O pijancih iz najnižjih slojev, ki so pustili sle- di svojega bonvivanskega življenja večinoma v policijskih zapisnikih o kaljenju nočnega miru, je v arhivskih virih številčno največ »hvaležnih« zapiskov. Da pa ne bi vedno pisali samo o njih, si tokrat poglejmo nekaj utrinkov iz sveta omame posestniškega sloja, kmetov, ki so bili vsled pija- nosti vedno manj trdni. Glede manj premožnih je občina že preventivno skrbela za to, da se ji ne bi namnoževali reveži, za katere bi bila v skraj- nem primeru prisiljena skrbeti, in sicer s prepre- čevanjem oz. oviranjem porok nepremožnih ob- čanov.1 Najteže je bilo seveda skrbeti za družine z otroki. Posameznike, ki niso bili za hlapce in dekle, oz. za strice in tete, so lahko ukrotili s tem, da so jih zaradi delomrzništva vtaknili v prisilne delavnice, če so bili seveda za delosposobni. Be- rače pa so preganjali žandarji oz. občinski poli- caji (pri premožnejših občinah) in občine so jih »odgonskim potom« pošiljale v njihove domače kraje. Za pijanske hlapce, dekle, vajence, pomočnike in družinske člane so morali poskrbeti (in so za njihove grehe odgovarjali) njihovi gospodarji, mojstri oz. posestniki. Če se je uspelo zapiti ne- komu, ki je bil odvisen samo od dela svojih rok, je bil kmalu brez dela, s tem pa tudi brez (red- nih) dohodkov za pijačo. Kar je potem še lahko dobil tu in tam, ponavadi ni zadostovalo za kro- nično pijanost. Drugače pa je bilo s posestniki nepremičnin in tudi s posestniki izvennogavič- nega, nekje zapisanega kapitala, ki jih je dobila pijanost v kremplje. Njim družba ni kar tako pu- stila, da bi sebe z družino vred, ali pa tudi samo sebe, nakopali občini na vrat. Za to je obstajal institut preklica. S preklicem so nekomu odvzeli poslovno sposobnost in mu postavili skrbnika nad glavo. Preklic je pred letom 1916 .urejal Obči državljanski zakonik (ODZ), po tem letu papre- klicni red.1 ODZ ne govori natančneje, kdo je lahko na okrajnem sodišču predlagal posameznika za preklic, verjetno tisti, za katere bi danes rekli, da »so imeli pravni interes«. Torej tisti, ki jih je ne- kogaršnja pijanost neposredno zadevala. Največ- krat je bilo to najožje sorodstvo, ki bi lahko zara- di zapravljivosti gospodarja pristalo na beraški palici, oz. županstvo, ki bi moralo prevzeti skrb za nekoga, ki bi vse zapil, to je, zapravil. Lahko pa Več o tem v: Vlado Valencia, O ženilnl svobodi in njenih omejitvah odjevdalizma do liberalizma, Zgodovinski ča- sopis, 1968/3-4. Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska malica, 1996, str. 507: »Izven odz so nadalje uredili, na novo na primer postopek za jireklic zaradi umobolnosli, zapravljivosti in narkomanstva (1916).» Gorazd Stariha. PIJANI IN ZAPRAVUIVI ZGODOVINA ZA VSE je bil to tudi župnik, ki ga je skrbelo za moralo, aH pa tudi kakšen sicer gospodarsko neodvisen sorodnik, največkrat oče aH sin, ki bi ob morebit- nem propadu sina ali očeta moral skrbeti za pro- padlega že iz moralnih razlogov, češ, kaj bodo pa ljudje rekli. Bistveno za dosego preklica je bilo dokazati zapravljivost, saj naj bi nekdo s sa- mim pijančevanjem še ne ogrožal (bližnje) oko- lice. Če je npr. nekdo v pijanosti pretepal ženo, je za to lahko odgovarjal kazensko, a za preklic to še ni bilo dovolj. Po drugi strani pa je lahko nekdo drug trezen kvartopiril in je bil kaj hitro preklican (če ga je seveda kdo naznanil). Leta 1911 je tako radovljiško okrajno sodišče odgovo- rilo leškemu županstvu na nek njegov predlog za preklic: »Izrecno pa se pripominja, da samo pijančevanje tie zadošča, da bi se koga stavilo pod skrbstvo zaradi zapravljivosti; §. 273 o. d. z. določa namreč: Zapravljivcem pa mora sodišče proglasiti tistega, o katerem postane po naprav- ljenem naznanilu in po preiskavi, kise je o tem izvršila, očividno, da trati svojo imovino na ne- razsoden način, in izpostavlja sebe ali svojo obi- telj po lahkomišljenih ali pod pogubnimi pogoji sklenjenih upnihpogodbah bodoči stiski.«3 Po letu 1916 pa je preklicni red natančneje do- ločal, kdo je lahko predlagatelj preklica: »§ 25 - Preklic zaradi umobolnosti ali slaboum- nosti se izreče na predlog ali uradoma, preklic zaradi zapravljivosti, pijančevanja ali zaradi zlorabljanja živčnih strupov pa le na predlog. S 26 - (1) Predlagati preklic imajo pravico zakonski drug, dokler zakon ni ločen, nadalje osebe, ki so s tistim, ki ga je preklicati, v navzgor- nß ali navzdolnji vrsti v sorodu ali svaštvu ali v stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali v drugem kolenu v svaštvu, nadalje nezakonski roditelji in otroci, ki žive s tistim, ki gaje preklica- ti, v skupnem gospodarstvu, ter zakoniti zastop- nik tistega, ki gaje preklicati. (2) Preklic zaradi umobolnosti ali slaboumno- sti, zaradi pijančevanja ali zlorabljanja živčnih strupov more vrhutega, ako terja to javni inter- °s in zlasti ako je očitna nevarnost, da bi mogel bolnik biti nevaren drugim, predlagati državni pravdnih na zbornem sodišču prve stopnje, v či- gar okolišu je pristojno sodišče. (3) Preklic zaradi zapravljivosti, pijančevanja ali zlorabljanja živčnih strupov mora predlagati tudi predstojnik občine bivališča in domovinske občine ter predstojnik zveze, poklicane za pre- skrbo ubožnih, ali sicer za oskrbo ubožnih po- klicane javne organizacije. (4) Zoper osebo, ki je pod očetovsko oblastjo ali pod varstvom, ne more staviti predloga sorodnik ali kdor je z njo v svaštvu.«'1 V skladu s tem novim redom je tako radovlji- ško sodišče zavrnilo predlog za preklic, ki ga je podal župnik iz Srednje vasi: »Predlog župnega urada, naj selprekliče..., se zavrne, ker župni uradi v ces. ukazu z dne 28. 6. 