IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR oso, šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-019 - DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO. ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLA SI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE DELO GLASILO OSVOBODILNIS F11©ATE SLOVKASKE«A AARODA SVOBODAEOA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ti kratkem bomo /.aneli objavljati v nadaljevanjih kratko ZGODOVINO SLOVENCEV. Zato kupujte «Delo», ki bo v prihodnjih tednik prinašalo mnogo zanimivih člankov ! Obnovljena izdaja leto I. štev. 34. TRST, SOBOTA, 16. JULIJA 1949 Cena 15 lir - 5 din Titov revizioaizem ograža mir v svetu Razkosanje STO med imperialisti - dogovorjena igra in njihovimi hlapci Ha Brionih je Tito za 100 milijonov dolarjev prodal Trst Italiji in zasadil nož v hrbet grškim partizanom - Tajni dogovori medCannonom in Kosanovičem V zadevi priključitve cone «B» Jugoslaviji, ki se je uradno pričela z Uvodno dinarja kot edinega plačilnega sredstva v Istrskem okro-2iu STO, se vedno jasneje potrjuje resničnost naših trditev, da nj napravil Tito tega na lastno pest. temveč sporazumno in ob podpori tjeh zapadnih velesil ter z vednos-“Jo italijanske vlade. ,2e govori odgovornih prcdstav-nik°v Italije in Jugoslavije na Predvolivnih zborovanjih in sicer govor De Gaspgrija v Trstu ter SbVor Mihe Marinka in Dušana “inimica v Kopru so dali uteme-‘jeno slutiti, da obstaja med Dega-sperijevo in Titovo vlado tajen spo. razum za razdelitev Svobodnega tr. zaškega ozemlja. Ta dogovor med Beogradom in Rimom ima seveda že Sv°jo predzgodovino. V odločnem stališču Sovjetske zveze, da je tre-~a uveljaviti mirovno pogodbo z Italijo ter čimprej imenovati guvernerja, so zapadne velesile zlasti 2DA videle veliko nevarnost, da ;i izgubile važno politično strate-sko bazo, ki bi morale njihove cete zupustiti Trst. Zato so z zna-'tini trostranskim predlogom od 20- marca 1948 predlagale vrnitev yseSa Tržaškega ozemlja Italiji. Na a bačin so hotele nadaljevati oku-Uucijo, najvažnejše srednjeevrop-,e luke ter izhodišča proti vzhod-aitn ljudskim demokracijam ter ‘ ^vjetsk! zvezi; kajti od suženjsko uanc italijanske vlade ni bilo tež- 0 dobiti pristanek na takšne zah-j?Ve zapadnih imperialistov. Tako *\e Casseri kakor tudi zunanji mi- tster grof Sforza sta ponovno Poudarila, da pristajata tudi po Morebitni priključitvi Trsta k Ita-J1 na nadaljevanje angli-ameri-ske okupacije. 2 razkrinkanjem Titove klike z csolucijo~ IU in z vedno očivid-ejši,m njenim prehajanjem v im-Pčrialistični tabor je vprašanje 'mbodnega tržaškega ozemlja za-obilo mnogo vočji pomen. Za ameriške imperialiste je postala a^aljnja okupacija Trsta eno naj-ažnejših strateških in političnih ^Pfašanj Evrope. Na eni strani naj 1 Postal izhodišče proti narašča jo-.čmu delavskem gibanju v Italiji r Proti demokratičnim silam Jugoslavije, ki se bore proti Titu, na ,ru6i stran, pa je zaradi Titovega ‘oajstva postal Trst tudi važna ojaško-strateška bazg za morebi-®n napad proti Sovjetski zvezi in zavam ljudske demokracije. Za-. je bilo treba misliti na to, da bi ,° Politično in vojaško strateško azo utrdili in zagotovili tudi s Ostankom beograjske vlade. V esn>ei ni bilo težko dobiti Titov •nastanek na ta ameriški manever na znanem tajnem sestanku Ti-n .2 ameriškimi predstavnik; na r..jenskih otokih je bila poleg ame-v»' 8a posojila Jugoslaviji naj-Ztlejša točka vprašanje razdelit-e Svobodnega tržaškega ozemlja, i ^'Palu po tem sestanku je posta-1? lasn, Jjla Chi Ju8oslavija cono «B)>, do-u ,, I cona «A» formalno pripad-8 daliji toda slii na tajne dogovore, po katerih naj ostanejo anglo-ameriške čete še naprej na STO!) Glede predloga treh velesil od 20. marca 1940 je rekel, da je to samo enostranska izjava in da bo treba o tem vprašati za mnenje prav tako Jugoslavijo kot so vprašali Italijo, da bo povedala kako naj se reši vpra-sanje tega ozemlja. «Hočemo, je nadaljeval, da nas vprašajo in hočemo povedati, kaj in kako mislimo o STO, ker to pot se ne bojno odrekli našim pravicam, ki jih imamo». Iz tega je torej jasno razvidno da beograjska vlada pristaja na imperialističen manever revizije mirovne pogodbe z Italijo ter da je pripravljena pristati na razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Edini pogoj je, cla se o tem predhodno sporazumeta Titova in Degasperijeva vlada. Kaže, da so zadevn, razgovori v teku, v kolikor niso že preje bili zaključeni. In v resnici, dva dnj po Titovem govoru, t. j. 12 t. m., je italijanski zunanji minister grof Sforza povabil na razgovor jugoslovanskega poslanika v Rimu g. Ivekoviča. Reakcionarno italijansko časopisje Ukiniti skušajo «Delo» in «Lavoratore» to, da beograjska vlada pri- okn luua pod anglo-ameriško Vc(j^acijo. To je potrjeval zlasti bih ° spravljiv ton odgovor Ve ^alijanskih politikov do Tito bine 'n °bratno, še bolj pa t>r„ tlJen‘ govori v Trstu in Kn- Ja ?aini dogovor ki predstavlja Sol?-èlen v ameriški imperialistični ‘ikl v duhu Atlantskega pakta, V0 °"*1 dokončno obliko v dogo-v R med ameriškim ambasadorjem sloveosradu Cannonom ter jugo-ion ansk*-m poslanikom v Washing-bjju ,Savo Kosanovičem. Tedaj je U0° Jugoslovanski vladi zagotovlje. do, pos°jilo v znesku 100 milijonov riev, dočim je Tito kot protiu- Zeto dobro se spominjamo, kako so Babičevi prerokovali, da naš list ne bo nikoli izšel. V tem smislu so pred izidom «Delti» pisali na straneh svojega trobila. Ko so pa videli, da je naše ljudstvo tako enodušno odgovorilo na poziv za nabiranje prispevkov za naš tiskovni sklad in ko so razumeli, da se njihov monopol na polju slovenskega tiska v Trstu krha, so začeli kampanjo, da b{ nekako omajali zaupanje tržaških Slovencev v list, ki ima slavne tradicije protifašistične borbe. Prav zaradi tega so u Ljubljani pohiteli z izdajo neke revije, ki nosi ime «Dela» in ki predstavlja samo «monolitno množico» slovenskih 'nacionalsocialistov okrog CK KPS. Da bi podkrepili svojo akcijo prot t našemu še ne rojenemu listu so celo napisali zgodovinski članek ki naj bi predstavljal poslednji udarec našemu listu. Toda vsi ti njihovi «propagandni» poskusi niso obrodili najmanjšega uspeha. Naš list je izšel in se je takoj priljubil našim ljudem, ki so ga nestrpno pričakovali od trenutka, ko je «Primorski dnevnik» zašel na stran pot. Zaradi tega so pa začeli drugo akcijo, s katero so nameravali in nameravajo ustvariti pogoje za ukinitev našega lista in «H Lavoratore». V tej svoij akciji so našli naj boljšega zaveznika v. imperialističnih in reakcionarnih krogih našega mesta, s katerimi so, kljub vsem navideznim sporom, na isti liniji glede boja proti demokratičnemu pokretu, Sovjetski zvezi in stvari miru. Rovariti so začeli, da bi udušili s finančnimi težkočami, naš glas in glas našega sobrata «lì Lavoratore» ker vedo, da mi nimamo za seboj težkih denarcev Washingto-na, Rima ali Beograda in ker so prav posebno na teh volitvah opazili, da smo preveč nevarni nasprotniki. V tem zuonjem času sta prav «li Lavoratore» in «Delo» igrala zelo važno vlogo v borbi tržaškega ljudstva proti imperializmu, za razkrinkanje podlega barantanja s Tržaškim ozemljem in za ožigosanje sedanjega stališču Titove klike, ki je postala miljen-ka anglo-ameriških imperialistov. Tako se je začela podesetorenu «hajka» proti «Delu» in «Il Lavoratore». Vsiliti nam skušajo, izrabljajo č vse mogoče pravniške pretveze, pogodbo, ki b, pomenila za oba naša listo pravo izmozgavanje. Na cesto nameravajo vreči večino tistih stavcev, ki so se takoj po resoluciji IU postavili na stran «11 Lavoratore» in ki so s svojini zadržanjem preprečili mnogokatero Babičevo in imperialistično nakano. Skratka, nameravajo izrabiti vsako priliko, da bj uresničili željo Krajgherja in vseh reakcionarnih krogov v Trstu. Za italijanske in slovenske nacionaliste ter za imperiali ste bi predstavljala ukinitev «Dela» in «.Il Lavoratore» največji uspeh po tolikih neuspehih in prav posebno pa po «votivnem razočaranju». «Primorski» je celo začel razširjati misel, da je KP na stališču ukinjanja «Il Lavoratore», da bi ga nadomestila z glasilom KPI «Unità». To vest so takoj z velikim hrupom povzeli vsi reakcionarni časopisi, ki se hahljajo ob sami misli, da jim bi to uspelo. Tudi ta manever nam dokazuje, da je Babičeva toipa pripravljena na vsako akcijo, ki bi pri vedla k zaželenemu uspehu. Toda glas «Dela» ne bo utihnil, kakor ne bo utihnil glas «Lavoratore». Temu so porok naše demokratične množice. Vsekakor pa, si morajo biti vsi naši ljudje na jasnem, da nam grozi velika nevarnost in se nihče ne bo smel začuditi ob kakem trenutnen uspehu združenih titovskih, degasperljevih in imperialističnih sil. Vsi pa naj dobro vedo, da ne bomo klonili in da bomo z vsemi svojimi silami varovali naš tisk. sicer zanika, da bi bil ta razgovor v zvez, z govorom Tita (to je o vprašanju delitve STO), toda dodaja, da je grof Sforza takoj na to govoril z De Gasparijem, s ka-lerim naj bi obravnavala stališče italijanske vlade nasproti beograjski vladi glede uvedbe diinarja v coni «B». Jasno je, da se pri tem nista mogla izogniti Titovega govora in njegove «ponudbe». V zvezi z uvedbo dinarja nameravajo vlade ZDA, Vel. Britanije in Francije poslati beograpski vladi formalno noto, o kateri pa že danes zatrjujejo ameriške agencije, da ne bo ultimativnega značaja. To potrjujejo tudi uradni krogi teh držav in njihovo časopisje, ki gledajo na ta Titov korak zelo pri zanesljivo. Posebno značilno je pi sanje poluradnega glasila franco, skega zunanjega ministrstva «Le monde»; «Ta Tito, ki dviga železni zastor, pač zasluži vzpodbud Jn koncesij». Pogrel tov. Dimitrova V nedeljo je bil v Sofiji veličastni pogreb velikega demokratičnega voditelja, Georgija Dimitrova. Truplo so položili v mauzolej ki ie bil zgrajen na trgu pred parlamentom. Pogreba so se udeležili predstavniki Komunističnih partij Evrope in drugih izvenevropskih dežel ter delegacije demokratičnih organizacij. Na stotisoče Bolgarov se je poslovilo od svojega velikega voditelja, tvorca nove svobodne bolgarske države ter začetnika socialistične izgradnje. Diskusija o Marnskem paktu V italijanci zbornici so otcorili diskusijo o ratifikaciji Atlantskega pakta. Predvidevajo, da se bo diskusija zavlekla. Vsekakor pa so opaža tudi med reakcionarnimi političnimi krogi veliko skrb zaradi zadnjih dogodkov, ki so postavili v nevarnost ameriški zasužnjevalni Marshallov načrt in ki predstavljajo grožnjo za «prijateljske» stike med Veliko Britanijo in ZDA. Prav zaradi tega skuša demokrščanska večina pospešiti diskusijo, da b? zbornica čimprej ratificirala pakt, k; predstavlja za Italijo in za_ italijansko ljudstvo popolno zasužnje-nje ameriškemu imperializmu in grozečo nevarnost nove vojne. 