113. številka. Ljubljana, sredo 17. maja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan. izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 pld., i.t četrt leta 4 gld. — Za IJ ubija no brez pošiljanja na dom za celo leto 13 #!<!., y.a četrt leta .'1 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računu 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti- prejeman za četrt letu 3 gld. — Za oznanila se plačuje do _ _ četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališču v „zvozdiu. Opravništvo, na katero nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Novi Brankovići.
Tako imenuje srbski „Istok" one srbske konservativce, ki nekako hote napadati novo ratoborno Stevća-Ristićevo nnnistorstvo, ki sedaj v očigled vojne razne pomisleke izražajo, pogum narodu jcniljo, jadikujejo o pomanjkanji denarjev, o nepraktičnosti in škodljivosti prinujnega posojila, — zdaj, kobi vendar moral vsak patrijotičcn Srb le moževo odvažnost v sebi čutiti in v druzih sobratih buditi. Ko bi bili Srbi 1. 1815 take pomisleke gojili, pretehta vali svoj „bi ali ne bi" — nikdar se ne bi bili osokolili na noge skočiti na slavodobitno borbo za narodno svobodo. Za to tudi mi pogubljujemo politiko srbskih MarinoviVevcev, kakor jo posebno iz zadnjega članka „Šuma dije" izprevidamo, ko pod napisom „živac rata" o pomanjkanji denarja toži češ, da je Itistić kriv, da Srbija nij uže prej večji davek pobirala in si tako večji državni zaklad naredila za slučaj, „ako udjemo u rat — kao što je to prema p r i 1 i k a m a i prema moralnim obvezama novoga kabineta neizbeživo." (Torej tudi ta list meni, da je vojna neizogibna). Nadalje kritizira nekatere kakor pravi nepotrebne zimske vojno priprave bivšega Ka-Ijevićevega kabineta.
Sodimo sicer mi, ki smo daleč od osobnih mrženj in strastij, ki so mej srbskimi strankami, da je tukaj izraz „Brankovići" preoster in neosnovan. Vuk Brankovie je namreč v Brbskej narodnej epiki izdajnik srbskega naroda na Kosovom polji, narod njegovo ime strašno proklinja od roda do roda, njega in njegov zarod, da človeka pretrese čitaj o čega strahovito narodno kletev izdajici na sramni spomin. Kdo izmej Srbov, ki je še ohranil kaj lica in srca za nesrečni dom, mogel in hotel bi ravnoroden biti črnemu izdajstvu !
Grozna doba.
(Po Fetruauvskeui spisal J. Steklasa.) (Dalje.)
Car je ustanovil prično za to, da bi oprič-nici izdajalce grizli in pometali je iz ruske zemlje; vsled tega je imel vsak kromješnik (prebivalec) oprične) k sedlu privezano pasjo glavo in metlo. Oni so prisegli na službo carjevo, odpovedavši se očetu in materi. Nij bilo te krivice in hudobije, da bi je ne bili storili opričniki. Oni so obrekovali zemske, ob-dolževali je izdajstva in slabih namenov; ropali je brez vesti, brez straha božjega. Oprična nij poznala nad soboj nobenega soda, razun gneva carskega, nobeden zemskih, komur je bila draga svoja glava, nij smel ni pomisliti na tožbo proti opričniku. Oprična je držala Aleksandrovsko slobodo, kot tvrdnjavo, ter nij
Vendar mora vse Slovanstvo britko obžalovati ncrodoljubivo obnašanje srbskih konservativcev, kateri seme morečega dvoma in pogubne neodločnosti v narod sejojo, ki iz osobnih mrženj polena pod noge mečejo onim možem, ki so veliko nalogo prevzoli. Oni so res kakor Pilatuž v svetem pismu, ako skoro škodoželjno rekajo Ilistićcvcem in odločnim narodno-liberalcem: vi sami boste odgovornost imeli, ako vojna nesrečno i/^ade. Dcnes bi moral vsak Srb za vse I slučaje pripraven in odgovoren biti, sicer je odvažnost nemožna.
Iskreno želimo, da bi so srbska narodna stranka od tega nelojalnega in ncpatrijotičnega držanja jedne male zagrizene in le sebe pred očmi imajoče frakcije ne dala motiti. Kakor iz „Istoka" in iz „Zastave" dosedaj vidimo, tudi se no misli udati. Rusija res mini želi kakor druge države, ali ko bi Srbija in Črna gora tudi v skrajnem slučaji nesrečni v vojni bili, Ilusija jih koncem nikdar ne bode Turkom ali Magjarom izročila. „Kdor ne vaga, nema blaga" jo naš pregovor in sedaj bolj nego kateri koli primeren položju Srbije. Kakor brž ona v akcijo stopi, izj>renieni se situvacija tudi v Itumuniji in Grškej, kjer so pov-odi pali konservativci Hamletovei, kateri iz samega premišljevan a ne morejo do zdravega odločenja in dejanja priti. To „Istok" energično naglasa zatorej se nam zdi, da »zniža mnenje srbske vlade, zatorej jej i Slovenci vso srečo želimo in pogum priporočamo.
