo, ld tnala več kot eno miljardo frankov ($62,000,000)'. Predaednik finančnega •anaMlS^^r, odeska je »daj vBukareitii, daiadelanove detajle« posojilo Rumunski CM Um odpotuje* Varfavo, v Belgradu je pa It bil Posojilo ne bo v gotovini. Ampak poeojflo bo nonut v vojnem m«tefijain, letalih, topovih, oklepni xovih, mvmieijl in uniformah. Vee to preekrM Frenetjm. Oddali jim bodo tudi vojni nuterijel, U eo puetili v Franciji Američani f n M eo ga kupili u Po pogodbi mora mala anUnta da udari proti Nemčiji, Avstriji, 0«nU aH Ruaiji, Pran- ««»•.d.»"bUim.dmnoiic^i v Uorrina atvari, ki m mtM_ Kaj taken niao nikdar jo tmožen le kot V « t i krivi AU je neumen, ali šolo hudoben, da pile kaj Saj je kilo pri cija jim mora pa pomagati Ta vojna alijanca je naper- jena proti starim nemškim silam in proti boljlevikom, ako ao aikakoe ae ujema e komunisti*-bi ee napotili proti upadu. Ker NemUja in Rusija nimata J^fiJOT brodovja, je IVancija popolnoma neodvisna od Velike leve tadi snaae, sakaj torej ss* *£nijc. Poljska bo lahko postavila en miljon mo« na bojišče. %f kos v julnem UliaoUu. Clankar pile, da Oo je 17 članov komam* mir je prinesla vsrsaill*a>ogodba Bvrtfpi. Francija na. SJSJ^pttff* daljuje s biasnhn oboroževanjem, ki mora kontno privesti |^ov uavkokazov, do oboroženega konflikta. Kajti tisti ld ss oboeošuje in utvinei!" Dalje Mff^gESS pri tem nagovarja ie svoje daljne sosede, da se oborože priilo is ogitatorjev u Ckicags, mu potnsgajo se pretepati, se ne oborošuje aato, da ^ poma^° *§» vWUU— ^ _a a a. . ^ soaa in Franklinu. Kje je vendar ohrani mir, ampak sa to, da se bo nekega dne pretepal Seeries dobil tsko "mnične" in-in bojeval. Pred svetovno vojno je hO« Netoflja vodite- ^^ ^^ Ijka v oboroževanju. Zdaj je Francija. Preje je Nemč«a T.ko napada TudoVje P^ ki provodrala, dokler ni provokadja dosorela. Zdaj bo nje- pUčou s denarjem rudarjev, no nalogo previela Francija. Preje je Krupp v Nemčiji " ^a^j^^ izdeloval topova aa vsakega, ld jih ja naročil, da je vojna ov^^ ^je 4 vii t* *rv na varnost postajala a vsakim dnem večja, adaj bodo fntn- ni oflcijeine maline rudereke o^ coski privatni interesi sprejemali taka naročila in tako ne- ftnisaeije. tiU vojno, v^ ^ •• ^ Co- n® Vfdo Včasi so očitali Britom iiT*Američanom, da so kra- ^ ^ ^ ^ ^ Mlo m Amenmwin, ua organizaoije iUimotakega distifla 1 mar ji. Danes as lahko reče, da pravo kramarstvo cvete m podpirala v bojih osvoboditve v Franc1 ji. Star vojni materijal, ki mogoče ni več aa rabo, ispod podjetnikom naklonjene kar so ga nadomestile nove ianajdbe, pojde v denar. Pro- J^t^^L1^^ . da)i bodo celo ameHiki volni materijal, ki so ga prekupili ^/^pr^u^^oV^ai^ po niaki ceni. Narodi v Cehoelovnkiji, Jugoslaviji, Ru- v tem ozira rudarje de keaee. £ m vinski in Poljski bodo morali plačati U vojni materijal *» ** Farriagton In Uwis • ' * ....... - " - - - največja prijatelje, je pM ursd- mUjonakega Maojila ne bodo mogoče ti narodi pr»j«2l ficka, ampak dobili bodo staro Uro, katero bodo morili da js to is trta isviu, sonatami plačati v gotovini Dokler pa ne plačajo poeojila sa staro «M4itvo ui in obrabljeno vojno UrO, bodo motali obri*f- '£ f4 |eaoi|e radarjev, JUl da alevanaki Medtem ko se francoski kramarji prav dobro rasu- Uoti poavečajs teka mak> poaor-tml* take kupčije, pa poaabijo na svoja obveanoaU. ^ J*ea tičejo IVancija dolguj« Ameriki lepe miljončka. Do«iaj ss niao^^f SJSSS^Z^ i v Franciji Is toliko pohngali aa ta dolg, da M pričeli pls- , - ■ j^tfhnl >Čevati obresti, % jSlh- zokvbtMet birokraik k voditelje«. Kajpa, če Francija sklepa svoje nove aUjaaee tudi ^^ ¥ aaaja količkaj dolguje Veliki e v takem proti svojim upnikom. Francija preeej j Britaniji 1 Kadar ss sklepajo alijance ta ss v takem skle. Ullhajl r^^J^iS^ 1 pnnju govori javno, tedaj so taks