Tednik c; 1 a silo Socialistične zveze deloTnega ljudstva za Podravje £t. 49 PTUJ, 18. decembra 1964 »Tednik« tzhajs pod tem «kraj-šanrm imenom od 24 nov 1H6J dalje na »redloe Občinskih odborov SZDL Ptuj tn Ormož — Izaja zavod »Tednik«. Ptui — Odgovorni urednik: Anton Bau-fflan — Uredntitvo tn uorsva Ptuj. t^cfcovs 8 - TU - St tek računa NB Ptuj več kot v prejšnji skupščini. Skupščina e imela od konstituiranja do zadnje Seje 19 občinskih sej. Na teh je obravnavala in sprejela 45 različnih normativnih aktov iz zdravstva, gospodarstva, šolstva, obče uprave, komunalnih zadev in financ. Med predpisi s področja gospodarstva in financ so najpo- čanje površin gozdnih plantaž membnejši odloki o usmerjanju no nagrajujejo delo, ki ga oprav- hitro rastočega gozdnega drevja, j in pospeševanju kmetijske pro Ijajp kooperanti. Zato je dosežen i (Nadaljevanje na 6. strani) [izvodnje. Skupščina je tudi ob- povprečno vsak odbornik manjkal trikrat. Glede ocenjevanja odbornikov je približno 20 takih, ki doslej v delu Skupščine niso pokazali omembe vredne aktivnosti. Glede na odsotnost in neaktivnost se vsiljuje vprašanje o zmožnosti odbornika. Odbornik je dolžan o svojem delu in delu skupščine por "ati volil-cem, za katero področje je izvoljen. Večkrat so stiki odbornika z volilci površni in redki. Ne gre ocenjevati odbornikov ločeno od vrste drugih problemov, ampak s tem, kako so jih odborniki v skupščini reševali in kaj so storili za njih reševanje. Vsekakor je površna ocena premala, da bi lahko povzeli določene zaključke, temveč terja ta problem globljo analizo, katere rezultate je treba upoštevati pri prihodnjih volitvah. Ob pripravah na volitve pa je treba stremeti za večjo družbe-no-politično razgledanostjo novoizvoljenih odbornikov. V zbor Tovarne avtoopreme Ptuj, kjer bodo poslušali ob 16. uri v učilnici Izobraževalnega centra predavanje o produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti, istočasno pa se bodo seznanili z izkušnjami o navedenih vprašanjih v tem kolektivu. Cilj? Teorijo povežimo s prakso! Sindikat delavcev industnje Občinski odbor sindikata delavcev v industriji pri ObSS Ptuj je v petek, 11. decembra t. 1. organiziral zanimiv posvet o aktualnih nalogah sindikalnih podružnic v industriji, ki ga je vodil predsednik odbora tovariš Simon PEŠEC. Medobčinsko sodelovanje Odbor za medobčinsko sodelovanje in organizacijo IV. »Tedna bratstva in prijateljstva« pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj, se je v sredo, 16. decembra t. 1., sestal na svojo redno sejo, na kateri so izdelali osnovne sfherniče za sestavo programa za sodelovanje v letu 1965. FB Hajdina V nedeljo, 13. decembra t. 1., Na seji predsedstva ObSS Ptuj fzD^ikUna ^S,/0 so določili ključ za izvolitev dele- fe poročal D^ gatov za IX. občni zbor Občinske- ' u^^f^ iZif ¥ i^S SZDL ga sindikalnega sveta Ptuj, ki bo j Haj°'na Mak.s Kampl. Na njej oktobra leta 1965. Tako je dolo- I Je DHo ocenjeno m prikazano čeno, da se na vsakih sto članov del?. vseh gospodarskih orgahi-sindikata izvoli po eden delegat, i zacij, društev in krajevne skup-Tako bo delavce iz industrije za- nosti, ki dela na terenu KO Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta r'tuj je nedavno ponovno proučevalo, kakšna naj bi bila vsebina občnih zborov v sindikalnih podružnicah, da bi se toki al zares piv'ižali človeku in obstoječim problemom, ki najbolj tarejo človeka in delovne skupnosti. V zaključni misli razprave se je izoblikovalo vprašanje, ki bi se naj.kot rdeča nit vleklo skozi občne zbore. »Kakšno je stanje v naši delovni organizaciji glede na ustavo in statut in kako bomo povečali produktivnost dela, da bi povečali naše osebne dohodke"« To vprašanje zahteva od izvršnih odborov Sindikalnih podružnic, da se poglobljeno lotijo proučevanja materialnega položaja delovnih organizacij in produktivnost dela, sistema delitve osebnih dohodkov po delu in nagrajevanja delavcev, ki delajo v strokovnih službah. Nadalje bo treba proučiti, kako daleč smo razvili delavsko samoupravljanje m kakšni odnosi vladajo v delovnih skupnostih med ljudmi in do ljudi. Povezano z navedenimi vprašanji je potrebno razpravljati o problemih izobraževanja, o kadrovski politiki itd. Poudarjeno je bilo, naj sindikalni delavci črpajo napotke za svoje delo iz gradiva VIII. kongresa ZKJ in V. kongresa ZSJ. Volitev delegatov stopalo na IX. občnem zboru ObSS 38 delegatov, delavce iz kmetijstva in živilske industrije 28 delegatov, delavce iz storitvenih dejavnosti 24 delegatov, delavce iz družbenih služb 15 delegatov, delavce prometa in zvez 6 delegatov in gradbene delavce 5 delegatov. Sindikalna šola Ptuj SZDL Hajdina. KZ Hajdina - usmerjevalec kmetijske proizvodnje Kmetijska zadruga je na tem področju najvažnejši usmerjevalec in regulator nadaljnje-Predsedstvo ObSS Ptuj je ime- j 8a kmetijskega razvoja. Zadru-novalo novega upravnika Sindi- Sa. S1 prizadeva vpeljati specia-kalne šole Ptuj. Imenovan je bil j lizirano proizvodnjo in krepi tovariš ZDRAVKO TURNŠEK, ! kooperacijske odnose med za-sekretar Občinskega odbora SZDL. I družnikom in zadrugo. Za iz-Slušatelji sindikalne šole Ptuj 'S?