Srbski „novi Brankovići" pak naj bi se ugledali v druge narode, kako složni so bili, kadar je šlo za občno narodno idejo, naj bi se spomnili, kako so zadnjič Nemci v boji s Francozi pozabili vso razliko vere, strank, frakcij in bili za časa vojne vsi narodni in jedini; kako so Italijani, republikanci in monarhisti, Cavourji in Mazziniji, složno šli v boj
nobenega pustila niti noter niti ven brez cesarske dozvole. Ivan Vasiljevie je živel tukaj po volji svojega srca; nerednim pirom in raznim zabavam nij bilo konca. Nabravši 300 mladih kromješnikov, imenoval je je mniho, a sebe opata; pel je in čital v cerkvi, opravljaje zornico, objedno in večernieo. Ali bog nij poslal mira v njegovo srce: muke in smrtne kazne so se vrstilo svojim redom. Ivan Vasiljevie je molil goreče, klanjal se tako jako in često do zemlje, da je bilo poznati na njegovem čelu krvavo znakove, a potem pa je šel mučit in kaznovat ljudi.
Tako je šlo leto za letom. L. 1508 sta poslala poljski kralj in litovski knez množim bojarjem pisma ter je nagovarjala, da pristopijo k njemu v službo. Vrstile so se muke in smrtne kazne še huje nego poprej. Opričnici so se klatili po moskovskih ulicah javno ubijali v nemilost pale ljudi ter je ne pustili pokopavati.   Mitropolit je bil takrat sv. Filip.
za narodno zjedinjenje. Tist nij mož, nij domoljub, kdor se ne zna v kritičnih časih z osobnim, neprijateljem, s protivnim strankarjem bojno zvezati zoper tujega sovražnika domovine-in naroda svojega.
Jugoslovansko bojišče.
Bul ga r i so za nas preveč oddaljeni in je zveza ž njimi preslaba, da bi se moglo vedno kaj novega ali natančnejšega o njihovem vstanku zvedeti.
Iz Bosne se piše, da so se Turki začeli na svojega svetega proroka Mohameda jeziti, ker jim nič ne pomaga, ampak samo pri svojem tabaku dremlje.
V Hercegovini vlada te dni tudi tišina. Turki se ne upajo iz svojih obzidij na dan, vstaši pa čakajo odlok Srbije in kedaj se zopet Muktar pokaže.
Iz Siska se 14. t. m. brzojavlja: Iz Kozare so poroča, da je bila pretečeni četrtek pod vodstvom Gjenadije in Bajalice slavodobitna bitka. Turkov ostalo je 123 mrtvih na bojišči.
Iz Za valje 14. t. m, dohaja poročilo, da je pop Karan pretepel pri Upniku Turke, ter jih prisilil, da so se morali nazaj v Majdan pomakniti. Tri Vranograča (blizu Bihaća) je bil hud boj, 149 Turkov je mrtvih, Vstaši so izgubili samo 22 mož. Nadalje so zaplenili vstaši 200 komadov goveje živine in blaga v vrednosti 1O0 cekinov.
Politični razgled.
Motrtsiije dežel«.
V Ljubljani 16. maja. Delegacije so se v Pešti sešle. Vojnega ministra Kollerja ne bode, zastopata ga generala Vlnšie" in Benedek.  Zakaj so Koller v  tem za vojaške stvari tako osodnem času
Na prošnjo bojarjev in naroda vzdignil se je mitropolit po starem običaju na delo ter poprosil carja, da se smiluje naroda in da ne pusti volji kromješnikov. Ivan Vasiljevie" se je razsrdil, grozil se mu, ali nij nič pomagalo: Filip jo vendar svoje govoril. Na noko nedeljo je prihrumel gosudar s trumo opričnikov v usponski sobor; vsi so bili oblečeni v mniške halje z velicimi kuklicami na glavah. Obdržavala se je objedna. mitropolit je bil v cerkvi. Car se mu je približal trikrat za blagoslov, ali Filip je stal mirno, kakor ukopan, na carja nij niti pogledal niti dal blagoslova. Bojarji, misleči, da mitropolit carja ne vidi, povedali so mu, da je car tukaj in da očekuje blagoslova. Takrat je Filip pogledal na Ivana Vasiljeviča ter ga začel koriti radi krivic, radi ljutih smrtnih kaznij, radi nedolžne krvi, ki jo je dal preliti. Ivan Vasiljevie je zraven udaril s palico ob tla in šel ven grozeč se in svr-kajoč z očmi.   Drugi dan so polovili rodovino
ođteza, to se ne ve. Ugiba se marsikaj. Ori-eijozj pravijo,, da je hotehen, ali to je običajen izgovor vseh padajočih ministrov.
V JHeJfti klub več me uže vabi one, ki so zarad prenialih doseg v Tiszinej nagodbi pod vodstvom kričača Czrenatonva izstopili, naj se vrri6 nazaj, kar bodo tudi prej ali slej storili.
Vutinh' <lr/«tv<».
O uboji konzulov v turškem SoImmv« se zdaj poroča iz nanesljivejših virov, da je bila mlada Rulgarka, katera je zavoljo svojega ljubimca hotela k turškej veri pristopiti, mladoletna. Turki nijso hoteli poslušati ugovora staršev. Rulgari so zato mladico vzeli Turkom in jo v slučajno na kolodvoru navzo-čnem vozu amerikanskega konzula odpeljali in v njegovo hišo deli. Drugo jutro seje zbralo 4 do 50O0 Turkov pred hišo guvernerjevo in so zahtevali deklico nazaj. Namesto da bi bil guverner kaj storil, vojake rekviriral, nij storil nieesa, samo poslal je vprašat, kde je dekle. Zvedel je, da je nij več v stanovanji amerikanskega konzula, kateri je rusk državljan. Zopet se začno Turki nabirat, češ, da je sramota, da so kristijanje Mohnmedanko odveli.
