Leto XL, št. 58
Ljubljana, torek 11. marca 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: L£abijana: Knafljeva ulica 5. Telefon
it 3122. 3123. 3124. 31Ž5 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te«
lefoD št 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon §t 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
(Jpravništvo; Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* ljana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št I0S 241
Modernizacija kopališča Laško
Kopališče Laško je kupil Središnji urad, ki ga bo povsem moderniziral ter poleg lastnih zavarovancev omogočil povečan dotok privatnih gostov
Laško, 10. marca. d. Iz Beograda je dospelo sporočilo, da je minister za socijalno politiko dr. Drinkovic odobril sklep Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani odn. Središnjega nrada v Zagrebu, da se od družbe Ther-ma, d. d. kupi kopališče Laško. Na podlagi ministrove odobritve bo že prihodnje dni podpisana definitivna pogodba z dosedanjimi lastniki in laško kopališče preide takoj v last Središnjega zavoda, v katerega imenu bo vodil upravo ljubljanski Okrožni urad. Še letos bodo izvršene mnoge potrebne adaptacije, kor hoče Središnji urad v vsakem oziru povečati udobnost kopališča in pomnožiti njegova zdravstvena sredstva z raznimi modernimi napravami elektro- in hidroterapije. Kopališče bo tudi v bodoče odprto privatnim gostom ter bo moglo zaradi izvršenih adaptacij računati že s pomnoženim dotokom privatne klijentele. Na drugi strani pa bo nudilo zavarovancem
Središnjega odn. Okrožnega urada najmodernejše zdravljenje raznih revmatičnih, ishiatičnih in drugih obolenj, za katera je bila zdravilna moč laških vrelcev dosedaj še premalo cenjena. Nakup kopališča Laško znači veliko pridobitev za naše socijalno zavarovanje v državi, a še posebej za Dravsko banovino. Pa tudi za mesto Laško je ta nakup velikega pomena, ker so novi lastniki odločeni vse storiti za modernizacijo in povečanje kopališča. Nova uprava se ne bo ravnala po pridobitnih vidikih, temveč bo vse storila, da povzdigne Laško v najmodernejše kopališče svoje vrste. Pričakovati je torej tudi novega dotoka privatnih gostov in znatne pomnožitve v celokupnem kopališkem obratu. Kakor čujemo se bodo nekatere adaptacije in modernizacije izvršile že sedaj ;er se bo vse storilo, da se že letošnja sezona čim bolj dvigne.
Kritični položaj nemške vlade
Priprave za razpust poslanske zbornice - Sestava vlade
weimarske koalicije
Berlin, 10. marca, s g. Notranje politični podožaj je tudi danes popolnoma nejasen. Po razgovorih med voditelji vladnih strank, predvsem socialnih demokratov in centruma situacija še nikakor ni razčiščena.
V državnem zboru se razmotriva o številnih kombinacijah. Gotovo je le, da je državni kancelar dr. Müller na današnjem obisku pri državnem predsedniku Hindenburgu predložil način postopanja za primer, da bi se sedanja končno veljavna in zadnja pogajanja za sporazum razbila.
Izmed vseh kombinacij je najbolj verjetna ta. da bo državni zbor v sredo zvečer sprejel Y°ungove zakone, nakar bo vlada predložila državnemu zboru svoj finančni program. Nato bo morda razpuščen državni zbor, kar bi se lahko zgodilo že tekom prihodnjega tedna. Med pogoji za ta razpust se omenja med drugim tudi to. da ne bi Nemška ljudska stranka že preje od-poklicala svojih ministrov iz vlade.
Državna vlada weimarske koalicije bi v današnji sestavi državnega zbora ostala s 16 glasovi v manjšimi, ali pa razpolagala z večino enega glasu, če
bi v njo vstopila Bavarska ljudska straníka. Ta večiina bi seveda ne zadostovala za daljšo dobo. Opozicijonalne stranke, predvsem nemški nacijonalci, zasledujejo potek dogodkov z živahnim zadoščenjem iin uipajo, da ne bo vlada tudi za Youngov načrt dotoiia potrebne večine. To upanje pa se najforže ne bo uresničilo.
Dočim se je državna vlada pri drugem glasovanju o Youngovih zakonih še zadovoljila s pičlo večino, hoče imeti pri tretjem čitamju in glasovanju močno večino vladnih strank, ker bo sicer podala ostavko. Ker odklanja Nemška ljudska stranka sprejem davčnega načrta, centrum pa noče glasovati za Youngove zakone, če se mu ne zagotovi večina za finančni zakon, iščejo sedaj odgovorni faktorji izhod. Frakcije tako zvane weimarske koalicije se posvetujejo skupno z Bavarsko ljudsko stranko o izpopolnitvah finančnega programa, ki ie bil že dostavljen državnemu svetu. Če pride glede tega programa do sporazuma, je zagotovljena večina za Youngove zakone, ker bi v tem primeru tudi centrum in Bavarci v torek in sredo glasovali zanje.
Pred zaključkom ženevske carinske konference
Francosko-nemško-belgijski načrt za izboljšanje evropskega gospodarskega položaja
Ženeva, 10. marca, r. Delo carinske konference, ki je nekoliko zastalo, ie na posredovanje francoskega trgovinskega ministra Flandena pomaknjeno z mrtve točke in se sedaj zanesljivo pričakuje, da bo do prihodnje nedelje uspešno končano.
Cim je došel francoski trgovinski minister v Ženevo, se je sestal z delegati Nemčije in Belgije ter se z njimi sporazumel, naj konferenca predloži skupen f r ancosko-nmšk o -b el gi jsk i načrt za izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v tvropi. Ta predlog je plenům
konference sprejel. V tem načrtu se predlaga, naj se za dosego carinskega premirja obvežejo vse države: 1. da se podaljša rok trajanja obstoiečih trgovinskih pogodb, 2. da od sedanjih vzajemnih carinskih olajšav ne bodo odstopile, 3. da se b«do pravočasno medsebojno obveščale o morebitni iz-premembi carinske tarife, in 4. da bodo odslej uredile vse carinske in trgovinske sporazume recipročno, ali pa jih podaljšale ali pa sporazumno likvidirale.
Masaryk potuje na Rivijero
Praga, 10. татса, i. Kakor javljajo večerni lisci, bo prezident Masaryk po nasvetu zdravnikov zapustil Prago m se podal na francosko Riviero. Po prvotnem načrtu bi bil moral odpotovati že jutri, vendar je pot odložil, da ее naporom jubilejnega tedna ne pridružijo neposredno še napori dolgega pota. Odpotoval bo sedaj v soboto ali nedeljo. Kako bo Igo bo ostal na Rivi-jeri, še ni znano.
Praga, 10. marca, 1. Poštna uprava sporoča, da je izročila v prvih 10 dineh tega meseca prezidentovi pisarni 5700 brzojavnih čestitk ter nad 8000 priporočenih pisemskih in paketnih pošiljk s Čestitkami in darili prezidentu. Vrh tega je dostavila njegovi pisarni nad 15 tčsoc nepriporočenih pisem.
Železniška nesreča v Baziliji
Rio de Janeiro, 10. marca. g. V bližini braziljske prestolice se je pripetila težka železniška nesreča. Vlak, ki je vozil iz gorskega letovišča Theresopolisa proti R'o de Janeiru, je skočil iz tira. Del vlaka je zgr-mel v 200 m globok prepad. Ubitih je bilo 30, težko ranienih pa 15 oseb. Kakor se zatrjuj«, so najbrž odpovedale zavore.
Pomoč francoskim pojavi iencem
Pariz, 10. marca. s. Predsednik republike Doumergue in ministrski predsednik Tar-dieu sta se danes vrnila s potovanja po poplavljenih krajih v južni Franciji. Točen pregled škode, ki jo je povzročila katastrofa, še ni znan, vendar ugotavlja »Paris Midi«, da so prvotne številke o številu mrtvih precej pretirane. V Moissacu ni bilo več sto, temveč le okoli 150 človeških žrtev. V Montaubanu število mrtvih najbrže ne bo preseglo 28, dočim so v Reynesu našli do sedaj 18 mrtvih, število mrtvih v de-partmanu Tarn et Garonne znaša 186.
Pariz, 10. marca. s. Ministrski predsednik Tardieu, finančni minister in minister za javna dela so danes določili smernice načrta za organizacijo kreditov v korist prebivalcev, ki jih je zadela poplava v južni Franciji.
Požar vpepelil besarabsko vas
Bukarešta, 10. marca. s. V besarabski vasi Valeny je izbruhnil požar, ki je uničil 40 hiš. V plamenih je zgorelo mnogo živine. Gasilci so le s težavo zadušili ogenj. Skoda Je znatna
300 oseb zastrupljenih
Oklahoma, 10. marca. d. Na neki veselici so to-čiili vtihotapijeni Jamajka rum, Iki je vseboval meitilaikohol, s katerim se je zastruipMo rrad 300 oseb, ki so jih morali prepeljati v bolnico, kjer bodo morali ostati naijbrž-e več mesecev v zdravniški osfcrbi.
