Katolški cerkveni 11*1. Odgovorni vrednik in založnik : Mšr. •Mftiiez Mir• MBc}fjft(:ttr, ,12 26, V ('etertik 28. Kožnima cveta. Kratki |»r«»itiisliki i z s. e v a n ge 1 i j a za peto n e d e I j o p o b i n-k oš t i h. ( Mat. 5. 20—24.) svetim evangelii se večkrat bere od farizejev in njili pravičnosti. to je od njib pobožnosti in dobriii del, iu na videz je bilo njib življenje zares pravično, pobožno iu spokomo. .Molili in postili so se zlo in dolgo: v odrajtovanji desetine ni bil nihče tako natankin, kakor oni, še elo od tacili reči so desetino dajali, od kierih v postavi ni bilo zapovedano. Ubogim so veliko milošine dajali; posebno veliko so na čednost in čistost deržali, zato so se pogosto umivali in prali, so se ogibali družili ljudi, de bi se kje koga ne dotaknili, kteri ni bil njih enakosti. Od njih ojstriga in spokorniga življenja spričuje to, de so, kakor pravi sveti Hie-ronim, v krilu svojih oblačil ternja našili, ktero jih je v hoji v noge bodlo, kar so imeli v vedno opo-m in vanje se pogosto Boga spomniti. Njih unajno vedenje je bilo posebno lepo, po poti grede so le mižali, ali pa v tla gledali, de bi jih kaka reč, kaka skušnjava ne bila v njih pobožnosti zmotila. Zato so jih pa priprosti ljudje zlo spoštovali in častili, in kdor je želel praviein, to je pobožin biti, si je prizadeval pravičnost farizejev posnemati. Jezus, nebeški ueenik, je pa vender rekel svojim učcncam: „Ako vaša pravičnost ne bo večji, kakor je pismarjev in farizejev, ne bote v božje kraljestvo prišli". Ker se je pravičnost farizejev vsim ljudem posebno velika zdela, in ker sc je očitno v idilo, de neizrečeno ojstro in na tanjko po svojih postavah žive, moramo pac prašati. kaj po-manjkljiviga jc Jezus nad njih življenjem najdel, de je mogel reči: „Ako vaša pravičnost ne bo večji". Učeniki daudanašnjiga sveta bi farizejev pravičnost kmalo presodili in obsodili. n k!i bi namreč: Veliko iu dolgo molili je nespametno: delali iu s premoženjem modro obračati več dobička prinese. Postiti seje neumno, ker je vsak člov • k dolžan za svoje zdravje in za moe telesnih udov sker-beti. Kdor ubogajmc daje . le lenuhe podpera. Ojstro in spokorno živeti, svoj život zaterati ni le neumno, temuč tudi pregrešno, ker le, kdor ima zdravo, terdno telo in veselo serce, zamore svoje dolžnosti in svoje težke dela zvesto opravljati. Prav je imel toraj Jezus, de je pravičnost in brumnost farizejev zavergel. Ali bomo pa mi, kristijanje, take nauke tudi poterdili? Ali bomo v tem tudi s svetam potegnili? Tega ne. ampak po naukih Jezusovih, ki jih v svetim evangelii najdemo, moramo pravičnost farizejev presoditi, po teh naukih naše vere moramo svojo pravičnost uravnati, dc bo večji, obilniši in božji, kakor je bila farizejska. Ti nauki so pa : 1 ) Po z a p o p a d k u resnične pravičnosti. Prava poboznost ali pravičnost, kakor jo sveti evangeli imenuje, obstoji v tem, de to, kar je pred Bogam in po božjih zapovedih dobriga, resnično ljubimo iu zvesto spolncjcmo, kar je pa pred liogam hu- dobniga, d t- to sovražimo in tega se varujemo. Kaj je dobro, kaj ne, ne smemo po svoji glavi ali po svoj i b mislili, ampak le po božjih zapovedih pre-sojcvati; pa ravno v tem so sc farizeji hudo motili. Kakor namreč vemo iz s. evangelija, so se deržali lr takih naukov, ktere so oni sami ali pa njih spred-niki postavili, kteri so bili pa velikokrat božjim zapovedim na/oper. Zato jim je Jezus večkrat očital, de med tem, ko nauke svojih sprednikov in imenikov zvesto spolnujejo, božje zapovedi prelam-Ijajo. — De bo naša pravičnost večji in boljši, kakor farizejska, se ne smemo po nobenih drugih zapovedih in naukih ravnati, kakor po božjih, drugih lažnjivih iu zapeljivih prerokov in njih naukov pa se varujmo. Hesnična pobožnost obstoji v notrajnih dobrih mislili in serrnih nagibali, ne pa v unajnim spol-novanji zapoved po njih čerkali, zakaj, duh oživlja , čerka pa umori4*. Pravičnost farizejev pa je bila ravno taka unajna pobožnost, za ktero je serce malo, ali skorej nič vedilo. Zato so se po zunajnim skrrbno umivali, za čistost serca in namenov pa so malo skcrheli; ubogajme so veliko izdali, pa prave ljubezni do bližnjiga vender niso imeli. Od druge strani so pa to , kar jc le pripomočik k pravi pobožnosti, kakor post, zateranje počutkov, in druge take dobre dela, za pobožnost in pravičnost imeli: z eno besedo, s