V mošeji, turškej cerkvi, je bil velik hrup mej Muselmani. Ko to zve nemški konzul Abott boji se, da bi kaka nesreča prigodila se, in gre s svojim svakom (možem svoje sestre, francoskim konzulom Moulinom pred mo-Sejo, da bi ljudi pomiril. Zanašal se je na popularnost svoje familije, ki je več kot 50 let dobro znana v Solunu. Tam sta bila oba mlada moža v mošejo potisnena. Deklica je bila mej tem v hiši nemškega konzula Abotta. Ta je obetal ljudstvu, da se jim bode izročila.
V mošeji je na svoj dom poslal po njo. A uže je bilo prekasno. Turki so z nožem šli nanj in na njegovega tovariša. Komaj sta bila mrtva, prišla je bulgarska deklica v mošejo. Vlade bodo terjale „zadostenja" t. j. kaznovanje ubijalcev in plačanjo odškodnine družinam ubitih. Nova poročila iz Soluna poročajo, da je 36 kompromitiranih osob zaprtih. Mir se je vrnil. V luki stoji cela mejnarodna flota vojnih ladij, katere so poslale vse vlade sveta. Srbski „Istok" se s pravico skandalizira nad tem« da se dve močni državi, kakor je Pruska in Francoska za svoje konzule, ki so jih fanatični Turki ubili, nič več ne potegneti kakor za druge ubite, ampak so s kaznijo krivcev zadovoljne.
Tuki sultan je vladno krmilo popolnem izgubil, zmešnjava v njegovej državi je vedno večja. Iz Carigrada se je 13. t. m. poročalo, da je turško prebivalstvo tako razburjeno, da so kristijani povsodi v nevarnosti pobiti biti. Pri vsem tem pa bolehni ruski car svoj mir pridiguje, a Magjar svoje „note" piše.
Iz HvB-lišut se javlja, da je ruski car zapustil v soboto to mesto in Šel v Ems. Trije kanclerji so imeli še jedno konferenco.
Andrissv je v nedeljo odpotoval na Dunaj nazaj, Gorčakov je pa še Berlinu ostal. Z vrlo oficijozne strani se trdi, da je „situvacija jako miroljubiva" t. j. vse tri velevlasti bi rade mir ohranile, kar smo uže tudi pred berlinsko konferenco vedeli. Zato bodo velevlasti pozvale Turčijo naj naredi daljše primirje, da dobi časa za izvedenje reformi To je pa sedaj, ko je tudi Balkan vstaL, kar a e-mogoče.
#/«/#'/<c«.»'. ** poželenja po orijental-nem vplivu je uže leta 1871 zaznamoval Uus general Fadejev pišoč takole: „Za Avstrijo bi bilo le jedno rešenje orijentalnega vprašanja: da bi si vzela kolikor bi dobila, drugo pa kakej drugej državi, na primer Italiji prepustila, katera uže zdaj v dedščini turškej svojo srečo vidi." Bister um je Rus imel, res se zdaj to jasno vidi.
Dop
IS I.
Iz Celovcu 14. maja [Izv. dop.] Zaželeni mesec maj se je po dolgej zimi celo približal, vendar je kakor drugod zelo neprijeten, kajti celili 13 dnij uže dežuje in denes še zraven tudi sneg pada. Ravno v tem času je drevje cvetelo, torej so najprijetnejši dnevi pomladanski za letos uže pokopani! Po gorah krog in krog zmirom z nova pada sneg, imamo torej hladno in še vedno v zimskej obleki 'tičimo. Tacega maja tukajšnji prebivalci ne pomnijo.
V tukajšnjej „Klgft. Ztg." se nahajajo dopisi o snegopadu in ker je posebno važen oni, katerega v denašnjem listu iz Železne kaplje od 12. maja prinaša, hočem vam ga v površji naznaniti. Uže osem dnij imajo tam zelo slabo vreme; po gorah je pal sneg in leži zdaj na Jezerski gori (Seeberg) okolu 40 metrov na visoko ! Tudi volkovi so se prikazali in govorica je, da 2 do 4 teh roparjev kraj vznemirujejo. Lovci jih pridno iščejo, vendar uloviti še do sedaj nobenega nijso mogli!
Rad bi videl čudno prikazen — volkove, ki po 40 metrov visokem snegu ovce ropajo, pa tudi lovce, kateri jih lovijo! Upam pa, da se jim ta lov posreči, in ker se je nadejati, da pridejo velikanske prikazni sem na razgled, skusil vam jih bom o priliki popisati.
Iz vltiriliorti 15. maja [Izv. dop.] G. Karel Reuter bode zapustil Maribor 15. t. m. in se preselil v neko bolj hvaležno mesto. V »Mariborčanki" prav po otročje jemlje slovo od Mariborskih prebivalcev in na števa celo rajdo svojih zaslug, katere hoče
imeti neki za Maribor. Hvala vam, da se ognete z naše zemlje, a ne hvala za vaše početje v Mariboru. Vaše zasluge obstoje v tem, da ste prej- bolj mirne Mariborčane navduševali za vaš nemški .reich" in jih tako odtegnili od zdrave in poštene ideje, živeti in delati za svojo ožjo domovino. Pravite v „Maribor-'canki", ka ste se tačas in zarad tega potegnili iz „Srhauplatza des politisehen Wirkensa, ko je ar o stan t Brandstetter jel se ko-bicati, a jaz ugovarjam tej izjavi in vas spominjam, da vam je bil pad Brandstetterja ravno priličen, zlesti v državni zbor, ali iz-podletelo vam je zopet.