UGOTOVITEV ATENTATORJEV
NA NAŠI BOLGARSKI MEJI
Mešana jugoslovensko-bolgarska komisija je ugotovila, da potekajo atentatorji iz Bolgarije - Bolgarska vlada bo sedaj v smislu sofijskega sporazuma uvedla proti njim kazensko postopanje
Beograd, 10. marca. AAp. Včeraj se je sestala v Caribrodu mešana jugosloven-sko-bolgarska komisija, da po predlogu naše vlade izvrši preiskavo o atentatih, ki so bili izvršeni na našem ozemlju po sklenitvi sofijskega sporazuma. Prvotno je šlo samo za atentat v Kočanih, ki je bil izvršen 4 dni po podpisu sofijskega protokola 18. februarja; med tem pa so bili izvršeni še nadaljni atentati in sicer 3. marca v Pirotu. 6. marca v Krivi Pa-lanki in kakor poročamo na drugem mestu, včeraj zopet nov atentat v Stru-mici. Mešana komisija se je zedinila na to, da vzame v razpravo vse atentate, četudi so se izvršili na ozemlju, ki po strogem tolmačenju določb sofijskega sporazuma ne spada ^več v 10-kilome-tersko obmejno cono. Že pri tej priliki se je izkazalo, kako umesten ie bil predlog naše vlade povodom pogajanj v Sofiji, naj vsak tak obmeini incident takoj preišče na licu mesta mešana komisiia, da se na ta način izogne vsakemu nesporazumu in točni ugotovitvi, kdo ie krivec in kaj bi bilo treba ukreniti, da se večni incidenti in atentati v obmejnem ozemlju onemogočijo.
Pri včerajšnjem sestanku v Caribrodu je šlo pred vsem za to, da se ugotovi, ali je mešana komisija sploh pristojna za preiskavo o teh atentatih. Nekateri bolgarski listi so namreč neprestano dokazovali. da sestanek komisije ni potreben, ker da gre za čisto interne jugo-slovenske zadeve. Z zadovoljstvom beleži zaradi tega beograjski tisk, da so merodajni bolgarski krogi pokazali povsem drugo pojmovanje in pristali na jugosilovenski predlog. Sklepi, ki jih je sprejela komisija v Caribrodu, pričajo, da tudi na bolgarski strani prevladuje dobra volja po ohranitvi dobrih odnošajev jn želja, da se preprečijo dejanja neodgovornih elementov, ki skušajo s terorjem onemogočiti medsebojno zbliža-nje in pokvariti komaj doseženi sporazum. Komisija povdarja v svojem zaključnem protokolu, da najstrožje obso-
ia to početje ter priporoča bolgarski vladi, naj v smislu določb čl. 5. sofijskega sporazuma na podlagi zbranega ma-terijala o vseh teh atentatih uvede kazensko postopanje proti krivcem. Sklenjeno je bilo ob enem, da se bosta obe vladi medsebojno sproti obveščali o vseh ukrepih, ki jih bosta podvzeli. Ca-ribrodski protokol končno ugotavlja, da so prišli zločinci z bolgarskega ozemlja in da so po izvršenih atentatih zopet pobegnili na bolgarsko ozemlje. Vse razprave komisije so potekle v najlepšem soglasju. Predsednik bolgarske delegacije polkovnik Zlatev je izjavil, da bo bolgarska vlada Proučila vse predloženo gradivo ter postopala proti krivcem v smislu obstoječih zakonov, s katerimi se tako početje najstrožje kaznuje.
Sklepi mešane komisije
Beograd, 10. marca AAp. Mešana iugoslo-vensko-bolgarska komisija je včeraj ves dan pregledovala materija!, ki so ga zbrale o atentatih v Kočanih, Pirotu, Krivi Palanki in Strumici jugoslovenske oblasti. Po ugotovitvi dejanskega stanja in po stvarni razprav; o nadaljnjih korakih je komisija sestavila protokol, v katerem predlaga, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se v bodoče preprečijo taki incidenti. V zadnjem hipu ie prišlo poročilo o atentatu v Strumici, ki je izzvalo med bolgarskimi delegati še večje ogorčenje, kakor med jugoslovensfciimii. ker dokazuje baš ta atentat, da so na delu elementi, ki se rogajo vsemu prizadevanju bolgarske vlade za vzpostavitev prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. Protokol, ki ga je sestavila mešam komisija, ugotavlja med drugim:
Bolgarsko-jugoslovenska stalna mešana komisija, ki se ie sestala na želijo ju ^slovenske vlade v Caribrodu. je po pregledu celokupnega gradiva, zbranega od jugoslovenskih oblastev in predloženega komisiji o izvršenih atentatih v Kočanah, v Pirotu, Krivi Palanki in Strumic] in po izimetiiavů misli o tem sklenila:
I.) Komisija najstrožje obsoja atentate v
Krivi Palanki, v Kočanah, hi Pirotn, ker ne škodujejo samo državi, ki je žrtev atentatov, temveč nasprotujejo tudi visokim ci-liem, ki so prešinili sporazum z dne 14. februarja t. 1.
2.)	ker dokazuje gradivo, izročeno té strani iugoslovenskih delegatov, da so atentatorji prišli iz Bolgarske in da so po izvršenih atentatih pobegnili na Bolgarsko, ie bolgarska delegacija prosila, da sme to gradivo izročiti svoji vladi v naJaljno vpo-rabo.
3.)	Komisija ie nverjena, da bo bolgarska vlada proučila in izpopolnila to gradivo v najkrajšem času in da bo proti morebitnim krivcem postopala Po čl. 5 sporazuma z dne 14. februarja t 1.
4.)	v interesu hitrejše in strožje preiskave je, da se obe vladi redno med seboj obveščata o izdanih ukrepih ter o doseženih rezultatih preiskave.
Protokolu so priloženi tile dokumenti* skleD komisije, referat dežurnega uradnika nišavskega srsza o atentatu v Pirotu. рто-tokol ogleda na licu mesta v Pirotu, seznam poškodovanih oseb v Pirotu, protokoi o ostankih bomb, zaslišale Budinke. Jo-vana Krstiča, zaslišanje Alimpiia Dobrivo-ia, zaslišanje Pantelija Dobrivoja, poročilo kamiške občine. poročilo policijskega komisarja v Račici, deklaracija VMRO, ki ie natisnjena v »Vardarju« z dne 23. februarja 1930 poročilo vrhovnega komiteja zapadnih pokrajin za letni kongres 1930. list »Svoboda ali smrt« št 111 z dne 1. marca 1930, poročilo o atentatu v Krivi Palanki, poročilo o atentatu v Strumici.
Zopet nov atentat
Beograd, 10. marca. AA. Snoči ob 19.30 sta dve tuji osebi prišli do kavarne »Ujedinjenje« v Strumici, kjer je eden izmed njiju predhodno ubil z re-volverskim strelom v hrbet občinskega stražnika, k? se je nahajal v neposredni bližini, dočim je drugi vrgel b°mbo v kavarno, kjer je bilo večje število meščanov. Bomba je ranila 15 oseb, 4 težje. V begu sta atentatorja vrgla od sebe 4 bombe, 1 revolver in 1 klobuk. Na bombah je napis »V. M. R. O.«
Jugoslavija in narodne manjšine
Zanimive podrobnosti s seje manjšinskega odbora unije za Društvo narodov — Jugoslovenske narodne manjšine se ne pritožujejo
Beograd, 10. marca. »Politika« objavlja o seji manjšinskega odbora unije za Društvo narodov, ki se je vršila te dni v Bruslju. Kot zastopniki našega nacionalnega udruženja za Društvo narodov so posvetovanjem odbora prisostvovali dr. P. Grisogono, bivši minister dr. V. Jovanovič, univ. prof. dr. Šahovič in prof. dr. Pretnar iz Ljubljane. Ta odbor ima dvakrat na leto svoje seje im delegati raznih držav se na teh sestankih informirajo o položaju narodnih manjšin v posameznih državah. Namen akcije te mednarodne organizacije je propaganda miroljubnosti in tolerance proti manjšinam, kjerkoli obstoje. Sestanek odbora v Bruslju ie bil v toliko važen, ker se bo v juniju letos sestal plenům unije za Ligo narodov. Na sejah manjšinskega odbora, ki jim je predsedoval lord Dickinson, je podpredsednica Holandikiinia ga. Packer poročala o svojem potovanju po raznih državah, v katerih je proučevala manjšinsko vprašanje.