}iša"->e. Pasem goveda skrbi bodo v ponedeljek. 21. decembra i f V.Z Ptuj, v prašičereji pa to tega leta obiskali delovno skupnost I dela zadruga sama. Ker je veliko pomanjkanje delovne sile, 1 se zadružniki s tega področja že preusmerjajo od poljedel-delovne skupnosti je treba kan- stva v živinorejo. V poljedel-didirati in voliti predvsem tiste mo za živino, ki se na tem pod- I 11 lrli IT-? J« « ..1______I _ Ir v»r,rvi rkt v, in - _ _______ I___ ljudi, ki se neposredno ukvarja jo z dejavnostjo, iz katere so iz krompir in koruzo in razno kr-stvu v glavnem pridelujejo še voljeni. Delu v svetih in v ko- ročju vse bolj usmerja v pitanje misijah skupščine naj bo eden mlade govedi. Pojavljajo se izmed kriterijev za izbiro t^an- vedno novi problemi. Skrb za-didatov. D. R. i («aaaijev Obisk na teh predavanjih je bil v večini izobraževalnih središč prav lep, tako v Stopercah, na Desterniku, v Leskovcu, nekoliko nižji je bil pri zadnjem predavanju v Majšperku, medtem ko je kmetijsko predavanje v Markovcih poslušalo nad 200 odraslih in 80 mladine. V Vi-tomarcih predavanja niso uspela in so predavatelji že dvakrat zaman čakali na poslušalce, tudi s strani organizatorjev ni bilo nikogar. Predavanja so bila iz kmetijske problematike in bi bila verjetno zanimiva za vašča-ne, zlasti za člane KZ ter je prav težko verjeti, da ob dobri organizaciji ni niti enega vaščana k predavanju. Ob stoletnici rojstva uglednega šolnika Ponosni smo na svoje velike ljudi, stebre naše kulture, gospodarstva in napredka. Toda zdi se mi, da preradi pozabljamo na take, Si pri svojem delu res niso zorali globokih večnostnih brazd, so si pa pri našem ljudstvu pridobili tako veljavo in ugled, ki ne bosta nikdar pozabljena. Letos je minilo 100 let, odkar se je rodil središki Kosi. Zakaj ga tako Imenujem? V naših krajih je priimek Kosi kaj pogost. Ko smo učitelji govorili o njem, smo ga radi tako imenovali. Anton Kosi je bil vso svojo službeno dobo 41 let z izjemo nekaj mesecev učitelj, nadučitelj in nazadnje šolski ravnatelj v Središču. Ta zadnji naslov je podeljevala stara Jugoslavija le izjemoma res zaslužnim šolnikom in kulturnim delavcem. PISMO IZ CAKOVCA Dragim tovarišem iz Ptufal Glede na to, da imamo v ne- i skrbi za hir:?risko tehnično var-katerih naših delovnih organi- j nost. zacijah slabe pogoje dela, a sko- i V obeh delovnih kolektivih so raj nobenih sanitarnih in higien- (. nam tovariši pokazali vse kar skih objektov, se je predsedstvo ! imajo in smo jim za to zelo hva-občinskega sindikalnega sveta I ležni. Res smo imeli kaj videti. Cakovec odločilo poslati tri svoje Naš cilj je torej uresničen in na člane v dva delovna kolektiva temelju tega kar smo videli, da v občihi Ptuj, z nalogo, da se je vsakemu delavcu v teh pod-seznanita z izkušnjami na pod- jetjih omogočeno, da na zelo ročju higiensko tehnične varno- primeren in prijeten način vzdr- sti. Sodelovanje z Občinskim sindikalnim svetom v Ptuju nam je omogočilo, da smo zvedeli, da sta delovna kolektiva Tovarne avtoopreme Ptuj in Podjetja za popravilo voz J2 v Ptuj rešila problem sanitarnih naprav za žuje svojo higieno in vzdržuje svojo delovno in zunanjo obleko, okrepčajo itd. To, kar smo videli, nam omogoča, da se v tej smeri da je vsem omogočeno, da se v odmoru lahko na primeren način zavzamemo, da se tudi v naših higieno dela na zelo uspešen na- delovnih kolektivih najdejo po-čin, zato smo obiskali navedena i dobne rešitve, delovna kolektiva in se pre- j Posebno lep vtis je naredilo na pričali o urejenosti naprav in 1 nas to, kako so delavci predani Polenšak V nedeljo, 13, decembra 1964, je bila na Polenšaku letna konferenca SZDL. Zbralo se je precej ljudi s Polenšaka in iz okoliških vasi. Na tem sestanku je bil navzoč Franc Donaj iz Ptuja. Po poročilih funkcionarjev, zlasti pa po izvajanjih Janka Vičarja, agilnega predsednika krajevne organizacije SZDL Polenšak, se je razvila živahna diskusija. Občani so največ razpravljali o cestah, o kanalizaciji, o vodnjakih ln o šolstvu, o davčnih obveznostih ter o raznih drugih perečih problemih. Izrazili so željo, da bi se dodelalo krajevni skupnosti več sredstev za popravilo krajevnih cest. Te so v Slovenskih goricah zelo slabe. V nekaterih vaseh primanjkuje pitne vode. Zato bodo morali izkopati nove vodnjake, za to pa primanjkujejo finančna sredstva. Težave ima tudi tukajšnje prosvetno društvo, ki nima sredstev za ureditev dvorane in klubskega prostora. Iz skromnih sredstev so nabavili nekaj pohištva (stole), vendar je nujno potrebno adaptirati prostor za kulturno življenje. Pereč problem so učiteliska stanovanja. 