Morebiti se pa še spominjate, kako ste napeli vse žile ravno tačas, ko so Brandstetterja utaknili v luknjo, da bi bili voljeni v državni zbor? Morda se še spominjate, kako osramoteno ste se udali večini Mariborskih volilcev pri volilnem shodu v Cotr evej dvorani, katera je skoraj jednoglasno glasovala za d o-m a č i n a g. dr. Duhač-a, in še le potem, ko ste se prepričali, da je vam in vašim ultra-nemškim ali prusijanskim pajdašem za vselej odklenkalo, in ste se čutili nemogočnega, tačas ste še le jeli korakati polžev pot in se zahvalili za vsa častna mesta, in to zarad tega, ker je bila vaša pruska duša razžaljena. Mi vam voščimo srečen pot, naj vas hlapon nese tako deleč v Nemčijo, kar vrana 1 dan preleti.
Končno naj še omenim, ka je Maribor dobro zamenjal Reuterja z g. Hermanom et Comp., ki sta njegovo hišo in celo trgovino z železjem kupila, in jo prvi naroden Hrvat, kojega ljudstvu priporočujemo.
Dalje se je tukaj naselil trgovec, narodnjak g. Dolenec, kojega občinstvu tudi prav toplo priporočujemo. Podpirajte zlasti okoličani le domače naše ljudi a ne tujcev, ki se ob vašem slovenskem denarji obogate, a potem „furor teutonicus" prodajejo in nemško zoper nas divjajo.
Iz %t»«llosr» pri Črnem vrhu 14. maja [Izv. dop.] Ne morem si kaj, da bi tudi jaz nekoliko ne povedal o našej tihej dolinici. Nij ravno zanimivo, a vendar plačajo tudi naši kmetovalci jako lepo svoto davkov vsako leto. Pa tudi „Slov. Narod" ima pri nas svoje prijatelje, zatorej evo vara dragi čitalci najprvo poročilo o našem stanji. Huda nadloga sedanji čas našega kmeta tare; — zima je bila tako huda, da stari ljudje,  ki marsikatero radi iz
mitropolitovo, njegove bližnje ljudi, začeli je mučiti in izpraševati za kakšne njegove urote in namene.
Za nekoliko časa potem, na dan sv. Pro-hora in Nikanora je bil križev hod v Novodje-vićnem samostanu; tukaj je bil tudi car. Mitropolit je šel s križi po obzidju, postal pred glavnimi vrati, ter čital evangelije, ali ozrevši je zapazil, da je pokril jeden opričnik tajfo t. j. svečeničko kapico. Mitropolit se je potožil carju za tak brezčin; car je pogledal na vse ali nij nič videl: opričnik je uspel skriti tajfo. Opričnici so uže davno na Filipi zlo mislili, in zatorej svojega nijso izdali ter na vse gosudarjeva vprašanja odgovorili, da nij bilo nobenega brezčina in da si je mitropolit to kleveto izmislil iz zlobe proti njim. Ivan Vasiljevie se je razjaril ter začel javno psovati mitropolita /. raznimi psovkami ia vrnivši se domov sklenil je rešiti se njega. Radi tega je on sklical sobor od vladik in imenitnih lju-drj.   Našel se je človek, solovecki igumen
Paisij, ki je iz prilizavanja k carju obdolžil mitropolita brezstidno raznih brezzakonskih činov, za čas, ko je bil Filip igumen v Solov-kah. Mitropolit se nij hotel opravdati: on je vedel, da bode obsojen uže na prej.
Črez nekoliko dni, 8. novembra, ko je on služil objedno v Uspenskem soboru, prihrumeli so opričniki trumoma v cerkev; pročitavši odsodbo sodnijsko, po katerej se od-vzemlje Filipu škofovska čast, strgali so ž njega mitropliško obleko, oblekli ga v rastrgano mniško kuto in izpodivši ga iz cerkve z metlami, odpeljali ga na saneh iz Kremlja. Narod je trumoma tekel za sanmi ter jokal; Filip jo blagoslovljal vse ter nagovarjal, da molijo zanj.   Filipa so spravili v samostan.
Drugo leto je Ivan Vasiljevie na svojem pohodu v Novgorod poslal k sv. Filipu prvega svojega hubimca, najhujega opričnika, Majjuto Skuratova ter mu naložil, da prosi za blagoslov. Sv. Filip nij   dal blagoslova; rekel je,
da blagoslovlja samo dobre na dobro. Mamuta se za to vrže nanj ter ga zadavi.
V kratkem je bilo še hujše. Necega klateža so kaznovali Novgorodci za nek prestopek in on je sklenil za to osvetiti se jim. On je javil, da so se Novgorodci predali poljskemu krelju ter pismo o tem ugovoru položili v Sofiskem soboru, za sliko matere božje. Car jo poslal v Novgorod vernega človeka; ta je našel pismo na naznačem mestu; na pismu so bili podpisi, nadškofa Pimena in odličnih Novgorodeev. Podpisi so bili na vid verni: klatež je je ponaredil umetno. Ivan Vasiljevič je sklenil Nov-gorodcem svoj spomin za dolgo ohranil i, kazniti je za njihovo izdajstvo tako, kakor do-zdaj ruska zemlja še nij videla. „Ne sinje-to more kolibajetsja (gibati se), — Ne siroj-to (sirov) bor (Šiuna) razgorajetsja (gori): — Vo-spilal-to (vzplamtil) groznij car Ivan Vasilje-vić; — Čto nado (treba) kaznit Novgorod da Pskov."
nam tako postavne krivice kratijo. Take krivice se gode žalibog uže tudi nam Istrijskim Slovencem. Da so lahoni ravno tako samo-pašni in tako malo pravicoljubni, kakor nem-čurji, o tem nij treba govoriti, ker je obče znano.