Na letošn jem za sedanju v Bruslju se je v početku kazalo posebno zanimanje za naše razmere, ker je bila na dmev-nem redu razrcrava o vmrašam-Tu mami-šin v Jugoslaviji. Pwmi'niiji ?n Ita'Hii. To je Kilo tudi povod potovanja podpred-
sednice ge. Packer van Rosum. Kolikor se nas tiče, se je адеп referat nanašal v glavnem na položaj naših Nemcev. V tem pogledu je bilo njeno poročilo v gotovih 0'zirih netočno, vsekakor pa nepopolno. Na podlagi tega dela poročila se je razvila tudi razprava. Zastopnik Nemčije, bivši predsednik parlamenta Jungiian in zastopnika naših Nemcev bivši poslanec dr. Grasl iz Novega Sada ter odvetnik dr. Miihj-eisen iz Maribora so v debati pokazali razmeroma precejšnjo liberalnost in pomirljivost. Razprava je zapustila splošen vtis, da ni samo razpoloženje jugoslovenskega udruženja za Ligo narodov proti manjšinam velikodušno in Plemenito, temveč da so tudi intenciie jugoslovenske vlade absolutno lojalne in da se morebitne pomanjkljivosti v praksi morejo brez velikega truda in tudi hočejo odstraniti. Naši delegati so dokazali, da nima naša država nobenih raznarotfovalnih namenov, da pa se ustvarjanje pravega liberalnega sistema na tem polju otežuje, če se skuša to vprašanje reševati s političnimi tendencami in Če se naseda onim, ki hočejo v zadevo zanesti politične tendence.
Nevaren požar v Zagrebu
Zagreb, 10. marca. n. Včeraj popoldne ob 5. je izbruhnil požar v znanem okto-gonskem prehodu zagrebške palače Prve hrvatske štedionice. V kleteh, kjer so nameščena skladišča, je imel trgovec Turko-vié spravljene na stotine kilogramov vate. Gost dim. ki se je valil iz skladišča, je opozoril pasante na ogenj, če bi bil ogenj ostal neopazen samo še nekaj sekund, Ы bila nastopila sit nohovi ta katastrofa, ker bi utegnila eksplodirati vata. Tako pa so takoj prihiteli gasilci ter pričeli zlivati vodo na gorečo vato. Pregledati so morali že po pogasitvi vidnega o*?nja balo za ba lo vate, če ni morda kje še kaka iskra. V tem času je bil tudi prehod skozi oktogen zaprt. Po vseh prehodih palače so tekli potoki vode. Po dveh urah gašenja je bila odstranjena vsaka nevarnost.
Rudniška nesreča v Južni Afriki
Johannesburg, 10. marca. AA. Težika nesreča v ruďiřku ie zahtevala 29 mrtvih. 6 rudarjev je težje ramenih, nekaj pa jih je v rovih še vedno živih zasutih.
Bolezen dr. Laginje zopet poslabšala
Zagreb, 10. marca. n. Zdravstveno síawje bivšega hrvatskega bana dir. Matka Lagráňe se je danes zoipet poslabšalo. Dopoldne ie poseitila bolnika soproga rn in rs tir a f-nanc dT. &vrl;ju®e ter trm siporočila pozdrave odličnih osebnosti .iz Béogra-da, včeraj ipa sta bila ipri bolmiiku minister Drinkovic ter bivši minister dr. Lvan Kraijač.
Nov parnik naše mornarice
Split, 10. marca. č. Nedavno je pripMa v naše vode naša najnovejša pomožna vojna ladja »Spa-silac«. ki je bila po naročilu naše vojne mornarice zgrajena v Nemčiji. Novi brod znači za lugoslo-siorensiko vojno mornarico veliko pridobitev ter bo služil za reševanje ladij na morju. »Sipasilac® ima tisoč ton, dote je 60 m, širok 8.7 m, ima dva stroja s s/kupno 2200 ks in ekonomsko brzino li2 milj. ma'ks'malno 17 шВД.
Bombni atentat v Newvorku
Newyork. 10. marca. d. Websíerska dvorana, znana rborovalimca radialnih organizaci}, те bila včeraj vržena v zrak in ie nato do teme'rev pogorela. Pri gašenju je bilo več gasilcev težko poškodovanih.
Češki glas o Slovencih
Praga, 10. marca. i. Nocojšnji »Narodni Listy« prinašajo pod naslovom »Med Slovenci» uvodnik izpod peresa znanega publicista Červinke, ki se je mudil dalje časa v Jugoslaviji in se je te dni vrnil iz Ljubljane. Avtor ugotavlja v članku velik napredek Slovencev po vojni. Ljubljana je postala še močnejše kulturno in gospodarsko središče živahnega in delavnega ljudstva. Dalje razpravlja Červinka o šolstvu in posveča zaključek članka našim narodnim manjšinam v Italiji.
Zaključek beograjskega procesa
Dr. Kosta Jovanovič oproščen.
Beograd, 10. marca. p. Dopoldne ob 8.30 je bila v drugem oddelku tukajšnjega sodišča I. stopnje izrečena razsodba v procesu proti bivšemu podpredsedniku beograjske občine dr. Kosti Jovanoviču na tožbo uprave beograjske občine zaradi žalitev in klevet po zakonu o tisku. Za razsodbo je vladalo v beograjski javnosti veliko zanimanje ter je bila sodna dvorana nabito polna občinstva. V trenutku proglasitve razsodbe ni bilo v sodni dvorani niti obtoženega dr. Koste Jovanoviča, niti nikogar od občinske uprave. Razsodba pravi, da je sodišče ugotovilo, da se more vseh 12 dejanj, za katere se je moral obtoženec zagovarjati, po svoji kvalifikaciji razdeliti v tri skupine. Prvo skupino tvorijo inkriminirani izrazi v člankin dr. Koste Jovanoviča, ki so po navedbah prič in branite-ljev dokazani kot resnični ter se zato ne morejo smatrati kot dejanja klevete. Drugo skupino tvorijo inkriminirani izrazi v člankih, ki so po svojem obsegu in pretenzijah objektivna kritika ter zato niso kaznivi. Tretjo skupino tvorijo inkriminirani izrazi, ki vsebujejo dejanje klevete, toda glede na izpoved obtoženca, kot osebnosti, ki je ver-zirana v občinskih razmerah in glede na to, da to njegovo subjektivno mnenje ni bilo zlonamerno, je smatralo sodišče, da je obtoženec mogel verovati v resničnost teh dejstev, zaradi česar je mnenja, da so opravičljive zablode. Zato je sodišče obtoženega dr. Kosto Jovanoviča oprostilo krivde in kazni. Prav tako je sodišče sklenilo, da obtoženec ne plača nobenih stroškov.
Premestitev v poštni službi
Beograd, 10. marca. p. Po odredbi ministra za gradbe so premeščeni naslednji poštno-brzojavni uslužbenci: Vendelín Šimenc iz Ljubljane I. v Beograd II., Cvetko Kobe iz Beograda II. v Litijo, Marija Zor iz Domžal v Ljubljano I, Ivan Sušnik iz Novega Sada I. v Ljubljano I, Marija Mrak iz Maribora I. v Ljubljano I., Amalija Kalan vl Ljubljane T. v Ljubljano II., Apoionija Žagar fz Ljubljane v Sevnico in Lavra Frae iz Ljubljane L v škoijo Loko.
Macdonaldov optimizem
Londonska konferenca bo uspešno završila svoje delo — Brlandov predlog za sklenitev Sredozemskega pakta
cesto 25.000 Din, zastopnik Zveze tncfn-
strijcev v Dravski dolini m tvornice za dušik v Rušah, ravnatelj Krejča ter drugi interesenti. Svet se odstopi tudi tu brezplačno.
London. 10. marca s. Zunanji minister Briand se je včeraj popoldne vrnil iz Che-ciuersa, kjer je ime' razgovor s predsednikom Macdotnaldom,
Briand je v razgovoru z Macdonaldom m Heilders onom ponovno razmotrival o splošni tezi, ki io je francoska delegacija nastopala pri otvoritvi pomorske konference. Zatrjuje se, da bi Francija pristala na znižanje tonaže. ki jo zahteva za svojo mornarico, če bi se vseh pet velikih pomorskih sil obvezalo, da bodo pri vsakem sporu posredovale in ga preprečile. V zvezi s tem se naglaša, da ima pet Pomorskih velesil 85 % tonaže vseh bojnih ladij na svetu in da v primeru take oocodbe med temi državami skoraj m verjetno, da bi kdorkoli kršil mir.
Angleška in prav posebno še ameriška javnost pa še vedno nista pripravljeni pristati na tako pogodbo, dasi so Francozi mnenja da je logika njihovega stališča ne-pobitna. Vendar pa še ni računati na neuspeh konference, če se bo pokazalo tekom prihodnjega tedna, da Angležev in Američanov ne bo mogoče pregovoriti za podpis take pogodbe, ker ie sedaj že gotovo, da bo prišlo vsaj do sporazuma o metodah omejitve pomorskega oboroževanja kar bo "a ženevsko razorožitveno konferenco vsekakor velikega pomena. Razen tega so vse v Londonu zastopane države za petletno pavzo v gradnji novih velikih bojnih ladij.
London. 10. marca AA. Snoči ie v Che-cmersu govoril predsednik Macdonald po radiu o pomorski razorožitveni konferenci.
