Mimik toži Zavarovalnico Triglav zaradi mobinga Max Modic napoveduje vroč erotični sejem Wlercatorii-käiiiü^? '^f'wßi Opeh^iniHkaO Col|w tnl. 03M?OeOOO ' • KULTURNI VEČER ob harfi z Eriko Gričar ST. 96 - LETO 63 - CELJE, 5.12. 2008 - CENA 1,25 EUR Otr^v^viL« iittnirih .i NT T.il|i0 bo udarila tretja razvojna os 8 hitro cesto» je očitno $e vedno odprto vprašanje. Strokovnjaki so sicer svoje povedali in s tem spravili na noge 1.500 čtanovci-vihie iniciative» ki nasprotuje poteku trase čez Laäco. Da so pri presoji marsikaj spre-gledaii, so prepričani tudi v Šentjurju» kjer se t i kozjanski različici ne mislijo odpovedati. Zdaj je na potezi politični vrh države. Bo Kozjansko končno približano svetu? Pregovorno nerazvito Kozjansko ima s približno 52 tisoč prebivalci velik razvojni potencial» ki predvsem zaradi slabe prometne infrastrukture ostaja neizkoriščen tako v turističnem, demografskem in Še kakšnem gospodarskem pogledu» lahko na kratko povzamemo argumente, s katerimi zagovorniki vztrajajo pri svojem predlogu. Ideja je luč sveta u^edaia pred štirimi leti, ko so se o tem sporazumeli župani občin Obsotelja in Kozjanskega. Podpisali so izjavo in pismo o nameri, na zemljevid pa vrisali črto» ki naj bi imela za te občine življenjski pomen. »Bili smo zelo razočarani» ko so strokovnjaki kot najbolj optimalno razliäco izbrali laško traso,« pove šentjurski podžupan in eden najbolj vnetih zagovornikov koz-janske trase Jože Artnak. »Ogorčenje velja predvsem za- Joža Artnak radi tega, ker pri oceni niso upoštevali navezovalne ceste Šentjur-Dramlje, ki je v državnih načrtih že vključena - torej bo zgrajena v vsakem primeru - in bi jo tretja razvojna os samo nadaljevala.<( Na spletu 300 podpisov Kozjansko traso so odločno podprli tudi gospodarstveniki. Prvopod pisani Peter l^-pomik in Vilijem Zabukovšek (Kemoplast), Mirjan Bevc (Al-pos)> Iztok Špan CTajfun), Ivan Cajzek (Gic Gradnje) in Roman Gregom (Meja) od letošnjega oktobra na spleml strani Občine Sentjurzbirajopod-pise za podporo tretje razvojne osi. Doslej je pobudo podpisalo približno 500 ljudi. »Glede na to, da posebne promocije rusmo imeli, smo z odzivom več kot zadovoljni. Med podpisniki so namreč mnoga ugledna imena iz sveta gospodarstva in politike tudi s Ši^-ga območja,« pravi Artnak. Podporo so izrazili tudi v krajevni skupnosti Planina pri Sevnici, v Lesičnem pa naj bi podpise zbirali tudi fizično. Potem ko so pobudo podpisali še v občinskem svetu in jo pred kratkim poslali tudi pr^sedniku vlade in še nekaterim ministrom, je jasno» da gre za boj do zadnjega diha. Vseeno se od daleč zdi» da so stvari v Ljubljani že dokončne in dorečene. Artnak se s tem nikakor ne strinja: »Menim» da so stvari še precej odprte, iz- delana je bila šele študija primerjave različic, na katero imamo določene pripombe, odgovora pa še nismo dobili. Od ministrstva za okolje in prostor zahtevamo, da nas upoštevajo in naredijo še dodatne študije. Sledila bo strokovno-politična odločitev. Kolikor se jaz pogovarjam s prometnimi strokovnjald, id so bUzu tudi vladnim strukturam, ima raz-liäca skozi Kozjar\sko relativno dobre možnosti za nadaljnjo preučitev in tudi dokončno pre-tehtanje v našo korist,« zaključi Artnak. SAŠKA T. OCVTRK- Še vedno lahko pomagate invalidom i Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske še ved-^ no nadaljuje s septembra začeto akcijo Še vedno vozimt - vendar oe hodim. Gre za projekt» s katerim so $e člani društva aktivno vklju-^ čili v osveSčiije ljudi o ve^i prometni varnosti. Več kot tret-* jina vseh njihovih članov je namreč invalidov ravno zaradf hudih poškodb, ki so jih dobili v prometnih nesrečah. Vzpo-'* redno z akdjo poteka tudi zbiranje denaija za nakup koc^i-nlranega vozila, ki ga v društvu nujno potrjujejo za prevoz\ invalidov. Staro vozilo je namreč že izrabljeno in nq>riTOr-^' no za nadaljnjo uporato. Oktobra se je denimo vozilo pč^t' varilo sredi poti na Primorsko*m tako je na cesti obstalcrk^ p^ tetraple^ov. Do zdaj imajo zbrani že dve tretjini potr^*« nega zneska, denar pa Še vedno zbirajo na računu Dn^a.' paraplegikov jugovzhodne Štajerske, ki je odprt pri Bdntä* Celje: 06000-0042940647, namen: donadja kombi. L^e:* lahko pomagajo tudi tako, da s poslanim SMS-om z bes^Ž^d; VOZIM na šte\alko 1919 donirajo en evro. s5o\ m št. 96 - 5. dooemirar 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI Kdo bo ščitil Leveč? Protipoplavni nasip v Levcu ni doživel obljubljene sanacije v Levcu ne spijo mimo. Poplave, ki so l^ni zalile 37 objektov in povzročile za 93 tisoč evrov škode» še vedno vzbujajo strab. Pred osmimi leti zgrajen protipoplavni nasip, potem ko so ga skorajda dokončno uničili levški kmetje» po letu dni ni doživel obljubljene sanacije. Člani odbora za izgradnjo nasipa zahtevajo odgovornost in pojasnila. Z izgradnjo nasipa leta 2000 $0 bili krajani Levca prepričani, da so pred poplavami vami. »Ker sem veiiei, da nas bo tako drag nasip varoval pred poplavami, sem pred leti celo prekinil zavarovanje proti poplavi hiše,« je pred letom dni na zboru krajanov dejal eden od Lev-čanov. Pa ni. Nasip ob potoku Ložnica na zahodnem delu Levca je v lanskih poplavah popustil, čeprav po zagotovilih izvajalca, celjskega Nivoja, ne bi smel V največji Prizor iz Levea pred letom dni meri naj bi bili glavni krivd kmetje, ki so več let s traktorji in plugi uničevali protipoplavni nasip in vanj vpe- ZIMSKI TROJČEK Najugodnejši pfikef v Sloveniji - T28 - ppve tri meaeoe za vse nove naročnike le 7 i-št (ČfeasHKor 03 42 88 198 njali žice za hmelj. Za uničenje nasipa naj bi kmetje kazensko odgovarjali, vendar kot kaže, krivca Še dolgo ali pa sploh ne bodo našli. Še prej kot kazenska odgovornost bi po letu dni že moralo postati jasno, kdo je pristojen za sanacijo prenizkega nasipa, vrednega približno 63 tisoč evrov Ibliko znaša predračun za sanacijo nasipa, ki ga je izdelal celjski Nivo. Leveč pa je zanj letos prejel S tisoč proračunskih sredstev. V Nivoju so ponudili strokovno pomoč, medtem ko je za nadgradnjo oziroma sanacijo nasipa pristojna lokalna skupnost. Občina Žalec pa je doslej opravila le tretjino potrebnega dela. »Kljub temu» da so narejeni vsi pro- jekti,« pravijo v odboru za izgradnjo protipopiavnega nasipa. »Ker je večji del sanacije usmerjen v ogrožene kraje, ki ležijo v zgornjih tokih poplavnih rek, Levcu preti še večja nevarnost.« Pritožujejo se tudi nad neustreznim čiščenjem nabrežine Ložni-ce pri vpadnici na avtocesto v Medlogu. »Iz odstranjenega materiala so naredili nekakšen nasip, ki pa bo Še dodatno otežil odtekanje vode z letališča v Levcu.« Krajam so enotni, da bo treba nasip Čim prej zaščititi. Čez mesec dni bodo ogroženi Levčani ponovno sklicali zbor krajanov in od pristojnih zahtevali pojasnila za sanacijo nasipa. MATEJA JAZBEC IZJAVA TEDNA »Prekrški o sečnji? Veste kaj, enkrat se bomo moraU vprašati, ali sta dva hrošča pri nas mero-dajna. Hrošča, ki nikjer drugje ne živita, temveč sta ravno tu našla takšno gnezdenje, da je to res neverjetno ... Vprašati pa se moramo tudi, ali se bo iz tega dela slvžil kruh? Sicer pa vam bom jaz povedal, da hrošča tukaj ni. TMi inšpektOTja ga lahko pokažem» kje je. Najdete ga namreč šele, ko greste preko Lovrenških jezer, prej ga pa ni. Pa tudi glede ogroženosti divjega petelina lahko kaj povem. Na Mašinžagi. kamor hodijo uradniki na borovničevec, ga še nisem videl... Naj dodflm, da sem domačin tukaj, obenem še lovec, tako da te stvari ne držijo ravno tako, kot so ruipisali inšpektorji. Pa še to'iz pohorskih gozdov sta prišla že dva bataljona. Lahko naredimo še tretjega ...« Pojasnila predsednika uprave Uniorja Go-razda Korošca na očitke inšpektorjev, da so pri gradnji tekaškega poligona na RogU zaradi »desetih podrtih dreves preveč« uničili pomembne habitate ogroženih živali. Miklavž najbolj obdaril Štore v Štorah bodo danes slovesno odprli nadvoz, kar je za občane te občine ter ŠirŠe zgodovinski dogodek. Približno Šest milijonov evrov vredno naložbo v nadvoz čez železniško progo bodo predali namenu ob 14. uri. »Kar dve tretjini občanov živi na dru^ strani železniške proge, tam so zdravstveni dom, šola, vrtec in trgovina,« poudarja pomen nove pridobitve župan Miran Jurkošek. Če med včerajšnjim tehničnim pregibom niso ugotovili večjih pomanjkljivosti, bodo prvi avtomobili čez novi nadvoz zapeljali takoj po današnjem uradnem odprtju. V Štorah so si za gradnjo nadvoza prizadevali dolga leta, saj so se idejne rešitve začele pred dvanajstimi leti. Predlani je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lani julija je sledila uvedba izvajalca CMC v delo. Za naložbo v nadvoz, ki je bila med največjimi v regiji, je največ prispevala državna direkcija za vlaganja v železniško infrastrukturo. Prispevala je več kot štiri milijone evrov, republiška direkcija za ceste več kot milijon ter preostanek občina Štore, ki je odkupila zemljišča ter poskrbela za projektno dokumentacijo. BJ •v v .'S-. ^ nekaterih stvar Ane moremo ' predvideti Obrok za odplačilo vašega stanovanjskega aii potrošniškega kredita pa je lahko vsak mesec enak. V hitro spreminfajočem se svetu so staintoe redkost, vendar je v AtenKI lahko obrok za odpMilo vašega stanovanjskega ali potrošniškega kredita vsak mesec enak. Posebna ponudba potrošniških in stanovanjskih kredtov z ročnost nad 5 let vef^ od 1.9.2008 do 31.12. 2008 oziroma do porat>e sredstev. Nameniena je vsem komitentom Abanke In tistim, ki boste ob najemu kredrta odprli navadni osebni račun. Obrestna mera za odplačik> kredita je l^ko še nl^'a, če sočasno sktenerte namensko ali rentno varčevanje za najmanj 5 let. Povpfaš^ po posebni ponudtt kreditov in infamativnem Izračunu za želeni znesek kredita v najbližji posk>valnfci Abanka ABANKA www.ubAnKa.si I infot^abAiika.si I Ahafon 060 1 360 BA^KA PRIJAZNIH ULiDI Objavljen razpis za CT-aparat Bolnišnica Celje je ta teden objaviJa javni razpis za CT-aparat, za katerega je de-bar zbirala tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Celje. Javni razpis je objavljen na Portalu javr^ih oaročil. Razpis 50 pripravili za CT-aparat, RTG-aparal za skeletno in torakaino diagnostiko in RTG-aparat za gastroen-terološke in urološke preiskave. Denar za CT-aparat so zbirali tudi borci, in sicer so v lanskem letu zbrali približno 600 tisoč evrov» to pa je tretjina vsega denarja, ki je potreben za omenjeni aparat. ŠK it. 96 • 5. december 2008 \m GOSPODARSTVO O cetis Začasna rešitev krize so krajši delavniki NaroČila padla ne za 20, temveč na 20 odstotkov - Ključni bodo prvi meseci prihodnjega leta Kriza avtomobilske indu-strije ima tudi v celjskih podjetjih» ki so vezana na ta trg, skupni imenovalec « znižana naroČila. A vendar vsi še niso sprejeli najbolj drastičnih ukrepov, kot so odpu^nja. temveč si pomagajo na najrazličnejše načine. Najpogosteje s skrajševanjem delovnega Časa. V zreškem Uniorju so že pred časom sprejeli nekatere ulcrepe, kot je nepodalj-Ševanje pogodb o zaposlitvi zaposlenim za določen čas> ves november so delali le §liri dni v tednu» 30 delavcev pa so iz proizvodnje prerazporedili v program Turizem. »Večina avtomobilske industrije namerava leto zaJdju-čiti že 12. decembra in prihodnje začeti 12. januarja. IDanes imamo celotno komercialo na terenu, ker iščemo odgovore glede naročilnega stanja v prvem kvartalu naslednje ieto. Moram reči, da v tem trenutku stornacij naročil, ki smo jim bili priča v zadnjem mesecu, za januar še ni. A smo seveda šele na začetku meseca,« pravi predsednik uprave Uniorja Go-razd Korošec. Še bolj konkretno je stanje ponazoril direktor podjetja Štore Steel Marjan MaČkoŠek. Kot pravi, naročila niso padla za 20 odstot- kov, ampak na 20 odstotkov siceršnje proizvodnje. Zato so proizvodnjo vmes že ustavili in čas izkoristili za vzdrževalna dela ter izobraževanje zaposlenih. »Največja napaka je pustiti ljudi v brez-de^u, saj se bodo potem, ko bodo naroČila, težko vrnili v delovni tempo. Pričakujemo, da bodo zaradi krize velike svetovne j eklame ugasnile peči. In kasneje jth bodo težko ponovno zagnale, kar za nas, ki smo veliko manjši, ne bo težava, temveč celo prednost.« V žalskem Novemu so se že poslovili od 60 najetih delavcev ter deloma tudi tistih, ki so imeli pogodbe sklenje- / Gorazd Korošec ne za določen čas. Kar bo najbrž zaenkrat tudi vse, upa direktor Matjaž Omladič. »Tte nutno čakamo, kaj bodo prinesli prihodnji trije meseci. Napovedi so slabe, edina realna možnost, ki jo vidim, je, da pridobimo delo od samega koncema. Da torej v Novemu divizije med sabo konkuriramo. Tukaj imamo precej dobre možnosti.« Rešitev 36-urni delovni teden Prej kot z nadaljnjim od-pušč^jem bodo v podjetjih težavo nedela skušali rešiti s Maijan Mackošek skrajševanjem delovnega časa. Ali se i^do s tem znižale tudi pteče ali bodo neoddela-ne ure opravili kasneje, se v doloCenüi podjetjih še niso odločili. Bolj ali manj so odločitev sprejeli le vUniorju. »Pri nas imamo tedenske sestanke s sindikati in svetom delavcev. Nastalo situacijo sproti analiziramo in na nek način skupaj iščemo ukrepe in izhode»« je povedal Korošec. »Najprej bomo izkoristili ure v dobrem, nato neizkoriščene dopuste, določen del pa bo na račun ur, ki jih bo treba oddelati v letu 2009. Poleg tega razmišljamo, da bomo šli Matjaž Omladič po poti ostalih podjetij v Sloveniji, kar pomeni, da bomo polni delovni čas vtednu opredelili kot 36-umi delovni Čas. A le v tistih naših divizijah, kjer imamo zmanjšana naročila. Tako bomo zaposleni po 1. januarju delali 4 ure manj na teden ali 2 petka manj v celem mesecu, vendar za zmanjšano izplaälo plače. Kar pomeni» da bo plačilo po prisotnosti oziroma opravljenem delu. To bo prispevek vseh nas in odgovor, kako lahko zajezimo nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih v slovenskem prostoru.« ROZMAR] PETEK Plačano brezdelje za nekoga raj na zemlji, za Mimika obup Nekdanji direktor celjske enote Zavarovalnice Itiglav podjetje toži zaradi mobinga na delovnem mestu - Na sodbo sodišča se v Triglavu požvižgajo Na Delovnem sodišču v Ceiju je bilo v torek zaslišanje prič v primeni mobinga v Zavarovalnici lligiav. Nekdanji direktor celjske območne zavarovalnice Ivan Mimik matično podjetje toži za 70 tisoč evrov, saj ga je uprava po odsta-vit\^ leta 2004 prestavila si-cer na novo delovno mesto> vendar brez delovnih nalog inkompetenc. Dobro plača* no delovno mesto brez dejanskega dela bi za mnoge lahko pomenilo pravi raj na zemlji, Mimiku pa* je povzročilo psihične tei^ve. Srž Mimikovega nezado* voljstva sega v lelo 2004, ko je s 1. aprilom sprejel novo delovno mesto v Ljubljani. Uradno naj bi biJ svetovalec uprave za z^gon nove zavarovalnice na Češkem, dejansko pa ni delal ničesar. Kljub večkratnim pozivom ni dobi) nobenih zadolžitev, opisa delovnih nalog, nid pogodbe o zaposlitvi. V podpis so mu sicer ponudili iri različne. vendar so vse vsebovale veliko nesmiselnih napak, po eni pa bi prejel kar trikrat niž-jo plačo, kol jo je prejemal dotlej. Obenem bi opravljal dela, povsem neustrezna za njegovo izobrazbo ter predvsem delovne izkušnje. Kol je le povedal senatu, je samoiniciativno v pisarni študiral literaturo ter se prijavil na tečaj čeSčine, sicer bi se mu od brezdelja še zme-SaJo. Kol svetovalec uprave je bil odrezan od vseh poslov- i>Dve leti so me vlekli za nos, nato prevarali, povrti vsoga pase žalili,« pravi Ivan Mirnik (levo). »To dalamne le zaradi sebe, temveč da na bodo tako ravnali tudi z dragimi zaposlenimi.« Kot napoveduje, bosta z odvetnikom, zastopa gaAndrejRjavz. zavarovalnico tožila tudi zaradi druge, znova neupravičene odpovedi. nih informacij ali poslovnih dogodkov. Njegovo duševno ravnovesje se je začelo rušili do le mere, da je leta 2005 prvič obiskal psihiatra. Pika na i je bila odpoved leta 2006» in to po skupaj 36 letih dela. Vložil je tožbo zaradi nezakonite odpovedi ter jo na drugostopenjskem sodišču letos septembra tudi dobil Zavaroval nica> čeprav je na vrhovno sodišče vložila zahtevek za revizijo postopka, mu je morala izplačati vse plače za imzaj, obenem pa bi ga morata znova sprejeti v službo. To je sicer storila, a le po »grožnjah« s kazensko ovadbo, če ne izpolni naročil sodišča. Tako ali tako pa ga je kmalu zatem pričakala nova odpoved. Triglav neomajen Nasproma stran je povzela, da je bil Mimik v obdobju, ko je delal na sedežu podjetja v Ljubljani, deležeo vseh bonitet, kot je na primer službeni avto. Med delovnim Časom se je lahko udeleževal sej nadzornih svetov, saj je bil nadzornik tako v Banki Celje kot Uniorju, za kar je letno prejel od teh družb tudi nagrado. Pre-jemaJ je tudi dobro p!ačo. Ker je nekdo, ki nidelal, prejemal plačo in ugodnosti, je Mimik zavarovalnico želel to^ti že kot oškodovani delničar. A kljub vsemu plača In bonitete niso predmet te tožbe, temveč to. da je Mimik ostal brez dela. Predvsem pa je v presojanju sam odnos zavarovalnice do »odvečnega in neželenega« delavca. Kakšne težave je tak odnos pustii na Mimikovi psihi, bo sodišče ugotavljalo januar- ROZMARi PETEK Foto: MARKO MAZEJ Celjski optimistični Regionalna gospodarska zboroice Celje je v tem tednu pripravila okroglo mizo z naslovom Izzivi is rešitve na področju upravljanja s potenciali zaposlenih v času negotovih razmer. Menedžerji večjih podjetij s Celjskega so precej optimistično govorili o času recesije, ki smo mu nesporno priča. Kot pravijo, bodo najtežji prvi Štirje meseci prihodnjega leta, čeprav bo kriza zagotovo vztrajala vsaj do konca leta. Vseeno se pri postavljanju načrtov za leto 2009 niso obnašali skromno, saj ne želijo že pred borbo vreči puške v koruzo. Tudi o odpuščanjih ni bilo govora. Večina želi obdržali dober kader, ki so ga kar nekaj časa šolali, sicer morebitnih priložnosti ne bodo mogli izkoristiti. A če bodo prvi meseci prihodnjega leta preostri, bodo morali razmisliti tudi o tem. Naj dodamo še podatek, ki ga gospodarstveniki sicer niso izpostavili. V nekaterih podjetij so že »počistili« najeto delQvno" silo, večini delavcev s pogodbami za določen čas pa teh ob koncu leta ne bodo podaljšali. RP TRDNJAVA HOLDING D.D. Kocenova 2/a, Celje Ponudba v dolgwocni poslovni najem oddamo najboljšim ponudnikom gostinske m trgovske poslovne prostore: 1. HOTELTURŠKAMAČKAGJedališkaT.Celje 1-416 m« 2. RESTAVRACUA MAJOLKA Prešernova 2. Ceije 600 m^ 3. KAVA BAß \^rrN!CA Malgaieva 2, Celje 184 m^ 4. PEVNICA KOPER Qubčeva 2. Celje 192 m^ S. SLASCIC/M^NA ZVEZDA Prešemova 11, Celje 406 m^ 6. TRGOVINA MODA Cankarjeva 2. Cefje 250 m' 7. TRGOVINA ANA Zagata 2, Celje 40 m® 8. GALERIJA MODE Sa\nnova 1, Celje 37 m2 9. TRGOVINA TEKSTIL PreSemova S.Oelje 100 m^ Rsmene ponudbe oddajte na naslov Trdnjava holding d.d.. Kocenova 2/a Celie. ali pokličite na tel. 03/548-44-10. m št. M • december 2008 etoti partim I najmjslm okmmi ©SIjSTT BflZ^i ©EK J Božica nam ne ukradejo, sami ga prodamo V banko po kredit za »čudovite« praznike? - Podarimo, kar si sami želimo če pustimo ob strani zgodovinske in kulturne vaiia-' cije» imamo v decembru dva velika praznika obdarovanja. Po tradiciji je prvi Mi-klavž in drugi božič. Po legendi je Miklavž Človeku v stiski nastavil zlata jabolka. Pri božiču pa se obdarovanje nanaša na obisk Svetih treh kraljev, treh modrih. ki so novorojenemu detecu prinesli mire, kadila in zlata. Če gre v prvem primeru obdarovanja za pomoć. je pri drugem v ospredju počastitev, sporočilo »radi te imamo, veliko nam pomeniš«. Prav to je element, ki bi ga moralo tudi decembrsko obdarovanje ohranjati. Če smo prepričani, da so nam bistvo božičnega duha ukradli trgovci, nas Drago Jerebic, družinski terapevt, postavi na udna tla. »Kapitalističen trenutek svobodne tržne pobude pač izkorišča praz-nike, da Čim več proda. Povsem legitimno in normalno. Drugo pa je, koliko smo gospodarji svojega časa, denarja in delovanja. Pustimo» da nas tok neovirano odna^, ali smo sposobni kdaj pa kdaj iti tudi proti njemu?« Kot pravi Jerebic, je občutje božiča tako občečlove§ko in univerzalno, da pri tem (ne) verovanje sploh nima po-^avitne vloge. »Za človeka, ki se 24. decembra zvečer potika sam naokrog, zelo verjetno ne bomo zgrešili, če rečemo, da v sebi nosi bolečino, osamljenost ali žalost. Ta večer si vsakdo želi biti do- Orago Jerebic ma, želi si povezanosti in odnosa. To je temeljno človeško hrepenenje. Drugo je, če doma ni oziroma tam ni prijetno.« Tb pa je spet voda na mlin velikim trgovcem. »Čez praznike smo veliko doma, veliko skupaj- Če bližina namesto topline prinaša prepir, je zelo prikladno, če so veliki trgovski centri odprti. Namesto domače dnevne sobe izberemo nek javni dnevni prostor. Tam nas zabavajo in ani-mirajo. Pri tem smo in nismo skupaj. Mimogrede zraven tudi kaj kupimo.« Je že tako. da brez nič ru nič. TV-govcem december ne pade kar v naročje. Nanj se temeljito pripravijo. «Če hočemo lep božič, se je treba pripra- viti tudi doma. Otfoke je tfeba animirati doma.« Trgovci nam stvari samo ponujajo. Mi smo tisti, ki bomo ali ne bomo dovolili, da družinskost tega praznika zlorabimo na instant oltarju kapitala. Merska enota ljubezni je ura Jerebic je prepričan, da če se oče in mati odločita, da bo imela družina lepe praznike, bodo prazniki ne samo prijetni. »Čudoviti bodo. Ampak u^eba se je pripraviti. T\idi čiščenje hiSe je priprava, ampak naj bo opravljeno do 15. decembra. "Ridi obložena miza je del prazničnega vzdušja, vendar naj peka in kuha ne postaneta beg od družine.« Treba je pripraviti konkreten načrt, kaj bo družina počela ob decembrskih večerih, kaj ob prostih dneh. »Če so otroci normalni najstniki, bodo ob tem vihali nosove in kritizirali. Ob nevsiljivem vztrajanju bodo kmalu tudi sami ustvarjali to skupnost.« Jerebic televizije, ki sicer oblikuje večino družinskih večerov, ne meče na grmado. »Televizija je čisto v redu. Vseeno pa razmislimo, kaj zamudimo, če bi se ji zavoljo odnosov vsaj kć^ večer na teden aii vsaj na mesec odpovedali. Televizija je tat časa. Če hočemo stopati v odnos s sočlovekom, potfebujemo prostor in čas.« V isti maniri tudi z darili ni ruč narobe. Vse dokler si z njimi ne kupujemo ljubezni. In Če vsak navaden dan prinese otroku dariio, kaj potem Se ostane Miklavžu in Božičku? Kaj je lahko darilo za ženo? Morda ji bo mož vsak decembrski dan zmasiral stopala in ji vsako decembrsko jutro očistil led z njenega avtomobila. Tlidi to so prazniki. »Povabimo prijatelje na večerjo, na t^le piškote in vroč kakav. Če bi ljubezen merili s tehnično enoto, bi bila to brez dvoma ura. Otroci to še kako dobro vedo,« Ko bomo letos izbirali darila, naj bo za merilo vprašanje, ^j si sami najbolj želimo. Predstavljajte si, da teta svojo l4-letno nečakinjo obdari s skupnim popol dnevom v mestu. Tudi pohajkovanje po trgovinah lahko postane veledogodek, a pri tem ni treba zapraviti niti centa ...' Sto Skupaj skozi krizo Nekoč v davnih časih smo znali sami doma marsikaj pripraviti, skuhati, popravili, izdelatiPo vsako malenkost nismo odhiteli v trgovine, nekaterih stvari nismo zavi^ samo zato, ker smo se jih naveličali. Sami smo kaj skuhali, pripravili ozimnico, spletli in zaSüi. Se vam ne zdi, da bi lahko te veščine potegnili iz naftalina in z njimi marsikdaj lažje premagovali u'enutne razmere, ki postajajo vse manj prijazne za večino oas? Novi tednik bo v rubriki Cent na cent skušal varčevati skupaj z vami in z vašo pomočjo. V smislu koristnih nasvetov z najrazličnejših področij, ki vam jih bomo pripravljali, da bi kaj privarčevali ali pa vsaj z manj šoki preživeli naslednje mesece. Z vašo pomočjo bo stran Še bolj pestra in uporabna. Pošljite nam torej čim več predlogov, kaj bi želeli korismega izvedeti. In kakšne so vaše i^šnje, ki bi jih radi delili z drugimi bralci? Znate skuhali kaj poceni, enostavno in okusno, znate kaj izdelati, kar bi koristilo tudi drugim, ste sami ugoto-vili, kako zmanjšati zneske na položnicah (pa na tako, da ugasnete ogrevanje in vse luä ter se nehate tuširati!], kje kupovati najceneje, kako »pretentati« krizo? Pišite nam, objavili bomo vaše nasvete, na vaša vprašanja pa poiskali odgovore. Vsak teden bomo izbrali najbolj zanimivo pismo in avtorja nagradili z majico Novega tednika. Če nič drugega, tako lahko privarčujete pri nakupu enega kosa oblačila... Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriki Cent na cent, ali elektronski naslov: tgdnik@nt- rc.si. Hvala Bogu za tri dobre može ... Samo zahvala ob koncu meseca ne bo letela iz vaših ust, temveč jo bodo iz srca izrekli trgovci. Praznični december na nas deluje tako, da pretirano zapravljamo, mesečni promet v trgovinah pa na naš račun poraste kar za 40 odstotkov. Nekaj z našo potrošniško razposajenostjo zaslužijo celo bankirji. Recesija, o kateri tarna že veliko celjskih gospodarstvenikov, še ni oplazila nakupovalnih središč. Niti še ni najmanjših namigov, da bi se to sploh lahko zgodilo. Vsaj do konca leta ... Največji nakupovalni center na Celjskem, celjski Citycenter, bo letos zabeležil iOO milijonov evrov letnega prometa, kar je približno toliko kot lani. Vodstvo ocenjuje tudi> da bodo do konca leta našteli S milijonov kupcev, saj naj bi bil letošnji december, kljub recesiji, znova rekorden. Da gospodinjstva še niso zategnila pasu, pričajo rudi podatki bank. Kot so povedali v Banki Celje, se povpraševanje po kreditih, namenjenih tudi prazničnim nakupom, Še ni zmanjšalo. Je pa res, da sU'ankam. ki najemajo gotovinski potrošniški kredit, banka nakaže znesek kredita v celoti na njihov transakcijsiu račun, stranke pa z zneskom prosto razpolagajo. Tako oi mogoče ugotavljati, za kakšen namen so kredit porabili. A glede na povpraševanje po leh kreditih v bankah sklepajo, da gre precejšen del tudi za praznične nakupe. No, vsaj en ukrep bank nas bo malo omejil pri nakupih. Odplačilna doba hitrih kreditov je v Banki Celje po novem lahko največ dve leti, torej celo leto manj kot prej, temu primeren pa je tudi največji znesek kredita. RP Darila bodo, ne glede na krizo Medtem ko je finančna kriza po žepu udarila že večino Celjanov, so nekateri kljub nizkim dohodkom za božična m novoletna darila pripravljeni žrtvovati kar pre-cej denarja. Bodo pa ta darila vseeno skromnejša kot pretekla leta. m. O Marija Rider iz Celja: »Upokojenci finančno krizo že dolgo čutimo, ne le zadnje čase. Iz meseca v mesec še za sproti nimamo, kaj šele, da bi kaj na stran dali in varčevah. Zato tudi nobenih daril ne bom kupovala. Sicer pa majhnih otrok pri hiši tako aH tako ni.