EDAT*. rp .r.OPPVT^Kl TTSK« Lkhliir iiKhDNISKI odbor • (iUVNl UREDNIK SLAVKO bezmk ODGOVORNI URED MK gregor KOCI J AN . TEL WEDN|$TV(J IN UPRAVA 21-90, GUVNI URFDNIK 24-75 - TEKOČI račun PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1 135 G I -A S I L O SO Dvoje mnenj Značilno za naše gospodarstvo, Jfrtvsrm industrijo je, da ima Mjboljše perspektive v utrditvi U inozemskem tržišču. Ob takšni tospodarski politiki pa smo do-«kj prevečkrat pozabljali na štedne neizkoriščene možnosti, ki jih » totem smislu lahko daje turi-»«, zlasti r.a takšnem področju k« Je Gorenjska. Prav takšna "Plovitev pa je bila tudi povod h je gospodarska zbornica tonjski okraj izdelala obširne glede prometa v gosti n «vu in njegovih zmogljivosti, »"»er je obširno razpravljal pre •«kJi ponedeljek tudi upravni od-l*r zbornice. Osnovna ugotovitev je, da so v miem okraju pomanjkljivo ureje •latinski objekti in da je le-teh Judi premalo, če hočemo v prihodnje na račun turizma zagotoviti večjj promet. Bržkone pa so prav ••daj velike možnosti tudi za več-;« padnje novih turističnih objektov. V novembru In februarju DUD bosta razpisana dva nateea la za najetje posojil iz zveznih ■•dstev, kar bo omogočilo hitrej razvoj na področju turizma. Vprašanje pa je, kako smo na fcflznost novogradenj pripravljeni Po naših občinah. Gospodarska #»rnica je sicer že izdelala ne-Wc*en seznam potr—9nih novih in W*idj, e katerim pa so doslej po *i#nah še bolj ali manj slabo se-Punjeni. Prav zaradi tega bo ^»rnica v kratkem organizirala p občinah posebne posvete, na laterih bodo razpravljali izključ-$0 o problemih turizma. Problem 0 ugoden perspektivni razvoj je fjdveem v tem, da bi morali po ^čiaah z letom 1963 zagotoviti oedstev za investicije v tu-pem kot doslej in da bi se tako >hko Čim uspešneje udeležili (po-a posebno posvetovanje o iz-/jjsrl dosedanjih pozitivnih jjbal, kar naj bi prispevalo k jCtjiemu uveljavljanju sistema jj^** in samouprave. Kot je rJi\Atno, naj bi bila širša raz-Oa o teh problemih* na poseb-fj plenumu okrajnega sindikal-^»veta, ki bo sklican za 22. ok-Za konkretno razpravo zbl-m rradivo o dosedanjih izkuš-j / • kolektivih raznih šol, v ^*«t»enih zavodih, v ljudskih fjpfo in državni upravi sploh v ustanovah kulturne dejav- rJ ^ bi bila razprava na plenumu JolJ uspešna in povzeta iz ne-~ predvidena še posvetovanja o dejavnosti pese-Tako so se že srečali pred- stavni ki šolskih kolektivov in iz kolektivov zdravstvene službe. Predvidena pa so še posvetovanja o državni upravi in o kulturnih ustanovah. V glavnem gre za to, po kakšnih pokazateljih in načelih se v raznih kolektivih formira dohodek in še posebno, kakšna so dosedanja merila za delitev tega dohodka znotraj kolektiva, nato za vprašanje samoupravnih organov in za vprašanje uveljavljanja članov kolektiva v celotni verigi samoupravnega sistema, tako kot (Nadaljevanje na 2. strani) Krompirja bo dovolj Ta teden bodo kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva preskrbela s krompirjem trgovsko mrežo — Cena bo od 27 do 30 din za kilogram Potrošniki se že več dni sprašujejo, kdo ima prav? Ali tisti, ki trdijo, da je krompirja dovolj, ali tisti, ki ugotavljajo, da krompirja ni!? Bržkone pa ni nihče v zmoti. Dejstvo je, da so kmetje v večini že izkopali velike količine krompirja in da v prodajalnah krompirja ni. Potrošnika je zaradi tega že zajela panika in, krompir preplačujejo pri indivi- je bilo množično zborovanje, po-zdravljale množice navdušenih prebivavcev Slovenije. Več kot 3000 Kranjčanov, ki so se zbrali na Trgu revolucije, je prod gimnazijo, kjer je bila improvizirana tribuna, ustavilo avtomobil, v katerem so bili tovariši Brežnjev, Rankovič in Marinko. Na tribuni so visoke goste pričakali sekretar OK ZKS Kranj Jakob Zen, predsednik OO SZDL Martin Košir, sekretar ObK ZKS Štefan Kadoič in drugI predstavniki okrajnega in občinskega družbeno-političnega življenja. — Ugledne goste je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik ObLO Kranj Jože Mihelič. Tovariši BrežJijcv, Rankovič in Marinko so izstopili in se ob navdušenem odobravanju in vzklikanju Kranjčanov napotili na oder. Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR L. I. Brežnjev se je za prisrčen sprejem zahvalil z naslednjimi besedami: -Dragi tovariši In prijatelji! — Zelo sem zadovoljen, da sem na poti po teh prelepih krajih Gorenjske dobil priložnost in se tukaj srečal s prebi vavcl proletar-skoga Kranja. Naj i7ii:oristlm to priložnost, da vam izročim najlepše pozdrave narodov Sovjetske zveze. Naša delegacija je do-pn lova I a v Jugoslavijo na povabilo predsednika Tita, saj je prijateljstvo med našimi narodi vsak dan bolj globoko. Dovolite mi, da še enkrat Izročim pozdrave vsem tekstilcem in električarjem delavskega Kranja ... Naj živi prijateljstvo med našimi narodi! Naj živi mir na sve-< tu!« Predsednik ObLO Mihelič je nato predsedniku Leonidu Brež-njevu in podpredsedniku ZIS Aleksandru Rankoviču izročil spominski darili, potem pa so gostje spet odpeljali naprej inoet-zdravljali navdušeni množici. — Avtomobil, v katerem je bil vodja sovjetske delegacije, se je komaj prebijal skozi živo reko ljudi. Predsednik Leonid Brežnjev je ponudil roko tistim, ki jim je uspelo priti najbliže, vsem pa je odzdravi j al z jugoslovansko zastavico, ki Jo mu je dal pionir-ček. Kolona avtomobilov je odpeljala proti Velenju, od tam v Ljubljano, potem pa v Zagreb, kjer je sovjetsko delegacijo spet sprejel predsednik Tito. Iz Zatrreba sta Brežnjev in predsednik Tito s soprogama in ostalim spremstvom z vlakom odpotovala v Beograd. In obrtniške dualnih kmetih. Cena za kilogram krompirja v teh primerih dosega tudi 40 dinarjev. In kakšna jo posledica takšne preskrbe s krompirjem za ozimnico: individualni kmetje čakajo s prodajo krompirja, češ saj bodo potroš- j n!Hu6Loiičen ^ ki ^ vX1 Vodja sovjetske delegacije, ki Je na povabilo predsednika Tita ^'^^^^^^\^^ Jugoslavijo, Leonid Brežnjev se Je v Kranju pozdravil (nadaljevanje na 2. strani) ! tudi s pionirji IZ LETA V LETO MANJ MLADIH V OBRTNIŠKIH POKLICIH 2e nekaj let nazaj smo se vedno lotevali najrazličnejše propagande, kako bi si zagotovili čimveč mladih, ki bi se odločili za takšen ali drugačen poklic v obrti: za krojača, čevljarja, dimnikarja, avtomehanika, kovača in podobno. Kljub vsem prizadevanjem pa so obrtnike usluge iz leta v leto bolj v nevarnosti. Vse kaže, čeprav pogodbe za uk v posameznih obrtnih dejavnosti letos še niso dokončno sklenjene, da bo tudi letos manj mladih kot lani, ki bi se odločili za obrtniški poklic. Da lahko tako ugotavljamo, sta bržkone dva vzroka: nezainteresiranost mladih za precej za, starel način prisvajanja obrtniškega znanja in počasen razvoj (Nadaljevanje na 2. str.) ? IE DNI PO SVETU % POVABILO KENNEDYJA V MOSKVO Newyorški list »Ncvv York Times-« piše, da je sovjetskip rcmK»r mes« piše, da je sovjetski premier .sodnika Kennedyja na zasebni obisk v Sovjetsko zvezo. List piše, da še ni sprejet noben sklep in predlog proučujejo v luči povečane napetosti glede Berlina in vedno večjega prepričanja v Wa-shingtonu, da bo Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z vzhodnonemškim režimom, verjetno sredi letošnjega novembra. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da sovjetski premier Hruščev ni poslal Kcnnedvju nobenega povabila naj obišče Moskvo. # BREŽNJEV V ZAGREBU IN VELENJU Po obisku v rudarskem mestu Velenju, kjer je zbranim rudarjem tudi govoril, je predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Leonid Brežnjev odpotoval v Zagreb, kjer se je srečal s predsednikom Titom. Po odhodu iz zagrebškega nebotičnika sta se oba državnika napotila peš po Trgu republike in Zrinjevcu v hotel Esplanade, kjer je bila slavnostna večerja. • INDIJA ZA POGAJANJA S KITAJSKO Indijski premier Nehru je izja vil, da je pripravljen začeti pogajanja z LR Kitajsko o obmejnih vprašanjih ne glede na sedanjo napetost na vzhodnem mejnem sektorju. # SPREJEM ALŽIRIJE V OZN V ponedeljek bo Alžirija spre jeta v Združeno narode. Alžirsko vlado bo ob sprejemu v svetovno organizacijo predstavljal predsednik vlade Ben Bela. • NAS PREDSTAVNIK ZAPUSTIL PROSLAVO Ker jc podpredsednik kitajske vlade in zunanji minister Cen Ji "a proslavi ob kitajskem narodnem prazniku grobo napadel Jugoslavijo, je naš diplomatski predstavnik j z protesta zapustil tribuno. LiMdle In doRodkl • Uudie In dogodki « Uiulje in dpgodkl • Ljudje in dogodki » Lludie in dogodki • Uud.V Vse dolgoročne in kratkoročne politične napovedi so vedno na-gla'evale, da je arabski svet v sedanjem obdobju tisto zanimivo področje, kjer se z bliskovito naglico spreminjajo razmere. To. kar v vremenskem slovarju pomeni beseda padavine, pomeni