govorice peesk javnosti s<«ta at. Vpraiajte aa Mejo it v (A Diplomatje niso is nikdar pokaaaU nepoklicanim * ***** U ljudem pognati v svoje karte. Posebno tajna diploma-B dja je aeb paaljiva, kaj pregovori aa javno*, kaj naj M> ostane kot globoka tajnost pri dipknaatičnt mial ^ ---------- Ako Francija sklepa attjanea in svojim iMUranesm poeojuja ■Ii daetrijaleev vpi »e i-n sa razdelitev in-v Porurjn mt^so njegovo ■ delnic po novem repa-načrtu, ae bo tadi hotel Imeti bo kotel največji profit, pa četudi .ga mn plača ls-mozgangi drfcMk, Oo ka obdrial lndnetrlje, bo hotel hneti lo valji profit i izkoriščanjem deUveev po sniinjeksni način«, kot jih Je iekoriSial pred revolncijoko dobo Tako jb sdsj geslo poratakih ia-duatrijslcev, da odpravlja asom-urni delavni^ kateri je tadi |kf-ni vzrok kriao sedanjo vlada U aeto tedne glasila velikih ia-irizerjejo"iiajhujio delavnl-oni gonjo preti ka. Mavee posivajo, naj. i vzamejpr a \ pokalejo, to ve jo, da morajo kot stenee, katefa so ^ ^......, delavci, ter g tO« fomagalif^opi liti debifek iadnotrijsleom, aami pa otradali, Kimajo adaj industrijalci sanje nikoke prijaane beaede vel. Prej ee vedno govorfli o '4 dragem delaven1', adaj pa eo velika glasila industrijalcev ne-polnjena S (l^nuoiranjj^drlavccv Na ta način je dan«a Nemčija zapletena v kad boi kateri bo od-lolil, ali bodo s^rall voo otrolke peeivae resisteaee in vojno v Po-vci ali kapita- laoe Pa ^ #Bi ™ urednik sUsUa at rs k ovna organ I- Klar Tak, V. Tt — Vojslki diktstorji v Ilirih de-Isish sasno s nezadovoljnimi elementi v najmanj dvek narodih v tajnem dogovpru, da pril-no novo vojno o prvi priliki, kakor trdi profeeor Oocer Ja&zi, ki je voditelj ogrsko republikaneke otranke in ae mudi aedaj v new-yorlkem meatu. -^ V razgovora o tem pololoju jo dejel profesor Jeezi svojim ta-kajlnjim prijateljem, da ima laik t ge Mtmolinlja, ograkega admirala Uortkjrja, bolgarskega pro feeerje Banknfa ia teijkoja m al-pelo aa tiots Itiri vojolke voditelje, ki pripravljajo novo vej-ao. lloekeieBerai Bevorei ia no- aa| bi eo aa- drli radarje. t« »Inj ravna tate, da pojava pn»ti ki hi prišli 8 njo v navskrižje. Nova alUaaca in novo poaoJUa tudi nimaU dragega pa naj francoski diptoma^a-ie tako tajijo njen aU podajo javnost* tako Mo, ki ima namen od-od francoske dlplsmajčns kuhiajs. Vmkj. Te aaj ko nafta dole! Leoriaos >n ra Jiizi e vejaikil dik HUmH^KT^ j S ji i iMonm' rsj < (Fed. Prou.) otepiui v* ^ M sakej, uverjen '«em, ča koneu evropske civilizacije,' to aovaiaooti aem raj« pejeo kakor pa Ofor/ ; «Vas aodim v vrsto tistih, ki SO ss prijateljsko federacijo vso cen-tsalae Evrope, v federacijo, kjer Je dilni maajliae svobode, kj^tkoli jnahi-vajo, in kjer ne ekonomičaik ovir, ki pevsralajo teikoče in s)sho raspololeajc aeed rasnimi svtonoaanimi skupfr^ffi^ Po mojem araenju jo ljadaka masa pripravljena na teUtoo kenle> deraoijo. To idejo som sasledil v pri prostih kmečkih vaseh, jBi se r«lkokdti pslajo s takimi vpralanji, ali kjer pe vidi fffaro- inSovoot starega roda. "Diktatorji . nikaklnega nagnjenja ss ta ide« ai," je pripomnil profesor Jaazi, "ps naj pridejo s desne sli love. Sedelo oblasti imajo sedaj v rokah molje, ki strem« nazaj, ne pa naprej." - __ krmpIrjM? (Po Jokna Lordu.) f1? Poljedelci beverozapada pridelujejo krompir, pa ga no morejo prodati, ia če ga prhajo, ne oan-pi jo sanj niti toliko, kot jih stan« pridelovanje in odpreadjepje istega aa trg. Poljedelci oo, pričeli iskati vz-roke. Ali ielcznico preval računajo ss odprsvo krompirja na trg, da fSr-marji prejmejo tako male, daNss "u ne splača saditi krompirja! \li posredovalci po akladilčlh amejo toliko, da poljodeleom prav malo ali nič ne oetane ss njih tsudf Ali razpečevalcibkromphjfcaa «1 robno račnaajo tako mnogo sa raapeče vanje: računajo kontu