14. julij 14. julija 1948. je protikomunistična kampanja v Italiji dosegla svoj zločinski višek, ko je fašistični pre-napetež, ki so ga oborožili znani reakcionarni krogi, streljal na generalnega sekretarja KPI. tov. Pal-mira Togliattija. Toda italijansko ljudstvo je z mogoč>w stavkovno in protestno akcijo odgovorilo na proti-komunistično gonjo in na podli poskus likvidiranja enega najbolj zvestih borcev za svobodo delovnega ljudstva. Ves demokratični svet se je zgrnil okrog italijanskega delavskega razreda in KPI ter je izpričal svojo solidarnost S to junaško akcijo, ki je ustrašila italijanske reakcionarne kroge. Ob 1. obletnici nesramnega in podlega atentata stoje italijanske demokratične množice na braniku v borbi proti fašizmu izbojevanih prauic in se jrunaško zoperstavljata uvedbi klerikalne vatikansko-ameriške diktature. V tej borbi, ki jo bijejo skupno z vsemi drugimi zasužnjenimi narodi na svetu, so ostalg zveste Enotni socialistični fronti pod vodstvom Sovjetske zveze, kar je predpogoj za vsako uspešno akcijo. Ob 29. obletnici požiga “Balkana,, Narodna enakopravnost je pogoj mirnega sožitja in hlaijosianìa na STO 13. julija 1020 je zažarelo tržaško nebo od zubljev, ki so se dvigali iz Slovenskega Narodnega doma «Balkana». Fašistične škvadre pod poveljstvom zloglasnega bandita Giunte so se potem junaškem dejanju podale v kamionih po mestu ter kričale «A morte i s’davi». To je bil signal za splošno preganjanje Slovencev pod Italijo. Tedanja «demokratična» vlada je mirno gleda ta grzodejstvg, ki so jih Huni XX, stoletja izvajali nad nezaščitenim slovenskim prebivalstvom. Požigu Narodnega doma so sledili drugi kulturni zločini kot napad na tiskarno «Edinost», na slovenske narodne domove pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah in drugod. Napadli so ponovno tudi obe demokratični glasili «H Lavoratore» in «Delo», društvene prostore in knjižnico Ljudskega odra, slovenske šote in vrtce. Sledili so požigi slovenskih vasi Marezig in Drežnice ter preganjanje in ubijanje slovenskih in italijanskih demokratov. Ricinovo olje in manga-nelj sta postala «kulturna blago-vest». katero so nam prinašali nosilci dvatisočletne kulture. Italijanski komunisti so bili tedaj edini, ki so si upali dvigniti v našo obrambo svoj glas in ki so dosledno branili pravico Slovencev do narodne enakopravnosti. Toda tudi proti njim in v veliki meri v prav zaradi obrambe enakopravnosti, S(> sc z vso silo zagnali v svojem besu ti novi «zaščitniki» italijanslva v Trstu. Pod zločinsko roko škvadristov je tedaj padel tudi občinski svetovalec Višintin. Vedno hujša je postajala kalvarija slovenskega ljudstva, dokler POSLEDICE TITOVE PROTISOVJETSKE POLITIKE Jugoslavija se vrača v predaprilske razmere Po smešnih cenah plačujejo kapitalisti velike količine jugoslovanskega blaga, ki ga v Jugoslaviji ni najti Titovci pravijo, da jim zapadr.-e države pomagajo «graditi» socializem». Iz dejstev, ki jih bomo navedli, pa izhaja, da pomagajo imperialistom pustošiti Jugoslavijo in jo pretvarjajo s svojo politiko v polkolonialno deželo. Titova vlada s polnimi rokami razsipa bogastvo Jugoslavije, ki pripada ljudstvu. Da se ne «zamerijo» svojim imperialističnim «zaščitnikom» so izplačali kapitalistom Velike Britanije, ZDA, Francije itd. vso «škodo», ki so jo «utrpeli» pri nacionaliziranju podjetij in tovarn. Nekaka «nacionalizacija» Bevino-vega kova, torej. Titovci so za električne centrale (v Novem Sadu) in za drugo industrijo plačali ZDA 17.000.000 dolarjev, t. j. 850.000.000 dinarjev. Veliki Britaniji so plačali rudarska podjetja, n. pr. Trepče, Zletovo, Algtin, Drina, v znesku 4.500.000 funtov, t. j. 900.000.000 dinarjev. Svici za razne električne centrale, tekstilne, tovarne in za predvojni ‘ite? dal svoj pristanek na razde *)ad-|.Svobotfnega ozemlja in na Bite • evanie anglo-ameriške t>ristJg] V ctml <c italijanskih reakcionar. rovnc)10ROV- rta Jugoslavija krši mi. vth'aš- ^°8odho ic naslovil nanje rjgifc- '*nJm «Cernu se toliko razbu-tQ Svpbodno tržaško ozem-I”ni vaše (verjetno je mi* Prva seja mestnega sveta V ponedeljek bo otvoritvena seja novega tržaškega občinskega sveta, ki je bil izvoljen 12. junija t.t. Na dnevnem redu so tri točke: izvolitev župana, izvolitev odbora m izvolitev treh odbornikov • namestnikov. V tem času bo predsedoval svetovalec, ki je dobil največ preferenčnih glasov. Seje, na katerih bodo izvoljeni župan in odborniki, bodo veljavne, če bosta prisotni najmanj dve tretjini svetovalcev. Volitve bodo tajne. Zupan in odborniki bodo inorali dobiti absolutno večino člascv. Celi dveh volivnih postopkih ne drbe dovoljnega števila glasov, se bodo vršile ožje volitve. S ponedeljkovi bodo torej prvič po tolikih letih šli na občino resnični predstavniki ljudstva, t.j. komunistični svetovalci, ki se bodo borili za pravice našega ljudstva in našega mesta. Pozdravljamo jih in jim zagotavljamo vsestransko podporo. Nevzdržni življenski pogoji in trmoglavo ter celo izzivalno stališče delodajalcev do njihovih upravičenih zahtev so prisilili tržaške kovinarje v stavkovno gibanje, ki je prišlo prav posebno do izraza v torek, ko »o delavci prekinili delo x vseh kovinarskih podjetjih mesta in okolice in se kompaktno udeležili 24-urne stavke. Kovinarska stavka je popolnoma uspela in je pokazala, da se vsi delavci brez razlike zavedajo svojega obupnega gospodarskega stanja, ki ga je treba rešiti z odločnim nastopom. Pred stavko so voditelji Delavske zbornice skušah rovariti v duhu delodajalskih navodil in v duhu stališča, ki so ga zavzeli «svobodni» sindikati v Italiji. Ob tej priliki so se člani Delavske zbornico uvrstili med ostale tovariše in se kompaktno udeležili stavke, ki iq velikanskega pomena za tržaški delavski razred. V torek so torej stroji počivali. Malo je bilo stavkokazov in ie tisti iz uradniških vrst. Niso pomagali pozivi voditeljev Delavske zbornice, niso pomagali članki reakcionarnih časopisov in ie manj ',c pomagalo trdovratno stališče delodajalcev, ki so nečloveško brez hrižni za potrebe delavca in nje gove družine. Stavka kovinarjev ie najboljše orožje, ki ga sedaj imajo sindikalne organizacije, ko bodo začele pogajanja z Udružcnjem indù-strijcev in ko se bo postavljajo vprašanje zboljšanja življenskih pogojev ene izmed najbolj zapostavljenih delavskih strok. S svojo stavko so kovinarji dokazali, da ne bodo odnehali in da bodo proti trdoglavosti delodajalcev postavili svoje kompaktne akcije. Do sedaj pa delodajalci nočejo nič slišati o početku pogajanj s sindikati. Svoje stališče opravičujejo. da tudi v Italiji ni prišlo do sporazuma. Jasno je, da je položaj tržaškega delavskega razreda znatno težji od položaja italijan- skega delavskega razreda, ker je Trst še vedno pod okupacijo, pod vojaško upravo in ker se v njem križajo imperialistični in nacionalistični interessi na osnovi mednarodne napetosti in umetno podpi-hovane narodnostne mržje. Ja* sno je tudi, da se v ozračju kolonialno - strateškega oporišča rcak» cionarne sile čutijo ščitene od P"* litijskega, sodnega in upravnega aparata. Borba bo, zaradi vseh teh pogojev, zelo težaa. toda naši kovinarji ne bodo odnehali, ker zahtevajo, kar jim pripada in kar pripada človeku. V tej njihovi borbi pa bodo uživali solidarnost vseh drugih strok, ki so prav tako ogrožene od delodajalcev. Naši kovma-rij imajo pa danes veliko možnosti za uspeh, ker so svojo akcijo sprožili skupno z italijanskimi tovariši, pred katerimi so delodajalci že popustili in pristali na pogajanja. Izgleda tako, da bodo tudi V Trstu morali popustiti Kovinarska stavka je velike važnosti, ker je bila uspešna. Njen uspeh odpira tudi drugim strokam možnost za postavitev upravičenih zahtev o zboljšanju delovnih in življenskih pogojev. dolg 95.000.000 frankov, t. j, 1.140.000.000 dinarjev. Švedski za tovarno vžigalic zloglasnega špekulanta Kreugerja 30.000.000 kron, t. j. 431.500.000 dinarjev. Belgiji za «Solvay» in druga podjetja 365 milijonov belg. frankov, t. j. 416 milijonov dinarjev. Poleg tega pa so se Titovci obvezali, da bodo plačali predvojni dolg v ZDA v znesku 38.500.000 dolarjev, t. j. 1.925.000.000 dinarjev. Vsemu temu je treba dodati 5e mnogo drugih izplačil posameznim framcosktin belgijskim, švicarskim kapitalistom. Predvsem so bila izplačana podjetja kakor Borski rudniki, Trbovlje, Popiovac, ladjedel niče v Splitu in Kraljeviči, tovarna uijanamida Dugi Rat elektrocen trala Gubavica. Poleg- tega pa je treba pripomniti, da Titovci ne izplačujejo v papirnatem denarju, marveč v zlatu in v blagu kar pomeni, da Jugoslavija plačuje ogromne vsote, ki znatno presegajo že navedena določena izplačila. Vsi naši bralci so si na jasnem, da obstaja neka razlika med papirnatim in zlatim *1“ narjem. Da si bodo še bolj na jasnem, navajamo cene jugoslovanskemu blagu, ki veljajo za Inozemstvo, razlikujoč jih od cen, ki obstajalo v Jugoslaviji. Titovci prodajajo Italiji sladkor po 5,50 dinarjev za 1 kg., medtem ko stane isti sladkor na nakaznice 34 din ln v prosti prodaji preko 100 din za 1 kg. Skandinaviji in zapadni coni Nemčije prodajajo koruzo po 4 ali 5 din. kg., v Jugoslaviji Pa ga potrošnik plačuje po 40 din.« (če ga dobi). Grali stane Zapadni coni Nemčije 7 din. kg., Jugoslovane, če ga dobe, pa od 60 do 80 din. Toda to ni vse. Titovci prodajajo glavnem kapitalistom strateške ali «dolarske surovine: krom, baker, cink. antimon, svinec in živo-srebro. Od decembra 1948 do ja nuarja t. 1. je Titova klika prodala ZDA za 3.767.000 dolarskih artiklov, kar pomeni, da ie v dveh mesecih prodala blaga za vsoto, ki je veljala v letu 1947 za 12 mesecev. Poleg tega je izvozila za velikanske vsote lesa, rib, konzerviranega mesa, jajc ito. Jajca stanejo v inozemstvu 60 para, med- tem ko stanejo jugoslovanskega potrošnika od 12 do 30 din. Vino prodajajo inozemstvu za 4 ali 6 dinarjev .medtem ko ga mora jugoslovanski delavec plačati 100 din liter. Po drugi strani Pa vidimo, da mora Jugoslavija plačati arabsko* ameriški bencin ng debelo po isti ceni, kot ga plačuje ameriški potrošnik. Sedaj si moremo misliti kako drago in zasoljeno mora Plačati Jugoslavija vse druge predmete, ki jih dobiva iz ZDA in drugih kapitalističnih držav. In prgvijo, da je ZSSR zahtevala blago po nizkih cenah in prodajala po visokih cenah... Sedaj imajo Marshallovo «širokogrudnost»... Zal nam je, da morajo zaradi te «širokogrudnosti trpet; jugoslovanski narodi, ki niso prav nič krivi sedanjega stanja. Toda koliko časa bo šlo tako naprej? Sestradano jugoslovansko ljudstvo ne bo dolgo trpelo maršalizacije jn bo kmalu poravnalo račune s svojimi rablji. ni v Bazovici ter v Tomažiču in drugih žrtvah dosegla vrhunca. Ni težko razumeti, da se Je Primorska tako enotno odzvala narodno osvobodilni borbi; saj je bilo uničenje fašizma in vrnitev narodnih pravic med glavnimi cilj te borbe. Slovenci nismo križem rok pričakovali, kdaj nam bodo drugi vrnili naše šole, obnovili naše domove ter popravili vso škodo, ki nam je bila prizadeta za časa fašizma. Golih rok smo začeli obnavljati naša prosvetna društva, ustanavljati slovenske šole in otroške vrtce ter izdajati knjige in časopise. Toda upravičeno pa smo pričakovali vsaj to, da nam dovčerajšnji podporniki fašizma, ki so se po vojni na hitro prelevili v «demokratične» klerikalce, liberalce, ali socialiste, priznajo to pravico, da » svojimi lastnimi močmi ponovno zgradimo svojo kulturno stavbo, Toda kljub jasnim določbam mirovne pogodbe in njihovemu, lastnemu sklicevanju na človečanska pravice nam prav ti «demokrati». vseh barv odrekajo to osnovno narodno in človeško pravico. 29 let po požigu «Balkana» óbnavljajà pripadniki «italijanskih» stranki kulturni škvadrizem. Ni mogoče drugače označiti njihove podle gonje proti slovenski šoli, fr i jo oG* navijajo ob začetku in zaključku vsakega šolskega leta. Krčevito se upirajo, priznati slovenščini njene pisane pravice. Sem sodi tudi poskus vreči slovenska PD in italijanski KK «S Skamper» le» ter ostale demokratične organizacije iz Ljudskega doma pri Sv, Ivanu. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je dejstvo, da jih v njih& tuh nakanah podpirajo «slovenski kulturniki, ki so prišli v (ali sfcoroV ti Trst v (etniški ali domobranski uniformi, ter si danes taste monopol nad slovensko kulturo. Toda slovenski demokrati v tej borbi za naše narodne in kulturne pravice ne bomo odnehali nikdar. Odkrito in do konca gremo zanje v borbo in ne strašijo nas pri tem ne grožnje ne nasilja. Kajti zave- damo se, da nas bado v. tej borbi brezpogojno podprli vsi italijanski demokrati, s katerimi nas veže trajno in iskreno bratstvo. Skupno bo^ mo preprečili obnovitev kulturner ga škvadrizma. Kitajska rdeča armada je osvo-i bodila važno mesto južne Kitajske, Sungša. Cangkajšek je prispel v Canton, da bi «rešil«, kar se reši: ti da. Pred dnevi je bil v gosteh pri ameriškemu pajacu, filipinskft-i mu predsedniku, Quirinu, s katerim je vodil razgovore za «rešitev» Azije. NOČEMO ŠOVINISTIČNIH «VARUHOV»! Slovensko šolstvo naj dobi popolno avtonomijo Namesto dosedanjega načelnika polk. Marshalla je bil imenovan nov šef prosvetnega oddelka pri Vojaški upravi, to pot ne več zavezniški olicir, temveč civilist prof. Andi. Ta ves je dala klerikalnemu glasilu «Giornale di Trieste» dobrodošlo priliko da Je sprožilo novo gonjo proti slovenski šoli. Navdušeno pozdravlja to imenovanje italijanskega profesorja na mesto vrhovnega šefa šolstva v coni «A», ker vidi v tem znak da bo prišla končno tudi slovenska to la «pod kontrolo čisto šolske oblasti» Dalje obžaluje, da doslej noben nadzorni organ ni imel nravice nadzirati ne uprave niti vzgojne politike Prav dobro vemo, da je italijanskim klerikalcem kot tudi vsem ostalim šovinističnim sobratom slo- V nedeljo je v Pulju spregovorila «glava» jugoslovanske države. Naduta, samohvalisava, ohola in prevzetna Titova oseba se je v tem istrskem mestu izpovedala in priznala vse. kar smo vedno trdili. Priznala je, da je njena vlada zaprosila ZDA za posojilo; da ho Jugoslavija po zaslugi njenih nacionalsocialističnih voditeljev, prodajala surovine resini kapitalističnim državam in da bo morala krvavo plačevati proizvode, ki jih bodo ZDA. Velika - Britanija, Francija itd. izgotovile teh sur ovit. Tito ie torej priznal, da bo gradil «socializem» s pomočjo Wall Stree-ta in City a in da je to dejstvo postalo «specifičnost» socialistične graditve v Jugoslaviji, Da ne bi pa odbil možnosti za Lo «specifičnost», je z Zapadem, govoril zelo oprezno, plaho in «diplomatično» prav Ulico, kakor govori komorni« svoje-mu gospodarju in kakor se zvodnik suče okoli novega «kupca». Po driigi strani pa se je zagnal z vso svojo silo, ki si jo je prišel «krepit» na istrske otoke proti Sov. jetski zvezi, državam ljudske de. molcracije in vsemu demokratičnemu pokretu. To novo «specifičnost» v načinu govorjenja jugoslovanskih voditeljev spio že neštetokrat PLOSKAJO Ml' nove valute v coni B krši mirovno pogodbo m pristaja na pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, ne da bi pri tem upošteval mnenja Sovjet- prišla prav posebno do izraza. Do. zapadnih prijateljev je Tito sprožil ?ke ie tolikokrat v tem —' - —1 - ---------- Jr'‘— .....~-j..i; svoje najgnusnejše napade proti zahtevala imenovanje guver- Zapada vedo prav dobro «modulirati» svoj glas, svoje kretnje in svoje zadržanje; do Vzhoda pa se vedejo, kakor oskubljen petelin, ki oa skrita roka žene naprej v propast. ZSSR in države ljudske demokracije ograža jo torej Titov «socializem», medtem ko si hočejo zajamčiti «prijateljstvo» kapitalistov. Najbolj zanimive pa so besede, v katerih označuje Tito svojo zunanjo politiko. Stiri so Titove smernice v zunanji politiki; Koroška, Trst, Grčija, Vzhod in Zapad. Poslednja je najvažnejša, čeprav jo je Tito kaj megleno orisal. Kljub temu pa nam ta smernica postaja jasna, če pogledamo v globino Titovih besed, Tito in njegovi politični gangsterji vztrajajo na svojih nacionalsocialističnih pozicijah, zaradi katerih je Jugoslavija izgubila edine poštene, bratske in nesebične zaveznike. Zato se ti ljudje obračajo za «pomoč» na Zapad. Toda Zapad ne daje niti mrvice kruha zastonj; o tem si je vsak pošten človek na opazili,' todg, V zadnjem, času je jasnem. Da si pridobi «zaupanje» Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Iz tega izhaja da je moral Tito prej ali slej začeti s po. litifco ki je značilna za vsako proti-Ijudsko in protikomunistično vlado. Tako vidimo da je začel groziti Sovjetski zvezi i« državam ljudske demokracije. Govoriti je začel v tonu kakor da sp sovjetski in vsi drugi osvobojeni narodi «strinjajo» z beograjskim «socializmom», da pa ne morejo izrekati svojega mnenja, ker so podrejeni «peščici revizionistov marksizma - leninizma» Istočasno prosi posojila v kapitalističnih deželah. Toda vse to ni dovolj. Glede Koroške vpije kot obseden, da je Sovjetska zveza prodala koroške Slovence za nekaj milijonov dolar, jev in za nafto, medtem ko pa je pred leti prav on prodajal koroške brate Za posojila, za zapadno pomoč v graditvi nacionalsocializma. S tržaškim ozemljem baranta v smislu anglo-francosko-ameriške note z dne 20. marca 1948., z uvedbo letu zahtevala nerja. Višek svoje protisovjetske m protikomunistične politike Pa je dosegel v vprašanju Grčije. Tito je v svojem govoru v Pulju jasno potrdil naše obtožbe. Njegova proti-Ijudska vlada pripravlja, skupno monarhofašisti, napad na junaško grško ljudstvo. Izrabljajoč neka «obrekovanja» Radio Svobodne Grčije je Tito odločil zapreti grško-jugoslovansko mejo, kar predstavlja indirektno priznanje zahrbtnega napada proti demokratični voj' skl Svobodne Grčije. To indirektno priznanje je dobilo svojo podkrepitev, ko je Tito nejasno nakazal možnost «poraza grške demokratične armade». Pred enim letom so Titovi nedolžno vpili, dn je resolucija 10 osnovana na «slabih informacijah» in predvsem so se čutili prizadete, ker smo jih obtožili, da je njihova zunanja politika protisovjetsko usmerjena. Sedaj pa se s svojo protisovjetsko zunanjo polit'ko bahajo. Vse v duhu «revolucionarne doslednosti». venska šola že od nekdaj trn v peti. Stiri le la si že ti demokratični kulturnosti prizadevajo, da bi, če ne že popolnoma odpravili, pa vsaj skrčili na čim manjši obseg sedaj obstoječe slovenske šole ter dobili odločilno besedo nad učiteljstvom ter smerjo vzoje. Toda, ta gospoda naj se dobro zaveda, da je slovenska šola le stvar slovenskega ljudstva samega, ne le, ker vanjo hodijo naši otroci, temveč tudi zato, ker smo si jo sami nriborili in marsikatero ludi ustanovili, ln to še v času, ko so navedeni gospodje, pa morda tudi pisec navedenega članka, hodili po Trstu v črnih srajcah. Slovenska šola mora ostati popolnoma neodvisna od italijanske šolske uprave, v katero se Slovenci tudi ne mislimo vmešavati. Nasprotno zahtevamo, da dobi slovenska šola popolno avtonomijo, da se poveri vodstvo in uprava slovenskega šolstva najsposobnejšim izmed domačih slovenskih šolnikov ter da dobe zaspotniki slovenskega prebi-volstva pravico do soodločanja o vprašanjih slovenske šole. Danes se Vojaška uprava ne more izgovarjati več na to, da ne ve kdo prav za prav predstavlja Slovence na Tržaškem ozemlju. Volitve so to pokazale kakor tudi razmerje posameznih struj. To naj bo vojaški oblasti v bodoče vodilo pri reševanju slovenskih narodnih in kulturnih vprašanj. Prav tako kot ne dovoljujemo, da bi italijanski šovinisti vedrili in oblačili v slovenskem šolskem ustro ju, ne moromo dopuščati, da bi imele male slovenske skupinice (kar so volitve prav jasno pokazale) še nadalje monopol nad vsem slovenskim šolstvom Tržaškega ozemlja. Domobranski pritepenci, četniki in drugi narodni izdajalci pač nimajo ne moralne in niti strokovne kvalifikacije, da bi slovenskemu delovnemu ljudstvu rezali kulturni kruh. Zato ponavljamo, da brez zastopnikov demokratičnih Slovencev, ki nesporno predstavljamo med tržaškimi Slovenci absolutno večino, ne more biti demokratične in napredne slovenske šole. LOLE D. H. — «Sublimis» loie Dušan Hreščali, alias L. D. H., jc pre-Ppričan, da jc «kominformizem bankrotiral». Ali si zamišljate osla, ki sipa «modrost» in se bahavo dviga na raven učenjaka? Tak se nam zdi L, D. H. z vso svojo reakcionar, no druščino, ki že trideset in ono leto napoveduje bankrot boljševizma in komunizma. Leta 1919 so predniki tega loleta napovedali, do bodo btlčki «poravnali račune z boljieviškim antikristom». Poterà pa so beiali, da se je kar kadilo za njimi. Takoj po napadu Hitlerjeve Nemčije na ZSSR so z vidnim zadovoljstvom »ugotavljali», da bo «rešitelj kulture» v treh mesecih v Moskvi. Toda «rešitelj kulture» se je kaj kmalu poslovil od vseh svo. jih oboževalcev LDHajevega tipa in «ga diottro i crac hi». Po zadnji vojni pa so LDHajevi tovariši vse vprek vpili da nas bo kmalu konec. In je prišel konec,., toda za njih. v driavah ljudske demokracije. Potem so začeli stiskati pesti in tuliti za Cangkajika in tudi ta sz jim je... izneveril. Komlnformizem je torej «bankrotiral». Bravo, loie! Tako je bankrotiral, da je na svetu približno ena milijarda kominf ormisto v in takih kot Je on pa... približno sto tisoč. Takih, «bankrotov» sl na vso mo/ želimo, Dragi loie, bodi pameten. Ali ne vidiš, da se vsak dan bolj smešiš? Toda mi vemo. zakaj se «naš» loie hoče postavljati. Misli da mu bi uspelo postati novinar «o Za Pearson». Nikar toliki brige, tvoji možgani ne bodo nikoli do-segli Pearsonove izidmostt m vedno boš ostal reven mazač ki dobiva iz Beograda ciklostillrane točke z žigom Djilasove histerično protisovjetske kovačnice. Ko pa bo Djilusu in Krajgherju presedal in ga bodo nemilostno sunili v... plemenito se bomo razjokali ker ne bomo nikoli ve/ srečali tokih loletov, prav c. at'h izvirkov propagandnih cvetk. «PER NON CREAR EQUIVOCI» — Po sloventko. Da ne bi ljudje mUllll, da so Babičeva in Titovci prijatelji ZSSR. «Primorski» z dne 12. julija: «Glede tega se le treba posvetovati s Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in Italijo in te države vprašati za njihovo mnenje o načinu rešitve vprašanja tega ozemlja (Iz govora Tita v Pulju)». «Primorski» naslednji dan z malim «o-pravičilom» pred odlomkom iz istega govora «Opravičilo» se glasi: «Objavljamo dobesedno besedilo tistega dela govora maršala Tita v Pulju, ki se tiče STO in Koroške, ker iz tehničnih razlogov za včerajšnjo številko še nismo razpola-H s popolnim besedilom...» Stavek pa se glasi: «O tem bo treba vprašati tudi Jugoslavijo enako kakor Italijo, da bo povedala svoje mnenje, kako naj se reši vprašanje tega ozemlja». No, ali ste opazili razliko? Najprej: «vprašati je treba SZ...», potem pa «Jugoslavcijo enako kakor Italijo...». Spustili pa sn Sovjesko zvezo. Trdno smo prepričani, da velja druga verzija in da je bila prva «neljuba pomota», ki »o jo hiteli popraviti. Ali vidite, kaj se pravi «ljubiti resnico»? Čestitamo čestitamo, gospodje okoli «Primorskega». Vedeti pa morate, da sl za drugi/ morete prihraniti toliko truda. Ni treba, da nam dokazujete svoj protisovjetizem. O tem smo že sami prepričani, «BERTOLDO SI CONFESSA RIDENDO» — (Bratci naj nam o-proste če smo se že dvakrat zatekli k italijanščini(. Citiramo «Popravek», iti ga je v četrtek 7. julija objavil titovski časopis «Riječ-Jci list»: «V številki našega Usta z dne 5. t, m. se nam je v članku pod naslovom «V cilju -neoviranega razvoja in napredka gospodarstva jugoslovanske cone STO je vlada FLRJ odobrila Vojni upravi JA posojilo v znesku S00 milijonov dinarjev» vrinila tiskovna napaka. Iti menja smUel stavka. V drugem stolpcu, v deseti vrsti drugega odstavka je bilo napačno tiskano «cir. kulacija dolara», medtem ko je tre. ba citati «cirkulacija doburo». Kaj pravite k temu? Vsekakor pa popravek ni popravil prav nič. Dobro vemo, da se je v Jugoslaviji začela «dolarska doba» in zato ni nič čudnega, da sc je «Rijč komu listu» vrinila ta napaka. Mislimo pa, da ni neljuba in niti ne slučajna. Misel o dalorjih jim vsak dan brenči v glavi in ijh zato oproščamo. Vsekakor pa smo jim zelo hvaležni, da so vsaj enkrat povedali resnico. Zato bomo z zodovolj-čudnega, da se je «Riječkemu listu» spominsko kolajno «Za resnico se je beril». UDBI pa je storila svojo «dolžnost» z revčkom, ki je nehote povedal ljudem resnico. 