Macdonald je v svojih izvajanjih naglasi!. da so nepričakovani dogodki zavrli delo konference za cele tri tedne, kar je dalo povod za razne vznemirljive vesti. Med tem odmorom so strokovnjaki nadaljevali svoje delo in razčistili marsikatera vprašanja, ki so ovirala normalni potek konference. Kljub temu. da se je v tem času trdo delalo, se ni naredila niti desetina tega. kar bi se storilo, če bi bila konferenca v nevarnosti, da se razbije. V Saint Jarne-ski palači niso nikdar mislili na polom konference ki razpravlja zdaj o aktualnem programu. Doslej še ni naletela na take težave. ki bi bile nepremostljive. Tehnični strokovnjaki ne bodo mnogo ovirali. Zad-
Trasiranje novih pohorskih cest
Maribor, 10. marca
Največji in na gozdovih najbogatejši gorski masiv, ki se v vsej svoji celoti razprostira na svobodnem slovenskem ozemlju Pohorje, je bil vse doslej brez vsakih cest. ki bi bile uporabne za avtomobilski in voz ovni promet. Ker pa postaja ta masiv poleg gospodarskega pomena od leta do leta bolj važen tudi kot prvovrstno tuj-sko-promeitno, turistovsko. letoviščarsko in športno središče so se lokalni interesenti in vsi merodajni činitelji severno-zapadne-ga dela mariborskega okrožja že pred leti lotili velikopotezne akcije, da bi se iz podnožja do njegovih vzhodnih vrhov zgradile avtomobilske in vozovně ceste. Ta akcija pa je šele sedaj toliko dozorela, da je bánská uprava v Ljubljani določila komi sij o-nalni ogled vseh treh glavnih črt: Hoče— Reka—Mariborska koča—Sv. Areh, Ruše— Sv. Areh in Sv. Areh—Sv.Martin—Slovenska Bistrica.
Tako so se v četrtek ob 10. dopoldne zbrali v Reki pri Hočah člani komisije: zastopnik banske uprave, gradbeni svetnik inž. Fischer, zastopnik sreske uprave inž. Juran, zasíaonik okrainega cestnega odbora v Mariboru, načelnik Žebot, zastopnik mariborske mestne občine. podžupan dr. Franio Lipoid, zastopnik Tujsko-prometne naveze in podružnice SPD v Mariboru predsednik dr. Senjor, zastopnik SPD Ruše predsednik Les jak. zastopnik Pinter. župan občine Ruše Gorirek in razni drugi predstavniki občin, društev, korporacij in privatni interesenti.
Trasa ceste Hoče — Sv. Areh na Pohorju
Projektirana cesta bi se pričela pri gostilni Podkrižnik v Reki. do koder vedi od glavne državne ceste M a ri bor-Cel i e že 3 in pol km dole a okraina cesta, ki je 5 m široka in solidno zgrajena. Ker pelje od tu datle po dolini potoka Reke le drugorazredna občinska vozna pot, bi se morala proiekMrana cesta graditi popolnoma na novo položila pa bi se lahko na traso te poti. Po kateri bi se dvigala do bližine Visočni-kove želarije. Od tu dalje bi morala brezpogojno zapustiti premalo se vzpenjaiočo dolino in kreniti na levo ali desno pobočje. Ker so si pa želie lokalnih faktorjev in interesentov nasprotovale, se je komisija naposled odločila za obe variianti in prepustila komčno odločitev tehnikom in ban-ski upravi. Prva variianta določa traso po levem pobočju. Tu bi se cesta že takoi dvignila po serpentinah na hrbtišče leve rebri. ki se položno in enakomerno vzrtenja proti vrhu vzhodnega Pohorja. Šla bi prvotno v smeri proti Sv. Lenartu nad kmetí'o Pergauer proti Lnbmiku in mimo <"ve-čeka (Ledmeka) na trato Pri Kopu (Brd-nik). kjer bi predla v serpentine. Od tu bi se vila mimo kočarja Kanclerja, kjer bi se r,aokreni1a na južno pobočje in dosegla Pri kmetiji Petek koto m nad meiern. Ker znaša razdalja med Reko in Petkom ca 6 km, bi se s 6.5 % vznonom doseglo 733 m brez vmesnih serpentin, s serpentinami pod Petkom pa še 149 m. torei skunno Я2? m. I>u?.a možna trasa se je določila od Visoč-nika preko potoka Reke no desnem Pobočju doline, tako zvanem Slivniškem Pohorju in bi se združila s prvo pri Kopoví kmetiji.
Prva trasa je sicer za 1.5 km daWša od driife. svet po katerem bi tu cesta šla, pa je boli trden, bolj položen, ves čas iužen in sobč^n ter nudi zelo len»* razglede m-ofj vzhodu, severu in jutru. Mimo te^a bi Wo tu mnogo mani serpentin kot na dnuri trasi. ki ie osojna. Poteka po mehkejšem in mnoco bo'i razčlenjenem in neenakem terenu. Ta druřa cesta bi «e zato vila «korai v samih serpentinah. nieno vzdrževanie hi bilo dražje, imela bi na to prednost, da bi odprla prometu mnogo več kmetij in gozdov ko prva. Nadaljnji skupni potek obeh
njo m odločilno besedo imajo državniki in ti so trdno odločeni, da dosežejo sporazum.
Sporazum se bo sklenil z vsemi državami, zastopanimi na konferenci. Če se bo kdaj čulo, da se borimo s težavami, ne mislite, da smo obu na! i. pač pa bodite rajši mnenja, da iščemo izhod iz težkih vprašam". Ne borno odnehali, dokler ne bomo popolnoma izčrpali našega potrpljenja. Do tega pa je še dolga pota.
Nato je Macdonald omenil v svojem govoru poročilo ki je bilo izdano ob njegovem posetu v Ameriki in ki pravi, da bodo Zediniene države in Anglija kljub svojim različnim stališčem delale z vsemi si'ami na to. da se zagotovi svetovni mir. Zediniene države brdo ostale zveste tej politiki in ne bodo sklepale vojaških zvez, temveč skušale skleniti pomorski dogovor. ki bo omogoči! omeiitev gradbenih programov na najmanjšo mero. Končno je še pristavil, da sta ameriška in angleška delegacija na najboljši poti. da rešita vsa mednarodna sporna vprašanja in da skupno z drugimi velesilami skleneta dogovor, ki naj zmanjša gradbene programe, odpravi tekmovanje in ustvari ravnotežje sil.
London, 10. marca g. Pomorska razoroži tv en a konferenca je zašla v kritičen stadii. Brjandov poizkus, da Ы dosegel garancijsko pogodb,, med petimi državami. Je treba po izidih zadnjih pogajanj smatrati za izjalovljen.
Razgovori med c?eWati
London, 10. marca. AA. Snoči so se vršili med delegati pomorske konference številni razgovori, o katerih pa varujejo najstrožjo tajnost. Davi so se posvetovanja glede vprašanja varnosti med francoskimi, angleškimi in ameriškimi delegati nadaljevala. Popoldne bo plenarna seja vodij delegacij.
»Times« pravijo, da govore francoski krogi, da bi bil Briand pripravljen, če ne pride do Sredozemskega pakta, odložiti razpravo o vprašanju varnosti in se dogovoriti z drug:mi državami o rešitvi tehničnih vprašani. V tem primeru bi Anglija, Zedinjene države in Japonska lahko skle-
varijant po enotni trasi bi se od kmetije Kop odnosno Petek vil proti Mariborski koči in k Sv. Arehu. izvedba tega dela bi bila mogoča brez večjih težav in je končna določitev samo stvar detajlnega študija terena. Vendar pa je ozemlje neposredno pod .Mariborsko kočo zaradi izredne strmine, izvira mnogih studencev in razklanosti tal za razvoj trase pod kočo neugodno, tako da bi se morala na vsak način dvigati ob višini ali nad višino koče.
O določitvi te skupne trase in obeh osrednjih varijänt se ie v Mariborski koči sestavil uradni zapisnik in so se zapisale tudi izjave ter želje županov iz občin Sp. Hoče, Gornje Hoče, Slivnica Ranče. Pohorje in Radvanje ter zastopnika mestnih uslužbencev iiz Maribora, ki nameravaáo ob tej črti graditi svoi počitniški dom. Prav tako so se protokob'rale tudi izjave Tujsko prometne zveze, obeh podružnic SPD okrajnega cestnega odbora in zastopnikov drusrih skunin. Vsi faktorji so obvezno izjavili. da dajo za cesto potrebna zemljišča brezplačno na razpolago in bodo tudi sicer sodelovali pri gradnji vsak po svoiih močeh. Zelo važna pa ie bila predvsem izjava načelnika okrajnega cestnega odbora, da je odbor že v letošnjem proračunu določil prvi prispevek za gradu?o te ceste in bo isto storil tudi v bodočih. Pismeno pa je izročil predsedniku komisije inž. Fischerju predlog, naj banska uprava določi, da se cesta Hoče—Sv. Areh uvrsti med banovin-ske ceste drugega reda. nsi dovoli uporabo tudi onega denarja, ki je določen ?a druge ceste, ki se zaenkrat eventualno še ne bodo mogle graditi in naj končno izrosluie, da dobi odbor za to cesto tudi državni prispevek za okrajne ceste iz let 1923—1927 ki še ni bi! izplačan in znaša okrog 1,800.000 dinarjev.