« Pavel Kragolnik iz Celja: »Osebno finančne krize zaenkrat še nisem občutil, kako bo, pa ne vem. Z darili ne mislim pretiravati. Kakšno malenkost bom že dal vnukinjam, za razkošna darila pa nimam denarja. Pokojnine je ravno za sproti, privarčevati se z njo ne da.« Panika Kovačič iz Celja: »Denarja je vedno manj, stroški pa so vedno večji. Krizo pošteno občutim. Sploh ne upam pomisliti, kako bo, če se bo še stopnjevala. Toda moje Štiri vnukinje zaradi tega ne bodo prikrajšane. Darila sicer ne bodo tako obilna kot nekdaj» zanje sem pripravljena dati največ 200 evrov.« simbfo. Vsiirtbior SJmblo. 0.0.0. Ttharsli« 19 3H0C«lJe T«L: «386131425 M 00 Fls:*3M 19) 626 12 Antonija Junkovič iz Celja: »Pa še kako jo občutim. Stara sem 72 let in moram pogodbeno delali, da se lahko prebi jem skozi mesec. Samo s pokojnino ne morem Živeti. Skromnejša kot prejšnja leta bodo tudi darila. Denarja zanje nimam od kod vzeti. Sto evrov za darila bo moralo zadostovati,« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUŠA (ocfsluidnft pohištvo, bdia tehnika, gradbeni material Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) it. 5 • 9. december 2008 m INTERVJU Seks, pornozvezdnice, vibratorji - ni, da ni ... Z Maxom Modicem o Erotiki 69 - Hala L bo pokala po šivih - Bo Celje kmalu bolj kot po knezih znano po erotičnem sejmu? Na kraj eroUčno-pomo-grajskega »zločina« se danes v Celje vrača veliki erodčni sejem. Tokrat veliko bolje organiziran ter pripravljen kot lani in z nazivom Erotika 69! Organizatorja sta Celjski sejem in ljubljanski Zavod za kulturo pornografije 69. Užitki za oti in telo bodo vidni do nedelje v hali L kjCT menda ne bo manjkalo naslade niti za največje hedoniste. Organizatorji naj bi v knežje mesto pripeljali največje zvezde na področju evropske pornografije, s katerimi se bo možno fotografirati, jih morda tudi v živo videti razgaljene, celo »potipati«... Skratka (in »zdo^« za moške), Celju se ta konec tedna obeta pravi seksualni pretres. Max Modic iz Zavoda za kulturo pornografije 96 o vseh. ki naj bi kot gostje prišli na sejem, še ne želi govorili. Nekaj mora vendarle ostati skriv> nost, pravi in dodaja, da bodo nekateri svetovno znani gostje iz sveta erotike in pornografije kot nekakšen bonus. Mimogrede, vstopnice bodo stale 12 evrov, kar je enako kot lani, le z razliko, da bo letos za ta derar mogoče videli veliko več. »Verj^o bo nekatere zmedlo, ker s^em naslavljamo Prvi veliki mednarodni erotični sejem. Sejem je resda bil že lani. toda glede na slabo organizacijo in na to, kako je na konoj vse skupaj izpadlo, je bil takratni sejem le kot neka generalka- Vseh organizacijskih napak in spodrsljajev, ki so bili lani. letos nikakor ne bo. Program smo obogatili in [z tega sejma bomo naredili sejem, ki se bo primeijal z ostalimi po Evropi,« pravi Modic. Hočete reči, da bo Čez nekaj let slovenski erotični sejem bolj znan kol na primer češki? Mislim, da bo naš sejem dopolnil niz mednarodno priznanih in dobro obiskanih sejmov po Evropi. Pri tem smo malo favorizirali lokacijo v Celju, ker decembra ni nobenega sejma, je neko zatišje pred prazniki. Kar smo izkoristili in verjamem, da imamo zato veliko prednost- In iz tega bo zrasla velika turisdčna znamenitost, Ibrej bo v hali L res vroče. Da. Dogajanje bo na štirih odrih, kjer bodo nastopi za moške, ženske in pare. Na sejmu pripravljamo avdicijo za Pornofilm v živo, podelili bomo kipec zlati stojan za največje dosežke na področju industrije za odrasle, hirali podpise za ustanovitev Slovenske pornografske stranke. Predstavili bomo tudi Stojan studio. Novi diplomanti Višje strokovne šole Abitura 14. november je bil dan velikega veselja za 120 diplomantov Višje strokovne šole Abitura. ki so prejeli dipk^me v slovesnem okolju Narodr>ega doma v Celju, ob njih pa so bili tisti, ki so jim stali ob strani na njihovi Študijski poti. Pdeg predavateljev, mentc/jev, vodstva sole seveda tudi njihovi najbližji. Za n^j časa so postali središče dogajanja, vsa pozorr>ost je bila usmerjena v njih. r>ov6 komercialiste in ponovne sekretarje, novo generacijo dipbmantov Višje strc^wne šole Ab'(tura, Šola ima že dolgo tradicijo in svoj uspeh gradi na prijaznih, sproščenih in spodbudnih odnosih. Zastavljene ima visoke standarde kakovosti izobraževanja, kar je ena njenih temeljnih prednosti, Znanja, ki jih diplomanti dobijo, so uporabna, tako da jih s pridom uporabijo na svojih delovnih mestih in postanejo samozavestnejši in iG^nkurenčnejši. česar se ob zaključku študija tudi zavedajo. Visoka stopnja zadovoljstva diplomantov, kot tudi delodajalcev je cilj. ki si ga na Višji strokovni šoli Abftura zastavljajo in mu vseskozi sledijo. Letos sta oba pR:>grama. ki ju izvajajo, tako ekonomist kol poslovni sekretar, prenovljena in še bolj zanimiva. To potrjuje število vpisanih v študijskem letu 2008/09 v Celju, kot tudi na enotf v Zagorju, kjer izvajajo oba programa. Študenti lahko izbirajo med različnimi moduli in tako prtdobijo specifična znanja, ki jih potrebujejo v komerciali, računovodstvu, bančništvu, turizmu,.. Nova generacija bo študij zaključila po dveh letih In na Višji strokovni šoli Abrtura verjamejo, da bo tudi ta uspešna. To je skupni cilj šole in študentov. Sledili mu bodo. vse dokler tudi tem študentom slovesno ne podelijo diplom. Na sejmu bo tudi Celjan Peter Planijišek» $ katerini smo intervju objavili pred dobrim mesecem. Planin-Šek se Že kar nekaj časa ukvarja s pornografsko industrijo in je reden obi-skovaJec tovrstnih sejmov po svetu. Je tudi krivec za pomofiim> ki so ga letos posneli na Starem gradu. S tem mu je - roko na srce - naredil ve^o redamo kot Srednjeve$ld dan. Planin-šek pripravlja danes tudi avdicijo za pomofilm v ži-vo na sejmu. edini specializiran studio za erotično fotografijo, a to še nI vse Je kipec zlati stojan namenjen te profesionalcem v pornografskem poslu ali tudi amaterjem? Ni več skrivnost» da se Slovenci doma radi snemajo. Za to nagrado lahko kandidirajo vsi, natečaj je odprt. Nagradili bomo tistega, ki je presegel neke žanrskemeje in sto-pü iz povprečja. Torej nekoga, ki je za pomo^afijo stoiil neko nevsakdanjo stvar. Smo blizu> če rečemo, da je veliko možnosti, da bo zlatega stojana dobiJ Peter Pia-ninäek, producent pomofil-ma na Starem gradu? Absolutno ste blizu! Peter in njegov film La Toya sta se uvrstila v ožji izbor za podelitev te nagrade. Več ne povem. Enostavno, lega ne smete zamuditi. Lani je büa v Celju Vivian Schmitt, ki je na pornografski sceni zelo znana in obiskovalci so je bili veseli... Tudi letos bo tu, ker ima tukaj res močno oboževalsko bazo. Sejma brez nje si enostavno ni mogoče predstavljali. Poleg nje bomo pripeljali igralke, ki spadajo še v višji razred in so svetovno znane. Na primer Mya Diamond z Mai^arske, prišle bodo zvezde s Češke, skupine iz Romunije in tudi Srbije. Toda, kot sem že rekel, ne bi rad povedal vsega. Naj ostane skrivnost in potem mdi presenečenje. Marsikdo» ki teh sejmov neobiskuje, dobi občutek« da je dogajanje namenjeno le moškim očem... Ni res. Letos bo na primer v Celju vsak dan od 23. ure Šov samo za ženske. Glede na iz-kuSnje in svojeobiske tujili erotičnih sejmov ne bi rekel, da so ti sejmi le za moške. Ravno lani nas je v Celju presenetilo to, da jesejemobiskalo ogromno parov. Približno 70 odstotkov vseh obiskovalcev je bilo parov, torej ne le moška populacija. In tudi v tujini delež parov med obiskovalci izjemno raste. Vaš zavod deluje že dobro leto. Koliko ste v Sloveniji v tem Času uspeli razbiti tabu> ki je vezan na pornografijo? O pornografiji in komercialnih oblikah seksa se pri nas nikakor ne govori malo, a se govori v zaprtih krogih. Zato ker se ostali takšnim pogovorom izogibajo ali, rečeno drugače, o tem ne želijo ničesar sliSati. Tu-kaj potem prihaja do ustaljenih predstav o pornografiji In zabavni industriji za odrasle nasploh, ki se jih nekateri oklepajo kot pijanec plota. In ko jim nekdo dokaže. da ni tako, kot si zamišljajo, da te ženske In moški niso izkoriščani, da ne trpijo in da tega ne snema mafija, tega nočejo sprejeti, saj se jim porušijo predstave. Se bojijo resnice o pornografiji? Nekako tako. Imam izkušnjo s slovenskim študentom, ki je v Pragi naredil fotografije o industriji za odrasle, ki jih njegov profesor ni želel spre-jeti in mentorirati. Hotel je imeti fotografije o tem. kako so te ženske upele in bile izkoriščane. Ni sprejel resnice. To je tipičen primer, kaicšen pogled na to imajo nekateri in kdo širi lažno resnico. Kljub temu je pornografija za ljudi privlačna. Zakaj? NOVI TEDNIK Med razstavljavci bodo obiskovalci lahko našli ponudbo erotičnih masaž ter erotičnih Miklavževih daril. Prvič bodo v Sloveniji predstavili tudi FKK savne z Dunaja. Obiskovalci si bodo lahko svoje omare napolnili z sovimt kosi erotičnega perila ali pripomočki ... Na sejmu se bo zmagovalec velikega testa vibratorjev predstavil kar v živo. prav tako v živo bodo preizkušali pripomoček za podaljšanje penisa. Ljubitelji pomofilmov s s^oj prinesite kar cekar, saj bo izbira DVD-jev o^omna. Skoraj zagotovo boste na sejmu dobili tudi kakšen nasvet» kako in s katero kamero kot amaterji doma za Štirimi zidovi posneti svoje posteljne užitke najbolj kvalitetno. Je pač žanr kot vsi ostali. Le da je povezana s človekovih užitkom, ki je najbolj Intenziven in močan - zato je tako popularna. Inljudje, ki na spolnem področju nimajo razčiščenih stvari, potem nimajo razčiščenih niti svojih pogledov na pornografijo. Se s to pornografsko stranko Šalite ali mislite resno? Pornografska stranka je daleč od heca. Boste videli januarja, ko jo bomo registrirali. Z^ovaijali bomo in na državni ravni odpirali socialne teme, ki so zanemaijene! Od popolne legalizacije prostitucije, istospolnih porok do po-ri^nišk^ dopusta, ki bi trajal tri leta. Nekatere teme nam vedno »mečejo naprej«, a stvari se nikoli ne dorečejo. Zagovarjali bomo to, da bi država finančno izdameje pomagala družinam, ki imajo tri otroke. in tudi 10, da bi se oblikoval samostojen poklic pomo-grafa, ki bi mu kot ostalim poklicem v kulturi pomagala država. Tbrej se resno vidite v naskoku na parlament? Seveda, l^ta 2012 bo za nas velika priložnost. Glede na to, da so nam določeni politični analidki za letos, če bi kandidirali, napovedovali od 3 do 5 odstotkov volilnega telesa, in glede na svoje izkušnje pri stiku s simpatizeiji in potencialnimi voülci mislim, da bo odstotek do 2012 vsaj 5, Če že ne več... In smo že noter! SIMONA ŠOUNlC Foto: GrupA Po današnjem svečanem odprtju ob 16. un bo seksualno pestro predvsem na obeh glavnih odrih- Za vrhunce bo poskrbela trdoe-rotična zvezdnica z izbranimi gosti in gostjami. Ena najbolj zanimivih stvari bo zagotovo avdicija za nove pomoigralke in ^alce. Jutri bo sejem odprt od 14. ure. Prvič bodo v Sloveniji podelili posebna priznanja za izjemne dosežke v svetu erotike. Kaj vse se bo dogajalo na »after paityju« z izbranimi erodčnimi gosti, VIP-obiskovaJci in didžeji, si ne upamo niti pomisliti... V nedeljo bodo poleg ostalega dogajanja izbirali mis Erotike 69. m sc. 96 • 5. december 2008 NOVI TEDNIK E" AKTUALNO Ko človeku od pokojnine ostane za hrano borih64evrovzaves mosecjevsak Irtorolja zlata vreden. S pištolo po hrano? Bo kriza res tolikšna, da bodo nekateri za preživetje ropali? - Dobrodelne organizacije med potrebami, dvomi in omejitvami Morda se na prvi pogled ne zdi tako, vendar je tudi v nakupovalnih centrih ved-no več ljucU, ki dvakrat obrnejo vsako živiJo preden ga odložijo v nakupovalni vo-Bček. Ko seštej^o nunimaJne dohodke in otroške dodatke ter od tega odštejejo zneske s položnic, ostane bore malo. In Če je nekoč Ivana Kobilca Še pomenila konkreten denar, je danes 20 evrov drobiž, ki hitro skopni nežna-no kam. l\idi ljudje, ki zaradi cenzusa ravno presegajo prag različnih socialnih ugodnosti, vedno bolj zategujejo pas. Smo mislili, da je dobrodelnost preživeta? Za nami je leden Karitas. Kot je povedal generalni tajnik Imre Jerebic, je družin v stiski iz meseca v mesec več. Nekatere od 440 župnijskih karitas so svoja sredstva že zdavnaj razdelile. ^Naša primarna naloga je posredovati v akutnih stiskah. Zato smo bili še posebej aktivni ob vseh treh letošnjih neurjih, ko smo z veliko o^ovornosrt razdelili tudi sredstva, ki nam jih je zaupala država.« Na Karitas se je letos obrnilo kakšnih 12 tisoč družin. »Süske so v porastu. Materialne sicer v ospredju, vendar še zdaleč niso edine. Pri tem ne smem pozabili na starejše, ki so vedno bolj izpostavljena socialna skupina,« pove Jerebic. Tüdi pri Rdečem križu Slovenije izvajajo veliko programov na državni ravni. Poleg 700 otrok so na morje poslali tudi 200 starostnikov, ki na Debelem rtiču letujejo prav zdaj. Decembra po lokalnih odborih organizirajo tradi- Na sedežu celjske škofijske in župnijske karitas na Muzejskem trgu 8 lahko svoje cerove • od obleke do poljskih pridelkov • dostavite vsak delovnik med 9. in 12. uro. Največje povpraševanje je po plaščih In odejah. cionalna obdarovanja. Socialne stiske pa pridejo najbolj do izraza pri deljenju paketov s hrano in higienskimi potrebščinami. »Vsak leden zbiramo vloge za te pakete. Po priimkih je videli, da so nekateri stalni odjemalci, drugi pridejo tu in tam, v zadnjem času pa je ogromno tudi povsem novih imen,« pojasni sekretar Območnega združenja RK Celje Igor Po-Ijanšek. Reveže na javni seznam Med pismi humanitarnih društev, ki te dni dežujejo na naslove pravnih oseb, je eno pozivalo tudi k iskanju pri-memih družin, ki bi pomoč resnično potrebovale. Vse prevečkrat imamo namreč na eni strani ljudi, ki so enostavno navajeni, da družba poskrbi zanje, In na dru^ tiste, ki bi raje stradali, kot prosili za pomoč. Eden od glasov ulice je na primer zahteval, da bi javno objavili seznam dnižin-in posameznikov, ki so pomoči potrebni» da bi se dejansko vedelo, kdo je do česa upravičen in bi lahko ljudje pomoč namenjali brez posrednikov, Zdaj pa se vprašajmo, kako hudo bi nam moralo biti, da bi se hoteli znajti na takem seznamu. Tistim, ki jim je vseeno, pa tako običajno ruč ne manjka. Še en očitek iz istega loga pravi, da se po pakete na RK vozijo ljudje v luksuznih avtomobilih. Treba je priznati, da je tudi za kaj takega treba imeti kar trdo kožo. Poljanšek ve, da sistem ni idealen. »Pakete delimo upravičencem na podlag podatkov centra za socialno delo in potrdil lokalnih odborov RK. Dejstvo pa je, da se ljudje znajdejo na različne načine in vseh podatkov o dohodkih ne samo mi, ampak tudi nobena druga inšiituclja v državi nima.« A načeloma ne dvomi, da gredo sredstva bolj ali manj v prave roke. »Tisti, ki tega ne verjame, ima vedno tako ali drugače možnost, da pomaga brez posrednikov.« Če seveda mKaj če gre za goljufijo? Kdo jih sploh kontrolira in kam sploh gre moj denar?< Damjan Tavčar pravi, da so pri Žogici takšnih reakcij vajeni. »Ker smo manjše druWo in se v medijih redko pojavljamo, marsikdo preveri tudi na poiidji. Ničesar ne skrivamo. Dejansko pa je nadzor problem. A po drugi strani je danes tako težko dobiti sredstva, da so prav donatorji največji nadzor. Do centa natančno se hočejo prepričati, kam gre denar. Pri resnem humanitarnem delu ni prostora za stranpoti, če pa že, so te zelo kratkega veka.« Res pa še tako majhna afera, da anomalij tipa Islirka Je-leniča sploh ne omenjamo, škodi vsem. Zaupanje, ki se stran zlije kot škaf vode, se pridobiva nazaj po kapljicah. Za delovanje humanitarnih društev to velja še toliko bolj. Tistih, ki se obračajo k njim po pomoč, pa je na žalost iz dneva v dan več. SAŠKA T OCVIRK Foto: Grup A Zgodbe izza prehrambenih paketov »že deset let sem na borzi. Nič ne najdejo zame. Zdaj bi rada zanosila, tako da službe ne iščem več. Kdo me bo pa zaposli!?! Dobim 210 evrov socialne podpore, če bi delala, bi jih kot čistilka morda 400. Saj vidim, kako je. Tašči plačajo samo 30 evrov potnih stroškov. Če delaš, si pod črio še na slabšem. Obleke dobim od prijateljic, po pakm s hrano hoditn zadnje pol leta. Ni me sram. Tbdi bogati hodijo sem,« prostodušno pove deWe poznih dvajsetih let. »Imela sem življenje, ki ga ne bi privoščila nikomur. Poročena sem bila z moškim, ki me je pretepal in zlorabljal. Po ločitvi sem se morala postaviti na noge in poiskati službo. Podjetje je šlo v stečaj, jaz pa na borzo. Hčerka se je poročila v dn^o mesto in še zase komaj skrbi, sin je podJegel zaradi mamil. Zdaj shajam z 200 evri podpore, enkratno socialno pomoč sem letos zamudila za dva dni. Nihče ti nič ne povel Vse, kar imam na sebi, dobim. Že nekaj let si nisem kupila niti nogavic. Vse skupaj je z eno besedo žalostno,« pripoveduje gospa srednjih lei. »Moja pokojnina znaša 342 evrov. Ko plačam vse položnice, mi ostane 64 evrov. Zdaj pozimi zaradi ogrevanja nekaj manj. Na dan lahko porabim dva evra in pol. To je za kruh in krompir, sol. olje, kis, poper in take stvari dobim v paketu. Kot invalidski upokojenec izpred leta 90 nisem upravičen do nobenih dodatkov in povišic. To pomeni, da država že 18 let čaka na mojo smrt. E, pa slabo kaže ... Boste videli, kako bo po novem letu. Preživetje bo odvisno od desetih evrov. Ljudje si bodo sposodili 150 evrov, si na Dolenjskem kupili orožje in šli z njim v trgovino. Pa ne po denar. Po hrano!« svojo zgodbo povzame moški v poznih petdesetih. Če se je §e pred časom govorilo, da morajo farti oblačila obvezno iz čistilnice, pri Rdečem križu in pri Karitas zagotavljalo, da ni tako. »Umazanih in raztrganih stvari ljudje ne prinašajo, vse ostalo pa zelo hitro dobi nove lastnike,« povedo v en glas. Št. 96 • S. decMibttr 2008 m 8 CEUE I ŠTOBE I NOVI TEDNIK Koliko mora občina še plačati? Proračuna za leti 2009 in 2010 gresta v drugo branje - Precej manj naložb, medtem ko višina obveznosti ostaja neznanka Celjski mestni svetniki so potrdili predloga proračunov za prihodnji dve leti v prvem branju. Proračuna sta pre-cej manj ambiciozna in dosti manj naložbeno naravnana, kot so bili prejšnji. Tako je proračun za prihodnje leto za četrtino manjši od letošnjega in proračun za leto 2010 že skoraj za polovico. Pozna se> da bo v občinski malhi manj evropskega denarja, poleg te-ga> da ima občina tudi precej obveznosti» ki jih mora plačati. Koliko je teh obveznosti» so svetniki zaman spraševali» saj odgovora ni bilo. Končujejo se velike naložbe. Med njimi je tudi RCERO, ki je prejšnji proračun povečeval za tretjino. Tako bo manj evropskega denarja, tudi manj denarja iz ministrstva in občin, ki so sofinancirale projekt- Največja naiožba bo izgradnja knjižnice» ostajajo pa še naložbe, ki so sofinancirane z evropskimi sredstvi oziroma s strani službe vlade za regionalni razvoj. Večina svetnikov je kljub temu menila» da sla proračuna premalo ambiciozna. Največji očitek je bil, da v proračunu za prihodnje leto namenjajo ie 400 tisoč evrov za poplavno varnost, le 200 tisoč evrov za vzdrževanje osnovnih šol» teh je skupaj z Osnovno šolo Glazija in Glasbeno šolo Gelje enajst. Visina obveznosti je skrivnost Pri predstavljanju proračuna je bila večkrat omenjena gospodarska kriza. Kot je dejal svetnik LDS Zdenko Podlesoik, »kriza našega proračuna verjetno ni posledica dogajanja v zadnjem polletju.« Podlesmka je zanimalo, kakšne so obveznosti Mestne občine Celje, saj kar tako proračuna ne more podpreti. Višina ob- Zdenka Podlesniks je zanimalo, kakšne so obveznosti Mestne občine Celje, odgovore pa ni dobil. veznosti je zanimala tudi druge. Po Izračunu Emila Kolenca, DeSUS, ima občina neplačanih obveznosti skupaj z dolgoročnimi krediti za več kot 16 milijonov evrov! Vendar ali ta številka drži ali ni morda še višja, svetniki niso mogli izvedeti- Odgovora na seji, kljub temu, daje Podlesnik pred ^asovanjemo predlogu proračuna vprašanje ponovil, ni bilo. Tudi mi ga nismo dobili» saj nam je vodja Oddelka za finance in gospodarstvo pri MOC Sandi Sendelbah dejal, da ni razpoložen za izjavo za javnost. Bolj razpoložen je bif podžupan Marko Zidanšek, ki tudi ni dal natančnega odgovora. Dejal je le, da se bodo vse obveznosti v prihodnjih dveh letih poplačale. T\idi zato, ker sta proračuna za prihodnji dve leti manj naložbeno naravnana. »Po desetih letih intenzivnega investiranja smo malce, ampak samo malce, stopili na zavoro, zato da v dveh letih poplačamo vse zadeve, ki jih moramo poplačati, ne odpiramo novih investicij - razen tam, kjer je evropski denar v ozadju - ki bi dodatno obremenjevale proračun in predvidevamo, da bomo ob koncu mandata normalno uravnoteži tudi občinske finance,« je pojasnil Zidanšek. Zavrnil je namigovanja, da je občina maja plačala zadnji račun in da nimajo denaija za plače. Te naj bi zaposleni dobivali redno, večji računi pa se plačujejo «zgolj« s tri- do štirime-sečno zamudo. V proračunu smo iskali denar za pločnik v Šmarjeti. Ker ga nismo našli, nam je Marko Zidanšek pojasnil znane zadeve o lastnikih in kako nočejo prodati zemljišč ter dodal: »V tistem trenutku, ko bo možno izvesti projekt, sem prepričan» da lahko z rebalansom proračuna zagotovimo denar, da se investicija, ki je potrebna in pomembna, tudi Izvede.« Čeprav so imeli svetniki precej pripomb, so na koncu, čeprav ne soglasno, predloga obeh proračunov potrdili. Predloga proračunov bosta v drugi obravnavi na januarski seji. Takrat bo mogoče določene stvari lahko pojasnil tudi župan Bojan Šrot, ki ga na te j seji zaradi bolezni ni bilo. Svetniki so namreč pogrešali tudi njegovo obrazložitev. ŠPELA KÜRALT Akademija Trubarju v čast v Celju so TVubajjevo leto sklenili s priredit\ajo Dobra sejme-na za sebo pustimo» ki sta jo pripravila Ljubiteljsko ^edališče Teharje in Osrednja knjižnica Celje. Akademija ob 500-ielnid rojstva Primoža Trubarja je na odru predstavila Ljubiteljsko gledališče Teharje, Mešani pevski zbor Orfej, vokalno skupino Kom-polčani (na sliki) in godalni kvartet profesorjev Clasbene šole Celje Camerata muslca. BS» foto: MARKO MAZEJ NAKRATKO Barbarin pohod osmič PECOVJE pri ŠTORAH - v soboto bo osmič Barbarin pohod, ki ga pripravljajo v spomin na nekdanje rudarjenje na območju Pečovja pri Štorah ter v počastitev zavetnice rudarjev. Izhodišče pohoda, ki ga pripravlja Sportno-kultumo društvo Rudar Pečovje, bo na igrišču v Pečovju. od koder se bodo pohodniki lahko napodli med 8. in 10. uro. Pot, ki meri 19 kilometrov, jih bo vodila čez Svetino, Kanjuce, Šentrupert, Mačkovec in T^bni Dol. Štartnina znaša 15 evrov, v ceno sta med drugim vključena kosilo na Turistični kmetiji ter avtobusni prevoz na izhodišče pohoda. (BJj PORABI MANJ PRISPEVA VEČ Izbirajte nned najbolj varčnimi aparati energijske učinkovitosti A+ aH A in prihranite tudi do 20 % električne energije. Gorenjevi hladllno-zamrzovalnl aparati imajo poleg odlične toplotne izolacije izboljšano tesnjenje vrat, vgrajene najsodobnejše komponente hladilnega sistema In elektronsko regulacijo, ki porabo znižuje na minimum. Poiščite aparate z oznako EcoCare v prodajnih salonih po vsej Sloveniji. Z nakupom prispevate k lepši pnhodnostil ZELENI NASVET Kaj lahko storimo doma Vrat hladiino-zamrzovalnih aparatov ne odpirajmo prepogo^o in jih ne puščajmo odprtih dlje ćasa. Prevelik vdor toplega zraka iz okolja namreč povzroči, da aparat izgublja energijo. Prav tako postavitev hladilnega aparata ob štedilniku, radiatorju, peči. pomivalnem stroju aH \^a neposredni sončni svetlobi ni pnmema^ gorenje www.gorenje.si m št. 96 - 5. december 2008 HOVI TEDNIK CEUE I m Začetek Pravljičnega Celja Kriza udarila tudi po decembrskih prireditvah - Zaenkrat brez potrebnih sprememb na božično-novoletnem sejmu Decembrsko dogajanje v Celju, s skupnim imenom Pravljično Celje, je letos prvič nastajalo pod okriljem Zavoda Celeia Celje. Ta konec tedna bodo v Celju zagorele lučke r IS. decembra se bo začel božično-novo-letni sejem. Pravljična dežela pa bo za najmlajše odprla vrata 18. decembra. Dogajalo se bo tudi v Celjskem domu z adventnimi sobotami, novost je božični koncert na prostem, razstavo odpirajo tudi na Starem gradu. Zaradi premalo sredstev pa je pod vprašajem pet vrhunskih koncertov Umestusiumetnosti. Za letošnji program so imeli v Zavodu Celeia Celje na voljo 56 tisoč evrov, kot smo že poročali pa bodo 100 tisoč evrov namenili še za osvetlitev oziroma krasitev mesta. Pred Mestnim kinom Metropol letos ne bo drsališča, saj je Mestna občina Celje (MOC) drsališče daJa v uporabo ZPO-ju, ki bo drsališče postavil v mestnem parku. Novost letošnjega Pravljičnega Celja bo božični koncert črnske duhovne glasbe, ki bo prav na sveti večer ob 22. uri na Glavnem trgu. Glasbeni večer na prostem bo le še na sil vestrovo, ko bo Celjane prišla zabavat Natalija Verboten. Vsi, ki bi si želeli Še kakšne druge, dobre glasbe» pa bodo morali počakati, Če bodo pri projektu Ume-stusiumetnosii zbrali dovolj denarja. Vodja projekta Črt Lipovšek je namreč pripravil pel koncertov v treh večerih, ki bi predstavljali tridnevni spektakel zvoka, luči In dobre glasbe. Projekt je vreden 13 tisoč evrov, zaenkrat pa jih imajo manj kot polovico: »Uenai, ki nam ga Postavljanje smreke pred Narodnim domom, enim od priiorišč detembrskega dogajenje vCelju. je namenila MOC, se je v zadnjih desetih dneh prepolovil, težave so z iskanjem sponzorjev. Projekt je tako v zraku.« Sejem, žal, brez sprememb Novost letošnjega pred-prazničnega dogajanja je tudi razstava unikatnih svetil Nene Žmajde v Pelikanovem stolpu na Starem gradu, ki jo bodo odprli 20. decembra. Dva dni prej pa se bo v centru Celja začelo ludi dogajanje za otroke. Vraia bo namreč ponovno odprla Pravljična dežela, Veliko dela v njej opravijo animatorji, za katere pripravljajo 9. decembra ob 14. uri v Narodnem domu avdicijo. Sicer pa dogajanje v Pravljični deželi ostaja praktično nespremenjeno. Odprta bo od 10. do 12. ure, popoldne pa od 17. do 19. ure. Vsak dan bosta okoli 18. ure otroke obiskala sprva Božiček, kasneje še dedek Mraz. Še vedno se bodo ouoci lahko vozili s kočijo, pripravljeni so že pravljični cekini, s katerimi se da kupiti veliko napitkov in sladkarij^ Vrhunec v Pravljični deželi bo otroško silvestrovanje, 31. decembra opoldne, ko bodo otroci odštevali sekunde do »novega« leta, ob 13. uri tega dne pa se Pravljična dežela za eno leto zapre. Žal se popolnoma nič ne bo spremenil božično-novo-letni sejem, ki se bo odpri 15. decembra. Na štirinajstih stojnicah bodo prodajali suho sadje» knjige, suho robo, darilni program in seveda tekstil. Tri stojnice bodo namenjene za gostinsko ponudbo, vendar kuhanega vina po 20. uri ne boste mogli več dobiti. Sejem bo namreč odprt vsak dan od 8. do 20. ure, za gostince pa bo izjema le čas božičnega koncerta (24. decembra) in silvestrovanje. Tak sejem, kot je, tudi ne navdušuje direktorice Zavoda Celeia Celje Milene Čeko Pungartnik: »Osebno s tem sejmom nisem zadovoljna, mislim, da si Celje zasluži boljšega in da je čas po novem letu, da vsi akterji sedemo skupaj in dorečemo, kakšen sejem želimo imeti.