za razmere v arabskem svetu neverjetno pogoste primere menjave pridali preveč kvasa. Pred približno desetimi dnevi so sporočili, da je imam Ahmed nenadoma umrl. Vzroki smrti so ostali več ljudstva s sekiro, ki jo rezala letela na odobravajoč, odziv, v vratove, tako jemenski vladar ni Kairu so novo jemensko vlado «» mogel pomiriti ljudi s politično čelu z Mohamedom ali Omanom ie miloščino. Zrušila ga je vojska, priznali in je nova vlada s tem Vhmeda njegov sin Mohamed el Badr. ki se je za oblast pripravljal že nekaj časa kot vodja jemenske zunanje politike. Sin se Jemenski škripec oblasti, ki često prehaja iz roke v roko brez posebnih priprav in v strašni naglici. Zelo značilen za urabski svet je -jemenski škripec«, s katerega so v zadnjem tednu sneli staro breme, večletno umazanijo samovolje jemenskih prinčev. S strmoglavljenjem »krone in železa imama nastaja z posegom vojske novo razdobje v .iemenr.ru zgodovini. -Črni oblaki« so se nad Jemenom zbirali že Princ el HASEN zaman poskuša dalj časa. Po nerazčiščeni in na-iz tujine strmoglaviti oblast v gU smrti imama Ahmeda Je de-Jemenu žela kipela, kakor testo, ki so mu ali manj prikriti. V jemenskem ki je po stari navadi v arabskem dobila tudi zunanjo podporo, N©. prestolu je po navadi zamenjal svetu vedno na strani nezadovolj- tranja podpora vladi je prav tako nega ljudstva. Zadnji jemenski očitna. Čeprav so razglasili iT. imam je kot večina v zgodovin- redno stanje in določili dolgo p©. ski zbirki našel smrt pod ruševi- licijsko uro, kaže. da se vojska nami kraljeve palače, ki so jo utrjuje In ni zaskrbljena zarad, obstreljevali s topovi. odpora nekaterih plemen, ki * .. . želijo v Jemenu vlado krono i» Kljub precejšnji zapori vesti iz da b, thmm^ orl'r . Jemena nastaja v tej prostran, in n| vd|ko ,1^njo usmerjeni na prizadevanja od zu naj. Eden izmed preostalih lu nov kraljeve družine princ S f Islam el Hasan se je sicer ram" sil za prestolonaslednika in , | ialom odpotoval v sosednjo Sand »ko Arabijo, od koder skuša vol vati na dogodke v Jemenu s d**T poro saudovjiko-arabijskih i » nikov. vendar so njegovi načii da bo v Jemenu napravu 2 očeta, čeprav je slovel, da ima knjige«. Vojska, ki je žc imeno- bolj tolažba kot resne name liberalnejše gledanje na svet, kot vala najvi§jc oblastveno telo. je > ere- najbrž ni veliko razlikoval od slabo naseljeni državi nova državna ureditev. Vojska je razglasila republiko in sprejela temeljna načela nove politfike, ki v vseh bistvenih vprašanjih odstopa od politike -kraljevskega kova«. Smotri jemenske revolucije, ki izvirajo iz spoznavanja muslimanskega -svetega pisma«, so precej drugačni od kraljevskih, ki so prav tako izrabljali -verske svete ga je imel oče. Po prevzemu ob- razgiasiia odpravo monarhistične- lasti je uvedel nekaj novosti, ki ga re2jma jn tujega vpliva, zago- s» bile na jemenskem dvoru do tovila Izvajanje socialne pravič- nedavnega povsem heretične. nosU obnovUev islamskih P™v- Ustanovil je posvetovalni .svet, v n|h doJoč5 ukinitev razlik med jemenskega katerem je bila polovica članov plemeni in prcureditev vojske. V odobravanim izvoljenih, drugo polovico pa je do zunanjega sveta bo imenoval vladar. Kaze. da nje- Jemen vodu samostojno politiko gova politična miloščina za jemenske berače ni bila zadostna. Nezadovoljstvo je naraščalo, in kakor nekoč francoski vladarji Razglasitev nove jemenske re- niso mogli zadržati nezadovoljstva publike je v arabskem svetu na- Njegov načrt, da bi vodil hod ljudstva na glavno mesto*?!" no. ki je v rokah vojske in !w upor neposlušnih vojakov« • praktično žc izjalovil z S £ njem nove oblasti. V t„_ Jpn>enu so P'sane usta. ve. popolnoma samovoljj — povezano s sveta. amosiojno »<»f*r svojo t 2p do™ m podporo arabskega moremo verjeU VJ* ™v°lJ. da M nje na staro. brez '*no in na *U. da ne bonovno 2»»vko Tomaiej Ljudje in dogodki © Ljudie in dogodki • UucHe in dogodki • Uudie in dogodki • Uudie in dogodki • Js„<\%t Hitrejša izmenjava izkušenj Zaključek zgodbe vlomivcev v dve kranjski trgovini in d (Nadaljevanje s 1. strani) je to že precej doseženo v industriji. Pobuda za razpravljanje o teh problemih je izšla iz samih kolektivov na raznih letnih občnih zborih itd. V glavnem gre za pomembne družbene spremembe, ki so tu potrebne ob prehodu od nekdanjega administrativnega, centralističnega sistema na nov sistem ob uveljavljanju neposrednih članov kolektiva. V tem okviru so pred kratkim zlasti kritično ocenjevali razmere uslužbenci ObLO Kranj na svojem posvetovanju, kjer so omenjali razne -predpise in zakone, ki še danes tem uslužbencem ne dajejo vseh pravic, kot jih imajo drugi kolektivi. Spričo tega se niti razni njihovi organi, kot na primer svet delovnega kolektiva, uslužbenska komisija, sindikalna organizacija itd. — ne morejo uveljavljati. O vseh teh in podobnih izkušnjah se bodo pomenili na plenumu in skušali najti najboljše rešitve, tako da bi se tudi v teh javnih službah hitreje uveljavljale smernice delitve po delu in principi samoupravljanja. — K. M. Ali bodo spreobrnili mladega tatu? mlad. Prva pot ga je zanesla v I nja, še bolj pa zato, ker iA v i Kranj, torej prav do kraja, kjer'lo -pripraven« za r».~.;Jr ^ V noči od 5. na 6. april letos sta bila izvršena v Kranju dva drzna vloma, in sicer v izložbeni okni trgovskih podjetij -Elita« in Elektrotehna«. ■ Storivec si je na S sodišča Krompirja bo dovolj (Nadaljevanje s 1. 6trani) pa so precejšen problem tisti, ki bo v tej situaciji spet pojavljajo kot neupravičeni prekupčevavci, v mnogih primerih pa se med temi skrivajo celo najrazličnejše sindikalne podružnice, ki se morajo ukvarjati s povsem drugimi problemi kot pa trgovino. Takšne ugotovitve jasno kažejo na nestabilnost in če hočete večkrat tudi na nesposobnost naše trgovine in končno tudi na izkušnje iz prejšnjih let, ko so kmetijske zadruge, ki so sedaj edine lahko odkupovavec od individualnih kmetov, samo zaradi med- sebojne oknkurenčnosti pri odkupih zviševale ceno krompirju. Individualni proizvajavci zato tudi letos pričakujejo, da bo cena krompirju večja od dogovorjene (20 dinarjev za kg). Bržkone je bila narejena napaka že z dogovorom, da KZ lahko odkupujejo krompir po največ 20 dinarjev. S tem so ceno krompirju same zvišale skoraj za 100% v primerjavi z lani, saj je bil v istem času lani odkup krompirja po 12 ali 13 dinarjev. Izračun namreč tudi pokaže, da je 20 dinarjev vredno več kot pa 1 kg krompirja in delo, potrebno za proizvodnjo tolikš- In obrtniške usluge? (nadaljevanje s 1. strani) Blede ustanavljanja prepotrebnih modernih servisov. Razumljivo je, da jo industrija Jn v zadnjih letih vse popolnejša mehanizacija že močno izpodrinila obrtniško usluge, ki so največkrat zaradi prepočasnosti predrage. Razumljivo pa je tudi, da so prav zaradi razvitosti industrije vse bolj potrebne deobne obrtniške usluge (vprašanje je, če sploh lahko še govorimo o obrtniških uslugah!). Seveda pa bi morale biti te usluge bolje organizirane, kot so. To počasnost in zastarelost ,če hočete .občutijo predvsem mladi, ki se vse teže odločajo za takšen ali drugačen obrtniški poklic. Zanimivo pa je. da ni problema, če bo dovolj mladih, ki bi si izbrali za poklic karkoli v zvezi z motorizacijo ali elektriko. -Razvoj jc prav na teh področjih za mlade prinesel dovolj zanimivega, čeprav obstaja bojazen, da bomo tudi glede teh uslug obču-tili že v bližnji prihodnosti precejšnje pomanjkanje, ker ne bomo pravočasno nadomestili sedanjih avtomehaničnih delavnic z modernejšimi servisi, kjer bodo boljši pogoji za samo delo. Počasen razvoj glede ostalih usluž-nostnih dejavnosti nas jc že pripeljal pred zaskrbljujoče probleme. Bržkone je to posledica prepočasnega uvajanja modernejših oblik dela v mnogih obrtniških poklicih. Modernizacija .tehnološka izpopolnjenost pa jo možna le v bolje organiziranih obrtniških uslugah, kot so sedaj. Po vsem tem jo razumljivo, da bi morali v prihodnjo boljo spremljati potrebo po raznih obrtniških uslugah in tem potrebam primerno tudi ustanavljati razne servise. S takšno modernizacijo obrtniških uslug, kot jih narekuje razvoj industrijo, bi bil bržkone v prihodnje tudi problem mladih, ki bi se odločili za delo v teh servisih, precej manjši, kot jo še vedno odločilo za takšen ali drugačen obrtniški poklic. Ker pa praksa kaže, da obrtniške usluge močno zaostajajo za potrebami, ni težko zaključiti, da so moderni in dobro organizirani servisi iz dneva v dan bolj potrebni. - F. ne količine krompirja. ' — **° vsem tom je razumljivo, da ni nikakršnega razloga, da bi cena krompirju v prihodnjo lahko -poskočila«. Seveda pa ne bi bilo doslej nikakršnih razprav okrog krompirja, če bi kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva že prej zaključila z izkopom in z lastno proizvodnjo preskrbela domači trg. Se ta teden bo zadeva rešena. Večina zadrug je z deli okrog proizvodnje lastnega krompirja zaključila in ga bo te dni dala na gorenjski trg, kjer se bodo potrošniki lahko preskrbeli z njim za 28-30 dinarjev za kilogram. Takšen je bil namreč zaključek razgovora, ki je bil v eo-boto med predstavniki zadrug in trgovskih podjetij iz našega okraja. Glede precej pogostih pojavov nedovoljene trgovine s krompirjem pa so se pred dnevi raz-govarjali tudi tržni inšpektorji, ki bodo morali odslej prav zaradi tega povečati svojo kontrolo pri nakupih in prodajah krompirja. B. F. škodo -Elito« prisvojil 11 zapest-nih ur v skupni vrednosti okrog 182.000 dinarjev. Kdor jc čoz nekaj tednov videl mladega dolgina pred sodniki za mladoletnike okrožnega sodišča v Kranju bledega, shujšanoga obraza utrujenih, že skoraj ugaslih oči - bi no mogel verjeti, da je bil prav ta storivec tvegano tatvine v izložbeno okno -Elite«. Lado - tako mu jc ime - je star komaj 17 let, tokrat pa je stal že drugič pred sodiščem za mladoletnike. Doma je iz industrijskega krnja, kjer živi še njegova mati, ki se je po razvezi s prvim možem poročila drugič, vendar nič bolj srečno kot prvič. Očim fanta ni trpel, posebno pa ne potem, ko sta se mu Todila lastna sinova. Zanemarila ga je tudi mati in nihče se ni pobrigal za njegovo šolanje, nihče mu tudi ni branil uhajanja z doma in potepanja. Tako je Lado s svojim štirinajstim letom napravil komaj štiri razrede osnovne šole. »Za šolo ni sposoben, doma pa samo odjeda družinski kruh,« tako je odločil očim, mati pa, ki se je bala njegovih pesti, ni upala ugovarjati. Lado ni bil uporno narave, ni pa tudi smel imeti lastne volje proti očimu. Hudo ga je sicer prizadelo, ko je videl, da ga je zavrgla celo mati in -napotil se je v svet, čeprav tako mu je bil sedaj prisojen nov dom — vzgojni poboljševalni. Tu 6e je zaposlil v tovarni -Iskra« za stanovanje in hrano pa se je udinjal pri kmetu iz bližnje okolice. Vendar se mu je prav kmalu sto-žilo po domu, čeprav ga je zavrgel. Zapustil je »Iskro-, ne da bi delo odpovedal in se vrnil domov. Tam pa so ga znova napodili za delom. Sedaj si je izbral tovarno v bližnjem industrijskem kraju, vendar pa tudi tam ni vzdržal dlje kot na prvem mestu. Domov ni več upal, pa se je odpeljal proti Štajerski in se udinjal pri kmetu v celjski okolici. Gospodar z njim ni slabo postopal in tudi hrane mu ni prikraj-ševal; L&do pa tudi tam ni našel, kar je ietkal, to je novi dom. Jesenskega večera ga je spet poklicalo nekaj, čemur se ni mogel upreti, na nadaljnjo pot in izgubil se je v noč za novim iskanjem. Taval jo iz kraja v kraj, iskanje se je sprevrglo v potepanje, nikjer ni našel več obstanka in miru. Lakota in pomanjkanje sta ga včasih še ustavila na kakšni samotni kmetiji, komaj pa je prijel za delo in se nasitil, je moral kot »deseti brat« žo spet naprej. Pri tem večnem potikanju je naletel na dežnikarja Borisa, ki je sam prav tako romal po deželi že vse svoje življenje. Tudi tega jc zamenjal z brusačem Lukom - ciganom, prav takim večnim popotnikom. Boris in Luka sta zaslužila komaj zase in sta trpela Lada le iz »potepuškega usmilje- privedel Lada pod njegovim izmikanje. ^Jacenje ia Ko je Lado tako prerv^ slovensko deželo. je Pa ga jc poslalo sodiščePlt^ ^ sodilo zaradi tatvine ± mu 5* ma letoma: so pa §e e pred dve je imel že večkrat onr8010^ * niki za prekrške in ^ • 6 "* le večkrat okusiti zT* ^e n^ rov. Kot vzgojno hucJ^16 *ap0" j enega in socialno i,^ ^em*:- u2f nes*. m ni poboljševalni dorrT^? - v-t*°-' jc bilo treba sedaj iaeif ji vzgojni ukrep: ockia- llal8*«t' Ko pa je predseduj kmalu potem obiskat ----, j— . «a ta Kadeči senat« novi dom« in dorrT** ^ tirjencev. je videl i*-očeh spet prižgano evetT '•»^ licih pa medel, a v©.^ lu^».o» ven žarek nove erete yarlG vedal. da mu je umrl - ° j* mu je mati sporočila ?cirn m * sedaj spet domov c_ v zavodu, da je pokopai , d<*» tudi svoje slabe nav °*«»<* stopke, bo ree smel ~ in Pir prav km»fc» domov. GLAS B R A V C EV S SIROVIM CEMU TOLIKŠNA MALOMARNOST PRESKRBA MASLOM Prepričana sem da potrošnikov upravi^ lm*nu stavljam vprašanje »m,0^ »• Kranj, zakaj ni v or^T*31™« rovega masla njihov^1 *>- V ponedeljek, 1. oktobra, je bila v Delavskem domu odprta razstava pod naslovom »Bil sem na leto-vanju«. Razstavljeno gradivo pripoveduje o letovanju naših otrok na otoku Stenjaku. Posebno zanimive so fotografije s komentarji, ki spominjajo na slikovno reportažo. Obiskovavcl razstave se tako sreču-jejo a zgovorno pripovedjo o igri in delu otrok na počitnicah. — Razstavo je pripravila Zveza prijate- vprnšanjo, če se bo dovolj mladih ljev mladine okraja Kranj. Odprta bo do 6. oktobra dota ko po-ne-sP*c*rij- Nekaj dni sem bila pri se stri, ki je bila hudo bolna. Ko »JJ m sem se vrnila domov, sem ho- etja- To traja t« 2elo tela o tem telefonirati bratvu £lgX£*T ^ Na mojo presenečenje pa so * J« . .. na njegovem službenem mestu Vodno Povprašujemo ^ sporočili, da je odšel domov, javke mleka (v n*S£ »g*; ker mu je umrla sestra. Ker raciji) po tem artiklu n!"**^ telegrama nisem dobila, sem do nam pojasniti, zaj-^f v** odšla na pošto vprašat zanj, bijo surovo maslo a me je neprijazna uslužbenka majhni količinah ta takr hotela takoj odpraviti. Vztra- redko. Res je, da i jala sem. naj poizve, če je katero delikatese in *JO prispel zame telegram. Ugo- ske trgovine včasih tovili so, da ga jc kranjska maslo na zalogi, vendap*j^» pošta sprejela tistega dne ob delka kranjske mlekar^ 9. uri in 40 minut. Ker je od- «m tega je ma6lo Ra- pošUjatelj v trenutni zmedi dražje. RazumljiVo je *Vat*> napisal napačno hišno števil- želeli kupovati Bveže ma*£ f1 ko. in sicer Gregorčičeva 25, je cenejše od -uvoženecT ' namesto Gregorčičeva 20/a, Krožijo tudi govorice"" ^ raznašavec telegrama ni do- maslo iz Kranja proda^V^ stavil. Na številki 25 namreč drugih bolj oddaljenih ki^ VV ni dobil pravega naslovnika. Tako trdijo ljudje, kj '^»}- Tako je telegram obležal na "a letovanju in so Ra , JJJ pošti. V njem so bile tudi telo kupili v Puli in drugod besede: »Umrla sestra... po-Ce ne bi po greb bo jutri naključju zvedela za sestrino sni, zakaj je toliko nev Krani Poj«, o nevšerfs« smrt, 6e pogreba sploh no bi sti s tem blagom ozirom ^ mrvnln „^n1n«it; in lina*! ^ ~ U,—__i "U 8 Potrošniki našega m«w. lijo, da Mlekarna KrT^f* ta- jo upati, da bomo v - mogla udeležiti. jc upati, da bomo v prihort«- Zelo dvomim, da se z malo z njim bolje oskrbovani truda in dobre volje ne da nim. da je surovo maslo o<^ najti naslovnika, nečloveško izmed pomembnih prehran«v pa je ravnanje odgovornih artiklov .zlasti tam, kjer e!> uslužbencev, če pri takšni vse- družini otroci ali bolniki r* bini telegrama postopajo tako končno tudi ni vseeno, kakin« malomarno. je cena. Marija Mlinar, Kranj Gregorčičeva 20/a Vera Bitene. Kranj Kidričeva 17 ***** *. fflrrotfTO im Ireba je zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva Še več pozornosti družbeni kmetijski proizvodnji Se pred nedavnim je bilo kmetijstvo v škofjeloški občini I kmetu lani znašal nekaj nad 310 panoga, ki ji družbeni organi niso posvečali dovolj pozornosti, tisoč dinarjev, v družbenem sek-predvsem zato, ker je v celotnem dohodku občine prinašala le | torju pa 502.000 dinarjev), potem 14 odstotkov sredstev (cd tega kmetijstvo v socialističnem sektorja le nekaj več kot 8 odstotkov celotnega dohodka obči-, ' Jasnb Je, da je skrb za kmetijsko proizvodnjo, ki je bila slabo -udeležena« pri formiranju družbenih sredstev, zaostala za pozornostjo do industrijske proizvodnje, ki pa je občini prinašala največji del dohodka. Sedaj, ko je naš ekanctnski Prišel že do take stopnje, » je treba vse bolj skrbeti za LOŠKI DELAVEC ■jjomernejši razrvoj in usklaje-y proizvajalnih sil na vseh j»*°čjih gospodarstva, pa se je J* stvar z -zapostavljanjem ■MBjske proizvodnje« spremeni-*• Va ekonomski računi kažejo, je treba pospešiti razvoj kme-W»; dosedanje Izkušnje pa po-**>, da bo to najlaže doseči z *«ohn vlaganjem družbenih ■™«fv m z uporabo primerne toetijske tehnike. Proces nadaljuj* povečanja kmetijske proiz- I2£ mora biti zato naloga »ooHh socialističnih kmetijskih Jjamzacij, kot so v loški občini ™«e in posestvo. Prvi korak Pn reševanju te naloge je bila že poletna združitev manjih onetijskih zadrug v tri močne «»nizacije ^ selško in Poljan-*o dolino ter območje Sk. Loke. Pomembno vlogo pri razvoju »eHJstva pa v škofjeloški občini Jfav goto opravlja kmetijsko po- sestvo, ki je bilo ustanovljeno pred 12 leti in ima sedaj na razpolago vso potrebno mehanizacijo, hleve dn druga gospodarska poslopja. Razveseljivo je zlasti