Po ogledu tega dela ie mariborska podružnica SPD priredila v Mariborski koči kosilo, člane pa ie kot domačin pozdravil predsednik dr. Senior. Zvečer na je bila v Ruški koči gostiteljica podružnica SPD Ruše.
Cesta Ruše — Sv. Areh
V petek je glavna komisija s priključitvijo še nekaterih lokalnih interesentov nadaljevala svoie delo in do'oči!a traso Ruše—Sv.Areh na Pohorju Ta cesta se bo vroeniala po severnem pobočju vzhodnega Pohorja in ji bo smer določala že lani pričeta privatna cesta, ki sta io pod vrhom pričela graditi veleposestnika trg. Viktor Glaser in Josip Robnik. Ker pa ima ta del 8 do 10 % vzpona, se je določilo, da postane to občinska cesta prvega reda. Potekala bo po ozemlju občine Ruše in občine Lobnice in bo. kakor prva, tudi 5 m »roka. Trasa ie bi>a brez večjih debat določena takole: Pričenjala se bo na trgu v Rušah, šla nekai časa po že obstoječi cesti in poti ob Ruškem potoku, kjer se bo pot v dveh serpentinah dvigr^a na КчЬ'япю na .Toklovo sedlo in v velikem loku mimo Dobnikovega križa po zaporednem pobočju Štumfove ravne. Približala se bo nadalje izviru Ruškega Potoka doserala Wižino Čandrovega posestva na koti 700. od koder se bo vila po deloma že zaoo'etj trasi Ao-nica-'-Avöja ravna—Strmica. Tu se bo zaokrožila v loku do pod Glažuto in dospoda
po severnem	o-io-*-r,.n
» t * - • j
ka zvezna cesta od Glačute na prej opi-
sa.no сечо od b -r-кг косе,do Archa. Od Sv. Areha dalje bo šla na Šmartno in Slovensko Bistrico kot tretji del vseea projektiranega cestnega omrežja za katero bo potrebna vsota okrog 8 milijonov dinarjev.
Zapisniki za to traso so se spstavili popoldne v Ru?ah. Izjave so podali: žman ravna Hi Gorišek za ruško ob* H o. i>od'žu-pan dr. Franio I ino'd za mariborsko mestno oblino, žuoan občirp J ohnice nik okrnineira cestnega odbora, pr^d^ednik SPD Ruše Lesiak. predsednik SPr> bsr dr. Senior, zastrrtriijk Avtomobilskega kluba indusfrjialec H'nko Pogačnik, ki je omenil tudi da je klub že votiral za to
Velik vinarski kongres v Beogradu
Povišanje trošarine na pivo in izvoznih prémii na vino.
V nedeljo se je vršil v veliki dvorani beograjske univerze prvi državni vinogradni-ško-vinarski kongres, katerega эе je udeležilo preko 4000 vinogradnikov iz vseh delov naše države. Za predsednika kongresa je bil izvoljen g. Vlado Savič, vinogradnik iz Sremske Kamenice, dočim so mesta podpredsednikov kongresa zavzeli voditelji delegacij vinogradnikov iz posameznih ban> vin, med njimi g. Lovro Petovar iz Ivanj-kovcev za slovenske vinogradnike.
Pred prehodom na dnevni red je bil z velikim navdušenjem sprejet predlog predsednika kongresa g. Savica, da se pošlje vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Kot prvi je referiral dr. Robert Paulié, tajnik Udruženja vojvodinskih bank, o povečanju potrošnje vina. Poudarjal je važnost vinogradništva v Jugoslaviji, ki spada med najbolj vinorodne države v Evropi. Naša letna produkcija vina znaša okrog 4 milijone hektolitrov.
Obširno je razpravljal o favoriziranju pi-vovarniške industrije, ki zaposluje komaj 10ЛХ) ljudi, dočim je vinogradništvo za dva milijona naših prebivalcev glavnj vir dohodkov. Pri vinu znaša trošarinska obremenitev 2—2ö Din, pri pivu pa samo 1.40 Din pri litru. Predsednik maličanske občine pri Nišu Atanas Mičié je v svojem poročilu navajal vzroke slabega konzuina našega vina v državi ter v inozemstvu, kakor tudi njegovih nizkih cen. Kot prvi razlog je navajal, da se je v splošnem površina vinogradov povečala in da so se vinogradi zasadili na tleh, na kakršnih ne more uspevali dobra trta. Drug razlog za premajhen izvoz našega grozdja in vina obstoja v kvaliteti, visoki ear;ni in transportnih težkočah Tretji razlog je v uvedbi visoke trošarine na vino in žganje, kar ne vpliva slabo samo na vinogradnika, ampak tudi na konzumenta.
O splošnem stanju vinogradništva v naši državi so nato poročali splitski vinogradnik g Stanko Ožanic, Mihajlo K ost i č iz Žuoe, dočim je Gjorgje Lederer jz Cone poročal
0	pospeševanju izvoza vina in grozdja, zlasti v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo.
Važna izjava pomočnika finančnega ministra.
Veliko odobravanje je izval kratek govor pomočnika finančnega ministra dr. Frana Gospodr.etca, ki je v imenu kraljevske -.lade izjavil, da se bodo trošarine na pivo povišale. in s'ccr na korist banovin od 30 na 60 par pri litru in na korist občin od 60 na 100 par. Uvedba izvozne premije na vino v višini 40 Din na hektoliter se je izkazala koristna in je kraljevska vlada sklenila povišati izvozno premij« na vino od 40 na 100 Din pri hektol'tni. V cilju povečanja potrošnje vina v naši državi pa je predsednik vlade odobril, da se 12 milijonov Din od one vsote, ki je bi!a, prihranjena od lanske premije za izvoz žganja uporabi za nakup vina za vojsko ia za državne bolnice. Končno je tudi že sklenjeno, da se trošarina na vinski destilát zniža od Ž3 na 14 Din na hekfolitersko stopnjo in se tako trošarina pa vinski destilát izenači s trošarino na žganje.
Kraljevska vlada bo tudi v®e podvzela, da se prepreči falzificiranje in umetno proizvajanje vina. V stremljenju, da ste odpravijo samorodné trte fšmarnica), je finančno ministrstvo eni banovin-; že dovolilo uvesti po-eebni davefc na samorodné trtt, kar lahko store tudi druge banovine. Glede obremenitve brezalkoholnih in drugih umetnih pijač pa ministrstvo ne dela nikakih ovir, ter prenušča to obremenitev banovinam in občinam. Končno se v ministrstvu tudi prouču-io vr-rašanie. kako uvesti olajšave pri pobiranju trošarin na vino, zlast; glede trošarine prostih shranišč. ki naj bi se dovoljevala tudi onim. ki plačajo letno manj nego 100.000 Din trošarine.
Po referatu go^p. Milana Maťhsiča, direktorja kmetijske šole v Iloku. o brezalkoholni prede-lavi grozdja, je bilo sklenjeno, da se popoldne sestanejo predstavniki vseh vinogradniško - vinarskih organizacij zaradi ustanovitev enotne zveze treh organ;zacij iz naše države. Nato je bila sprejeta obširna
resolucija,
ki pravi med drugim, da so zaradi sl.ibega konsuma cene vinu in grozdni padle na tak nivo, ki izključuje vsako rentab lnost. S tem v zvezi ugotavlja kongres, da je trošarinsika obremenitev vina, ki zmaša pogo?to preko 100 % vrednosti vina. previsoka. Da bi se težko gospodarsko stanje vinogradnikov zbolišalo. predlaga kongres naslednje ukrepe:
Državna trošarina na vino naj se skuono z banovinsko in občinsko trošarino zniža na
1	Din pri litru, in to za vino v sodih in steklenicah, izvzemši za desertna vina in za šampanjec; trošarina naj se plačuje v kraju neposrednega konsuma, pobiranje državne in banovinsike trošarine pa naj se da v zakup občinam: občinam naj se prepove mak-ksimirane trošarine povečavati z raznim-' daiatvami fn uvozniinami: prepove nai se proizvajanje vinskih destilatov in sadn-'h žgani z dodáváním špirita; da se omogoči destilacija slabih in manj močnih vin, naj se trošarina na vinske destiláte z.iiža od 23 na 14 Din, koliikor znaša za žganje: iz umetnih esenc prodncira.ie brezalkoholne piiače naj se trošarinsko obremenijo kakor vino; vino naj se pr; prevozu smatra kot brzovez-no blago; še pred početkom nove kampanje naj se ukinejo carine na vinogradniške potrebščine; s trgovinskimi pogodbami nai se pospeši izvoz vina. pri čemer naj se spremen; dosedanji sistem klavzule o največjih ugodnostih: izvozna premija za vino naj se noviša od 40 na 100 Din in razširi na vinski mošt: enaka premiia naj se uvede tudi na izvoz grozdja; v inozemstvu naj se ustanovijo državne kleti: dovoli naj se trimesečno kreditiranje carine pri uvozu praznih sodov za oobiionip in rozneiši izvoz: izvede naj se revizija čistega katasterskega do'-od'.-a vinogradniških zemliišč; s 1. ianuariem 1031 nai se prenove saienie novih vinogradov, kier jih nrpi ni bilo in ki>r se la^F—> gojijo druge kulture: vinogradniška podroPia nai «e Čim pre? oč'sti?o od samorogiic: uveljavi naj se рояеЬол za^'on za розр^&^ял'е vinogradništva Cglede šolstva, zadnižmštva^: v
7-1 trwov'nska poicaiania se moraio v bodočo poklicati vinogradniki kot eksrx»r-ti: praviln:k k vinskemu zakonu naj se dostavi огдаги7ап"ятп. nakar naj se o tem skliče posebna anketa.