« Pun-gartnikova si želi, mislim, da pri tem ni osamljena, nekaj podobnega, kot imajo vLjub-Ijani in Mariboru. Res pa je, da v obeh omenjenih mestih namenjajo za dogajanje v veselem decembru veliko več denarja. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Ne darujejo le dobri decembrski možje člani Rotary kluba Barbara Celjska (RKfiCJ že dve leti skrbijo za učence Iz socialno najbolj ogroženih družin z Osnovne šole Gla-zija s prilagojenim programom. V ponedeljek so predstavniki kluba ravnateljici Romani Lebič izročili 2 tisoč evrov pomoči za Štiri družine, ki imajo na tej Šoli sedem otrok. Lebičeva je povedala, da zaradi težkih socialnih razmer v družinah takšni otroci ne potrebujejo samo pomoči pri financiranju udeležbe v Šoli v naravi, oblačilih in priboljških, temveč vse bolj tudi pri osnovni prehrani izven šole. Nekateri izmed otrok, ki jim je namenjena tokratna pomoč rota- rijcev, živijo pri starših, drugi v rejniških družinah, nekateri pa začasno kar v šolskem internatu. Predsednik RKBC Brane Piano je ob tem povedal, da si je njihov klub za svojo stalno skrb izbral pomoč socialno ogroženim učencem s šole s prilagojen programom, ki jo obiskujejo osnovnošolci iz vse Savinjske regije in mnogi med tednom v šolskem domu tudi stanujejo. Doslej so nekaterim že pomagali, da so se lahko udeležili šole v naravi, obiskovali terapevtske programe z jezdenjem konj, tokrat pa so se zaradi prihajajočih praznikov in večjega pomanjkanja odločili nekaterim družinam pomagati tako, da bodo v soglasju s šo- lo starši določili, kako bo-, do denar porabili za svoje otroke. Pomagajo tudi mladi lionsi Novo dobrodelno akcijo pripravlja tudi celjski podmladek lionistov, mladi, ki delujejo v Leo klubu Mavrica. Njihov klub se ukvarja z raznovrstno dobrodelno dejavnostjo, ki zajema tako organizacijo dogodkov kot tudi zbiranje potrebščin za socialno ogrožene posameznike, izdelovanje in prodajo voščilnic, pomoč slepim in slabovidnim, sodelovanje s šolo za otroke s posebnimi potrebami in podobne ak- tivnost. V bližajočem se predprazničnem (isu pa pripravljajo večjo akcijo zbiranja potrebščin za brezdomce in varno hišo ter hkratno prodajo novoletnih voščilnic. Izkupiček prodaje bo namenjen nakupu ozimnic za socialno ogrožene družine ter pomoči nadarjenim dijakom iz socialno neugodnega okolja. Akcijo bodo izpeljah v soboto v Citycentru, kjer bodo postavili posebno stojnico. Prav lam še vedno teče tudi akcija ženskega lions kluba Mozaik, ki ob parku Jun-gla zbira denar za posebno bralno lupo, ki bo v celjski knjižnici tudi slabovidnim omogočila normalno branje. BS MESTNA OBČINA CEUE MESTNI SVET MESTNE OBČINE CEUE OBJAVUA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2009 zaslužnim občanom In drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, daištvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam W nadaljevanju skupinam) za profesionalne In druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja In ustvarjanja, ki Imajo Izjemen pomen za razvoj, ugled In promocijo mesta. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (ur. list RS, St.: 125/2004) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje 1. NAZIV ČASTNI MEŠČAN, ki ga lahko prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa In humanitarnih ali dnjgih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma In v tujini. 2. ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI GRB, KI ga lahko prejme posameznik ali skupina, in sicer: ZUTl CEUSKI GRB za Izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe In dosežke, ki so pomemt^nl za ra?/oj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja Izredno uspešne skupine. SREBRNI CELJSKI GRB za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdot)-Ju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo Izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali Izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. BRONASTI CEUSKI GRB za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju In kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. 3. KRISTALNI CELJSKI GRB za odličen uspeh In perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2006 zaključili visokošolski študij ter katerfh povprečna ocena celotnega študijskega obdobja Je 9.00 In več. Priznanje lahko prejme posameznik s stalnim prebivališčem v Celju. POBUDE OZIROMA PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI. DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI. Predlog za podelitev naziva častnega meščana Celja, zlatega, srebrnega In bronastega celjskega grba mo* ra biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku z datumom in podpisom, - predstavttvene podatke o kandidatu, - vrsto priznanja za katerega je kandidat predlagan, - utemelj^ev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno. Predlog za podelitev kristalnega celjskega grba mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku z datumom In podpisom» - podatke o kandidatu {kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obstudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), - potrdilo o diplomi - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno* z diplomo, • potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Ceije, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga Ima diplomsko delo za Celje. Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celja. Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. do vključno petka, 16. Januarja 2009. Komisija bo obravnavala le predloge, ki bodo predloženi pravočasno. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komlslia po lastni presojr prekvalificira. Opomba: Moška slovnična oblika je uporabljena nevtralno In velja za moški ter ženski spol. Mestni svet Mestne občine Celje St. 96 - 5. december 2008 TO 10 ŽALEC NOVI TEDNIK Čistilna naprava ja pred podpisom poBodb »dvigovala manj prahu« kot kanaluacija. Po kanalizaciji še čistilna V ŽaJcu so s podpisom pogodb z izvajalcem. Cestnim podjetjem Maribor, in vsemi spodnjesavinjskimi občinami začeii enega zadnjih projektov za čisto povodje Savinje. Potem ko so konec oktobra začeli graditi kanalizacijski sistem v štirih občinah» bodo projekt Žalec zaokrožili z nadgradnjo Čistilne naprave Kasaze za 60 tisoč popuiadj- skih enot. V (em projektu, ocenjenem na slabih 10 milijonov evrov, sodeluje vseh šest spodnjesavinjskih občin, iz Evrope pa so pridobili skoraj dve tretjini potrebnega denarja. Tako kanalizacija kot či-stilna naprava naj bi bili dograjeni v letu 2010. V projektu Celostno urejanje odvajanja in či^enja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na po- vodju Savinje sodeluje 13 občin s Celjskega. Skupina petih projektov je dobila zeleno luč za izvajanje konec lanskega leta, skupno pa naj bi očiščena Savinja stala 30 milijonov evrov. Opravljena dela bo sofinanciral evropski kohezijski sklad, med javnimi cilji pa sta izboljšanje zdravja in življenjskega standarda prebivalcev ob Savinji. US, foto: rr Knjigomat v Žalcu v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so bili v sredo precej Veselili, saj 50 predali namenu dve pomembni pridobitvi. Žalska knjižnica je namreč ena redkih v Sloveniji, ki ima RFID tehnologijo in kjifi-gomat, ki temelji na tej tehnologiji. Knjigomat omogoča samostojno izposojo in podaljša-vo gradiva, zato bo skrajšal čakalne vrste. Knjižničarji bodo lahko vse bolj postaja- li informatorji in svetovalci, kar je tudi njihovo osnovno poslanstvo. Projekt sta sofinancirala Občina Žaiec in ministrstvo za kulturo, knjižničarji pa so opravili obsežno delo, da so knjige pripravili na izposojo. Kot seje spodobijo za veseli dan slovenske kulture, so tudi v žalski knjižnici pripravili več prireditev, slovesnost pa je zaključila direktorica Jolanda Železnik: »Pri nas se lahko izobražujete, uporabljate internet, be- rete časopise, se srečujete z enako mislečimi na kultux-nih večerih, se udeležujete projektov, ki vas družijo, tkete prijateljske vezi, začutite povezanost z lokalno skupnostjo ali preprosto uživate. To je vaša pravica, ki vam omogoča, da spoznate ^vlje-nje v barvah. Naš cilj ni pridobiti člane za vsako ceno, temveč navdušiti ljudi, da spoznajo, da je obisk knjižnice privilegij.« TT 'črmm ^U^r^^ GINEKOLOŠKA AMBULANTA 0dp«rka,05.d*ct«nbn200as«botvjdi v TeffDdh Oobma mogoča rvaro^tl na pt^gted k doc. dr. $<. Adotfu LuhanovK, dr. spec^list ginekotog. porodničar. Ambulanta bo delovala Ixme&eäno, vuk pĐ/l v mfts«cu. Infomiaclje na telefonski številki 03 78 OB 14t. Info^erme-dobma^ www.tefme-dobma.si © Terme Dobrna Navdihujemo življenje Miklavž prihaja v avii I. OŠ Žalec so s tradicionalnim sejmom že pozdravili sv. Miklavža, večiDO krajev Savinjske do* line pa bo dobrotnik obiskal danes. Sejem so z učenci pripravile učitelj ice iz oddelkov po- daljšanega bivanja, na njem pa so lahko obiskovalci kupih zanimive novoletne voščilnice, okraske, svečnike, božične aranžmaje ter spominke. Ker se v Soli ponašajo z nazivom eko Sola, je bila večina izdelkov narejena iz naravnega in odpadnega materiala. Izkupiček od prodaje bodo tudi letos porabili za nakup igrač in športnih rekvizitov, ki bodo učencem bivanje v Šoli Še bolj popestrili. TT V podaljšanem bivanju so nastala mikavna darilca. Ogledalce je povedalo Minuli teden sta zveza turističnih druStev občine in Zavod za kulturo, šport in turizem Žaiec s posebno prireditvijo končala projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija 2008. Za najlepši kraj je komisija ocenila center Peirovč, za najlepšo hišo so razglasili hi-So Spele in Aleksandra Pia-skan z Velenjske ceste 7 v Žalcu, z najlepšo kmetijo se po- našajo pri družini Jan v Spodnjih Grušovljah. Najbolj urejen poslovni objekt je Cvetličarna Flora v Šempetru, najlepši obnovljeni objekt kulturne dediščine PuŠjakova kaš-ča Stanislava Vebra iz Galicije, v kategoriji osnovrüh Šol pa je zmagovalka 11. OŠ Žalec. Na začetku prireditve sta županLojzePosedel in predsednik Zveze športnih dru- štev občine Žalec Silvo Ma-rič na oder povabila letošnjo bronasto olimpijko Lucijo Polavder in vsem olimpijcem, ki so doma v žalski občini, čestitala za uspehe. Vsem olimpijce sta v skladu z občinskim pravilnikom izročila denarno nagrado za medaljo in udeležbo na olimpijskih igrah. ÜS Ffoto: TT I ^ Sfcriini lastniki najlepše urejenih stavb vŽalcu novitednilc www.novitediiik.com m it. SB'S, december 2008 NOVI TEDNIK 11 Proti nasilju za celo Slovenijo Ugotovitve pilotnega projekta o nasilju v Mestni občini Velenje bodo prenesli tudi v druge lokalne skupnosti v ponedeljek je Mestna občina Velenje (verjetno lahko rečemo ponovno) postala prva v slovenskem prostoru • župan Srečko Meb je namreč s predsednico Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije Viasto Nussdorier in predstavniki podjetja Sirius.Si podpisal pismo o nameri o celo* vitem reševanju nasilnih dejanj. Gre za pilocni projekt na področju lokalnih skupnosti in države, h kateremu je prva pristopild Mestna občina Velenje. Poleg pridobivanja osnovnih podatkov o nasil-ništvu bodo pri žrtvah poskušali razviti boljšo samopodo-bo, pri nasilnežih odkrivali vzroke za njihovo vedenje, k projektu pa bodo pritegnili tudi strokovnjake. Vzorec in ugotovitve iz Velenja naj bi prenesli na posamezne lo- O nasilju ie treba govoriti, da ga faomolahko reševali, so poudarjali podpisniki pisma onamen v Velenju. Na ^ikiVlastaNussdorferin Srečko Meh kalne skupnosti oziroma na državo. Kot je poudaril župan Meh, nihče ne ve, koliko nasilja je v občini» čas pa je, da začnejo o njem govoriti: »Pred nasiljem si ne smemo zatiskati oči, saj tako ne bomo imeli nobene možnosti, da biga lahko preprečevali, zmanjševali in uspešno reševali.« V Velenju že sedaj skušajo pomagati vsem, ki so ranljivi in si sami ne morejo pomagati. »Razmišljati moramo o nasilju včeraj, danes in jutri. Včeraj nasilja nismo prepoznavali dovolj in povsod, menili smo, da ga je manj in mu nismo bili kos. Žrtve so molčale leta in leta in so bile velikokrat razočarane. O nasilju danes vemo veliko, skoraj vse, vendar pa ne vemo točno, koliko ga je,« je med drugim omenila Vlasta Nuss-dorfer, ki je pohvalila Velenj-Čane, da so pripravljati spre- jeti izziv in pristopiti k celovitemu projektu. Tega je podrobneje predstavil Milan Krajne Pavlica. Tako bodo ugotovili in analizirali dejansko stanje na območju MO Velenje. Drugi korak je oza-veščanje pristojnih institucij o njihovih zakonskih možnostih, pristojnostih in hkrati tudi odgovornosti pri prepoznavanju vedenjskih znakov žrtve nasilnega dejanja ali povzročitelja in reševanju le-teh. V okviru projekta bodo organizirali delavnice, okrogle mize. razvijaii programe za delo z žrtvami in storilci nasilja ter pripravili priporočila za usklajeno delovanje organov in organizacij. Poleg tega pripravljajo tudi poset}en spletni portal, kjer bo objavljenih mnogo koristnih informacij za osebe, ki so doživljale ali še vedno doživljajo nasilje. US. fotoi GK Na drsališče po pravljico Venčki nad trgom V obeh mestih ob Paki je vse pripravljeno na dogajanje vprazničnem decembru, ki $0 ga v Velenju včeraj začeti s prižiganjem praznične razsvetljave, v Šoštanju pa z odprtjem drsališča. V Velenju so na tamkajšnjem Titovem trgu novoletno jeiko postavili Že v ponedeljek in jo okrasili z okraski. ki simbolično spominjajo, daje Velenje otrokom prijazno Unicefovo mesto. Praznično razsvetljavo po celem mestu je včeraj priž^ velenjski Župan Srečko Ivleh skupaj z mladimi prostovoljci, saj je bil včeraj dan prosto-voljstva. V Velenju so letos za novoletno okrasitev namenili 60 tisoč evrov. Obseg okrasitve bo enak lanskemu, saj menijo, da trenutne gospodarske razmere niso primerne za višanje tovrstnih stroškov. S prižigom praznične razsvetljave se bodo v Velenju tudi uradno začele pri- reditve, ki bodo letos potekale pod skupnim nazivom Čarobni december, Pri pripravi sodelujejo praktično vse kulturne institucije v mestu, veliko prireditev pa bodo pripravili tudi na prostem. Tokrat bosta glavni prizorišči prireditev za otroke Cankarjeva ulica in atrij KSC-ja, na Titovem trgu pa bodo decembra tri večje prireditve. Med drugim bodo tam pričakali dedka Mraza in pripravili silvestrovanje na prostem. Šoštanj je včeraj poslal »pravljično mesto z drsališčem«. Tristo kvadratov veliko drsališče bo v mestu delovalo do konca februarja prihodnje leto, bogat program prire^tev pa se bo ob drsališču in na ostalih lokacijah v občini odvijal predvsem de-cembra. V Šoštanju so organizacijsko in ^nančno zah-- teven projekt, s katerim so bili občani izjemno zadovoljni. izvedli tudi letos. S po- Jubilej rudarskega časopisa Letos mineva natanko 55 let, odkar je luČ sveta zagledal Rudar, interno glasiJo Premogovnika Velenje. V počastitev visoke obletnice so v Čnai garderobi Muzeja premogovništva Slovenije v petek odprli razstavo» na kateri visijo» kot so nekoč v garderobi visela oblačila, naslovnice Rudarja zadnjih 20 let, razstavljeni pa so tudi uvodniki in drugi zanimivi članki iz prvih številk časopisa. Kol je ob odprtju poudaril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, je interni časopis del komunikacije v podjetju, predvsem sJu'bi za obveščenost zaposlenih. Njegovo vlogo v zadnjih letih dopolnjujejo interni radio in elektronski mediji. Razstava naslovnic Rudaija je na ogled tudi v razstavišču upravne stavbe Premogovnika Velenje Barbara. SS-letnico internega glasila Rudar je s svojim nastopom popestril Rudarski oktet. US stavitvijo drsališča in ureditvijo prireditvenega prostora želijo poskrbeti, da rokometno igrišče v Šoštanju postane središče dogajanja, srečevanja in druženja meščanov in vseh ostalih obiskovalcev. Na drsališču so poskrbeli za pravi ied, na katerem lahko vsi obiskovaid drsajo brezplačno, drsalke pa si je mogoče tudi izposoditi. US Prvo adventno nedeljo so v Šoštanju po tradiciji dvignili adventne venčke nad gom bratov Mravijakov. Poleg velikega venčka nad trgom» na katerem je prvo adventno lučko simbolno prižgal župan Občine Soštan) Darko Menih, so dvignili tudi osem adveninih venčkov združenih župnij Šoštanj. Bele Vode in Zavodnje ter vseh podružničnih cerkva. Venčke je blagoslovi] ŠoŠtanjski dekan Jože PribožiČ, v kratkem pozdravnem nagovoru pa je župan Menih poudaril pomen družine, ki se ji v tem predbožičnem času lahko še bolj posvetimo. Obenem je vsem zaželel prijetne praznike in jih povabil na Številne prireditve v decembru. Dvig adventnih venčkov vsako leto organizira Turistično olepševalno društvo Šoštanj, ki pa že pripravlja tudi vse potrebno za prihod Miklavža, ki bo Šoštanj obiska] danes ob 18. uri. US flna^ St. 98 • S. d0C«inber 2008 12 LAŠKO RADEČE ŠENTJUR Vsi bi imeli, dali pa ne ... Pločnik na Celjski cesti v Laškem po desetletju usklajevanj - Gradnja vodovoda Rimske Toplice se odmika Po desetih letih nerešenih lastniških razmerif naj bi do konca meseca v Laškem dokončali preostali odsek pločnika za pešce na Celjski cesti. Ker Občina l^Š-ko Še zmeraj išče skupni je-zik z nekaterimi krajani za pridobitve služnostnih pravic, se gradnja vodovoda v EUmskih Toplicah vztrajno zamika. Še v decembru naj bi lako Občina Laško zaključila z gradbenimi deli na Celjski cesti. Pločnik za pešce so začeli graditi pred mesecem, ostali del pločnika na tem območju pa je bil z^ajen že leta 1998. Manjkalo je le 97 metrov na odseku, kjer niso uspeli urediti nerešenih lastniških razmerij. Zdaj se bo- do končno lahko dela, vredna nekaj man) kot 60 tisoč evrov, na zadnjem odseku pločnika nasproti bencinske črpalke in hotela Thermana z^jučila. Zgrajeni pločnik bo velika pridobitev predvsem v smislu prometne varnosti, saj po tej poti dnevno hodijo Številni šolarji ter ostali pešci. Hkrati bodo boljšo in urejeno povezavo s središčem Laškega dobili tudi turisti in oskrbovanci bližnjega doma ostarelih. Prepreke do priklopa na vodovod Ne glede na to, koliko kilometrov ali prepotrebnih metrov vodovodov se v Laškem zgradi, nikoli jih ni do- volj. Seznamu zaselkov» ki ostajajo brez zagotovljene konstante dobave pitne vode, ni videli konca. »V občini se soočamo z velikimi preprekami, najprej zaradi samega terena, ki je hribovit in plažo vit oziroma nestabilen. Poleg tega so Številni zaselki in posamezne hiše tako razprše-rü, da imamo z gradnjo vodovodov veliko večje stroške kot v drugih občinah,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor Luka Picej. Tako je tudi v primeru gradnje druge etape vodovoda Rimske Toplice, za katero je v pripravi projektna dokumentacija. »Vodovodna oskrba na tem območju je dejansko nezadostna. Ponekod so gospodinjstva odvisna od Najvišjo imajo Radecani Radeče so v ponedeljek zasijale v polni luči. In lo dobesedno. Na trgu pred občinsko stavbo so namreč postavili najvišjo novoletno smreko v Sloveniji in na njej prižgali več kot 22 tisoč lučk. S prižigom lučk na novoletni smreki se je v Radečah začel tudi niz številnih dogodkov in prireditev, ki bodo zaznamovale praznični december. Z idejo o postavitvi najvišje novoletne smreke v Sloveniji so RadeČani prišli na dan lani in jo tudi prvič uresničili. Zamisel so letos ponovili, pri čemer upajo, da bo postavljanje najvišje smreke v Radečah postala tradicija. Letošnja smreica je visol^ kar 31 metrov, zato je bilo potrebno nemalo spretnosti, organiziranosti in volje, da so jo v soboto varno spravili iz gozda (pri tem so sodelovali tudi gasilci in policisti, saj je smreka velikanka na cesti za kratek čas povzročila pravi prometni zastoj). »Upam, da bo vsem občanom polepšala praznike. Na njej ima vsak občan svojo lučko« pa tudi za sorodnike in ostale, ki bodo prišli v Radeče, jih je dovolj,« je dejal ra-deški župan Matjaž Han. Da bi lučke na smreki Radeča-nom kazale pravo pot in da bi se dobro pripravili na prihajajoče praznike, je župnik Slavko Kaian drevo tudi blagoslovil. rekoč, naj lučke ne svetijo samo na njem, ampak ludi v srcih RadeČanov. Da so Radečani na svojo novoletno smreko nadvse ponosni, ni treba poudarjati. S kančkom zavisti in zvrhano mero navdušenja si jo pride- jo ogledat tudi obiskovalci od drugod- Običaj postavljanja božičnega drevesa sega v 17. stoletje. Tedaj so smreko pritrdili na strop z vrhom navzdol. pod smreko pa so postavili jaslice. V 16. stoletju so okrašene smreke z Bavarske prišle tudi k nam. Sicer bo v Radečah veselo ves december, saj se bo do novega leta zvrstilo več kot trideset družabnih prireditev in prazničnih dogodkov. So sepa vradeški občinski upravi tudi letos odpovedali izdaji voščilnic, koledarjev in novoletnim darilom. Tako prihranjena sredstva (okoli 1.500 evrov) bodo namenili v humanitarne namene. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: MARKO MAZEJ NOVI TEDNIK Zadnji del pločnika na Celjski cesti se gradi po desetletju zepletov. Kraja ni RimskihToplic upajo, da bo voda po vodovodih v oddaljene zasflike pntakla hitreje. kapnice, drugod voda občasno ni primerna za uporabo, koje suša» voda usahne. Številni krajani so v preteklosti sami poskrbeli za zajetja in vaške vodovode»« pojasnjuje Picej in hkrati dodaja, da je začetek gradnje odvisen tudi od pridobivanja služnostnih pogodb. Tu pa se je v nekaterih primerih zapletlo. Krajani Povčena, nekateri dejansko odvisni zgolj od kapnice, to- le stežka razumejo, češ, ali občina res ne more naj(i druge poti, in se bojijo, da se bo gradnja zavlekla v neskončnost. »Zal imajo posamezniki zadržke glede podpisovanja pogodb in jih pogojujejo s svojimi zahtevami, na katere pa občina zaradi omejenih sredstev ne more pristati,« odgovarja Picej. Podobno se dogaja tudi pri posegih v cestne odseke in grad-nji kanalizacije. Če je Občina Laško sprva upala, da bo gradbeno dovoljenje za vodovod Rimske Tb-plice pridobila do konca leta, so se napovedi vmes od- maknile v »prve mesece leta 2009«, sedaj pa Picej realne ocene postavlja na konec junija. »Do sedaj smo sklenili okoli 85 odstotkov potrebnih služnostnih pogodb. OstaJe probleme na trasi, ki bo nova gospodinjstva vključila v vodovodne sisteme Povčena, Za-breža in Zgornjega Strenske-ga, rešujemo z novimi projektnimi rešitvami, kar pa spet pomeni Se dodatne stroške,« še pojasnjuje Picej. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA -.«v NAKRATKO Za turistično okno v svet v okviru prenovljenih spletnih strani Občine Šentjur je zaživel tudi turistični portal, ki izčrpno, izvirno in aktualno predstavlja turistično ponudbo občine. Med 130 lokalnimi skrbniki uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia .info si je Šentjur prislužil priznaje za prizadevno in kakovostno urejanje vsebin na njem. Kot pravi Alenka Tasta-niere iz tamkajšnjega TliristiČno informacijskega centra, se je število klikov v zadnjem času popeterilo. »Posledično lahko pričakujemo tudi večji obisk naSih krajevnih znamenitosti, muzejev in prireditev.« StO MIKLAVZEVANJA Že 20. tradicionalno miklavževanje pripravljajo danes ob 17. uri v Rimskih Toplicah. V cerkvi sv. Marjete pripravljajo Člani Kulturnega društva Rimljan obisk sv. Miklavža z darili in presenečenji. Jutri, v soboto, bo sv. Miklavž v okviru Miklavževega sejma, ki bo na tržnici Laško od 9. ure dalje, obiskal tudi l-a§Čane. V nedeljo, 7. decembra, pa se ob 18. uri v dvorani Tri lilije obeta MUdav-žev koncert, na katerem bodo nastopili Eroika, Nuška DraSček in KD Železničarska godba Zidani Most. Program bo povezovala Bernarda Žam. PM |spoštovani pos^ffpartnerji in občani! V prihajajočem letu vam želimo veliko poslovnih in osebnih uspehov. Hkrati se vam zahvaljujemo za . izraženo zaupanje in vso podporo pri doseganju naših skupnih ciljev. V Mkl f>ro(lr)pim iiurlimo . ockvoHtic *svollohac okraske, • uirMričnc ogrrv:i1iie nuprav^ • lii>l( in liHo iL'hiiiku. WjK ' Hi'Ktroinsl.il.ictjski iiul(}t{aT. KUPON ZA 10% POPUST vse tnMku UvA 6it 30(10 ihitVSm www.novitednik.com m št. 96 - 5. december 2008 NOVI TEDNIK ROGAŠKA S.| FODČfTBTIKi 13 Več kot 5G varovancev Pegazovega doma je tako ali dnigace vezano na različne vozieke in druga gibalna pomagala. Na vsakodnevnih sprehodih vedo za vsako oviro, kije zdrBvi niti slučajno ne opazimo. Razgled z invalidskega vozička je drugačen Rogaška Slatina sedma občina po meri invalidov - S pridobitvijo naziva nika ker ni konec skrbi za vključevanje ljudi s posebnimi potrebami Občina Rogaška Slatina je v tem tednu tudi uradno postala občina po meri invali-dov. Naziv je od Zveze delovnih invalidov Slovenije pri-dobila kot sedma v državi. Kot pravi župan mag. Bran-ko IGdrIč je to resda pika na i nekajletnih prizadevanj, ni-kakor pa ne tudi konec skrbi za vključevanje ljudi s po* seboimi potrebami v vse plati dru^enega življenja. Z aktivnostmi so začeli leta 2003 ob mednarodnem letu invalidov. »Najprej smo se lotili odprave arhitektonskih ovir, nadaljevali z zarisom posebnih parkimüi mest in v tem sklopu preuredili tudi vhode v vse občinske objekte, sedeže javnih zavodov» tako da omogočajo vstop tudi invalidom.« začetke projekta opisuje Kidrič. Pri tem ne gre pozabiti, da je to le manjši segment zahtev, Id jih postavlja strategija v Agendi 22. Nekaj večjih projektov, pomembnih za invalide, bo prineslo še prihodnje leto. »Gre predvsem za novo knjižnico, ki bo odprta v prvi polovici leta, in za novo Športno dvorano za balinanje, ki bo Se posebej prilagojena tudi za športne dejavnosti za invalide in bo odpita v sredini leta. Posebno pozornost tej problematiki smo posvetili tudi pri obnovi osrednjega zdraviliškega parka, do leta 2010 pa bi radi zagotovili še dvigalo v Zdravstveni postaji Rog^-ka Slatina.