tem, kar so le na videz po uitajniui dobriga sturili, so sami sebe in drugeJjudi goljfali in slepili. Zato jim je Jezus tolikokrat hi-navšino očital. rekel jim je , de so „hinavci in slepi vodniki slepcov*. — De bo naša pravičnost boljši, kakor farizejska, se toraj tudi mi na svoje unajne pobožne drla. na sturjene molitve, opravljene poste. in druge spokorne dela, ki si jih sami nakladamo. ne smemo zanašati, če za pravo potrajno in serčno pobožnost, za resnično ljubezen do Boga in do bližnjiga ne skerbimo. Zato pravi Jezus: -Kdor meni le pravi: Gospod, gospod, ne bo prišel v božje kraljestvo, ampak, kdor voljo mojiga Očeta, ki je v nebesih, spolnuje, pojde v nebeško kraljestvo". 2J Po namenih, ktere iuia kdo pri svoji pravičnosti. Namen, kteriga hočemo s svojo pobož-uostjo doseči, ne sme drug biti, kakorspolnovanje božje volje, povikševanje njegove časti, in zveličanje naše duše. t'c se človeku le kak drug samo-pridin, posvetin namen pri njegovi pobožnosti pritakne , postane njegova pravičnost pred Bogam brez vrednosti in cene. Od farizejske pravičnosti nam je pa iz svetiga evangelija znano, deti ljudje pri svoji pobožnosti niso druziga iskali, kakor sami sebe in svojiga dobička. Kadar so molili, se postili, ubogajme dajali, ali druge dobre dela opravljali, so delali to, kolikor je bilo mogoče, očitno pred drugim ljudmi, de bi jih bili drugi ljudje vi-dili, jih hvalili, se nad njih pobožnostjo čudili. Kdor je tak, kakor ti farizeji, tudi to, kar na skrivnim sturi, le zavoljo svojiga dobička sturi, ne dela iz ljubezni do Boga. ampak iz ljubezni do samiga sebe, de bi si plačilo zaslužil, ali pa se kazni obvaroval. — De bo po tem takim naša pravičnost večji in boljši, kakor farizejska, moramo pri vsih svojih dobrih delih, v vsem svojim djanji in nehanji le božje časti iskati, se samopridnosti in lastne hvale varovati; z eno besedo, „vse kar delamo, v besedi ali v djanji", moramo, po nauku svetiga Pavla, „vse v imenu Gospoda Jezusa Kristusa sturiti, in Boga Očeta skoz njega hvaliti**. Potočnik. » Miloserčna sestra* (Od Chateaubrianda.) (Iz katolickoga lista Zagrcbackoga.) Zares prekrasna je naprava, ktera se za nesrečne osnuje, kteri je velikodušno podarovanje vsakdanja navada postala, in ktera ima svojo shrambo vedno odperto - ter deli svoje blago med siromake , med tem ko so jim zabite železne vrata kakor tudi kamneno serce požrešnih bogatineov; ktera terja samo to, de se krepost povsod spoštuje in si ona ne le na tem ali unim mestu stanovanja išc, temuč povsod, kjer tužni žalujejo in grenke solze točijo, brez de bi jih jim kdo vstaviti hotel. To je zameniti namen pobožniga in lepiga družtva sester s. Kamila. Sestra Jožefa 3Iorel je že v svoji nježni dobi Bogu obljubo storila, dvajset nar lepših let svojiga življenja darovati v tem svetim redu tolažbi ubo-ziga človeštva. V svoji blagi perzadevnosti, mno-ženi hrabrosti in krepki volji, ki je nič na svetu ni moglo omamiti, bi bila ona z neko nepopisljivo radostjo prebila nar težji zopernosti in spolnila nar nevarniši sklepe. Nevtrudljivo je obiskovala nar nc-zdravši ječe in ukljubovala nar strašnejšim kužnim boleznim; serce, polno neskončne ljubezni, jo je vodilo v nar skrivnejši prebivališa nesreče, kjer je njena sveta perzadevnost nar niilšiga veselja dokaj vživala. Sočutna ljubezen, ki iskreno obžaluje ptujo nejevoljo, se je razodevala v vsim nježuim obnašanji. Torej pa sestre s. Kamila, kedar imajo iti bolnikam, v posteljah britkih težav zdihajočim in plakajočim sercam donesti blagiga zdravila in sladke tolažbe, puste svojo černo opravo, ter se oblečejo v zeleno krilo, krilo veselja in upanja, de se odmakne od njih vsa žalost, ki hi jo jim tužna obleka vzrokovati utegnila; in tako napravljane perstopijo k bolniku, ter sede pri njem; ž njimi pak blaga tolažba in bolezin polajšajoča nada. V zveršenji pobožniga poklica jc bilo sestri Jožefi izročenih nekoliko ljudi, naj bi nad njimi cula in jim, svojim dragim, britke čase njih ža-lostniga življenja sladila. Ko ste koga teh revežev bolczin in togota popadle, se je zdelo, de jih v (eni strašnim stanu le blagoserčna vdanost in tista Ijubezin vkroti, ktera, ko bi ji kdo rekel: Vstani in verzi sc v morje, bi vstala in sc vergla — Ijubezin, ktera v nar težavnišim podarovanji najde nar veči slast — to Ijubezin so slušali tudi taki, ki se je jim pamet mešala, njen blagi