to, da je vse manj pritožb glede obdelave zemlje in vse več primerov, da je hektarski donos na posestvu višji kot pri zasebnih kmetih, čemur je seveda vzrok pravilna obdelava pridelovalnih površin. Posestvo posluje rentabilno, kljub temu da ima do družbe razmeroma visoke obveznosti (lani 67.800 dinarjev na hektar obdelovalne zemlje) — medtem ko so družbene dajatve večjih zasebnih kmetov precej manjše (lani 45.600 dinarjev na hektar obdelovalne zemlje) in da njegova investicijska izgradnja še vedno ni zaključena. V škofjeloški občini je sedaj v splošni družbeni lasti 4006 hektarov zemlje, kot last privatnih ikmetov pa je še 37.900 hektarov. Ce primerjamo še podatke o količini pridelka (najlaže jih bomo po Po pozdravnih govorih ravnatelja osemletke Staneta Zagorja tov. Malgaja in predsednika aerokluba Baldomirja Bizjaka je tov. Ivo Se-Hc slovesno odprl delavnico. Gost-višini narodnegadohodka na ene- I je so si z velikim zanimanjem ogle- pri nadaljnjem povečanju kmetij ske proizvodnje vse govori v prid pridobivanja novih količin obdelovalne zemlje za družbeno kmetijsko proizvodnjo. — Pokazalo se je, da so nizki produktivnosti v privatnem kmetijstvu v največji meri kriva tako imenovana »mešana gospodinjstva«, ki jih je v loški občini 935. Njihovim članom nI glavni vir dohodkov obdelovanje zemlje, ampak so zaposleni še v drugih gospodarskih panogah, posebno v industriji, zato za delo v kmetijstvu niso dovolj zainteresirani. Z njihovo zemljo (v loški občini Je imajo v posestvi petino vse zasebne) mora v prihodnje vsekakor upravljati prizadevnejšl gospodar. — J. Zontar O Zlreh že dalj časa nismo pisali, vendar tam le nI vse tako po starem. Prav sedaj tam obnavljajo veliki zadružni dom, ki ga bodo na novo ometali, razen tega pa bodo ob njem postavili trodelno bencinsko črpalko. Z izkopi so žc pričeli, prvi bencin pa bo tam pritekel prihodnjo pomlad Otvoritev modelarske šole v Kranju Že takoj pohvalne izjave ga človeka, ki je pri privatnem I dali to najsodobnejšo delavnico v VINOTOC SO ODPRLI 3a bi nekoliko omilili »gostin-■c problem*., ki je nastal v Skof-% Loki, potem ko so v mestu april deset privatnih gostiln, so ■fcnili teden v hiši nekdanje gonilne -Filaner« odprli prikupen vttotoč, ki, je menda edini take «*• na Gorenjskem. V njem to-*jo iz sodov pristna vina raznih wst, razen tega pa je v njem a»č dobiti pijace v steklenicah a sadne sokove. Pijače točijo le » steklenice in torej novi lokal ti. bife, kjer bi obiskovavci lahko ^Jdi pili. Lično urejena notranjost je že v prvih dneh priva-mnoge kupce in kaže, da bo P*el tudi v prihodnje dober. — kranjski občini in tudi izdelke, ki so jih izdelali modelarji kranjskega aerokluba z namenom, da prikažejo učencem, njihovim staršem in gostom dejavnost, ki je našim ljudem zelo neznana — to je modelarstvo. Obiskovavci so bili nad opremo delavnice zelo presenečeni. Nihče ni pričakoval, da je de- Minull teden so v škofji Loki odprli sodoben vinotoč, ki je že v prvih dneh privabil številne kupce lavnico mogoče opremiti tako, kot je opremljena prav ta. V ilustracijo naj navedemo samo nekatere izjave: Vlnceslav Jeras, predsednik ZLOS: »Ta delavnica je edinstven primer modelarskih delavnic v Jugoslaviji. Želel bi, da bi bilo čimveč posnemavcev in da bi kader, ki bo prihajal iz nje, res kvaliteten. — Hkrati pa bi bilo smotrno, da bi razen tečajev za učence organizirali tudi tečaje za inštruktorje modelarstva. Tehnika je namreč že toliko napredovala, da potreba po tehnični vzgoji iz dneva v dan raste. Prav takšno vzgojo pa potrebuje naša mladina, da lahko gre v korak s časom, ko polet človeka v vesolje postaja stvarnost.« Tov. Bitenc, sekretar ZLOS: »Ta delavnica je modelarsko Velenje. Želel bi samo, da bi tako delavnico imela vsaka komuna, le-ta pa mora služiti kot v/ct vsem delavnicam v Sloveniji. Zato naj bi bil kader, ki bo prihajal iz tc delavnice, vsaj tako kvaliteten kot delavnica sama. Ko bo problem modelarskih šol rešen, bo rešena tudi tehnična vzgoja naše mladine.« Božo Petek, predsednik republiške komisije za modelarstvo: »Najlepša modelarska delavnica, kar sem jih sploh kdaj videl, je prav ta. Trideset let se že ukvarjam z modelarstvom, spoznal sem delavnice doma in po svetu, toda takšne kakor je kranjska, še nisem srečal. Da je bila pobuda ZLOS tako uspešno realizirana, ima ne-dvomr.o največ zaslug prav homogeno vodstvo AK Kranj. S to šolo smo napravili nadaljnji korak v vzgoji mladine, katera čedalje bolj čuti pomanjkanje tehnične vzgoje. Današnji čas namreč terja od slehernega človeka čimveč tehnične izobbrazbe.« Vse omenjeno so nedvomno prepričljivo dokazi, da je kranjski AK lahko na pridobljeno delavnico, ki je plod požrtvovalnosti njegovih članov, res lahko ponosen; in ta ponos je prav gotovo tudi popol-1 nekaj let. V takšnih pogojih tudi noma upravičen. Ta šola, ki je bila j ni moglo kaj več napraviti. Ena SERVIS ZA OBRTNE USLUGE Pred kratkim je imela na skupnost na Jezerskem na kateri so se pogovorili o uslužnostnih dejavnostih. Po likvidaciji Remontnega podjetja je nastalo vprašanje, kako in v kakšni obliki bi zagotovili prebJh vavcem obrtne usluge. Sklenili so da bodo zbrali podatke o možnosti ustanovitve servisa krajevne skupnosti, ki bo nudil občanom mizarske, kovaške in žagarske usluge. Osnovna sredstva likvidiranega Remontnega podjetja naj bi prevzel servis oziroma krajevna skupnost. Del razprave so posvetili tudi komunalnim vprašanjem. Sredstva od prodane žage veneciJanke so namenili za ureditev avtobusnih postajališč in javni razsvetljavi. Uredili bodo tudi nekatere stranske ceste, po katerih prinaša voda na glavno cesto naplavine. Ustrezne sklepe so sprejeli tudi v zvezi z ureditvijo in čistočo naselja. - R. HORTIKULTURNA DRUŠTVA V VSEH OBČINAH Le malo je ljudi, ki spremljajo delo hortikul turnega društva Kranj, še manj pa je tistih, ki bo pripravljeni društvu pomagati. To je povsem razumljivo, saj je ta zvrst dejavnosti pri nas še mlada; društvo namreč deluje šele Izkušnje naših kolektivov Obojestranske koristi Preusmeritev dejavnosti in združitev podjetij obeta lepšo prihodnost kolektivoma Bilo je lani, ko so seje delav-stera sveta malega, podjetja -21-bk/preja- v Stražišču postajale *>)»e, mučne in napete. Kot črna i*nca se je med kolektiv zanesla težka slutnja, da ne bo šlo več tako naprej. Sita, ščcfcke, blazine iz Ume itd., itd. vse je začelo »tajati v skladišču. Umetne mate, guma in drugi izdelki novej-kf* časa so postali na trgu lepši, cenejši in v mnogih primerih tudi bolj praktični. V kolikor pa bo tiraarstvo še živelo, je tudi za to jtfftgo tehnika že tako napredo-nla, da zastareli stroji v Straži-*ču niso mogli več zagotavljati konkurenčnosti na trgu. Govorili so o teh problemih, a MtfVe niso našli. Niso mogli dali življenja dejavnosti, ki jo je jreraiel čas. To pa je imelo se-reda resne posledice v samem kolektivu. Vrednost njihove proiz-radnje se je od lanskega na le-ttoje leto zmanjšala za tretjino, Is tieer od 120 na 80 milijonov tffsrjev. Skladno s tem so morali odpuščati delavce, kar je bilo Mjbolj boleče — pa bodisi za ('late samoupravnih organov, kadar w odločali o tem, še bolj pa za «*>. ki jih je ta stvar doletela. Z nekoliko drugačnimi a nič laž-jfasi problemi — se je spopadel Wektiv »Puškarne*.. Njihova de-jtvnoft obeta lepe perspektive, a rt/naajkuje jim prostora. Kot //dna^emaoikJ*! v stavbi Planike \mh že soiđtoio^odfcMrved za izselile? In v takem ozračju se počuti* ntuzlrn neprijetno. Kar pa Je k na,. e - tam ni prostora niti u naJcT.ovnejŠe delo, kaj šele a raasiritev in jspopolndtev nji-lw« dejavnosti. V takih oboJeMrainskih težavah je prišlo do prvih stikov med te-m dvema kolektivoma. Prvi v •»Biču so Imeli velik nelzkori-U*ti prostor In marljive roke. *lfl stisko ▼ prostorih in kupe azr'4i\. Take obojestranske teža- ve so skušali rešiti s skupnimi močmi. To pa je bila najtrdnejša osnova za združitev. Z letošnjim drugim polletjem so zaoral! znova. Napravili so enoten program dela in razvoja in za vse bo dovolj dela in zaslužka. Stavbo nekdanje Zlmopreje so začeli preurejevatl za potrebe nove vrste proizvodnje. Okrog 20 milijonov dinarjev bodo morali vložiti za ta dela. Novi prostori bodo dopuščali sodobne tehnološke postorite in racionalnejšo delitev dela. V glavnem bosta tam dva obrata: puškama in patronarna. Ob iem pa bo urejen še primeren kartonažnl oddelek. Ta bo služil za izdelavo lovskih patron, preostala zmogljivost pa bo prosta za druge vrste kartonske ozi- roma papirne embalaže. V tem oddelku kartonaže se bodo v glavnem zaposlile delavke bivše Zimopreje, zakaj puškarska dejavnost zahteva dokajšnjo mero strokovnosti. Ob takih perspektivah so seveda izginile temne .slutnje in strah pred odpovedmi. Od okroglo 1C0 delavcev, kolikor jih imata sedaj obe ti dve podjetji, bodo morali le i'/ta U nove, zakaj po končani .ureditvi prostorov bo tam našlo zaposlitev skupno 113 ljudi (med temi 55 žena). Seveda je bilo v začetku precej ugibanj, ugovorov In celo ma-lodušja med posameznimi delavci v enem kakor tudi v drugem kolektivu. To Jc bilo zlasti med nekaterimi delavkami Zimopreje in tudi med kvalificiranimi delavci te stroke. Tristoletna tradicija stražišklh žlmarjev ima pač svoje korenine. Toda kakor hitro je bil narejen konkretnejši načrt o razvoju novega podjetja, ko so delavke zvedele, da bodo našle zaposlitev ob novih kartonažnih strojih, pa Je malodušje izginilo. Danes to ni več samo načrt, marveč že .rtvarnost. V nei*adanjem podjetju »2imopreje« v Stražišču so se kupi preje in žime že precej umaknili in dopustili delo prvim strojem nastajajoče kartonaže. Prve - čeprav starejše — delavke se že kot n-vajenke« uvajajo v novo delo. Pri stroju za Izdelavo kartonskih cevi za patrone smo našli Heleno Godnič, Darinko Možlna in Moniko Zaljec. Skoraj dva meseca je že, kar so zapustile žimo in se ubadajo s tem strojem. »Nekaj časa smo delale na režiji, zdaj pa že po ncrml,*. je povedala Helena, ki je najstarejša. Doslej še niso zadovoljne z uspehom. Prej so več zaslužile, pravijo. Seveda — v dveh mesecih še ni moč dati prave sodbe. »Bo že šlo,*, je dejala Monika in vse so prikimale, ob čemer pa je bilo Ireba razumeti tudi pre- dolga leta samo san, je kranjskemu aeroklubu poroštvo, da bodo pereči problemi glede kadra v bližnji prihodnosti rešeni. To lahko utemeljujemo s tem, da sc je v to šolo vpisalo mnogo ljubiicijev modelarstva. Samo bežen podatek! Neki fantič, ki je menil, da je vpis že zamudil, je s solznimi očmi prosil za sprejem. Za zaključek samo 5e ena misel! Nedvomno Je, da Je naše šolstvo prav z modelarsko šolo pridobilo zavod, M bo dvignil raven tehnične vzgoje na vseh šolah, vsaj delno nadomestil zamujeno in ustvaril lepše persoektlve tudi na tem področju. — T. P. izmed osnovnih slabosti je nemara v tem, ker deluje društvo za celotno območje Gorenjske. Zato bi bilo prav, če bi ustanovili taka društva v vsaki občini na Gorenjskem, v kolikor je seveda potrebno. Pri turističnih društvih Tržič in Jesenice že imajo horti-kulturni sekciji. TI 6ekciji bi verjetno z malo dobre volje in razumevanjem lahko preimenovali v samostojni društvi. Koliko pomeni hortikulturno društvo za razvoj turizma, ni treba posebej poudarjati, saj vemo, da Je njegova osnovna dejavnosti skrb za nasade, parke in lepšo podobo naših mest in vasi. — R. Zasnovali so obsežen program Na zadnji seji upravnega In nadzornega odbora Turističnega in olepševalnega društva Kranj so največ razpravljali o delu društva v prihodnjem letu. Ce bo društvo hotelo izpolniti obveznosti in naloge, potem bo treba najprej zagotoviti potrebna sredstva. Predračun društva za prihodnje leto nI majhen ,saj znaša 4,450.000 dinarjev. Največ sredstev so na- Kdo bo zmagal: stroj ali delavke? NI pomisleka! Njihova trdna volja to zagotavlja. Ce jih bomo znova obiskali čez leto dni, bodo verjetno dokaj bolj zadovoljne z novim delom .menili prospektu Kranja, ki bo pričanje, da so to prvi koraki na po predvidevanjlh veljal 2 mill-poti v lepšo prihodnost. - K. M. jona nadaije načrtu kranjskih ulic, razglednicam, propagandnim akcijam Itd. Skušali bodo uvesti tudi celodnevno poslovanje društvene pisarne. Ker ima društvo sedaj samo enega uslužbenca, je razumljivo, da je pisarna odprta le dopoldne ali najdlje do popoldanskih ur. S tem bi najprimerneje rešili tudi recepcijsko službo v Kranju. Sedaj je _ zaupana potovalni agenciji Izletnik, ki pa je ne opravlja zadovoljivo. Društvo bi tako uspešno vodilo recepcij-sko službo, pridobilo bi čimveč tujskih sob, prodajalo turistične spominke in kar jo najvažnejše — nudilo bi razna pojasnila domačim in tujim turistom. Na dnevnem rcrlu jo bilo tudi poročilo komisijo, ki jo v £asu turističnega tedna ocenila nojleo-Še vrtove in balkone v Kranju in okolici. .Ugotovili so, da Kranju ln okolici manjka hortikulturna dejavnost. Upravičeno prevladuje mnenje, da se VeČhva Kranjčanov ne briga zn lepšo podobo m<"sta. Na podlagi poročila ko sklenili, da bodo na občnem zboru druSfva podelili tri nfegrarleza najlepše vrtove in tri za najlepše balkone in okna, več ljudi pa bo prejelo pohvale. Nagrade za.najlepše vrtove bodo prejeli Tone Hafner, Pavel Zupančič in Mira Oman, za balkone in okna pa Viktor Kisovec, družina Boc in Matilda Ovsenik. — R. KRANJSKO POŠTO BODO NADZIDALI 2e pred časom so se poštnega poslopja v Kranju lotili gradbeni delavci. V upravi so povedali, da bodo poslopje dvignili za eno nadstropje. Prostore, ki jih bodo dobili z nadzidavo, bodo porabili v poslovne namonc. Dela do tretje faze bodo končana še letos, prihodnje leto pa bodo prostori vsoljivi. Ker vzporedno s to gradnjo dokončujejo tudi kranjsko tržnico, bo dobil ta del mosta še posebno lepo podobo. - R. Atletski deseteroboj nsniiznoteniških ipravcev. Minuli teden so se namiznotem-ški ipravei knjiškoga Triglava pomerili tUdI v atletskem desetero-boiu. V posameznih disciplinah s« bili najbolj-'.;: ,tc!d na 100. 200. 4C3 in 1500 metrov — Janškovec. daljina, višina in troskok — Vertov-sVk, krogla in disk — Teran ter konje — P(v;ačar. Kc::čnl vrstni red: 1. Janškovec 3180 točk, 2. Vertoviek 3175, 3. Teran 3105, 4. Vcrtovšek II 2777, 3. Frelih 2345, 6. Pogačar 1534, 7. Tr-ček 1429 točk in 8. Maruš!--, ki tekmovanja ni dokončal. -- J. P, 20-LETNICO *PI0NIRSKE ^ORGANIZACIJE SO POČASTILI S TABORNIM OGNJEM Kot po vsej državi so tudi na Jesenicah lepo počastili 20-letnico ustanovitve pioninske organizacije. Na večer pred pionirskim praznikom so na letnem gledališču na Ukovi organizirali taborni ogenj, ob katerem so 6e razen pionirjev in njihovih vzgojiteljev zbrali tudi starši. Po uvodnih besedah o ustanovitvi pionirske organizacije in o pomembnih nalogah, ki jih pionirska organizacija opravlja še sedaj, so pionirji osnovni žole »-Toneta Cufarja« izvedli prisrčen kulturni program. RAZPRAVA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Na razprave o predosnutku no-*e jugoslovanske ustave, o katerem bodo razpravljali v obdobju do 10. decembra, se družbeno-po-litične organizacije v jeseniški občini že temeljito pripravljajo. Pri občinskem odboru SZDL že obstaja posebna komisija, ki je j Izdelala načrt razprav o predosnutku. Razprave bodo predvsem ' 'y sklopu krajevnih političnih organizacij, pri društvih gospodarstvenikov, pravnikov, inženirjev ln tehnikov, knjigovodij ipd. Z njimi bodo pričeli že ta teden. ^volili so člane komunalne skupnosti zavarovancev 40 predstavnikov za dve občini Minuli četrtek je prispela na Jesenice skupina 18 afriških prosvetnih delavcev, ki je obiskala doslej že 6 držav. — Vodil jo je predsednik ' zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariš Babic. Gostje so si najprej ogledali železarski izobraževalni center in se zanimali za delovanje železarske poklicne in tehnične srednje šole, posebno pa še za delovanje oddelka za izobraževanje odraslih. Po ogledu šole in šolskih delavnic so si gostje iz Afrike ogledali Cufarjevo gledališče in prisostvovali dvema prizoroma iz komedije »Tripče de Utolče«. Po kratkem razgovoru z upravnikom gledališča tovarišem Cebuljem, v katerem so se laskavo izrazili o kvaliteti jeseniških gledališčnikov in niso mogli doumeti, da so ti zgolj amaterji, so se odpeljali na Hrušico. Tam so v dvorani novega doma družbenih organizacij prisostvovali V zadnjih dneh septembra so na Jesenicah volili člane skupščine komunalne skupnosti zavarovancev za medobčinski zavod socialnega zavarovanja Radovljice in Jesenic. Volili so v desetih volilnih enotah, te pa je sestavljalo kulturnemu večeru, katerega pro- ^ delegat0v }Z 159 organizacijskih gram sta izvajala Svoboda Hru- en Janko Burnik Vzdrževanje stane Pred rednim občnim zborom ObSS Tržič Komisije niso opravičile poslanstva Kljub neodgovornosti nekaterih posameznikov bolje kot v prejšnjih letih _ Za soboto, 6. oktobra, je sklican redni letni občni zbor 1 javnostih, so bile tudi razprave ObSS Tržič. Bržkone bo to drugi pomemben dogodek v krat- nadvse živahne in konkretne. Po kem razdobju za prebjvavce tržaške občine, saj so imeli tržiški komunisti šele prejšnji teden svoj redni letni skupni sestanek. Medtem ko je dala že takratna konferenca številne smernice za delo v prihodnje, upravičeno lahko pričakujemo, da bo dal tudi sindikalni občni zbor mnogo \koristnih zaključkov. Ce hočemo v kratkem pregledati delo sindikalnih organizacij v tržiški občini, predvsem pa občinskega sindikalnega sveta v zadnjem delovnem