2e več let je "obljubljena gradnja učiteljskega stanovanjskega bloka. Zaradi pomanjkanja učiteljskih stano-vaj šola že vsa leta ni polno -:a-«edena. Vaščani so razpravljali tudi o krajevnem samoprispevku ter o kategorizaciji zemljišč za Obdavčitev. Meni/li so namreč, da bi morala biti zemlja v tukajšnjih krajih razvrščena v tretjo, v nekaterih predelih pa. v četrto kategorijo. Po bregih v Bratislavcih in v Preradu je zemlja ilovnata in kulture slabše uspevajo. Ob zaključku konference so razrešili stari ter izvolili novi odbor. Po konferenci SZDL je bil še občna zbor Krajevne organizacije RK. Iz poročil, ki so jih prebrali predsednik, tajnik in blagajnik, se je razvila živahna debata. Nekateri člani RK razumejo niamen humane akcije za prostovoljno dajanje krvi; darovali so jo večkrat. Na našem območju je precej socialno šibkih, pa tudi nekaj tuberkuloznih bolnikov. Za te ljudi je odbor prejel materialno pomoč. Aktiven je bil podmladek Rdečega križa na tukajšnji šoli. V njem so včlanjeni vsi učenci naše šole. Visok procent članstva dokazuje, da se naši učenci v polni meri zavedajjo važnosti in vloge RK. Podmladek RK na šoli vodijo predsednik, tajnik, blagajnik in nekaj aktivnih članov. Seveda dajejo tem učencem razna navodila ter pomoč učitelji, zlasti prosvetni delavec, ki odgovarja za delo PRK na šoli, — to je vodja podmladka. V vsakem oddelku na šoli je ustanovljen higienski aktiv, ki sestoji iz treh aktivnih otrok. Ti pregledujejo učence ter poročajo razrednikom o učencih, ki hodijo umazaini v šolo. Člani teh aktivov skrbe za red in čistočo v šoli in izven nje. Pod vodstvom razrednikov ukrepajo za odpravo negativnih pojavov, predvsem za odpravljanje nesnage. Vodje razrednih aktivov tvorijo širši štab, ki se po potrebi sestaja in rešuje važne probleme. Za uspešno delo so sprejeli tudi načrt dela higienskih aktivov v celotni organizacjiji. Tudi pri urejanju šolskega igri-ščaT dvorišča in okolice, naši podmladkarji niso stali ob strani. Pomagali so urediti šolsko igrišče in so očistili okolico šole. Učitelji so organizirali za pod-m/ladkarje nekaj važnejših predavanj. Tako so med drugim govorili o akciji za borbo proti alkoholu ter o škodljivem vplivu alkohola na človekovo zdravje. S temi temami so vzbudili pri učencih zdravstveno in moralno , vajencev.' odgovornost zase.. Seveda je že- i la ta akcija zadovoljive iin prak-ttične. uspehe. V okviru učnih načrtov so razredniki razlagali v posameznih razredih o učenčevi dojemljivosti, 6 prvi pomoči pri različnih nezgodah in o skrbi za zdravo prehrano. Pri prometni vzgoji so pionirji v višjih razredih izdelali prometne znake. Prav tako so pri proslavah sodelovale krajevne organizacije RK z raznimi točkami. Da bi seznanili učence s prvo pomočjo ob manjših nezgodah, smo nabavili sanitetno omarico z najnujnejšim sanitetnim materialom. Lahko pričakujemo, da bo delo v okviru našega podmladka v bodoče še boljše, posebno če ne bo stal noben član ob strani. Tudi v bodoče bodo nosili pri tem delu levji delež naši pedagogi, zlasti pa učitelj, ki vodi podmladek. Na koncu občnega zbora so razrešili nekatere člane starega odbora in jih nadomestili z novimi, mlajšimi, dela voljnimi ljudmi. E. B. delu na svojih delovnih mestih, in kako -nikoli he zanemarijo svojih nalog in mnogo vedo o stanju in gibanju znotraj podjetja. Mimogrede smo se z njimi pogovarjali o osebnih dohodkih. Videli smo, da so zadovoljni in da se zavedajo, da bodo njihovi prejemki večji, če bodo tudi boljši uspehi pri delu. Iz tega zaključujemo, da so V celoti za delitev po delu, za kar so tudi delavci v naših podjetjih. Res je, da so prejemki pri nas nekoliko nižji, toda vzrok za to je deloma v zastarelih sredstvih za proizvodnjo. v Poudarili bi še eno vprašanje, ki je pri nas v Tovarni avtoopreme v Ptuju zelo dobro rešeno. Gre 2a učence v gospodarstvu, ki imajo na razpolago posebno delavnico ln učilnico, kjer se učijo pod nadzorstvom izkušenih mojstrov. Ta primer nas spodbuja, da take metode usposabljanja mladih delavcev postopoma-uvedemo tudi v naših podjetjih, ki imajo večje število Anton Kosi Kje najdemo danes učitelja, ki bi vsaj večino svojih službenih let ostal v enem kraju; redek je. V prejšnjih časih pa niso bili redki taki, ki so se tako povezali s svojim ljudstvom. Takih eden je bil Anton Kosi. Če omenite njegovo ime Središčanom, pa tudi bližnjim in daljnim sosedom, boste čull o njem le besede priznanja in pohvale. V Središču je vzgojil več rodoy. Pa ne le pri šolskem delu, temveč povsod, zlasti pri umnem kmečkem gospodarjenju. Tu je moral Anton Kosi večkrat orati ledino. Z besedo in črko je poučeval naše takrat precej starokopitne kmetovalce v umnem sadjarstvu, vinogradništvu, kletarstvu. Bil je npr. tudi tajnik središke Hranilnice in posojilnice. Dolga je vrsta drobnih knjižic o gospodarstvu in člankov po časopisih, ki so poučevali naše ljudi. Pisal je tudi pesmi, pripovedke in Igrice za šolsko mladino, ki jih je rada prebirala. Takrat ni bilo npr. take založbe, kakor je Mladinska knjiga. k! pošilja danes med mladino na sto tisoče knjig. Če je izdal Kosi knjižico mladinskih povesti. je bilo to takrat na hekate-rih šolah skoraj edino branje za otroke. Res včasih nekoliko pre- več poučljivo, toda dobro branje, ki ga človek še danes z zanimanjem vzame v roke. Kosi je bil vsestranski. Bil je tudi skladatelj. Rad je komponi-ral pesmi za šolsko rabo. Cela vrsta je takih zbirk, ki jih je Kosi rad imenoval delca. Pri tem delu je bil samouk, a takd vesten, da je dajal svoje skladbice v pregled priznanim glasbenim