5300 IN BABIČEVI OF-SESTAN KI — Babičeva takozvana OF se je oglasila. (Stari ljudje namreč pravijo, da imajo tudi že davno pokopani ljudje pravico vstajati lZ groba). Človek, ki člta samo «Primorsko zdraho», si misli, da je Babičeva skupina steklih psov nekaj mogočna in množičnega, kakor so nekateri ljudje pred volitvami mislili, da bodo italijanski liberalci, ki so’ se sklicevali na svojo izjemno kompetentno/* (v prastari igri: za nos ljudi vleči; op. ur.) izbojevali za vse druge stranke uničujočo večino. Ce pa pomisliš, da so Babičeve! odnesli ( dobesedno odnesli, s prevaro itd-) reci in pidi 5300 glasov, se iz srca nasmeješ. Kljub temu pa se nam zdi, da je treba imeti neka) ton «muso roto» za take predpustne burke, Ico bi bilo tako lepo plavati v dicnih vodah Grliana, Sesljana ali pa Sarkov elj. Naj puste torej pri miru OF, ki noče imeti opravka z Babičem in njegovim pesjanskim generalštabom, in noj se rojit oblijejo r mrzlo vodo. To jim rade volje svetujemo, ker so nas njihova po-ročila o «sestankih» OF prepričala, da Hin je sonce zmešalo še tisti preostanek «sive materije», ki so jo s težavo prihranili, ZA KOGA SE OKUPACIJSKA OBLAST POTEGUJE? Svetoivančanom hoče VII vzeti s trudapolnim delom zgrajeni Ljudski dom V petek 8. t. m. je prejel odbor P, D. «Slavko Škamperle» pismo tukajšnjega finančnega odseka, v katerem se obvešča navedeni odbor, da je VU izdala nalog, na podlagi katerega se mora vrniti državi stavba v kateri se je nahajal bivši fašistični krožek «Zito». Stavbo je treba izročiti v roku 20 dni, kar velja tudi za 3 tru-žine, ki bivajo v drugem nadstropju. Proti nezaslišanemu je takoj nastopil Centro di Cultura, ki je poslal svojo delegacijo na finpneo. Finančni ravnatelj pa se je omejil na potrditev navedenega odloka, Izdanega od VU. Centro di Cultura bo pismenim potom ponovno o-brazložil svoje stališče, kakor tudi dejansko stanje in pravice sve-toivančanov do svojega krožka. Ukrep, ki ga je izdala VU pa nima nikake pravne podlage Svetoi-vančani so si namreč že pred prvo svetovno vojno ustanovili svojo zadrugo, ki je imela za cilj zgraditev ljudskega doma, ki so ga pozneje tudi posta- vili. Stavba je vedno služila prosvetnim potrebam tamkajšnijh prebivalcev. Fašistični režim si je skušal stavbo osvojiti. Ker mu to ni uspelo legalnim potom, seje poslužil terorja in nasilstva. Najprej so fašistične škvadre zažgale Ljudski dom, pozneje pa so prisilili tankratni odbor, da jim je stavbo prodal za smešno nizko ceno 21.000 lir. Na tej podlagi bi hoteli sedanji oblastveni upravitelji dokazati, da je bila stavba last fašistične organizacije in da kot taka pripada sedaj državi, kar pa ne odgovarja konkretnim dejstvom. Edini in polnopravni lastniki Ljudskega doma so prebivalci Sv. Ivana, ki so ga zgradili z lastnim trudom in svojimi delavskimi žulji. Kakor izgleda pa je prišla VU na to zamisel, na podlagi neke zahteve, ki jo je svojeČasno stavil slovenski šovinistični dijaški krožek «Jadran», češ, naj mu VU da na razpolago stavbo, v kateri se nahaja PD «Škamperle». Ta akcija, ki jo je pričela izvajati VU proti demokratični organizaciji, prihaja ravno v v času, ko se z druge strani organizira ekonomski pritisk na demokratično časopisje. Izgon PD «Škamperle» in pritisk na «Lavoratore» in «Delo» je smatrati kot enoten in organiziran napad na demokratično ljudstvo, ki ga hočejo oropati kulturnega ljudskega krožka in obenem demokratičnega časopisja. V tej akciji je razvidna povezanost imperializma in slovenskih nacionalističnih krogov. Cilj je vedno eden in isti: razdvojitev demokratičnega pokreta, to je ustvarjanje šovinističnega ozračja med Slovenci. Značilno je tudi dejstvo, da je VU sprožila to akcijo po končanih u-pravnih volitvah. Tako se je ponovno izkazalo, kako pojmuje VU «pravo demokracijo». OKOLIŠKI KMETJE PROTESTIRAJO Občinska odredba ovira prevoz gnoja V tržaški občiru obstoja neka j sinov, ki sta padla za svobodo. Pošta-odredba, na podlagi katere je dovoljen prevoz gnoja le do 7.30 ure zjutraj. V zvezi s tem se je dogodilo nešteto primerov, da so morali okoliški kmetje ki so se samo za četrt ure zakasnili s prevozom gnoja, plačati denarne globe. Povsem razumljivo, da ie zaradi tega nastalo med našimi okoličani sploPšno nezadovoljstvo in upravičene kritike nad tako odredbo. Kmetje, ki prihajajo ie v zgodnjih jutranjih urah z vozom po opravkih v mesto, ne morejo vedno z uro v rokj preračunati čai, ki ga bodo uporabili za povraleš, ki ga bodo uporabili za povratek. Upoštevati je treba, da so vojašnice ali druga podjetja, kjer naložijo. Eventualne oblastne utemeljitve, češ, da se razširja po mestu smrad, nimajo nikake tehtne podlage, ker se kmetovalci strogo držijo hl-gijenskih predpisov in so vozovi ki prevažajo gnoj vedno dobro pokriti. Zaradi tega je potrebno, da občina podaljša urnik za prevoz in sicer: v poletnem času do 9 ure, v zimskem času pa do JO zjutraj. S tem ne bodo meščani v ničemer prizadeti, kmetovalcem pa bodo prihranjene številne krivične globe. rica iz Nabrežine (njeno «čisto» politično preteklost poznamo, kaj?) je grozila dvema našima ženama, da ne nosta prejeli pokojnine, ker sta baje smešili lipo. Tej «cenjeni» druščini pripada tudi duhovščina naše občine, ki potom prižnice In spovednice prid. no pomaga «pobijati komuniste». Po. sebno gospod Srečko iz Nabrežine se odlikuje s svojo «borbenostjo» ter vpije vsako nedeljo proti «komunistični nevarnosti». Temu gospodu priporočamo ml, komunisti, naj se drži raje božje zapovedi «ne laži». Zadnja cvetka Iz vrta g. Srečka Je, da Imajo aktivisti Iz okraja zelo «mastne» plače!!!! (Tako «mastne», da morajo njihove žene od same «maščobe» delati pri pogozdovalnlh delih). Gospodu župniku, kot Slovencu, ki Je trpel pod fašizmom, pa svetujemo, da priporoča prvakom lipe, naj se ne bratijo z italijansko reakcionarno stranko, če hočejo, da bo Imela lipa pri prihornjlh volitvah sploh še kakšen sveti. VAŠČAN Ustalim/ni občni zbor VU “Tomažič,, Dne 24. junija tl. s<- I» v.v' 7 Ustanovni občni zbor Prosvetnega dr-stva «P. Xv,.ioz.c», uv.ij-u je bil odbor s splošnim odobravanjem, kateri izraža polno zaupanje in solidarnost Pripravljalnemu odboru za ljudsko prosveto s sledečo resolucijo: Člani PD «P. Tomažič, zbrani na občnem zboru dne 24. 6. 1949, izražamo vse svoje zaupanje Pripravljalnemu odboru ljudske prosvete, ob strani katerega se borio borili za mir in napredek ljudske prosvete, proti samozvanemu vodstvu SHPZ in vsem un-čevcdcem nar.red'oi. Naš pozdrav gre vsem prosvetnim društvom in prosvetnim delavcem, ki se bore za naše pravice in za proč vit napredne prosvete. Pozdravljamo jugoslovanske narode, ki se bore, da bi spet priključili Jugoslavijo demokratičnemu bloku. čin dejansko oropali vsega pridelka krompir ia. Značilno ie dejstvo, da s6 je ta lopovščina izvršila par dni po volitvah in proti vdovi padlega partizana, lq n; pred nobenim skrivala svojega političnega prepričanja, kar ni bilo očividno po volli nekaterim vaškim elementom Očividno )e po volitvah nekatere ljudi zelo bolela glava in so hotel j ohladiti svojo jezo s tem. podlim in poštenega človeka nevrednim lopovstvom. Za svoje politične polomije so se hoteli maščevati in vzeli so si za cilj njivo uboge vdove ker vedo, da nima pri hiši moške opore. Na njive drugih vaščanov se seveda ne upajo ker prav dobro vedo, da bi jih doletela zaslužena kazen. Vsekakor pa naj nehajo s takimi zahrbtnimi in podlimi dejanji, ker jih bodo v nasprotnem slučaju vaščani javno razkrinkali. V Malem Rcp-nu ni prostora za «garjeve ovce»! LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predstava NA GRETI v dvorani PD „Rauber“ ul. Cisternonc sobota, 16. julija ob 20.30 V R I C M A N J I H nedelja, 17. julija ob 20. o V L O N J E R J U sobota, 23. julija ob 20. o V KRIŽU PRI TRSTU nedelja, 24. julija ob 20. Povsod veljajo ljudsko ceno: Sedež . . . . 100 lir Stojišče ... 50 ,, Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir SKLEPI NEDELJSKE SKUPŠČINE UPOKOJENCI BODO ORGANIZIRALI JAVNO ZBOROVANJE IN POVORKO Ponočne lopovščine materijelno škodo. Podleži so vdovi padlega partizana in znani antifa-šistki izrilj na njivi st bližini vasi vso krompirjevko in jo na ta na- Pr.ed pyr tedni so neznane osebe prizadele tov.cl PUric vd. Jožefi iz Malega Repna občutno' 'nikarčga zavlačevanja rešitve njihove. Zaradi Izredne brezbrižnosti tukaj, šnjih oblasti postaja položaj tržaških upokojencev Iz dneva v dan obupnejšl Zaman že več mesecev čakajo na rešitev tega nevzdržnega stanja. številne intervencije Zveze upokojencev ES pri merodajnih oblasteh so obrodile edino običajne obljube, bodisi Conskega predsedstva, kakor tudi ostalih oblastvenih organov. Naravno pa Je, da upokojenci ne morejo živeti od samih obljub ln posledica temu Je naraščajoča sindikalna agitacija, v okviru katere spada skupščina vseh upokojencev, ki se je vršila v nedeljo 10. t.m. v dvorani DSZ, ul Conti 11. Skupščine so se tržaški upokojenci udeležili v velikem številu. Iz poročila in nadaljnih številnih intervencij posameznikov Je prišla jasno do izraza odločna volja te velike družine dela nezmožnih, da ne bodo več dopuščali ga pròblema. V resoluciji, ki Je bila e-noglasno sprejeta, Je med drugim postavljena zahteva, da sprejmejo odgovorne oblasti čimpreje posebno dele. gadjo upokojencev, ki jim bo ustmeno obrazložila potrebe in zahteve upokojencev. Na enoglasno zahtevo zborovalcev Je bil sprejet sklep, da se bo v nedeljo 24. t.m. vršilo na trgu Garibaldi javno zborovanje vseh tržaških upokojencev, Po zborovanju bodo 11 upokojenci v povorki po glavnih mestnih ulicah. V tem smislu je Zveza upokojencev ES že vložila pri VU tozadevno prošnjo za izdanje oblastvenega dovoljenja. V duhu sindikalnega sporazuma s CG1L je skupščina pooblastila tajnika Zveze tov. dr. Žbogarja, da se, kot opazovalec udeleži kongresa Italijanskih upokojencev, ki bo 19. t. m. v Rimu. Tržaški upokojenci gledajo s polnim zaupanjem na svojo sindikalno organizacijo, ki se vztrajno in odločno bo. ri za zboljšanje njihovih žtvljenskth pogojev. Najvidnejši primer temu je, da se Je na nedeljski skupščini vpisalo v Zvezo upokojencev Enotnih sindikatov 158 novih članov. Tudi pri pogrebih dvojna mera Kako pojmuje nabrežinski župnik krščansko nepristranost nam dokazuje naslednji primer njegove «ljubezni do bližnjega»: V soboto 9. t.m. so pokopali nesrečno žrtev Giz.elo Rustja. Tukajšnji župnik, znan že zaradi pogreba pok. delavca Ferfolja Karla. je čutil svojo «krščansko dolžnost», da fe obrne na policijo z vprašanjem, če je morebiti pokojnica izvršila samomor, kqr bi v tem primeru ne dovolil cerkvenega pogreba. Sele ko jg policija posredovala, se je duhovnik vdal ter prisostvoval pogrebu, ki se je izvršil brez običajnega zv on en j a in drugih tozadevnih obredov. Gospodu župniku priporočamo naj si nadalje dela tako reklame, razvrščajoč svoje ovčiče na poštene kristjane, ki ne smejo imeti cerkvenega pogreba in špekulante-lcatoličane, ki imajo pri pogrebu po tri duhovnike. Omeniti moramo še postopanje tukajšnjega cerkovnika, ki je zahteval od družine Rustja za pokop nesrečne hčere 8.000 lir namesto navadne vsote 3.000 lir. M Salfižu so proslavili Župančiča in Nazorja Skromna a tembolj prisrčna je bila v nedeljo 10. t. m. v Saležu spominska proslava pesnikov Otona Zupančiča in Vladimirja Nazorja; ki sta umrla prvi 11. drugi 18. junija. Tov. Justo Košuta je orisal življenje obeh velikih pokojnikov iz političnega in literarnega vidika. Za časa zadnje osvobodilne borbe sta aktivno sodelovala v borbi proti nacifašističnim okupatorjem, Vladimir Nazor je bil kljub svoji visoki starosti celo partizan. Obogatila sta slovensko oz. hrvatsko literaturo z umetniškimi literarnimi biseri. Govornik je počastil spomin tudi velikega pokojnega politika bratske ga naroda Georgija Dimitrova, neustrašnega borca pròti nacifa-šlzmu. Ob tej priliki se je govornik dotaknil obletnice prve srbske vstaje, ko se je srbski narod 7. julija 1941 na poziv velikega Stalina, dvignil z orožjem v roki proti okupatorju, Povemo naj še, da je bila spominska svečanost r:a dvodišču tov. Kocmana št. 19 zato, ker je neki Veletrgovec Vicich Artur iz Trsta stanujoč v Saležu št. 13 odklonil dovoljenje uporabe dvorane, za katero so prispevali Saležci z udarniškim delom in s preko 60.000 lirami v gotovini. Ta bivši fašist in sedanji demokristjan je izjavil, da ne da dvorane za to, ker so pred nameravano proslavo prišli k njemu r.