« Še posebej so ponosni, ker je njihova prizadevanja opazila tudi mednarodna komisija za urejenost mest Entente Florale, Id jim je podelila priznanje kot mestu, ki ima med vsemi sodelujočimi za invalide največji posluh. ftedsednik območnega društva invalidov Zgornje Posote-Ije Anđelko Bendelja je nad rezultati projekta navdušen. »To konec koncev ni samo pridobitev za telesno hendikepirane, to je tudi prednost za otroke, mamice z vozički, starejše, za dostop do zdra\^tvenih in dru^ ustanov. Zeb smo veseli in ponosni, da imajo razumevanje za te zadeve. Kot sedmi m^ vsemi občinami sicer nismo prvi, smo pa vsekakor med prvimi- Ne gre zanemarjati prizadevanj vseh na občini li vsi od stanovalcev, zaposlenih, prostovoljcev, svojcev. Izvedla sem ankao, kje imajo največ težav. Žli smo tudi na sprehod oziroma vožnjo po Rogaški Slatini» kjer sem s fotoaparatom dokumentirala vse kritične točke, pa tudi nekaj pozitivnih izhodišč. Pohvalno so bile vse pripombe v projekt vključene, veliko je že bilo po-storjenega, je pa seveda še nekaj odprtih področij.« Anđdiko Bendelja in v drugih instudjah, vseeno pa bi lad poudari] zasluge Marjana ČujeŠa, ki je bil praktično duša projekta.« Med tistimi, ki so projekt pripravljali od temeljev, je bila tudi Mateja Pidler, debvna terapevtka iz Pegazovega doma v Ro^ki Slatini. »Pri analizi stanja so sodelova- Mat^aFidler Mag. Branko Kidrie Ovire na ulici in v glavah Medtem smo se tudi sami pridružili varovancem doma, ki so se popeljali po slatinski promenadi. Del so jo preuredili tako, da so ^^tne kocke zamenjali z bolj gladkim tiakom, ki zmanjšuje tresenje voačkov. 2e samo ta dela so bila vredna 20 tisoč evrov. Ko zdravi stopamo po mesmih ulicah se pač niti slučajno ne zavedamo, kaj za nekoga na invalidskem vozičku pomenijo taki sicer komaj opazni detajli mestnih ulic in poti. »Na sprehod v različnih skupinah redno vozimo n^e varovance,« pripoveduje Fidlerjeva in nad^juje: >»če je bila ta podoba za marsikoga v začetku celo moteča, smo zdaj že postali samoumeven del mestnega življenja. T\idi ozaveščanje meščanov je bil pomemben del projekta.« Pa smo spet na začetku. Pri ovirah in omejitvah v glavah ljudi Nič ne pomaga, če narišemo Še toliko posebnih parkirišč za invalide, Če se Se vedno najde kdo od zdravih, ki ga brezvestno zasede s svojim avtomobilom. Bendelja, kot pravi. ne bi rad bil kritizerski, vendar so med tajumi vse prepogosto mladi. »Ko ga lepo opozoriš, z željo, da ja ne bi kdaj potreboval takega prostor, slišiš nazaj marsikaj.« Osnovne človeške marure pač nebi smele biti vprašanje. »Vsakomur želim, da bi dolgo zdrav ostal in nikoli invalidske izkaznice potreboval. Ko si sam revež, je za pomoč drugim namreč prepozno,« zaključi Bendelja. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Ob Sotelski ulici odslej tudi pločnik Slatinski župan mag. Branko Kidrič in direktor direkcije Republike Slovenije za ceste mag. Gregor Ficko sta slavnostno predala v uporabo preplaičen odsek r^onalne cesle med Rogaško Slatino in Rajnkovcem. Ta je odsiej varnejši tudi za- jetje VOC iz Celja izvedlo dela radi novoz^jenega pločnika, v vrednosti 200 tisoč evrov. In-Na skoraj poldrugem kilo- vestidjo je v celoti krilo mini-metru cestnega odseka je pod- strstvo za promet. Občina Ro- gaška Slatina pa je financirala izgradnjo SOG metrov dolgega pločnika in ureditev javne raz-svetijave v vrednosti 70 tisoč evrov. To je v občini trenutno le ena od državnih investicij. Pred kratkim so zaključili pre-plastitev slabe^ kilometra ob- voznice v vrednosti 300 tisoč evrov. Dela je izvedlo podjetje CM Celje, Gradijo pa še prehod za peto s pločnikom vTlm-covcu. Dela v vrednosti 66 tisoč evrov bodo zaključena do konca aprila prihodnje leto. Sto Olimje v starem sijaju Dolgoletna obnova znamenite cerkve Marijinega vnebovzetja v Olimju pri Podčetrtku je zaključena. Za konec bo v nedeljo, 7. decembra, blagoslovitev obnovljenega stranskega oltarja sv. Frančiška Ksaverija. Baročna cerkev, ki so jo obnavljali več kot desetietje, slovi po bogatih oliaijih, zato privablja številne obiskovalce, Cerkev je prizidek graščine, Iqer je ena najstarejših evropskih lekarn, v njej pa je imel Anton Martin Slomšek svojo novo mašo. Med obnovo samostanske cerkve, ki so jo zgradili redovniki pavlinci, so lani obnovili dotrajani ^avni oltar, pred njim druge stranske oltarje, poskrbeli so prav tako za orgle ter nove klopi. Letos obnovljeni Frančiškov oltar bo v nedeljo blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres. Po nedeljski slovesnosti, ki bo ob 9. un, bo sledil kulturni program, skupaj s prihodom Miklavža ter obdaritvijo najmlajših. Ob tej priložnosti bo prav tako prvi Frančiškov sejem s stojnicami, kjer bodo izdelki domačinov ter predstavitev Kozjanskega parka, kamor sodi Olimje. BJ Poslanska štipendija v predvolilnem času smo v glavnem vajeiu prodajanja megle in Zdanja ^adov v oblakih. Dr. Vinko Gorenak pa je eden redkih poUtikov, ki je v tem pogledu presen^. Potem ko je namreč v primeru izvolitve enemu dijaku obljubil štipendijo. je zdaj kot poslanec SDS iz Šmarja svojo obljubo tudi izpolnil s podpisom pogodbe. Špela Kresnik, gimnazijka 4. letnika, ki želi štu^ti medicino, bo tako naslednja štiri leta prejemala po sto evrov mesečne štipendije. StO KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE Na osnovi 36. ćlena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kutturo (Uradnf list RS, št. 77/2007-UPB1. 56/2008) ter 12. člena Odloka o ustancn^ javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Celje (Uradni list RS, št. 82/2004) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CEUI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba s področja varstva kuHume dediščine, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - poznavanje programske in poslovne problematike muzeja, • aktivno ot^adajo najmanj en svetovni jeak in pasivno najmanj en svetovni jezik, - imajovodstveneinorganizacijskesposobnosti, • akti^oobvtadajoslovenskijezik. Kandidat za direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja muzeja za mandatno obdobje. Prijavo z dokazili o i^olnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom je treba pehati na nakov: MESTNA OBČINA CELJE, MESTNI SVET, KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do ponedeljka, 15. decembra 2008. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako MNZC - razpis za direktorja. Mandat za direktorja traja 5 let in mu prične teći z dnem imenovanja na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi Mestnega sveta Mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, pr^nanja in nagrade V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA LIPA ŠTORE* LASTNA NETraHČNlKA VSAKIMA1 STAWOVANiSUlH POVHilN Uwov;o<) I nai o I vu'lrt do polne vsote mu je zmanjkalo le osem evrov,« je pojasnil eden od svetnikov. Pa so se ostali svetniki brž domislili: »Razliko bi lahko pokrili mi. Glede na to. da nas je ravno osem, bi lahko vsak daroval po en evro,« Župan, sicer navdušen nad velikodušnostjo svetnikov, je bil v resni dilemi, kaj naj stori. Rad bi v imenu občine nekaj prispeval za stopnice, a bi po drugi strani z darovanimi osmimi evri izpadel malce neresno. Glede na to, da so stopnice že obnovljene in tudi stroški obnove že najverjetneje pokriti, je s svetniki sklenil, da se bo občina pri tovrstnih donactjah raje izkazala pri naslednji potrebi cerkve. Pa saj tudi dober namen šteje, mar ne? BA PORABI MANJ PRISPEVA VEČ VeČina Gorenievih pralnih strojev tennelji na inteligentni tehnologiji Use Logic*, ki on>ogoča najboljše energijske» pralne In ožemalne učinke. Zmanjšanje porabe električne energije potrjujejo vsi naši modeli širine 60 cm, ki dosegajo visoki A+ razred. GorenjevI sušilni stroji sodijo med najvarčnejše na trgu. Z optimizacijo zračnih tokov ter odličnim kondenzacijskim učinkom se aparati uvrščajo v razred B. Poiščite aparate z oznako EcoCare v prodajnih salonih po vsej Sloveniji. Z nakupom prispevate k lepši ' prihodnosti! ZELENI NASVET Kaj lahko storimo doma Za normalno umazano beio bombažno penlo lahko izberemo poseben program pri 60 ®C. namesto pri 90 in pri tem prihranimo 40 % električne energije. Ne pozabimo! Nikoli ne prenapol-nimo sušilnega stroja, saj se poraba energije tako poveča, in vključimo sušilnik perila v času nižje tarife električne energije: med vikendi, prazniki ter ponoči. gorenje www.gorenje.si m it. 96 - 5. december 2008 NOVI TEDNIK KULTUR 15 Pekel v družinskem krogu SLG Celje pred premiero Lorcine Hiše Bernarde Alba v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju je vse na-red za že tretjo premiero v lej sezoni. Zanjo so izbrali eno bolj zahtevnih del, besedilo španskega pesnika in dramatika Federica Garde Lorce Hiša Bernarde Ai-ba. Sloviti Španski pesnik in dramatik je s tem delom posegel na špansko podeželje, kjer skozi dramo mladih, za ženitev godnih žensk, ki jim zaradi zaukazanega dolgoletnega žalovanja mati prepre- čuje poroke, spremljamo zgodbo o peklu, ki nastane znotraj najožjega družinskega kroga. Drama o zaprtosti družbe vleče vzporedniceiu-di v sodobnost. Morda res ne več na tak način, toda psihično in drugačno nasilje v družinah in v družbi je zanesljivo ena od večnih tem. »Ne glede na to, kako se je spremenil status žensk in družba v celoti, ostaja družinsko, zlasti psihično nasilje ena od večnih tem, čeprav se vse dogaja na drugačen način. Gre za to, da smo znotraj kroga> ki naj bi predstavljal varnost, ljubezen in podobno, lahko obsojeni ravno na nasprotno,« pravi upravnica in umetniška vodja SLG Tina Kosi. Gre za eno zahtevnejših predstav v zadnjih letih, ki je v mesecih vaj pod vodstvom enega najuglednejših režiserjev, ki delujejo v Sloveniji, Diega de Bree, zdaj dobila končno podobo. V predstavi so angažirane vse igralke SLG Celje, ki napovedujejo žlahtno, težko, a bolj dramatičnih pffzorov predstave odigrajo Nina Ivanisin, Jagoda in Manca Ogorevc. sporočilno predstavo. »Projekt je izjemno zahteven za naše igralke, a te so v tem trenutku res v izvrstni formi. Tekst je izjemno težek, tudi Študij je bil zelo naporen, zadnji leden so vsi sodelujoči delali cele dneve in pozno v noč. Prepričanapasem, da bo nocoj občinstvo videlo odlično predstavo.« pravi Tina Kosi. Tekst je prevedla Maja Ša-bec, kostumografje Leo Ku-laš, avtor glasbe Aldo Kumar, lektor Jože Volk. Igrajo Jagoda, Anica Kumer, Barbara MedveŠček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Minca Lorenci, Nina Ivani-šin in Lučka Počkaj. SLG je za režijo pridobil Diega de Breo, ki se s postavitvijo Hiše Bernarde Alba v SLG vrača že Uetjič (po Chi-cagu in lonescovem Jacque-su). Je ta zahtevna predstava končno tista, ki bo po dolgih letih abstinence celjski teater vrnila tudi na oder Borštnikovega srečanja? »Zanesljivo si želimo spet priti na Borštnikovo srečanje, Tudi v preteklosti smo imeli nekaj za to srečanje prav primernih predstav, ki so bile žal spregledane, morda tokrat ne bo tako,« odgovarja Kosi-jeva. BRANKO STAMRJClČ Foto: DAMJAN ŠVARC Ta veseli dan kulture Slovenci smo Ta veseli dan kulture, ki ga pripravljajo v vsej državi ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, obeležili s $te\11nimi prireditvami, brezplačno so bile na ogled vse muzejske in galerijske zbirke, večinoma tudi ob strokovnih vodenjih. S Celjskega omenimo dan odprtih vrat v obeh celjskih muzejih, kjer so vodili po stalnih zbirkah in razstavah. V sredo popoldne je bil muzej skoraj pretesen, da bi sprejel vse otroke in njihove starše, ki so prišli na odprtje razstave likovnih del otrok (na sliki}. Ti so ustvarjali na dve temi, povezani z razstavo če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Na natečaju je sodelovalo kar 228 otrok iz šol in vrtcev. Natečaj Herman Lisjak v mojih očeh je bil namenjen otrokom od drugega razreda dalje. mlajšim pa so namenili natečaj Moj Herman Usjak. Zbrali so kar 180 del, ki bodo na ogled do 14. decembra. Podelili so tudi 21 nagrad. Pokrajinski muzej in osrednja knjižnica sta pripravila predavanje Alma Karlin - Iskanje svoje poti. V galeriji sodobne umetnosti so predstavili in po znižanih cenah prodajali publikacije, namenjene likovni umetnosti. V knjigarni Mladinske knji- ge so na literarnem večeru obujali spomine na nastanek prve slovenske knjige. VSLG Celje so razkazal! prostore, pojasnili naloge zaposlenih, zlasti tistih, ki jih na odru ni videti, in sproščeno klepetali o predstavah. V Velenju so v knjižnici odprli razstavo ročno izdelanih unikatnih voščilnic Sabine Majcen z naslovom Voščilo barvito, v svilo in kaligrafijo zavito. V glasbeni šoli so po-častiH 140-letnico rojstva Frana Koruna Koželjskega, v Centru Nova pa pripravili koncert Oksane s prijatelji. V Mozirju so se kulturnemu dnevu poklonili s predstavitvijo monografije o Mozirju» ki jo je predstavil Aleksander Videčnik. V Žalcu so učenci OŠ Šempeter prvič uprizorili opereto Kresniček. V Savinovem likovnem salonu so odprli razstavo likovnih del Zmaga LenardiČa. V Šentjurju so odprli razstavo plakatov oblikovalca Simona Serneca Ali je bil Trubar Indijanec. Marija Pleme-nitaš pa je predstavila svojo knjigo Ko spregovorijo ptice. Gre za zbirko domačijskih zgodb, ki obujajo tudi spomin na advent nekih drugih časov. B5 foto: Grup A Zivko Beškotmik Srečanja na razpotju V trnoveljski Zarji razmišljajo o še enem festivalu ljubiteljskih gledališč Letošnja Novačanova gledališka srečanja so se več kot uspešno iztekla. l\idi or^-nizatorjl so zadovoljni, da o občinstvu niti ne pišemo. Je pa XVI. ponovitev Novača-novih sre^ j pred organiza-torje postavila nov izziv. Uspešno izvedeno prvo srečanje zamejskih ljubiteljskih gledališčnikov jim namreč nastavlja vabo, da bi v prihodnjih letih ta sklop programa loiäli od Novačanovih srečanj in ga izvedli kot poseben, nov festival. »Domišljamo si. da imamo v Celju kar dobro geosirateš-ko lego, saj smo nekako enako oddaljeni od porabskih,koroških in primorskih Slovencev, pa tudi od manjšine, ki deluje na HrvaŠkem. Gre tudi za možnost pridobitve gledaliških projektov s kar štirih strani. Že to nakazuje smotrnost priprave posebnega festivala,« pravi eden od neumornih organizatorjev iz tmoveljske Zarje Živko Beškovnik. Kako ste zadovoljni z letošnjo Izvedbo kar dvomesečnega sporeda, v katerem je občinstvo videlo dvanajst predstav različnih Ijubitdj-skih gledališč? Gre za zajeten program, ki je morda celo že preobširen. Zato razmišljamo, da bi oba sklopa predstav, torej Novačanova srečanja in srečanje zamejskih gledališč Alpe-Dona-va-Jadran ločili in ustvarili nov, čisto poseben festival v drugem terminu. Novačanova gledališka srečanja pa bodo v dosedanji obliki ostala. Gre za srečanje nekaterih stalno delujočih slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin in ^edaliŠČ, s katerimi tesno sodelujemo. Podlaga sodelovanja je seveda reciprociteta. Njihova gostovanja vmemo z uprizoritvami svojih predstav. In kakšna je bila vrednost letošnjih prestav? Občinstvo je videlo le komedije. Je to programska usmeritev Novačanovih srečanj? Ne, je pa res, da je na splošno programska politika vseh ljubiteljskih gledališč usmerjena v komedije. Časi, kakršni so, zahtevajo vedrost, hu-raornost na odr^dh deskah. Tako dobimo na oder od Čistih, klasičnih burk do zelo sporočilno satiričruh komedij. Tudi letos smo videli zelo različne in pestre komedije. To je znalo ceniti tudi občinstvo, ki je bilo zelo zadovoljno. Kakšno je splošno stanje v ljubiteljskih ^edallščih? So Novačanova gled^ška srečanja po pomenu že na drugem mestu vSloveniji» za Linhartovimi? Na drugem še ne. Pred njih bi uvrstil še Ču^eva srečanja na Jesenicah. To je pravi festival, s selekcijskim izborom, Je pa res, da smo na tretjem mestu. Linhartovo srečanje pa je pravi piramidni sistem ocenjevanja predstav od lokalnega, območnega do vrha - državnega srečanja. Vse to je podkrepljeno s strogo selekcijo in pisnimi ocenami predstav. Vsi festivali, ki so, pripomorejo k temu, da je zahtevnost dela ljubiteljskih gledališč večja. Pri žiriranju se zanašate na občinstvo. Je to prav? To je Še dodaten trenutek, ko je občinstvo zraven, aktivno. Predstave ocenjujejo z oce-nami od I do 5. Če k želeli doseči stoodstotno kritičnost, bi moralo vse predstave videti isto občinstvo. A ni tako. Zavedamo se, da je takšna ocena rezultat trenumega navdušenja. A tudi to je nekaj. Sami smo se kot domača skupina temu ocenjevanju odrekli, da bi zmanjšali možnost navijaš-tva. Naj ta čast pripade enemu od gostov. Podobno je z oceriami igralcev večera, l^-ko pa izpostavim eno ime, to je Božidar Tabaj, ki je bil letos ^alec večera kar v dveh predstavah, italijanskih zamejcev in Jeseničanov. BRANKO STAMEJČIČ Foto: KATJUŠA Nagrade za gostujoče skupine so dela celjskih ljubiteljskih slikarjev. Svoje slike so podarili celjski slikarji Dora Glavnik, Alica Jav-Šnik. Amina Kolarič, Jaglen-ka Leban, Matej Čepin, Vlado GerŠak mlajši in starejši, Jurij Godec, Dragotin Vlasto Panič, Stane Petrovič Čonč, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. Št. 96 • 5. december 2008 m 16 AKCUA NOVI TEDNIK Dve leti, da mogočno zazvenijo Anton Šterban iz Laškega si je s posebnim namenom želel ogledati, kako nastanejo orgle. Živi namreč vneposredni bližini najstarejših orgel vSloveniji iz leta 1682, ki so bile upodobljene tudi na bankovcu za 200 tolarjev - na Strmci. In orgle bodo Še kako veličastno zadonele prav v teh dneh, ko se bliža praznik Kristusovega rojstva. Ena največjih evropskih delavnic orgel je pri nas - v Rogaški Slatini. To je Orglars-tvo ŠkrabI, kjer orgle tako izdelujejo kot obnavljajo. Začeti je treba pri načrtih in idejah, kako naj bi nove orgle LZgledalein k<^o Jih bodo umestili v prostor. Izgled in velikost sta odvisna od tega, ali bodo orgle postavili v cerkev, kakSno dvorano ali v stanovanje, kamor si manjše v zadnjem času nameščajo organisti. Ko je načrt natančno izdelan in so domišljeni vsi sestavni deli ter izrisani v tridimenzionalni obliki na računalniku, načrte natisnejo v merilu 1:1. »To je potrebno zato, da se vse natančno ujema. Pri nas je pomembno, da so vsi deli izdelani do milimetra natančno»« razlaga Anton Škrabl^ ki se je izdelovanja orgel lotil pred skoraj 20 leti Načrti potujejo v delavnico, kjer izdelajo tako imenovane polizdelke, torej različne sestavne dele. Delavnice so razdeljene na lesno, kovinarsko, usnjarsko, restavratorsko ... Ustavimo se v lesarski delavnici. »Les je posebej pripravljen za vsake orgle ^ede na vlažnost in temperaturo prostora, kjer bodo stal&. Držimo se pravilne sečnje, ga naravno sušimo, nato ga pošljemo v sušilnice, potem spet nazaj v skladišče, kjer počaka na obdelavo, les pa Čudi v kasnejših fazah izdelave veliko počiva, da se popolnoma umiri.« V delavnici na strojih, ki so jih morali prilagoditi, iz lesa izre-žejo različne sestavne del. Tudi luknje za sapnice, iz katerih bodo piščali dobivale zrak in s pomočjo lega oddale zvok. Za vsako piščal. ki je lahko lesenaall kovinska, morajo natančno izračunati, koliko zraka potrebuje, glede na svoj premer, višino in ton. »Od tipke potuje lesena trak- tura do ventila - to je sapnica, torej zračna komora, vka-teri se nabira zrak. ki gre do piščali in ta seveda zapoje. Orgle so lahko široke več metrov, s pomočjo mehanske trakture pa moramo pripeljati do klaviature, ki je širo-ka le 770 milimetrov.» Uporabljajo različne vrste lesa -od smreke, do gabra in ebe-novine, ki so tudi različne trdote in primerni za različne sestavne dele. Tudi klaviature izdelajo sami. In kovinske piščali- Prav za slednje imajo največji stroj v Evropi za vlivanje do skoraj sedem metrov dolgih plošč iz mešanice kositra in svinca, ki predstavljajo telo piščali- Plošče so r^čne debeline in veli- kosti, saj niti dve piščali v or-glah nista enaki, Ko na teh označijo tone in jih ukrivijo, piščal pošljejo na intoniranje oziroma izvabljanje zvoka. »V izdelavo orgel je vključeni najmanj 16 različnih poklicev, ki morajo skupaj delovali kot celota.« Vsake orgle najprej sestavijo doma -za to imajo poseben 14 metrov visok prostor - in jih preizkusijo, potem pa to še enkrat naredijo na lokaciji postavitve, kjer orgle tudi dokončno uglasijo. Od naročila do postavitve povprečno velikih o^el mineta približno dve leti. ANDREJ KRAJNC Foto: Grup A STE VEDELI? * Za izdelavo povprečnih orgel z 20 registri je potrebno 250 tisoč različnih delov, že več kot 15 let pa vse v Orglarstvu škrab) izdelajo sami. Doslej so izdelali preko 200 orgel> približno polovico za domaČe tržišče. * Ker načrte za orgle iz* delajo v merilu 1:1 - torej so načrti v realni velikosti posameznih kosov> imajo za vsake orgle od 200 do 300 kvadratnih metrov načrtov. * Z orglami je povezan nastanek najbolj znane božične pesmi Sveta noč. Pesem so prvič zapeli na božični večer teta 1818 v vasici Obemdorf v bližini Salzburga. Zasluga za to gre Josephu Mohru. Ta je zaprosil učitelja Franza Xaverja Gruberja, ki je v Arnsdorhi nadomeščal or-ganista, da na njegovo pesem spiše primemo melodijo za dva glasova z zborom in • ker so bile orgle pokvarjene - za kitarsko spremljavo. * Pri izdelavi orgel gabrov les uporabljajo za mehanske dele zaradi njegove trdnosti ter odpornosti na vlago in temperaturo. Cbenovino, ki jo recimo uporabljajo tudi za tipke, pa kupujejo na kilograme. Kubični meter namreč stane od 28 tisoč evrov naprej. * V Sloveniji šole za izdelavo orgel ni. Ena večjih evropskih je v Lud-wigsburgu v Nemčiji. Po Evropi obstaja še več manjših šol. Zdaj se je najbrž tudi vam porodila ideja, nastanek česa bi žeKeli spoznati. Podajte se z nami na pot v odkrivanje. Izpolnite kuponček in ne pozabite, da nastanek vsake stvari spoznamo samo enkrat. Ime, priimek: Naslov: Telefon: Spoznati želim, kako nastene (predlagajte eno ali veiS stvari): Po§ljf(e na naslov: NT&RC, Prelemova Id. 30OD Celje, s pripisom; Pot v odkrivanja. m št. M - 5. december 2008 NOVI TEDNIK trr R^RTAŽA 17 Igrače in skozi čas igre Kultni medvedek» vedno zaželena žoga in vitka Barbie vpisani v zgodovino IgraCe spremljajo člove> ka že stoletja in čeprav se spreminjajo, je marsikatera vse do danes ostala med otroki enako priljubljena. Razlika je le v materialih in tehnikah izdelave, medtem ko osnovna ideja ostaja ista. Prve igrače so bile izdelane iz naravnih materialov, kot so les. ^ina, kamen in kost. Starši so otrokom igrače izdelovali sami; kasneje so se jih lotili obrtniki, nato potujoči kroSnjaiji... Danes na cem področju kr^jujedonosna industrija igrač. Žal je veliko Igrač na tržišču neustreznih, celo zdravju Škodljivih, opozarjajo strokovnjaki, nas pa je pri razmisleku o igračah in igranju vodila etnologinja mag. Tanja Roženbergar ga iz Muzeja novejše zgodovine Celje, pod čigar streho sodi tudi prvi in edini otroški muzej v Sloveniji in tem delu Evrope, kjer se lahko pohvalijo s pomembno zbirko igrač z blagovno znamko »dobra i^ača«. V muzeju prav zdaj snujejo tudi poseben katalog, v katerem bodo vse te dobre igrače podrobneje predstavljene, medlem ko bodo v prihodnosti pripravili tudi obšir-nejšo razstavo o tej temi. Kaj je pravzaprav dobra igrača?^ »Kriteriji se spreminjajo,« pravi Tanja Roženbergar Šega. »Predvsem mora biti igrača didaktična, poudarjati mora ustvarjalnost otrol^, izdelana mora biti iz otroku in okolju prijaznih materialov. Žai se poplavi neustreznih igrač na našem tržišču danes ne da izogniti.« Pred pol stoletja so se otroci še dobro spominjali vsake Igrače, ki so jo dobili ali jo morda sami izdelali. Danes se otrok ne spominja niti desetine vseh igrač, ki jih dobi za darila» zato kaj kmalu ležijo zavržene in pozabljene v vseh kolih. »Vzgoja in zavest staršev, da otroku kupijo dobro (nI nujno, da zato najdražjo) igračo, je zato zelo pomembna,« polaga na srce Tanja Roženbergar Sega. Nostalgija Podobe igrač se nizajo skozi stoletja, dobivajo le različne oblike. Katere igrače imajo otroci še vedno najraje? Tanja Roženbergar Šega meni, da je pri deklicah to še vedno punčka» nekoč izdelana doma, iz cunj. V 19. stoletju, ko je vzcvetela industrija igrač, predvsem v Nümbe^ v Nemäji, kjer so še danes številni muzeji z igračami in posebej s punčkami» so bile punčke že izdelane iz porcelana, včasih v kombinaciji z usnjem. Za de kiice so bile te punčke zelo zaželene- Kasnejeje bila to punčka Barbie, najbolj znana lutka na svetu, ki že dolgo ni več samo igrača, postala j e kar simbol punčk- Spomnimo, da je gospodična Že v Jetih. Prihodnje leto bo slavila šestdeset let, a se Se vedno zdi brezčasna. Tanja Rcuonbsrgar Šfiga, etnologinja Muzeja novejša zgodovine Celje, pod čigar $tr«Ko je tudi otroški miuaj, kjer bo v tem mesecu ie posebej živahno v pričakovanju praznikov. Pri dečkih je Se vedno najbolj zaželena žoga. Nekoč je bila pravi statusni simbol Imeti togo je pomenilo imeti največ» kar lahko imaš med igračami. l^ldi žoge, kot nekoč punčke, so bile sprva iz cunj, kasneje iz usnja in drugih materialov. Za njo se še danes pode dečki» fantje in zreli možje, In še na eno kultno igračo je opozorila etnologinja. To je medvedek, ki je prišel na prizorišče igrač v 19. stoletju. Po nekaterih teorijah je rojstvo medvedka Amerika, po drugih Evropa oziroma Nemčija. To je bil plišasti medvedek» napolnjen z žaganjem, ki ima poseben položaj med zbirkami igrač in tudi zasebnimi zbiralci- Ti medvedki dosegajo danes na tržišču vrtoglave cene. Dobrim trem možem, ki bodo le dni z okenskih polic pobirali otroška pisemca, že-Umo pri tzbom igrač dober premislek in srečno roko, otrokom pa veliko užitkov v pričakovanju praznikov in uresničitev skritih želja, če le-te ne bodo presegale vse bolj praznih mošnjičkov Miklavža, Božička in dedka Mraza. Na prednost dobre in vzgojne igrače pa naj bodo pozorni predvsem starši. MATEJA PODJED Medvedek je še vedno priljubljena igrača vseti otrok. Iz depoja Muzeja novajle zgodovine Celja. Barbi je večno mlada kitka, ceprHv bo piiiodi^^ leto u^^ Gumbi so imeli svojo ceno Domnevno najstarejša igračka, ki je bila najdena na našem ozemlju, je biJ lesen ČoioiČek, ki je razveseljeval otroka na Ljubljanskem barju v 3. tisočletju pr. n .