strokovnjakom, ki so mu tu in tam nasvetovali kako izboljšavo. Ljubil je svoje Slovenske gorice. V njihovo slavo je po Go-larjevem tekstu skomponiral »Pr-leško koračnico«: Le hitro v Prlekijo vsi pogledat, kaj se tam godi! Tam okrog Jeruzalema trtioa zori... Tudi sam je imel gorice, kjer je rad pogostil prijatelje. Bil je prijeten in zabaven družabnik, včasih malce zbadljiv, pa nikdar žaliiv. Starejši učitelji se ga radi spominjajo tudi kot pedagoga in to-variškega svetovalca. V takratnih listih »Popotniku« in »Učiteljskem tovarišu« je priobčeval dobre članke, ki mu jih je narekovala lastna izkušnja. Rad je predaval tudi na učiteljskih zborovanjih in nam mladim učiteljem dobrohotno delil nauke. Vem, da nam je enkrat rekel: Naš človek, ki mora garati od ranega jutra do poznega večera, ne ve, da ste tudi vi potrebni zraka in gibanja, ko pa toliko ur na dan prebijete med štirimi stenami učilnice On Še ne zna prav ceniti učiteljevega dela, zato vas kritično sleda, ko greste po šoli na sprehod .. .* Anton Kosi in še nekateri drugi nadučltelji (npr. Rajšp in Ro-sina v Ormožu) so bili nam mladim nesporne avtoritete, ki smo nanje gledali t neomajnim spoštovanjem. Anton Kosi je še po Upokojitvi delal in nastopal v javnosti. Tudi svoje središke šole ni mogel pozabiti. Rad je prihajal v učiteljsko zbornico že zjutraj pred poukom, tam malo posedel in po-kraimljal z učitelji. Potem je prišlo leto 1941. Za Koslja in vse nas so se pričela huda leta. Aprila leta 1945 je šla skozi Središče fronta. Ljudje so se skrivali po kleteh ali bežali v okolico. 81-letmega starega moža, ki je zbolel za pljučnice, so prenesli v bližnjo medžimursko vas, kjer je umrl 20. aprila 1945 pri svojem nekdanjem učencu. Čez dva dni so ga pokopali na središ-kem pokopališču. Med pogrebom so žvižgale in Be razletavale granate, ki so jih umikajoči se Nemci pošiljali s Huma nad Središče. Ce bi ne bilo vojne, bi morda živel še vrsto let, kakor živi Še danes njegova 97-letna vdova Marija. Slava spominu Antona Kosija! V. Ktemeftčdč Ptuj VABILO Turistično društvo Ptuj priredi predavanje o Češkoslovaški, Predaval bo prof. Viktor Smolej. Predavanje bo Ilustrirano s številnimi barvnimi diapozitivi in bo v ponedeljek, 21. decembra 1964, ob 18. uri v dvorani občinske skupščine Ptuj. Vstopnine ni. Turistično društvo Ptuj Čeprav se Tovarna avtoopreme Ptuj še izgrajuje, smo opazili, da se posveča v tem podjetju posebna skrb delovnemu človeku in da se pod Vzame vse, da bi bil jutri še srečnejši pri delu. V podjetju za popravilo voz J2 v Ptuju nam je posebno všeč to, da vsi v podjetju skrbno po-zijo na čistočo in da vsak delavec misli o izgledu svojega delovnega mesta ne samo takrat, ko se na njem nah&ja, temveč tudi takrat, ko se bo vrnil na svoj dom. To je za nas zelo dobra izkušnja. Z delavci smo se pogovarjali o normah na delovnem mestu m smo dobili vtis, da so večinoma dobro postavljene. Prišli smo do prepričanja, da tudi glede norm lahko črpamo bogate izkušnje, ki so dosežene v teh dveh podjetjih. Vsekakor ne moremo ob tej priložnosti napisati vsega, kar smo videli, toda mislimo, da je bila izmenjava izkušenj koristna in potrebna. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj, sindikalnim delavcem in vsem delavcem obeh podjetij, ki so nam omogočili ta obisk. Ob koncu želimo delavcem Tovarne avtoopreme in Podjetja za popravilo voz J2 v Ptuju še mnogo uspehov v nadaljnjem delu, kot tudi občinskemu sindikalnemu svetu. Za sodelovanje se priporočamo z željo, da bi tudi vaši delovni ljudje prihajali v naše delovne kolektive, da bi bilo naše skupno sodelovanje še plodnejše. S hvaležnostjo, ker ste nam omogočili izmenjavo izkušenj, vas prisrčno in tovariško pozdravljamo! Cakovec, 7. dec. 1964 Franjo Senčar dr. Mato Golubič Antun Koruš Novo izvoljeni odbor SZDL v Juršincih si je postavil naslednje naloge: povečanje števila članstva, predavanja v vaseh ter tesno sodelovanje z društvi in organizacijami na svojem območju. SZDL je pripravila ŠIVILJSKI TEČAJ, ki je v prostorih prosvetnega doma. Obiskuje ga okrog 30 tečajnic. Prihajajo dekleta in žehe celo iz Polenc, Za-sadov ter iz drugih daljnih krajev. Tečaj vodi Marica Gojko-vič. Hkrati gre h koncu tečaj za v dveletni dobi, t. j. predvsem pri gradnji vodovoda, javnega kopališča v Zdravstveni postaji, itd. ★ Kmetijska zadruga Jože Lacko Ptuj ima v Juršincih obrat. Poleg adaptacij zadružnih prostorov ta obrat prav pridno dela. V pitanju ima pri kmetih zadružnikih nad 500 glav goveje živine. Zadružniki so sprejeli v pitanje tudi več prašičev. Kmet Alojz Hrga iz Gabernika ima v reji kar 70 pujskov, ki Juršinci mopediste, ki ga obiskuje 40 tečajnikov: Nekateri od teh imajo že svoje mopede, drugi si jih bodo nabavili v dogled-nem Času. Odbor krajevne skupnosti Jursmci je zasedal 8. t, m. na 33. redni seji, odkar so se združili razdrobljeni prejšnji krajevni odbori tega območja. Seja je bila v pisarni KU Juršinci ob polnoštevilni udeležbi. Odbor je obravnaval najprej osnutek statuta krajevne skupnosti. Bilo je več kritike glede pritokov ob regulaciji Pesnice. Stari mostovi se rušijo, ne