glas šine skoz zmoteno in omamljeno dušo tjc do njih sere. In glej ! tisti, ki so grozno razsajali nad vsakim, ki jih je s silo vmiriti hotel, so pokorni slabimu in nezmožnimu bitju, in — poprej razserdeni volkovi — so mrrni in krotki pred tisto, ki se nobeniga druziga orožja ni poslužila, kot svoje blage do-brotljivosti. Od zvestiga spolnjenja te njene svete dolžnosti pokliče Jožefo druga ravno tako sveta, za ktero ji je pa še več serčnosti in vdanosti treba bilo, kakor za pervo. Leta 1820 namreč, ko se je bila perva novica strašne šibe, ki je »Špansko razdevala in pokončevala, razglasila, sta groza in strah vse serea prevzela. Pirenejske gore niso bile dovolj varne pred strašnim pouioram, ki je okoli njih rojil in divjal. Prebivavci na jugu, boječi se pogina, si so, zapustivši svoj doin in ognjiša, var-niših krajev iskali delj od francozkih mej. Vse se poskuša, vse se mogoče zdi in naprave za napravami so bile na svetlo dane, zemljo tega neprijot-niga gosta rešiti. Vse se je razteklo strahu pred kugo. Samo sestre s. Kamila so nestrahljivo čakale, je li se bo morde tudi nad Francozkim oteš-cala težka mogočna in maševavna roka božja, de bi sc v vsi svoji svetlobi perkazal blisk veličanske hčere božje — ljubezni. One so prosile svojo nad-stojnico, kakor otroci mater, naj bi jim pervolila, v Barcelono iti. „Če je po tistih preojstrih neobhodno potrebnih naredbah smert odločena vsakimu prebivavcu, ki bi pred kugo iz zemlje pobegnil, ta kazin gotovo ne zadene tudi tistih, ki se rado-voljuo po nagonu ljubezni tje podajo, terpečim v pomoč*4. To so rekle in terdno sklenile, ukljubovati veliki in očitni nevarnosti; so molile, silile in ena drugi prednost zavidile. Ovc ste bile izbrani in med tem, de one serčno Boga hvalite za to neizrečeno srečo, so vse druge milo Bogu tožile in zdihovale, ker niso bile izbrane. Pobožne sestre s. Kamila so se pa jedino na svojo brezkončno serčnost opirale, ter na svoje uboštvo še pomislile niso; vse kar so imele, so med nesrečne razdajale in zase niso prav nič prihranile. Ker so pomagale v ravno tisti meri, kakor so plačilo prijemale, jim njih plemcneča dobrotljivost ni pripustila, zase kaj na stran djali. Vse njih premoženje jc bilo nekoliko ovac. Neka žena, ktere čelo je nedolgo krona kin-čala, pri kteri je pi ta nepričakovana velikost le v to služila, de sc je v njenim sereu tolikanj moč-neji vnela tista velikodušna blaženost, s ktero jo je previdnost božja obdarovala — Jožefina je poklonila nadstojnici s. Kamila dve svileni ovci vseskozi dobriga plemena. Te ovci, skerbno hranjeni, ste se kmalo pomnožile, in Bog je dal, de je čeda dan na dan č versto rasla. 111 to jc bil edini i/, vir majhniga premoženja, s kterim je ta bogoljubna družba skrivej podpirala nesrečne sirote. In le odtod jc tudi zamogla družba popotnico priskerbeti svojima dvema sestrama, ki ste v Barcelono iti imele. Torej je bilo koj sklenjeno nekoliko ovac prodati. Nepoterpežljivost je bila velika: v>ako obotavljanje jc scrca božjih hčer z grenko bolečino napolnilo. Ljubczin človeštva in vnetost. ki ju jc tolika vdanost povsod zbudila, ste jim pridobile nekaj blagodelnih pomočnikov: in odstranjene so bile vse zapreke, kar se je ravno tistikrat zgodilo, ko ste une dve sestri šle, se poslovit pri začasnim oskerbniku vsiga reda. Dclivec milošin (eleniozinar) samostana s. Lazarja je bil ravno pričijoč, kedar ste od njega slovo jemale. Viditi tu dve z zubcljnam svete ljubezni na-duhnjeni junakinji, ju prijazno vpraša, je li ste dovelj prevdarilc, kako same sebe kuge oteti. med tem ko drugim na pomoč hitele; oskerbnik reda pak jima ponuja nekoliko zdravil, ki bi jima v groznih nevarnostih, kterim nasproti greste, kaj dobro djati utegnile; ali one jih vzeti nočejo, rekoč: ..Ni treba nama tega, gospod! danes za rano sve stopile pod hrambo preblažene deviccu in na to pokleknete , in vpervši oči v elemozinarja prosite s pobožno resnostjo: Oce! podelite nama svoj blagoslov, naj bi z njim božja milost naji razsvetila-. Duhoven zadosti tej želji, izvirajoči iz globoke >n čiste pobožnosti. Vsim se zdi, de so preneseni v tisto zlato dobo, kjer jc živa vera imela svoj nar veči ponos v mučenji iu preganjenji: vsili serca so bile vidno ginjene, iu vroče solze so sc jim po obrazu utrinjale; blagoslov apostcljna gospoda odrešenika našiga, splošno nadahnutje in iskrere želje so