V naših uradih sploh se mora naš domač jezik popolnem tujemu izogibati. Smel bi pa trditi, da je v tej zadevi naše ljudstvo tudi nekaj krivo. Na Kranjskem kmet dostikrat zahteva, da se v njegovem jeziku piše, to se ve, da se le malokcdaj njegovej želji ustreže, ali naše istersko ljudstvo je žalibog Še bolj »potrpežljivo". Ono tega ne samo navadno ne zahteva nego prisvoja si tujega jezika, posebno na mejah, kjer bivajo Slovenci in Lahi; s tem pomaga svoj jezik zatirati. Nečem trditi, ka bi ne bilo dobro, tudi družili jezikov učiti se, temveč jaz le trdim, da je materini jezik prvi in mora biti.
Našim šolani bi vedel tudi kaj boljšega vspeha želiti, kajti do sedaj so še na slabih nogah. Tu je še mnogo dela za bodočnost naše mladine, in na tem polji bi našim učiteljem, kakor tudi duhovščini morali le neumorno delovanje priporočati, vsaj so oni prvi poklicani za blagost naroda delati in za narodni obstanek. — Vreme je pri nas še vedno neugodno. Burja in dež sta na dnevnem redu. Pričakovati nemarno nič dobrega.
Iz, l*«»t«krl»iii*$r&i 11. maja. |Izv. dop. j Imajoč jaz malo časa, evo vam denes le kratkega poročila: Vsi naši ruski časniki glede umora konzulov v Sulonikah ali Solunu zahtevajo energično postopanje proti Tučiji. „Sin Otečestva" meni, da morajo po tem grozovitem činu najstrastnejši turkorili izpo-znati, da se mora konec storiti nezmožnemu turškemu vladanju. „Novoje Vremja" graja one ruske liste, ki so dozdaj več ali inenj hladokrvno gledali na j u g o s 1 a v j. a n s k i vsta-nek ter se zadovolili z reformami Andras-sya, dokler nij umor v Salonikah celo jim dokazal, česa je zmožen turški fanatizem. „1 baš zdaj, nadaljuje „Nov. Vremja", ko so na Dunaji uže vedeli o ubijenji dveh konzulov, je avstrijska vlada nesrečnim rodbinam slovanskih bojnikov za svobodo in neodvisnost (to se nij obistinilo Ur.), starini dedcem, ženam i otrokom odtegnila borno podporo, avstrijski žandarmi so razgnali trume stradaj o-čih, ki so hleba prosili.   Gladni so so potem
obrnili do našega konzula Jonina. Ko bi to ne bili brezorožni gladni, ko bi to bili sovragi
— rusko srce ne   odreče jim kosa hleba."
— Tako govore ruski narodni listi in vlada bode morala koncem ves obzir jemati na ostro javno mnenje velike mase pri nas. Reka s 1 o-v a n s k e zavesti narašča mogočno in kadar le jedenkrat carjevič naslednik na vladanje pride bode sigurno boljšo marsikaj in marsikdo.
Domače stvari.
— (Porotniki v Ljubljani,) izžrebani fi. junija t. L za trejo sesijo so: I. Glavni porotniki: Vatentin Šturm, posestnik iz Poljič; Karel Dolenec, posestnik iz Vipave; Matej Pesjak, hišnik iz Kamnegorice ; Vakonik Janez, trgovec iz Litije; Gašpar Novak, posestnik iz Hrastja ; Vezeljak Pavel, notar iz Postojne; Alojzij Cantoni, hišnik iz Ljubljane ; Jarnej Strumbelj posestnik iz Studenci; Kajetan Stra-netzkv, trgovec iz Idrije; Tomaž Ločnikar, posestnik iz Viča; dr. Janez Mencingar, odvetnik iz Kranja; Leopold Urbas, pen. c. k. oskrbnik iz Idrije; Janez Triler, c. k. notar iz škofje Loke; Janez Terles, hišnik iz Ljubljane; Franc Videmšek živinski zdravnik iz Doba; Franjo Peterca, hišnik v Ljubljani; Pavel Gobatto, c. kr. pen. major iz Ljubljane; Jarnej Kramar, posestnik iz Loža; Peter Lasnik, trgovec iz Ljubljane; Peter Toman, kamnosek iz Lljub-ljane; Josip Matevže, hišnik iz Ljubljano; Franjo Itegoršok, trgovec iz Lij ubijano; Mihael Pakič, hišnik iz Ljubljane; Ferdinand Souvan, trgovec iz Ljubljano; M ihaol Krasna, hišnik iz Ljubljane ; Valentin Iliirman, hišnik iz Ljubljane; Ferdinand marquis Gozani, graščak iz Volčjega potoka; Jakob Lenasi, posestnik iz Cerkovsko vasi; Andrej Kališnik, posestnik iz Tržiča; Janez Janež starj., hišnik iz Ljubljane ; Jakob Brolih, posestnik iz Guneclj; Štefan"Lapajno, trgovec iz Idrije; Josip Bartel, hišnik iz Ljubljane; Franjo Štrukelj, hišnik iz Ljubljane ; Janez Wuherer, posestnik iz Rečice; za porotniške namestnike: Gustav Hohn, hišnik; Josip Pok, hišnik; Josip Koželj, hišnik; K. Ilin-terlohner, črevljar; Jarnej bemron, kovač; Maks Krencr, uradnik staviteljskega društva; Raimund Šiškar, uradnik pri hranilnici; Josip Hein, ključar; Šimen Riester, krojač, vsi ti iz Ljubljane.