n.rntom velike aeao za krompir, kmetom plačsjo pa ls malo? Ali loljedelei tako a pripeti ds manj kot toliko ljudje tedi manj in go vitje cene. jo vlada eeetavljala tem. Takrat je bilo v drlavah pridelanega helijev krompirja, pfilično malo, je I krompir jo ■ so ljudje kot po tri . B in ga po tadi ptesneto drago plače- mn m ■HgHHMift sopet dobro le-461 ^jooov bnUjev krompirja. Kmetje pa m ti^ mdMH msnj kot po K)e za bulelj no vsej drlsvi enako. I Letos js bilo pridelsnega 401,424-' ' torej zopi-t _ mora nekdo trpeu, Mlnu>iu» farmarjev" mora trpeti kazen, ker 00 tt^i prenapolnjeni o krompir-iom. 40,000,000 butljev krompirja more aegniti, da ee obdrži ceos na trgu,čeprav kmetje pri tem preje-mejo beralko ceno, in prizadete, ki ne morejo Spraviti svojega pridelka aa to* sprsvljs to dejstvo v Isloot ia obnp. M/ , Nesrečnim zadela tiste poljedel-ee, ki eo pridelsli najdrobnejši krompir ki Id so najbolj oddaljeni od trnu. v P? O tej aoereči, ki jo zldeU sever-ao in sapadao Iflnnesoto ter ne-arečno Severno Dekoto, bom pisal jutri. Prisadoti 00 kmetje, ki le itak kalaejo re« pičlega pridelka Ute, katefete tndi ne morejo ipra-viti n» t»». ........... ' Men i l I ■ pokojna skupinn nn Hrvalkem v Jugoslaviji oa vlakČoo priprav-ijeai poseči v tisto klanje ter m borili proti pogodbam, akienje-nim v Pa risu ia drugod v Istih ltl». in 1930., js pridodal ome-njeni pn►f.^^o£?• O Hortbrju,: Muaaoliniju in Sankovu pravi, da se pr*neli in eatrli demokracijo vsak v ovoji deleli in da oh aedaj nripravljajo na vojno ss vspeetevifev "be!> jih" praviš na otrani veleposestnikov in \rl« kapitalistov^ hm> rim edinim gre, kakor • mislijo pravkar iamaoveai diktatorji pravica, vladati priprfeeto. Mm sivo pe boljl i« diktatorski volji. Oe os pesteči grofa Appon/lmu njegova misija, de doki v Ameri. U posojila m MsrtMr m ae ha tisti dsnsr mnao rdi! Hor »krJe finančnega potoass, hI goH preti njrgux, aiktotaKtMM postopejo pri kopanja krompirje, »oči aH o saiA noDBtč DU MtLLOKU HA V1AT. .. , ■ (Nadaljevanje s prvo stresi.) viru e preklioanjem teh dovoljenj.! Vpralam vae ,ali boste ss naprej -izdajali 1a4P*votjeaja aa hnn-1 aylvsnijo pod.pogojem, da smeje Mani dHsvne foUei> Smet: po-poln dostop de tovarno, ki podaje in obratuje ped sveznim dovo-~ ketope. de poberejo ves in m spravljajo ___ lepega in iskrenega krompirja aa Vo, de sto trff l AU priddujsja tako Imoofo krompirja, dsr je vsled paeVeHke raloge na trgu ncmegels bolje prodati krompir tT To vse se vpraianjo,* "V katcrili moHa najdoaso ralHev, sekaj farmarji no morejo po voljne raipc-larati svojega pridelka. 6e rsMsee ta vpraianjo, boeso Uhko dekli zaključke, kaj bi aragte farmar j«, da bi ss ma mgmmmm čaio oadhi krompir ia ga odprem-I jati ne trg. PridetevsM krompirje v okrajih fteaaepia, Keaeoejr ia 8t Loids drisve Mione^t« SO aa bobnu. flCe prideloval Krompirje sta naje Mira vetjih .srak. kjer lahko sam od premi js svoj pridehk ns revaeet ljudem, ki j* rabijo aa prelivljaajs, dobra izhsjo4n prav dobro m mu iipla«a|; sajenje krampirje. Ako pa je mkUlicn od mest. kjer more svoj krompir loiHi ns Mesnllke vozove la gs ■■lil taks j | peli vse take Ubrikef" V pismu goveraerja Piackots je navedso todi sssaam ukik ij vo varen, ki so bile radi krlenja peokibičae peotora avadeot pr« svesaik ohlastik, a k ••'j ratujajo «• *vrzn< h«' - na podlagi zvesne | jr— "Upam, da s* rssameU h rt-sto, kako Ukreao lelim s zveznimi obUlInd," je + .(avljeao v tistem pUsajn. JJ prissdevel eodelovati z ko tndi peopofta vojelko priprav-,odprmiti, se mu le ^ Sto:.*' Častjo ,sUtva ddSlrj t 'vi j PROSVETA ['odporu« Jedi (Nedelje vsa jc § pr?