-eki babičevcl ter mu zagrozila da ne sme dati dvorane za o-men j eno proslavo. Torej: babičevi ln demokristjani so res čedna druščina ZGODOVINSKI DNEVI SINDIKALNE BELEŽKE “Liparji,, so hude Jeze Nabrežinski llparjl sr zadnje čase zr. lo zaganjajo v pristaše Komunistične partije In SIAU. Tukajšnji zagovorniki Trumanovega «blagostanja», ki se že baje d*ružijo z italijanskimi nacionalisti, so pričeli po Izidu občinskih volitev r nesramnim obrekovanjem ln grožnjami proti poštenim ljudem, ki nr trobljo v lipov rog. Tl politični revčki so zašli že tako daleč, da pripisujejo uspeh liste SIAU pri volitvah našim «sleparijam In terorju», kakor da bi ml Imeli v rokah ves vollvnl ln občinski aparat, ki nam je z lažnimi spletkami odjedel premnogo glasov. Celo občinskega sluge so se posluževali v propagandi proti komunizmu Kar se tiče «terorja», naj nam gospodje «najboljši» Slovenci dokažejo en sam primer Izsiljevanja in groženj. Mi Jim lahko osvežimo spomin z dve.-ma takima dogodkoma, povzročenima po osebah, vrednih svojih belogardističnih prednikov. V Sllvnem In Vitovljah so ti kulturonosci grozili s smrtjo dvema našima kandidatoma; tov. Lebanu iz Sllvnega In Legišl iz Mavht-nj. V času volivne kampanje pa so tov. Lebana zasramovali s tem, da so se posmehovali spominu njegovih dveh Ob prvi obletnici atentala na tov. Togliattija in velike protestne stavke, organizira Federacija K. P. I. Padove jutri 17. t. m. od 9.30 do 24 ure U Ulinsnll/R (Padova) veliki ljudski tabeir z obširnim in pestrim sporedom. Ob 19.13 bo zborovanje na katerem bodo govorili tovariši: Iliaco mo Pellegrini tutorio Vidali generalni sekretar K. P. STO Ob lej priliki organizira KP STO izlet v Conselve. Prevoz $ kammjoni. Odhod ob 3 uri zjutraj iz Garibaldijevega trga; povratek v večernih tirali. Cena vožnji tja in nazaj 750 lir. Prijave za izlet se sprejemajo danes do 12. ure v Domu pristaniških delavcev, III. nad. In na V. Okraju KP v Ljudskem domu, ul. Mon-tecchi 6, II. nad. Številne delavske stroke bodo poostrilo sindikalno gibanje Težke razmere delavskega razreda se najbolj vidno odražajo na razgibanem sindikalnem polju. Uspela stavka kovinarjev je jasno pokazala delodajalskim krogom enotnost in tesno povezanost delavskega razreda, ne glede na politična prepričanja ali sindikalno pripadnost. Zahtevam za povišanje mezd in torej za izboljšanje živ-ljenskih razmer kovinarskih delavcev, so se sedaj pridružili ie delavci gradbene, tiskarske, papirniške, kemične in tekstilne stroke kakor tudi pekovski nameščenci tudi ti delavci kot prejšnji teden kovinarski, zahtevajo izenačenje plač s cenami osnovnim ži vij enakim potrebščinam. V te delavske zahteve se zaganja ves lokalni m mednarodni reakcionarni tisk. V teh zahtevah delavskega razreda vidijo reakcionarni krogi temno komlnformistično manevriranje Moskve. Da to ni nikak-šno manevriranje nam dovolj jasno prikazuje dejstvo, da se veliko število delavskih družin mora pre- življati s 24 - 28 tisoč lirami mesečne, plače d očim ie za človeka vredno življenje potrebno vsaj 50-60 tisoč lir niesečno. Pretekli teden smo zabeležili protestno stavko delavk in nameščenk podjetja Beltrame v Trstu, titavku-joče so jasno pokazale, da so bile nesramno izkoriščane s strani vodstva podjetja. Dasiravno je velika večina omenjenih delavk in na meščenk včUanjena v Delavski zbornici, so vendar zaprosile za posredovanje predstavnike organizacije Enotnih sindikatov. To je ponoven dokaz koliko zaupanja uživa naša sindikalna organizacija pri delavskem razredu. Te dni je podjetje M odiano odpustila z dela 13. delavcev. Trenutno pa je poglavitne važnosti gibanje delavcev gradbene stroke. V italijanski republiki so v številnih pokrajinah stopili v stavko gradbeni delavci. Tudi v STO je pričakovati, da bodo delavci te stroke stopili v protestno stavko. Predvideva se, da se bo lo zgodilo v ponedeljek ali torek. 27 tisoč upokojencev in njihovih svojcev še vedno čaka na ugodno rešitev njihovega vprašanja. Kot izgleda sq merodajnim oblastem prav nič ne mudi, da bi rešili to vprašanje, ki je trenutno brez dvoma eno izmed najbolj perečih na našem ozemlju. Preteklo nedeljo je bilo zboro-rovanje upokojencev v Trstu, 24. t.m. pa je predvideno protestno zborovanje. Rojenice Odgovornemu uredniku našega lista tov. Dušanu Kodriču in njegovi soprogi Silvani se je rodil prvorojenec Borut. Uredniški kolektiv «Dela» izreka očetu in mamici iskrene čestitke. Jutri bosta stopila v zakonski stjm tov. Zubin Edvard in tov. Purgar Gizela iz Mačkovelj. Novopo-rpčencema iskreno čestita celica iz Màckovelj in okrajni komitet KP. Čestitkam sc pridružuje uredništvo «Dela». Šolska razstava v K.K. «Škamperle» pri Sv. Ivanu Živinoreja je brez dvoma eden izmed najvažnejišihproblemov kme tiistva. Posebno na našem ozemlju, ki je za uspešen razvoj kmetijstvu precej neprimerno, predsavlja živinoreja važen činitelj. Naš kmet, ki se mora stalno boriti z vsemi mogočimi težkočami kot so n. pr. skalnata in nerodovitna zemlja, stalne vremenske neprilike i. t. d., še po-sebnn občuti pomanjkanje živine, ki mu je protrebna Za dobavo mleka, vprego pri oranju ter za gnoj. Pri nas je posebno aktuelno vpršanje dobrih krav-mlekaric. Tukajšnja pasma pa ni na isti višini kot je n. pr. v Italiji in drugih. državah. Vojaška uprava se sicer nekoliko zanima, da bi se pasma krav-mlekaric izboljšala. V tem smislu je tudi odredila, da pri. speva kmetom, ki si hočejo nabaviti živino s 30 odst. na kupni ceni. Za izboljšanje pasme se poslužuje večinoma švicarske pasme, ki jo Ispettorato agrario nabavlja v Valtelini (Italija). S tem pa ni še rešen problem naše živinoreje. Ta način izvajanja ima brez dvoma svoje negativne strani. Predt>sem je treba upoštevati, da se krave, ki so bile zrejene v povsem drugem podnebju, navajene na dobro pašo in izdatno hrano, le težko privadijo na tukajšnje podnebje in borne kraške Zboljšanje živinoreje osnova za dvig kmetijstva pašnike. Zc sama prilagoditev na podnebje zahteva daljšo dobo. Kot posledica teh izprememb je v prvi vrsti manjša količina mleka, ki jo dajaj o krave čim pridejo v naše kraje. Tako se zgodi, da krave-mlekarice, ki so dajale poprej od 20 do 24 litrov mleka dnevno, čim pridejo v naše kraje, dajajo le prillino 16 litrov dnevno. Naravno je, da trpi s tem kmet, ki si je s težavo nabavil živino, veliko izgubo. Vsekakor pa je cena živini, ki jo nabavlja Ispettorato agrario previsoka za naše revne kmete, da o polovinarjih sploh ne govorimo. Krava-mlekarica švicarske pasme stane danes od 160 do 200 tisoč lir, kar predstavlja za našega povprečnega kmeta ogromen kapital. 30-odstotni prispevek, ki ga daja VU nikakor ne reši tega vprašanja. Druga nagetivna stran teh nakupov je, da kmetu, ki si je kupil kravo nihče ne jamči, da bo slednja v resnici dobra mlekarica. V primernem, da krava ne daje zadostne količine mleka, jo mora kmet prodati mesarju in s tem, izgubi nad polovico težko prihranjenega denarja. Nekaj takih primerov imamo v dolinskem okraju. Ne samo to. Našim kmetom sploh, ni dana možnost, da bi si na licu mesta ogledali in izbrali živino po spoji želji. Za nakup se izrecno zanimajo člani nave denega kmetijskega inšpektorata ki gredo sami na lice mesta in sklepajo kupčije na račun in po nalogu svoje organizacije. Ako hoče Vojaška uprava v resnici ' dvigniti naše kmetijstvo in izboljšati živinorejo, mora konkretno upoštevati nekatera dejstva in predloge. Predvsem naj nabavljajo mlade juničke, ki se bodo lažje pdivadilc tukajšnjemu podnebju in prehrani. Prispevek, ki ga daje kmetom za nakup živine se mora nujno zvišati. Nadalje mora VU preskrbeti kmetom dolgoročna posojila z izredno nizkimi obrestmi. S tem bo dana možnost tudi revnim kmetom in polovinarjem, da si nabavijo potrebno živino. Ta posojila bi morali izstavljati brez vsakega biro- kratizma in z jamstvom na živino, tstotako mora VU nujno zvišati pomoč, ki daje za popravila, in modernizacijo hlevov, ker so sedanje vsote prenizke. Vojaška uprava mora istočasno strogo kontrolirati kako se uporablja denar, ki ga je določila za izboljšanje kmetijstva. Preprečiti je treba, da bi se ta denarna sredstva uporabljala za raznovrstna poizkusna izboljševalna dela na poedinih veleposestvih, od katerih p<^ nimajo naši kmetje nikake koristi. Ta fond mora služili izrecno splošnemu dvigu tukajšnjega kmetijstva in naj bo, kot tak, na razpolago posebno revnim kmetom in polovinarjem. Le na ta način Je možno dvigniti naše propadajoče kmetijstvo in u-■ vel javiti na tržnem trgu domače kmečke pridelke. S tem bo postopno odpravljena, za našega kmeta pogubonosna konkurenca poljskih pridelkov iz Italije. V zvezi s problemom našega kmetijstva pa se postavlja nujno vprašanja, da. pridejo v razne ustanove, ki se bavijo s kmečkimi problemi (Ispettorato agrario, trgovska zbornica itd.) tudi resnični kmečki predstavniki, ki dobro poznajo tukajšnje razmere in potrebe našega kmeta,- Požrtvovalnost in skrb Demokratične solidarnosti,, Cluni tovarniškega bataljona ladjedelnice Sv. Marka, ki so bili na podlagi razsodbe tukajšnjega porotnega sodišča izpuščeni na svobodo, so te dni poslali pokretu «Demokratične solidarnosti» obširno zahvalno pismo. V pismu se zahvaljujejo «Demokratični solidarnosti» tudi v imenu ostalih političnih pripornikov, ki se še nahajajo v ječah za njeno požrtvovalno skrb, materieino in moralno podporo, ki so jo politični priporniki stalno deležni od strani tega pokreta in njegovih zvestih sodelavcev. Posebna zahvala in priznanje gre požrtvovalnim tovarišicam, ki se vsak teden potrudijo za dostavitev kosil y zapove. V zaključku zahvalnega pisma pozivajo člani tovarniškega bataljona, tudi v imenu vseh političnih pripornikov, naj se vsi demokrati tesn0 strnejo okrog pokreta «Demokratične solidarnosti» ter naj mu po svojih načeti pomagajo v njegovem delovanju. Za pokret «Demokratične Solidarnosti» je prispeval V. Okraj lir , 779,— 16, 7. 1054 se je vzhodna cerke% ločil» od rimske. 16. 7. 1871 se Je rodil Marcel Proust, francoski romanopisec. Umrl j® leta 1922. 16. 7. 1890 je umrl Gottfried Keller, švicarski pisatelj. Rodil se je let* 1819. 17. 7. 1945 se je začela berlinska konferenca treh velesil Sovjetske zveze, ZDA in Anglije. 18. 7. 1501 Je umrl skailatelj Jakob Peter Gallus-Petelln. Rodil se J« leta 1550. v letu. ko je Trubar izdal prvo slovensko knjigo. Svoj» mlada leta je preživel po samostanih na Avstrijskem in na Češkem- Sicer za slovensko narodno kulturo ni ustvaril ničesar, pač P» zavzema važno mesto v svetovnem merilu. Da bi dokončal svoje delo «Opus muslcum», je zapustil dobro službeno mesto v Olomucu In se preselil v Prago, kjer je živel v skromnih razmerah. Njegov zgodovinski pomen Je v tem, da J* posredoval predor nastajajoče mo-nodljc z juga v dežele severu* Evrope. 18. 7. 1811 se je rodil William Thak-keray, veliki angleški romanopisec m humorist. Umri je leta 1863- 19. 7. 1944 so pričeli Nemci velik® ofenzivo proti IX. korpusu NOV. 20. 7. 1304 se je rodil Francesco P** trarca, veliki italijanski pesnik- 20. 7. 1926 je umrl F. F. Džerdžinskl. eden izmed voditeljev VKP/b. Rodil se je leta 1877. 20. 7. 1917 je bila podana krfska deklaracija ki je služila za osnovo poznejši vidovdanski ustavi in velesrbskemu režimu. 20. 7. 1944 je bil izvršen ponesrečeni atentat na Hitlerja. 21. 7. 1811 se Je rodil v Zagrebu Dimitrija Demeter, hrvatski dram»* tik. 21. 7. 1880 se Je rodil Milan Stefani*, zvedoslovec In češki patriot. 21. 7.1940 je bila v Litvi, Latviji 1» Estoniji proglašena ’ sovjetsk» oblast. {((RADIO))) TRST II. SOBOTA: 13.40 Folklorna glasb» raznih narodov. 18 Iz opernega sveta. 18.30 Oddaja za najmlajše: «Mravljica Citi». 20 Športna kronika. 20.39 Programski periskop. 