1916 d. z. št. 207 niso navedeni, da bi mogli predlagati preklic iti ker gospod župnik... tudi ni predstojnik nobene zveze, poklicane za preskrbo ubožnih ali sicer za oskrbo ubožnih poklicane javne organizaci- je. Predstojnik take zveze ali organizacije je na- mreč poklican predlagati preklic zapravljivca. «5 Preklic je bil torej strah in groza slehernega gruntarskega pijanca. Vsakemu v blaženi omami prebitem dnevu je sledil strah, da soproga tega ne bo izrabila za preklic in polastitev njegove- ga posestva. K sreči je bila patriarhalnost v stari Avstriji še dovolj močna, da ni kar tako nasedala na preklicne prijave žena, obratni smeri je bilo pač laže verjeti. Sicer pa kar začnimo z ogledi primerov (iz zadnjega desetletja Avstro-Ogrske) v radovljiškem sodnem okraju. »Njemu kuratorja ni treba, prej bi bil potreben za njo«6 Leta I9O8, 23. 9., se je Johana M.7 zglasila na županstvu v Ribnem ter naznanila: »Moj mož, Franc M., je začel tako grdo postopati z menoj, da ni meni iti mojim otrokom več varno živeli pri njemu, on me pretepa, zmirja, da me more hudič vzeti z dušo in telesom, začel je prodajati mrvo od hiše, namerava prodati tudi živino, kar zasluži vse zapijc in pride domu kakor bi bil ob- seden, tako da mi ni več varno pri njem živeti. 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond: Okrajno sodišče Radovljica (RAD 13), tehnična enota (t. e.) 710, arhivska enota (a. e.) 967, oznaka spisa: L 9/11- 4 Cesarski ukaz o preklicu z dne 28. 6. 1916, državni za- konik 1916, št. 207. 5 ZAL, RAD 13, t. c. 399, a. e. 459, spis L 23/16. 6 ZAL, RAD 13, t. c. 397, a. c. 454, spis L 15/08; t. e. 710, a. c. 967, spis L 24/11. 7 V originalnih besedilih so seveda priimki izpisani v celoti, vendar sem se pri navajanju omejit na začetnice priim- kov, tudi kraji sami niso najbolj pomembni za zgodbo, dovolj so županstva. Če pa bi kdo v opisu le spoznal svoje- ga dedka ali babico, pa se o tem lahko prepriča v arhivu, saj je gradivo glede starosti že dostopno vsakomur. VSEZA ZGODOVINO 55 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Udano prosim za pomoč, da bise mojemu možu Francetu M. vzelo gospodarstvo, ter se dene pod varuha.« Johana je bila stara 56 let, njen mož Franc 50 let, imela sta šest otrok, starih od 14 do 24 let. Za resničnost svoje izjave je navedla štiri priče. Po prijavi posameznika je namreč sodišče povpra- šalo za mnenje župana in župnika ter na zasliša- nje pozvalo predlagane priče. Vendar je že njena prva priča na zaslišanju na sodišču izjavila, da je njen sosed, Franc M., mizar po poklicu, najboljši delavec, kar jih pozna. Da pridno dela od ranega jutra do pozne večeri, da si je naredil iz hleva prav lepo hišo in spravil h kru- hu štiri sinove, ki so vsi rokodelci in so ga mnogo stali, na dan pa da si služi dobre štiri krone. Da se je zadnje čase res parkrat napil, a da kdor pozna njegovo ženo, se temu pač ne čudi. Žena da mu nagaja, kjer mu le more, povrhu pa mu še jesti ne da - že večkrat naj bi prišel k priči, da naj mu dajo kaj jesti. V jezi da se potem katerikrat napije in razsaja. »Temu je pa kriva samo žena,« je zatrdila priča in dodala, da Johana tudi pri gospodarstvu ni kaj prida. Mož da mora skoraj vedno kravo molsti in opravljati, ona pa poseda: »Franc M. torej ni nikak zapravljivec, temveč prav priden gospodar in ako mu žena doma postreže tako, kakor se spodobi, ne bode nikakega zadržka. Mrvo je res prodal, ker je je več pridelal, nego jo potrebuje za hrano, vrhu tega je bila mrva tako draga, dajo bode lahko za manjši denar kupil. Sedaj je prosil tudi hrano, ker ga je žena zjezi- la. Pripomniti pa moram, da on sploh z živino kupčuje, da ima po par mesecev kar po tri glave, potem pa spet nekaj časa nima nič. Njemu kuratorja ni treba, prej bi bil potreben za njo.« Druga priča je izjavila, da ji razmere pri M. - jevih niso posebno znane, ve pa, da se mož ka- terikrat napije in da se z ženo prepira. Da bi za- pravljal, pa še ni slišala: »Kadar je pijan, je pa res nadležen.« Tretja priča je dejala, da je Franc kdaj pa kdaj res pijan in v pijanosti jako siten in svoje ljudi od hiše podi. Včasih da mu žena res ne skuha, ker pravi, da ji ne da denarja in zato pač ne more kuhati. M. da je res dober delavec, ki pa se hitro naveliča in potem spet pije. Soseda je menila, da domačih razprtij ni kriva samo ona, ampak tudi on. Četrti je videl Franca večkrat pijanega in takrat da je doma razsajal. Koliko je s pijančevanjem za- pravil, ni vedel, na gruntu pa da se ni videlo, da bi gospodarstvo zanemarjal. Ali mu je žena res nagajala, tudi ni vedel. Seveda da bi bilo bolje, če bi denar porabil za gospodarstvo, kot da ga je zapijal. Če bi mu bilo treba skrbnika, tudi ni vedel reči. Johana je na zaslišanju na sodišču izjavila, da ga ni ovadila zaradi zapravljivosti, temveč samo zato, da bi ji dajal na mesec, kolikor potrebuje za živež. Povedala je, da jo tudi pretepa in da je bil zato že tri tedne zaprt: »On namerava vse raz- prodati in me potem pustiti, jest pa, ki sem vedno bolna in nisem za delo sposobna, bi ne imela ob čem živeti.« Rekla je, da mož kake štiri mesece res močno pije, vendar kot mizar dobro zaslu- ži in zaradi tega gospodarstvo še ne nazaduje: »Otrok imava šest, od teh so štirje rokodelci uže od hiše. Dva sta doma in ta dva zahajata več- inoma v dnino iti ravno kar si ta dva zaslužita, porabi se za naš, t. j. moj in teh dveh otrok pre- živež, ne morem pa s tega prerediti še moža.« Obdolženi mož Franc je izjavil, da se je priže- nil na posestvo veliko 1/3 grunta, vredno kakih 3000 kron, dolga pa da je za 1500 kron. Kot mizar da zasluži 3 krone na dan. Kake dva meseca pa da od tega zaslužka ženi res ni nič dal, ker mu je začela kljubovati in mu ni hotela več kuhati: »Ona je začela kljubovati, čeprav je bilo takrat pri hiši še dovolj živeža, in nato sem še jest za- čel kljubovati in ji nisem dajal več denarja. Vsled tega sem pa res začel tudi nekoliko piti, ker meje vse skupaj jezilo.