« strani.) ned klavci i« narodno gardo v Fruib«rt% IMkt. • Duueoeklorf, l»ore«ge, 2». akt — HUni izgredi v Porurju m nadalju-Mo ia najmanj 6o i*eb i« bil« ubitih t utkijik 4» urah. Krlea frikipi do trka Jutri, ko prenvba deio t raah tovarnah ia radalklh. Denea Ja t Kaeenu ia Roehumu šea «0m breapoeeluik dola t« v, a jutri to število neraete, na 150,m« ^ ^ A Všarei aa divjali ia«rodi t Raaemi, Bachoma, Muelkeimu, KMtMaJDataburcu in Reekliag- aiH potlačiti nemirov, vama okupiranem onnalja. 5 Kruppovi delavci v eo iapraanill aaaedene tovarne, ko jim ja Krup-pova tvrdka kpidšala eaoteden-ako meado napraj.^ ^ r I j Medtem ee nadaljujejo boji med soparettoti Vendar p« sepa-ratiati dosagll čea nedeljo uspehov ln daima le vedno eteje Um, kjer iaobillob koncu aadnjega tedna, Kmetje veai Douaeheim eo ubili enajst eeparaUstov, ki ao prišli rekvirirat »iviU iu Mvlno. V BaHeimu je bilo ubitih pet aparat isto v. 1 ■■ v. j Berlin, 21. okt Nemška vlade ja danee aašala krožiti nov denar aa aUU podla« Beulpote zUtfga pooejRe ln reatae aaarka v veotl 178 miljeaev dolerjev ao stopile t obtok. Vrh tete ja beiiin ake meelna uprava iadaU baakov-oe a aleto podlago v vsoti IT«,000. KL> ni. - V soboto ea je t tN igrala /aio>ffa, ki je je ' ati ae revaš nesrečne prop t .jc Detektiv Laurrenps Mar- ku gtsvom tonTl** P--"" " Ltaua prav pridno kukala Iga- rensf- - h* ■ L*** Uaraett je bil ubit, j^v tovariš Slove pa aevar- i m. LAWNDALI AVE„ CHICAOO, ILLINOIS. larršoralni odbori UPPRAVNI ODStK* CaUhar.palatašselalh Aa*e» VUrUk. JL P. O. f. E kj j e učenec ne ^ ~ ^ ■ Ur naravnost priaaal, de je on ■ >-rtiii oba detektiva, ' m Fantovega očeta Še aina pol*» t eiia v rokak, »apre* je eetala I m po rasam policgekik posU-K j»h |k><1 kljušeau člani Monteaeve drašuM « w vdeicŽiU boja, * ***** 3« l W Harnett umorjen, k 9UM.fk ^everjea. Ia vai eo * et* peaUve enako krivi umora," je Ukttt »f. Sharbaro. "Bržko bo konšeae aa-lalkUvanje, košem iti pred velepo-roto ter uhtevati od aje, da ne-r peri obtožnico pf*^ jgeftdftffci." \ Kršenje posUOO^'Wlbw> ; jifBih oblasti, poboji. umeri, sa-pori, strupene alkoaolaa ptječe, odiranja, podkupovala fr ep}oš-1 as korupcija med v|e*jM *r»d-niltvom, vao ter ae poahame nesrečne prohlblcije. , n< «1 puma. U as fTrr^rtr ae snk d, a •dolltva S. W» P. A, OOST m la uvsšm I Titma* pTi fcaša l^aušini i ai >r'' 'Cv mmOMA KLOFUTA u tNadaljsvanje » prva strani.) mHSMHSHHHIrP1 pričakovati, da bo bil vreš boj SB ^IŽlolaB^jhSa aarea poslale Keliofa v Loadoa, bo U, kakor assoijo Jeknsoaovi prijatelji V Chicsgu, odtujilo predsednike Coolidge ealemu^sapadu. Na vsak način pa ko dalo tisto imenovaak povod aajkajM bitki v prihodnje* koagresu proti Coo-lidgevemu program% in posomost eele dešele bo obrnjena na ras-cepljenost med reakcljon^rci in Fe dolgi taškvt Šalim šs ankiat naakuattl ankinsskn šivllao i a aa bediai a divorssnko ali vdevtf, aič salo ako ima olrake. SMara aaj ki bUa 25 de 4Q l«t, Katera vaeell aaj piše ae slsdoši naelovi Joku Mtauton, h«. mMhHm Lin j? sobote ia trije risdarjftv nski deček s* ostali v jaasL Upanje, da ao še ^Mv^ja iagtailo. Oftaj je slsdil ramtrslbl, paš kale* rt lebiU trije drugI rmderjŠ#ško Cmoflrajčarske^svnoati ? Ktiaao- Him, 2». okt. — Na tiaoda lašl- it o v je prišlo v Rim k proslavi oblet niče fašbtovske dikteture v Italiji. Muaa^JM^MSiR Uuja in v uniformi gaaerala, je ^odil parado 10000 mol fssiatov-akc milice po rimskih ulioeh. Mavnosti so se vršile tudi t Bo-logni, Florenci, Peruglji in dru-fih mestih. 