21 Sobotni ve-čer. 21.45 Večerne melodije 22.43 Plesna glasba. NEDELJA: 8.30 Lahka slovenska glasba; 9.30 Kmetijska oddaj»-13.00: Glasba po željah. 15.20 1* opernega sveta. 16.00 Sprehodi P° podeželju; 17.00 To, kar vsakdo rad posluša; 19.15 Operetna in filmska glasba 20.00 Z narodno pesmi)® po Sloveniji; 21.00 Radijski oder-Carlo Goldoni - «Stric Ihta» kome-dija v treh dejanjih: 22.30 Večern* melodije. PONEDELJEK: 13.00: Jugoskr vanska folklorna glasba; 19.00 G°' špodinjska ura; 19.15 Operetna gl»' sba; 20.54 Češki plesi; 21.00 Mont»; verdi: «Orfeo» Glasbena pravljc»-22.40 Plesna glasba. TOREK: 13.00 Ruska lahka gl»' sba: 18.00 Berliotz: Rimski karne-val Dvorak: Karneval - uvertur»-18.18 Vesele slovenske pesmi; 20.0® Koncert znanih violinistov; 20.3® Z domače knjižne police; 21.00 Vzori mladini: «Kopači zlata»; 21-3® Čajkovski: Sinfonija Manfred. SREDA: 13.00 Glasba po želj»® 18.00 Mamica pripoveduje; 19-1* Znani čilisti; 20.30 Zdravniški ve' dež; 21.00 Razgovori prid mikrofonom; 22.00 Brahms: Simfonija »® 2; 22.37 Znani plesni orkestri. ČETRTEK: 12.10 Češka narodn». in lahka glasba; 18.00 Glasben® predavanje; 18.30 Istrske pesmi- 19.00 Slovenščina za Slovence; 20.0® Slovanska zborovska glasba; 21°® Radijski oder: Ugo Falena «P®* slednji lord» Izvajajo člani radijskega odra; 23.000 Uspavanke. PETEK: 1300 Glasba po želj»®; 18.15 Komorna glasba; 18.40 Srarn< kvintet pod vodvstvom Oskarja Sonca; 19.00 Operetna glasba; 20.0^ Slovanska zborovska in solist, gl*' sba; 20.30 Tržaški kulturni razgle®1; 21.00 Mojstri besede: Jean GK>n5; «Žetev»; 22.00 Rahmaninov: RaP3®' dija na Paganinijevo temo. RADIO * MOSKVA (v srbohrvaščini) čas 6.00 val do® 19,72; 19,78; 25,08; čas: 11.30 val. do® 19,78: 25,08; (ob nedeljah); čas: 16-®° val dol. 19,78; 25,08; 25,26; 26 30,90-čas: 18.00 val. dol. 25,08. . (V slovenščini); čas: 18.15 val do* 25,08. V srbohrvaščini); čas: 20.00: vidrini. 25,08; 30,90. (V makedonskem jeziku); *aS’ 21.00: val dol. 25,08; 377,4. , (V srbohrvaščini); čas: 21.30: v» -dol. 25,08; 377,4. . (V slovenščini); čas: 22.00 va® dol. 25,08; 377,4. SOFIJA . (V srbohrvaščini) šas: 14.45 va-dol. 39,11; čas 20.45 val. dol. 39> (razen ob sredah in nedeljah). , (V makedonskem jeziku) čas 20.4^ val dol. 391 (samo ob sredah in flC deljah). PRAGA . (V srobohrvaščini) čas: 14.45 v» ; dol 31,40; čas 16.30 val. dol 31,4 • čas. 19.30 val dol. 39.92. BUKAREŠTA , (V srbohrvaščini): čas: 20.00 va-dol 48.30. BUDIMPEŠTA . (V srbohrvaščini): čas: 18.00 v® ' dol. 549; čas: 20.35 val dol. 549-VARSAVA . (V srbohrvaščini) čas: 19.00 v® • dol. 48.25. TIRANA . (V srborhvpščini) čas: 21.00 va -dol. 38.22. 'edelJ® ZAM iz Padrič organizira v ned 17. t. m. od 16. da 24. ure javni P*e na prostem, izkupiček plesa je dol®| čen za kritje stroškov delegatov, se bodo udeležili svetovnega mia*1'®' skega festivala v Budimpešti. , Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchl 6 Dovoljenje A.I.S, Stran 3 GOR CEZ IZARO, N'MAV ČEZ GMAJNICO Slovenski Korotan v ^a(*nje čase je ponovno vzbudilo svetu mnogo zanimanja vpraša-!/e koroške. Ni prvič v zgodovini 8 80 Koroški Slovenci predmet ***Prav med najvišjimi političnimi r°8l- Da bomo mogli lažje slediti jjratekllm, današnjim, a tudi bo-°cim dogodkom na tem malem emiju. ne bo odveč, a ko si ga toalci bliže ogledamo. Koroška dožela 5,S'v«no od Karavank in Kanita Alp se razteza ozemlje nekda-. ;c av$lrijske kronovine Koroške, 1 Ì® Po ljudskem štetju 1. 1910 verila 10.325 km2 s 338.072 prebi-v*c*' Dežela je gorata, le na jugu tned Noriškimi Alpami 4»nu in Karavankami do Celovška kotlina. tsp)i|UV*a*nl dravski ledenik, ki ,ie ** do Velikovca in Pliberka, je ]®U8tM nešteto jezer in jezerc, od (j 'r'b se je mnogo preobrazilo v 2ni?S *n mo^vare. a mnogo (nad n . Se Uh je ohranilo še do danes; «nanejši sta Vrbsko in Osojsko na sena jugu, v — 500 m nadmorske višine. zelo slabo razvita lesna Industrija, zaradi česar se les izvaža ponajveč v surovem stanju. Omenimo le tvomico lesovine v Rebercah pri Zel. Kaplji, kjer so predelavah letno 22.000 m3 lesa. Prometno najvažnejša točka je Beljak na stiku Celovške kotline in glavnih dolin zahodbe Koroške ter ob prehodu skozi Kanalsko dolino v Italijo, čez Predil pa proti Jadranu. V Beljaku sc stikajo tri velike železniške proge, ki omogočajo mestu živahno trgovino. Celovec je bolj upravno središče; kot gospodarsko središče pride v poštev predvsem za slovenski južni in vzhodni del Kotline. I*rva slovenska rimana tvorba Slovenci so naselili Koroško nekako do koncem 6. tol. Njihovo ozemlje je segalo daleč na Solno-graško in Tirolsko. V te kraje so prišit kot zavezniki Obrov, s katerimi sq stvorili samostojno državo Karantanijo. Za kralja Sama (623-659) so se pa otresli obrske nado- meniki (nastali nekako okoli 1. 1000). Zaradi prenaseljenosti v Celovški kotlini, so se nemški naseljenci za- I čeli širiti v gorate severozapadne kraje in kmalu odrezali zapadnejše slovenske kraje, ki so se čedalje bol) topili med Nemci. Zadnji slovenski narodni otoki na Tirolskem so izginili v 14. in 15. stol. Ves čas j so pa Slovenci ohranili svojo enotnost v Celovški kotlini in io narodnostno celo očistili. Začutili raznarodovanja Od 15. do srede 19. stol. se je narodnostna meia med Slovenci in Nemci ohranila brez bistvenih sprememb. Ko so pa 1. 1848. Slovenci zahtevali združitev vseh avstrijskih Slovencev v skupno upravno enoto, so Nemci začeli načrtno ponemčgvati Slovence in jih politično, upravno, gospodarsko in kulturno stiskati. Na tem ozemlju je tedaj živelo 103.235 Slovencev in 10.442 Nemcev, Ljudsko štetje 1.1910 pa izkazuje na istem ozemlju že komaj 65.660 Slovencev in 78-752 Nemcev; seve- Anton Linhart prvi slovenski dremdUk 1 ———M———— •WLK 'rr/ ==^>t£u. zAtoOenct ®ti H hrirtut Vori^0' sla zaradi svoje tople llsči* D0*et* ka) priljubljeni kopa- Tud‘ tekočih voda nc manjka. Od , -_š« «otli, faPada teče proti vzhodu preko vse lne Drava, ki prejema z gora pQŠ*eto večjih in manjših pritokov, m, anikail)e premoga je torej kaj („1 hadomestiti z vodnimi sila-že' Predvsem ob dolenji Žili, kjer £ Postoja hidrocentrala in ob !orav.i niže Velikovca, Igeino,,1 Zvabeku in Labotu zgradili 0 veliko hidrocentralo. c*°vška kotlina je posebno zna-br 2arad‘ izrednega toplotnega o-iCa'a; Posebno v zimskih mesecih ntrzli zrak z - s snegom prokritih spušča v kotlino in povzroča sto nizkc temperature (—5 do —7 ^ P- Celzija). Padavin je prav I20n^°' V severnlh predelih 800-15q0 ntm, v južnejših pa celo 1200-ill ntm. Kakor v vseh gorskih ko-tako je tudi Celovška bogato ariena z meglo. Kljub vsemu je jmi?°*etje dokaj toplo (povprečna tr,, ka toplina 20 stopinj C; v u le Par stopinj več). ^UHpodacaki pojjoji ,^‘fbi obilih trat in namočenih Sflkl °V ie Celovška kotlina zelo Ho adna za živinorejo; to poseben^ ar.acii obstranskega gorovja, ki Je ?n®a planšarstvo. Razumljivo li^u^ ^ta tudi gozdarstvo in lesna l* >tk stri ja dobro razvita. Največ le-8C Izvaža :°rlšča tudi v Italijo ali pa se ga v papirni industriji. To-60s‘aai Poljedelstvo je kaj cvetoče fcredeUh V ravneiš'^ južnovzhodnih Zemelj, HDfQ.“J1Jskih bogastev slovenska HamSka nima mnogo. Predvsem kij.ti ,e omeniti rudnike v Pliber-in ^tah, kjer kopljejo svinčeno Ve)i,nkovo rudo, V Sv. Stelanu pri °Vcu izkopljejo nekaj rjavega 1)1 | 0|!a a v Beli pri Železni Kalp-'zvif kisle mineralne vode. V ?„?zarska industrija je razvita obrt Cz°i Kaplji; stara železarska ttoju SP ie ohranila v Bistrici v (pu,, ižičarstvo) in v Borovljah ,0vcu rStvo)' v Vetrinju pri Ce-£ )(i velika tvornica sukna. r’z!rom na dane možnosti je blasti in se vključili v Samovo državo. Po razpadu te velike slovanske države so Karantanci zopet zaživeli lastno državno življenje; Karantanija je bila prva samostojna država na slovanskem jugu. Na Gosposvetskem polju, pod Krnskim gradom so si slovenski svobodnjaki volili in umeščali lastne kneze; ta obred nameščanja karantanskih knezov se je ohranil še dolgo potem, ko s0 karantanski Slovenci že zdavnaj izgubili svojo državno samostojnost. V skladu z demokratičnim življenjem tedanjih Slovencev je bil knez samo prvi med starešinami, ki je prejel svojo oblast iz rok ljudstva. Zaradi obrske nevarnosti so se Karantanci povezali z Bavarci, ko so pa te napadli in premagali Franki, so tudi Karantanci prišli pod frankovsko nadoblast (1. 745). Vendar je Karantanija ohranila mnoge svoboščine in bila smatrana kot samostojna pokrajina, a tudi karantanski knezi so bili po starem običaju domačega porekla. V nemški snžnosti To stanje je trajalo nekako 100 let. Ko se je v letih 819 do 822 Ljudevit Posavski uprl Frankom, so se uporu pridružili tudi koroški Slovenci, a je bil njih upor zlomljen že 1, 820, Odtlej so Korošci izgubili svoje domače kneze, na njihovo mesto pa so začeli Franki pošiljati svoje fevdalce. S tem se je močno izpremenilo celokupno narodno življenje na Koroškem. Frankovski kralji in poznejši nemški vladarji so podeljevali dele Koroške nemšim cerkvenim in posvetnim velikašem, kj so pripeljali s seboj tudi nemške naseljence. Nemške naselbine so se množile tudi v Celovški kotlini, kjer so bili Slovenci najgosteje naseljeni. Ozemlje je postajalo narod nostno mešano, vendar so se Sloven ci ohranili, a Karantanija je že vedno veljala Za slovensko deželo. Obred ustoličenja novega kneza se je ohranil, četudi le kot obred slovenski jezik je bil uvaževan tudi pri nemškem plemstvu. S Koroškega je tudi najstarejši ohranjeni zapis v slovenščini — frizinški spo- Izdelovanje gob,ena v drz. tekstilnem zavodu «Vanda» v Krakovu. Anton Linhart se je rodil v Radovljici leta 1756. Njegov oce. dom Ceh. je bil uradnik. Mladi Anton se je nekaj časa učil zasebno doma, pozneje pa se je vpisal na 'gimnazijo pri jezuitih v Ljubljani, kjer mu je bil sošolec poznejši slavni učenjak baron Jurij Vega. Ko mu je bilo dvajset let, je vstopil v cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem, kjer pa je ostal le dve leti. Bil je namreč izrazit svobodomislec in se nikakor ni .mogel vživeti v meniško življenje. Po izstopu iz samostana se je napotil študirat na Dunaj, kjer je ostal dve leti in se usposobil za državno upravno službo. Leta 1780. se je vrnil v Liubljano in dobil službo v škofijskem arhivu. Ker je bil vnet zagovornik jožefinske reforme, je kmalu prišel navzkriž s cerkveno gospodo, ki ga je odslovila iz službe. Nekaj pozneje je bil postavljen za šolskega komisarja za Gorenjsko Niti elektrika niti atomska energija, temveč Htfll M Sl Siti MfiMSl da moramo upoštevati, da je bilo dejansko število Slovencev večje, ker se pri štetju ni upoštevala narodnost, temveč «občevalni jezik». V tem času je Slovenski Korotan zavzemal južno tretjino celotne Koroške. IMasilnii piroimičet/anje rinžele Tudi prva svetovna vojna ni prinesla prave rešitve kljub načelu «samoodločanja narodov». Koroški Slovenci so tedaj bili po mirovnih pogodbah razdeljen, med tri države: Jugoslavijo (460 km’ s 15 tisoč preb.), Italijo (385 km' s 15 tisoč preb.) in Avstrijo (2.434 km’ s 62.000 preb.). Nova avstrijska republika je napram slovenski manjšini na Koroškem postopala po načinu stare cesarske Avstrije; ponemčevanje se je nadaljevalo. Posebno nasilno je ponemčevanje postalo od priključitve Avstrije Hitlerjevi Nemčiji, a visele je doseglo za časa druge svetovne vojne, ko so se koroški Slovenci odločno postavili v protinacistični tabor. Tedaj so hit-lerjevci hoteli dodobra iztrebiti Slovence iz Koroške in jih zato sklenili izseliti; res so jih že izselili o-koli 3000, a po spiskih sq Jih nameravali še mnogo več. Pa tudi sicer s,) Nemci skušali prikazati izginotje Slovencev; tako so izkazovali 1.1923 komaj 36.172, a 1. 