« •-. Iz svojega zaslužka, je dejal, da je tega leta pla- čal 50 kron dolga in 30 kron obresti, drugo pa da je porabil zase, ker da je moral hoditi na hrano v gostilno. Ko je prevzel posestvo, je bilo dolga okrog 800 kron, prav toliko pa da je žena imela izgovorjene dote. Če bi se mu že postavilo skrb- nika, za kar pa je menil, da ni potrebe, naj bi bil to sosed (prva priča; op. p.). Sodišče je za mnenje povprašalo tudi župan- stvo v Ribnem. »Sirotinski svet« je po posveto- vanju dognal, da Franc ni tako zapravljiv, da bi potreboval skrbnika, da pa bo svet od tega dne dalje Franca natančno nadzoroval in poročal, če bi se pokazala potreba po skrbništvu. Zgodba se je na sodišču nadaljevala čez tri leta, še prej pa poglejmo izjavo posestnika Jožefa J., 56 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha. PIJANI IN ZAPRAVUIVI ZGODOVINA ZA VSE izrečeno na prvem zaslišanju, 8. 10. 1908. Ta je namreč izjavil, da Franca pozna kakih 25 let, da je vedno rad pil, vendar da je bil priden in da je imel gospodarstvo v redu. Zadnje leto pa da je začel huje piti in sicer zato, ker da mu žena kljubuje, mu ne kuha in nima reda doma: »Po mojem mnenju še ni treba, da bi se mu gospo- darstvo vzelo, ker je mogoče, da seje vdal pijan- čevanju res le vsledjeze nad ženo, s ktero sta se pa v zadnjem času t. j. po zadnjem zasliševanju poravnala.« Čez dobra tri leta, 16. 12. 1911, pa je taisti po- sestnik predlagal, da se Franca stavi pod skrbni- štvo. Franc da je začel na veliko prodajati pose- stvo in da je s tem denarjem tudi odpravil ženo, od katere se je dejansko ločil. Sosed, prva priča iz prejšnjega zaslišanja, je to- krat izjavil, »daje bil do tekočega leta še kolikor toliko priden mizar in še nikakršen zapravlji- vec.« Potem pa da je začel prodajati posestvo, ne slabo, dobro, vendar da je denar zapil in zaigral: »Z ženo se nista nikdar prav dobro razumela, vedno sta se prepirala, tako da je slednjič ona odšla proč od hiše pred kakimi 14 dnevi. Kar se tiče njenega gospodinjstva pripomnim, da prav veliko ni nikdar delala, ker je bila vedno boleh- na. Nekoliko seveda tudi njo zadene krivda na propadanje gospodarstva. « Žena Johana je izpovedala podobno kot drugi in poudarila: »Vedno me je pretepaval in podil iz hiše, tudi še takrat, ko so bili otroci majhni in be- žati sem morala večkrat pred njim iz hiše. Pred kakim mesecem dni pa meje zapodil iz hiše in od takrat nisva več skupaj.« Župnik tudi ni vedel o Francu povedati dobre besede, župan pa ne slabe. Franc C, ki ga je za Pričo predlagal župan, je povedal: »Predvsem pripomnim, daje Franc M. bil inje dober oče in dober gospodar. Poskrbel je namreč iz dohodkov svojega malega posestva, da se je vseh 6 njego- vih otrok izučilo v raznih rokodelstvih, da se jim zdaj vsem dobro godi. Ker se je z ženo razdvojil, je kupnino za (parte) in njivo porabil za to, da je ženi izplačal ločnino. Sedaj pa je zopet prodal nedl. Janezu J. osta- nek svojega posestva prav dobro. Janez J. je celo veliko preveč obljubil in ravno radi tega je stari J- predlagal detje pod skrbstvo, misleč da pride s tem kupčija narazen; tako se v splošnem pri nas govori. Drugega vzroka za skrbstvo namreč ni, ker smo vsi prepričani, da bo šla kupnina v hranilnico. Franc si hoče namreč za stara leta denar na stran deti, kar mu ni zameriti. Franc pije toliko, kakor drugi ljudje naših krajev; malo bolj pogosto se to sedaj že zgodi, to je res, ampak le radi tega, ker zaenkrat nima doma na svoje stara leta nobenega reda, ko se bo uredil s kup- nino na domu, pa bo vse drugače. Franc je še sedaj priden gospodar in mizar. Vse kar je pro- dal, je dobro prodal. Kar porabi na pijači, dobi iz mizarstva. Igralec ni.« Franceva izjava se je ujemala z gornjo: »Najprej sem prodal več parcel radi tega, da sem lahko ženi plačal kupnino po 2400 K ki seje od mene ločila. Jaz imam 6 otrok, ki so že vsi pri svojem do- brem kruhu. Ostanek posestva sem prav drago prodal Janezu J. in baš radi tega me je Jože J. hotel spraviti pod kuratelo. Prodal sem radi tega posestvo, ker mi ne kaže biti samemu na tem domu in mi obresti od glavnice v večji meri teče- jo, kakor dohodki iz posestva...« Sodišče je nazadnje predlog za skrbstvo zavrni- lo: »Ta razprodaja lastnega posestva, na katerem je vzgojil in do kruha spravil vseh svojih 6 otrok, pa se nikakor ne more smatrati za v § 273 o.d.z. mišljeno nerazsodno tratenje imetka; nasprotno pokaže se kot pameten korak moža, kije na svo- ja stara leta popolnoma sam in zapuščen ostal v svojem malem domu in ki ima prav, z tekočimi obrestmi kupnine in z zaslužkom iz mizarstva iti primernejše živeti v mesto (Franc je izjavil, da bo šel v Ljubljano za mizarja; op. p.), koder je že 16 let delal in boljše zaslužil kakor v K. Ker je osamljen Franc M. po ločitvi od žene moral ho- diti na hrano v gostilno, gaje bilo seveda zadnje čase tudi pogosteje videti v gostilnah. Predležeče se tedaj nikakor ne gre za moža zapravljivca, ampak za pridnega obrtnika in vzornega očeta. Vse to so podale poizvedbe. " Na koncu je torej nasilna pijandura obveljala za »pridnega obrtnika in vzornega očeta«! »Pretrdo ga ima žena, smela bi mu privoščiti kako veselje...«8 V naslednji zgodbi pa se je žena posestnica želela znebiti svojega moža kot kakšnega pote- puškega lumpa. V aprilu leta 1910 se je namreč ZAL, RAD 13, t. • 398, a. e. 456, spisa L 16/10, 22/10; t. e. 399, •. • 458, spis L 15/15. VSE ZA ZGODOVINO 57 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 prišla pritožit na županstvo na Bled »vsled ne- nravnega življenja nj. moža Matija H.«: »Podpisana sem se odločila, da spravim svoje- ga moža v prisilno delavnico in prosim da bi žu- panstvo v to privolilo in meni šlo na roko. Moj mož pride vsaki dan dotal pijan domu meni vse kar se da razbije, nič ne dela in meni jemlje denar in tako dela posesti dannadan ško- do; vse bo razprodal v kratkem. Jaz sem proti temu brez moči in edina pomoč bi bila za obstoj kmetije, da se spravi Matija H. v prisilno delavnico.« Žena Helena je bila stara 53 let, mož Matija 57, otrok nista imela. Sledilo je zaslišanje na sodišču, kjer je žena po- vedala še, da mož pride do denarja s tem, »da mi proda na svojo roko jajca, moko, žito itd. Tudi če koga s konjem kam pelje, zgine denar v nje- govem žepu.« Denar je sicer pred njim zaklepa- la, pa ji ga je še vseeno kaj zmaknil: »Če denarja nima, pridno pomaga delati pri gospodarstvu. Da do denarja pride, so največ sosedi krivi, ki od njega vse pokupijo.