št. Arheologe je navdušila najdba para slonokoščenih lutk, fantka in punčke, ki sta bila najdena v otroškem grobu v stari Emoni, ki je datiran v 3. stoletje. Predmete hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. S prvo tiskano omembo »igrače« v slovenskem jeziku, se pravi predmeta, ki naj bi pripadal otroku in naj bi bil namenjen Igranju, se srečamo pri Trubarju. Včasih so otroci dobivali darila zelo redko, pa tudi pri tem je biia velika razlika med mestnimi in kmečkimi ter delavskimi otroki. Če je bi3o pomanjkanje preveliko, so si otroci pri igri pomagali tudi na kakšen prepovedan način. Vsaj od srede 19. stoletja je znano mnogo pričevanj o fantovski igri, ki je bila nadvse popularna in so |o različno imenovali: fucanje, cvenkanje in podobno. Za fucanje je bilo potrebno imeti Kaisen kovanec, tudi gumb, včasih peresa. Kadar je bila sila velika, so porezali gumbe s hlač, četudi so vedeli, dabo doma sledila huda kazen. Tudi gumbi so imeli včasih svojo ceno! (Tanja Tomažič, etnologinja) it. 90 - 5. december 2008 m 18 SPORT NOVI TEDNIK Pomagal ni niti James Bond Poraz rokomeušev Cel|a Pivo: vame LaSko v koDČnici zaostale tekme 6. kroga prve slovenske li-ge proti Kopni bo morda usoden v boju za naslov državnega prvaka. To je bil že tretji padec Tisljevih fantov» po polomu v Slovenj Gradcu in porazu v Velenju. V Zlatorogu 80 bili gostje boljJi s 30:29. 19:13 ni bilo dovolj Celjani so odlično začeli tekmo, čeprav so gostje povedli s 5:3» so vse napake nadoknadili z izjemno zavzelo igro. V13. minuti so pri izidu 10;7 prisilili gostujočega trenerja Matjaža Tominca, da je zahteval minuto odmora. Zadevali so tudi pri dveh igralcih manj» Vasja Furlan v 25. minuli, in takoj zatem je bila prednost navidez že nedosegljiva, 19:13- Le triminutni celjski mrk je povzročil delni izid Oi4. Prvi del so »pivovarji« le dobili (20:18), poletno igro v napadu Spilerja, Terzića In Toskiča pa je omogočil Beno La-pajne z osmimi obrambami. V drugem delu jeza njim le za eno obrambo zaostal Aljoša Rezar, vendar tudi to ni bilo dovolj za točko. Poznala se je odsotnost Edija J a je njegov strel ubranil Modej. Po dobri igri in pritisku domačih so gostje do konca 1. polčasa us-peli zadržati minimalno razliko. Neuspešno realizacijo domačih v začetku 2. polčasa so igralci Dobovca kaznovali z vodstvom 2:0. Na sredini igrišča je nespretnost Ahčana kaznoval Aljaž Hrovatič, ki je odvzel žogo in prodrl po desni strani ter zadel. V 33. minuti so domači znižali zaostanek. Ahčan je podal do Ru-smirja, ta pa lepo do Draga Kuglerja. Že takoj v naslednjem napadu je nezbranost domačih v obrambi kaznoval Ale$ Marot, ki je povišal na 3:1. Pet minut pred koncem srečanja so gostje storili 6. prekršek. Z10 m je bil natančen Rusmir, ki je postavil končni rezultat. Igralci Žive-xa so doživeli sedmi poraz, a po besedah Radeta Rusmir-ja se v klubu obetajo lepši časi: »Nismo Se vrgli pxiSke v koruzo. Ne zaostajamo veliko za 6. mestom, ki bi nas popeljalo v končnico. Med premorom se bomo okrepili. Prišel bo Matjaž Korada, nekdanji Dvoboj morda najboljših, binega igralca Svexa Uroša Krofliča (levo) in Radeta Rusmlrja. ki je vnesel veliko idej v celjsko igro. član Bautima, pogovarjamo se tudi še z nekaterimi igralci. Ti bodo prišli predvsem zaradi tega, ker smo dobri prijatelji in bomo poizkusili rešiti klub pred izpadom.« Domači trener Denis Deiamea meni: »Svojim fantom čestitam za super igro, ki je na žalost spet nismo uspeli kronati z zadetki. NajrealnejŠi rezultat bi bil neodJočen, a takšen je pač Šport. Glede na situacijo v klubu smo lahko kar zadovoljni, a vendar se bomo morali v nadaljevanju zelo potruditi.« Sandi Zdovc, ki je na klopi nasledil Mitjo Jonteza, je zmagal Se drugič: »Derbiji so derbiji, vse do konca se ne ve, kdo bo zmagal. Že ves teden sem igrake opozarja], da igramo ne glede na lestvico proti dobri ekipi. Za nas mislim, da bo treba še veliko trenirali, kajti igralci se morajo pri-vac^ti, da imajo žogo več v svoji posesti. Jesenski del prvenstva je za nami, lahko smo zadovoljni, Čeprav smo lahko Še boljši.« Rade Rusmir je pripomnil: »Nedvomno smo si zaslužili vsaj točko. Lahko bi dejal, da mi napadamo, drugi pa zadevajo. Pozval bi vse tiste, ki jih navdušuje maii nogomet, da se lahko pridružijo našemu klubu in nam finančno pomagajo. Vemo, da je trenutno recesija, a vendar, če ima kdo kakšen evro od- več, nam bo zagotovo prišel pravi« Tekmovanje v 1. SLMN se bo nadaljevalo 9. januarja. Sicer pa so se igralci Zivexa po tekmi z Dobovcem merili tudi v pokalnem tekmovanju. V četrtfinalu so s 6:2 premagali Sevnico in se uspeli uvrstiti na zaključni turnir. Dva zadetka je dosegel Drago Kugler: »Izpolnili smo svoj velik cilj. Imeli smo srečo pri žrebu, dobili smo premagljivi ekipi. %daj lahko upamo na presenečenje tudi v po Ifinalu.« Turnir bo na sporedu februarja v Sevnici. MITJA KNEZ Foto: Grup A Jutri derbi ob 21.15 Odigrane so bile ie tri tekme v 1. ligi Radia Celje. Izidi: Squash Vojnik-SLS - Caffe del Moro 8:12, Tri-star - ŠND Velenje 5:5 in Sla-da-Stil - Container 5:6. Tekmi Mali Pariz - Palma-lngrad gramat in Marlnero - Diskoteka Down town sta bili pre-stavljeni. Jutrišnji pari so: Container - Marinero {18.55), SND Velenje - Palma Ingrad g. (19.45), Mali Pariz - Squash Vojnik-SLS (20.30), Caffe del Moro -Down town (21.15) in Sla-da-Stil - Tristar (22.00). iBStvica Lise RADiA CELJE 1.ŠND VELENJE 7 *7 2. CAFFE DEL MORO 7 3.MAUPARIZ 6 H4 4. DIS. DOWN TOWN 6 «9 5.PAlMA-INßRADG. 4 +6 e. SQUASH VOJNIK-SLS 3 -4 7. CONTAINER 3 9 8. TRISTAR 1 -11 9.SLADAST1L O 4 10. MARINERO O 9 KDwotednik ® ROKOMETNIKLÜB CHIJ^: NV(IVAItN/l Ihm Kempaji^ KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP DECEMBRSKI DELOVNI CAS PRODAJALNE: VSAKA SOBOTA MED 8.00 IN 15.00 URO FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP ZA DRUGI DEL LIGE PRVAKOV (Rhein Neckar Löwen, Zagreb) več kot 20% popust -f darilo Več na: www.rk-celje>si NA DOLOČENE ARTIKLE športni copati od 62,99 eur In še številni drugi izdelki... + vsi naročniki Novega tednika prejmejo še dodaten popust! Nakiip j« möien dO 31.12.2008. Akcija velja do razprodaje zalog. Nikys Hugh« ostaja pri Mdricuiju (levo), Lakrisha Brown pa gaja zapustila. Druga zmaga in odhod Brown ove V zaostali tekmi 6. kroga Jadranske lige so košarkarice celjskega Merkurja v Dubrovniku premagale Raguso z 89:60. Za svojo drugo zmago v mednarodni regionalni ligi so prikazale svojo najboljšo igro v tej sezoni in presenetljivo visoko ugnale Dalmatinke. Spet je bila najboljša strelka Merkurja Nika Barič, ki je dosegla 21 točk. Američanka Lakrisha Brown in Merkur sta nato sporazumno predčasno prekinila pogodbo, Brownova se je včeraj že vrnila v domovino. Urban Majcen, predsednik Merkurja, je pojasnil, da je Brownova, ki ima doma 16-rae-sečnega sina, že pred več kol mesecem dni prvič zaprosDa za prekinitev pogodbe in vrnitev v domovino. Do konca prvega dela sezone bo Merkur odigral z obstoječim igralskim kadrom. za drugi del sezone pa se bo v dogovoru s trenerjem Željkom Ciglarjem primemo okrepil. DŠ, foto: GrupA ŠPORTNI KOLEDAR Relek-.S.IZ. ROKOMET L SL» 10. krog, Ljubljana: Slovan • Gorenje (18.30). KOŠARKA 2. SL - vzhod, 10. krog: Celjski KK - Calcil Mavrica (20). Sobota. 6. 12. NOGOMET 1. SL. 20. krog: Rudar Velenje • Maribor (18). KOŠARKA 1. SL. 10. krog, ŠoStanj: Elek-Ira • Koper, Zagorje - Alpos. Polzela: Hopsi - Zlatorog (vse 19). 1. B SL, 11. krog, Murska Sobota: Radenska • Konjice (19.15). 2. SL • vzhod, 10. krog: Pakman Celje - Ilirija (16), Podčetrtek: Terme Olimia -Dravograd (19]. 1. SL (ž), 10. krog: Rogaš-ka ' Kranjska Gora (18). ROKOMET 1. SL, 10. krog: Ribnica • Celje Pivovarna I^ko (19). L SL. 11. krog: Celje Celjske mesnine • Kranj (19), Ce-leia Žalec - Brežice (18)» Piran - Velenje (20). ODBOJKA 1. DOL, 9. krog: Sip Šempeter • March i ol. Nedeljd..?. 12, NOGOMET 1. SL, 20. krog. Ptuj: Drava - MIK CM Celje (13.30). PANORAMA ROKOMET 1. SL, zaostali, 6. krog: Celje Pivovarna Uiško • Cimos Koper 29:30 (20:18); Špiler 8, Tb-skič 6, Terzič 4, Rezniček 3, Gorenšek, Gajič 2, Kojić, Fur-lan, Sulić, Bedekovič I; Bru-men 9, Mrvaljevič, Bombač 4. Vrstni red: Cimos 17, Gorenje 16. Celje, Prevent 12, Slovan, Ribnica, Ormož 9, Trimo 8, Ško^a Loki 4, Krka, Ru{far 2. KOŠARKA 2. SL • vzhod. 9. krog: Pakman Celje • Dravograd 59:67. ODBOJKA Pokal OZS, četrtfinaie;^ povratna tekma: Aliansa Sem-ier-Novo mesto 2:S, naprej empeter (prva tekma 3:2, točke 215-190). MALI NOGOMET Pokal SLMN, četrtfinale: Zivex - Sevnica 6:2 (3:0); D. Kugler (7. 35), Rusmir (16. 36), Kolar (16), Salier (38); yndJč(32),Pe§ec (39). (KM) r Se et. 96 • 5« december 2008 m 20 ■ilH)RT Tokrat najbolj vroče na Polzeli Dve tekmi na Celjskem z derbijem na Polzeli iji gen stovaoje ŠentjurČanov v Zagorju so značilnosti 10. kroga lige UPC, sicer pred-zadnjega v prvi polovici pr-vega dela sezone. Pri tem bo zanimivo videti, komu bo Miklavž to soboto naklonjen oziroma h komu bo v soboto po tekmi prisedel parkelj. ^ Popravni Izpit za domačine Hopsi čakajo Laščane po nepričakovanem porazu proti Alposu v Šentjurju, na nekakšnem popravnem izpitu. Čeprav je bilo po srečanju v Šentjurju največ govora o sodnikih (nepotrebno), je res, da je igra pol-zelske ekipe ob agresivnem pokrivanju branilcev lažje usiavljiva, kajti v tem primeru naveza branilci-cen-tri ne deluje. To vedo tudi LašČani, ki so se v soboto poigrali s Šoštanjčani in jih premagali s kar 35 točkami razlike» v ponedeljek pa začeli trening okrepljeni z izkušenim Dariem Kreji-čem, ki bo pomagal četi AleSa Pipana do konca sezone. Zato Boštjan Kuhar, strateg Hopsov, prav goto- vo ves teden razmišlja in s svojimi fanti vadi, kako prebiti agresivnost nasprotnikov na bra nil ski h položajih» kar je boleča točka Hopsov» še posebej odkar ni poškodovanega Klemna Lorbka, ki je lahko na tem položaju odigral Še kako dobro, a ga tudi v tej tekmi Še ne bo. Ne gre dvomiti, da ne bodo na Polzeli poiskali kakšno presenečenje za »pivovarje«, ki so v srečanjih proti vsaj na papirju »slabšim« ekipam v tej sezoni še kako uspešni. Laščani so v polni zasedbi, tudi Salih Nuhano-vič je povsem pripravljen, preostali bolni igralci so si znova nabrali moči in na Polzeli se nam obeta velik boj pred zanesljivo skoraj polno dvorano, kajti kot smo že zapisali, se je košarka z velikimi koraki vrnila na Polzelo. Kako presenetiti Zasavce? Alpos odhaja po pomembni zmagi proti Hopsom na vroče gostovanje v Zasavje, kjer ga čaka v tej sezoni več kot solidna ekipa Zagorja. Izkušeni strateg Dušan Hauptman je namreč v Zagorju sestavil zelo dobro eki- po s tremi Američani, od katerih je nosilec igre že od lani znan in odličen strelec Gilbert Goodrich, ki je tudi prvi strelec lige. No» tudi Hauptman ima zelo solidno ekipo, ki ima trenutno zmago več kot Alpos, proti Šentjurčanom pa bo kompletna, kajti vrača se tudi poškodovani Miloš Sav-ković- Ključ za dober odpor in morebitno zmago je za Alpos znan recept iz minulega kroga, torej agresivno pokrivanje, predvsem branilcev skozi celotno srečanje io čez celotno igrišče. Htdi spoznanje, da v Zagorju nimajo česa izgubiti, je lahko prednost Šentjur-čanov, ki imajo večje število uporabnih igralcev. Zato sta recept trenerja Damjana Novalcoviča, ki je dodobra preučil igro 2^savcev, samo agresivnost in borbenost, vsaj takšna, kot sta bili proti Hopsom. In če bo .tako in če bo dodan še kan* ček sreče, potem bi se Šent-jurčani lahko veseli vrnili iz Zagorja. Enako kot lani. Izprati grenak okus Laškega Tudi Elektra ima neke vrste popravni izpit v tem Šen^ursla Mpos z Aldinom Kadićem (z žogo) bo jutri gostoval v Zagorju. NOVI TEDNIK krogu, kajti visok poraz za 35 točk v Laškem je pustil sila grenak okus pri vseh, ki jim šoštanjska košarka kaj pomeni, Katastrofalnega 2. polčasa si v Šoštanju ne želijo nikoli več ponoviti. še posebej ne doma. Za popravni izpit in zmago, ki bi izprala tisti grenak okus, prihaja v Šoštanj sila neugodna in močna ekipa Kopra, v čigar vrstah so številni nekdanji Šoštanj-Čani: trener lanske sezone Ivan Stanlšak, . lanski igralci Aleš Kune, Dražen Bubnić in Ivan Šimunić, predlanski igralec Elektre Jernej Mihalič, nekdanji kapetan šoštanjske ekipe Miha Čmer in tudi nekaj časa igralec Elektre Grega Nachbar. Tako lahko mirno rečemo, da igrajo Šo-ŠtanjČani proti »Šoštanjča-nom«, kar daje dodaten draž temu srečanju. Koper ima zmago več od Elektre, ki bi tako ob zmagi prehitela obalnega prvoligaša, kar bi bilo za nadaljevanje tega dela sezone v boju za ligo za prvaka Se kako pomembno. Trener Borut Cerar je po silnem razočaranju v Laškem okrepil delo z ekipo v upanju, da bodo igralci znali popraviti sila bled vtis drugega polčasa v mestu piva. Koliko mu je to uspelo, se bo videlo jutri. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEI ARENA PETROL Ayma^ zmoßoimlc^it PORTRETTEDNA RAJKO REP KARIERA JAZ IN KLUB n DRUŽABNO Zd igranje flngon^i«! me je ndvdu^il oit fü jo bil M nogomeisl Td^fl im s petimi leii prf NK Mtui) CUudHts, k/ef sem osul 9 lei. Nsio sem U 4 leti pmiopii k NK Ccl^e. hjer igram Še danes. Tu sem v se?oni 2003/2009 podpisat tudi svojo prvo profe^onaIno pogodbo?«) oMobje o I^l Klubtdos^aj NKMon$ Claudius. NK Cel)? Naj gol Dos^ sem kar ickaj qqIov. V selekciji \i-U sem celo prejel Uiiv prvega »reka. InosUvil bi gol. ki sem ga dal, ko m eoo leto i^ral pri bt/eiih. Igrali smo ptoii ^^K AJumiru|. Soigralec e l^rajal out, s pfsmi sem sprejel 2090, nato pa stre irveo^ v stilu ^rop M". Med naj M štejem tudi gol. ki sem 9a z 20 metrov do»^ v h^u igranja lä reprfzi^nunco U'19. Igrali smo proti Armeniji. Ndj veselje Kar nekđi dogodkov je, ki ilb mfn v lepen; wminu, Ko sem igrsf pri starejilh dedkih NK Celje proti NX P(<^VDQr<}dLi. Tekmo sn)o skofaj Izgubili, saj» nasprotniki 4 mitnite do konca vodili 11:0» o^to pđ sem zabil 2 gok. kar nam je pnnesto zrnato ter uvrstitev na 2. mesto na lestvici. Vesel Km bil tddi, ko smo se 2 reprezentanco U*19 uvrstili v dodatne kvalifikadje. Sevedti. pa ne smem pozabltj veselja, ko smo i mladinci v sc2onl 2007/200A osvojifi pokrti Nd| žalost Zaenkrat trenutka« ki b\ me rđzlaiostil. ni bilo in upam. da ga ne bo nikoli o?, da jfh bo öm manj. Ü&pelii Kdjboljü strelec (i-14 ter osvojitev pokala v »zoni 2007/2008 Ndstopi Zaenkrat Ic ni^em nastopal v 1. SNL. Na ta trenutek se čakam. Na/bolj si ze^lm, da bi ^Im prej dobil prfbžrtost n igro. Kasneie pa si želim Igrati v evropskem pokalu ter v črnski državni reptezenUnci. Publiha Publika je nai 12, igralec, zato i spodbujanjem prispeva k bolnemu rezultatu. Želim, da si ma tekme ogleda ve^ie število ijt^lateljev nogometa ter da naredijo dobro vzdušje, kot ga naredili ne zadnjih tekmah. Stanovanje Stanujem v kluijvkem stanovanju, ki si 9a delim ie s 3 soigr^kh Ljubezen Trenutno nim^m l|ubezni. sem na oddihu. Hobtji Padi igram biljard, namizni tenis, tenis. Prosti čas V prostem Ihm ^ najraje družim s prijatelji, obiš^em dnizmo. Veliko pa posvečam tudi pootku med in po treningih. Ciasba. film fositHam skoraj vs« glasbene zvrni« razen ročka In metala. Odvisno ßd razpoloženja. Viec so mi bolj umirjene skladbe. Od filmskih zvrsti pa si rtajraje ogledam komedije, kot je t» prmier ßeanove počitnice 2 Rowanont Atkinsonom v glavni vtogi. Imffi« iiiiMäittti m m it. 96 • 5. december 2008 ZLATA Poceni in prijazno Vietnamska izkušnja, pri kateri je bil promet najbolj problematičen Promet v Vietnamu je z eno besedo - katastrofa! Večinoma se vsi vozijo z sku* terji in motorji, ne upoštevajo prometnih znakov, prehoda za pešce» pravila desnega ... Upoštevajo samo rdečo iuč. listi, ki ima moč* nej Si in hitrejši skuter in bol; glasno trobljo, ima pač prednost pred dolgimi. V krožno križišče se nag-netejo vsi naenkrat in potem s trobljenjem nekako nakažejo želeno smer. Začuda nisem videl veliko prometnih nesreč, čeprav je vse skupaj na robu incidenta. Kot pešec skorajda ne moreš prečkati ceste. Ko stopiš na prehod, vam bodo vsi trobili tn z nezmanjšano hitrostjo švignili mimo vas. No, pa srečno! • Skorajda vse ženske in tudi veliko moških nosi preko obraza masko iz tkanine. Ta naj bi jih varovala pred emisijami izpušnih plinov, ki jih je kar precej, ko se 86-mi]i-jonska država spravi na skute rje, Vietnam je kljub temu, da so pred več kot 30 leti imeli zelo krvavo vojno z Američani, zelo vama država.Vsaj čez dan in na javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi. Vendar kljub vsemu previdnost ni odveč in denarja ne puščajte brez nadzora in tudi v hotelu ga ne zaklepajte v sobo, ker vam ga lahko ukradejo sobarice (kot se jetozgodibmeniOingarajši shranite v sel. Sicer pa so Vietnamci večinoma prijazni, veseli, nasmejani ljudje. Zelo radi s6 fotografirajo in za svoje poziranje ne zaračunavajo denarja kot drugod v Aziji. Prav Ulični frizer tako trgovci in ulični prodajalci niso vsiljivi in turiste ne vlečejo za rokav kot npr. v niziji. Zmajev sadež in veliko drugega sadja Vietnamska prehrana sloni predvsem na rižu, raznovrstnih ribah, govedini, svinjini, rakcih, jeguljah, lignjih, tudi kenguru se dobi v kakšni boljši restavraciji. Krompir se dobi zelo redko in še to največkrat v obliki ocvrtega, kuhanega ali praženega nimajo nikjer. Prav tako je nemogoče dobiti kruh. Mogoče v kakšnem res velikem trgovskem centru in Še to Štručke. Mogoče svojo vitkost ohranjajo ravno zaradi te^, ker ne jedo krompirja in kruha? Prehrana prav tako temelji na bogati tn raznovrstni zelenjavi, ^čimbah, omakicah in m flcoiLSjim IZLCJNIIO^A TUaiÄTkJNA ACCiJcrUA Aakerim 20. SOM Cdja; lel.: «386 03/428 7% 00. »^oit»: www jdfiDia^ poslovalnica Žal». («1.: 03 571 71 15, a-maih ita4al«c#izle(idi.si BOŽIČNO-NOVOLSTNI lOETI: VeSEU0ECEM6ER VGAROAIANDUS.,20.. in27. f2.samo46.00 £UR/osabo {še nekaj prostih rnest)« BUDIMPEŠTA 20.12. {še nekaj prostihn»st) * DUNAJ 2D.12.(lenekajprostihmdst) • MÜNCHEN • 20.12. ZIMSKI POČfTNICE: IIMA6 htl. Sol Um^s 5.11. • 21.12.. polp. že od 35.30 EUR/dan » OPATUIA do 24.12.. Ml. Kristal, htl. Admiral, htl. Ambasador. 2 x polp. že od 77.00 EUR/os • PULA htl. Hisiria do 29.12.. 2 x polp80.00£UR/os • POREČ htl. Parentium do 23.12, ^dnevni paket od 150,00 EUR/os daljs predfhodaja smučamkih vozovmic za CEUSKOKOĆO ostalih pripravkih, ki jih postrežejo k mesu ali ribam. Posebno poglavje je sadje, ki je zelo raznoliko. Prvič sem poskusil zmajev sadež, pa sad-je, ki kot gomolj zrasle pod zemljo in ga potem z nožem olupijo in pojedo. Sliši se bolj kot kakšna zelenjava, vendar je sladko na nek Čudni način. Banane imajo majhne, za polovico naših. Na izbiro je še veliko ostalega različnega sad-ja> ki ga mi ne poznamo. Čeprav, roko na srce, niste veliko zamudili. Tudi tako opevani zmajev sadež name ni pustil velikega vtisa. Poroka na hrtro Vietnamci se poročajo vsak dan in ne tako kot pri nas - ob sobotah. Ponavadi se poročijo v kakšni budistični pago-di, lahko pa tudi oa domu. Vse skupaj traja približno kak-Ine 3 do 4 ure in ob 21. uri Cene so za nas zelo ugodne. Večerja ali kosiJo s pijačo v lepo opremljeni restavraciji vas bo stalo 2 do 3 evre na osebo. Pivo npr. stane 9 tisoč dongov. 1 evro pa d(^ite 26.800 dongov. Brezalkoholne pijače so Še cenejše, okoli 6 tisoč dongov. cene v supennarketu so zelo i^od-ne. Večinoma gre za tuje proizvode, ki so nam znani» ampak mnogo cen^ši. natakarji že pospravljajo restavracijo. Drugače pa pred začetkom zabave svate pričakala pred vhodom ženin in nevesta in v ozadju je njuna velika poročna fotografija. Pri vhodu sta ponavadi velika okrašena košara in tričlanski odbor, ki ga sestavljajo ženi-novi ali nevestini najbližji so-rodruki. Ta košara je tam zato, da svat položi vanjo denar in se vpiše na list papiija- glede tega so zelo natančni in vodijo evidenco. Ali pa vam v zameno za vaš denar, ki ste ga prinesli mladoporočencema, dajo rdeči cvet, ki si ga potem zataknete vgumbnico in ponosno vkorakate v resiavra-cljo, da vsi vidijo, da ste darovali denar Po navadi se zabavajo kar sami in to tako» da svatje hodijo na oder in pojejo karaoke. Ker pa je zabava tako kratka, so ljudje zelo zaposleni z jedmi, ki se zvrstijo pred njimi, tako da ponavadi »pozabijo« ploskati nastopajočim. So pa zelo zanimivi, kadar poj^o karaoke, saj sodelujejo vsi od mladih do starih, v pesmi vložijo zelo veliko energije (beri: dretja) in ostali, ki čakajo na svojih 5 minut slaje, se pulijo za mikrofon, kdo bo naslednji! ALEŠ HDLER fn svol vas dotakne. NONSTOP POLE1IETBAH(EIONA wwwTptlmfti^ POStBNA CfNA UURMIlSHÜKK-HotelSKjUtMHOUHYftSOiai* ; ČUDOVITA «ARaiOM,4äni MLIHa(KIV[,aNA:«d3. 20.12,, 27 £UR PmnMnt 1 Un. 13. In 20.12, U EUR SaUburg In Ob«mdorf. 1 dan, 13.» M. In 27.12, M EUR«ZAQOTOVU6NO AtfvMtnl Oru In obUk fl»lwltdnlo», 1 tfan,In 30.11, ti lUR • iAOOTOVUINO R9cn«nUčni Verona, 1 1S.. 20.. 27.12., 99 EUR Mar^astll • Marijino Calj«. 1 dan, ZO.iZ. 33 EUR - ZAGOTOVLJENO Silvestrovanja KR.G0RA.APP POTEPUH i/4,29.12. -3.1., Nalam. 925 EUR TERME RADENCI. 3 dni, 30.12..2.1., novoletna tabsv«. polpsnzlon, aamo 279 EUR sur 810GRA0 NM. h. KQRMAT1.2S.12..2.1- S.tv^M. V^faij« poip>n Simo }27 EUf^ M11 fxfiX^fcivWÄÄiih aI PI AAII MA vpf*: onDo»cov Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje; t: 03 713 23 00, f: 03 713 23 08 .. fi uzMW ROMANTIČNI ČETRTKi v Ttrmah Dobrna Pob«g v DOBRO POČUTJE.... ČAROBNI napitki, ČUTNE masaia« ČUSTVENE kopali, MEHKA giasba, MAVRIČNE Mvna, VROČE vzduija VOŽNJA ft KOČUO Infomiaciie: 03 78 08110 , ir>fo(3term«-dobrna.s( • www.t«nne'dobma^i e Terme Dobrna Navdihujemo življenje ^ I r Ste-i^^i'älhüjirraji^ c/2 UMMtiAu» m I v Semp«tru pri carkvl info^đ-dan.sl wvvw.d-dan.si Na prostem vas bodo zabavali JINXi, COLONIA in številne DALMATINSKE KLAPE " Možnost rezervacije različnih hotelov, avtobusnega ter letalskega prevozal PREŽIVITE NOVO LETOV DUBROVNIKU! ic 96 - S. decMtber 2008 m jjilSMA BRALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom» morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo Identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ODMEVI Po salamonsko -nikomur nič - 2. v zadnji številki Novega tednika je 28. novembra članica OS Občine Dobje Natalija Plemenitaš Fuchs v rubriki Odmev pod gornjim naslovom navedla kar nekaj netočnosti in polresnic, zato sem dolžan dati pojasnilo. V predzadnji številki Novega tednika je novinarka Saška T. Ocvirk, ki pokriva našo obči no > na podlagi telefonskega pogovora z mano v objavljenem sestavku pomotoma navedla, da je dal to izjavo direktor občinske uprave. Takoj po izidu sem jo opozoril» da je prišlo do napake, za kar se mi je opravičila in v naslednji številki na 2. strani objavila popravek, za kar se ji zahvaljujem. Sicer pa je bil sestavek dokaj pristranski, saj objavljena slika nad sestavkom sploh ni bila iz naše občine. Če gospo Natalijo Plemenitaš Fuchs in ostale ta napaka tako hudo moti, se naj o tem pogovori z avtorico sestavka. Gospa Natalija v nadaljevanju navaja, da ima proračun občine oblikovana sredstva rezerve za interventne ukrepe. Občina je ta planirana sredstva že porabila pred neuijem za sanacijo plazu na cesti stari jezerski klanec in vseh cest, ki jih uporabljajo vsi naši občani. O tem je bilo dano poročilo na zadnji seji občinskega sveta, na kateri je bila prisotna tudi gospa svetnica in je bila s tem seznanjena. UREDNIŠTVO Prizadeti občaru, ki so utrpeli tudi do 100-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih in so prijavili škodo, bodo na podlagi ocene škode predvidoma dobili pomoč od Agencije za kmetijske trge, v obliki predplačila subvencij, nekaj pomoči pa so že prejeli od Rdečega križa in Karitas. Za škodo na objektih so na podlagi kriterijev, ki jih sprejema župan Ln ne občinski svet, tudi že prejeli odobrena sredstva. Sklepe so prejeli do roka, ki ga je določilo ministrstvo za okolje in prostor. Župan je na predpisanem obrazcu v določenem roku tudi poročal o razdelitvi sredstev pristojnemu ministrstvu. Zato za Občino Dobje ni nobena sramota, če si prizadeva pravilno razdeliti sredstva na podlagi kriterijev in tudi navodil ministrstva, kakor nam tudi ni bilo v sramoto, da smo sredstva za vračilo vlaganj v telefonijo že zdavnaj razdelili. Ma koncu naj pojasnim, da o poklicnem opravljanju funkcije podžupana oi odločil župan, pač pa me je na podlagi dejstva, da sem na volitvah prejel največje število glasov volivcev imenoval za podžupana in predlagal 0$ v potrditev predlog o poklicnem opravljanju funkcijepo-džupana, kar je potrdila večina v OS. Ker bodo čez dobro leto lokalne voütve, je zato že potreben hrup, s katerim želi naša svetnica negativno predstaviti delo svoje občine. Enako jepočela tudi pred gradnjo vrtca (n stanovanj, ko jecelo vložila tož- bo na upravno sodišče zaradi domnevno sporne lokacije, pa kljub temu vrtec stoji in dobro služi svojemu namenu. FRANC LESKOVSEK podžupan Občine Dobje Nikoli več obrambni stolp Vse lepo in prav, a moram se odzvati na članek Nikoli več obrambni stolp, objavljen v 95 številki Novega tednika. Sem sosed Hotela Evropa že 50 let in obrambni stolp gledam prav vsak dan (stanujem točno nasproti njega). Vseh teh 50 let je na žalost stolp služil za vse druge namene kol pa bi naj (kultxir-DO zgodovinski spomenik in okras Celja). V vsem tem času je tudi zelo propadal in mislim, da je bil le enkrat površno in nekvalitetno obnovljen. Sam sem bil kar vesel, da je Jančar ta stolp obnovil, da sedaj služi nekemu (čeprav ne pravemu namenu). Pa vseeno. Vsak dan sem spremljal posege na stolpu. Narejeno je bilo veUko in kvalitetno delo, kajti stolp (kritina in fasada) je bil v res slabem stanju. Mislim, da je Celje, predvsem pa naša ulica In mestna četrt z Jančarjevim nakupom Hotela Evropa veliko pridobilo. Na žalost se namreč velikokrat izkaže, da je država slab gospodar. BRANE FELDIN, Celje ^PRirOZNA KNJIGA Samo v Avto Igor Velenje ne ... Po vlomu v moj peugeot 206. sem se odločila, da menjavo vrat in ključavnic zaupam Peugeotovem servisu Avto Igor v Velenju, saj se mi je zdelo, da bo pooblaščen servis še najbolje opravil zadevo. Avto sem jim peljala na ogled, obljubili so, da me pokličejo takoj, ko bodo dobili nova vrata, ključavnici ... Po kakšnih 14 dneh so me res in odpeljalasemjimavto. Dali so mi nadomestnega, saj moje zavarovanje krije tudi to in že prej smo se tako dogovorili. Da nima vinjete, sem opazila šele čez dva dni, ko sem se odpravljala v Ljubljano po sina. Dobro, ni problem, sem si sposodila avto od staršev, da sem šla. Zaradi tega ne moreš zganjati galame, lahko pa pomisliš, le kakšen pooblaščen servis je to, da svojim vozilom ne nabavijo niti vinjet. Po šestih dneh so me danes (ko pišem to pismo, op.p.) poklicali v službo in povedmi, da je avto gotov in da lahko pridem ponj. Iz službe sem se namenila v Velenje, a mi je avto po petih kilometrih obstal. Klicala sem na servis, z mobitela na stacionar na svoje stroške. Trajalo je par minut, da mi je fant, Grega po imenu, povedal, da se bo pozanimal kako in kaj in me poklical. Sama sem takoj poklicala sodelavko, ki me je medtem prehitela, da pride nazaj pome in me pelje domov. Grega me kmalu pokliče in pove, da so poslali vlečno službo. Ko sem mu povedala, da jaz prevoza do Velenja nimam, mi je obljubil, da mi bodo avto pripeljali v Mozirje, kjer stanujem. Po kakšne pol ure me je zopet poklical, češ, da nimajo delavcev, da bi dostavljali avtomobile. Dogovorila sva se. da bo fantu z vlečne službe dal mojo telefonsko številko, da me bo spotoma peljal v Velenje skupaj 2 nadomestnim avtom. Minila je dobra ura, pa sem ga, ker me je bilo malo strah, da ne bo nikogar več v službi, poklicala in mi je obljubil, da bo nekdo sigurno tam in da bom avto dobila. Po dveh urah, ko me fant z vlečne službe še vedno ni klical, me je že pošteno skrbelo, kako bo zdaj z mojim avtom, saj ga jutri nujno rabim, pa sem jih poklicala. Oglasil se mi je gospod, ki se ni predstavil, in povedal, da so fantje šli že vsi domov in da se slišimo zjutraj. Da takrat nujno rabim avto za v službo, ga ni niti malo brigalo, zabrusil mi je, da če me je lahko kolegica peljala domov, bi me pa naj Še v Velenje. Da te kap! Parkrat rru je Še osorno, prepotentno povedal, da se nima z mano kaj pogovarjat, da so fantje že šli in da se slišimo zjutraj. Ob nemoči in ftapiranosti ob odnosu, ki ga je imel, sem mu zabrusila, da jih bom dala v časopis in odložila. Čez par minut me pokliče nekdo in se predstavi za Igorja, to je lastnik omenjenega servisa, in nadaljuje nekako takole: »Posluš ti, ne ti men grozit s časopisi, ker se bova glede tega drugje pogovarjala ...