1 imun Mti II Oriki vstaši pobegnili v Jago-alat^o. Belgrad, 29. okt. — Oddelek I premaganih grških vatešev je pre-| korsčil mejo v okolici Gjevgalije. J'olkovnik Zlree, vodje oddelka, je nulovil na kralja Alekaandra brtojavko a prošnjo, še smejo be-Kuuei najti zavetje v Jugoslaviji Oddelek šteje 200 proetakov In 15 častnikov. T Književna matica lloven-ake narodne podporne jed nota js iadals in Ima v aa-legi knjige t ^ Ropot šalam In raipošfljeft Ana W.4fiiiUi- iteni domn| nare jena la prekajene fina klobgaa pe vsi Ameriki, iedaj ioV>lRe kot ea btte Še nm* vsa- ke pošiljatev, de aa klobase v res-alel hi vratne, prava dellketeee, Hm veš jik jesta, umbelj n vam bodo dopadle. Denar vrnem dregevolia vsakomur, ki ml doka*e> it klo. ibeffs niso ker jik I Moje šasnnvetfa okasa klebeee la klelo aelja pa sploh vetka pešeako Mu. Ali sa vae. ae vede eat a po Ukl »eaellt Pišite tako! la ae pre. prišajta, kal ae Jik Je le Uaeše isvirniaal Grofica Warwiek, snaaa Ua aaminiraaa aa kandidatke Delavske strairim v akretya Laam-»ogtons, kjer sa vrše izredne vo-litvc poslance v parlament Gro-««a Warwiek Je stara 65 let In Je k mnogo let sktivna v socialisti«- gibsnju. Uptea Mnelair, poel^anil Ivan Molek. Poveat ia IHv- jiuJ sa^čsaa ^llfce vopia. Trda eesbe. Onss e ^ris, m. okt. - Ameriški J"11 J« Pripel « f kJT se je nastaaU IfekogaHo. vadaega poguma ga pešat Je s kaljo, ki je Ukoj našla jekik nasprotnikov. Kaj aa ai vaags po akašala^de ee u akeije eelebi ia aaMl Pa vendarle js bUs isved,-aa a takim dosUjaastvom, a toliko tekanstje ia pcoaiaaostjo, a Uli-ko poštenostjo In aseebičnoat jo, de mere elažiti aa vaglod e vsaki bo-Mi okolji. Ali kake šrtve je U dalo selUo-4§Ui M bMo dovolj, de ae vods- s« da se saaai nosili avojo eeohae P«H«, 21. okt. ^JMssda{k Millerand jo sklical ffaneoski parlament k InTliliMO ■aiilljl 12. aovmnbrs. Ravne tistega se snida .n.l.— ..* a Mvljeaja aloraafllpt lir e Ameriki. Trda Osaa $1.7» g pellatoa Planilo pošiljeteljejm u 9 izgubljenih In 31 o-kred enih zabojev/. 110 zebojev, ki Jik je ko ? pO Juiroalav Relief la {aidr-lil mad aajpe- potrebnejše....... Darevaao Brv. Rediši v Zasrrbu • , •,«».«.< Darov. Srb. PripomoŠ ♦ aema DraŠtv« v Bel gredo v roka gen Ra- I ||oore, poslove HpoduSbNi la |>"kae«|iL'li9fc" ^^ega kri Japonska po ••»rs ,pred dam v Ljakljaai ... V** ikapej •., Vsa U denar js bU izdaa de IC maja lf21 m od tedaj Jufoalei Relief obstoji. Izpolnil ja aelog^ ki ai je H poaUvil, aa aajšea najti »Bita, In e U koašoo' are diivijo vsota aa slepeki dom v DuMjaai. je povsem rešen vsake aadaljn* sdgovoraooil, ker je eve> posle nejvastaejša aredtl Ha« Ih. Tema mmkkim , Kitajeks, Iadi "•Nočete j,, •SMujejo zn revifc«, ( ttabrnj ie i. »e mi. Sestavil neka) let nam v ča»u dnevniki skoru _ na dan sopet donslsjo vesti, da se je kolera nenadoma pojavila sdaj ta zdaj tam, v velik strah ns » ;aamo tamošnjag^< pn-bivalatva, ampak' tndi ?»osednjik pokrsjin. Mae jnfne Avstrije« te vssti izve-line niso vznenurjale, ker zaradi oddaljenoeti od okuženih krajev lotili preeej varne. Kajti je razsajala kolera po earstvn sli pa po balkanskih državah.' Drugače pa je bile proHege 1910. leta, ko je kolere nenadoma prestopila SOVC-tovshodne avstrijski meje in se je pojavila eelo v osrčju naie dršave terpretfta, da potrka tudi na naša domača vrata. Tedaj jo ob čaeni Ških veeteh marsikomu v strahu satrepetalo aree: videl je le, kako mn izpod domačega krova edna-iajo mrliča sa Mrličem,, kako mn «d sa adom izumira rodbfoa in družina. In ta njegov strok sa lo le-kal j utrjevali oblastveni oklici, o tem, da seveda ni is-o, da se kolera pojavi tudi v naših krajih, in podajajoči kratka 1» vodile, kake ae treba v slu-lajn njenega izbruha ravnati Pa naj eo tndi t| oblast veni oklici sa-trjevaH, da le dandanes kolere nI vel take zelo bati in de * obla-atva ukrenila vse, kar jo mam sa-braahi, omejevati in ndtšM, ljudstvo svojega strahu vsndirle ni pestile docela. Kajti neponlonost pešnih sredstvih proti njej js VO- dno Is tolika, da ljndjr rejli ver-jama jo besedam stsria ljudi, kl oe prejšnje njene moritvs, i pa- oblastim, ki "vee to le kar take govore". Jo pel taka, dis jO ljudem v mozgu ostale ie mnoga stsakn iz proč lih let, k? jo ko-lera v krtini kruto%rjala