« Njena prva priča je nato vedela povedati, da je »Matija H. res pijanec in vsak krajcar, katerega zasluži, zapravi za žganje ali vino... Če nima denarja, ženi pridno pomaga pri gospodarstvu.« Dodal je še, da pa ker Matija ni lastnik zemljšča, ne more spraviti sebe in svojcev na beraško palico. Župnik je izjavil, da je »žena Helena, po do- mače 'Vovkovca', premožna, ima v hranilnici veliko stotakov, če ne celo tisočaka.« Žena da se je sicer primožila, vendar je že vsaj štirinajst let (kolikor je on župnik na Bledu) ona gospodari- ca. Verjetno je Matija popival in zapravljal, da so mu že pred leti vzeli gospodarstvo, »sedajpa za- pravljati ne more, kajti pri hiši velja manj kakor kak hlapec, ne dobi za svoje delo nič denarja, kaj čuda, ako ga ženi skrivaj kaj vzame, in ta denar potem zapije. Vsaj je, kakor suženj; zgubil je čut moža. Žena nima do moža posebne ljubezni, ki bi rad pil, ko bi imel kak krajcar. Pretrdo ga ima žena, smela bi mu privoščiti kako veselje, lahko bi mu dala kak krajcar, in morda bi bilo druga- če. Žena veliko več denarja potrosi po veselicah, kakor ga mož zapravi s pijačo (in naj gaje tudi ženi vzel) in več zavozi po železnicah, kakor ga je imel mož v rokah zadnjih 14 let.« Druga priča je izjavila, da Matija res pije, če dobi kak krajcar, vedno pa samo žganje. Če nima denarja, da tudi po dva meseca pridno dela, če dobi denar, je pa tudi po štirinajst dni skupaj pi- jan: »Akožena z njim res kot s hlapcem ravna, mi ni znano. Res pa je, da se ona rada okoli vozi. Tako je bila letos s svakom v Trstu. Sicer je pa tudi ona pridna. Da bi sebe in ženo Matija H. na beraško palico spravil, tega se o njem ne more reči, saj on ni go- spodar, denarja pa tudi veliko v roke ne dobi.« Z župnikovo izjavo se je ujemala tudi izjava na- slednje priče, češ da je Matija, kadar je trezen, priden delavec, pije pa da tudi po cel teden: »Na- pije se tudi iz jeze, ker žena preveč okoli hodi in več sorodnikom obleko kupuje. To je tudi res, da ga smatra žena bolj za hlapca kakor za svojega moža.« Zadnja priča žene Helene je izjavila podobno kot prejšnja, »s pristavkom, daje vsega kriv samo domačprepirin da bi bil H. gotovo drugačen, ako bi mu žena dala sem pa tja kak krajcar in ako bi bil sploh bolj samostojen. Tak gotovo ni, da bi mogel vse zapraviti. Tudi mu nihče toliko ne po- sodi, ker vsakdo ve, da ni on gospodar. Ako v hiši kaj razbije, se to zgodi iz jeze, ker ga žena večkrat vzame v roko inga celo nabije, kakor se govori.« Mož Matija pa je izjavil: »Akopijem, storim to iz jeze, ker žena pred menoj vse zapira in celo kru- ha ne dobim. Sedaj pa že skoro tri tedne nisem pil in obljubim, da bom žganje pustil. To ni res, da bi ženi denar kradel. Pred par leti sem ji sicer vzel 40 gold., storil pa tega nisem resno in bi ji ta denar tudi sam od sebe nazaj dal, ako bi miga ne vzel Anton H. v gostilni 'Pri lovcu' (žena je izjavila, da ji je vzel 100 gld, da pa so mu v gostilni vzeli 80 gld in ji denar vrnili; op. p.). Da bi doma pridno ne delal, pa ne more nihče tajiti, doma ne rabimo nikdar hlapca ali dninarjev, ker vse jaz naredim. Žena naj bo bolj doma in drugače naj z menoj postopa, potem se bom tudi jaz spremenil.« Po teh zaslišanjih so 22. 5.1910 ~L okrajnega so- dišča ženi sporočili, da se moža zaradi zapravlja- nja ne da pod skrbstvo in da je ta sklep potrdilo deželno sodišče v Ljubljani. O prisilni delavnici 58 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVLJIVI ZGODOVINA ZA VSE seveda ni bilo govora, saj je bil Matija mož po- sestnice in je ona morala skrbeti zanj (vsaj do meja kazenskih grehov). Žena Helena pa se z odločitvijo sodišča ni stri- njala in je 22.10.1910 ponovno zahtevala skrbstvo za moža, ker da zapravlja vse premičnine za pija- čo. Tokrat je za zaslišanje navedla druge priče. Prva priča, 74 let stari sosed, je dejal, da je Ma- tija v treznem stanju priden delavec, ki da doma vse postori, da pa ga vidi tudi pijanega, vendar da zapravljati ne more, ker itak ničesar nima. Podobno je izjavilo tudi sedem drugih prič, ki jih je sicer vse navedla Helena. Blejski župnik je tokrat izjavil, da je o Matije- vi zapravljivosti povprašal soseda, ki da je dejal, da Matija ne more zapravljati, ker pač nima česa. Župnik je dodal tudi: »O moji izjavi naj se nič ne poroča Heleni H., da ne bode, kakor v maju 1910,prihrumela name.« In še mož Matija: »Jaz pridno delam in pijem pač le včasih, pa ne več kakor kak drug. Pri hiši vse sam delam in imam gospodarstvo v redu. Mislim, da mora to vsak potrditi, ki pozna naše razmere. Žena mi ničesar ne da in imam denarja le to na razpolago, kar si sam zaslužim. Pa še od tega de- narja mi dostikrat kaj vzame ponoči. Splohsiprav malo zaslužim, ker imam doma preveč dela. Včasih zahteva žena, da tudi za kako gostjo kaj delam. Gostja sicer plača, denar pa vzame žena, čeravno sem le jaz trpel. Pripeti se tudi, da se žena radi kake stvari raz- jezi in da mi potem celi teden nič ne skuha. Po- tem je jasno, da se tudi jaz jezim. Ker denarja ni- mam, si ne morem kupiti jedila in pijem žganje 'potem sem pa pijan. Zapravil do sedaj od hiše še nisem ničesar iti posebno zanikam, da bi prodajal stvari, ki so last žene. Žena hoče, da delam le doma ali po njenem naročilu in mi skrije obleko, če hočem iti kam v dnino.« Sodišče je nato 14.12.1910 sklenilo, da se Ma- tija ne da pod skrbstvo: »Matija H. nima nobe- nega premoženja in vže radi tega ne more biti nobenega govora o tem, da zapravlja H. svoje premoženje kakor ima to v mislih § 273 o. d. z. Sicer pa je Matija H. glasom izpovedb svedokov marljiv in varčen delavec, pri katerem nekateri slučaji pijanosti še ne morejo dati vzroka, da bi se stavil pod skrbstvo. « Vendar pa je Matija vendarle bil precej pijanske sorte in 26. 10. 