« Odgovorila sem, da me bo najprej vikal in šele nato se bom pogovarjala. Arogantno je še naprej ^o-zil, kje vse se bova pogovarjala, da ima vse posneto in tako dalje, jaz pa sem mu razložila. kako se s strankami dela oziroma ne dela, na koncu sem še vprašala, ali bi se lepše pogovarjal z mano, če bi me k njim pripeljal mož z BMW, pa mi je arogantno odgovoril, da mogoče pa res in mi odložil telefon. Čez pet minut sem klicala nazaj, da bi vprašala, do kdaj so v servisu, da s taksijem pridem po avto, a se mi ni nihče javil niti poklical nazaj. Zdaj torej ne vem, kako naj ^em jutri v službo, kako v Velenje po avto, še vedno pa kar ne dojamem, kaj se mi 5G/l/IZEBECd VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 je zgodilo. Ali se ni treba za stranke boriti. Kaj ne govorijo vsi, kakšna kriza da je pri nas? In kakšna šele bo... Očitno gospod Igor nima krize, da se lahko takole arogantno, prepotentno, da ne rečem še kaj hujšega, obnaša do strank... ali pa ima tako veliko krizo, da je od vsega tega tako nervozen, da potem še stranke spravlja v obup. Ne vem in me tudi ne briga, vem le to, da sem z njim opravila za večne čase in vsem, ki tole berejo, predlagam isto. Razen, če ne vozijo BMW-jev, Audijev ali česa podobnega ... Aja, pozabila sem, da taksni svojega avta definitivno ne bodo peljali v Peugeotov servis... DUSANKA DELAMEA, Mozirje ZAHVALA Nase martinovanje SlivniŠki upokojena smo se 6. novembra odpravili na pot, tokrat v VirŠtanj. Glavna slovesnost je bila v znanem gostišču. Zbralo se nas je lepo število Slivničanov in imeli smo se lepo. Zato iskrena hvala vsem organizatorjem, našemu predsedniku Erneštu ter Štefanu Doberš-ku in Justiki Brglez. Vsem prisrčna hvala. Hkrati se vsem organizatoijem opra-vičujem zaradi moje nerodnosti in se zahvaljujem, da so imeli z menoj potrpljenje. Hvala vam, ker ste me razumeli, mene in mojo starost. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici gorenje PORABI MANJ PRISPEVA VEČ Pri nakupu pomivalnega stroja se odločimo za aparat energijskega razreda AAA, ki omogoča optimalno energijsko učinkovitost ter učinkovitost pomivanja in sušenja. Pomivalni stroji Gorenje z vgrajeno inovativno Use Logic* senzorsko tehnologijo samodejno zaznajo količino naložene posode In njeno stopnjo umazanosti. Senzorji z optimalno porabo vode, električne energije in časa poskrbijo, da je posoda odlično pomita. Poiščite aparate z oznako EcoCare v prodajnih salonih po vsej Sloveniji. Z nakupom prispevate k lepši prihodnosti! ZELENi NASVET Kaj lahko storimo doma Pri ročnem pomivanju pod neprekinjeno tekočo vodo porabimo do 4-krat več vode kot v sodobnem pomivalnem stroju. Če vztrajamo pri ročnem pomivanju posode, ne pora-bljajmo vode po nepotrebnem. Pipo zaprimo vsakič, ko vode neposredno ne potrebujemo. gorenje www.gorenje.si . m it. 96 - 5. tfeMmber 2008 NOVI TEDNIK 23 ' Policija ne bo zadnji koš za probleme Z ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal o slabih razmerah v policiji, šikaniranju in odpovedi policistov v času, ko je mJnislrstvo za notranje zadeve vodil Dragutin Mate> smo se na ministrstvo večkrat obračali z različnimi vprašanji, vendar se do zdaj ni zgodilo, da bi izjavo dobili neposredno od ministra. Razen seveda, ko je na Celjskem pred leti preverjal gradnjo nekaterih objektov pri pripravi na vstop v šengensko območje. Pa še takrat nismo smeli postavljati vprašanj, na katera ni bil pripravljen. Zdajšnja ministrica Katarina Kresal je na Intervju za naš časopis pristala takoj. Ali bo tako tudi sredi ali ob koncu njenega mandata, ko bodo vidni tudi učinki njenega dela, bo pokazal čas. Minulo soboto ste v Celju pozdravili ustanovitev novega policijskega sindikata. zdaj boste imeli dva sogovornika, ni pa nujno, da bosta sindikata nastopita z enakimi mnenji... Sindikalna svoboda je stvar policistov in policistk, in če so menili, da jih drug sindikat ne zastopa tako, kot bi želeli, imajo pravico ustanoviti novega. Mislim, da je konkurenca na vseh področjih dobra, enako velja tudi za sindikate. Želim jim vse dobro. Vsi, ki se zavzemajo za boljši poiožaj policistov, so upravičeni do naše pozornosti. Konec koncev je vendarle naš skupen cilj izboljšati pogoje v policiji. In četudi bosta sindikata imela različni mnenji, ni s tem nič narobe. S kresanjem mnenj se ponavadi izgradijo najboljše rešitve in te vsi iščemo. Če se ne motim, ste iz drugega policijskega sindikata dobili sporočilo, ČeŠ da ste »... naravnost »poleteli« na ustanovitev, ne da bi se pred tem sestali z aktualnim vodstvom Policijskega sindikata Slovenije...« Kako to komentirate? Še kot kandidatka za ministrico sem se sestala s predsednikom policijskega sindikata Brankom Prahom. V izčrpnem pogovoru, ki sva ga imela, sem se seznanila z razmerami, v katerih delajo policistke in policisti, in te niso ravno dobre. Njegove predloge sem tudi vključila v svojo strategijo dela na ministrstvu, ki sem jo predstavila pred parlamentarnim odborom za notranje politiko, javno upravo in pravosodje. Socialni dialog je pomemben, zato sem se tudi odzvala povabilu na ustanovni kongres novega sindikata, v naslednjih tednih pa se bom tudi uradno srečala s policijskim sindikatom. In res sem dobila ne prav prijazno pismo iz Podra\na, ampak v Sloveniji im^o ustavno zagotovljeno svobodo sindikalnega združevanja. To je eden ključnih elementov v vsaki demokratični državi. Ce dolo- Katarina Kresal čene skupine v največjem sindikatu tega ne razumejo, je to zame znak vprašljivega razumevanja demokracije. Policisti želijo višje plače. Toda vided je, da so nekatera pogajanja s prejšnjim ministrom Dragutinom Matejem padla v vodo. Na ministrski sto) je sedla pri 35 letih. Zatem ko je z odliko diplomirala leta 1996» je delala na višjem in okrožnem sodišču v Ljubljani, bila je samostojna svetovalka za pravne zadeve na področju gospodarskega in korporaoljskega prava, zasedala je vodilne položaje v uspešnih podjetjih in delala kot odvetnica. Je tudi avtorica knjige Leto v politiki. Zdaj se bo morala znajti v najbolj »moškem« sistemu: ministrstvu za notranje zadeve. Da je prišlo do nepravilnosti in nezadovoljstva pri uvajanju novega plačnega sistema, ni več nobena skrivnost. Na vseh ministrstvih se spoprijemamo s tem problemom. In plač se bomo lotili zelo resno. Znotraj ministrstva bomo oblikovali skupino, ki se bo posvetila reviziji novega plačnega sistema in ugotovila, kje so nepravilnosti in nedoslednosti. Nato bomo poskušali te ugotovitve prenesti naprej, da jih bo vlada upoštevala pri celostnih popravkih sistema, V policiji resnično prihaja do razvrednotenja dela policistov, a tega ne želim. Zadovoljni policisti so namreč jamstvo za uspešno polidjo in varnost ljudi. Ključen člen pri tem je tudi generalni direktor policije. Tik preden je razpis zanj padel v vodo, so se pojavila številna imena kandidatov, tudi 8 Celjskega. Kaj pričakujete od njega? Da je dober poznavalec sistema, kot je policija, da je strokoven, sposoben in z veliko osebno integriteto, da ga bodo podrejeni spoštovali. Predvsem pa človeka, ki bo znal ostati neodvisen in dosleden v okviru zakonitosti. Je sploh možno na tem mestu ostati neodvisen? Mora biti. Moj cilj je od politike operativno avtonomna policija, od katere je moč pričakovati, da bo zagotavljala javno varnost ter javni red in mir s spoštovanjem prava in najmanjšo možno uporabo sile, odkrivala storilce kaznivih dejanj in o njihovem ravnanju zbrala dokaze, ne da bi pri tem kršila njihove ustavne pravice ali pravila kazenskega postopka. Zdaj že bivše vodstvo ministrstva je vztrajno trdilo, da zavajamo, ko smo pisali, da policistov primanjkuje in da odhajajo zaradi slabih razmer. Kaj pravite vi? Je policistov premalo? Vem, da je to velik problem, o katerem so bili pogovori, a premikov ni bilo. 30 odstotkov policistov dela v operativi, ostali za mizo opravljajoadministrativnade-lal Preobremenjenost, o kateri sprašujete, je tudi posledica večplastnosti problema. Z vsako spremembo področne zakonodaje so se povečale obveznosti policistov. Deloma so nanje padle pristojnosti prekrškovnega organa, pomagajo sodiščem pri privo-dih In podobno. Ravno to. da se obveznosti pravilno razporedijo in da ne bo policija vedno tisti zadnji koš, v katerega se bodo metali vsi družbeni problemi, sta prioriteti mojega dela. Verjetno se boste malo izognili odgovoru, a vseeno, ali menite, da je minister Mate delal dobro? Da se je dovolj pogovarjal o problemih na terenu? Lahko odgovorim le, da želim, da bi ministrstvo res opravljalo naloge, za katere je pristojno, usmerjalo delo in dobro organizacijo poUa-je, predvsem pa, da bi omogočilo operativno avtonom- no in strokovno deio le-te. Na tem področju je bilo v preteklih letih storjeno premalo. Stanje v celjski policiji se je v zadnjih letih izboljšalo, toda z ostalih policij po Sloveniji dobivam ogromno podatkov o šikaniranju policistov. Ampak tudi to je vaš predhodnik zanikal. Izjemno pomembno je, da prisluhnemo obema sindikatoma, ki pravita, da je to ključen ali eden ključnih problemov v policiji. Vztrajala bom pri vzpostavitvi dobrih medsebojnih odnosov! To pomeni reševanje socialnih problemov, nuđenje policistom ustrezno zaščito pred šikaniranjem in da se ustrezno vrednoti njihovo delo. Predvidevam še antimobing programe, ki bi preprečevali, da bi prihajalo do pritiskov, ki resno ovirajo delo policistov. Med policisti, ki so vsakodnevno v nevarnosti na ulicah, je dobesedno zavrelo, ko so slišali, da je IVlate podelil najvišja priznanja policije vozniku in tajnici generalnega direktorja... Bi vf storili enako? Vem, kakšne kriterije bi upoštevala sama. Priznanja si zaslužijo ljudje, ki so s svojim visoko strokovnim in odgovornim delom bistveno doprinesli k boljšemu delovanju policije. To bi moral bili edini kriterij pri podeljevanju takšnih priznanj. Zaradi spola in mladosti vas nekateri tudi podcenjujejo na takšnem »moškem« delovnem mestu. Nekateri so se obregnili tudi ob vašo »nedolžnost«. Je to morda celo motivacija za vas?. Poglejte, kako se stvari spre-minjajo. Ibdi na čelu ministrstva za obrambo je zdaj ženska. Verjamem, da se bo na podlag najinega dela pokazalo, da sva vredni zaupanja in da bova za zgled tudi dnigi ženskam, da se bodo bolj pogumno podale v politiko. SIMONA gOUNlC Foco: SHERPA Sojenje Šrotu preloženo na 15. december Sojenje celjskemu županu Bojanu Šrotu zaradi zlorabe položaja se na okrajnem s^išču v Celju v sredo ni začelo. Njegov zagovornik Dušan Mohorko je dejal, da je Šrot manjkal zaradi zdravstvenih težav. Kot je znano, mu očitajo, da je leta 21X13 podpisal pogodbo o zaposlitvi s Tino Gril Kramer, ki pa naj ne bi izpolnjevala pogojev za delovno mesto direktorice občinske uprave. Grifova naj ne bi imela niti dovolj delovnih izkušenj. Šroi še vedno vztraja, da je vse potekalo zakonito, zato )e Grilova še vedno na čelu celjske občinske uprave. Kot je v sredo doloäla sodnica na okrajnem sodišču, mora Šrot potrdilo o obisku zdravnika dostaviti v roku treh dni. Če izostanek ne bo opravičen, mu bodo sodili v nenav-zočnosd. Toda njegov zagovornik Dušan Mohorko je na vpr^anje, ali bo Šrot 15. decembra, na ta datum so prelo-M sojenje, prišel, dejal, da ne vidi razloga, zakaj ga ne bi bilo. Kljub temu, da se je Šrot že na mnenje inšpektorice tako) pritožil in da sam trdi« da ni storil nič kaznivega, mu tožilec Dušan Roš očita kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega teta: »Primer bo zastaral julija prihodnje leto, kar pomeni, da mora ta zadeva biti do takrat že končana, tudi pravnomočno.« Na sojenje bi morala v sredo priti tudi Tina Gril Kramer, a se je opravičila zaradi porodniškega dopusta. SŠoi Spet preobrat v sredo bi se na celjskem okrožnem sodišču moralo končati sojenje 21-letnemu Martinu Piahuti zaradi poskusa umora. Plahuta je januarja z nožem zabodel 42-letnega Franca Viherja v Janškovem selu in ga pri tem hudo poškodoval. Minuli teden so na sodišču še en^at zaslišali psihiatričnega izvedenca, ki do zdaj ni dobro pojasnil stanje obtoženca v trenutku kaznive^ dejanja. V drugem^ pojasnjevanju je izvedenec dejal, da je Plahuta Viheija napadel v bistveno zmanjšani prištevnosti. Toda na sojenju je spet prišlo do preobrata. V sredo sta bila sicer napovedana zaključna govora tožilstva in obrambe, vendar se je sodni senat pod vodstvom sodruka Martina Jančarja odločil drugače. Več kot očitno člani senata menijo, da psihiatrični izvedenec Milan Ličina stanje obtožnega v času kaznivega dejanja ni pojasnil tako dobro, da bi izrekli sodbo na podlagi gotovosti. Zato bo obtoženega pregledala druga psihiatrična izvedenka, Martina Tomorl. Njo naj bi zaslišali že v prvih dneb januarja. Neverjetno je, da psihiater ličina ni niti v trikratnem zaslišanju znal natančno opredeliti obtoženčevega stanja. Naj samo dodamo, da bodo v primeru obsodbe Plahute, ki finančnih prihodkov nima, strelke za (slabo?) delo izvedencev v primerih takšnih kaznivih dejanj, kjer je več kot očitno alkohol olajševalna okol^člna, plačali davkoplačevalci... SIMONA SOUNIČ 0,113 Zakaj Je kolesarska obležala hudo poškodovana? v torek dopoldne se je v Čopovi ulici v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala 42-let-na kolesarka. Do t^esreče je prišlo, ko je 3l-lelna voznica osebnega vozila pripeljala po Čopovi ulici iz smeri Ljubljanske ulice. Pred njo je v isti smeri, po kolesarski stezi ob desnem robu vozišča, vozila 42-ietna kolesarka. Pri odcepu za Lavo je kolesarka zapeljala v levo čez zaznamovan prehod za pešce, pri tem pa je vanjo trčila voznica. Po trčenju je kolesarka padla na vetrobransko steklo vozila in nato na vozišče, kjer je obležala hudo poškodovana. Zaradi razjasnitve vseh okoliščin prometne nesreče policisti prosijo morebitne očividce, da se oglasijo na Postajo prometne policije Celje ali pokličejo na telefonsko Številko 113. Okraden in na tleh v sredo okoli 14. ufe so mlajši moški na avtobusni postaji v Celju obstopili Id-let-nika, ga zbili po Üeh in mu vzeli 30 evrov. O osumljenih policisti intenzivno zbirajo ob-vesüla. V torek zvečer je neznanec preplezal ograjo lokala na Pokop^ški cesti v Velenju in odšel ^ dvema plinskima grelnikoma, vrednima tisoč ewov. Iz garaže na Polulah so neznanci odnesli tri motorne žage, vredne približno 900 evrov. Z gradbišča v Lokrov-cu pa motorno rezalko za beton, vredno dobrega dsočaka. g V Škofji vasi je nekdo vlomil q v hišo in prebrskal prostore ter ^ odnesel gotovino. ^ 0» U o iz omarice na vzmetnice Teden ni minil brez požara. Zagorelo je v garaži hiše v Vrb- ^ ju.Ogenjsejevnelvelektrični J omarid, In sic^ zaradi dotra- a« janosti električne napeljave, in ^ se najprej razširil na vskladiš- 2 čenevzmetniceternatonaprej •m poprostoru.Nastalojezapnl)- C iižno tisoč evrov Škode. g MJ^ it. 96 - 5. dMeifiber 200S m ^ - 24 r^.'S , Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 2 5.30 MZ melodija tedna» 6,00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časopbv, 6.45 Horoskop, 7.002. Jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.200tro5ki radio, 10.00 Novice, Il.OOKullurnimozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Pot v odkrivanje • ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica-20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Robin) NEDELJA, 7. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Blaž Podpečan - arheolog, sicer pa zapisovalec In razlagalec folklornih pripovedi, človek, ki se je odločil ohranjati ljudsko Izročilo, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, i2.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah ■ Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Kiavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 8. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.4S Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Poslovne novice> 12.15Bingo jack-izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela-velik korak, 18.30 Po^tevzvezdezGordanoiii Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Univox) TORiK» 9* december 5.30 NZmelodtja tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaS!o.8.00Poročila. 825 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, iO.OONovice, 11.00 Poslovnenovice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Pokom se imenuje?, i4.30?oudarjeno, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo» 16.20 Župan na zvezi: župan Štor Miran Jurkošek, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse za^kancija, je Še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP (Radio Celje • gostiteljica Simona Br- glcz) SfUDA« 10. december Jutranja nostal^ja na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tediMl. 6.15 Časoplov, 6.10 Na^dna Igra, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni vaJ, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik. 13.20MallO-po$ta,13.30MallO-klici. 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes. 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek* Jernej Dermota, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val-ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Celje' gostiteljica Andreja Petrovič) TRTW. 11. Jnniber 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.25 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, U.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev-ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej> doskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEK. 12. decunfeftr 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov» 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pol. 10.00 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj -sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista R^dla Celje-s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20. Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba. 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) Otroški radio na Radiu Celje Na Radiu Celje nismo pozabili na najmlajše. Zato vsako soboto ob 9.20 otroke in njihove starše razveselimo z oddajo, ki smo jo poimenovali Otroški radio. Na valovih Otroške ga radia ne manjka zanimivih gostov, poučnih vsebin in obilo otroške zabave! Da bo oddaja še bolj razgibana, nas obveščajte o dogajanju na vaši šoli in v vrtcu ter nas povabite medse. 2 veseljem se bomo odzvali. Oddajo pripravlja Bojana Avguštinčič. In §e namig. Tokrat bo Miklavž v otroški oddaji podelil nekaj daril našim najmlajšim poslušalcem. Tedi ni blo tek ko Tokratni gost v oddaji Znanci pred mikrofonom je Blaž Podpečan. Po poklicu arheolog, sicer pa zapisovalec in razlagalec folklornih pripovedi, človek, ki se je odloČil ohranjati ljudsko izročilo. V knjigi T^di ni blo tek ko döns (Takrat ni bilo tako kot danes), ki je nastajala v letih 2002-05, je zbral 470 pripovedi in pričevanj, ki govorijo o življenju ljudi na območju Spodnje Savinjske doline. Pripovedi so v celoti zapisane v izvirni narečni obliki, v t.i. srednjesavinjskem narečju. K zbiranju pripovedi so ga navdušili starejši ljudje, h katerim je rad zahajal na obiske in se z njimi družil. Za prvo knjigo Nagrobnik, podoba živih je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Knjiga govori o odnosu živih do mrtvih iz časa od 16. stoletja do 2. svetovne vojne na območju Spodnje Savinjske doline. Poln idej in načrtov trenutno pripravlja doktorsko disertacijo iz arheologije na temo nagrobnikov, za njim je znanstveni članek o zbiranju ljudskih pripovedi, že-\i izdati spomine Savinjča-nov na 1. in 2. svetovno voj- no. na nastajanje čaka tudi knjiga o ljudski pesmi. Več boste izvedeli v nedeljo ob 10.10, pred mikrofon ga je povabila novinarka Mateja Jazbec. Foto: KATJUŠA S sluhom in otipom o naravi Slepi in slabovidni so 19. junija lani v parku Vrtnarske šole Celje dobili prvo učno pot, kjer lahko spoznavajo naravo, njene posebnosti, zakonitosti in nenazadnje vso njeno lepoto na prav poseben način. Za organizacijo projekta ter vse potrebne dodatke je poskrbela v^tna^s^^ šola v so-deiovanju s slovenskimi Leo in Lions klubi. Učna pot za slepe in slabovidne je tako sku-pen nacionalni projekt in je trenutno prvi in edini tovrsten objekt na celotnem območju države, namenjen kot izobraževalna inštitudja za področje naravoslovja. Učna pot v par- ku Vrtnarske šole Celje pomaga slepim in slabovidnim osebam pri izobraževanju in usposabljanju - pot je oziroma še bo opremljena s posebnimi prilagoditvami, kot so dendrofon, cvetlična ura, visoke grede, taktilni zemljevid, les na otip ... Slepim in slabovidnim je tako omogočeno, da se s sluhom in otipom učijo o naravi. O učni poti, ki je namenjena tudi videčim, se bo v noči z 9. na 10. december (s torka na sredo) s specialistom Petrom Ribičem iz Šole za hortikuJtu-ro in vizualne umetnosti Celje. kol se po novem imenuje Vrtnarska šola Celje, pogovarjala Simona B^ez. Kaj nas čaka v letu 2009? v SNOP-u s srede na četrtek, z 10. na 11. december, bomo v studiu Radia Celje gostih astrologin j i Gorda-no in Dolores, ki pripravljata pregled pomembnih mejnikov, ki nas čakajo.v letu 2009. Kaj zanimivega se bo zgodilo na političnem, gospoda rske m, est rad nem in drugih področjih, boste izvedeli, Če boste noČ preživeli v naši družbi. Cordana in Dolores bosta v zvezde seveda pogledali tudi vam. Sicer pa na vaša vprašanja odgovarjala tudi vsak ponedeljek ob 18.30 v oddaji Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores. SNOP bo vodila Andreja Petrovič. wNN,raiiiocelK.coiii Cordana in Dolores v studiu Radia Celje z voditeljico ponedeljkovega popoldanskega programa Salo Pukl in tonskim fnojstrom Tomažem Mimikom. 20 VROGIH RADIA CELJE miALISIVKA I riWER£ABOY-BPrONCE (3f Z HOTNCOm-KATYPEfiRY (Sj 3. F0RGIVEME LHINAL£W1S i6| 4. THEPROMSE-taRLSALDUD (Sj 5. 6IVEAÜTTl£UM-TDMJ0NES (3f 6. SPmUGHr-Je^NIFO) HUDSON {2\ I DANQNTILDAWN* LENNYKRAVrn (1) 8. B^^NSTTUNGS JAMES MCRRlSONFEATf^IYFURTADQ (1} 9. TWOBAf^fSr-KATTEMELUA (S| 10.t.2,3.4-PlAINWHinr8 (2f DOMAČA LfSTVICA t VSAKJESAM-Aia^GODEC (4) 1 ABSaUIEYMOJ^ALYA {2) 3. JinRAr&iA-DAND {3) 4. KATARWAMZABISERE-KlNGSrm (4) 3. SKUOČtSKUOCl - EL£VATDRS (2) 8. SENESOOAAMVEĆ- DÜANtAPANJA {3) 7. KAOS-BIILSY) (1) 8. DOSONCA DAPKBKNV^ {S) 5. BRIGAME-MAX (1) laSOMBNAfl-KOŠTA (5) PflEOLOGAZATUJO LfSTVICO: SANCniAfiY-OABRaUQl^l UVEYOURlJFE-T.L%RIHANrUA PAEDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NEKlZAME-imDOJAMAIS Cam^NEBA-^KROCK Nagrejenet: MarQsreta Klarič. Nszelend 7. Ceije itsw Šurmr, Bratov Vosf^skov 5. Ce^e Nagrajenca dvigneta abmn kfjopoddtjaZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Olje. Ustvico 20 vročih Mo poslušate vsako soboto ob 18. un. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEÜSK1H 5 plus I MUUn^NEDAM-TAPHAWFALOn (5) 2. VOJAW^ABRAHAMKA-NAVIHATKE (7) 3. LEPI SPOMINI-ANS. CVET (3) 4. ČRB]AVGALm-R(SERTG0T5^(2) 5. PETEKMETBC-KATRCA (1) PREDLOG ZA LfSTVICO: VESEUCA- ANS. FRANC ŽERTONERS PRUATBJI SLOVENSKIH 5 plin 1. i^RAHAMNABRfn- ANS. PROSEN 15) 1 NlSVASiPRIZNAIA-ANS. ORION |4) a NI NAMZADENAR • ZASAVQ (2} 4 VRrTNnjUUBEZNI-ANS.V)HAR (1f 5. RlBNiSKlBlSS-ANS.ROKAŽUNORE {3} PREDLOG ZA LfSTVICO: NEAMI GOVORI-OOtveVKUMSSPRUATEU NsTajen» KstannsGbran. Bratov Vodnjakov 5, Calje Km Trgvndc, Nova vas 67b» Celfe Nayajenca dvigneta nayato na ogbsMfn oddelku Radia C^. lestvico Celjsk^ti 5 lahko poslušate vsak poned^jek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih Bps ob 23.^5 itfi, Za pr^oge 2 Obeh lestvic gidsuiffte na dopisnici s prilosnim kuponckom. Pt^^ )o na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000Celie. www.iioviteiliitl[.coiii . m fit. 96 • 5. december 2008 NOVI TEDNIK ^■FORMACIJE 25 * . * TEDENSKA I- ASTROLOŠKA ^ ^ NAPOVED Pelek> 5. dec^ber: Kvadrat Merkurja in Urana ob 7.53 lahko pripelje do kake neljube situacije v odnosih, mdi poslovnem življenju. Ne bodite zaverovani le v svoj prav, pa bo vse v redu. Hitre reakcije so najslabša rešitev pod tem vplivom- Intuicija bo zelo močna, zato jo bo zanimivo prepoznavali v konkretnih situacijah. Za večje odločitve dan ni primeren, saj vas lahko zanese v razmišljanju, je pa kot naročen za umetniško in kreativno izražanje. Ob 23.27 nastopi Lunin krajec v Ribah. Cas bo zaradi tega bolj napet, občutljivost bo v velikem porastu. Izogibajte se bolečemu brskanju po notranjosti in tudi hitrih reakcij. Sobota. 