Ustanovitev osrednje zveze
Včeraj se je vršila v nadaljevanju kongresa vinogradnikov in sadjarjev v hotelu periak v Beogradu ustanovna skupščina Osrednje zveze vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije. Otvoril in vodil jo ie gosp. Savič, ki je obrazložil svrho osnovanja centralne organizacije. Njen namen je predvsem zaščita interesov članov osrednje zveze. Na skupščini so bili zastopniki Saveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev, Ne-gotinske krajinske sadjarske zadruge, Vinarskega društva za dravsko banovino, Fruško-gorske vinogradniške in sadjarske zadruge, Vinogradniškega društva za šibeniški srez ter raznih vojvodinskih zadrug. Sprejeta so bila pravila, po katerih ее imenuje пота zrveza: Glavni savez vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradö. Zveza bo imela predvsem nalogo, pospeševati vinogradništvo In sadjarstvo, podpirati umno kletarstvo ter sploh šč titi interese vinogradnikov in sadjarjev. Zveza bo na vse mogoče dovoljene načine vplivala na merodajne kroge v svrho spremembe ali izpopolnitve raznih odredb in drugih predpisov, v kolikor no bi odgovarjali interesom vinogradništva, kletarstva in sadjarstva. Naloga zveze je tudi, izdajati posebno strokovno glasilo ter sklicevati kongrese strokovnjakov. Članstvo glavnega zaveza tvorijo zveze vinogradnikov in sadjarjev ter podobna društva. Glede prispevkov jo bil sprejet sklep, da se bodo za Glavni savez pobirali po velikosti vinogradov in sadovnjakov.
Občni zbor delničarjev Narodne banke
Kakor je že obširneje poročal УPonedeljek,-, se je v nedeljo vršil v Beogradu 10. redni občni zbor delničarjev Narodne banke na katerem je 69 delničarjev zastopale 15.122 delnic. Zboru je predsedoval guverner gosp. Ignat Bajloni.
Po prečitanem poročilu in govoru gosp Sičarevica se je razvila debata glede zavoda za fskanje bankovcev, ki je bil nedavno otvorjen in je stal 49 milijonov Din. Gosp. Grebenac je kritiziral, da se je za ta zavod, ki nam ni nujno potreben, izdala tako ogromna vsota. V podobne-m smislu je izr nesel kritiko tudi prof. dr. Bajkič, ki je vrhu tega ugotovil, da slika, ki jo letno poročilo Narodne banke daje o našem gospodar stvu, ni točna.
V	upravni odbor so bili nato ponovno izvoljeni gg.: Miloš Savčič iz Beograda; Toma Popovič iz Skoplja in Ivan Jelačin iz Ljubljane nanovo pa gg.: Jovan Marko vi č iz Beograda, Nikola Berkovič iz Sarajeva, drč Svetiflav Šum an o vič iz Zagreba, Drašiša Ma-tejič iz Beograda, Mih. Sonda iz Beograda in dr. Melko Čingrija iz Dubrovnika. V nadzorstveni odbor so bili ponovno izvoljeni gg.: Milivoje Popovič iz Beograda in DragoMn Hribar iz Liubliane, nanovo po gg.: Žika Jankovič iz Beograda in Salomon Kojea iz Beograda.
*
Beograd, 10. marca. p. Dopoldne se je vršila prva seja nove uprave Narodne banke. Seji so prisostvovali tudi novi člani upravnega odbora, ki so bili izvoljeni na včerajšnji skupščini delničarjev. Na njej se je razpravljalo o tekočih poslih. Izvoljeni so bili člani eskomptnega odbora ter gradbeni in kreditni odbor za 1. 1930. Nekaterim uradnikom, ki so pridobili za to pravico, so bile povišane plače.
Bodočnost zadružništva
V	soboto zvečer je v dvorani OUZD predaval znani ruski zadružnik in zadružni pisatelj prof. dr. Totomianz o pomenu in bodočnosti zadružništva ter je izvajal v glavnem naslednje:
Kapitalistično gospodarstvo se v sedanji obliki nagiba k zatonu. V gospodarskem življenju se že kažeio konture noveara družabnega reda. v katerem bo pripadala zadružništvu velika vloga. Nemški učenjak prof. Sombart je po dolgoletnem proučevanju sedanjega družabnega reda in kapitalističnega gospodarstva prišel do spoznanja, da ima zadružno organizirano kmetijstvo v nadaljnjem razvoju svetovnega gospodarstva večjo bodočnost kakor industrija čeprav se kmetijstvo trenutno bori z velikimi težavami zaradi slabe rentabilnosti. Tudi obrtništvu ni zaprta bodočnost kakor se splošno sodi, kajti že danes se kaže potreba prehoda od kvantitete industrijske produkcije h kvaliteti.
Današnje gospodarstvo pa je pokazalo da ne obstoja samo potreba po kvalitetni produkciji dobrin, temveč tudi potreba po produkciji boljnh ljudi. ki jih potrebuje zadružništvo. Na drugi strani pa vidimo da kmetijsko zadružništvo samo ustvarja boljše in plemenitejše ljudi, dočim ustvarja kapitalistična industriializacija razredno sovraštvo in razredni boj.
Zadružno organizirano kmetijstvo lahko ustvarja čudeže. Tu nam je najboljši primer Danska, kjer je večina kmetijske produkcije v zadružnih rokah. V nekaj desetletjih se je po zaslugi intenzivne zadružne organizacije danski kmet tako povzpel, da je danes najbogatejši na svetu in živi v velikem blagostanju. Postal pa je tudi izobražen. pošten in plemenit. Mladi ljudje na Danskem ne zapuščajo domače grude ke rnadaljnje intenziviranje produkcije po zadružništvu, daie možnost eksistence tudi naraščajočemu številu prebivalstva. V lii-gijenskem pogledu je danski kmet ogromno napredoval in v rtiegovem hlevu je bolj čisto kakor v marsikateri kmečki hin v drugih državah. Šolstvo je na izredno visoki stopnji, tako da večina kmečkih sinov obiskuje kmečke visoke šole. Vse to pa so sadovi intenzivne zadružne organizacije ki dobiva tudi rastoči vpliv v produkciji industrijskih konsumnih predmetov.
Sombart .ie mnenja, da se bodo v bodoče razvi;ala zlasti glede na industrijsko produkcijo mešana podietia s sodelovanjem države, občine, zadružništva in privatnikov, vendar pa bo zadružništvo v bodočem gospodarskem redu prevladovalo.
Angleško konsumino zadružništvo^ je že tako razvito, da se danes že ena četrtina vseh življenskih potrebščin prodaja preko konsumnih zadrug, ki polovico prodaneea blaga same proizvaiaio odnosno dobivaio od zadružnih produkeiiskih podietij. Ta zadružna podjetja imaio celo lastne plantaže za kavo. lastne mline, tvomice čevljev. mila itd. ter uspešno pobijajo stremljenje kapitalističnih podjetij po dviganju cen.
V	iedru je današme zadružno gibanie boli revolucionarno kakor komunizem. Zadružništvo ne bo v bodočem razvoju omogočilo samo blagostania širokih mas naroda, temveč nam bo prineslo tudi zdrav in plemenitejši človeški rod.
Novo!	Premiera!
Harry Liedtke
kot tajnik poslaništva v sijajni veseloigri
ČRNI DOMINO
Veselje!	Smeh!	Zabava!
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
KINO IDEAL
Surov napad
Novo mesto. 10. marca
Posestnik Tekavc iz Težke vode pri Novem mestu .ie najel za soboto večje število kopačev za svoj vinograd, ki je oddaljen četrt ure hoda od vasi Orehek pri Stopi-čah. Najeti fantje in možje so omenjenega dne res odšli zgodaj zjutraj na delo, ki so ga opravljali ves dan. Proti večeru so se vračali skozi Orehek domov na Težko vodo. Naprej je šla večja skupina, dočim sta 19-letni Janez Regina in 25-letni Justin Udovič nekaj zaostala.