mislijo pa se graditi po potrebi in željah kmetov nadomestni mostovi. Radi teoa je pereče vprašanje, kako bodo odslej kmetje prevažali pridelke predvsem pa spravljali seno s travnikov. Na seji so obravnavali vloge in prošnje socialnih podpor za delo nezmožne in onemogle va-ščane, o problemih okrog ureditve pokopališča in o ureditvi in obnovi občinskih cest. Zelo pereče je vprašanje vseh cest IV. reda na območju Juršinc. Predsednik krajevne skupnosti Juršinci Martin Slodnjak se je odbornikom zahvalil za sodelo-! vanje pri vseh delih, ki so bila ! poverjena krajevni skupnosti mu jih je dobavila zadruga. Na območju Juršinc in na območju Gomile je zadruga odkupila le-tOs nad 68 vagonov sadja. Na tem območju je bilo odkupljenega oktobra precej vinskega mošta — le žal, da vinogradnikom niso ustrezale cene. Tudi Prosvetno društvo v Juršincih pridno dela. Vaški veseli večer je obiskalo mnogo vaščanov. Prireditev ob proslavi za 29. november je Obiskala predvsem mladina, pa tudi Odrasli. Pričakujejo, da bo kmalu pričel obratovati nabavljen kino projektor. Izkušenega kino-operaterja si bodo morali Juršinci pridobiti, če ne drugače pa vsaj z izšolanjem mlajšega domačina, ki ima za to veselje. H. F. Oglašujte v Tedniku > S R O R T t S P O , '-Ju.: R T Velika Nedelja - jesenski prvak v okrajni-vzhodni rokometni ligi Letošnje jeseni je pripravila veliko presenečenje rokometna ekipa TVD »Partizan« Velika Nedelja, ki je v okrajni vzhodni ligi osvojila prvo mesto v jesenski tekmovalni sezoni. Med sezono so se igralci srečavali s številnimi problemi in s perečim finančnim vprašanjem. Na območju občine sta dve rokometni ekipi: Ormož in Velika Nedelja. Prva je v štajerski, druga pa v okrajni ligi. Občinska zveza za telesno vzgojo Ormož je nudila izdatno denarno pomoč ekipi Ormoža, igralci Velike Nedelje pa so se vozili na lastne stroške na tekmovanje. Ostane vprašanje aH je tak mačehovski odnos Občinske zveze za telesno vzgojo do rokometne ekipe Velika Nedelja pravilen? Požrtvovalni igralci so si v jesenski tekmovalni sezoni zasluženo priborili prvo mesto v okrajni vzhodni ligi in zato si zaslužijo toliko več priznanja. Vsekakor vodstvo TVD »Partizan« ni bilo brez napak. Ni bilo dovolj zainteresirano za delo društva, razni športni rekviziti še niso pospravljeni in so razmetani okrog zadružnega doma. Razbita je tudi ženska rokometna vellko-nedeljska ekipa, ki je bila v prejšnji sezoni okrajni prvak. Mislim, da bi lahko delo fizkulturnih društev bolj učinkovito kontrolirala pristojna občinska zveza za telesno vzgojo. Ne bi bilo prav, da bi se zaradi gmotnega stanja velikonedeljska ekipa razbila, saj je to edini najbolj aktiven šport, za katerega Velikonedeljčani in mladina iz sosednjih vasi kaže precejšnje zanimanje. Društvo nima telovadnice. Mnenja sem, da bi se igrišče dalo vsaj delno urediti s finančno pomočjo Občinske zveze za tPlesno vzgojo in šole Velike Nedelje, ki ga največ uporablja. RAZPREDELNICA JESENSKEGA DELA V pretekli tekmovalni sezoni so se Velikonedeljčani borili na dnu tabele, tokrat pa so jesenski prvak. Jesensko tekmovanje je pokazalo nepričakovan podvig Velikonedeljčanov. Nekoliko je razočarala Lendava, ki je v lanski sezoni nastopala v štajerski rokometni ligi, saj je z dvema porazoma na tretjem mestu. Sredino tabele sta zavzeli ekipi i^ radgonske občine, medtem ko predstavljajo dolnji 661 tabele Mladinec, Krog in Ljutomer. Jesensko tekmovanje je bilo v prijateljskem in športnem vzdušju. Igralcem Velike Nedelje pa želijo simpatizerji športa spomladi nadaljnje uspehe, saj bo takrat resen kandidat za štajersko ligo. OfoaAte m ogtkiM. PRODAM Športno drsališče Velika Nedelja ESŠ Lendava Radenci Radgona Mladinec Krog Ljutomer 7 5 11 7 5 11 7 5 0 2 7 4 0 3 7 3 0 4 7 2 14 7 115 7 10 6 127:74 11 179:111 11 121:105 10 101:140 8 138:126 117:131 106:142 95:155 Pred zimo smo Mladina že težko pričakuje sneg in led, ki ji nudi veliko zdrave telovadbe in razvedrila. V časopisih čitamo o . umetnih drsališčih, ki jih gradijo v naših razvijajočih se mestih, ki tekmujejo, katero bo imelo boljše možnosti za razvitje lepega drsalnega športa. Tako si želi tudi ptujska mladina zdravega razvedrila na ledu, saj je za ta namen najbolj pripraven ribnik v Ljudskem vrtu. Voda je stoječa in ko pritisne prvi mraz. že zamrzne v debelo ploskev ledu, ki je varna za drsanje, zato starši lahko dovolijo svojim ljubljencem drsanje v Ljudskem vrtu. Zdaj je ribnik še zarasel z rogo-zo, zato lepo prosi mladina, da bi merodajni olepšali ribnik in rogozo pokosili, sicer bo mladima prikrajšana za tovrstno športno udejstvovanje. Marsikatera mamica že pripravlja iznenadenje svojemu ljubljencu, če bo imel lepo šolsko spričevalo, z drsalkami in zimskimi čevlji, ki se zavežejo prek glež-njev in imajo usnjate podplate, ki so nujni za drsalni šport. Specialni čevlji so največkrat predragi, posebno za doraščajočo mladino. Tudi drsalke so lahko, da se jih pritrdi s ključem! Drsalci! Zaradi opreme, ki je uporabna več desetletij, se ne prikrajšajte za lep, zdrav zimski šport. Starejši drsalci imajo lahko drsalke vse življenje. Nikomur ne bo škodovalo, če se bo vsako zimo razgibal na drsalkah med veselo mladino. Drsanje je lahek šport. Potrebno je le nekaj vztrajnosti in kmalu so vidni lepi uspehi. Zato se mladina ne bo zadovoljila samo s hitrostnim drsanjem, ampak se bo poskusila tudi v hokeju in v drsanju športnih likov, v katerih so v večjih mestih tudi športna tekmovanja. Lepo okrogli loki naprej — nazaj, notri — navzven; sestavljeni loki, ki oblikujejo trojko, zanjko, preskoki. Vse to in mnogo veselja dosežete z malo vztrajnosti. Led: »Danes sem pal — jutri bom plesal po njem.