6. december Srečanje Lune in Urana zjutraj lahko prinese kakšno presenečenje. Pred nami je prijeten dan, poln različnosti dogajanj in dobre energije. Odnosi bodo harmonični. zato si privoščite vse-^ po malem, nekaj dela, nekaj družbe. Ob 11.28 bo Luna v kvadratu z Merkurjem. Previdno pri tem vplivu, moČ presoje bo zamegljena» živčna obremenjenost povečana. Ob 12.37 bo napet aspekt med Luno in Saturnom. Srečale se iah-ko z omejitvami in blokadami, ki so nujno potrebne, da zrušite star sistem in aktivirate novega, uporabna in vam prijaznega. Večer bo pod vplivom napetegaaspekta kvadrata Merkuria in Saturna. Pazljivo pri komurukadji» lahko naredite kak načrt za prihodnje dni. ki se bo kasneje izkazal za napačnega. He silite z glavo skozi zid. Nedelja. 7. december: Pokažite svojo naklonjenost, ljubezen in čustva, naj vas ne vodi strah pred za vrnitvijo, Venera je v ugodnem sek-stlu z Luno. Razvajajte sebe in najdražje in dvakratno vam bo povrnjeno. Luna ob 4.45 preide v Ovna. Popoldne lahko prinese kakšno motnjo v vaš osebni mir, nepričakovano spremembo, vendar vas tudi to ne bo vrglo s rira, saj se boste znali prilagoditi. ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041404 935 090 14 2443 rtapovedi, bioterap^e, regresije aslro^injd.gordand^skri.net wvww.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 0901428 27 gsmr 041 519 265 napovedi, primerjalna dnaltza astrclogirijaigiMords si www.dolores.si Ponedeljek, 3. december: Venera malo po polnoči preide v Vodnarja, Vsem, ki imate poudarjeno to znamenje v na-talnih kartah, bo nudila zavetje in srečne okoliščine. Ne bo tako izpostavljala romantična čustva, nasprotno, želja po svobodi bo močnejša. Komunikacija bo nenavadna» prepletena z vplivom vroče hladnega Urana, ki vlada Vodnarju. Kar trije prijetni trigoni so prisotni ta dan; zjutraj Irigon Lune in Marsa prinaša povečano energijo in željo po pustolovščinah, tri gon med Soncem in Luno prijetne vibracije, moč presoje in pozitivno misel> zvečer pa Irigon med Luno in Merkurjem usklajeno delovanje čustev in razuma. Torek, 9. december; Luna ob 8.53 prestopa v Bika in prinaša željo po čutnih užitkih in materialni varnosü. Če ste nesrečni in nezadovoljni, lahko v tem času posegate po hrani, da bi potešili čustveno lakoto. Luna bo dopoldne v kvadratu 2 Venero. Ker gre za močno ener^jo, pazite, da ne boste preüravali na nobenem področju. Mimogrede lahko pride zaradi prevelike trme do zamer ali sporov. Ta mesec se končuje Jupitrova pot po Kozorogu, vsi, ki imate poudarjeno to znamenje v natal-nih kartah, se lahko še sončite pod tem dobrohotnim vplivom, ki se vrne čez 12 let. Sreda, 10. december: Aktiven in zanimiv dan je pred vami. Spremljali ga bodo pozitivni aspekti planetov, zato ne mirujte. Sledite intuiciji, občutkom, bodite pozitivni in aktivni, kajti prav vsi napori se vam bodo odlično obrestovali. Ne dovolite, da vas kdo ali kaj ovira, saj boste sposobni preseči različne izzive, kar vam bo celo v veselje. Sicer bo kvadrat med Soncem in Uranom, kar lahko prinese nekaj črnih misli, vendar ne bo nič hujšega. Ostale pozicije so zelo spodbudne in močne, zato ste lahko resnično uspešni in za-dovoljni sami s seboj. Četrtek, 11. december Luna preide ob 9.34 v komunikativnega Dvojčka, ki je v dobrih položajih z nekaterimi planeti. Prinaša energijo, ki vam omogoča razvoj, napredek in dobro sodelovanje z drugimi Pripadnikom zračnih znamen) bo Slo res vse dobro od rok, tudi ostali lahko imate srečno roko. Luna bo v ugodnem trigoau z Venero.Vzemite si Čas za načrtovanje, poti in intelektualno delo, spremljala vas bo srečat Astroioginji CORDANA in DOLORES wiiiiw.novitednik.coin z NOVIM TEDNIKOM živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti; ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnoncm r? pn^csnjiu naročnikov Novega tednika, Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplatnih malih oglasov v časopisu In ene čestitice na fladiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico irkorisliti AKCIJ SE N£ SSsuvAJO tudi Številne popuste v ^govinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI o I M A Trgovina v City centra GALERUA OSKAR KOGOJ NATUHB IffiSIGN CELJE KERAMIKA •avaSaaakwakacana innnipih^. 10 k popust oa m obotav; 08 a akc^afca caia. ■inVA.Gl8vr^itm9. Mje, 03482 68 86-10 %papust(ruantu izMisv «kB«) ♦mZHSM STUDIQFASHmVafdev Petra ig. IKttiatov^^ popust .^Mmčsva 10« lOXpopnt 3000 taldim; 03 4801420. frpoita: 6X popust na knjižna iziala ea§ska Motmiava dru&a PROjgg Mfi IWftNIRIHG D QQ. BAR tlUfi TIRAZZA. Ažkatčava UjColoippiMk). 3000 Cetje • 10% popusta pri oocfctaBi .TlATAftSTVnS&JŽEKMILAMSRDfriMi^ na valfMie nstopnidajne cans •ffil^STLi^VASKliSniAVA- prodajalna Ž^ Savinjska casta 77. wud^abta v K cartini v Ca^ Mahbofsb cesta 88, ^ -10% papest iia vse vrste buha • LISNINA DJ), bvec 18 - 3X DOPUst aa oblariniano pohištvo (sadeŽna grl, troaaifi. počfvMd...) • AVT0CaJEdA.lpavčBvaul}ca21Celte.SDJogr^iservis-liwvčeva21-2B%na mersav* pii»vmatili*»ptična nestevitav vozila ProdajnTC8i}t«fM8dlCiO 15-20%popustnBpraiminta2QgumkuprjartIhvAvto Ca^. Valja do prod^ :alos, popusti sa ne saStBv^. •SaiEiLMpflM neroiSnikoin Novega tadiiito snwiisa Goto medtadrum (od por«dd)ka do petla) z amddh Usk^ pootiuc optike. Mariborska cesta BSiPo 10% popust ob nakupu ssn£i^ obl, ImkdjaUh okvk^ ia koma kt^ nakypu vsaj dvah IkMk bMtilctBailai^Mii^ gratis takofiaoa Vsak naroäuk preirna 1i latflo ob pradbkfitvi izkaznioa at« ia it. 96 • 5. decamlMr 2008 26 ZÄ ÄVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Delta na slovenskem trgu Italijanska Lancia je že dolgo v težavah in kljub temu, da je sestavni del Fia-ta> ki mu gre zadnja leta kar dobro, nikakor ne zie* ze na zeleno vejo. Morda bo nekaj drugače z novim avtomobilom, ki si je nadel znano in staro ime delta. Bolj ali manj se ve, da je prejšnjo delto Landa izdelovala do sredine 90.. potem pa se je vse končalo. Nova delta je torej za torinsko tovarno skoraj izjemnega pomena, kar pa v sedanjih časih seveda ne more biti posebej presenetljivo. Nova delta meri v dolžino 452 cm, kar pomeni, da Lancia delta je po tej strani neisako med nižjim srednjim in srednjim razredom. Oblika je delo domačih oblikovalcev, za sedaj je na voljo le ena izvedenka, in sicer petvraina kombilimu-zina. Posebnost delte je morda tudi ta, da si je mogoče za doplačilo omisliti dvobarvno karoserijo oziroma barvo strehe. Opreme so tri, in sicer ar-genia, oro in platino, v prtljažnik gre ob postavljenih zadnjih sedežih 380 litrovprl-Ijage, kar seveda ni posebej izjemen volumen. Motorjev je pet, trije bencinski in dva turbodizld z močmi od 88 (1.6) do 140 KM (1-9 twin-lurbo), pogon je na prednji kolesi, štirikolesnega za sedaj Še ni. Na slovenskem trgu naj bi letos prodali približno 40 delt, pri čemer je najcenejša varianta (1.4 i-jet) na voljo za 18.790 evrov. Po novem 370Z Nissan je bil s svojim športnikom 350Z tako v ku-pejevski kot roadsterski varianti dokaj uspešen, sedaj pa prihaja Čas njegove zamenjave. V bistvu bodo avtomobil prenovili in mu dodali novo oznako, in sicer 370Z. Na trge naj bi pripeljal spomladi 2009. Prednji del bo po novem bolj agresiven kot je bil doslej, spremenili so prednje luči... V tehničnem pogledu bo avto ostal bolj ali manj nespremenjen, saj bo imel motor spredaj, pogon bo speljan na zadnji kolesni par. dodan bo ročni 6-stopenj-ski menjalnik. Zakaj nova oz- naka? Ker so prostornino motorja povečali na 3,7 litra. Nissan 370Z HrvaŠka ima še plus čeprav je očitno, da kriza oziroma recesija trka na Številna vrata, na Hrvaškem ugotavljajo, da se vsaj oktobra prodaja novih avtomobilov ni zmanjšala. Tam so namreč prodni 7.082 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za okroglih deset odstotkov več kot oktobra lani. Najbolje je šlo Oplu, Id je prodal 781 avtomobilov, sledil je Volkswagen (759), na tretjem mestu je bil Renault s skupno prodajo 654 vozil. Najbolje prodajano vozilo v tem mesecu je bila Oplova astra (510), za njo se je uvrstil renault clio (270), na tretjem mestu pa je pristala škoda octavia (250). Sicer pa so na Hrvaškem v letošnjih desetih mesecih prodali dobrih 77 tisoč vozil, kar je nekaj več kot lani v tem Času. Ford prodal Mazdo Zgodilo se je tisto, kar so že dolgo napovedovali: ameriški Ford> ki je v izjemno velikih teža^h» je prodal 20-odstotni delež japonske Mazde. Obdržal bo še približno 13 odstotkov vrednosti japonske avtomobilske hiše. Kot pravijo pri Mazdi, so 20 odstotkov vrednosti podjetja odkupili kar sami ob pomoči nekaterih drugih partnerjev. Za to so plačali 540 milijonov dolarjev. Pri Mazdi ob tem pravijo, da se bo sodelovanje s Fordom nadaljevalo, kar je razumljivo, saj si pri nekaterih avtomobilih delita osnove, moiorjeinšekaj. Ford bo denar porabil za reševanje krize, letos pa je indijski poslovni skupini že prodal Land Roverja in Aston Martina. Oob«rMli MitaA M. ia^r^K mmakuib 'S UmM Oa/IM 11 00, ŠMMUC03/8t9 02 40 VHUKfl IZBIRA PNEVMATIK PO UGODNIH CCNOH A« MICM£irfV A Novi audi A2? Pri Audiju v zadnjih desetletjih niso imeli kakšnih posebnih problemov, drži pa, da so pred časom upokojili neuspešni A2. Sedaj prihajalo na dan novice, da bo tovarna pripravila njegovo zamenjavo. A2 je bil po svoje revolucionaren avtomobil tudi zaradi tega, ker je bil eden prvih, ki je bil narejen iz aluminija. Kot pravijo, naj bi se novi A2 precej spogledoval s prihajajočim Al, ki bo seveda najmanjši hišni avtomobil. iiiiww.railiocelje,coni Volvo XC60 - vozilo, ki združuje vse želje Na ženevskem sejmu marca letos so prvič predstavili volvo XC60. Priljubljeno skandinavsko vozilo je sinonim za prepletanje tradicije s sedanjostjo, združuje dva tipa vozil v enem in napoveduje revolucijo vav-tomobilski industriji na področju dizajna. Mešanico lastnosti XC60 in športnih značilnosti kupeja boste na cesti hitro prepoznali. XC60 je namenjen tistim, ki imajo visoke zahteve po dizajnu in prepoznavnosti blagovne znamke in njihov življenjski slog spremlja proizvode, oblikovane z visoko tehnologijo. Karoserija je športna. kar pa ne vpliva na udobnost avtomobila. Sedeti za volanom novega XC60 je daleč od tega, kar ponuja vožnja Športnega modela. Volvo XC(30 ima enako vznemirljivo notranjost kot zunanjost. Preprosto upravljanje in zanimive rešitve Udobno nameščen in obkrožen z ergonomsko oblikovanimi merilci in stikali ima voznik občutek nadzora nad vozilom in situacijami na cesti. Posebno zaobljen rob sprednjih sedežev omogoča lažji vstop v vozilo. Zadnji sedeži so rahio zvišani zaradi boljše preglednosti. Vselej je prisoten občutek prostranosti in osvetlje-aosti, ki ga obenem daje streha iz laminiranega stekla. Z obračanjem glave lahko vidi voznik v vse smeri, tako skozi svoj in zadnji sedež ter skozi prozorno ploščo v spodnjem zadnjem delu vozila. W osebnih vozilih, ki imajo zaradi svoje višine ome- jeno vidljivost nazaj, se na ta način poveča varnost. Oblika zadnjega dela prinaša še eno zamisel. Spodnji del iz-vlečete, prestavite prek zgornjega in s tem odprete predale, v katere lahko pospravite manjše predmete, ne da bi odprli celoten prtljažni prostor. Seveda pa l^ko v celoti odprete zadnji del ali pa odprete le zgornji del. Vznemirljivo rešitev predstavlja tudi temna površina na spodnjem koncu zadnjega dela vozila. Od znotraj je površina namreč prozorna in omogoča vozniku večjo preglednost nad cesto. Prozorna pa je tudi streha, na katero je pritrjeno temno steklo v obliki črke Y. Takšna streha omogoča udobno vožnjo v vseh vremenskih razmerah in potnikom ponuja čare kabrioleta in odprtega prostora. Volvo je svetovno znan po udobnih in ergonomsko oblikovanih sedežih. Pri XC60 so še bolj prefinjeni z elegantnimi asimetričnimi črtami, ki omogočajo dodatno udobje, še zlasti pri vstopu in izstopu iz vozüa. Novi volvo XC60 je bil ob predstavitvi opremljen s šes-tvaljnim T6 turbo motorjem, ki proizvede 285 KM, ter z dvema pel val j nima turbo dizelskima motorjema: D5 s 185 KM in 2.4D s 163 KM. Standardna oprema za vse te raziičice vključuje Štirikolesni pogon (AWD} s tehnologijo za preprečevanje zdrsov pogonskih koles Instant Trac-tion. V prvi polovici prihodnjega leta bo podjetje Volvo Cars predstavilo verzijo novega volva XC60 s pogonom na prednji kolesi in posodoblje- nim 2,4-litrskim dizelskim motorjem, ki izpolnjuje zahteve Euro 5 in zagotavlja 175 konjskih moči, 420 Nm navora in v okolje izpusti manj kot 170 g CO, na kilometer. Naslednja faza pa je mikro-hibridni motor, s katerim bodo izpuste lahJco znižali do okoli 140 g/km. Najbolj varen volvo Podjetje Volvo Cars je poželo veliko zanimanja z novo varnostno funkcijo City Safely, s katero vozilo zavira samodejno. Zavarovalnice po svetu so za omenjeni model voJva znižale zavarovalne premije kar do 30 odstotkov. Tehnologija City Safety je sistem, ki pri nizkih hitrostih (0-30 km/h) samodejno zavira, če je voznik nepozoren in se ne odzove na vozilo pred seboj. Pomaga zmanjšati število in resnost trčenja v spredaj vozeče vozilo, kar je pogosti vzrok nesreč. Ukaz za zaviranje dobi vozilo od laserskega dpala, ki se nahaja za vetro-branskim steklom in ga pošlje procesorju, ki se odloči, ali je potrebno vključiti samodejno zaviranje. City Safety je pomožni sistem, ki nikoli ne prevzame voznikove odgovornosti. Z njim naj bi zmanjšali število poškodovanih oseb ter vozil in tveganje za nastanek poškodb v vratnem delu hrbtenice. Funkcija je za svoje delovanje prejela britansko nagrado za poslovna vozila in ameriško nagrado za dosežke na področju varnosti. Volvo želi izdelali vozilo, s katerim ni moč trčiti, do leta 2020 pa želi doseči, da v volvu nihče ne bi bil poškodovan ali ubit. LEVEC Prvi avtomobil, ki zaustavi sebe in vsak pogled. Pridite in preizkusite. R.S.L., d.o.o., LEVEC, www.rsl.si, telefon; 03/ 425 45 27 NOVI VOLVO XC60 rac Št. 96 • 5. dMMibor 200S NOVI TEDNIK I OGLASI - IMFORIMACI JE 27 Ü wQtednik NaroćiHM Novega tednlQ boste lahko naročr^lkeugodnosti- ,.^ .. iMle ogla^.v Novm tieseđinte^ ttorimn üMiuCno s svoio naroćniito iartlcD. naročrttUu poko2rto oztnma z osebnim dolcumentorn naroCnflca Novega tednika. NelzIreHMene ugoclnostl se ne prenesejo v naslednfe leto! motorna vozila PRODAM KIA pride 13. letnik 1999, prvi ioslnik, ofičv ohranjeno, prodom 20 700 EUR. telel(xi04) 951-527. 6054 (kniiqoi«2, že od 20.45Q EUR, v« voal no iologilt.$.Lil.o.o.,UvK,03/42S45-22>Q3/42MS-23'_ OPEL cor» 1,2. letnik 1993. reg. do mojo 2009, pfKiom 70 6 50 EUR. Telefon 041 240-580. 6054 Lo^uno lil. žeod 16.900 EUR dolje, R.S.L d.0.0., Lev«, 03/42H5-I4.03/425-45-16_ AX 1,1, letnik 1990. rdeče borve, fepo ohro-n jen, 5 vrot, prodom lo 400 EUR. Tele-Ion (03) 5799-258. 6054 Renouft Koleosiezo 20.900 EUR, fi.S.L d.o.o..L0ve(.D3/42W5.14,03/425-45-16_ KUPIM RABLJENO osebno vozilo, od letniko 2000, nujno kupim. Telefon 041361-304. Ž196 stroji PRODAM ROTACIJSKO kosilnico, brftev 5^ 165. no dvo bobno, letnik 1998, prodom. Tele-fDn041214-124. 60«3 STROJ u irotoflje konize ugodno prodom. Telefon 781-2152. 6042 raiKOUCO zo monjs) traktor, z ročno zavo' ro, prodom, menjam tudi zo drvo. Telefon 040 250-951. &678 KOSlUlfCO Olimpio, »amico«, »traget, no-mizni /« >mgu|_ PAKOIO, 3 km iz mesto Celja, 2.700 m^ ktsten dovoz, vodo no porceli, lokodjsko dovoljenje zo objeb do 30 m^. prodatno pozrio sni. Telefon po 16. uri, 040 746-910,(03)5484^67. 60i4 tep^i WWW.t«fk«.ftl \m. 19n.MaMperK SOOOm zaS2.000€! Info 041 653 378 Zdenka Jf^qoö^e mm hfio, M 1991, 45 m' bralne ^mm, podUeleno, z gorozo in monsor-do, 3 km oddo^od ^rjo priieSol), pmlam.Tele^ 040 710^61. 6024 fldale Sreskivce 9 komunalne opremljenih zazidljivih parcel, velikosti S80 -1.350 m2. s plačanim komunalnim prispevkom 2a gradnjo mansardnih hil. psm: 041 S4J43S, 031 B44MI02. Vn^am odd^amo poslovna prosiore v Ž^ na šlandrovem 1 v vebkosti 220 m2. 713-22-10 i nt ven der si, www. vend er,si ZAZIDALNO poreko, 650 m^ v Celju, Med-log, prodom.Telefon 031 335-909. 6029 CELJE. Grodbeflo ponelo.t.350m^zloka-olsko inforraocijo zo grodnjo poslovno stonovonjskego objekto, v Kulturniški ulici, prodom. Ceno 95 EUR/m'. dostop osfah. konoüzodjsiti priMjuček in utrjen ve^ parkirni prost«. Telefon 030 924-600. $668 AESUR VO V moAPn>em r^ifJji: prort-v^--ld ćnet - ncv. > ' đeni.ht§, vpGuJ^l.m ot *fn3 {',>> Objčk» $0 Vpf'Vostl i»» «es m2 neto biv. • ;-vr>in . c'' vf - ' 600-m m2. W :.- ^. Df7'.-;-ro za ; v zakUu^nl farl. lnK>rmac(ič. 15 ptoltkt d.o.o.. tel: 051 iHv 458.041 132-657 i(l 04i 2uo terneipićtu titra-'A Atrij sunovanj&ka zadruga z-o.o. j www.n-acrij.&i Cdj« I Ljubljanska cesa 20 j 03 42 63 110 lUfiiiic Šenčur I Ulica Dušana Kwdra n j 03 74 71 040 Ljubljana j Vojkova 63 | 01 53 09 290 Rogalb Slatina j Kidričeva ulica 30 j 03 81 84 252 VAŠ NOV DOM ž€ M 103.000 e V:j5ic2 Plankov }og (4 enojiki, 4 dvojcJd) v TABORU V SAVINJ-SK3 DOLIN] • v neposredni bbži-ni avtoccsre LJ-MB-Uredimo NAJUGODNEJŠE nNANCiRANjE NAKUPA. Vsakemu kupcu , ki sklene pugodbo do Boilćniti praznikov« Atrij podaji SANJSKO POTOVANJE V EGIPT ZA DVE OSEBI (7 dni, aH inclusive). Već na: www.plankovlog.si ŠEMPCTER V S AVir«OSKI DOLINI v &amem cemm krajx moderno mno-vaiu enosianovanj&ka hiia nelo bivalne povTüne 1S5 m^ kj je «grajena do lH. gr. f\t pifceli velikosti 600 m' v neposredni btiäni osnovne $ole, tenis igrilć, wlcnJc in tigoviji, zelo ugodno prodamo, Oaa: 136.000 € (vključen mm'Mimmm_ ORAMLJE. Prodom slonovonjsko hj». no sončni legi, v mim^ nosdlu. 2 km od oc, izvoz Dniml|e. Telefon 04122443). Š670 KUPIM VIKEMOoli hi»; k^qo CeMolicodo 25 km. plodio gotovino, kupim. Telefon 031400^73. 5696 GOZO. pašnik oil travnik, v oki^id Celjo, ku|»m.Tejefon 041 657-595. p ODDAM POSLOVNE prostore v Celju, poleg zdrovstve-nego domo, oddomo. Telefon 041 347-714,041 324-165. 5474 CEKTER Ceijo. Gregorčičevo 3. Tri poslovne prostore, popolnomo obnovljene, por-kel. ^no, sonttorije, vsok meri 155 m^ oddom. Telefon 041 691-064. p LOKALvsamsmcen*ni Ce^, vGiibcni utn. velikost 35 m^, oddom. Lokol je vpritiič-ju, vfttd direbnozulice, prenovij«i Mo 2000. Ceno po dogovom. Informacije potelefonu 040 690-777. 606i PRODAM CELJE-Ofek-Tnibonevo. Dvosobno sto novo-nje, velikosti 54.21 m^ prodamo. Ceno 69.000 EUR.Infonnocije051 305-432 Qli041 B7fr400.Maksiniilijon,d.o.o.. IjuUjonska cesto 5,3000 Cetje. n USKO. Prodorno dvoinpolsobno starwv-nje, S2 m^, opremljeno. Telefon 041 26i478oli031 634-619. d Prodamo starejie meSiensko steno- vanje v Celju • cenur. velikost 120. m2. priMjuÖti pitn, ceTV, potr^ obnove, cena 1200 CUR/m2. lnfQ051/30&432sti041/876^88 Uakamiliian cesla h. 3000 Ctlj» OLJE, Hudinjo. Slonovonje. 72 pn>-dom.Telefon04179^20. 5953 STANOVAUE. dvosobno, 50 m', no Pobeli, 2. i\ad5tropje, balkon..., prodom. Tel^ fon 041797-270. eo45 STANOVAH)^ 45 m^ no lepi kikuni, Cdje-Otok. Wsoko pritličje, lostno centrolno no plin, ugodno |Kodam. Telefon 041 369-517. 6073 DIOSOBNO stanovanje, 30 m', v Novi vosi. pradam.TBlefon041 637-232. 6079 ODDAM GARSOKI ERO no Otoku domo v nojem zen-slo srednjih let. Nekadilki. Telefon 041 35B-059. 5870 ENOSOBNO stononnja, 42 m', v Ce^, Čopovo 25, oddom v nojem. Telefon 031 645-975. 6090 ms. PRODAM GAKAZO v gorozni fiisi Copovo-Vojkovo prodam. Telefon04172^02. 6013 mm PRODAM DVE otroää sobi («nki), nmn nokup poso-mezne otroške sobe, pisolno mizo, ve^ omaro, noćno omofico, posteljo. 90*1B0. z jogijem Dormto, prodamo. Ceno po dogovoru. Telefon 041 563-355. S992 KUHINJO, kotno, Madilnik. ^Inät, kofno sedežno, prnini stroj, sirälni stroj, pn-dom.T^&fon0412B4-975. got? ^llNIKzo enlrolno ogrevanje, 1,25 kol, levi. prodamo po leio ugodni ceni. Tel^ 5773-345. eooe ODDAM STAI^^ spolnko oddom. Ogbd možen po infomiocijoh po telefonu (03) >491-B19D. 6049 [ gradIšeni [material PRODAM BUKOVA dtvo (hlodovino) s prevqzom pn>-dom. Telefon 041 657-595. p DRVA. bukova, dolgo v hlodih ter krolb žagano, z dostovo, prodom. Telefon 0402^1-346. o OESKE in plohe, porjwtego \n neporjenego ordio. hniske, Ćesnje, lipe, jelše, hmsto, jovorjo, bresta in smreke ter les zo ostresje. nziićnih dimenzij, prodom. Te-lefon040211-346. p 4 m gobrovrh dfv prodom. Telefon (03) 573B-189. L499 AKACUEVE drogove, dolžino od 8 do 9 me^ov, z dostavo, prodom. Telefon 040 213-346. n SUHA bukova drva prodom. Telefon 041 76^30. Š672 MIXETi, osto nsok^kmi, za vse peS in štedilnike, pokirani v kortonski emboloži, prodom. Telefon 04) 207-179. 6074 12 m bukovih drv, suhih, prodam. Triefon (03)573^19. $676 PRODAM TRI kaze, store 1 leto, pfodom. Tdsfon 041 707-748. NVMERO UNO GOTOVINSKI KtIDm DO 10 LIT ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE^ de 50 % obrv «bvetnofH niso «vir«. Todi kradiH no osnovi vozilo leosingi. Možnost odploölc no poloink«. pridemo ludi no dom. >JUM£RO UNO Kwko« MNAkkA lA 27. Mara»«r tel.: 02/252-48*26, 041/750-560 GOTOVINSKI INHIPOTEKAfiNI i)Po$TEViUiomiAšE mmti POPUCAMO »LOKADi im^E. DM2K. RUBES. BANČNE, ZAVMHniUHŠKE DAVČNE. STEČAJNE IN mi OBVEZNOSU 1iMtB2«|lHSI.6ai(B1ll12B2.BS1i2IM riđ tiliim'iK milili TuniihTt.Niitir IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! ^ rUKOJÖNJEBPLAäLOt Zneski od 500-1^ EUR rta 11 m 06 PCO v. IPREVERITCl PE MARIBOR. P.irtil.iniiku S {1 t rnTTTram POSOJILA MEDtAFIN KOM d.0.0. Dunajska 21. UufiUana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop 8107 TEUĆKO simefl^olko. staro 3 tedne, pm-dom.TeleFon 5799-273. Seer PRAŠIČA, ZQZokol, teä^ 2S0ofi ISO kg, bmljenego 2 domoćo kiihono hrano, prodom. Ceao po dogovom. Telefon (03) 580^171,031 817-106. eose DVA telidio, 041619-372. Ž227 KUPIM TEUCO oli knvo zokal kupcmo. Telefon (03)5823^04,040647-223. $486 PODARIM MALEGA psa podarim. Telefon 031 733-965. 5975 kmetijski pridelki PRODAM SUHO lovvzo, v«qQ koliono, ceno 0,15 EUR, prodam.Telefon041 649'414. ieeo 0l9t06l£sikižne bob prodom. Telefon 040 295-179. 5692 EfZOL sivcek prodom. Telefm (03) 705-3136,031 39^05. Ž22& VINO, sorte izobeh. jurka in ikhme trfe, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5794-328. eo20 KAKOVOSTNO belo vino \n joboUnik prodo-mo.Telefon{D3)5793-239. eo44 VINO, rdeče, tz ne^roplfenega groidjo, po 0,50 EUR, prodom. Telebn 041 720-499,(03)5821-535. 6ced ostalo PRODAM OSISINO za 2.0001, mak) tübljerw, prodom. Telefon 491-7850, zvečer. 6071 Št. 96 - 5. december 2008 m 28 OGLASI - IMFORIMACI JE NOVI TEDNIK BRZOPAMLNIKE {flhh 50JO, 120,160 in 2OOtprQdGmJel0fon 030 929-205, po 15. uri. 4167 »inplu polom, mesnoto p^ p(«laino. Tolefon 041 Š635 5290 ^TOMLNIK na im. bukova ino, gume Mkhotin, 165^5-15 in platfsca za hyun-doi occftfil, prodom. Idsfon 05! 344-245. $983 nU9(E,od l504o25QI(ari«nafifip,rejeiK s loinio donm ImitMi, prodom. Prvknn hjđ dorn» blumshio in vriiunsko vino ler butelilte, primerne m darilo, možno dostovoJel^OSl 744-163. eoer OTIOM smnnlo koinpk (snnM z ve^ 120), smucorsJtt čevfjo, 37, palice, smu-canke čevlia Alpino, nove, št. 40, srnu-(Oftke (ovijo Hofdica, 36, prodom. reMon 031 235-372. 606d PSOFESIONAUII mascni lesen stotd(. ^r nekoi nwecev, lepo ohran|en, skmj nerobltefi, leser^ konslr^ikt^e, z bež usnjeni, znomko nemskeQO proizvojol' (0 Beegon, ^dam. T^ 9 kg, je z^zljiv, imo možnosli nostovifve vzglovniko, moztwü nostovilve diiola zo nki, možnost nosiovtwe seduo, možnosl nosto^e noslotrjoki zo prsni de) Ser višinsko regulironjezodnji nog. Stolček je profesionolen in lepega vide-zo, zelo molo robl{en. Več inlomiodj po tflefoflu 031 664027, Celje. Stolčku dodom tudi prenosno It^bo in originalni mam, ceno 2S0 EUR. Nato» Poloma Vređio, s. Pv Pohorja ulico 13 o. n NOV okmsni vodnjak prodom. Telefon S7DM25. eors ZIMSKE gume z olu pfotBa, zo fiot punto in yomoliotdr 125,l9tnik 1995, prodom. Telefon 041209.768. 60£Đ hbdilnik, zomrzovolnik, TV, DVD, giosbeoo (öifio, stole, nuzo, trosed, bundo Mommir^ortfi foce, zvoćnib, lue, bor^e stole, fokno, smua, polke, slike, okvir, ogiedolo itd. prodam. Tdo-foflDSl 424-303. 6089 ziwewki SNnW posndovobiico Zouponje, ki ja uponje v ljubezen v preteklem letu povrnilo voć kot 35.000 osdnm, posreduje zo vso storostno obdobja, brez-pbčno za ženske do 46 \ä. Triefon (03) 572^19,031 50M95.le(^0ro-»ik s. p., Oolenjo vos 85, Prebold, n fskr«n< rontje preprosta, zvesto tfskleta. MnoQOjlh je, zalo purv oe. pozabHena raz&čsar^terjih brez Strodkov spoznejte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. Uft^d OnWk. tfl> OeMnii vu BS, PilnM. S£M moiki, slor 56 lot, rozočoron v svije-nju. Sod bi ^znol sebi primemo Mde. Phne ponudbe po^jite no Novi tednik podafroUUBEZENIKUPAMIE. 6007 30.000 posredovani. 11.000 nov^h pe^nsnstdv |e bklo v pretaUem letu sklsn}enih z nsl« pom&^o. Letos k^ 2e, cfa jih bo de već. ^rtna posredovalnica 2a vee oeneracije. ZAupan(e» Dolsnja v«s 85. Prebold. 03/57 26 319, 031 SOS 49S. 031 636 378 MOŠKI, 56 let, želi spoznati skromno in prik)god2/ivoiensko dobrego Hi topita sr^ s. p., Lokopri Žu»nu130,{elefon041584490. ^6376935 PIZZERIA Vefd^Verdi Bte farno za delo v stTeäi.Telebi (03) 571^210,Ton»! Tomaž Jonkovic, s. p., Griže 125. n Prodajalca v iitjuviniz insialacijskiiii maieNalomv Šiar»^ zaposlimo nedoločen c8S Po^: {2p2 Česen m m\ 2,94 fižol v zrnju m 2-3.5 fižch. sn^očjt umone 2.5 hren 4 mandarine 2-3 koleraba 15-2 orehi ceu 34 korenje HS orehi jedrca 10 krompir 0,8-1 pomaranče 199 ohrovt 2 rozine 4 paprika 2 GOZDNI SADEä PARADIŽNIK 2^ gobe suhe 10 dag 1&20 petiršiu 6-7 kostanj 2-3 pesa 1>2 por 2 meo 5-7 reokvica šopek 2 mlečni aoelki in JAJCA smetana redkev črka 2 aadfc s skuta mdtovilfc 20 4 sladka skuta solata 6lavnata 5 endivua 2,w jajuh u.ilhi.^o repa 2 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI zelje presno 0.6-1 pesa ? kislo z1üe korenje 15 zeuna 2-2.6 krompm 1 sadje zeue 1 ananas 3 jabolka m.5 V SPOMIN 13. decembra bo minilo dve leti, kar nas je za vedrto zapustila ljuba mama, stara mma in prababica 19. novembra je minilo leto> kar je za njo odšel dragi oče. stari oče in pradedi MARUA PESJAK FRANC PESJAK Doma je ostala praznina, ki nikoli ne bo zbrisana. Oba ostajata v naših srcih» kajti večnost se začne po smrti, traja ves čas in ta hip smo v nje). ŽaJujočar hčerka Jelka in sin Jelko z družinama ž 226 WR»tva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 25. 11.: Valentina ŠALAMUN iz Petrovč • dvojčici, Laura STAKNE iz Smarmega ob Pakl ' deklico. Maja DEBELJAK iz Celja - deklico. BarbaraZUPANČIČ iz Petrovč - dvojčka. 26. IL: Romam BERGANT iz Šmaija pri Jelšah - dečka, Marjeta KREMPUŠ iz Olja -dečka, Sanja ŠOBAR iz Laškega - dečl^. 