Nenadoma pa je oba poslednja mladeniča. doma iz Zgornje Težke vode. napadla skupina 8 do 10 moških, oboroženih s křepelci in motikami. Regina je dobil, preden se je sploh znařel v neprijetnem^ položaju, udarec v gornjo ustnico, ki mu jo je prereza! ter rmi izbil troje zob in enega odlomil: nadalje je dobil tri udarce oo obrazu in dva po glavi. Regina se je zgrudil nezavesten na tla. Udovič je dobil dva udarca po glavi, enega z ostrim, drugega pa s topim predmetom. Zbog svoje močne Je'esne konstitucřje ni omaga!, čeprav ie močno krvavel. Spravil je svoiega hudo poškodovanega tovariša potem, ko so bili strahopetna naoadalci izginili k zavesti ter poklical še neke druge ljudi na pomoč. Še v teku пой so prepeljali poškodovanega Rezino v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Orožništvo marljivo zasleduie surove napadalce ter so že ugotovljeni glavni krivd tega rokovnjaštva. Gre za same premožne posestnike iz vasi Orehek. Vzroki tega nočnega napada do sedaj še niso znani. Pri vsem tem ie zanimiv dvogovor, ki sta ga imela v soboto dopoldne dva kmeta. Pri Orehku je namreč neki posestnik kooa! jamo ter je na vprašanje nekega kmeta i« Težke vode. čemu mu bo ta jama. odgovoril: Za to. da bomo zvečer pometali varno fante iz Težke vode.
Dolgo zasledovan vlomilec
Litija, 10. marca,
V litijske sodne zapore so privedli kamniški orožniki 421etnega delavca Jožeta Hafnerja, doma iz Ladje v medvodski okolici. Hafnerja je že od lanske jeseni iskalo litijsko sodišče zaradi drznega vloma, ki ga je izvršil v naselju Krhliče nad Po-novičami. Dogodek je še v spominu: Mož brez stalnega domovanja je v jeseni pohajal po litijski okolici in se v Krhličju vtihotapil v neko hišo, ko so bili domačini vsi zaposleni na polju. Vlomil je vrata tn se v sobi lotil omar in skrinj. Ker je imei časa dovolj, je temeljito pregledal domačo zalogo in si izbral seveda le najboljše: nekaj oblek, perila, klobuke, denar in se nekatere druge vrednote. Nato je neopazeno zapustil Krhličje.
Njegov tovor je moral biti precej težak, nekaj ukradenega blaga je prodal že v sosednjih vaseh, z ostankom pa je izginil dalje po svetu. Orožniki so že naslednje dni po natančnem opisu neznanca izdali tiralico. Toda tekom zime Hafnerja nikjer ni bilo na spregled. Šele pred dnevi je orožniška patrulja iz Kamnika na svojem službenem pohodu naletela na sumljivega pohajača. Na prva vprašanja se je Hafner izdal za poštenega in revnega brezposelnb ka, ki išče zaslužka po svetu. Patrulja je vendar smatrala za umestno, da odvede sumljive a s seboj na orožniško postajo. Tu so preiskali stare tiralice in vodja patrulje je prav hitro presenetil aretiranca » nagovorom:
— Jože Hafner, boste pa nekaj časa ostali v naših rokah. Močno ste podobni onemu vlomilcu, ki je v jeseni gospodaril v Krhličju.
—• Ostanem že pri vas — se je odřez®! Hafner — ampak po nedolžnem . ..
Ko so ga v soboto privedli v Litijo, je bila zadeva takoj razčiščena: aretirani Hafner je oni že več mesecev iskani vlomilec iz ponoviške okolice. Ali ima še kake droge grehe na vesti, bo ugotovila preiskava. Hafner čaka na sodbo v litijskih zaporih, gotovo sprijaznjen s starim pregovorom, da ni ničesar tako skrito, da ne bi sčasoma postalo očito.
Letna skupščina Kola jahačev
Beograd, 10. marca p. Včeraj dopokfee se je vršila letna skupščina vseh oblastnih Kol jahačev, na katerih se ie izčrpno razpravljalo o romovem delu v preteklem poslovnem letu ter načrtih za intenzivno delo v nastopajoči sezoni. Skupščini, kn so se je udeležili delegati iz vse države, so prisostvoval kot zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Voj a Pavlovic, zastopnik ministra za promet dr. Cukmus in zastopnik ministrstva za kmetijstvo dr. Pro-haska. Skupščini ie predsedoval dr. Velizar Jankovič.
Glavni tajnik Milan Jovičič je prečrtaj poročilo centrale Kola jahačev. Lani ie dato ministrstvo za kmetijstvo Kolu jahačev na razpolaga 500.000 Din, ministrstvo vojske Pa 80.000 Din. Ta vsota je bila razdeljena po sklepih prejšnjih skupšSn po izkazanem uspehu jn potrebi. Absolutno največ je prejelo Dunavsko kolo jahačev, relativno pa breg-aflniško, ki je dobilo 70% od izdanfa nagrad. Minister za kmetijstvo je obljubS, da bo letos podporo še povečal. Določitev raziporeda letošnjih konjskih tekem je bila prepuščena posebnemu odboru. Sklenjeno ie bilo nadalje, da izdela poseben odbor strokovno terminologijo«, ki bi bila • A vezna za vsa kola. Razpravljalo se je tudi o novi razdelitvi področja kol glede na razdelitev države v banovine. Uprava ima o tem izdelati poseben predlog ter ga pred-ožsti .na prihodnja skupščini v razpravo. Sprejet je bil končno sklep, da se postopa naienergiičneje proti kolom, ki škodujejo s svojim delom ostalim kolom, ker ne izvršujejo predpisov o poslovanju.
JUTRO« ST. 5S
3
Torek, II. III. 1930
Naši kraji in ljudje
Preiskava zavrafnega umora poti Rožnikom
Umorjenec je bil ustreljen v noči od sobote na nedeljo ob pol 1. — Važne ugotovitve preiskovalnih oblasti — Obdukcija
S križcem Je zazna-movan prostor, kamor so zločinci zavlekli truplo svoje trtve. Bržkone so morali storilci kraj dobro poznati, ker so odložili truplo baš v mali kotanji za steno, kjer so ga našli igrajoči se otroci.
Pogled na streliško steno z Večne poti, ki vodi komaj kakih 100 m nižje pod njo.
Ljubljana, 10. marca Že par let se v Ljubljani ni zgodil zlo-щ ki bi po svoji tajinstvenosti tako razburil prebivalstvo in ga navezal k tako fantastičnemu ugibanju, kakor zavratni дапог, ki ie bil izvršen v noči od sobote na nedeljo im skoro da po naključju odkrit že v nedeljo dopoldne. Kako veliko zanimanje je zagonetna zadeva vzbudila tudi na deželi, lahko sklepamo po telefoniemi h povpraševanjih iz raznih krajev na osnovi današnjega obširnega poročila v »Ponedeljku«. Očitno ie bilo takoj po najdbi trupla m prvi preiskavi policije, da ne gre za roparski umor, temveč da morajo biti motni čisto drugje. Ljubljanska poiicija je za razkritje ozadja misterioznemu dogodi ku in za izsleditev morilca stavila v službo ves svoj aparat V naslednjem dosedanje ugotovitve:
Neznanega umorjenca so našli otroci. Igrali so se v nedeljo dopoldne v rožni-škem gozdu. Precej pa je bilo takrat v gozdu nad Večno potjo tudi sprehajalcev. Preplašeni so nenadoma pridrveli k njim otroci in pričeli v eni sapi pripovedovati, da leži v mokri grapi za tretjim strelskim zidom na Strelišču
neznan moški K se ne gane in je preko obraza pokrit s suknjo. Takoj nato so se otroci razbežali domov in novico povedali tudi staršem, stanuiočim v bližnjih vilah. Več odraslih se je podalo k strelskemu zidu in so opazili že tik zidu na tleh velike madeže strjene krvi, od katere je bilo mestoma oškropljeno tudi grmičje in robidovje. Na prvi pogled ni bilo dvoma, da je neznanec v grapi, ki je ležal v čudno skrčeni legi, % desnico podloženo pod glavo, mrtev. Seveda je bila njih prva dolžnost, da so o najdbi trupla hitro obvestili policijsko direkcijo in viško stražnico.
Kakor je vedno v takih primerih, je tudi tokrat šla misterijozma novica naglo naokrog in pri Strelišču so se neverjetno hitro nabrale črne gruče ljudi, ne samo okoličanov in Rožnodolcev, temveč tudi Ljubljančanov. Ob pogledu na pokritega mrtveca in madeže strjene krvi je vsakogar prešinila groza. Bilo je mnogo ugibanja o vsrokih strašnega zločina in o tem, kdo utegne biti umorjenec, čigar oprava je že izdajala, da gotovo ni preprost človek, temveč iz boljših slojev, po vsem videzu sodeč mlad uradnik ali akademik.
Policijska komisija
ki so jo tvorili upravnik dr. Güstin, zdravnik dr. Avramovič, nadzornik Močnik in viš. drž. tožilec Ogorevc, je prispela na
Strelišče okrog poldne. Pojačana policijska straža je množico potisnila stran, da je komisija lahko nemoteno pričela z natančnim ogledom.