spremile dve božji duši, ki ju nihče več viditi ni mislil. Pobožna resnost, s ktero nas bogoljubnost navdaja, ima pač svoje stopnje in razločke. Dve sestri, kteri sc ste s toliko vdanosljo in perzadev-nostjo darovale postrežbi kužnih revežev, dospele v Barcelono. Ali ena njih dveh, sestra Vincencia koj zapazi, dc jo je zapustila skorej vsa pobožna vdanost, in de jc vso serčnost zgubila pred obličjem smerti, proti kteri bi se zdaj vojskovati imela. s zavoljo tega zboli ter mora od svojiga preblaziga poklica odstopiti. Nji nasproti je pa bila sestra Jožeta neprestrašena, s pomnoženo serčnostjo se je tint več trudila, kolikor bolj ji je nevarnost žugala. Smert, niahaje s svojo preojstro koso na vse strani, na staro in mlado, na milo in drago, je imela černo žetev ljudi; brez pomislika , kaj je dozorelo kaj pa še zeleno in mlado, je nemila ženica vso deželo razdjala. Pač to je bila za junakinjo žetva svetlih zaslug pred božjim stolam in hvaležnim sve-tam : nje seree je v sredi teli strahov in groz polno radosti bilo. ker je namreč očitno spoznala, de je llog /.-njo: za njeno plemenečo ljubezin ni bilo slajših časov na zemlji. Kjer je pošast smerti nar bolj davila, tje je narprej hitela, posebno pa k sirotam in ubogim, ki so zunaj mnogih težav milo zdihovali pod bremcnam vsakdanjih potreb. Ker niso imeli kaj založiti, ne človeka, ki bi jim zdravil podal in s ij hladne vode priskerbel, jih je ona z vsemi potrebnimi rečmi nježno previdila. V uhož-niei je bila velika množica kužnih sirot, in to mesto je bilo izročeno njenimu svetimu poklicu. Tu se je krepko vojskovala proti pomoru. in ne boječa se njegoviga žrela, mu je otela iz lakomnih rok zertve eno za drugo. Francoz k i zdravniki sojoto-likrat v sredi nevarnosti najdli, de si eden njih. ki so ga bili krivo založili, ni hotel drugači pravice poiskati, kakor po njenim spričevanji: „Ali ste me vidili". jo vpraša, „trepetajočiga priti k boluikam, vi moja sestra! ki ste bili sami neprestrašeni v sredi leča tužmVa in širokiga groba4*. In kdo je zamo-gcl bolji pričati, kdo ga čistcji oprati černiga obrekovanja . > kterim so ga njegovi sovražniki zne-častiti liotli ? kakor ona, ki je vsaki dan saj po tri sto uiiierliiii kužnim oči zatisnil.i: in ktera je, odstraniti od bolnikov, ki jim jc stregla. strah in grozo pred smertuim okuženjeni, z njimi jedla iz ene posode in z eno žlico, s ktero so ti svojo jed za-vzivali. Tak dobrotljivi angel je bil vsaki čas kakor nebeška prikazin v sredi teli revnih siromakov, ki jim jc že bil pečat temne smerti na čelo pertis-iijen. Ta blaga hčerka previdnosti božje je edina mirne duše vse gledala in z nedopovedljivo skerb-nostjo terpineani stregla. Sveta hogoljubnost, s ktero je svoje naj lepši dolžnosti spolnila. jo je venčala z zlatoblišcčim vencam in ji bila škit proti kužnim duhu, s kterim je smert človeško dušo napolnila. Ob času nar veči nevarnosti sin jejo nar veli-koduštiiši dela, kterili spomin je pa dostikrat v temno pozabljivost zakopan. V tistim nesrečnim mestu. kjer so ljubeznivi oče, brat. serčni prijatel in krepostna hči bili žertve svoje neizrečene ljubezni do milili lic, ki so bile v življenji njih scrcam nar dražji, ki so jih rešiti hotli darovavsi zastonj tudi svoje lastno življenje; v tistim mestu si je Jožefa po svojim neskončnim darovanji slavno ime pridobila, s kterim se bo vedno ponosila. in kteriga se bo vedno radostno spomnilo vso človeštvo. Med drugimi nesrečnimi, ko so bili k nji pripeljani, je bila tudi mlada žena. po imenu Elvira, nedav no poročena z nekim vradnikam španskih ladij. Ncnadama ločena '»d svojiga ženina, ki gaje dolžnost na široko morje poklicala, se je bila na deželo podala. kjer je mislila ves čas svojiga žalostniga življenja prebiti, kar zasliši strašno novico, de v llarceIoni neusmiljeno kuga davi. Ker sta v tem mestu nje osemdeset let star oče in mati stanovala, se je za nju silno bati jela. Elvira sicer nježniga pa krepkiga serca se kar nič ne obotavlja: ona zapusti koj hišo, kamor jo je bila osoda odločila, in kjer ji ni nobena nevarnost žugala, ter gre urno v glavno mesto, ali tista smerti otet. ktera staji bila nar ljubši dragina. ali pa z njima vred umret. Pa v njeno nezapov-rdljivo nesrečo so ji bili starši že ugasnili, predin je tje peršla , in neizrečeno ji je hudo djalo. jih več živih ne dobiti. - Strah je bil tako velik. de