« Or. čelku decembra t. 1. je opozoril odbornike podpredsednik skupščine Vlado Vrečko na resno nevarnost okuženja goveda z najnevarnejšo živalsko kužno Več sodelovanja s kmetijskimi organizacijami in tudi več uspehov v kmetijstvu (Nadaljevanje z 2. strani) od 1959. leta dalje od 681 glav na Gozdno gospodarstvo Maribor je j 8.048 glav govedi. pridobilo v ta namen nad 117 ha neracionalno izkoriščene zemlje v Krčevini pri Vurberku in Ptuju, v Slovenji vasi, na Hajdini in v Mali vasi. Gozdarsk: obrat Ptuj že ima 64 ha plantaž, ki jih bo uredil še na ostalih površinah, ki jih ima ali jih bo še dobil na razpolago. Potrebne sadike ima v lastni drevesnici. Kmetijski kombinat Ptuj in kmetijska zadruga »Jože Lacko« sta tudi pridobila nekaj zemlje z arondacijo v krajih, kjer imata svoje obrate. Vsi predlogi za arondacijo niti niso bili sprejeti. Razširjena pogodbena živinoreja Pogodbeno pitanje živine po pogodbah med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci se je tudi zelo razširilo. Kombinat Ptuj je imel letos oktobra na pitanju lastnih 70 govedi, kmetiske za- Pojav slinavke in parkljevke nevaren tudi za naše kraje Na zasedanju obeh zborov I boleznijo slinavko in parkljev-občinske skupščine Ptuj v za-1 ko, ki se je pojavila v občinama Postojna in Sežana. Podpredsednik Vlado Vrečko je opozoril odbornike, da je potrebna po občini izredna previdnost, da se ta bolezen ne razširi, ce bi jo že odkrili, živinorejci ne smejo puščati v hleve drugih oseb, raznih nakupoval-cev in ogledovalcev živine, ki lahko prinesejo in razširijo bolezen. Sami se morajo pred vstopom v hlev razkužiti z 0,5% halanidom, prostor pred hlevom in sam hlev morajo razkužiti z 2 % lužino. Dnevnik »Delo« je opozoril 12. decembra t. 1. vso Slovenijo na to hudo nevarno živalsko bolezen, ki je prizadela občini Postojno in Sežano, kjer so jo odkrili in se je v nekaj dnevih razširila na 7 gospodarstev s 145 govedi. Pri zatiranju te bolezni in pri razkuževanju gospodarstev so morali uničiti vso živino, od goveda do kokoši in zajcev. Ta bolezen lahko preide tudi na ljudi. Zato je tudi v naših krajin potrebna skrajna resnost in previdnost, da se bolezen, če se že pojavi, omeji in obvaruje kraje pred njenim širjenjem in uničevanjem. Vsi predeli ptujske občine so seznanjeni z nevarnostjo same bolezni in z neizprosnostjo vseli mer in škode, če bi se t^ bolezen razširila še na naše kraje. Živinorejci so kupili v zadnjem času večje količine razkužil in Skrb za selekcijo živine, za umetno osemenjevanje in za priznavanje plemenjakov, za tuber-kuliniziranje itd., je spremljala ostale skrbi za napredek živinoreje in za večanje tržnega viška. V letih od 1961 do 1963 ie bilo tuberkulinizirano 31.611 govedi; cd tega števila je bilo 95 glav pozitivnih tbc. Priznanje kmetijskim organizacijam in svetu Svet za kmetijstvo pri občinski skupščini Ptuj je spremljal letos ves kmetijski razvoj in mu po svojih močeh pomagal z raznimi upravnimi rešitvami, za katere je bil pristojen. Tako so dosegle kmetijske organizacije skupno s svetom za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini Ptuj uspehe, ki jim jih je priznala občnska skupščina Ptuj na seji 3. decembra 1964, ko je poročal druge pa 3.296, v pogodbenem pi- | svet za kmetijstvo o svojem delu tanju pa še 2.756 govedi. Fond [ v njegovi mandatni dobi. Vse mladega goveda v pitanju se je j ugotovitve so pokazale, da so povečal od marca do oktobra le- j agrotehnični ukrepi bili nujni, da „" n 1ntn; ra7t114Pvalli!, tos od 3.241 na 6.762 glav. Število I so upravičeni in koristni, čeprav j i™ mlade živine v pogodbeni reji marsikoga silijo k napredku, oziroma pitanju se je povečalo • VJ. i hlevov in ljudi, ki imajo oprav-I ka z živino. VJ Odlok občinske skupščine Ptuj Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-421/57. 55-710/57, 52-892/58 in 52- 853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1964, po sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Stoperce z dne 28. junija 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na območju krajevne skupnosti Stoperce za rekonstrukcijo, gradnjo in vdrže-vanje krajevnih cest in mostov 1. člen Za rekonstrukcijo, gradnjo in vzdrževanje krajevnih cest in mostov se za območje krajevne skupnosti Stoperce uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v delu, dajatvi prevoznih uslug in v denarju. 