1934 celo 26.122 Slovencev. Po raznih zasebnih štetjih in preračunavanjih je pa danes na Koroškem v resnici še nekako 90.000 Slovencev. Tudi druga svetovna vojna ni prinesla koroškim Slovencev žel jene rešitve. Nedavna mirovna pogodba z Avstrijo je zaradi raznih političnih mahinacij Titove beograjske klike prisodila Slovensko Koroško Avstriji kljub vsem naporom Sovjetske Zveze, da bi se vprašanje slovenskega dela Koroške rešilo po želji tamošnjega ljudstva. Zahrbtnost Titovih «političarjev» je postavila SZ pred dovršeno dejstvo, ki sc ni dalo več prenieniti. Bilo je okoli 1. 1900, ko so na pri. pravi za raziskovanje gama in X žarkov opazili znake delovanja neke dotlej neznane sile. Po mnogih poskusih na in v zemlji ter v zračnih višinah so ugotovili, da _ povzročajo neznano silo neki žarki, izhajajoči iz vsemirja, zaradi česar jih je ameriški fizik Robert A-Millikan imenoval vsemirske ali kozmične žarke. Po mnogih raziskovanjih je fizikom uspelo dobiti vpogled v sabatom :;ke pojave, ki si jih bomo skušali kratko obrazložiti . Novejša preračunavanja pokazu-jejo, da vsebujejo gotovi kozmični žarki ogromne količine sile, ki obsega 10 kvadrilionov (10.000.000. 000.0000.000) clektrovoltov in ki zdaleka prekaša atomsko silo. Ker so pa te ogromne sile izredno široko razširjene in je torej njihova učinkovitost malenkostna, sc jih doslej še ni moglo praktično izkoriščati. Raziskovanje kozmičnih žarkov je danes šele v svojih prvih poče-tkih: niso nam znani niti njihovi viri, niti njihovo bistvo. Naše današnje poznanjg kozmičnih žarkov je enako onemu o atomski sili pred 15. do 20. leti. Toda kakor je iz tedanjega poznanja samega atoma izšlo danes že dejansko uporabljano poznavanje atomske sile, tako bo naša praktična znanost v doglednem času oklenila tudi ogromne sile kozmičnih žarkov v službi človeka. Za znanstvenika je že dovolj, da so kozmični žarki prav povsod pričujoči: v največjih glo- binah naše zemlje ne glede na geološko tvorbo kraja, v svetovnih morjih od enega tečaj0 do drugega, na zemeljski površini od obmorskih obal do vrhov najvišjih gora in končno tudi v vseh zračnih višgvah ne glede na vremenski-prilike. Med prve raziskovalce kozmičnih žarkov spada avstrijski fizičar in Nobelov nagrajenec prof. V. F. Hess. Leta 1910 sc jc dvignil v aerostato nad 6000 m v višave in ugotovil postopno naraščanje izžarevanja, čim višje se je povzpe-njal, to dejstvo mu je izpričalo, da je vir kozmičnih žarkov ne na naši zemlji, temveč nekje V vse-mirju. Obenem je nastalo še drugo vprašanje: za prehod skozi zemeljsko ozračjCi ki bi se ga moglo vzporejati z 1 m debelo svinčeno ploščo, je bila potrebna gotova prebojna sila, kakršne se še ni opa- zilo iz zemeljskih virov. Kaj bi naj bila ta sila? Da so si mogli fiziki odgovoriti na to vprašanje, so smatrali celokupno zemljo kot en sam laboratorij. Sledila je doba od 1. 1914 do 1918, ko so velika in pomembna raziskovanja dovedla do prvih zmag. Millikan je izvršil nešteta merjenja do višine 17.000 m. 1. 1925 je objavil svojo teorijo, da postoje kozmični žarki, ki vstopajo y naše ozračje, [z fotonov (foton-naj-manjša svetlobna enota) ogromne sile, ki nastanejo s postankom težjih atomov, izhajajočih včasih iz lažjih atomov v vsemirju. Istega leta je na podlagi raznih merjeni na raznih krajih od Peruja do Manli, obe ugotovil le malenkostne spremembe učinkovitosti, kar je skušal spraviti v sklad z značilnostmi svetlobnega valovanja Millikanova teorija je zadela na hud odpor holandskega fizika J. Claja, ki je dokazoval velike spremembe jakosti izžarevanja. Neka skupina fizitov z A .H. Comptonom na čelu je postavila novo, Millika-novi nasprotno teorijo, po kateri naj bi kozmični žarki bil, sestavljeni iz subatomskih delcev gotove napetosti. Da utrdi svojo teorijo je Comptoni priredil 1. 1931 širokopotezna opazovanja na raznih mestih zemeljske oble in posrečilo se mu je dokazati, da sp Millikanova merjenja slučajnostna in da je Jakost kozmičnih žarkov različna z ozirom na različno geomagnetlč-no širino. Da morejo delovati na ta način, morajo žarki biti sestavljeni iz delcev, nasičenih z električnostjo; magnetno polje pa. ki obdaja našo zemljo in ki je močneje proti tečajem, odbija naelektrene delce ob ravniku, medtem, ko jih ob tečajih privlačuje. Bistvo teh delcev je bilo pojas- je pa smatrati kot delce, nasičene, z določeno tvarino. Seveda s popolno gotovostjo ne moremo trditi niti tega. niti onega. V subatomski lestvici so napetosti tako silne, da morajo biti podvržene posebnim zakonom, ki znanosti doslej še niso znani, pač pa so označeni v kvantitativni teoriji. Prvi korak k pojsnitvi tega problema je napravil. B. Rossi, ki je ugotovil, da še tako debela svinčena plošča ne more zaustaviti prodiranja delcev. Vendar še vedr.o ni bilo pojasnjeno bistvo delcerv. L. 1930 sta la problem deloma objasni la Blackett in Occhialini s tako imenovano «megleno kamero», v kateri so bili delci, izžarevanl iz svinčene plošče, v številnih krasnih slikah, podobnih deževanju elekro-nov, ki so jih kozmični žarki po. gi.alt iz svinca in sc množili kakor vodni slap. Ti elektroni so bili le «mehke» sestavine kozmičnega žarka. Fizik Auger je pokazal, da morejo doseči «slapi» elektronov, povzročenih od delcev izredno visoke napetosti, velikanske razsežnosti. Vmes pa so bili tudi žarki, ki «slapov» niso povzročali. L. 1932 je C. D. Anderson z «megleno kamero», izpostavljeno močnemu magnetnemu politi opazil, da je en elektron bil upognjen na desno, drugi, na levo, čeprav sla izvirala oba iz istega izhodišča. Edina možna razlaga tega 'pojava je bila, da je elektron, upognjen na desno pozitivno nasičen, medtem ko so normalni elektroni negativno nasičeni. Te je imenoval pozitrone. L. 1937 je Anderson potom enakih poskusov našel in fotografiral krivuljo novega delca, o čigar obstanku je teorija že prej slutila. To je bil zanimivi mezon, «trda» sestavina Mezoni so dosedaj še neraziskani in torej neznani; postoji pa upanje, -, ... , .__ ,v da bo pojasnitev teh-ključ za spo- HEm » t =■ 22 «Rdeče jezero» eno najlepših mest govorja Cuk v Rumunlji. vseeno!) nasičenih delcev odvisen od smeri, ki so jo zavzeli z ozirom na meridijan: nasičeni delci bi morali v bližini ravnika po 1 zakonih o magnetizmu okreniti svoj pozitivni pol proti vzhodu, svoj negativni pa proti zapadu. Po mnogih poskusih je bilo ugotovljeno, da so osnovni žarki, ki se zaganjajo v zemeljsko magnetno polje pozitivno nasičeni delci visoke napetosti; ta značilnost odgovarja oni protonov — osnovnih delcev, ki dajejo atomu jedro in večji del tvarine. Značilno je, da se Millikanova teorija ni mogla vzdržati; vendar pa njeno bistvo kozmičnih žarkov kot valujoč pojav ni popolnoma zgrešeno, kajti kozmične žarke je smatrati kot valovanja, vsebujoča visoke napetosti. Z druge strani jih vili, da so mezoni dvojni: težki in lahki, kar bi razširilo celotno strukturo snovi. V razvoju atomske fizike predstavljajo pojav, pri katerem se vsi osnovni delci snovi prosto gibljejo in nudijo znanstvenim razizko-vanjem nado do iznajdbe pogonske sile doslej še neznane aparate in stroje. Z ozirom na to se morejo smatrati kot «poskusni instrumenti» pri nadaljnjem prodiranju v atomsko poznavanje. tisti, °?iau°va /reto jc ena izmed «tCu tlsočerih kmečkih gospodar-!Porf„nJtUžp atl p flozdu. In spet mnogo uolj j;, ?■ d« b» dotna pridelali do-»b,ae. ®-;a, da bi sc družina mogla J® dau,' kot sc spodobi, da bi bilo ‘Org/. c- Za novice in druge jre-l'»e , Pot'cbe. . N« talcih fretah je Je j ? 0Pmvlca zadosti in takrat dar bi ° ‘meraj najnujnejše, ka- I1 o l finii ghgjgSoo~. ^^Sxxxxxx>>5cxx<>3c- imajo veliko možnost razmnožitve. Pokončamo jih na naslednji način: 1. kg. tobačnega izvlečka zmešamo v 100 litrih vode, nakar s to tekočino poškropimo napadene rastline. Pri lem pa ne smemo pozabili, du je treba s to tekočino škropiti vedno zvečer, potem, ko je sonce ie zašlo. Priporočljivo je fudi, da naslednje jutro ponovno rastline poškropimo, toda le s čisto vodo, Škropljenje ponovimo tolikokrat, dokler uši popolnoma ne pokočamo Drugo sredstvo Za uničenje ono njenih škodljivcev, je kalijevo milo KMETOVE BRIGE (črno, mastno milo), katero r,izstopimo v 2-4 odst vode. ter s talco mešanico poškropimo rastline. Letos so se poleg uši pojavile tudi bolezni, takozvana antraki’-oZa in fižolov rak (sclerotinia fuckeliar.a). Sicer proti tema boleznima ne mn remo več dosti napraviti: deloma pa jih še vedno lahko preprečimo, če rastline poškropimo z borboško mešanico ali pa z mešanico razstoP. Ijenega praha «caffavo». Fižolu preti še tretja nevarnost, in sicer takozvani fižolar. Žužki puščajo že na njivah v fižolovem zarodu mala jajčeca iz katerih se pozneje razvijejo ličinke, ki razjedajo zrnje. Da preprečimo uničevanje fižola po teh škodljivcih in da zagotovimo zdravo seme za naslednjo setev, je potrebno, da ga razkužim«• To naredimo no naslednji način Ko omlatimo fižol ga pustimo na kupu ali pa g a spravimo v primerne posode. V sredino kupa položimo kozarec žveplenega oglika (sul-furo carbonio),. Kozarec moramo pokriti s papirjem, papir sam pa preluknjati z iglo. Kup fižolu moramo nato pokriti in ga pustiti v miru 24. ur; nakar fižol raztegnemo na drobno ter pustimo da se prezrači in zgubi neprijeten duh. S tem postopkom prav gotovo uničimo ves zarod žužkov, fižol pa postane nato ponovno užiten Kletarska opravila srnino je, da je velika toplota vinu zelo škodljiva. Posebno pa je škodljiva in nevarna šibkemu vinu. Zaradi tega se mnogo vina pokvari v poletnem času. Da obvar-1 emo vina pred pokvarjemem moramo v prvi vrsti skrbeti, da je klet hladna. Zato je priporočljivo, da so vrata in okna vinskih kleti vedno zaprta in zastrta. Ce je v kleti slab zrak ali vlaga in bi jo radi prazračili, storimo to po noči- Da se vino ne pokvari je dosti odvisno tudi od sodov. Predvsem moramo paziti, da so potni. Paziti moramo, da se ne bi sodi razsuli-ti, zato je priporočljivo, da jih pogostokrat oblivamo z vodu. Posebno je treba Daziti na vehe in zamahe sodov. Male zamahe, hi jni po navadi rabimo le zn prevažanje sodov, moramo v kleti odstraniti in jih nadomestiti z drugimi dolgimi okroglimi in malo zašiljenimi zamahi. Nikdar ne ovijajmo cunj okoli zamahov, kajti to je vir vsega zla V vlažni cunji se namreč zaležejo male glivice, ki polagoma prodrejo do vina in ga okužijo. Zato pazimo tudi, da vina po kleli ne polivamo. Posebno okoli pip. naj bo vedno suho in čisto. Ce so zamahi kisli jih operimo v vreli vodi, da tako uničimo glivice, ki so v njih. Zelo priporočljivo je, da v kleti večkrat zažgemo malo žvepla. S tem namreč preprečimo plesen. Tudi prazne sode ožveplajmo vsak drugi mesec enkrat in jih obrišimo s suho cunjo. A ko imamo šibko vino in se bojimo, da bi se nam skvarilo, mu dodajmo 100 gr citronove kislina na vsakih 100 litrov (paziti moramo, da je res prava čista kislina) in lilo gr kalijevega metabisulfida.Obe sredstvi sla izborni sredstvi za pre-prečenje vinskih, bolezni. Na tem vojaškem in političnem načrtu so bila osnovana Hitlerjeva dejanja junija in julija 1940. Ro end strani so se začele priprave za napad na ZSSR, po drugi pa so skušali doseči sporazum z Anglijo. Od 22. junija, t. j. od podpisa premirja v Compiegnu, je Franco, Hitlerjev zaveznik, skušal dokazati siru Samuelu Hoareju, novemu angleškemu poslaniku v Madridu, da je Velika Britanija izgubila vojno in da hi morala odnehati «v interesu rešitve evropske kulture». Po neki izjavi Ciana mu je 18. in 19. junija Ribbentrop namigovaje govoril o stikih med Anglijo in Nemčijo na Švedskem. Spomini Ciana nas obveščajo (beležke z dne 2. julija) da je koncem junija Mussolini predlagal, naj bi se italijanske edinice in letal, sivo udeležile napada na Anglijo. Hitler ni odgovoril. Dva tedna pozneje, 16. julija, ko mu je Mussolini javil svoj sklep za napad na Anglijo, je Hitler odločno odklonil predlog za udeležbo italijanske ek.s pedicije. Istega dne (16. jul ia) je Hitler odločil sin er «Morskega le va». «Odločil sem — je dejal — začeti priprave za uresničenje vpada na Angleško». V vojaškem pogledu je Hitler imel vse prožnosti za izvedbo tega vpada ter je uspeh bil verjeten. V političnem pogledu pa ni sanjal na vpad. Zaradi tega je odbil ponudbo Italijanske udeležbe pri operacijah «Morskega leva». Tri dni po tej direktivi, je imel govor, v katerem ie predlagal Angliji mir in zavezništvo. Sklenil je poudariti svoj poziv na «razum» britanskih imperialistov z mogočnim dokazom svoje vojaške sile, da bi nekako konkretiziral nevarnost vpada. Ukaz «Morskega leva» ni-bil eno. staven bluff, kakor so bile Hitlerjeve vojne priprave leta 1936 pred ponovno zasedbo Porenja in leta 1938 pred Monakovlm. Vojaške sile Velike Britanije v Franciji so izpraznile Dunkerque jn pustile Hitlerjevcem vso opremo, orožje, prevozna sredstva in vojne stroje. 