obdobju, se moramo lotiti dvojega: dela komisij in posvetov po posameznih gospodarskih panogah. Za pomoč uspešnejšemu delu ObSS je obstajalo pet komisij, ki pa so bile bolj ali manj na papirju. Medtem ko so gospodarska, ideološka in komisija za HTV vsaj nekajkrat pokazale znake aktivnosti, pa sta komisiji za or-ganizacijsko-kadrovska vprašanja in za delavsko samoupravljanje izdelali le program dela, pri čemer je vsa dejavnost tudi obtičala. Razumljivo je, da je morala neaktivnost komisij pustiti določene posledice, zaradi česar tudi dejavnost ObSS ni mogla biti taksna, kot bi lahko bila. Da je bilo tako, so krivi posamezniki, ki so sprejeli delo, niso ga pa opravili. Neodgovornost, ki zasluži vso kritiko! Spričo tega je ostalo vse delo okrog analiz in podobnih zadev delo predsedstva ObSS, ki se je moralo ukvarjati tudi s takšnimi .posli, čeprav je moralo reševati številne in večkrat pomembnejše probleme. Nedelavnost komisij pa kaže, da so v delu sindikalnih organizacij še vedno precejšnje pomanjkljivosti, kadar se je treba odločiti, kakšni ljudje naj bodo v posameznih organih sindikatov. V pripravah na letošnji občni zbor pa so se prav zaradi slabih izkušenj temeljito lotili kadrovskih zadev. Bržkone lahko upravičeno pričakujemo, da bo letošnji občni zbor ObSS prelomnica glede podobnih vprašanj. Tako kot smo morali dati 6labo oceno za delo komisij, moramo dati vse priznanje ObSS za ostalo delo. Pri tem moramo predvsem poudariti pozitivnost večkratnih posvetov, ki so bili loče- TRŽIŠKI VESTNIK ni po posameznih panogah gospodarstva, seveda v organizaciji ObSS. Gre za novo obliko seznanjanja s problemi, ki je bila kljub prvim poskusom nadvse uspešna. Takšnih ločenih posvetov so 6e udeleževali ali predstavniki industrije, kmetijstva, trgovine in gostinstva, obrti, javnih služb in drugih dejavnosti. Ker so bili ti posveti ločeni po posameznih de- vsem tem pa je razumljivo, da je bilo vedno nakazanih tudi dovolj problemov in nalog, ki jih je moral reševati ObSS. Prav na osnovi tržiških izkušenj, se podobnih oblik dela lotevajo tudi v nekaterih drugih občinah in organizacijah in zato lahko pričakujemo, da bodo v prihodnje podobni posveti v tržiški občini še pogostejši. — B. F. usthnov, zavodov, družbenih organizacij). Vsaka od teh volilnih enot J je predstavljala volilno telo, razen v Železarni kjer je ^rani | pQzd Kmo odločitev Turi. delavski svet izvoh v skupsćino 10 I Btićnega k<> ge ^anov- je pred časom odločilo, da po- Nosivci naloge za izvedbo voh- Btavi tablo z avtobusnim voznim tev so nalogo dobro opravili. To redom na tamkajšnjem postajališču. Le-ta je vso sezono služila svojemu namenu. Pri vzdrževanju so imeli tudi težave, ki so jih povzročili nepridipravi, ko so zdrg-nili nekatere številke. Napisali so nove. Na seji 20. VII. pa so turistični delavci na Posavcu razpravljali tudi o vzdrževanju omenjenega avtobusnega voznega reda. Sprejeli so sklep, da zaračunajo avtobusnim podjetjem: SAP-Turistu, kranjskemu Avtoprometu in škofjeloškem Transturistu minimalni prispevek 3.500 dinarjev. In tem avtobusnim podjetjem so poslali račune. Minil bo kmalu že tretji JESENIŠKI KOVINAR nam kaže podatek volilne komisije, ki je ugotovila, da je bilo na volitvah od 380 delegatov navzočih 308. kar predstavlja nekaj nad 81 % udeležbo. Med najboljšimi so bile volilne enote -Upokojenci«, kjer je bilo od 75 izvoljenih delegatov na delegatski konferenci navzočih kar 72 ali 96 odstotkov, 2. volilna enota »železniška postaja« j 89-odstotno udeležbo itd. Skupaj 60 v skupščino izvolili 23 članov. Volilna komisija in politični štab, ki je bil sestavljen iz predstavnikov družbeno-političnih organizacij, je vodil volitve in skrbel za njihovo zakonito izvedbo. Na vsaki volilni enoti je sodeloval referent, ki je poročal o problemih s področja socialnega zavarovanja. Razprava po poročilih je bila zelo živahna, saj je v vseh volilnih enotah razpravljalo o tem tudi 41 delegatov. Volitve članov skupščine komunalne skupnosti so bile v vseh enotah javne. Tudi razprava o kandidatih je bila aktivna in so se posamezniki morali predstaviti volilnemu telesu, saj so bili kandidati delegati na zborih volilnih enot. Pred volitvami jo volilna komisija organizirala štiri instrukta/.- DRUŠTVO LT ŽELEZARNE IMA ŽE VEČ KOT 100 ČLANOV Pred dvema letoma so pri železarskem izobraževalnem centru ustanovili društvo Ljudske tehnike. Pod predsedstvom Iva Borštnika je društvo kmalu prebrodilo začetne težave, njegovi člani pa so začeli razvijati tehnično dejavnost v foto. kino, elektro in radio krožkih. Sedaj je v društvo včlanjenih že več kot 100 članov, ki aktivno delujejo v posameznih klubih, zlasti marljivo pa se pripravljajo na IV. okrajni zlet LT, ki bo prihodnje leto na Jesenicah v počastitev 20-letnice nove Jugoslavije. — U. mesec, a še ni nobenem ~j ra. UO TD Posavec je^,0^ stil podjetja, da bodo ljenega voznega reda č-r^V*^ hode in odhode avtobusov ^ da tistim podjetjem, ki „1 ^! nakazala minimalnega Kaj je res 3.500 dinarjev tak^ sok znesek, da » prispeva pa ah ni tudi v interne,, nih podjetij, da se ga avtobusa «~»_ ■ejo prispevatiTs^ RADOVlJIŠKv KOMUN dijo točne informacije' \r avtobusna, podjetja "rJ*!^* * jo (!) vozni red v .važk^* stajališču na glavni c^t-^ P0" Bled. - St. S. u ^«aj* Na kratkem valu « SEJA ZBOROV Ohi^ Za pojutrišnjem Bta IV " 19. seja občinskega zbcT^ 22. seja zbora Proizv ^a in ajavce? ObLO Radovljica Mert i!*** bodo odborniki razpVaJT^ predlogu odloka o rnir, Jali 0 agrotehničnih ukrepih malnih polletnem poslovanju *n ° danskih organizacij na gQsP*" ju radovljiške komune vajanju proračunskih •ill' kov in izdatkov občine 25°*" ljice za dobo od 1. iaT,„n?dow 31. julija letošnjega' X** * seji bomo podrobneje ,lP čaji. w Poro- Velik porast stroškov Sedaj ko zavarovanci izbirajo tvoje predstavnike za člane upravnih odborov komunalnih skupnosti ravatovancev, so tudi v tržiški občini precej živahne razprave glede najrazličnejših zadev socialnega zavarovanja. O najaktualnejšem problemu — nenehnem zviševanju stroškov za zdravstvene BELEŽKA SLABI ZGLEDI Na račun slabega gospodarjenja na področju kmetijstva, eo v tržiški občini precej pogoste najrazličnejše razprave, poročali pa smo že, da je bila glede tega zlasti bogata razprava na zadnji konferenci tržiških komunistov. Medtem ko so nekteri razpravljali bolj ali manj načelno, pa je bil v razpravi najbolj konkreten tovariš Franc Kopač. Med drugim je poudaril, da je treba iskati vzroke za slabo razvito kmetijstvo predvsem v vodstvu tržiške kmetijske zadruge. Da bi podkrepil svojo trditev, je dal tudi primerjavo: »Nemogoče si je zamišljati uspešen razvoj socialističnega kmetijstva, če takšen razvoj kmetijstva vodijo ljudje, ki so med največjimi kmeti zasebniki. Slabi zgledi prav gotovo ne vlečejo, na žalost pa so v tem primeru škodljivi vi.sej naši komunalni skupnosti.« Kje tiči zajec, je na dlani in iteak komenjtar je odveč. — F, Gozdarji tudi gradbeniki usluge socialnim zavarovancem — pa je bilo precej govora tudi prejšnji teden na redni letni konfe-rnci tržiških komunistov. Med prvimi se je tega problema lotil Milan Ogris, predsednik ObLO. Podrobnejša analiza kaže, da jc v tržiški občini v primerjavi z lanskim letom močan porast stroškov tako na račun bolezni (upravičenih in neupravičenih!), honorarjev, najrazličnejših zdravstvenih uslug in podobnega, za kar znašajo stroški do vključno avgusta letos okoli 70 milijonov dinar-■jev več kot v istem obdobju lani Spričo tega, da je tržiška občina po številu prebi vavcev med maj h nimi komunami, gre vsekakor za nadpovprečni porast stroškov. Tovariš Karel Kraucar je začel svojo razpravo glede tega vpra sanja približno takole: »Ob taks nih podatkih vsekakor ne smemo in tudi ne moremo razmišljati tem, kje naj tudi v prihodnje zagotovimo tolikšna sredstva. O tem, zakaj tolikšen porast stroškov, bi morale izdelati posamezne gospodarske organizacije v najkrajšem času podrobnejše analize. Le-te bi pokazale, da mnogokrat neupravičeno trošimo denar. Bržkone pa bo v prihodnje potrebna precej večja odgovornost zdravnikov. Takšnih primerov, kot so doslej, da zdrav človek dobi bolniški stalež tudi za več dni nazaj, v prihodnje prav gotovo ne bo smelo biti. Predvsem pa bo treba omejiti razne zdravstvene usluge na račun poznanstva.