— (Iz Celja) se nam 14 t. m. piše: Denes pri nas tako sneži, kakor o božiči, strehe po celem mestu so vse bele. Zarad
zapečka povedo, ne pomnijo take, a zopet sedaj spomladi nij skoro nič bolje. Cvetni in veliki teden je bilo še nekaj vremena, da so mogli ljudje nekoliko orati in sejati, a po ve-likej noči nij nič več lepega vremena, le vedni dež in voda (ker pri nas tako leži svet, da voda nastopa). Uže drugikrat so sejah po nekojih njivah, a še nobenkrat nij ozelenelo. Potem je še sneg padel pa zopet denes ko to pišem, začel je padati, bog zna kaj bode letos. Sedaj je zopet črez obsejane njivo voda stopila.
Slavna cenilna komisija naj sedaj pride gledat kakšne so nekatere njive tukaj. Pa ubogi kmetic, najhujše še tebe čaka. Pride tudi „sekucjon, od graščine bel patron" tako pravi neki narodni pesnik. Ta mu še le j>re-glavico naredi, ker on ne vpraša, jo li imaš novce ali ne, nego on kaže „plačaj, ako ne, ti vzamemo kravo iz hleva". To je gotovo, da kadar sliši kmetovalec ta glas, bode uže moral 50 kr. več plačati. In ako le še ne plača, hajdi kravo, vole, ali kar je pri hiši, vse se proda, naj bo uže drago ali ne. In tako pride kmetovalec ob živino in blago. Kadar pa naš kmetovalec pride ob živino je ob največji prihodek pri hiši. Totem takem bode mogel še menj plačati.
Blagorodni gospodje pri vladi spomnite se na nas tudi kaj, da bode vendar vsaj obstal davek, ne pa vsako leto višje in višje zakaj to gre črez moč in mi kmetje ne bomo mogli obstati, ako bog ne da kaj boljšega
Še jedno imam na srci, ki me tudi prav hudo tišči. Mnogo se je uže govorilo in pisalo o slovenskem uradovanji po kanrelijnh, a zmi-rom je vse le „glas vpijočega". Kakor jaz vidim za nas Slovence so vsa ušesa oglušela, zabadava je vsaka prošnja. „Mila ti majka! je-li si samo za to rojen, da se mučiš?" Oda bi uže skoro došel čas, da bomo imeli „Gleiches Recht filr Alle". A ta beseda je do denašnjega dne le mrtva na papirji ostala. Prijatelji! Trdne volje bodimo, povzdigujmo glase, pod-pirajmo narodno reč z vsemi močmi, potem bode uže kaj in ako no bomo mi uživali, bodo vsaj naši potomci. Radivoj.
Iz Istre 14. maja [Izv. dop.] Od vseh krajev se čuje glas o krivici, katera se nam Slovencem godi. Tam vas pritiskajo nem-Curji in tu nas lahoni. Naši nasprotniki nam nikakor nečejo jednakopravnosti izpoznati ter
On se je podal na pot. V tverskem okrožji so začeli kromješniki pleniti vse kar je bilo na potu; ubijali so brez razbora in brez milosti vsacega; požigali hiše in imetok. Tako je prišel on meseca januarja 1. 1570 do Novgoroda. Sprednji polk njegov je bil uže tukaj; pricakovaje carja preiskovali so opričniki blagajne po samostanih, polovili mnogo mnihov, duhovnov dijakonov ter je bili vsak dan od jutra do večera, dokler se nijso odkupili. Ivan Vasiljevie jo ostal za mostom ter zapvedal šibati je do smrti.
Tretji dan je šel sam v mesto, slušal v Sofijskem soboru objedno in potem odšel obedovat v jedilnico nadbiskupovo. Tojcli so še malo, ko je Ivan Vasiljevič na jedenkrat strašno zavpil. To je bil znak: opričniki so skočili plenit blagajno Pimenovo, vso njegove palače in kleti, a samega nadškofa so postavili pod jako stražo.