1990 bombnikov in 1530 lovskim letalom nemškega letalstva Velika Britanija m mogla postaviti nasproti — po britanskih virih — več kot pa 400 bombnikov m 600 lovskih letal. Glede ameriške pomoči pa moramo poudariti, da je imelo ameriško letalstvo 1. septembra 1940. samo 53 bombnikov najnovejšega tipa in 187 modernih lovskih letal. Na nekem tajnem zasedanju britanske zbornice (23. aprila 1942) je Churchill izjavil, da «bi leta 1940. invazijska armada 150.000 v o. jakov mogla izvršiti smrtno opustošenje v naši deželi. K temu je pripomniti, da so hitlerjevci pripravili nad 4000 čolnov, ki bi zadoščali za izkrcanje 13 divizij (okrog 260.000 vojakov) v dveh navalih; 13 drugih divizij je bilo pripravljenih za poznejše izkrcanje. Nemški komandant je torej izdelal in pripravil načrt vpada,, ki bi bil popolnoma izvedljiv. Britanska obrambna sredstva so bila nezadostna. Ce bi se V resnici odigrala prava ((bitka za Anglijo», bi se zaključila Z velikim uspehom za Hitlerja. Toda Hitler, ni niti napravil poskusa za Vpad. Letalski boji nad Veliko Britanijo od avgusta do septembra 1940 «o bili uvod političnim ne pa vojaškim operacijam Nemčije. M. GOUSS (Nadaljevanje sledi) razvoju. Zato je razumljivo, da se je ves slovenski narod zgrnil še tesneje okrog Osvobodilne fronte, ki je po štirih letih fašističnega suženjstva povedla svoje ljudstvo k zmagi ter mu v svobodi pokazala pravo pot za nadaljnje življenje. Poleg združitve Slovencev v republiki Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije predstavlja ljudska demokracija najvažnejšo pridobitev NOB, ki jo je treba kot bistveni pogoj za razvoj in blaginjo Jugoslavije čuvati in utrditi, V odnosu do drugih narodov postavlja kot najvažnejšo zahtevo nerazdružljivo bratstvo in zavezništvo jugoslovanskih narodov z velikim ruskim narodom in vsemi slovanskimi narodi ter politično naslonitev Jugo. slavije na Sovjetsko zvezo. Na drugi strani pa se Osvobodilna fronta nepopustljivo bori proti slehernemu notranjemu vplivu In pojavu. Iz katerega lahko v korist in v složbi tujega imperializma izvira narodno izdajstvo. Tak je v najvažnejših točkah program Osvobodilne fronte, program, ki je bil sprejet tik po osvoboditvi od resničnih predstavnikov slovenskega osvobodilnega gibanja. A kaj je danes ostalo od tega programa izdajalskim samozvancem v Jugoslaviji? S svojim Izdajstvom, ki v zgodovini nima primere, so pljunili na milijonske žrtve osvobodilne borbe, zavrgli njene pridobitve ter se odpovedali programu, ki nam Je kazal pot v boljšo bodočnost. S svojim Izdajstvom so titovci za. pravili sleherno možnost združitve vseh Slovencev v okviru federativne Jugoslavije <1. točka programa). Verolomna politika trockistov je zapečatila usodo koroških Slovencev, trža. škega ozemlja osvobodili anglo-ame-rlške okupacije ter italijanskega šovinističnega zatiranja. Prav tako so izdali ves ostali oro. gram OF ln s tem ves slovenski in ostale jugoslovanske narode, katerih svobodo in razvoj so Jamčila enaka osnovni načela, dognana in potrjena v skupni krvavi borbi. Kako naj pro-tiljudski samozvanci utrjujejo notranjo moč Jugoslavije (2, točka), ko pa je vse delovno ljudstvo proti njim. Kdo naj krepi njeno zunanjo moč in o-brambno sposobnost, ko pa so s svojim podlim Izdajstvom zavrgli podporo Sovjetske zveze, ljudskih demokracij m svetovnega demokratičnega gibanja, obenem pa z usužnjcnjem imperializmu izpostavili mlado ljdsko republiko napadom zunanjih sovražnikov. Pri vsem tem pa skušajo uspavati svoje ljudstvo, češ da ne preti s strani zapada nobena nevarnost, temveč da bodo ameriški monopolisti s posojili In dobavami pomagali graditi socia, ližem in utrditi obrambo države. Pod krinko gospodarske pomoči prihaja Jugoslavija vedno bolj pod ekonomsko kontrolo ameriških trustov, istočasno pa tudi njena uprava pod politični vpliv imperialistov. Vedno bolj sc širi špijonska mreža, ki prodira vse panoge javnega življenja, prav tako kot je pred zadnjo vojno nem- ška peta kolona prepredla vso državno upravo. Tako izgublja Jugoslavija pod tem izdajalskim režimom iz dneva v dan bolj izglede za uspešn« obrambo v primeru potrebe. Namestu ljudske demokracije (3. t0® ka) so titovci uvedli režim najhuje ga terorja proti komunistom in demokratom, ki bi delal čast samem Francu v Španiji. Ljudska oblast i{ likvidirana do kraja. Celo v krajevnih odborih nima delovno ljudstv« nobene besede več. Vso oblast v «Uu“' skih» odborih je dobila v roke Ra°' kovlčeva UDBA, katero podpirajo le kulaki in drugi izkoriščevalski razredi. Svoboda besede je zatrta in n?« manjši znak samostojnega mišlje™* te more spraviti v zapor. Namesto varovanja in razvoja de* mokratičnih pridobitev NOB je tito^* sko vodstvo dosledno likvidiralo vSe te pridobitve ter postopoma odstranjuje komuniste In stare borce iz JaV' nega življenja. Po vzoru monarho®*' šistične grške vlade pripravlja tv(* beograjska vlada pot novi ali sta1 čaršijl, ki je pred vojno prodaja*? jugoslovanske narode, tujcu, Jug0511' vljo samo pa pretvarja iz federativi ljudske republike v centralistično P6-Itcijsko državo fašističnega k°vaj Bratstvo ln enotnost med narodi goslavije «varuje, utrjuje ln slablja» Rankovlč, ko pošilja sv0‘' UDB-o v Črno goro, Makedonijo J? druge republike dušit upore svo*’0’ doljubnega ljudstva. Namesto nerazdružljtvega bratstv? in zavezništva z velikim ruskim 1* vsemi slovanskimi narodi (5. točK« Sirijo trockisti sovraštvo In nezaUP8* nje do Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Do danes jim Je uspelo, 6 so z vsemi temi prekinili gospodi' skr odnose in izgubili njihovo Pr**y teljstvo. Namesto tega prijatcljstva pa iščeje naslonitev na zapadne l®* perlallstične sile, katerim omogo**a*| vedno večji gospodarski in poli11'" vpliv In kontrolo v državi. Iz g05^ darsklh stikov z zapadnlmi Imperia* stičnimi državami prehaja Jugoslav* po zaslugi titovskih imperialisti®1^ agentov vedno odkritejše v politi®1 odvisnost. Izdajalska klika je P03*a jurlšni odred imperializma proti ® vjetski zvezi in njeni mirovni P0*1 ki. Njej je pripadla vloga, da kot P®* tet v korist imperialistom sproži Pia* revizionizma. Zvesto Izvršuje tudi n loge vazalskih vlad, da se v du Atlantskega pakta bore proti deiU kratičnemu gibanju v svetu. No®e reakcionarna vlada zapada ne Wj. njuje te naloge tako dosledno uprav Titova klika. Toda klika bednih izdajalcev , predstavlja volje jugoslovanskega še vedno nosi v s’ " stva. katero srcih izročila osvobod***! borbe. Slovenci smo ostali zvesti narodno meljnemu programu Osvobodilne : te*» te, katerega bomo tudi izvedli, P01^ ko bomo strmoglavili najpodlejšc dajalce Jugoslavie. Iz najtežjih dni velike osvobodilne borbe našega naroda Roška ofenziva Partizansko gibanje v Sloveniji, ki se je pričelo kmalu po razpadu predaprilske Jugoslavije naglo razširjati, je prizadelo nacifačistične-mu okupatorju vedno večje preglavice. Iz dneva v dan so se razširjale sabotažne akcije, na katere je odgovorjal okupator z vedno ostrejšimi policijskimi in vojaškimi ukrepi. Toda vse bilo zaman: Okupatorjevo vojaštvo ni bilo varno niti v svojih dobro utrjenih in zavarovanih vojašnicah. Preplah se je začel razširjati v vrstah fašističnega o-kupatorja. Italijanske zasedbene oblasti so pričele pripravljati proti partizanom obsežno vojaško ofenzivo, ki si jo več mesecev skrbni, pripravljali. Tako se je 16 julija 1942 pričela proti dotlej osvobojenemu ozemlju v Sloveniji velika italijanska ofenziva ob udeležbi 5 divizij (Marcerata, Granatieri di Sarlegna, Cac datori delle Alpi, Isonzo, Lombardia) z namenom popolnoma uničiti partizanske edinice. Pri tem so okupatorju pomagali domači belogardistični izdajalci. Ofenziva v Sloveniji je načrtno spadala v okvir III. ofenzive, ki jo je nacistični o-kupator sprožil v Jugoslaviji v po letju 1942. leta s 16 italijanskimi in 3 nemškimi divizijami. Fašistična ofenziva proti slovenskim narodno-osvobolidnih četam je trajala vse do 30. septembra; sodelovalo je nad 60.000 italijanskih vojakov in fašistov, opremljenih z najmodernejšim avtomatskim o-rožjem, topovi tanki in celo z letali. Istočasno je prodiralo na partizanske postojanke po Gorenjskem in Štajerskem skupno nad 20.000 dobro oboroženih Nemcev. Jasno je, da je okupator bil v veliki premoči bilo v orožju, bilo v moštvu; ni štedil v nobenem pogledu, da bi le dosegel svoj cilj. Toda ofenziva je po dveh mesecih morala klavrno propasti, ne da bi bila nacifašistom nudila željenih uspehov. 14. avgusta 1942 je italijanski okupator osredotočil skoraj vse svo-je sile v ofenziv; na Rog na Kočevskem. V tej «Roški ofenzivi» so sodelovale 4 italijanske divizije, ki se jim je posrečilo popolnoma obkoliti partizanske postojanke na Rogu, kjer so v gozdovih bili takrat člani Izvršilnega odbora Centralnega komiteta in člani Glavnega štaba slovenske narodno osvobodilne vojske ter številni terenski aktivi- večino osvobojenega ozemU3’ nacifašističnemu okupatoriu ven ni posrečilo zatreti partizanske«^ pokreta. Požiganja vasi, mnol^ aretacije, internacije in druge Številne zverinske krutosti pobe® ( lega okupatorja niso zmanJs odpora slovenskega naroda. BaVjV nasprotno! Ze za časa ofenzive ^ sti. V nepredirni hosti je bila tudi septembru) so bile organizirane udarne brigade: Tomšičeva, G n . partizanska bolnica. Le z veliko težavo se je partizanom posrečilo rešiti še pred sovražnikovim napadom vse ranjence in jih z nadčloveškimi napori prenesti na varnejša mesta. Fašistična vojska je roške gozdove dobesedno prepredla z bunkerji in postavila neštevilne zasede, po cestah pa so stalno krožili tanki in avtomobili. Neustrašni partizanski borci so padli iz ene zasede v drugo; ne lakota, ne žeja nista zlomili njihove odločne volje v neizprosni borbi proti besnemu tujcu. Z junaškimi podvigi je uspelo večipi narodno osvobodilne vojske, rešiti se iz sovražnikovega obroča ter v nekaterih krajih celo preiti v protinapad. Med borci, ki so tekom borb darovali svoja življenja, je bil tudi pesnik Miran Jarc. V Roški ofenzivi je sovražnik izgubil 2000 mož italijanske vojske, dočim so štele nemške izgube nad 500 mož. Čeprav so morale partizanske edinice pod silo ogromnega sovraž- ; uriKauc. Auiiiaiucve, — j va in Cankarjeva. Malo pozne)6 Sercerjeva. Dva meseca po končani °Ien!te-pa je prišlo v Slovenijo večje/V, načelni*» _ vilo vojaških edinic z ,0«’ Vrhovnega štaba tov Arso J°vf . Vičem, da prenesejo svoje pridobljene v borbah v Srbiji- ^.c< gori in Bosni, v partizanske edin v Sloveniji. j V knjigi zgodovine junaških slovenskega naroda so hrabri P3 zani s svojo krvjo zapisali damo borbo za osvoboditev d° vine izpod naciiašističnega )af^ Slovenski partizani, kakor vsi li jugoslovanski partizani, so s ^ neenako borbo proti številno & ^ nejšemu sovražniku s trdno zave ^ da niso sami, marveč da iinaj0 svoji strani zmagoslavno Rde«0^ mado in vse bratske ruske n?r pod vodstvom tov. Stalina. "T3^ vest je bila ona nepremagljiv3 j, ki je skozi vsa leta narodno 0 ,, bodiine borbe vodila in pod)-1" j herojske narode Jugoslavi)6 nikovega pritiska začasno zapustiti I nepopisnim junaštvom. mm i j' ..f * > '■ *? Partizanska baza na Rogu,