se v kraju , kjer se vsi častitljiv i obredi katolške cerkve z nar večji slovesnostjo obhajajo. kjer ljudstvo za svojo narprijetniši dolžnost ima. le eno tako priliko ne zamuditi, nihče ui hotel v nevarnost spustiti in merliče zakopavati. Prevelike žalosti presunjena in pobožna Elvira pa ne sterpi, de bi miliga očeta in ljubeznive matere s svojimi rokami nc zagrcbla: — ali to je bil vzrok njene pogube! tudi ona je postala žertva svoje otročje ljubezni. Ko se je namreč domu vernila. jo naglo in ncnadama kužna bolezen prime, de mora sama v očetovi hiši ostati, ker je strahu vse od nje pobegnilo in nikogar r.i bilo. ki bi ji v njeni nezmožnosti le količkaj postregel. Duhovni, ki so obiskovali vse kraje otožniga in v globoko žalost za m a k nj eniga mesta, v kterim ni bilo druziga viditi kot mertve telesa, s kterimi so bile temne ulice tako pokrite, de grede po njih nisi srečal žive duše -- so prišli tudi do hiše. kjer je uboga Elvira v neizrečenih mukali ležala, iu zaslišavši žalostin glas iz znotraj, sc prednjo bers ustavijo. Silno jc zdihovala ženica, ali ne zavoljo svojih bolečin, temuč zavoljo preteške zgube, ker je očeta in mater pogrešala iu tako revna sirota postala. Od tod so jo v siromašnico prenesli, tje kjer se je vse čudilo nad svitlimi zaslugami nar lepši bogaboječnosti in človekoljubnosti sestre Jožefe , ktere ncutrudljivi skerbi so tudi njo izročili. Od mladosti prerev ne sirolirc in od n jene lepote, ki jo bližnja smert še ni mogla zatreti, vidnoginjena, se ljubezniva sestra z njo prav prijazno pogovarjati začne. Elvira ji vse natanjko pove, zakaj de je zapustila zdravi kraj svojiga dosihmalniga pre-bivališa, in peršla v mesto, od kteriga se je bila žalostna novica razširila, de ga kuga mori. Po smeri i svojih staršev si ni imela druziga želeti, kot tistiga, s kterim je bila njena osoda sklenjena. In vzdignivši svojo slabo roko proti sestri Jožefi, jo prisereno prosi, ženitvanski perst a n ji sneti iz per-sta in ji za gotovo obljubiti, po njeni smerti ga njenimu ljubljencu poslati, kakor strašni dokaz zvestobe. „Ta perstan je bil perstan naji sreče" milo zdahne. „zdaj pa naj bo znaminje večniga odhoda**. To izustivši in od strašnih muk vsa omamljena pade v naročje objokane sestrice ter — ugasne. (koner sledi.» Zgodbe katolike cerkve. Spiral Peter Itieingcr. (Dalje, i P e r v a dob a. Z a č e t i k cerkve p o K r i s t u s u i 11 a p o s t e 1 j n i b. SO. Apostolske pota in pisma s. Pa rta. Za daljno razširjenje Kristusove cerkve zlasti med neverniki ni nobeden aposteljnov toliko storil in prestal, kakor s. Pavel, ki se je popred Savel imenoval: kar on sam poterdi v 2. listu do Korin-čanov. Poklican in podučen od zgorej je nar pred delal za Kristusa v Damasku in v Arabii: potem je obhodil v družbi s. Barnaba Sirijo in Cilicijo, in se nar več deržal v Antiohii; skerbel je tudi za Jeruzalemsko cerkev, in ji mile darove od vernih iz drugih krajev preskcrbel. V letu 44 je s s. Barnabam vred svojo pervo veliko apostolsko pot storil skozi Cipriški otok, Pamlilijo, Pizidijo in Likaonijo, dežele v Mali Azii: v Cipru je Itim-skiga oblastnika Sergija Pavla Kristusu pridobil, in po njem si je pred ko ne novo ime Pavla pri-vzel; v Pizidii in Likaonii pa je apostelj preganjanje in kamnjanje po Judih prestal. Ko se je spet v Antiohijo povernii bil, se je tamkej huji prepir vzdignil o Mojzesovi postavi. Zatorej je on šel s s. Barnabam v Jeruzalem, kjer je bilo v pervitu cerkvenim zboru razsojeno, de neverniki niso pod 31ojzesovo postavo. Kmalo potem 1. 33 je nastopil s. Pavel, in z njim Sila, drugo veliko apostolsko pot v Malo Azijo: tam sije pridružil še Timoteja, in vsi trije so potovali skozi Krigijo, Galacijo in Mižijo: v Troadi je še s. Luke ž, zdravnik in potem evangelist, k njim pristopil. V neki prikaznji je bil zdaj s. Pavel opominjan, se v Evropo podati; tedej se je s tovarši prepeljal čez morje v Macedonijo, in je v Filipih, Tesalo niki in Bereji keršanske družbe vstanovil. V Filipih je spreobernil Lidijo, ktera je s škerlalam kupčevala, in rešil obsedeno deklico: na to je bil tepen in v ječo veržen, in ko je potres vrata od-perl, potem čudu spet izpušen. V Tcsaloniki in Bereji pa so mu hudobni Judje preganjanje napravili: in tedej seje sam podal v Atene, veliki sedež greš k iga modrovanja in malikovanja. Tukej je zavzetim G reka m edin iga pa