2. člen Prispevsk v denarju znaša: a) lastniki zemljišč izpolnijo obveznosti s plačilom v višini 2 katastrskega dohodka vseh zemljišč; b) obrtniki in zavezanci davka od svobodnih poklicev izpolnijo obveznost s plačilom v višini 1 odstotka davčne osnove; c) zavezanci v delovnem razmerju in upokojenci izpolnijo obveznost s plačilom v višini 3 •/• mesečnega osebnega dohodka. 3. člen Prispevek v delu in dajatvi prevoznih uslug znaša: a) vsakih osem ur opravljenega osebnega dela se obračuna po .1000 dinarjev; b) vsakih 8 ur opravljenega prevoza s parom vprežne živine se obračuna po 3.000 dinarjev. ■ 4. člen Krajevni urad Stoperce izdela po davčnem razporedu uprave za dohodke seznam zavezancev lastnikov in hasnovalcev Zemljiških površin z navedbo katastrskega dohodka ter obrtnikov in oseb svobodnih poklicev z davčno osnovo. Seznam zaposlenih oseb in upokojencev pa izdela na podlagi predloženih plačilnih list ali drugih listin. 5. člen Krajevna skupnost Stoperce določi za vsakega zavezanca vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po tem odloku in o tem pismeno obvesti vsakega zavezanca. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 odst. celotnih zavezančevih dohodkov v enem letu. 6. člen Ce zavezancc izjavi, da bo obveznost izpolnil z vplačilom v denarju, mora določeni znesek plačati v osmih dneh. Ce zavezanec dela ali dajatve ne opravi v POPOLNOMA NOV 80-LITRSKI BOJLER prodam. Jadranska 15, Ptuj. PRODAM PRASlCA težkega do 120 kg. Naslov v upravi. MOTORNO KOLO puch-roler prodam. Naslov v upravi. MAGNETOFON grunding TK-19, avtomatični, prodam. Naslov v. upravi. 20 m2 PARKETA. 1. razred — bukov. prodam. Frlež Janez, Podlože 120. Ptujska gora. 11 VREC CEMENTA prodam. Naslov v upravi. MAJHNO POSESTVO s hišo, petnajst minut od tovarne v Majšperku, prodam. Naslov v upravi. 2 ha POSESTVA s hišo z električno napeljavo prodam za 850.000 din. Drstela 49, p. Desternik. SLUŽBE ISCEM GOSPODINJSKO POMOC-NICO, po možnosti z znanjem kuhe. Vidovič. Slovenski trg 6, Ptuj. RAZNO i NUJNO POTREBUJEM 40.000 DIN POSOJILA. Vrnem z lepimi obrestmi. Naslov v upravi. PREKLIC Podpisani Graifoner Ivan, obžalujem dejanje in besede, ki sem jih izrekel o tov. Zavec Janezu v podjetju »Mlekarna« v Ptuju. Ptuj, dne 15. decembra 1964 Graifoner Ivan MESTNI KINO PTUJ predvaja 18., 19. in 20. decembra t. 1., ameriški barvni kine-maskopski film BRAVADOS V nedeljo, 20. t. m., ob 10 uri matineja ameriškega barvnega filma CEZ PLANINE DIVJEGA ZAHODA. 22. in 23. decembra t. 1. jugoslovanski film SREČA S TEBOJ. 24. in 25. decembra t. 1: jugoslovanski barvnt> kinemaskopski film VSAKO NOC NOVO LETO. KINO GORIŠNICA predvaja 20. decembra t. 1. ameriški film SERENADA VELIKE LJUBEZNI. KINO ZAVRC predvaja 20. decembra t. 1. ameriški barvni kinemaskopski film SEDMO SINBADOVO POTOVANJE. Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA 'OBMOČJU URADA PTUJ MATIČNEGA roku, ki ga določi krajevna skupnost, mu določi krajevni urad Stoperce prispevek v denarju v smislu določil tega odloka ~z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 7. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Stoperce. 8. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojen organ občinske skupščine po predpisih o prisilni iz-terjatvi davkov in drugi ij proračunskih dohodkov. 9. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Številka: 420-37'64-5. Ptuj, dne 20. julija 1964. Podpredsednik Skupščine občine Ptuj • t Vladimir Vrečko URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 33-467/64, z dne 28. septembra 1964 in velja od 6. oktobra 1964 dalje. Ptuj, dne 23. oktobra 1964. Tajnik občinske skupščine Ivan Rau Rodile so: Marija Sebela, Formin 37 —■ Ireno; Antonija Ogrinc, Skorba 35 — Ivana; Stanislava Holc, Rodni vrh 7 — Albina; Marija Žirovnik, Trubarjeva 5 c — Marijo; Ana Rodošek, Cermožiše 69 — Valerijo; Ljudmila Valent, Trubarjeva 5c — Aljoša; Veronika Trebušak, Kranj, Jenkova 10 — Štefko; Marija Dragarič, Frankovci 17 — dečka; Angela Svenšek, Zagrebška 33 — Danico; Veronika Lugarič, Mariborska 29 — Petra; Ema Fuks, Ja-nežovci 4 — Franca; Angela Po-lanec. Levajnci 9 — Antona; Jerica Jenuš, Janežovski vrh 15 — Jelico: Venancija Vojsk, Mure-tinci 71 — Darinko; Antonija Kosi, Zerovinci 12 — Marjano; Ana Mojzes, Podgorci 74 — Majdo; Marija Hameršak, Podvinci 46 — Danielo; Marija Nahberger, Pobrežje 14 — Tatjano; Elizabeta Lorbek, Starše 2 — Bojana; Alojzija Malek, Strmec 13 — Danico; Angela Perša, Gaberc 3, Ljutomer — Jožefa; Štefanija Valand, Podlože 103 — Ivana; Stanislava Kristovič, Nova vas 95 — Silvestro; Ana Bombek, Ljutomerska 9 — deklico; Matilda Brglez, Podlože 23 — Tatjano; Berta Krulc, Skorba — dečka; Marija Plohi, Litmerk 8 — Silvo; Marija Brlek, Pobrežje 30 — Darka; Marija Kokol, Markovci 33 — Zdenko; Miroslava Kikec, Ljutomer, Cankarjeva 7 — deklico; Marija Vidovič. Zagrebška 66 — dečka; Marija Kavčič, Zerovinci 10 — Marijo; Marija Smolinger, Lancova vas 58 — Stojana; Alojzija Černel, Slaptinci 18, Radgona — Veko-slava; Jožefa Fijačko, Dolane 4 — Jelko; Elizabeta Podplatnik, Cvetkovci 21 — Metko; Julijana Peršoh, Mihovce 31 — Viktorijo; Terezija Potočnik, Jiršovci 47 — CENE Tržne cene povrtnine V PTUJSKI POSLOVALNICI »POVRTNINA- MARIBOR (PRI MAGDI) Cvetača 