1915 je blejsko županstvo pisalo okrajnemu sodišču, da bi Matija dali pod oskrbo: »Imenovani je vsak dati pijan in dela že račune napo umrli ženi podedovano vsoto. Izjavil se je, da mora vse zapiti, da nebodo po njem (Briglni) to so njegovi sorodniki, ničesar podedovali. Bati se je, ker je imenovani še trdnega zdravja, da pride kmalo občini na oskrbo.« Tudi tokrat so sosedje pač vedeli povedati, da pije, če je trezen, pa da pridno dela. Matija se je izgovarjal: »Sem star 63 let. Ni res, da bi bil pijanec. Imam kilo in radi tega se vča- sih pripeti, da mi kako jedilo škoduje. Potem pa moram kake 2 dni ostati kar brez jedi in pijem takrat malo žganja; sicer pa ne pijem in pridno delam. Ne branim se, da se mi postavi kurator. Zado- voljen bi bil s Frančiško M. kot kuratorjem.« Pri Frančiški M., 32 let stari samski posestnici, je bil Matija namreč nastanjen že pred ženino smrtjo. Tam je tudi delal in ona je bila priprav- ljena prevzeti skrbstvo. Sosed je vedel povedati, da ima Matija tam dovolj dela, tako da nima časa delati drugod, da bi kaj zaslužil (in zapil). Denar- ja v roke pa da mu res ni dajati. Tudi župnik se je ponovno negativno izrazil o njem, vendar pa je okrajno sodišče sklenilo (in deželno sodišče v Ljubljani potrdilo), da se Matija ne stavi pod skrbstvo, ker da se je že v prejšnjih dveh aktih (iz leta 1910) ugotovilo, da je Matija priden delavec, ki da se samo sempatja vda pijanosti. Poleg tega pa je imel po ženini za- puščini pri Frančiški M. izgovorjeno dosmrtno stanovanje in oskrbo ter zapuščino 2000 K. VSE ZA ZGODOVINO 59 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 »Slednja pa je tudi danes še stara zapravljivka«9 Seveda je bilo že dovolj hudo, če se je pijači vda- jal eden od zakoncev, če pa sta bila zasvojena oba, je bilo še toliko hujše, posebno še za otroke. Marca 1911 je županstvo na Lancovem nazna- nilo zakonca Andreja in Marijo (Ivano) P., da prodajata in zapravljata posestvo vsak na svojo roko, »vsled česar da trpi šest nedoraslih otrok (od enega do štirinajstega leta starosti, štirje so jima umrli) že sedaj na pomanjkanju živeža«. Pozvane priče so za Andreja sicer vedele pove- dati, da pije, vendar so za to krivile njegovo ženo. Tako je prvi za Andreja dejal, da ga ne more imenovati za zapravljivca, po drugi strani pa da njegovo posestvo ne napreduje in da je slabše, kot je bilo. Med tednom da ga ni videl pijanega, ob nedeljah pa da se pripeti, da se napije. Njego- va žena pa da je malo vredna in da je bila radi tat- vine že kaznovana. Rada hodi v gostilno, otroke pa pušča ponoči same doma. Menil je, da bi bilo treba kaj ukreniti glede otrok, vendar pa da se je bati, da če bi Andre- ja dali pod skrbstvo, da bi bilo potem še slabše: »Dostikrat se namreč pripeti, da kurand potem vže vsled jeze manj dela kakor preje.« Druga puča: »Andrej P. sicer dela, vendar pose- stvo ne napreduje. Glavni vzrok po mojem mne- nju je žena, ki ne pazi dovolj na njega in mu na- sprotno le škoduje, ker ni dovolj varčna. Andrej P. pije sem ter tje, vendar ne ravno preveč; žena pa pač hodi v gostilne, in celo tudi ponoči... Otroci so reveži, ker žena ne skrbi za to, da so vedno dobro preskrbljeni. Včasih imajo dovolj, včasih pa morajo lakoto trpeti, če ravno to ne bi bilo treba.«Vede\ je tudi, da je bila žena že kazno- vana zaradi kraje. Martin P., Andrejev brat, je menil, da je za vse kriva njegova žena: »Andrej P. je moj brat. Žali- bogje pijači vdan in pije večji del žganje. Vendar samo to še ne bi bil vzrok propada, če bi se nje- gova žena pobrigala za njega in za gospodar- stvo.« Andrej sam se ni zavzel samo zase, temveč tudi za ženo: »Jaz nisem zapravljivec in vsak dan de- lam. Pijači vdan tudi nisem in le sem ter tje spi- jem kak kozarec žganja. îvi&nelVft ¿i'-'*-'-- •- *•- ..'•«¿»'Vi., «» laaall W«A«. "•' "•'"» \alaai «ja«. -*m • ^V» .-^fcaaa Vial (4l.' S' aaia, 'aíl «aa» klal, kakaafcaa la-bviaa la*, »a **«• ^*. Ji ••,-••••«• 1 ••••,'»» 4* t»*a a.piaalla kja kaj «aiat-a l* kauaa, . la Mtirlh kankkatalh kajata» ie*aja . "» Ja aajiaalJlVka, I« 1« i . kata»lb »akkakalh .»Unti •• «• uliHll, '• «"ti «.J. »>«»• ¿, - »».»»J..1»«, lu • «a» i.,».«.»U. •.•• la avaj. »»«•««» »•«• *»»• "J ,T* * .. iaaali •,««ti, «11•.•« 1»»1» ,* »«I» •"" " »«-4» - !»•- -»-*J'¿t u ¿;1U^ j. l»»*.akaJ,\.ÍUa.Ja Ja.taaaJ «la ,ar»«Ua. JÍX.- - t •^„^„.'-'„„j *,".' »...».Ja ' taUa, kl »»*• »•«!• Ktnltl »•• *•>- »s. y ata», «i •• aeaaaaa. . ' * laraW a» •• aaipatanja, •» •••• pijan.iaaa•ja «• aakaíia, d» • » M «• ••£» ataalla pad akrbata» •••-aal* aaaaaalj'iaaalli f. 373 a.k.a. •* t .dalai« au-aadla ¡lapaaaljlaaan pa •••• aakliSa p*a|l»aitl tlatak«, a - • ««.taf«« aaataka pft ••|•»•1••••. •••••••• in F* •••*•«••! , ki •• J* • la» levatila, aíiaidaa, *» trati t*^> ikeaiita na »••••••••• naSln, Iñ itpaatatlja ••*• »li ••••• ak.talj •* lankaolílJaaU ali fa* pa- * » •>••|•1 patajl Mlanjanih apnlk. pasadta* a4«a¿l atlakl.a laa taraj al te* paaa?ta.t.Ja*, a»¡ a» ta naknanl vkraaitl aa , 4 petau na uara tilJaaar. •.kr.«krajna atdUJa a «anavljlal,.«*.!., ina ti. Junija. Sodišče ugotavlja, da samo pijančevanje še ne zadošča za preklic (ZAL, RAD 13, t. e. 710, a. e. 967, del. št. L 9/11) Tudi žena je delavna in ima dosti opraviti z otroci, za katere se primerno pobriga. Žena ne hodi v gostilne inje pridna.« Žena Marija pa ni bila tako uvidevnatào moža: »Jaz sem rojena 2. 2. 1875 kot nezakonska hči Mine N. in sem bila radi tatvine vže 3 krat kaz- novana, in sicer že kot omožena ženska. To sem storila radi tega, ker meje mož zmerjal ter za- hteval, naj mu dam jesti, naj dobim potem kjer hočem. Jaz delam in mi ne more nihče očitati, da bi postopala. « V gostilno, je rekla, da gre samo semtertja, vedno v moževi družbi. Naslednji zaslišani sovaščan je bil v svoji izjavi kratek. Dejal je, da sta oba zakonca zanič, da pa je žena še slabša kot mož; pijači da sta vdana oba, žena pa še tatvini. Pod skrbstvo da bi morala oba. Vendar pa deželno sodišče ni bilo takoj zadovolj- no s predlogom okrajnega sodišča, da se zakonca ZAL, RAD 13, t. e. 710, a. e. 967, spis L 7/11; t. e. 400, •. • 465, spis L 17/22; t. e. 402, a. e. 473, spis L 3/30. 