« Ne gre za pomoto aH tiskarskega škrata, kot bi v hipu pomislil prenekateri bravec ob zgornjem naslovu. Gre za dejstva, ki so pomembna, ko govorimo o gozdarski proizvodnji. Gozdno gospodarstvo Bled ima med ostalim tudi svojo gradbeno skupino: gozdarski, gradbeni inženir, okoli 150 sezonskih delavcev, predvsem iz Prekmurja in Dalmacije, katerih število pade pozimi na 30. Njen uspeh v številkah: 109 km gozdnih cest, 72 družinskih stanovanj, samska stanovanja za 150 delavcev, upravne zgradbe; vse to v zadnjih 11 letih, na Pokljuki, Jelovici, v Bohinju, na Bledu, Gorjah ... Pri tem pa ne smemo pozabiti, da dve izmed gozdnih cest: Bohinjska Bistrica—Rovtari-ca in cesta iz Bohinja preko Gor-.iuš na Pokljuko služijo tudi javnemu prometu. NEKOČ IN DANES - S sobotno otvoritvijo nove gozdne ceste na Belci nad Mojstrano se je odprla pot do prostranih gozdov na Kepo, kjer je okoli 1250 hektarov gozdnih površin, ki jih doslej ni bilo moč izkoriščati. — Pred okoli 200 leti je graščak Ruard, lastnik savskih fužin, prvi začel z izkoriščanjem lesa v zgor-njesavski dolini. Ko je zmanjkalo lesa v ostalih predelih, so zapele sekire in žage v dostopnih belških gozdovih. V desetletju 1920/30 je bilo posekanih zadnjih 75.000 kubičnih metrov lesa, seve- da najboljšega in najdonosnejšega: macesen in smreka, medtem ko so posekano bukev pustili, da je segnila. Spravljali so ga po zemeljskih drčah v hudourniške grape, nato pa po vodnih rižah do žičnice... Bistvo sedanjega izkoriščanja gozdov pa je v tem, da se uporabljajo sodobne metode: spravilo posekanega lesa po gravitacijskih žičnicah do ceste, od tam pa s kamioni v dolino — v predelavo, na trg. S sodobno metodo'je onemogočeno, da bi se erozijski pojavi širili, hkrati pa je tudi kakovost lesa boljša. REŠITEV JE BILA . •. Bilo je več variant, ki so zagovarjale eksploatacijo lesa z okoli 1250 ha gozdnih površin pod Kepo. Tam je predviden etat do 1976. leta 62.620 kub. metrov, v tej številki pa ni upoštevana sanitarna sečnja - okoli 4000 kub. metrov v 10 letih. Rešitev je bila v najdražji in tudi najbolj drzni varianti - cesti, ki bo trajna. Jeseni 1959. leta so'jo začeli uresničevati po smelem projektu inž. Bore Milenko-viča - glavnega projektanta, mostove pa je projektiral inž. Janez Celik. Na 5 km dolgi trasi so v 17.000 delovnih dneh izkopali 40 tisoč 800 kub. metrov materiala, zgradili 1450 kub. metrov opornih zadov, 2 mostova, predor, razpone... Pri gradnji 4 m široke ceste pa so odigrali pomembno vlogo tudi strokovnjaki & podjetja S slovesnosti ob otvoritvi cest« na Belci. Po govoru direktoru i Bled Pavla Tolarja, v katerem je orisal težavno delo prl J*Z* ceste je prerezal trak predsednik ObLO Jesenice Franc TrevenSS je so mu prinesli na pladnju iz macesnovega lubja Stanovanjski blok v Bohinjski Bistrici, ki bo veljal okoli 40 milijonov, je dograjen, še letos se bo vanj vselilo 12 družin gozdnih I delavcev. Zgrajen je bil v enem letu za urejanje hudournikov LRS. -Prvič so tam uporabili železobe-tonske podporne kaste čez 400 m dolgo melišče pri Kurjem grabnu, kasneje pa so uporabili take kaste na Zasavski cesti. Danes je dograjena cesta, ki je bila pred desetimi leti še - sanje. Veljala je 59 milijonov, amortizirala pa se bo v 10 do 15 letih. ZMANJŠANA RAZDALJA -V teh dneh se gradbena skupina GG Bled pripravlja na gradnjo ceste iz Lipnicc preko Ras poka na Vodiško planino. Lc-ta bo povezala Jelovico z Gorenjsko tudi po 6evernem pobočju. Sedaj je dostop na Jelovico le iz Bohinja in iz Selške doline p<»roča vsem interesentom, da bo vpis v II. tečal ve'erne šole - oddelka za odrasle (7. in 8. ra7rci.) v nedeljo, dne 7. oktobra Iflfct, od 9. do 11. ure v pisarni osnovne šole (nad kra'evnim rradom). — S se frodam avto Fiat-llOO, starej-t. v dobrem stanju. - Poizve se " Hujah 23 3959 Prodam odlično ohranjen tele-Panorama in pisalni stroj ttemmetall. - Poizve se v upra-gy 3960 "odam 20 pujskov, po 6 ted-tov starih. - Grad 43, Cerklje 3973 Prodam dva štirikrilna okna z »kto - 260 x 110, 1O00 kosov ope-■» »monta«, 36 kv. metrov hra-parketa. — Naslov v o*l oddelku 3974 Prodam seno. — Brezje pri Tr-«™ 1 (bivša Sv. Neža) 3975 Prodam gajbice. — Drulovka 49 3976 Motorni stroj za ribanje pese Prodam. - Naslov v oglasnem od- j C p:: 3977 I Prodam prašiča, 60 do 70 kg tež- I •tU in telico, 8 mesecev staro. - i iV? 60 Min Pmrf»_, . _ . , . Ja'° i boj prinesite zadnje šolsko spri Prodam kravo s teletom ali brez ! £.evalo PO izbiri in suhe smrekove bu-■K. - Sp. Besnica 24 3979 Poceni prodam ohranjen DK\V OljDcUV© " mecm z novimi teleskopi (90 • . J . prebivavstva Gibanie prebivavstva v Kranju Poročili so se: Pavel Silar, va rilec in Ana Zakotnik, trg. po ^lovodkinja: Jože Kristane, delavec in Ana Gros .delavka: Sta nislav Huber, mizar in Marija Doli nar, predilka; Franc Sire. zidar in Helena Sajovic. kuharica; Ciril Lavrič, delavec in Angela Harle, predilka: Ivan Rus, dela vec in Brigita Siberle, gospodinjska pomočnica; Jože 2ura. ključavničar in Marija Kvas, trgovka; Alojz Zlate, finomehanik in Mina Murič, čevljarska priprav-ljalka; Viljem Bučar, mizar in Silva Kern. delavka; Matevž Babic, strojnik in Draga Prešern, natakarica. Rodile so: Amalija Govekar — dečka; Marija Sturm — deklico; Vera Serbec - deklico; Marija Baje - dečka: Cilka Rus - dečka; Angela Svoljšak - deklico; Kruna Ignjatovič — deklico; Ana Novak — dečka; Marija Porovne — deklico; Marija Pinter — deklico; Stanislava Grženčič — dekli co; Alojzija Darlink — dečka; Terezija Orešnik — dečka; Malči Kogovšek — deklico: Olga Borak — dečka; Silvestra Snedic — deklico; Nikolaja Bajt — dečka; Pavla Petrič - dečka; Antonija Babic — deklico; Milena Verbič — dečka: Mihaela Kolman — de klico; Albina Močevnik — dečka; Emilja Bezinovič - dečka; Juli-jana Smolej — dečka; Cirila La-diha — dečka; Justina Bertoncelj — dečka; Jožica Zupan - deklico; Antonija Lokatelj — dečka; Vida Robič - deklico; Marija Vidmar — deklico. PO RT . ŠPORT •ŠPORT « ŠPOR T . ŠPOR T . ŠPORT Gorenjska nogometna liga Tržieani doslej najuspešnejši frtf din). - Sutna 9, 2abnica 3980 Prodam stanovanje z gartižo v *rwUo. - Zglasiti ee pri Bale, Jezerska 58 3981 Prodam psa — rodovnika, resa- «ega iretrijan/ca. — Naslov v oel. 3982 Prodam 500 kg težikcga vola, •podobnega za vsako delo. — Sp. Braiki 68 3983 Urodno prodam radio ►►Tesla« -1 — Ulica mladinskih bri-& 7 , 3984 kupiviri Kupirn barako, primerno za rttotrsnje. — Naslov v oglč odd. 3985 Kupim manjšo sobno peč — Ihne Bitenc, Zg. Bitnje 34 3986 Kupim desni vzidljiv štedilnik. • Naslov v ogl. oddelku 3987 ostalo Oddam opremljeno sobo. — Na-liov v oglasnem oddelku 3988 Vajcnko sprejmem za pol leta •trojnega Šivanja. — Ponudbe pod ►Stanovanje preskrbljeno« 3930 Izgubljen dežni plašč od poko-»>H*ča do Kranja, vrniti v Sen-ba 41 3989 ?<> izgubljeni ročni Url na Tr-p revolucije lahko lastnik po-nvaša v Zupančičeva 10, Kranj 3990 Planinsko društvo Kranj obve-Ua, da bo planinski dom »Kokr-tteja odreda«- na Kališču od 1. oktobra 1962 naprej, oskrbovan urno ob sobotah popoldan in ne- Po nedeljskem petem kolu gorenjske nogometne lige so vodstvo na lestvici prevzeli tržiški nogometaši, ki so na svojem igrišču katastrofalno porazili moštvo Bleda z 9-1. Tako imajo brez poraza že deset točk, vendar moramo upoštevati, da se še niso srečali z mo-tvi, ki so tržiSRemu enakovredna, medtem ko ima drugouvr-ščona M'adost za seboj že tekmo (s Skorjo Loko. Rezultati V. kola: SkofJH Loka B : Svoboda 2:3 Tržič : Bled 9:1 Jesenice : Skofja Loka 4:3 Mladost : Prešeren 3:0 Tekma med drugim moštvom Triclava in Železniki je bila odigrana včeraj popoldne in rezultata še nismo prejeli. Veleželeznina »MERKUR« Kranj Koroška c. 1 razpisuje prosta delovna mesta za 3 šoferje tovornih avtomobilov, s prakso, več fizičnih delavcev za skladišča Interesenti naj se zglase osebno v , tajništvu podjetja ali pa pošljejo pismene ponudbe Gorenjci pripravljeni za nastop v Xovi Gorici Odbor za atletiko pri OZTK Kranj je sestavil moško in žensko atletsko reprezentanco Gorenjske, ki bosta v nedeljo v Novi Gorici nastopili v četveroboju Goriška -Dolenjska - Zasavje - Gorenjska. Reprezentanci sestavljajo: Moški - 100 m: Hočevar (Bled), Protič (Tr), Pirjevec (Tr), 200 m: Hočevar, Protič, S. Galjot (Tr), 400 m: Kleč (Tr), Jenko (Jesenice), Udir (Tr). 