220; ohrovt 120; paradižnik 300; peteršilj 200; por 120; radič 250; solata edivija 150; zelje sveže 60: zelje rdeče 100: redkev črna 60; olje bučno 0,51 360, olje Zvezda 231; česen 350: čebula II. a 100; krompir 47; korenček 80; pesa rdeča 100; paprika vložena 216; kumare vložene 260; koruza 85; pšenica 88; proso 120; fižol »tetovec« 230; fižol prepeličar 250; fižol cipro 250: fižol enobarvni 200; fižol mešani 180; zelje kislo 100: radenska 11 56, slatina Donat 1 1 56: olje Favorit 416; olje, bučno 1 1 635; grozdje nam. JUS I. 260; hruške 180; jabolka I. a 170; jabolka II. a 160; jabolka III. a 80; orehi celi 350; orehi jedrca 1400; slive suhe 390; dateljni odprti 560; kokosova moka 550; ajdova kaša 400: ječmena kaša 160: banane 350: lešniki celi 550; limone 290: mandarine 350; pomaranče 300: rozine 630; rožiči celi 290: smokve odp. 280; smokve celofan 95; smokve — venci 55: grappefruit 300: paradižnikove tube 100: Radgonski biser II 600; Kapelj-ski biser 1 1 520: vino rdeče 1 1 260: vino belo 11 290: vino rde-dc 2 1 650: vino belo 2 1 780: jajca 36: med 0.5 380: i»ar"ližni-kova mezga 6 kg 2600 din. Milenko; Marija Vogrinec, Mo-škanjci 88 — dečka; Matilda Zlahtič, Zagrebška 36 — deklico; Marija Muršec, Sobetinci 13 — Tatjano; Terezija Meško, Jiršovci 15 — deklico. Poroke: Ivan Feninger, Prešernova 32, in Ana Antensteiner, Prešernova 32; Ivan Strafela, Sp. Hajdina 98, in Marija Vrtič, Sp. Hajdina 98; Kari Korpar, Trubarjeva, in Marija Steinekar, Ljutomerska 20 d; Aleksander Dobič, Zeljuša, Mo-star, in Viktorija Cvirn, Ob železnici 1; Mirko Jarčevič, Do-doši 8, Rijeka, in Kornelija Cvirn, Ob železnici 1. Umrli so: Franc Furman, Ormoška 5, rožen 1887, umrl 9. 12. 1964; Terezija Očišnik, Krčevina pri Vur-bergu. roj. 1896, umrla 12. 12. 1964; Terezija Sirec, Spuhlja 105, rojena 1905, umrla 15. 12. 1964; Ana Rubin, Rajčeva 11, rojena 1888, urrtrla 15. 12. 1964. Horoskop OVEN S svojo razumnostjo ugodneje vplivate kot drugi s popustljivostjo. Iz vseh vaših uspehov izstopa vaša vztrajnost. Pri sklepanju poznanstva ste vedno previdni. BIK Zelo cenite ljudi, ki so dosledni v svojem prepričanju. Na odgovornem mestu boste zelo koristni. Vživeli ste se v okolje, ki vas pravilno razume. DVOJČKA Načrte ste spremenili, preden ste jih mogli uresničiti: več vztrajnosti. Srede so za vas najuspešnejše. Vašo bodočnost bo popestrilo več prijetnih doživljajev. RAK , Radi se družite z vedrimi znanci. Ta teden boste prijetno iznenadeni. Spoznali ste deklico, ki vas pravilno razume. LEV V ravnanju se dobro obvladate. Neradi hvalite, še neraje zmerjate. Vaša potrpežljivost je vrlina, ki jo sami najbolj občutite. DEVICA Letos ste dosegli mnogo poslovnih uspehov. Sorodniki vam bodo pomagali rešiti važen problem. Minule težave se več ne povrnejo. TEHTNICA Nevšečnih skrbi se lahko izognete. Tudi v vaši ljubezni je nekaj solz. Spoznali boste nove znance, ki vam bodo več v pomoč kot v škodo. ŠKORPIJON Ob razumevanju svoje okolice se boste bolje počutili kot v sporu. Tudi napram sebi bodite pravični. V prihodnjem letu boste doživeli mnogo veselega. KOZOROG Za vašo dobrosrčnost nimajo bližnji vedno dovolj razumevanja. Radi ste v prijetni družbi, le žal, imate za njo premalo časa. V kolektivu ste bolj priljubljeni, kot mislite. VODNAR Finančne težave minejo ob novem letu. V nedeljo prijetno srečanje. Med domačimi imajo vas najraje. RIBI Ne bodite malodušni; največje težave so že mimo. Na potovanje vas vabijo rodbinske vezi. V bodočnosti se vam obeta več prijetnega! ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata in dedeka FRANCA BRAČIČA iz Vareje št. 1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so. nam bili v tolažbo in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Videm za izkazano požrtvovalnost in posebno pozornost, zastopnikom občinske skupščine Celje, pevcem iz Vidma ter č. duhovščini za opravljen pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo govornikom za ganljive poslovilne besede. Žalujoča žena, sin, hčere z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA lovno mesto PTUJ razpisuje de- TAJNICE z večletno prakso v računovodsk ih poslih. Pismene ponudbe poslati na Otroški vrtec Ptuj, do 25. decembra 1964. ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST OBČINE PTUJ POZIVA IN OPOZARJA vse koristnlke vodovodni h priključkov, da glede na nastop hladnega vremena b rezpogojno zaščitijo vodovodne cevi in števce vodomere), pred zmrzovanjem (naprava jaška, izolacija cevi in vodomera z leseno volno, slamo, juto itd.). V primeru, da zamrznejo števec in cevi, zavod ne zagotavlja dobave vode. niti ne g redo v njegovo breme stroški taljenja in popravila vodovodne napeljave. Krajevna skupnost Hajdina razpisuje mesto' stalnega GROBARJA za delčTna pokopališču v Hajdini. • Prosilec ne sme biti starejši od 40 let, zdrav in za težko delo sposoben. Poleg tega mora imeti veselje do gro-barske službe in do čistoče. Mesečna plača po dogovoru. Stanovanja ni. Nastavitev s 1. 1. 1965. Prošnje je vložiti najpozneje do 28. 12. 1964 koleko-vane s 50 din na Krajevno skupnost Hajdina