neznan iga Boga oznanoval: in na njegovo besedo se je spreobernil z nekterimi drugimi 1) i o n i z i, prisednik v elike sodni je. Arcopag imenovane, in potem škof tega mesta. Od ondod je šel s. Pavel v Korint. bogato in vse pozcnicljskc sladnosti polno mesto: verin Jud, A k vila po imenu, ga je pod streho vzel. in per njem si je apostelj s tkanjem plaht svoj kruh sam služil. Poldrugo leto se je mudil v tem mestu, in je ondi lepo evetečo keršansko srenjo vstanovil: od ondod je tudi dva lista do T e salo nič a nov pisal, jih v veri potenliti. in jim nektere dvome razjasniti. Judje so ga spet tukej preganjali, in pred sodbo spravili: torej se je čez Efez in Ceza-rejo nazaj v Jeruzalem, iu potem v Amiohijo oh< rnil. \ elika gorečnost je s. Pavla krotr |. .-,7 „;l tretjo apostolsko pot gnala, v Galaeijo. Krigijo in Azijo. Tukej se je dve leti v neulrudnini delu in skazovanji čudežev mudil: pomagal mu je tudi A pol o, spreobernjen Jud, v oznanovanji in razširjanji Jezusove vere. Apostelj je skerbel pa tudi za druge keršanske srenje: ter je poslal pismo do Galačanov. jih posvariti zavoljo nekterili Judovskih zapeljivcov; in pervi list do Korin-čanov, v kterim jih je nekaj zavoljo spačeniga življenja svaril, nekaj razpertije med njimi ravnal. Ko je pa neki srebrarski kovač. Oemetri po imenu ljudstvo zoper aposteljna vzdignil z dolžeujem. de čast njih boginje Oiane zatira . se je 011 v Macedonijo obcrnil. ondašne cerkve obiskati: ter je zopet drugi list do Korinčanov pisal, kjer jih je nekaj pohvalil, nekaj se zoper nasprotnike zagovarjal. nekaj na razne prašanje odgovor dal. Pa želin. Korinčanc osebno vidili. jc sam potoval v njih mesto, de bi popolnama vse prepire poravnal. Hrepeneč, kakor apostelj nevernikov vsim služiti, je iz Korinta tudi list do Rimljanov poslal , v kterim je zlasti pokazal. de Judje in neverniki so oboji, in le po milosti božji v pravo vero in v zveličanje poklicani. Po kratkim pomudenji sc je spet v Jeruzalem nazaj vernil, desiravno mu je bilo prerokovano, de ga tamkej preganjanje čaka; serčno seje vdal v to, kar mu jc Bon- namenil. Med potam je v Troadi mladenča, ki je med aposteljnov im govoram z okna padel, spet obudil; \ Miletu je od škofov in mašnikov, ki jih je od Efez a in drugod k sebi poklical, preserčno in ginljivo slovo vzel; v Cezareji inu je bilo zopet prerokovano, de ga bodo Judje zvezali, in neveriiikam v roke dali: pa njegovo serce je bilo za vse priprav Ijeno. Ko je s. P a v e 1 1. 60 v J e r u z a 1 e m prišel. je hotel v tenipeljnu daritve opraviti v znamnje. de ne zametuje Mojzesove postave; pa Judje iz Male Azije so začeli pred ljudstvam tožiti, de on je tisti mož, kteri povsod zoper ljudstvo postavo in mesto uči. Tukej se je vsa množica zoper s. Pavla vzdignila, in umorili bi ga bili, ko bi ga poglavar Kimskc straže ne bil iz njih rok otel, in do Feliksa, cesarskiga oblastnika, v Cezarejo poslal. Tukej so ga viši duhoven in Judovski sta-rašini tožili, pa obsojen ni bil. le dve leti v ječi derzan. Judje so ga po tem spet pred novim oblast nikam Porcijem Fes tam tožili: apostelj pa so jc pred njim in tudi pred kraljem Herodežcm A gripa m II.. kteri je bil sin poprejšnjiga kralja trga iiiirna. in z oblastjo čez deželo unstran Jordana obdan, neprestrašeno zagovarjal: in kojevi-dii. de se sodba. Judam vstreči. le odklada. je hotrl svojo pravico prr cesarji iskati. Kil je tedej v Kini poslan, in silno nevarna je bila pot po morji zimski ras: prr otoku, Malta imenovanim, blizo Italije seje celo barka z njim razbila: pa ljudje z barke so hili vsi oteti. kakor mu je bil Gospod v prikaznji razodel. V Kini pridši je bil per vernih z veseljem sprejet, pa dve leti zopet v ječi, vonder ne težki, obderžan. Torej jc lahko sam iu po svojih tovarših, zlasti s. Luke/.i za poterjenje in množenje vernih delal: še je celo ude cesarske hiše pridobil. Tudi je od ondod pisal liste do Efežanov, Fili pijano v in Kološanov, jih podučiti in potolažiti: daljej list do Filemona zastran njegoviga sužnjiga Onczima, in list do Ile breje v ali Judovskih kristijanov v Jeruzalemu in domači deželi ondod. kjer je zlasti razmere med Mojzesovo in Kristusovo postavo razložil. Kakor je sploh iz besedi starih cerkvenih pisateljev posneti , je s. Pavel iz te p e r v e j e č e zopet izpušen bil krog 1. 