1500 m: Grašič (Tr), M. Hafner (Tr), Sitar (Kamna gorica), 3000 m: Stros (Naklo), Homan (Tržič), Verdnik (Jesenice), Ravnikar *v- J*. - J^*&% *L'k-&J*-*\. • ISTOPI Zaradi krompirja so tudi letos vse govorice odveč, če... KDAJ BO KONEC SLABIH IZKUŠENJ odobno kot je letos, je bilo tudi že prejšnja leta. V času, ko bi morale biti trgovine založene s krompirjem, ga v trgovinah ni in potrošniki v svojo škodo prepletajo najrazličnejše oblike trgovske oziroma proskrbovalne mreže. Vsekakor so bile med najbolj iznajdljivimi doslej številne sindikalne podružnice. Da ne bi pogrevali grehov iz prejšnjih let, v nekaj besedah zadnji dogodek iz map tržnih inšpektorjev. Sindikalna podružnica »Termi-ke« iz Ljubljane si je za »svoje« člane po nekem poznanstvu preskrbela krompir v Bcdovljah pri zasebnem kmetovavcu. Na kraj kupčije jo prišel že tudi tovornjak podjetja, na katerega so nalagali krompir v trenutku, ko je prišel tržni inšpektor. Beseda je dalo besedo in kamion je odpeljal prazen v Ljubljano, zadeva pa bo dobila svojo »piko«, ko bo ukrenil vse potrebno javni to-živoc. Zakaj tako? Odgovor je preprost: na spisku je bilo 20 potrošnikov, ki naj bi dobili krompir, od ter,a pa le deset članov omenjene sindikalne podružnice. S trgovino se pač ne sme ukvarjati tisti, ki zato ni poklican! Zajec pa tiči se v naslednjem rrmu. Zn?no je, da kmetijvstvo na rorialiističncm sektorju vse bolj utrjuje svojo proizvodnjo in da slej so bile te porjodbe dejansko bolj ali manj enostranske: zadruga izvršuje svoje obveze do kmetov, kmetje do zadruge pa ne. Vsak komentar je odveč! In končno so vsakoletnih prek-larij zaradi krompirja krivi tudi trgovci. Odvadili 60 se že, da bele moke ne mešajo več s črno in taksno mešanico spet prodajajo za belo moko. Nikakor pa se ne morejo odvaditi, da bi imeli v trgovinah tudi sortiran krompir. Najrazličnejše sorte zmečejo v en koš in v polnem loncu, ko je krompir kuhan, ostane gospodinji nekaj celih krompirjev in skoraj polovico neuporabne »kaše«. Potrošniki se seveda jezijo na takšno preskrbo, čeprav so za krompir odšteli malo denarja, pa tudi proizvajavcem je žal njihovega dela. Toda takšna krompirjeva mešanica sili potrošnike, da si morajo sami, mimo trgovine, pa četudi dražje preskrbeti krompir za zimo tam, kjer je ta zadeva urejena. Res je morda potrebnih nekoliko več stroškov, da bi imele trgovine sortiran krom- pir, toda potrošnik bi doba tr* upanje v trgovino. Marsikakse« dinar pa bi bdi krompir lahko f sedaj cenejši ,vsaj v našem okra' ju, kjer imamo veliko proizvod' njo krompirja, če bi se vsaj J* večje prevoze posluževali teler* niče namesto avtomobilov. Razlr" ka je skoraj za 5 dinarjev pri Jo' logramu. Marsikaj bi lahko še zapisali *> račun krompirja. Toda vse. \jt bi še napisali in kar smo it, j* tako, kot je bilo pred desetih leti. Skoda je besed in izkušeni* ki jih iz leta v leto zanemarjam* Sicer pa je vse določeno: kdo nfJ proizvaja, kako naj proizvaj* komu naj proizvajavec prodaj* kdo naj se potem ukvarja s trff vino in podobno, določeni so tu^ posebni organi za kontroliranj*" razen tega pa so tudi vsi potror' niki člani kontrole, kl pa se ^ jih pravic, dolžnosti ali obvezni sti še vedno vse premalo zavedi jo. In če jim je talko prav. W* je, potem naj tudi za vogalom 0" godrnjajo! - Bogdan Fajon nez Prešeren iz Zabreznice sta pn zavijanju z glavne na stransko cesto padla. Sopotnik Prešeren se je hudo poškodoval. Ugotovili so, da 6ta bila oba vinjena. DINAMO BLOKIRALO KOLO V soboto, 29. septembra, ob 6.20 se je peljal po Jelenovem klancu v Kranju kolesar Franc Bratun s Kokrice. Nenadoma je popustilo dinamo in blokiralo prednje kolo. Zaradi velike brzine je kolesar dobil pri padcu hude telesne poškodbe. Na kolesu je škode za 15 tisoč dinarjev. ZAPRL JE POT MOPEDISTU V nedeljo, 30. septembra, ob 8.30 se je primerila lažja prometna nesreča na vaški cesti v Vlncarjih pri Skofj i Loki. - Ko je voznik osebnega avtomobila Peter Panjan iz Vincarjev pripeljal z dvorišča na cesto, se ni prepričal, če je pot varna. S tem je zaprl pot motoristu Juriju Stanovniku iz Loga pri Skofj i Loki. Ker je na tem kraju tudi cesta nepregledna, je mopedist trčil v avto. Pri tem se je lažje poškodoval. Na obeh vozilih je žkode za 40 tisoč dinarjev. PREHITEVAL JE PEŠCA V nedeljo, 30. septembra, so šla po desni 6trani cestišča v smeri iz Radovljice proti Lescam tri dekleta. Za njimi je pripeljal mopedist Matija Jalen iz Rodin. Ko je prehiteval dekleta, je z desno roko zadel Ireno Jančar iz Bodešč. Pri tem sta oba padla. Medtem ko je mopedist dobil le nekaj prask, so Jančarjevo prepe- \ Ijali v bolnišnico. OBRAČAL JE TOVORNJAK V ponedeljek, 1. oktobra, ob 13.30 je voznik unimoga Jože Zupan z Dovjega obračal v vasi Belca svoje vozilo. Pri vzvratni vožnji je vozilo zdrknilo čez pot v jarek. Na vozilu sta bila še delavec Štefan Gorza in Helena Gosten, kuharica v tamkajšnjem gozdnem obratu. Pri padcu sta se oba poškodovala, zaradi česar so ju prepeljali v bolnišnico na Jesenice. Krompir Je, toda nI kaj prida. Zakaj tudi v trgovinah ni takšen, kakršnega vidimo na polju? premalo — pa 60 prijavile tudi kmetijske zadruge. Zadeva pa se, kot vse kaže, po takšni poti vse prepočasi rešuje. Enega izmed podobnih »tičev« je že lansko jesen dala v postopek odgovornim organom K Z Cerklje. Obtožnica navaja, da gr,e za okoli 4 vagone (nedovoljeno prekupčevanje!) krompirja. Toda doslej, ko je podobna trgovina že z novim krompirjem, še lanski prestopniki niso bili kaznovani. si zato iz leta v leto nenehno pridobiva potrebne površine zemlje. Trenutno pa je položaj še takšen, da te površine niso tolikšne, da bi na njih kmetijske zadruge lahko proizvajale vsaj toliko, ko-likršne so potrebe na domačem trgu. V tem položaju zadrugam pomagajo kooperantje — individualni kmetje — z določenimi proizvodnimi olajšavami in podpisanimi pogodbami o obojestranskih obvezah. Toda vsa leta do- BODICE # Pripovedujejo, da imajo nekateri uslužbenci največjega in najdražjega hotela na Bledu presenetljiv smisel za hortikulturno delovanje. Prav zares — pravi vrtičkarji so, le žal, da si ta pojem tolmačijo prerc: po SVOJe. Takole mi je pripovedoval neki Blcjčan: »Natanko sem ju videl. Dva sta bila. Eden je stal poleg grede s cvetjem, drugi pa je trgal rože in jih podajal prvemu. Ta ie imel v naročju precejšen šop na-trganega cvetja. Z njim krasijo mize v hotelu. Menda je vrtnarija hotela preveč od rok, da bi hodili tjakaj po rože, ali pa jih ne gojijo več.* Veste — že od nekdaj me navdušujejo ljudje, ki si znajo pomagati v sili. Predlagam, da bi se tudi ostali hoteli poslužili blejskih cvetnih nasadov. No, pa tudi privatnikom ne bi gledal pod prste. Ker je toliko »potrošnikov, bi bilo prav, če bi blejske nasade v prihodnji sezoni še lepše posadili. Konec koncev gre za. kulturno samopostrežbo! P Na vratih blejske čitalnice piše, da jo odpirajo ob 14. uri. Prav zato pa se marsikdo zaleti z nosom v vrata, saj jih odpirajo šele ob 15. uri. Seveda so obiskovavci zaradi tega zelo navdušeni. Predlagajo, naj čitalnico sploh zapro, <-<■' ne znajo upoštevati napisa na vratih! — Jaz pa mislim, da bo blejsko Turistično društvo čez zimo razmislilo o tem primeru in da v prihodnji sezoni ne bo glede tega nobenih pritožb. Drugega ni treba, kot prilagoditi poslovanje čitalnice napisu na vratih ali pa obratno. • Kaj ko bi vam povedal še eno ali dve cvetki z naših turističnih logov. V nedeljo, 23. septembra, ob 19.45 je prišel na kranjsko_avto-_ busno postajo^ neki angleški t*riiu V slabi nemscim je vprašal frf metnika, kdaj odpelje »Oster* chisehe avtobus*. Pa je dobil tu/ začuda dvoumen odgovor, ki 'f zvenel bol) za šalo kot zar«, ftC metnik — stsrejii moiakar .&? tujcu pojasnil, da avstrijski *xf bus splo/) ne odpelje. Lahko pa f. tuje s t\Hvskim avtobusom do Tri* ča, od tam pa se pes odpravi i Avstrijo. — Mislim, da bi mor*! prometnik turistu pojasniti i* K bil avstrijski avtobus neka) it pred tem ukinjen. Vse pn) kfi užiten nasvet, naj se tujec pes pravi preko Ljubelja, pa ki Uh& mirne duše pogoltnil! % Mnogi nali gostinci se kar S morejo sprijazniti z načelom, V gre kulturna postrežba vsem gost«/ in da ni med njimi častnih iijef Pred dnevi sem sedel v gostot »Prt starem Majerju* v Kranf Neki gost pri sosednji mizi je ir/ ročii &osi/o ^— prvi meni. Natakf rica je uslužno pogrnila preko še prtič in gosta postregla. PoJ4 njega pa je drugi gost naročil tret meni. No, to pot je šlo brez pr^H' Precej sem »tuhtal*, pa nisem doj^ čemu tolikšna razlika med gos? Navsezadnje plačujejo vsi * enaki*4 denarjem. O Pa še tok mt je prtilo -V misel, ko sem slišal zgodbo o ivf najstih divjih prašičih, ki jih je nuli teden pri Besnici povozil «U*' Naj bo tako ali drugače — v tet* primeru se je železnica zelo izkt' zala. Kako bi tore] bilo, če ki j?. speljali še čez Jelovico. Spo«*' sem se namreč medveda, ki gosK dari v tamošnjih h m jy j/ samo letos naredil za veš kot mir" jon dinarjev škode. Ce mrcini kC. smati niso kos lovci, bi nade*', spustil ieleznico. Nekajkrat V vlak peljal čez /elovico, p* bi V.? konec sitnosti s požrešnim koi* barjem. Stavim, da bi takoj prtse^ pod kolesa. No, kaj mislitet Vas pozdravlja vaš BodHar DITKI1C kraj o 11 rut občina BOHINMABISIRIIA okru RADOVLJICA Si se že kdaj, dragi bravec, zamislil ob pogledu na takole tahk, ki jih ni malo na Gorenjskem. Morda se pristojni tolažijo s starim pregovorom, češ da čez sedem let vse prav pride!. Kaj ko bi jih dali v oskrbo muzejem??? Sicer pa ni treba komentarja! — s>t. *,