60 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVLJIVI ZGODOVINA ZA VSE postavita pod skrbstvo in je zahtevalo še nadaljnje poizvedovanje. Med drugim je ponovilo nam že znano pravniško mnenje, da pijanost sama še ne pomeni (nujno) zapravljivosti: »Die Trunksucht allein an sich selbst genügt nicht, um damit die Verschwendung darzutun. Deshalb ist es auch bezüglich der Johanna P. nötig zu ermitteln und festzustellen, ob sie überhaupt ein Vermögen be- sizt und wie viel sie hievon bisher vertan hat.« Okrajno sodišče je opravilo še nekaj poizvedb in med drugim pridobilo daljšo ekspertno anali- zo sedemintridesetletnega lancovskega župana: »Ivana P. mije uže pred kakim mesecem dejala, da ona ne bo ničesar več delala; potem je od- šla na Koroško, kakor se mi je pozneje pravilo, doma je pa od tistega časa ni več; le v nedeljo se je baje vrnila domov pogledat, in ne vem, alije še doma ali ne. Pred kakimi 4 dnevi mije izjavil tudi Andrej P, da se ne dotakne nobenega dela več, zaradi prevelike sramote, katero mu je žena napravila s tem, da se je pečala z drugimi moškimi, in da najmanjši otrok tudi ni njegov; on pa hoče vse prodati in oditi nekam na Koroško, kamor se mu bo zdelo; svojih 5 otrok hoče vzeti s seboj, za naj- mlajšega sepa on nič ne briga, ker ni njegov; naj se napravi ž njim, kakor se hoče... Uže dolga časa sem opazoval, da P.-voposestvo peša, kar so mi pripovedovali tudi sosedje; ti so mi pravili, da dolgovi vedno rastejo, dasegozdje praznijo, in da denar nima nikakega teka; uže pred letom dni so otroci beračili, strgani in za- nemarjeni so do skrajnosti, preživljajo jih skoro le drugi ljudje, od spomladi dalje pa niso doma dobili ničesar druzega kakor le kak kruh. Dolgo sem zasledoval vzrok propadanja gospodarstva, paga nisem mogel zlepa zaslediti; konečno sem dognal vendarle, daje glavni vzrok propadanja gospodarstva P.-va žena Ivana, kije svoje dolž- nosti zanemarjala, pila kar je mogla, se ni briga- la niti za moža niti za otroke, in da si dobi za pi- jačo potrebni denar, segala celo po tuji imovini; vsako sredstvo jije bilo dobro; koje •. pr. lansko leto vas Brda skoraj pogorela, je hodila po Bo- hinju kot pogorelka prosjačit, četudi so Brda od Upnice oddaljena približno 1 uro in ni bilo pri P. prav nikake škode; vlačila seje z drugimi moški- mi in bila opetovano kaznovana, največ zaradi tatvine. To je na moža uplivalo zelo slabo, zlasti še, odkar je bil rojen najmlajši otrok prevzela sta ga žalost in obup, tudi sam seje udal pijači in z^nemarjal gospodarstvo...« Okrajno sodišče je s tem zbralo dovolj snovi za preklic obeh zakoncev, zgodbi pa lahko sledimo tudi še po razpadu Avstro-Ogrske. V oktobru leta 1922 se je na sodišču zglasil An- drejev brat Martin, ki je imel skrbstvo nad njim, in dejal, da se je Andrej popolnoma popravil in da naj bi se skrbstvo odpravilo. Okoli dvanajst let da je že zaposlen v pivovarni Fischer v Beljaku, kjer je priden in trezen. Prihranke od zaslužka da je izročal njemu, on pa da je z njimi popravljal njegovo hišo, ki je sedaj v dobrem stanju. Izjavil je, da zadnji dve leti že vodi gospodarstvo sam, in to v splošno zadovoljstvo. Ob času poljskih del da prihaja iz Beljaka, opravi potrebno, potem pa se vrne na službeno mesto: »Pripomnim še, da se je Andreja P. svoječasno v več primerih dolžilo zapravljivosti, radi nerednosti, katere je zakri- vila njegova žena Marija P. Slednja pa je tudi danes še stara zapravljivka.« Že čez dober mesec pa se je brat Martin po- novno zglasil na sodišču: »Preklicanec t. j. moj brat Andrej je že 12 ali 13 let stalno v Beljaku, kjer je zaposlen kot tesar pri tvrdki Fischer. Kako se sedaj obnaša pravzaprav niti sam ne vem. Sem prihaja vsako leto za kakih 14. dni. Svoj predlog na dvig preklica umaknem inga naj Andrej P. sam stavi, ako se misli vrniti in tu- kaj ostati.« Do dviga preklica pa očitno ni prišlo, ker je šele marca leta 1930 prišla na sodišče prosit za dvig preklica nad možem žena Marija, ker da se je medtem temeljito poboljšal. Za priči pa je na- vedla dva soseda (Andrejevega brata ne). Na sodišču so pripisali, da je predlagateljica radi zapravljivosti sama preklicana in da prekli- canec biva že nad 10 let v »Nemški Avstriji«. Še istega meseca je nato Marija predlog za dvig preklica dvignila, ker da bosta skupno z možem vložila nov, obrazložen predlog. »Bil je svoj čas reden in dober človek, a ga je ona popolnoma pokvarila«10 TUdi v naslednji zgodbi sta se mož in žena med- sebojno obtoževala pijanstva in se nazadnje razšla. '" ZAL, RAD 13, t. e. 399, a. e. 458, spis L 19/15; t. • 400, a. e. 465, spis L 7/22; t. e. 400, •. e. 466, spis L 9/23. ,.,. VSE ZA ZGODOVINO >tom4 S •* v: ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 V začetku decembra 1915 je blejsko župan- stvo naznanilo okrajnemu sodišču: »Podpisano županstvo naznanja, da Matevž Č., pismonoša in posestnik... in njegova žena tako slabo gospo- darita, da se je upravičeno bati, da prideta v kratkem času ob vse premoženje. Oba sta vdana pijači in delata dolgove. On je prodal en gozd za baje 1000 K - a ima kakor se sliši - že zopet razven vknjiženihdolgov, mnogo tnanjših. Češe ne deneta pod skrbstvo, bo družina padla kmalo občini na skrb. Kljub temu, da ima Matevž Č. plačo kot pismo- noša, da pomaga njena mati s prispevki in da imajo malo posestvo, preti katastrofa.« Kot ponavadi so prijavi sledila zaslišanja na so- dišču, kjer je Janez Č., 62-letni oče preklicnega kandidata, izjavil: »Matevž Č. je moj sin inje bil, dokler je bil doma pri meni, priden in varčen. Pred 6 leti se je oženil in seje pozneje, mogoče pred kakimi 4 leti, udal pijači; pije vino in pivo. Da bi pil tudi žganje, nisem zapazil. Pije res pre- več in se ga mora žali Bog imeti za pijanca... Frančiška Č. tudi rada pije in se ne razume dosti na gospodarstvo. Matevž Č. je pismonoša in kot tak zasluži po 80 K na mesec. Za slučaj, da se ga stavi pod skrbstvo, bi glasom pravil to službo izgubil. On je danes izstavil mi izjavo, da sme žena od mesečne plače dobiti po 60 K na mesec. Z ozirom na okolnost, da posestvo Matevža. Č. ne donese toliko, da bi se zakonska in 4 otroci iz dohodkov preživljali, bi bilo v škodo vseh, če Matevž Č. službo kot pismonoša izgubi. Ker je Matevž pripravljen izročiti posestvo svoji ženi in ker je - kakor omenjeno 60 K mesečno odstopil ženi - mogoče ne bo, če se vse to izvrši, potrebno njega staviti pod skrbstvo. Poizvedba glede žene se naj pa nadaljuje in, če treba, žena stavi pod skrbstvo.