65. Zdaj pa je, kakor nekteri terdijo, po svojih poprejšnjih željah Špansko obiskal; gotovo je pa, de je na otok, Kreta imenovan, prišel, ondi cerkev postavil, in ji Tita, svojiga učenca, v škofa pustil. Potem je obiskal kraje, kamor je v poprejšnjih listih še priti obljubil, in med potam je list do Tita pisal, v kte-rim gaje hotel poterditi, in mu nauke za cerkveno pastirstvo dati. Tudi 1. list do Timoteja, kteri je takrat Efežansko cerkev vladal, jc apostelj v tem času poslal, in svojimu ljubimu učencu enake nauke od duhovniga pastirstva kakor Titu dal. Obiskal pa je takrat s. Pavel Korint, kjer se je s s. Pet ram snidil. Trondo inMilet, in je potem v Kini k silno nadlegovanim hratam hitel. Tukej je kmalo s s. IVtrarn vred v ječo prišel, in serd cesarja Nerona se je zoper oba aposteljna posebno vnel, ko je med drugimi osebami cesarske hiše tudi ena cesarjevih ljubljenih v Kristusa verovala. Terda je bila ječa, kakor pred levam je bilo s. Pavlu pred cesarjem bili, in se odgovarjati, in nihče si ni upal, mu na strani stati. Tako on sam piše Timoteju, kterimu je takrat drugi list poslal, ga k sebi povabil, in mu oznanil, kako de zdaj za svoje vojskovanje od Gospoda krono pravice dočakuje. Ob enim dnevu s s. Petram jc on 1. 67 smert za Kristusa prestal; bil je kakor Kimski srcnjcc (udje Kimskc srenje so imeli posebne pravice) z mečem ob glavo djan nekoliko od mesta preč na cesti, ki proti morju pelja. Njegove častite kosti so v cerkvi s. Petra s kostmi tega aposteljna hranjene. Tako sta stebra Kristusove cerkve, perva aposteljna. svoj tek dokončala, in desiravno silno stiskano vonder dobro uterjeno čedo Gospodovo zapustila : in drugi so po tem v n jih delo nastopili. in po svojih prednikov zgledu z močjo s. Oulia pod-perti sc tudi goreče za razširjenje božjiga kraljestva trudili. t Halje sledi.) Vrrsta Oglejskih škofov in patriarhov. (Spisal Peter llicinjer.i < Dalje.) 55. Henrik, rojen Nemec, jc bil I. 1077 patriarh izvoljen: hvalijo ga zastran pobožnosti in učenosti. Takrat se je hudo razpertje med papežem Gregorjem VIL in cesarjem llenrikam IV. začelo, papežu je bilo namreč na tem ležeče, pravo zader-žanje per duhovšini, in proste volitve škofov, brez de bi se deželska oblast v to mešala, zopet vpeljati ; cesar sc je pa temu terdovratno vpiral. Hili so takrat žalostni časi, in huda zmešnjav a je bila v cerkvi. Tudi duhovšina v Primorji in v Korotanu jc bila od tega prepira zadeta; eni so deržali s papežem, drugi s cesarjem. Henrik je bil na cesarjevi strani, dokler ga ni smert zadela 1. 1084. 56. Friderik je bil slovenske rodovine, mož pošteniga, odkritoserčniga ravnanja, ki je pa že drugo leto svojiga duhovniga pastirstva 1. 1085 z sveta poklican bil. 57. Urh I. iz rodovine Korotanskih vojvodov jc bil popred opat v sent-Golu na Švaj carskim, patriarški sedež je dobil po cesarji Henriku IV., s kterim je bil tudi v rodu. Razpertje med papežem in cesarjem je takrat še daljej terpelo. ako ravno je papež Gregor 1. 1085 umeri, cesar je namreč še zoper njegove naslednike z silo hotel premoči. Patriarh Urh je bil bolj na strani cesarja Henrika IV., in potem njegoviga sinu, Henrika V., kteriga je tudi z veliko trumo vojšakov v K in spre- mil. Ko je potem cesar Henrik V. papeža Paskala II. z več kardinali vjcl, ga je patriarhu v varstvo zročil, kteri je pa vonder svoje prizadevanje v to obernil, mir med papežem in cesarjem napraviti. Za Oglejsko cerkev je ta patriarh še več krajev v Istri pridobil. Umeri je I. i i 22. 58. Gerard, rojen v Furlanii, je bil patriarh od 1. 1122 do 1128. Takrat je bilo razpertje med papežem in cesarjem popolnama poravnano: ker je cesar Henrik papežu Kalikstu 11. dovolil, volitve škofov proste pustiti. 59. Peregrin I. je bil iz rodovine Koroških vojvodov, in je prišel na mesto odstavljeniga patriarha Gerarda 1. 1132. Njegova učenost, razumnost in modrost ga je take visoke službe vredniga storila: Oglejska cerkev je pa tudi po njegovim previdnim vladanji veliko dobriga zadobila. Med drugim je on 1. 1140 kloštcr s. Benedikta v Gornjim gradu na štajerskim postavil in ga s posest-vam obdaril. Tudi za cerkve na Koroškim, zlasti za kloštcr v Osjah jc veliko storil. Bilje v posebni prijaznosti s ccsarjem Lotarjem II., in ga jc na njegovi poti v Laške dežele spremil: ravno lako je cesarja Konrada III. I. 1149 v Ogleji sprejel, in per kronanji eesarja Friderika 1. je bil v Rimu zraven. Ko seje I. 1155 po volji tega cesarja v Pavii zbor škofov sošel, se posvetovat zastran dru-ziga papeža Viktorja III., ki jc bil pravimu, Aleksandru III. nasprot izvoljen, je patriarh Peregrin pervi sedež imel med škofmi. Umeri je ta patriarh 1. 