tndi po krajih. — Nil drugeče nI Mflk&b ss js kolera plazila »dni ln jiPoi meji nalo doki pretila, da vsak hip sa-tudi po naših gorah in po- In Uko, mislimo, ne bo napačno, ako ob tej priliki pogledamo, kako I kolera svoje dni po naši ožji domovini Ker pa ss je v prsvo tanje položaja trebe po ozirati na vae odlalujočo činiteije, ae v uj razpravi ne bomo smeli o-m rje vati aa suho podajanje šte vilk njenih žrtev, ampak a* bomo ■orali ozirati tudi .na mnenja, ki so tedaj vladala glede biatvs trke- na vlaaib kaj scloH varstvena in zdravilna aa prosto i sumi jena mnenja, Zdravstvene itd. Ka ta način bomo to hudo da-vilko ob roki tiakenih in deloma pisanih virov ua njenih potih P0]*»Ju naži domovini spremljsli od prvega njenega pojava pa do danes. Da U zgodba ne bo presuhoperna, i bomo vpletli tudi maraikaUri ♦melon dogodek, kakor ga nam eporo-*sjo naai keje biti ti, zopet eline in viri. Upamo, da bomo s Um spisom,.^, ki pa nikakor ns aspirira ns pro. ^ dikat dovršenosti, ustregli tsm EJ^,™, bolj, ker ao'o zgodovini kolere na Kranjakem doslej Is ni pisalo. Ker neomlselnosti, ki oo jih glede kolere počenjati naži predniki. ni augeio dodobra presojati, mi ne veaso, kako js priprav hudo nalim ljudskim strahom, o kolero, naa ne preostaja nič drugega, nego da pogledamo »kaj je e koleri zanesljivega dognala moderna zdravilska veda. Take ai bomo aa pogled v prožlosti razbi-atrili oči, potftOi ee pa bomo tndi tako perečem vpraša- vsda " govori o koleri kozvano eieca), ki P» kl vred ko bnclOf It Mogoče je nam laza pojav ( edi oio krog jen P* včasih vov. V 8o V par preko Ruaije. (u. ■JK l>r bolniki Zgodovina trdi, v prilla v Evropo urah, nc da bi jih »ploh dla kuda driaka. Umro zaatrupljenjem. — Man va, tudi če ga je napadi vič 1829 M«. PSIB dru lcra: začne ■PPT I je huda bolezen, ker jik eto «a njo obolelih ponava-w umre 40—60. Loti ze sap* človeka, nikdar živali. Za človeka pa tem le®J* jfi TiAi^Jil^i vs. Tistega, ki jo je na! * prej nekaj dni muči hude Telo Oe začne prazniti s ne hitroatjo, blato ln izmečki dalje redkejU, zvodeneli.1 vodi ali redkemu nsešnlkn bni. Bolnika se poloti neznosna žeja, ki jo pa ne more ngaziti, ker gre neprestane vse od njega in ker svojpot bljuvs. Ker gre toliko te ' 'be od njega, nu jemo telo n-eti ,da oa v kratkem času kar } poteze mn postanejo Ulja-sts, glas jo krlpev, poti se bolnik čim dalje manj, čim dalje manj jc slin in jokati sc ns more, ker m solsi vse je issuleno. Telesna to- P® ■ . Spisal AN ALBREHT. 12= ■ zopet se so pravilno ae mu solze, taktnega zbol lezen nenadoma bo: tresti ga sačne oboli, na ledvicah in umore. Kolera (njeno ime iztajajo ne kateri lz grlke beeede " drugi iz hebrejske ra huda bolezen) zvojega pravega domovjn nima v Evropi, marveč v Aziji, In sicer V Vzkodm Indiji, zlaati ob uatjn reko Ganges. Iz tega Dvojega domovanja pa prihaja nenasitna t« morilka prav kakor ao nekdaj Turki kedili v nalo krajo morit in plenit v Evropo, da al tam nažanjc zvejo mrtvsško letsv. Noč jo prfneoe, noč jo odneoe, no kodi po cent ah, ne vosi oo po rekak, tukaj, jutri tam.ali koderkoli jc vila ovoj korak, odmeva za njo jok in atok, ^vaodi je ca ac-puetila najžaimrtbejše aledove: vrste svežih grobov. V svoji domovini Indiji mori in davi še vftih časov, v vzhodno Jk-ropo pa je prvič prišla Šele 1*21. leta, in aicer pe tej-lo poti: zepu-etlvšl, svoje domov je, je preko Perzije in Aztrahana krenila proti Volgi; ob tej orjaški roki pa se je ustavila.. Drugič Oe je odprsvtls na pot v Evropo 1. 