K Kalj EVIN/- SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 13 (1) INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Avgusta 1927. I SPIS ST. 4374 Maschinenfabrik Esslingen, Esslingen, a/Neckar. Kotel za lokomotive za dve napetosti pare. Prijava z dne 25. junija 1925. Velja od 1. junija 1926. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 25. junija 1924. (Nemčija). Uporaba dveh različnih parnih napetosti pri parnih lokomotivah nudi med drugim prednosti tudi za gradnjo kotla, ker zahteva visokotlakovni del kotla v tem slučaju le majhno odmero. Predmet pričujočega izuma je tak kotel, pri katerem naslednje posebno preprosta sogradnja visokotlakovnega in nizkotlakov-nega dela. Na sl. 1 in 2 pomeni a navaden lokomotivu! kotel za rešetkovno vatranje, pri katerem so običajne kurilne cevi nadomeščene z eno (ali več) plemensko cevjo b, na sl. 3 lokomolivni kotel, pri katerem so kurilne cevi pridržane. Ognjena skrinja in kotlova zadnja stena sta na sl. 1 v podaljšanju plamenske cevi b krožno prodrle in zvezane z obročem c. Po sl. 3 je ta obroč nadomeščen z votlimi razpornimi klini c'. Zadaj in spredaj so razporejene vodne izbe d, ki se zadaj neposredno prilegajo na odzadnjo kotlovo steno in puščajo spredaj vmesni prostor med seboj in koncem plamenske cevi oziroma cevno steno dimne izbe v svrho odvoda ognjenih plinov. Razporedba vodnih izb d se lahko zgodi slikam 2 in 4 odgovarjajoče, po tem, ali se vzame enega ali več parnih nabiralnikov. Vodne izbe vsake kotlove strani so zvezane z vodnimi cevmi e, ki gredo skozi ognjeno skrinjo in izpolnjujejo notranji prostor plamenske cevi b oziroma se provla-čijo skozi kurilne cevi. Vodne izbe d so po sl. 2 in 4 cevasto izvlečene na obeh koncih ali na enem in uvaljane v eno valjasto posodo za nabiranje pare f ali več istih. Bobni f leže izven kotla, so torej odvzeti iz obsežja ognja, tako da se izparivanje v glavnem vrši le v vodnih ceveh e in le deloma še v sprednjih vodnih izbah d. Visokotlakovni kotel, sestoječ iz delov d e in f, je potemtakem lahko dostopen na vseh zveznjh mestih, ima samo valjna mesta, se da lahko snažiti in se tako vtakne v nizkollakovni kotel a, b, da je lokomotivi primerna razporedba kotlov mogoča. Prekogrelnikove izbe g, istotako ločene v en visokotlakovni in en nizkollakovni del, se namestijo v dimni izbi in se prekogrelnikove cevi tako vtaknejo v plamensko cev b, skozi vmesne prostore sprednjih vodnih izb d navzad na potrebno dolžino, da se morejo lahko naprej izvleči. Na sl. 5, 6 in 7 je ista konstrukcijska misel prenešena na kotel za vatranje s prahastim premogom. Tukaj so vodne cevi obročasto razporejene v notranjosti plamenske cevi. Prosto obročevo jedro služi za potrebno razvojno dolžino plamena; omogoča se ono s tem, da so vodne izbe d po sl. 6 in 7 krožno izpognjene. Plamen lahko prohaja skozi plamensko cev ali neposredno, ali pa se še enkrat obročasto navzad prekreta in zopet naprej vzvaja. Razporedba po izumu se da na preprosi način prenesti tudi na že obstoječe loko-motivne kotle običajnega gradbenega nači- Din. 25. na, s čimer se ob istočasnem predlačenju ene visokotlakovne stopnje silovnega stroja lahko doseže zvišanje storitve odgovarjajoče toplotnemu padežu med visokolla-kovnim in nizkotlakovnim delom. Patentni zahtevi: 1. Parni kotel z različnimi parnimi napetostmi, zlasti za lokomotive, označen s tem, da je v lokomotivni kotel običajnega gradbenega načina namesto kurilnih cevi vgrajena ena ali več plamenskih cevi, skozi katere prohajajo vodne cevi visokotlakov-nega kotla, katere drže na obeh konceh v vodne izbe, ki so z eno ali več posodami za nabiranje pare, ležečimi izven obsežja ognja, zvezane med seboj. 2. Parni kotel za različne parne napetosti, zlasti za lokomotive po zahteva 1, o-značen s tem, da prohajajo vodne cevi vi-sokotlakovnega dela kurilne cevi nizkolla-kovnega dela in ognjeno skrinjo, pronicajo zadnjo stran ognjene skrinje v votlih razpornih svornikih in drže na obeh koncih v vodne izbe, ki so po eni ali več posodah za nabiranje pare med seboj zvezane. 3. Parni kotel po zahtevu 1,'s kurjenjem s prahnatim premogom ali kurilnim oljem, označen s tem, da se ustvari prostor, ki je potreben za razvoj plamena v plamen-ski cevi nizkotlakovnega dela, s tem, da so vodne cevi visokotlakovnega dela obro-často razporejene v plamenski cevi. /Mpater?f- broj 4374. I . . • ••• , , ...... ; ■ . ■ . . Adpatent brvj 4374.