« Tildi župnik je pomislil na Matevževo službo: »Po mojih mislih sta oba lahkomišljena. Jaz bi priporočal, da se ne dasta pod skrbstvo, dasi sta oba premalo skrbna. Matevž Č. bi prišel potem še ob službo kot pismonoša...« Sosedje so v glavnem vedeli povedati, da mož pije, žena tudi menda in da je slaba gospodinja, da se ne razumeta, da ga ona zmerja, on pa jo tepe. Frančiškina mati, 69-letna Marija S., se je zavze- la za svojo hčer: »Frančiška Č. roj. S. je moja hči. Dokler je bila doma ni bila podvržena pijači in tudi za sedaj ne vem, če pije. Mož njen Matevž Č. paje v resnici pijanec...« Marija Č., 37 let stara samska Matevževa sestra, pa je o bratu povedala: »Matevž Č. je res pijači vdan. Mislim, da je kriva temu največ njegova žena. Koj po poroki še ni pil, ker je takrat tudi žena bolj gospodarila in imela red pri hiši. Po- tem pa je začela gospodarstvo zanemarjati in možu ni tako stregla, kakor bi morala. Mož je radi tega začel pohajati v gostilne in se privadil pijači. Frančiška Č. nima reda pri hiši. Ne skrbi, daje kosilo v pravem času kuhano, da je perilo opra- no, da je živina opravljena i.t.d. Ona sploh ne zna z denarjem pametno ravnati in tie pazi do- volj na stvari. Vprejšnem času je tudi pila pivo in se mije do- stikrat zdela pijana. Vzadnjem času tega nisem več zapazila.« Moža je obsodila tudi žena Frančiška: »Moj mož Matevž Č. je pijanec inje skoraj vsak dan pijan. Do sedaj je navadno svoj zaslužek sam porabil, ta mesec mi je pa dal 8 K za gospodarstvo... Jaz nisem pijanka in nisem vdana pjači, kot lahko potrdijo sosedi.« Mož Matevž se je seveda branil: »Nisem tak pijanec, kakršnega se me slika. Vendar sem pri- pravljen, da se zadeva tako reši kakor je to sve- toval moj oče. Napravil sem pri g. notarju načrt izročilne pogodbe, s katero izročam posestvo ženi... Pripravljen sem dalje, da se mesečno od mojega zaslužka znesek 60 K porabi za gospo- darstvo...« S tem predlogom se je naposled strinjala tudi žena Frančiška, skrbnika pa je predlagal tast, ki je izjavil, da skrbstva sam ne more prevzeti. Potem pa so januarja 1916 Matevža zaradi po- neverbe 975 K 20 h vrgli iz službe. Tast je nato menil, da še vedno ostanejo pri prejšnji rešitvi: »Mislim namreč vedno, da bo tako bolje. Če je Matevž sedaj izgubil službo pri pošti, bo pa dru- go dobil, ker sicer ne morejo shajati.« Zadevo so natančno razložili še zakoncema in Matevž je obljubil, da bo skušal dobiti kako služ- bo ali kako delo. 62 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVLJIVI ZGODOVINA ZA VSE In srečno so živeli do marca 1922, ko je Fran- čiška sodišču predlagala, da se skrbstvo nad njo odpravi: »Faktično nisem še nikdar ničesar za- pravila in je bilo skrbstvo le nekaka pretveza v kritje slabosti mojega moža, katerega bi se bilo imelo pravzaprav preklicati...« Skrbnik je nato na zaslišanju povzel javno mne- nje: »Po mojem mnenju se Frančiška Č. še ni to- liko poboljšala, da bi se moglo dvigniti skrbstvo. Jaz je sicer nisem videl nikoli pijane, dolžejopa še vedno, da pije ...« Po njegovem bi bilo dobro vprašati za mnenje še tasta, ki da jo bolje pozna. Tast še vedno ni našel lepe besede za snaho: »Po mojem mnenju Frančiške Č. še ni oprostiti skrb- stva. Udana je še zmeraj pijači; sicer jo pijano ni- sem videl, sliši sepa, da še pije, če ima denar; vidi se to tudi na njej in jaz jo tako dobro poznam, da o tem sploh nimam nobenega dvoma. Tudi je sicer slaba gospodinja. V hiši ima nered in nesnago; če bi ne bilo moža doma, ki se briga za red in celo za osebno negovanje otrok, bi bilo še slabše. Samostojnega gospodarstva ji za enkrat še ni zaupati, ker bi utegnila zopet zapravljati. Možje doma že od leta 1917. Izvršuje svojo ko- tarsko obrt, včasih pa tudi tesari pri tesarskih moj- strih. Sploh je varčen, priden in ne pije; če bi on ne zaslužil, bi se rodbina ne mogla preživeti. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da bi mu žena izročila posestvo nazaj, kerbipotem še boljzvese- ljem delal in tudi jaz bi mu rajši pomagal...« Županstvo je poslušalo tasta in je menilo, da se Frančiška ni poboljšala, da je slaba gospodinja itd. Sodišče je zato Frančiškin predlog 19. 4. zavr- nilo: »Frančiška Č. utemeljuje svoj predlog s tem, da je postala štedljiva, varčna gospodinja iti da so se dolgovi, ki so bremenili posestvo od časa, od kar se nahaja pod skrbstvom, popolnoma po- plačali. Dolgovi so se sicer res poplačali! in seje stanje njenega imetja znatno zboljšalo, toda to je bilo niogočele vsledlega, ker seje nahajala pod skrb- stvom. Če bi pa bila gospodarila sama, bi se to nedvomno ne bilo zgodilo...« Frančiška se je zoper sklep sodišča pritožila in devet prič (dve je predlagalo županstvo) je potr- dilo, da ni pijanka, da je delovna, da pa pije in za- pravlja mož. Poleg tega je 8. 7. prijavila sodišču, da je po materi dobila odpravnino (posestvo je prevzel Frančiškin svak) - 25.000 K in kravo. Tokrat je sodišče Frančiški prisluhnilo in skrb- stvo ukinilo: »Kakor izhaja iz spisov L19/15je dal povod za preklic Frančiške Č. le njen mož Matej (Matevž; op. p.) Č., bivši pismonoša inposestnik na Bledu. On seje močno udal pijančevanju in zapravljanju, tako daje obstajala nevarnost go- spodarskega propada. Ker paje bil kot pismono- ša v državni službi in bi imel njegov preklic za posledico izgubo službe, se ga je pripravilo le do tega, daje izročil posestvo svoji ženi Frančiški Č, katero se je stavilo obenem pod skrbstvo. Že v ta- kratnem postopanju se pa o kaki zapravljivosti Frančiške Č. ni moglo ničesar dognati. Zaslišane priče so po večini izpovedovale, da so slišale le praviti, daje Č.