1821.: najpfrej js poraaaajala po Bcngaliji, potem pa jo je (1829) iznova ndarila proti Volgi, jo prekoračila in ac nepričakovan in vse preje ne- M"-1...... na posledica nrtnernoeth tTU mnltis enim eocie erit infirmiUa ct avidi t as appropinquabH nagne ad chp-leram", in- pa na ttprijanovo pš-smo kristjanom is 3. stoletja po tolaži morila 25i rti. tudi v let io da tako silnem grozno, Mahu.: bežali mrtvecev« .ki po bistveno krije o Malavašič ia »jH^erjeti, da osf in od kupih ne-OOO^h^nU-smr- is tedaj med * \ezn[ pg kolere, zgoraj, nifta.mcgla [bilo e zgoraj in bljuvdgji tudi pred n upadlo. Krč gaje v črevih začel in se v novil. Kolcalo sc mu je. Driska je bila huje kakor bljuvanje. P* životu je bil mrzel kakor Jed." Nar daljo navaja Mahmtijft 4* je le Hipokrate* in vlažno: | lero poznala le retee ln Oalcnos (rpjrttd*© Kr.), ki jo je nonisel na nodoben način« (Dalje prihodnjič.) 827 jak, ali mnogo jc tudi pomenja, da imapo čez na mater in tndi preeej organizacije stafl prispevajo k ust bodočih dri odočnostl Tndi na deželi, I« bolj nje ■ilttljtv New Tork,kJjjfel^.^i I ski oddelek F. h. t no smeriškogk terih člani ao trok in šolati učitelji ta katerih nam med družino in Šoto V korist ■ ki deoi in njihovi izobrszbi. Ta drujltvs sc Teacher AsaociaJi_T , StariŠi ao «e seveda Vedno ia Na stvpm r" novo rjm (ji omenjenih sluačjUr misliti aa pra^ nimali sa |»lo, katero pohajajo vo ali aaijsko kolero. Treba nam reč vedeti, da maločujemd dre v* ati kolere: koleror ki, svoje imenuje aaljska ali (eholerit.. ||indof) ( o njej sgorsj — in ps koiei , ki in stsriše y skupno OMMovan^ se Ima svoje domovanje pri nas |n sc je rešila v Ameriki in se tn ras. zato imenuje domača kolera (eko- vila. Važnost tega naprednega gi njihovi otroci, ali te zanimanje je bilo bolj.zplotto narave ln o-mejeno. Daadanes pa je ozko so-del(yrsnje med atarfši jn p^itolji jako važen faktor v izobraževa-n...Ideja org^daisgU i v kiji. katere eodelova- ^^ ^ Književni da sem na ze pripo- »čam za izdelnvsnje novih oblek po zmerni eenl .Poprsvljsm, 11-ksm & čistim tndi starT obleke p« Prodno ei kupite iH naročite obleko od kje drugje, pridite k meni, da vem pokalna moje nejnovejše vzorce iz čiste Volne ln moje cene. Zs obilni s-blsk sč prir^ročsm.yM: »hak Ar- .................. V Občinstvu "Ni še zs titstev ^ in trgsl —-M bogve, kdo ( " **• 'i 1 (Del je.) " f 1( . "Saj aam hotela pomagaU," začne aapoaled dekla s previdnim umikznjem., MaU trpi in molči Tfudoma predrami moža In gn spravi k počitku, popravi in pokrije delegatom oode in skrije obras v dlsnll \f-"Dekle edina boš moja smrt --Očitanje je Ugovorjeno v ostrih sunkih in glaa je onk in kakor rozpokan. Cilko ibode nekje, do je mahoma učno zapuščati alabe volja, f^tf kakor molitev ^ Dtktela prošnja je v glaou * • in kekor lapoved ot roka, ki jo bil u trenotek kre-nil s odkszane poti — toda meti molči. Dekle je le vik ls sebe in misli sdinn na ms-0 tern ki t tem hipu trpi seradi nje ia je trpela morda le ndtetokrot . . . Mehka tišina noči je V.; »ad njima kakor posredovanje duhov, ki kličejo onemogle in trpele k opeavl In k ljnbssnl. K M«ote sem keteU dobro,, eamo tebi," dvigne4 mati obru in al otare solze. "Kaj bi same-" M "AU mislil fda sem keot;" ao iagubi mati v Iskrenost in pategne hčerko k sebi na ognjeni di-— "aH misliš, da ne vidim tvojegs trpljenja, lo ml ns govorile njem!** . - BulS r "Mama," as prestrsH Cilka reke, ki eoga v nojtajnejle tiline njenih misli. V irenetku začnU p<>treh<> po obrambi in ee zateče k zatajitvi t ^ "■aj ml al nič!" J-JPogled ss meri s pogledom in kakor aovral-niei sedita draga kraj drage Mati Meta je pota-kila na Miri krone in vidi saase hčer, ki oa jo bila vzdramils ls apaaja otrolkih dni boš v tistih dnsh, kd je Isksla zdravjz aa Gregorjevlal "Seveda el nič," meni mati rid prfvaak*11" Jf dekleta prlSa—1! ^ 1 Cilka sardl la umika eH "AU nI morda le t., li pri Ubi ia ho« a te-»>oj.