27.11.: Anita JEVNISEKz Dobrne • dečka, Urška STRNAD s Stranic - deklico, Polona MAROVT GANTAR iz Braslovč - dečka, Sandra PERŠIN iz Breginj • dečka, Nataša KOSER KOLAR iz Škofje vasi - dečka> Martina BEVC iz Velenja • deklico, Špela FONDA iz Prebolda • dečka. 28. IL: MeUta SUKIĆ iz Mozirja • dečka» Mojca PODERGAJS iz Slovenskih Konjic * dečka. Jasmina KORITNIK iz Dola pri Hrastniku ' deldico» Laura Tanja TRBOVC iz Velike Pirešice • deklico, Nataša URBANC iz Šoštanja - deklico, Tanja VINDER iz Žalca - deklico, Tatjana FABJANČIČ iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico, Ana Vanja OROVIČ iz Celja • dečka. 29. IL: Martina KLENOV-SEK iz Šentruperta - dečka, Stanislava TOMINŠEK KUZNIK s Polzele • deklico, Baibara UPOVŠEK iz Celja -deklico, Marija VARUEN GAĐAN iz Celja - deklico. Dragica GOBEC z Grobelne-M . dečka, Natalija ŠTEPAN-ČlC iz Žalca - dečka, Polonca JAMNTKAR iz Celja - deklico. 30. ll.:DragicaKOPRANO-V1Ć iz Celja • dečka, Barbara PODMENINŠEK z Ljubne^ ob Savinji - deklico» Lidija SOREC iz Dramelj - dečka, Belma KERANOViC iz Celja - dečka, Ludja ADAMIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Katja OGRAJENŠEK Iz Šempetra -deklico, Simona PRIVSEK iz Štor - dečka, Mateja BOHOR iz Šoštanja - dečka. jbmroke Celje Zlato poroko sta prazno-vala Fric in Rozalija APAT, oba iz Celja. Umrla je upokojena sodelavka IRENA GRUDNIK Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d» d. če imaš nel^ga rad, nikoli ne umre, le nekjedaleč, dniečje. V SPOMIN JOŽETU LIPOVŠKU iz Malih Dol (5.12.2007-S. 12.2008] Minilo je leto, kar nas je zapustil predragi mož, oče, stari ata» stric, brat in svak Jože Upovšek iz Malih Dol. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi Šentjur pri Celju Poročila sta se: Jurij HLADNIK iz Doi in Mateja URBANC iz Kristan Vrha. Velenje Zlato poroko sta praznovala Frančiška in Emilijan MEDVED iz Velenja. Celje Umrli so: Ana KOZMUS iz Lahovega Grabna, 86 let, Franc KRAMER iz Loke, 73 let, Antonija PEČNIK iz Radegunde, 89 let, Uroš VIZ-JAK s Pernovega, 79 let» 2or-ko KOTNIK iz Celja, 73 let. Janez DROLJC z Jesenic, 86 let, Marko MANFREDA iz Rožnika. 84 let, Kristina OFENTAVŠEK iz Verpet, 54 let, Alojzija FERENC iz Celja, 87 let, Željko RADIČ Iz Celja» 60 let. Dragica RE- BERNAK iz Celja. 68 let. Angela NOVAK iz Kompol, 87 let, Anton BORLAK iz La-hovne. 79 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Marija GRAČ-NER iz Brda, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marija TEPEŠ iz Žahenberca, 50 let, Marija STIPLOVŠEK iz Rogatca, 89 let, Marjana Alojzija SLANIC z Žibernika, 83 let, Neža SIMONČIČ iz Podsre-de. 89 let, Viktorija PRES-KAR iz Ješovca pri Kozjem, 84 let, Bojan PLAVCAK iz Rogaške Slatine, 46 let, Šte-fanija POHARC iz Strmca pri Sv. Florjanu, 78 let, Anton OTOREPEC iz Kačjega Dola, 80 let, Regina KOREZ iz Irja, 71 let. Ivan JURŠIČ iz Rogatca, 59 let, Antonija GORJUP iz Ješovca pri Koz-jem. m št. 96 * 5. decMilm a008 NOVI TIDNIK 29 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Zdaj v groba spiS, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija FRANCA UZMAHA iz H rastja (26.11.1942-27.11.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodiiikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna soža-Ija ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Vera, sin SebastjaD z družino, sin Franci z družino» sin Marjan z družino ter Žeiko t err Ko bolezen kruta v iivljeniü je priSla, ti pobrala moć je m te premngda. Zdaj tam poävaj, kjer m več gorja in noberia bolečina ne stiska rt siui. ZAHVALA 20. novembra nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, oma in babica MARIJA ZABUKOVŠEK zOstrožnega pri Ponikvi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazjli sožalje. Hvala gospodu župniku Pepiju Ciderju za opravljen obred, pevcem Rogla in pogrebni službi Špe$. Žalujoči: sinova Marjan in Vili z družinama ter ostalo sorodstvo 6052 Kamor koli se oko ozre, sledi tvoje so povsod, ne moremo dojeti, kako težko je brez tebe živeti. V SPOMIN L decembra je minilo leto dni žalosti, lur te ni več med nami, dragi sin, brat, svak in stric RUDOLF OCVIRK™,. iz l^ovega Grabna pri Jurkloštru (21.4.1965-1.12.2007) Iskrena hvala vsem, ki ob njegovem prezgodnjem grobu postojite, mu piižigate svečke, ga skupaj z nami v mislih obudite in ga tako ohranjate v lepem spominu. Žalujoči tvoji najdražji 5977 Velenje Umrli so: Drago KRAJNIK iz Vitanja, 38 let, Antonija ŠPEGUČ iz Šoštanja, 78 let. Mtlja KOROŠEC iz Velenja, 20 let, Marta VODOVNIK iz Vitanja. 72 let. Anton PE-CeCNIK iz Velenja, 87 let, Jožef AJDNIK Iz Velenja, 73 let, Marjan SEMENC iz Nazarij» 56 lel, Marija ZABUKOVSEK 2 Ostrožnep pri Ponikvi, 77 let, Franc BLAŽIČ iz Šoštanja, 84 let, Hiacinta PRAZNIK iz Šoštanja, 85 let» Karol PLATOVŠEK iz Podkra-ja pri Velenju» 71 let. wvkrw.novitednik.eoin Sedaj gozd ne šumi, listje ne šelesti • o Tebi govori: Kje si, že 6 let Te med drevesi ni? Rad si imel les iz vseh dreves, ustvaril veliko lepih si stvari, ki božamo sedaj jih mif V SPOMIN FERDO GAJŠEK iz Celja (24.5.1914-9.12.2002) Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in 2 lepo mislijo častite spomin nanj. Tvoji najdražji iavim ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje MARIJE GRAČNAR iz Brda IS, Planina pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna so-Žalja, darovane svete maše, cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Vengustu, ki je vodil pogrebno sveto mašo in obred. Najlepša hvala somaševalcem g. Tonetu .Kra-SovcUr p, Ivanu Arzenšku, g. Janezu Zupancu in g. Jožetu Jevšniku. Prisrčna hvala govornikoma g, Ediju Koprivcu in ge. Ivanki Uduč za besede slovesa ter pevcem Savinjskega kvarteia. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Šmidu in zdravstvenemu osebju ZD Planina za vso zdravniško oskrbo. Žalujoči: otroci Marija, Fanika, Zinka in Franci z družinami, vnuki Boštjan, Marko, Jure, Urška, Gre-gor, Darja in Mirjam z družinami, pravnuka Luka in Hana, sestra Kristina in brat Franci ter svakinja Majda z družinami, nečaka Branko in Milan 6059 Nehalo je biti T\x}je srce, koncile so z deiom pridne roke. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta IVANA JERŠIČA 5 Teharja (27.10.1921-27.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» prijate-Ijem, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in m^e ter ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v hladnem jesenskem popoldnevu v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebni zdravnici dr. SeliČ Amonovi za dolgoletno zdravljenje ter kolektivu Zdravstvene postaje More za pomoč in nego. Hvala g. župniku Korenu za cerkveni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za sodelovanje pri sv. maši. Zahvaljujemo se g. 21idovniku za izbrane besede v nagovoru in pevski skupini idila za Čutno zapete pesmi. Hvala tudi posebni službi Zagajlek in podjetju Ve-king. Vsem in vsakemu posebej §e enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi G06A ic. 96 - S. december 2008 Saj ni, da te več ni. Samo drugače še vedno sU V SPOMIN BOJANU RAMŠAKU 4. decembra mineva 10 žalostnih let brez lebe, ljubi Bojan. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki mislite nanj. Vsi tvoji 6062 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedija in pradedija FELIKSA PERČIČA iz Celja (4.5.1929-14.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sinovi Željko, Franci in Andrej z družinami Ni ure, dneva, noči. vedrw in povsod si vsKuz namili Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 6. decembra bo minilo pet let žalosti in bolečine, kar si nas zapustila, PAVLA ŠUMEJ iz Šentjurja (2.7.1920-6.12.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Hčerka Anica z možem Mičem in vnukinja Tatjana Knm odiel SI, drogi Darko, kliče Žalostno srce. niti zbogom nisi rekel, airi mm podal roke. Siva cesta te je vzela, več vrnila te ne bo. Nam pa v žalosti globoki še vedno se rosi oko. V SPOMIN Minilo je že leto» kar nas je tako nenadoma zapustil naš dragi DARKO PLEŠNIK (6.10.1961-3.12.2007) Leta mnoga bodo še minila, nam ostala bosta žalost le in bolečina. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi 6006 m . 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO 10.00 Laška tržnica PLANET TUS KmsButDyifl ti pridrii^ pnviec di tpnmtićn pr»flnna. Dtvjaldnji, comanliina drama 15.10. ia40 nmantična drams J2S117.30.21,50.25.55 Nviotim ttće^ ikdß JlöL 16.30,18.50, 21.10 ^JJ» High «dml nwauL* Zidi^ hude. mladin* ska nmsntiSns komcdija/muzik«! n7Q 15,S0.18J0.20.30.22.50 )üi u neSe. kormdiie/drama 13.5a 16.10.18.30.2030.22» 15.15z 18.flO. 21.00,2Z4<7 Kmnani, groäjivka jllQ, 19.30, 21.30.2J.55 2.«HW8M ^uStoke kQCTW&- ja >3 00 ie.20.18.20. 2a2ö. Piabw in ztlgi. kemična kmnmalka 1430.16.50,19.00, 2U0. LESENOA: predstava so vssk dsn pnästMSOvpeftii/fsoöofo gato?.« M»JiBtti in rma^ii? METROPOL MiilMu. PETEK 20.00 Vfft^ iKtotov. Naiudoni lamlu dsw S080TA 18.00 Tdi^UtilH 20.00 ntnisfiMtim NEDEUA 16.00 Tđa H biti fm 20 00 Pun(k« PONHIEÜEK 16.00 TAoitMIifi 20.00 UfiMtMttt Mfatmaga vilnia {pnd pmnitri) SLOVENSKE KONJICE MS)EUA 18.00 IM« mrti 20.00 N«varnMt v BMOhoioi PMREDITVE PETEK« E. 12. 10.30-11.30 m 16.3(>-17.30MNZ Celje-Hermanov büog__ ZalUn Miroslav Bahčlč demonstrndjaobrti 17.00 OoiTi [I. slovenskega tđ bora Žalec_ Veseli december za najmlajSe: Lunina vila in Miklavž lisikaimn predstava 1^00 Dom krajanov Tabor_ Prihod Miklavža in pravljična igra 17.00 MNZ Celje - Hermanov brlog Miklavževanjevotroikem muzeju 19.00 Kavama Mignon 14. kavarniški večer» Orlando Uršič 19.30 Kulturni dom Lažko_ Gospodinja komedija 19.30 SLG Celje_ Pederico Gđrda Lorca; Hiša Bernarde Alba premiera 21.00 Max dub Velenje Monlefiori CoctaU koncert SOBOTA««. 12. 9.00 MNZ Celje - pod balkonom Zimski oCro$ki bol^i sejem Mildavžev sejem 10.00 Dvorana Mali Union_ Športni zajtrk z Ninom Coka-nora predsuwüev dokumentarnega vi' dea o tekmovanju Irorurum 10.00 Galeh>a Velenje Čarobni december Sovka Oka sobotne Inthmje 18.00 Likoviu salon Celje_ El Che: Pričevanja iz arhiva družine Guevara odprijerožstave 19.30 SLG Celje Federico Garcia Lorca: Hiša B^ nardeAiba 20.00 Knjižnica Tabor Venezuela potopisno predavanje 21-00 Dvorana MC Patriot Slovenske Krajice Bectrix Miklavžev končen nQJAt7.12. 10.00-16.30 Dvorec Novo Celje Adventni sejem v dvorcu Novo Celje vstopprost 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje praifljica 15.00-19.00 Gasilski dom Drešinja vas_ Odprtje in blagoslov razstavljenih jaslic 16.00 Sejna soba Kultumep centra RogaSka Slatina_ Ži^ijenje v visokt^orj u predstavitev in projekcija Goraz-daUpmka 16.30 Dvorana GDLeveč_ Zvezdica Zaspanka UUkovruxpredstava 17.00 Dvorec Novo Celje_ Adventni koocert: Vokalna skupina Gandela KD Petrovče vstopprost 16.00 Dvorana Tii lilije_ Eroika. Nuška Dradček» Godba slovenskih železnic Zidani Mösl Miklavžev koncert 20.30 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ Smoških.com komedija Špas teatra Foiufin irw « II 14.00-:20.0Q Mladinski center Velenje Evropsko neformalno izobraževanje mladinska izmenjava 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žaiec_ RaöunalniÄki tečaj: Iskanje, rezervacija gradiva v sistemu Cobiss, uporaba Moje knjižnice brezplačni tečaj 17.00 Dvorana MC'Patriot Slovenske Konjice Novoletni okraski astvarjalnadelamica 17.00 Osrednja knjižnica Celje- l^vžtikovasoba_ Predavanje o Ipavcih predaval bo ddr. Igor Crdina 18.00 Vila Mojca Velenje_ Otrod so naše največje bogastvo predavanje Marka Juhama 19.00 Celjski narodni dom_ S pesmijo v praznične dni Mešani miadinskipevskizboršot' skega centra Celje 19.00 Dom sv. Jožefa__ MePZsv. Miklavža iz MajSper-ka adventru koncert 20.00 ^jM dom Celje__ Koncert mladinskega pihalnega orkestra koncert Glasbene šole Cdje 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Božični večer korruinakriminalka smoEi V petek» 5. decembra: odprtje fotografske razstave, ogled video dokumentacije in koncert skupine The Warriors, The bonner, For the fallen dreams, In the Crossfire. V soboto. 6. decembra» ob 20.00 pripravljajo bmcovanje. V nedeljo. 7. decembra, ob 20.00 pri-pravljajo fotografsko razstavo, after party s skupinami Ceremony, Never healed in Final Approach. Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. liro ter med IS. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. RAZSTAVE Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Odsevi, razstava slikarskih del Darinke Pavletič Lorenčak. Galerija MIK Celje: razstava fotografij Gregorja Katiča, do IS. 1.2009 SaviDov likovni salon Žalec: razstava fotografij Bori5aSkaÜna,dol. 12. KuJtunü dom Šmarje pri Jelšah: lil. slikarska kolonija zbirka - Tinsko 2008, do 12. 12. Lüumü saJon Celje: fotografska razstava Željica Jermana, do 7.12. Prostori Biovitai: razstava slikMak-similjana Stmada - Milča, do 21.12. Avla Fakultete za lo^stiko Celje. Mariborska 7: slikarska dela likovne skupine Pro Tempore, do 31.12. Kitma TamKoUčiri: slikarska razstava slikarke Barbare Zupane, do 6. 1. 2009 ZdraviilžČe Laško: razstava slik in ikon oblikovalke in slikarke Slavice Bi-derman, do 5.2.2009 V petek, S. 12.. ob 21. uri Žur leta KŠOC v Clubu Terazza nad Celeiapai--kom. Redno dogajanje: Vsak torek ob21. uri: KŠOComanija -družffiije članov KŠOC v Klubu Ghetto. Vsak petek med 19.30 in 21. 00: Rekreativno igranje košarke v telovadnici III. osnovne Sole Celje ce|M irMMd Pripovedovalci zgodb, skupina Or-leklbovpelek,5.12.. razkrila skrivnosti svojega dolgol^ega ustvarnnja. Hladno pivo, koncert rock skupine. V petek. 12. decembra, ob 21. uri Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek In sreda ob 19.00. Vodi Grega Teßek; KUĐ Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. VodlCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gregi: Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. LANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Matica Celje vabi: v nedeljo, 7. decembra, na Javornik nad Črnim vrhom nad Idrijo in na Streliški vrh nad prelazom Hrušica. Odhod ob 6. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Cena avtobusnega prevoza 13 evrov. V soboto. 6.12.. ob 20.30 bo v baru Pošta Semafor party lil. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor). 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo^skms.net. Piiates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 url, informacije na 031812-533 (Ma-5a). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak I. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdeče^ križa. Mestni trg S. Šentjur. HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na tedon, ob torkih in petkih, xanlmhro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mcsece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 letnilc 2008 ^JiV^«!;! a J prilogo TV-OKMO! ^ ^ ^^ ^ Vsak petek 4S barvnih «trani t«ieviajskega sfwreda in zannnrvcsti a sveta glasfie in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in prianak: Kraj: Ulica; Datum ro|stva: Nepreklicna naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal sajno za potrebe naro^ai^e službe Novega te cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Taitdca: l^a PodpeČan Veler. Naroäiioe: Majda Klan&ek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je lema naročnina 169.60 ELTR. Številka iran^akdjskega računa; 06000 0026781320, Nenaiočenih rokopisovin foto- gra^j ne vračamo. Usk: Deb» d.d., 'Hskarsko srediSče, Dunajska S» direktor: Bogdan Romih. Kovi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5,5% davek na dodano vrednost. NOVITlDlflK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor ŠarUh. Andreja Izlak^r Oblikovanle; www. minjadesign.com E'iuajl uredništva: iednik(l>nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehmka.tednik^ni-rc.si RADIO CZLJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Uränica loformatlvnega programa: Janja Iniihar E-maii: radiod^nt-rc.si. E-mail v studiu: jnfo(3^radiocelje.com UaEDNiiTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmari Petek. UrŠ^ Seli$nik. Branko Stamejčič, Simona Šolinif, Dean Šuster, SaSka Teržan Ocvirk m it. 96 - 5. december 2008 AGEMCUA Opravlja trženje oglasne» prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter num ostale agencijske sioriive. Pomočnica direkiorja in vodja Agencije: Vesna Lejič F^paganda: Vc^ko Grabar* Zlacko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alecika Zapudek. Rok Založnik l^doa- (03j42 25 190 Fax: (03154 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL polti: agendjaci^nt'rc.si NOVI TEDNIK k-. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka 31 HOROSKOP I ■ i' #1 POMOČ: LAFETA-topovski podstavek, OISE-desni pritok Sene v Franciji» ROTANG-vipenjava juinftazljska palma, TAMBURA-arabsko ljudsko glasbilo Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra in vstopnica za 2 osebi za drsališče v celjskem mestnem parku oziroma zimski bazen Golovec 2. nagrada: darilni bon v vredDOSti 20 evrov Lavanya' medico centra 3.-5. nagrada: darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za Špon in rekreacijo Nirvana v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reJitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, II. decembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 28. novembra. Rešitev nagradne križanke iz it, 94 Vodoravno: OKRAJ, BRANE, RIBIČ, OMAKA, Čl, AR, ENA. JAKAC, SB. STRAD, LESKOVINA, PRENOS. TEORETIK, RAČE, ATO, KUN. TT, AS. ZELENA. TAŠKE, VEUAVA, NER KAR, ARIA, ATENTATOR. KNA, EP, AHAT, ATAŠE, RAZPOR, SS, DOLAR, KLARINET. OKO. OSAT, MIRO, NA. ZLAGALEC, PIL, ITALUA. EDICÜA, SAMOTAR, VINIČAR. Geslo: Stari in novi predsednik vlade. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra in vstopnica za 2 osebi za drsališče v celjskem mestnem parku oziroma zimski bazen Golovec, prejme: Maja Lebič, Pot na Dobrotin 16» 3212 Vojnik 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra, prejme: Anica Strauss, Heroja Rozmana 3. 3325 Šoštanj 3.-5. nagrado, darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju, prejmejo: Katarina Plantosar» Medlog 36, 3000 Celje; Petra Jane, I^-homno 20. 3270 Laško in Jože Pobirk, Frankolovo 53, 3213 Frankolovo Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 X9 20 21 22 23 24 25 27 ime in priimek: Nasiov:_ Oruv Pazite na besede, predvsem pa ne govorile o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti vam. Nekdo se vam bo na vse kriplje skušal maščevali, zalo se nikar ne zanašajte na srečno zvezdo. On: Zagledanost vase vam bo povzročila veliko skrbi, saj lahko tako ranite tudi tiste, ki jiji drugače ne bi hoteli. Stopite maio na trdna tla in poglejte realnosti v oči. Tako boste imeli veliko več motnosti za uspeh. Ona: Skrb je bila popolnoma odveč, sa/ so se stvari tudi brez vas odvijale tako, da je bilo za vas najbolje. Imate pa res srečo s tako dobrimi m zanesljivimi pnjaielji. Poskusite se jim nekako oddolžiti. On: Neko spoznanje vas bo precej porrlo, saj kaj takšnega enostavno niste pričakovali Drugič bodite previdnejši. Toda na konca se boste vendarle potolažili v partnerkinem objemu, !IM JPIII, Ona: Odnos s srčnim izvoljencem bo spet prišel na zeleno vejo in skupaj bosta agotovila, da 50 biä vajini prepiri le kup nesporazumov. Nov začetek bosta zapeüitila z nadvse burno preživetim koncem tedna. On: V službi vas bodo po krivici kritizirali, vi pa se ne boste kaj prida vznemirjali. Vse skupaj boste obrnili bolj na Ša-b, kar vam bo tudi omdgoälo, da pokažete svoj pravi obraz in sposobnost. DVOJČKA ^ Ona: V ljubezni se bodo pojavila nova vprašanjaglede partnerja, a boste kaj hitro našli prave odgovore. Je Že res, da ne bo vse čisto po vašem okusu, vendar se boste novi situaciji hitro prilagodili. On: Je že res, da je trenutna situacija več kol dobra, toda razmere se lahko zelo hitro drastično poslabšajo. Zato akumulirajte čimveč dobrin, ki vam bodo služile v Časih, ko ne bo toliko priložnosti kot sedaj. Ona: Pomagali boste prijatelju v stiski in mu s tem ruire-dili uslugo, ki je dejansko sploh ni pričakoval. Presenečenje bo še lepše. Proti ko/ioi tedna se vam obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovarie novice. On: Res je. da ste zagrešili riapako, a ste rojeni pod srečno zvezdo, ^^f^ se vam ta spodrsljaj nebo kdo ve kako rruišČevaL začnite se zavedati, da vam bodo nakopičene napake počasi prerasle preko glave. Onef Prijatelj vas bo seznanil s svojim znancem, ki vam bo že na prvi pogled nadvse všeč. Kar takoj se boste odloČili za povabib na zmenek, saj ne boste želeli izgubljati časa. Očitno je to tisto pravo! On: S prijateljico se boste zapletli v prijeten klepet, ki vam bo izdal presenetljivo novico o vaši nekdanji partnerki. Naj vas to nikar ne spravi s tira, ampak raje trezno razmislite o svojih možnostih. STRELEC ^ Ona: Panner vas bo v obremenjujočem dela v celoti podpiral in tudi razumel vaše stre-menje k uspehu, veruiar bi bilo vseeno zelo priporočljivo, da si vzamete nekaj časa tudi za ljubezenske zadeve. On: Srečah boste nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi Wim ustregel. Raje razmislite. preden se boste podali v kakršnokoli avanturo. Konec koncev vam tudi sedaj ne gre rav-rw slabo, aii ne? KOZOROG 0{ui: Srečanje v dvoje bo burijo domišljijo. Bodite realni in ne nasedajte stvarem, ^ bi vam lahko le škodovale, pa še razočaranje bi lahko do-iiveli. Torej stopite nazaj na trdna, tla in poglejte resnia v oči. On: Malo več previdnosti vam sploh ne bi škodovalo. Ali ne mislite, da ste se preveč izpostavili^ Tb lahko nekdo prav lepo izkoristi. Popazite malo na svoje kilograme, saj ste v precej neugodnem obdobju ... LEV I VODNAR ^ Ona: Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju, kar uam lahko prinese koristi Predvsem v ljubezni. Čepravparmer ne bo čisto za. Nikar si ne delajte skrbi, na svetu je toliko ugodnih priložnosti. Oru Razveselili se boste ponudbe in jo spr^elizobema rokama. S tem pa boste nekomu pokvarili ruičrte. kar se vam lahko še pošteno otepa, zato bodite skrajno previdni. Počasi m zanesljivo, pa tto uspeh tu! DEVICA ^ Ojul s prijateljem se boste imenitno zabavali in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro bi bilo. Če se posvetili tudi obveznostim, saj bo drugače vlak odbijal brez vas. On: Ce boste sami naredili prvi korak k ponovnemu zbU-žanju s partnerko, bodo naslednji koraki sledili kar sami od sebe in stvari se bodo aredüe celo hitreje, kot si v tem trenutku predstavljate. Ona: Stvari se bodo začele obračati rui bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne vaše delo. Tbda tudi naJdju^a je treba znati izkcrisäti. Boste videli, dogodki se bodo odvijali hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Čaka vas neprijetno presenečenje. Prijatelj bo ravnal vse prej kot prijateljsko, kar lahko pusti dokaj neugodne posledice. S partnerko se boste dogovorili o zabavi, ki vam ni po volji, a lahko prinese koristi. Ona: Partnerja boste ru^prej vztrajno prepričevali v svoj prav, kasneje pa se boste vendarle sprijaznili s kompromisom, ki bo zadovoljil oba. S trmo se pač ne pride daleč. On: Na poslovnem področju boste dali jasno vedeti, da vas ni rdčesar strah in da ste pripravljeni iti do konca, da izveste, kaj se je dogajalo za vašim hrbtom. Takšna odločnost vam bo prinesla kar lep uspeh. ic 96 - 5. december 2008 TO ^ i '4 Vi ir Glasbena družina Družina Firšt je zanesljivo najbolj glasbena družina v Celju. Večji del smo jih na sliko ujeli po predstavi Teharski plemiči, ki je očeta Nenada navdušila« a tudi malo užejala. Nenad je muzikus skozi in skozi. Igra praktično vse» kar oddaja zvoke, komponira, vodi orkester... Tudi njegovi otroci so odlični ^sbeniki. NajmlajSi - Peter • je trobentač, ki se že lahko pohvali s priznanji s tekmovanj, Srednji - Leon • se je zapisal tolkalom. Najstarejši • MIha. ki je na stiki v družbi staršev - pa je odličen kontrabasist. Zadnje čase ga pogosto videvamo na nastopih skupine Gamma, ki ji s prsti in lokom daje pravi ritem za čidaš in tango nuevo. Mama Alenka pa je še vedno, ne glede na to, da v glasbeni šoli poučuje violino, prva violina glasbene družine. Foto: GrupA PI^ESKAmSTVO FiVSADERSXVO i^KUGLER rr^ ^ovelovo 76 3OO0CEUE GSM«4imm M 03 490 0222 Pričakovanja Dva bivša, od katerih je eden že postal sedanji. Poslanca namreč. Žalski Lojze Posedel se je vrnil v poslanske klopi, medtem ko vranski Franc Sušnik ostaja brez sedeža. Glede na to, da se ljubenski Iztok Podkrižnik verjetno ne bo odpovedal mandatu poslanca, bo Sušnik še nekaj časa samo župan. No, mogoče se bo pa zgodila sprememba po predčasnih volitvah, ki jib bo, vsaj tako smo brali v sredo, z^tevala SDS. Čeprav, če bi se zaradi razčiščene zadeve Patria volitve v resnici »zgodile«, je vprašanje, kje bi kandidiral obram-bno-okoljski minister Kari Erjavec. Foto: SHERPA Vedeti Družina treh priimkov Teharske plemiče si je ogledala tudi družina, ki se ponaša z bogato bero različnih priimkov. HČI Gea je Erjavc. tako kot tudi njen oče Dušan, neumorni organizator kulturnih dogodkov v Plesnem fommu. Mama Goga je Erjavec in še Stefanovič zraven, sicer pa je duša Plesnega foruma, prava mama generacijam celjskih plesalcev. 'Ridi v Teharskih plemičih je s svojo koreograBjo močno poživila dogajanje. Druga hči Gruša je, po mamino, tudi Erjavec. Foto: GrupA Dileme pred sejmom Trenutek med novinarsko konferenco o erotičnem sejmu v Celju. Izvršna direktorica celjskih sejmov Bre-da Obrez Preskar; »Hm, tole se bo res splačalo pogledati ...« Max Modic v ozadju: »Oh, kako se jim bodo sline cedile ...« Prešeren nasmeh taborskega župana Viika Jazbinška (desno) so nekateri komentirali v smislu, da »še ne ve, kaj ga čaka«. Občina Tabor namreč v okviru Projekta 2alec sodeluje pri nadgradnji Čistilne naprave Kasaze, medtem ko pri podpisu pogodbe za gradnjo kanalizacijskega sistema ni sodelovala. Občina Prebold sodeluje v obeh fazah, zato je nasmeh župana Vinka Debelaka nekoliko bolj kisel. Foto: SHERPA • -V^' • • v.;. r ■■^m ■ t Z modne revije V čisto novoletnem vzduSju so minuli teden »trinknili« Peter GraŠo, Bernarda Marovt in Itone TXirnSek. Na modni reviji Tovarne nogavic Polzela v Ljubljani je Grašo pel, Bernarda je skrbela za manekenke in nogavice, direktor Turnšek pa za posel. Foto: TT ^ m it. 96 • s. december 2008