1161. 60. L rh II. iz rodu Trcvenskih grofov, kteriga sestra je bila cesarja Friderika žena, je postal I. 1161 patriarh. On je korarjem svoje cerkve lepe posestva dodelil. Ker jc takrat razpor zavoljo dveh papežev Aleksandra 111. in Viktorja lil. še daljej tcrpcl, je tudi patriarh t rli v tiste prepire bil zapleten , in se je s ccsarjem vred za Viktorja poganjal; še je celo z Benečani zategavoljo vojsko začel, pa v svojo nesrečo, ker je bil sramotno premagan. Tako mu ni k dobrimu služilo, ker ni dosti razločil na kteri strani je pravica. Nasprot je pa on Oglejsko cerkev modro vladal, inji tudi lepe reči perdobil. Zakaj posestvo Furlanske dežele mu je cesar poterdil, in Graški patriarh Henrik je tudi od dolziga prepira zavoljo lsterskih škofij odnehal. Tedej so bili od zdaj Oglejskimu škofu podložni škofje v Komu, Mantovi, Veroni, Vičenci, Padovi, Trebiži, Tridentu, Bclunu, Feltri, Ccnedi, Kon-kordii, Kopru, Terstu, Pareči, Pulu in Novim-gradu. Tudi nadškof iz Zare na Dalmaškim je patriarha Oglejskiga kot svojiga višiga spoznal. Umeri je patriarh Urh 1. 1182. 61. Gotfrid je bil nemške rodovine, in patriarh od 1. 1182 do 1195. Krog I. 1184 jc on v Ogleji cerkven zbor obhajal, kjer so bili koristni sklepi storjeni zastran hudobnih ljudi, namreč zastran roparjev in množili hudodelnikov, poškodo-vavcov vinogradov iu dreves, oskrunjevavcov cerkev in pokopališ, nadlegovavcov ccrkvcniga posestva in požigavcov. Patriarh Gotfrid je bil tudi cesarjev namestnik na Italijanskim, in je posebno s Trebiško krajno imel opraviti, ktera je hotla njegove pravice kratiti. (Dalje sledi.) Prilika od petka . sabotc in o«l po*ta. Neka mati reče svojimu sinu: Sinko! današnji dan je tvoj oče umeri, zavoljo tega žalostniga spomina ne bomo dans mesa jedli. Postnih jedil sc utegneš po volji poslužiti, samo mesa jesti ne smeš. Slišav sin te besede od svoje matere si misli: to je pač levičtia zapoved od moje starke! čimit bi neki ravno dans mesa uc jedel? Ali ni boljši, de od mesa le malo jem, kakor dc hi druziga mnogo? Mislil iu storil. Bo li kdo tako termasto nepokor-šino sinovo poterdil iu zagovarjal? — Ta mali jc naša cerkev: tudi ona svojim otrokam reče: llaiisjc petek - sabota, spomin smerti mojiga Zaroccniga : ta dneva sta meni dneva žalosti, sc bomo zderzali mesa, ki je živež naj bolj po volji, in bomo ob družili jedeh prebili. Tako pravi cerkev svojim otrokam za petke in sabote; za druge nektere dni pa še perstavi: samo enkrat na dan sc smeš do si-tiga najesti, in taki dnevi so dnevi pokore, pripravljanja za kake imenitne čase, spomin imenitnih pergodb iz keršanskc vere, dnevi sv. posta. Ali ni tedaj terdoglavnost, napuh in nepokoršina, ako kaki otrok tej cerkvi reče: ravno ker ti zapoveduješ, nočem ubogati; meso bom dans jedel, ker se mi poljubi. Ali ne bo mati taciga nehvaležuiga in nepokorniga otroka strahovala? In ncomadcžaui Zaročnik sv. matere cerkve, kaj bo ta reke! takim nepokornim otrokam ob dnevu straha in trepeta? (Po kat. 1. Z.) Jcran. Oče pri svoji bolni lieeri. Neki prav časten pa hudoben gospod si jc prizadeval, kjer koli je mogel, od Boga, vere in njenih svetih skrivnost nevredno iu zaničljivo govoriti. Ako je kam v družtvo prišel, je gotovo pogovor na to obernil, in se neumnežem — kakor jc on rekel — ki vse veruvajo, posmehoval; še elo v pričo podložnih in v pričo nedolžnih otrok se je dostikrat prederznil tako Boga preklinjati. Pa modri Bog mu je nasproti izgled čednosti in bogaboječnosti za tovaršico v nevarnim življenji odločil. Dobra žena si je na vso moč prizadevala svojiga moža spreo-oberniti, in ga k spoznanju resnice pripraviti. Ali pri vsim svojim prizadevanji je v idila, dc je nje trud zastonj , in začne Boga serčno prositi, de se on njega usmili, ga razsvetli, in od pota pogubljenja odverne. I smiljeni Bog vsliši molitev pobožne žene. — Imela sta namreč ediniga otroka, deklico šestnajst let staro, ktero jc skerbna mati v keršan-skim nauku dobro podučila. V mladim sercu deklica je pa tudi sčasama ljulika očetove nejevere kliti /accla. tode nebeški gospodar ni pripustil, de bi bila ljulika dobro seme maternih čednost prerastla,