-va pijači udana. Iz lastnega opa- zovanja tega ni mogla nobena priča potrditi. V splošnem so priče le navajale, daje Č.-va slaba gospodinja, da se na gospodarstvo ne razume, da nima nikakega reda pri hiši in podobno. Po vsebini preklicnega sklepa se je stavila pod skrbstvo iz razlogov, daje pijači udana, slaba gospodinja, ki sama svoje koristi ne more dovolj varovati, tako da seje za bati, da pride do pre- moženjskega propada. ' Kakor so pokazale posledice tega preklica, se mora reči, daje bil preklicanki iti njeni rodbini bolj v škodo kakor v korist. Vsa zemlja seje dala v zakup za dobo 6 let, s čemer je bila preklicanki odvzeta možnost, v časih največjega pomanjka- nja živil pridelati si potrebnih poljskih pridelkov, zakupnina pa je bila, posebno za razmere za- dnjih let, tako nizka, da se je kot dohodek niti upoštevati ne more. Kakor ne preje, se tudi danes ni moglo dogna- ti, da bi bila Č.-va udana pijači. Nasprotno je več prič potrdilo, da je popolnoma trezna, daje bilo pač v prejšnih časih slišati, da rada pije, da se pa sedaj tudi teh govoric več ne sliši... " Dobro leto po tej pravični in razumevanja polni sodbi pa je 6. 10. 1923 Frančiško ponov- no predlagala za preklic njena 77 let stara mati, Marija S: »Frančiška Č., posestnica v G. je postala zopet tako zapravljiva, da obstaja nevarnost po- polnega propada njenega posestva. Za delo se ne briga ..., živali nima nobene ..., pohištvo, ki ga je dobila od matere kot balo je razprodala... VSE ZA ZGODOVINO 63 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 Afe morem sicer trditi, da bi bila pijanka, pač paje skrita zapravljivka... Obstoji nevarnost, da bo posestvo zapravila in družino, 5 otrok, 6tega pa pričakuje -pahnila v bedo in breme občini. Z možem Matevžom Č. se ne razumeta, radi cesarje slednji odšel od doma in biva nekje na Koroškem oziroma v Kranjski Gori... Pripomnim, da Č.-va najbrž ni popolnoma normalna, ker je tudi njena sestra -posestnica Marija S. na Rečici abnormalna...« Z mnenjem matere, ki ni bilo ravno najboljše za njeni hčeri, se je strinjal tudi Frančiškin tast, ki je dodal: »Tudi njenega moža t. j. mojega sina ne morem pohvaliti. Bilje svoj čas reden in dober človek, agaje ona popolnoma pokvarila, ker ni skrbela nikdar za pravi red pri hiši... Pije rada, kupuje pa tudi druge nepotrebne reči kakor bonbone kakor otroci.« Frančiška je obtožbe zanikala, med drugim je izjavila tudi: »Bonbone sem res kupila, rabim jih za čaj, ker nimam sladkorja... Z možem sva se res prepirala, ker je bil večkrat pijan, sedaj je zopet doma in ne pije več, obeča mi, da se bo poboljšal, ker ga je okrajno glavar- stvo v Radovljici radi pijančevanja posvarilo.« Predložila je tudi račune, za kaj vse je porabila denar. Priče so ponovno potrdile, da se Frančiška pri petih otrocih trudi, kolikor se more, mož pa da pijančuje in se za družino ne briga. Sodišče je tako ó. 2.1924 predlog za Frančiškin ponovni preklic, ki ga je na prošnjo njene mate- re vložila njena sestra Ana, zavrnilo. »Priznam, da rada popijem tu in tam kozarček žganja, pijanka pa nisem«" Če je prejšnji par še mogoče nekako vlekel za- konski voz, pa je spodnjega iz bohinjskega kon- ca alkohol povsem uničil. Sredi julija 1911 je žena Frančiška A. (stara 30 let) prišla s teto na sodnijo in prijavila moža. Že pred tremi leti ji je izročil posestvo, »vsledprizna- nja, da ni zmožen za pametno gospodarstvo«, odkar pa da je po bratu podedoval posestvo, je zopet začel zelo pijančevati. Že več kot štiri leta da stalno pijančuje in zapravlja denar, grdo rav- na z družino, jo pretepa. Na zaslišanju je nato izjavo dopolnila: »Ne mo- rem ravno trditi, da bi bil moj mož preje poseb- no zapravljal, odkar mi je pa izročil posestvo, se je lotil pijače v večji meri; dela le prav malo ...« Špirit (da ga je zalival z vodo) mu je morala ku- povati žena, ponj je pošiljal tudi otroke: »Ves dan leži doma pijan, zvečer pa prične preklinjati in razsajati, tako daje groza. Večkrat mene in otro- ka tudi pretepa; denar za špirit sem mu morala dajati jaz, odkar pa mu je umrl brat Anton, dela dolg že na Antonovi domačiji...« Otroke sta imela štiri, stare od pet mesecev do deset let. Njena teta je kot priča med drugim izjavila: »Sil- no razgraja in govori tako, da dela javno pohuj- šanje. Že štiriletni otrok nazivlje mater 'kurba jasna, hudičeva', kakor vedno sliši od očeta.« Tudi dve drugi priči sta izjavili, da je Martin ve- lik pijanec in nesposoben za gospodarstvo. Dvaintridesetletnega Martina je pijača pri- peljala že skoraj povsem do konca, a je še kar zatrjeval: »Prekoratorja ne potrebujem in tudi nočem; pijem pa res rad; za fruštek spijem na- vadno 1/4 litra špirita, t. j. pol litra žganja, za kosilo ga mora biti tudi toliko, za maleo ga pa nič ne pijem, za večerjo ga imam paludi rad, če ga dobim. Delam res bolj malo, ker se mi ve- liko ne ljubi; je tudi prevroče, v senci se pa tudi tako prijetno počiva ... Res je tudi, da sem hotel Janezu A. polovico njegovega dolga odpustili, če mi polovico takoj plača; brez denarja človek ne more biti, špirita nikdo ne da zastonj, zato sem rabil denar ... Tudi danes sem spil že par četr- tink, predno sem prišel k zaslisbi, storil sem to zato, ker sem bil onevoljen radi tega. Mislim, da me ni treba preklicati, če pa sodišče misli, da bo bolje, naj me pa prekliče.« V kakšnem stanju je bil Martin na sodišču, kaže že njegov podpis, ki mu je bil pripisan komentar: »Sklene se in podpiše s pristavkom, da cela vna- " ZAL, RAD 13, t. e. 710, a. o. 967, spis L 15/11; t. o. 401, •. • 470, spis L 2/27; t. • 402, •. • 472, spis L 12/29; t. e. 711, a. e. 971, spis Os 11/34. 64 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, PIJANI IN ZAPRAVUIVI ZGODOVINA ZA VSE Wt4. •«« •^-•• v-e^T^o ^•^ £••-<^1/ t < p¿- ¿višate J>x-*u>-i*-£e, ¿•¿Ol. jMlc^ lá-(V^ 'ÍA*A^U< CŽ*t^U-* ^^•-•-•-^• •^< yj^^r^LAc •£<£« ', s %-c^SĆ*. ••*. XZoL* >