Mej tem se je začelo soditi. K carju so pripeljali bojarje, činovnike in druge Novgo-rodce, z ženami in deco;  mučili so jih po
redu, žgali ognjem, in potem pometali z mosta v Volhov. Konjanici so jezdili po vodi Volhvi, in kdor je izplaval, tega so lovili s pikoni, klali s kopjem, sekali s sekirami. Le ta krvava razprava je trajala celih pet todnov. Potem se je podal gosudar v samostane po mestnej okolici; opričniki so je plenili, poži-1 gali žito v skednjih, pobijali živino, a carski polki so pustošili gradiče in pristave 200 do 300 vrst daleč v okolici Novgoroda. Vrnivši se v mesto velel je Ivan Vasiljevie Grozni ropati in pleniti dvorove in hiše brez izjeme, pobijati ljudi brez razlike. Nazadnje, v polovici februarja, je velel, da pride od Še ži-ivih Novgorodčanov iz vsake ulice po jeden k njemu. Oni so prišli bledi, izhujšani od dol-zega straha; stoječi pred carjem so se vsi na celem telesu tresli in z britkostjo pričakovali svoj poslednji trenotek. Ali bilo je videti, da je bilo Ivanu Vasiljeviću dosta, kar seje storilo. On je je pogledal milostlivo, velel moliti za carja, za njegovo deco in vse krščansko vojništvo.   Ves greh za prelito kri je pripi-
sal vladiki Pimenu in njegovim svetovalcem ter odpustil Novgorodce v miru. Pimena je dal odpraviti v ječo ; mnogo svečenikov, dijakonov in druzih v nemilost palili Novgo-rodcev je poslal v Moskvo. Semkaj so pripeljali tudi na vozeh slike, dragi cerkveni rtres in blagajno, z vsim blagom, ki je bilo pobrano iz cerkev in samostanov novgorodskih.
Tako so se izvršile novgorodske kazno; naroda je bilo pobitega do 27 tisoč. Dolgo se je spominjalo v Novgorodu o tem strašnem času. Jedenkrat, črez jedno loto, zbralo so je mnogo ljudstva v cerkev sv. Paraskeve. Ko je minula objedna in začeli v zvoniku zvoniti, napal je po nekakej smutnji vse tak strah, da so se na vso strani razbegli. Možje, žene, deca so se stiskali, tolkli, davili jeden dru-zega; vsak jo bežal, čeravno nij videl kam. Kupci so pustili prodajalnice odprte ter razdajali robo prvemu bližnjemu. Tak strah se jo bil dogodil v Novgorodu poprej samo jedenkrat, namreč posle Batijeve navale.
(Konec prih.)
vednega dežja posebno v noči od sobote do nedelje so vode tako narasle, da uže stari budje ne pomnijo tako velicih. Savina jo vse polja poplavila, in se ve da tud' naš lopi in prijazni mestni park je pod vodo, Voglajna vedno raste kakor Savina, in bojimo se še večje vode. V kletih po mestu je polno vode, v nekaterih kletih pumpajo uže celo prod polu dne vodo iz njih. Ako ne bodo kmalu nehalo deževati, bojimo se, da za nekaj dnij ne bode mogoče po velikih cestah vozariti, in tako bo-demo osamljeni v mestu    Ig čas tratili.
— (Iz Slovenske Bistrice) se nam piše, da tudi tam uže 12 dnij skoraj ncprc-nohoma dežuje. Po visokem Pohorji je padel sneg, a nij segel do vinogradov. V strahu smo, da no nastopi še hujši mraz, ter vinograde poškoduje. Pa lanski strašnej toči se tako ne daje dobra vinska letina pričakovati.
— (Konrada S e i d el-a) iz Kamnice pri Mariboru, znanega župana dozdaj še poslanca v državnem in deželnem zboru, „špecija" are-stanta Brandstetterja, nemškega moža, kateremu so zarubljene diete v državnem in deželnem zboru, — izvolili so nemškutarski bur-garji slovenske Bistrice za svojega častnega meščana! Similis simili gaudet, ali pa grdo po naše: gliha vkup štriha, po švabsko: gleich und gleich gesellt steh gern.
— (Vsejiodborakranjskcdružbe kmetijske) 7. t. m. se jo obravnal dopis si. ministerstva kmetijstva, kateri določuje državno podporo za letošnjo leto, namreč 5700 gold. skupaj za povzdigo govedoreje, za napravo vodnjakov in pa povzdigo mlekarstva. Odbor je po daljem razgovoru določil, koliko navedene subvencije naj se obrne za nakup goveje živine, koliko pa za vodnjake in mlekarstvo. Ko bode si. ininisterstvo rešilo od-borove predloge, se bodo razpisali oklici. — Za napravo in vzdrževanje šolskih vrtov se bode razdelilo G00 gold., za nakup ruskega lanu 650 gold. in za nakup ovac 200 gold. — Po poročilu predstojnika podružnice metliške gosp. Homača, da je vodnjak v Bistrici v črnomaljskem okraji pravilno dodelan, je odbor dovolil, da se dotični občini izplača druga polovica državne podpore s 100 gold. — Naznanilo c. k. gozdnega nadzornika gosp. Šarnagelna, da hoče marljivo občino Gol, ki je prosila gozdnih drevesic za zasadbo pašnika, zdatno podpirati z drevjem, je bilo radostno na znanje vzeto. — Na znanje se je dalje vzelo poročilo, katero je od družbe kmetijske šlo do si. ministerstva kmetijstva zarad podpore onih ljudskih šol, na katerih se učijo nauki kmetijstva; temu poročilu se je dodal statistični pregled kmetijskih nadaljevalnih šol na Kranjskem, ki ga je družba kmetijska prejela od c. kr. deželnega šolskega sveta, in družba kmetijska je pri tej priliki poprijela krepko besedo o potrebi, da se na tukajšnjej c. kr. preparandiji popolnem prestroji nauk kmetijstva, ako se hoče pričakovati, da v kmetijstvu bolje podučeni učitelji pridejo na ljudske šole po deželi.
Oznanilo.
iVo tmgfoU i f.vrmtfinj na Dolenjskem, pošta Kadna pri Lichtonwaid je na prodaj
€» mol/, ni li krav,
mej njimi Pincgavsko pleme,
3 lepe telice in 2 po 2V« leta stara junca.