- lilo materin glaa s mehke obzirnostjo in po-pu.Mjtvoetje. Mote eeasa občuti beoedo kakor me-gelna tele in podrhtava v strahu, da ns bi IU predalsl. Vendar je meči radovodneet; alaetl adaj, v teea treneUu, ko ae js sešel bhlati njen skrivni vajama uresničenju laase." ae nealeni Cilka aaajo In začne btea eeaeae razkrivati svoj« skrivnosti Dfkanje. pogle- rlV meteri PA • »m Teško breme pade ž nje, da je v hipu kakor olajlpna in ozdravljena. Z obema rokama se oklene matere okrog vratu in ponavlja venomer kakor v sladkem anu: "Mama, Mota premišljuje in gubanči Čelo., "AH vol, Cilka, kaj je deaarT" 5 Dekle mol% ,v v \ "' • ? M "AU vei, daamo pei!" Cilka ao zgane in sa vzptpi vznsk. "Zase mi ni — sej sem krivs sama I Toda ti, vi val, kolikor noo je w da bi vaz prcrivaU kakot: sn*ti — Cllks, otrok^noj H JU mm POZOR11 ČITAJTEII im i: i jiiiirri^^ 1 Glavni upravni od^or S. N. P. J. je gklerijl, da se . tekma za pridobivanje naročnikov na Prosveto. šest mesecev. Prične dne 1. junija m konca dne 30. Vaak Clnn ali članica S.N.P.J. in drultva v celoti aa lahko pHdruiijd U tekmi. Določan« ao naalednj* nagrado, katere aa toSno ^M izplačajo veem tekmovalcem, Id ao do njih upravttoni: Za 2 nova celoletna eli sa 4 polletna narodni- Za 38 novih celoletnih ali aa raiao-4 kajlce Književno Met|a^ rOčnks g knjig Knjtt. Ma Ka 3 novo celoletne aU aa • polletnih naroč- al gramofon in IS Izbranih ni irsasfm in IS Matic in polletne na. Za dO novih celolotnik ali ali aa 10 polletnih na- ^ f KnjUu Matico in celoletna 10 novih celoletnih ali aa SO polletnilna- ** " lUjift. Matice ia lepe W 4 sne ii' Um .bogat la objenten ia leljaa izbranih alaščie.^ * Užaljeni ponos kliče po upora in bežeče misli e*< ™ tops v bejszni. Mati Meta pa je veseU in ponosna, ** "Morda pride l#o le jotrl— vaak dan valjal In potem teden za tednom, lete aa letom — eaj st le mlarfsl V.e pojde edino aa tvoj blagor I" »ved In Meta "plane Be- di, dfktenje mMe na ^■oagnjs doživljaje a e srede voalat • S j frKa^H prevaaprav pravi Andrej!" 1 VoBTec prestraši,ki vaako ajen. misel J| e prvem tvvOuiku nsparjsne, neodpoe Ke pe COko vstane Oregoriaovo kraljestvo toda solnca ni na njem. Ujadje so kakor sem lja, roke oo Inljave — ia vedno je človek v bližini '"^Ne tja dol, ne," oo ogtea! v duši meate, na-tope r jene tn cispntilona tišina. Gospod v drago-kolul... juninja goldinar, svetel goldinar sa epln. - ■ ^tfl g menoj,'* ja objemo meti . I "Ne ^-'»kele iapoeodeti dekletova izgablje-aa asiaai, e preko ust pride komaj idila*™ "Bom - Na matertn obraa dakae pe preteka mnogih ^ZV^ mnet tenkrat čista jwkaljeaa teljakga v. Mali Wa omokljaje reakeaaje spavaliič« e kuhinji ia d.j. pojasnila e brani in e eeni "Ke U4m Mhe. - anrtllss kaj ne!" saden, dva —" (Dalje prihodnji) ali aa SO knjig Kajift. Matico ha SO novih eeloletaih aU aa 40 polletnih aa-ročnin—5 knjiff Kajift. Matioe ia "Kogore Sifvor" namizni sesUv flu taiaPaa-.;. Za U neolh cololetnih aH na SO rnfcih S knjig Knjii: Matico in Tppo^rrlftar, pisalni etroj Za 30 novih celoletnih ali aa 00 knjig Knjii. Matice' in nale vrata piaalni stroj. I Vaak tekmovalec ima pravico, da lakko spremeni gornje nerada v aahtovo sa dobiti r gotovem denarja po dogovora. Za t. £ eank aiučaj enakosti v tekmi aa bodo dale enake nagrade dvema aH ve« tetmoval- S ff^t ™ JE; 81 V«. ki n bodo prijavili za tekmo. vTLSP&f iZ ^CATRKMOVALCpM PEOVIZUA IN VSAK TEK KOVA; UDC MORA U POSLATI CELO SVOTO UPRA VNlflTVU. To ee jo odredilo valed tega. ksr oo nagrade tako vieoke e kolikor jih dovoljuje aakon U avrie. ^^ mrrjr' „. , <«r^va ki « i.U ud.UUtl to tok.. mJ tokej pitaj, po Bo. Uvadri. Ar... Chi««o, m, raito n uloviti pum. ia d.n.ni. paWj.tr« J. lutnln. Slornok. naroda, podpoj«, jMlaoto. kl h izdaja r jednote >n s podporne jednoto^so veliko ftttvoVnli sa rssUrjenje čita-agitatoričnega doto je MU dozdaj opravljena braz^ odškodnino Izvrlevalni odbor & N. p. lobivalce naročnikov na Pvvmraa« kaiiBa nagfa