Kavno tukaj se oddaje jedna kovučuicu v najem. — Povpraša naj so pri tamošnjom oskrb-ništvu, pismeno ali ustno. (138)
Zahvala.
Za M .igo sočutje in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu raujcega
Dragotina Vesela, .
učiteljskega pripravnika III. razredu,
izrekamo vsim sodeležnikom, posebno pa gospodom pi-vcem prisično znhva'o.
V Ljubljani, 16, iuaj;i 187«. (140)
Sorodniki in prijatelji.
Reelna ženitbeiia ponudba.
I " i-jMlniK na Hrvatskom, vdovec, 46 let star, posestnik, z letnim dohodkom 2500 gold, išče vsled pomanjkanja znanja po tcin potu nevesto, naj si bodi deklo ali vdova, stara od 26 do 3tf let s primernim premoženjem, namreč 20.000 gold. ali naj-menj 15.000 gold. Pismensko odgovore prosi snubač s fotografijo pod naslovom „D. D." najdalje do 16. junija t. 1. na anoncen-bureau Mliller v Ljubljani (knezov dvor 20G). (139 — 1)
Dunajska borza 16. maja.
Kreditne aaoij« 134 20
London....... 119 . 85
Napol.          .   . 9 . 54»/,
(J. k. cekini ...... 5 64«/a
Srebro ......       . . 102 . 60
St. 4527.
Vsled dovoljenja visoke c. k. deželne vlade od 28. februarja 187G, št. 9869, bode ljubljansko mesto razun sedanjih pet letnih in živinskih sejmov še vsaki 8. dan meseca, ali Če ta dan na kako nedeljo aH prazrk pade, prihodnji delavnik živinski sejm imelo.
To se s pristavkom splošno razglasi, da se prvi mesečni živinski sejm 8. junija t. 1. na navadnem živinskem trgu v Ljubljani prične.
Mestni magistrat v Ljnbljani,
dne 8. maja 187G. (137—1)
Mej nmozirni anonci, posebno za uro in zlato blago je mnogo tacih, ki prebivalcu po doželi samo sleparijo. Vsak naj boilo svarjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev ne garantira zadostno. Vse ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to je dokaz najostreje soliditote! ,
Neverjetno, ja resnično!
5^» Ifl ITI 1Q o* I prava angleška, sre-* *<* -".vr iti. Mim brna cilinder ura a
primerno verižico in medailonum, etuijem, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Ravno iste krono-časomerno ure fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50,
Samo 18 ali 25 gl. E™^3&
anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino
izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list y„nm IO iV.\ prava angleška srebrna K^ItlllU M.€9 in  ognjo-pozlačena kro-
nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem
in garancij ni in Ustom.
Samo 16 ali 17 gl. GS^iS
les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl. STiSt ™
vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list. Sin ivi n Ofl o-1   prava angleška fino ognjo-►ouaiiu i^vr pozlačena srebrna krono-
meter-ura z dvojnim plafiČom, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, med&ilon in garancijni list.
Samo 18 ali 30 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. S*£"bS
ključka za naviti, poleg verižica in medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl. "g?
za dame z dijamanti.
Samo 30, 35 in 40 gl.
srebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl.
rižico, medailonom in garancijnim listom.
Samo 35, 45, 50 gl.
anker-ura b kristalnim steklom.
Samo 60, 75,100 gl. £££
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem.
Samo 200-300^.1,^^:
nometer z reinontirnim dvojnim plaščem in kristalnim Bteklom. Razun tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoncirane ure in gotovo cenejši.
Atelier za popravljanje.
Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld.
Zlatnina.
Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno.
Prstani.
Prstani za damo gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20.
Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
Zlate verižice za ure.
Verižice, kratke s ključkom gld. 1% 20, 25, 30,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha-
čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 65, 60, 65,
70, 80 do 150.
Zlati mcdalloui
za gospode in dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
Zlate garniture,
Brože in uhani gl. 18, 20, 24, :.0, 35, 40.
S pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do
20;».
Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90,100 do 200
Zlati uhani.
Lečneči za otroke gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 bć aH
brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli sč ali brez k inča, gladki
ali pa so pravim kamenjčkem ali pa v obliki
sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30, Bontoni i dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100
do 500.
Zlate gumbe za kemlsete In maiišete.
Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Zlate brože.
Enojne najnovejše oblike gl, 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 1¥, 15, 16 do 40.
Zlati križići.
gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25.
Zlate prsne Igle.
V različnih oblikah, lokev, Sport itd. od gld. 5 do 30.
Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Zlati brazlctl.
Gladki obročki, različne širokoBti gld. 18, 20, 26, 30 do 60.
Se pravim kamenji kom ali biseri gld, 30, 36, 40,
50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500.
Pismena n.sir©6Ila.
izvrše so v 24 urah proti poštnem povzetku ali pripošiljutvi novcev. Na zalito vanje razpošiljajo so tudi uro in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranju, ter se za neobdržano vrača denar nazaj.
^■■B Mojo cone so vedno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička lo sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žolč novo uro in zlatnino naročiti, Vsi, kateri stare uro ali staro zlatnino za novo izmenjati želć, se uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—16)
Pliilipp Fromm,
fabrikant ur in zlatnine, Kothcnthurmetrascc štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. Naj se ne pozabi naslov.
izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk BNarodne tiskarne".
2969