Čim so odgrnili suknjo in se je pokazal bledi, v smrtni grozi spačeni obraz umorjenca, je zdravnik dr. Avramovič po močno zevajoči rani ugotovil, da je bil mladi neznanec, ki mu je prisojati kvečjemu 25 do 30 let, ustreljen iz neposredne bližine
s samokresom za levo uho
Krogla je udarila poševno v možgansko votlino. Nikjer okrog niso našli tuljka izstreljene patrone, očitno pa je bilo, da je moralo biti strelsko orožje slabotno in malega kalibra, ker krogla ni izstopila, temveč je obtičala v glavi.
Dalje je ugotovila komisija, točno pregledujoč sledove po vsem okolišu, da se je odigral zavratni zločin na cesti, in sicer ravno na točki, kjer se od Večne poti cepi cesta v Rožno dolino. Morilec, ki pa je PTav verjetno imel pomočnika, je nato zavlekel svojo žrtev, ki se je po strašnem učinku razamtno in prav blizu oddanega strela le še kratko borila s smrtjo.
kakih 100 metrov proč od ceste
polagoma navkreber v rožniški gozd ter jo položil v grapo. Naneslo je pač le naključje, da so truplo našli igrajoči se otroci, saj v bližino tistega kraja le redko stopi človeška noga in bi sicer utegnil zločin ostati daljšo dobo neodkrit.
Pri telesni preiskavi umorjenca je komisija našla več dokumentov. Po raznih
okoliščinah pa je takoj ugotovila, da so dokumenti potvorjeni in da je tudi ime, navedeno v nidh, napačno. Seveda pa jih je zaplenila kakor tudi gotovino 500 Din in иго, ki je še tekla in s svojim tiktakanjem najzgovorneje pričevala, da se je morati skrivnostni zločin odigrati v minuli noči V bližini umorjenca na tleh pa je policija našla tudi
očala z navadnim steklom.
Zakaj je rabil neznanec očala s takim steklom, ki mu pri vidu niso pomogla? Gotovo le za to, da je od časa do časa vsaj nekoliko sipremenil svojo zunanjost Pač dokaz, da je bil precej zagonetna pojava.
Po izvršenem ogledu so truplo položili v krsto im ga odpeljali v mrtvašnico na viškem pokopališču. Takoj nato je policija razširila preiskavo z zasliševanjem prič.
Kdaj je bil umor izvršen, o tem si je policija že skoro popolnoma na jasnem. Zaslišani stanovalci bližnjih hiš so izpovedali in se vedno bolj strinjajo v navedbah, da so čidi
okrog pol 1. ponoči
drdrati mimo po cesti neki voz, čigar ropot pa je kmalu utihnil. Naslednji trenutek je v tihotno noč odjeknil slaboten pok in je zopet zavladala tišina. Le psi-čuvaji bližnjih hiš so takrat močno lajali in tulili, a so se sčasoma tudi oni pomirili. Kam je izginil voz in z njim zločinec — to je za-gometka, ki jo razrešuje policija z intenzivno preiskavo. Enake važnosti pa je tudi ugotavljanje identitete umorjenca. Kolikor je dognala policija tekom noči in današnjega dne, se je zadrževal umorjeni že od pričetka februarja v Ljubljani pod napačnim imenom. Pad napačnim imenom je bil prijavljen policiji kot privatni uradnik. Stanoval je nekaj časa na Sv. Petra cesti, zadnje tedne pa pri soprogi nekega upokojenega policijskega nadzornika v Prisojni ulici št. 3. Ko je bila ta gospa danes do-poldne povabljena, da si ogleda mrtveca na pokopališču na Viču, je takoj pritrdila:
»Da, to je moj bivui podnajemnik.«
Njene izpwedbe o osebnosti pokojnika in o načinu njegovega življenja čuva seveda policija za enkrat v najstrožji tajnosti.
Umorjenca so danes daktiloskcpirali in ga vnovič fotografirali.
Obdukcija, ki se je vršila popoldne ob Pol 16., je ugotovila zgoraj navedene podrobnosti o učinku strela. Raztelesemju sta prisostvovala državni tožilec dr. Lavrenčak in policijski nadzornik Močnik. Ob pol 18. je bilo truplo pokopano.
Rdeči križ v vsako vas!
Glavna letina skuipšoina oblastnega odbora Rdečega križa, ki se je v nedeljo dopoldne pod vodstvom .predsednika dr. Valjema Krejoija in ob navzočnosti številnih dele gatov iz vse dravske banovine vršila v ma-gistratni dvorani v Ljubljani, je pokazala prav razveseljiv napredek te ve le važne svetovne humanitarne organizacije v naših krajih.
Samo lan je bfflo ustanovljenih 14 novih krajevnih odborov, da jiň je sedaj skupno 57 s 4083 člani. V obče se je število c'anov v preteklem letu stkoraj podvojilo, a v zadnjih štirih letih naravnost podesetorilo. Napredek pa bo tem večji, če se bodo posamezni krajevni odbori zgledovali na naj-
Triumf slovanske pesmi! Pride!
Pride!
Pride!
Kozaška pesem
Zvočni veleiilm. Sodeluje pevski zbor donskih kozakov
V glavni vlogi Hans A. Schlettow
Elitni kino jfiatica
fel
v •
ep s i &obje
SARGOV ^
KALO DO NT
vzornejših, izimed katerih sta bila na skupščini deležna posebne pohvale krajevna odbora v Guštanju in v Ljubltiani. Guštanj se reprezentira že z lastnim domom Rdečega križa, nabavil si je tudi reševalni avto in bo na otoku Braču zgradil lastno okrevališče za otroke. A delovanje ljubljanskega krajevnega odbora smo nedavno obeležili ob njegovem občnem zboru.
Denarnega prometa je oblastni odbor RK imel v preteklem letu 400.340.89 Din, od tega 219.443'OS Din dohodkov iz 180.S97'80 Din izdatkov. Osamosvojuje se vedno bolj, ima veliko skladišče sanitetnega tnateri-jala, Dosteljnine in perila, pripravljenega za pomoč v potrebi, pa tudi za izposojevanie ferräalnim kolonijam. Novi odbor, izvoljen za dobo treh let, bo pod vodstvom dr. Viljema Krejčija zastavil vse sile, da idejo Rdečega križa popularizira do poslednje vasi v dravski banovini. Imena odličnih naših javnih in humanitarnih delavcev, ki so zastopanj v odboru, jamčijo, da bo pokret Rdečega križa dosegel zažel jeni razmah. Za interno poslovanje oblastnega odbora RK velja razen predsedniku vse priznanje tajniku Malnariču in blagajniku Mešeku.
Slovenski dobrovoljec prezidentu Masaryku
Prezidentu T. G. Masaryku ie poslal te dni emami belokranjski dobrovoljec Jakob Jakobčič. o katerem je prinesel pred nedavnim časom naš list življenjepis, zanimiv spominski dar. Za časa svetovne vojne je Jakobčič kot emisar češkoslovaške armade zbral mnogo dragocenih spominov in slik. Med temi je zelo značilna ona. ko govori Masaryk pred dobrovoljei v Kijevu. Slike na Uralu kažejo, kako so delali Čehi propagando za svojo mlado državo. Zanimive so dalje slike raznih proslav in čeških manifestacij v Rusiji. Kjerkoli je bila le četica Čehov, že si videl sliko Masaryka z napisom: »Naš tatiček«. Sokoli so nadaljevali s telesno vzgojo tudi v ujetništvu im kasneje kot svobodni ljudje v Rusiji.
Jakobčič hrani več lepih posnetkov s prekrasnimi simboličnimi vajami. Najbolj dragocen material iz najtežjih dni je zbral naš dobrovoljec Jakob in ga povezanega v lep rožnat album, okrašen z narodnimi omame ti poslal predsedniku T. G. Masaryku. Ostali zanimivi materii bo obdelal eden izmed zagrebških novinarjev. Prav je, da bo med lepimi zgodovinskimi spomini našel zgodovinar tudi lep material, ki ga je zbral naš belokranjski rojak.
Liubljanska Glasbena Matica v Ljutomeru
Llutomer. 10. marca
Koncert Glasbene Matice iz Ljubljane je bil za naše mesto res izreden dogodek. Vstopnice so bile že dopoldne 9. t. m. docela razprodane. Dopoldne je mestna godba priredila na Glavnem trgu promenad™ koncert. Po Masarykovi slavnosti je velik del občinstva, predvsem mladine krenil na postajo, kjer se je zbralo mnogo ljudstva za sprejem Matičarjev. Ko je vlak privo-zil, ie zaigrala mestna godba. Izstopivšim gostom je mladinski zbor Glasbenega društva podaril prve pomladne šoDke. nakar jih je pozdravil v imenu Glasbenega društva predsednik g. Karbaš, v imenu mestne občine pa občinski svetovalec g. Za-cherl. V imenu mladinskega zbora je izpre-govorila pozdravne besede Janja Baukar-tova, Milena Karbaševa pa je poklonila Matici šopek nageljnov. Za Matico se je zahvalil predsednik g. Pečenko, ki je deial. da prihajajo pevci in pevke radi na zemljo, ki je dala narodu toliko sinov duha in srca. na zemljo, katere sokovi poganjajo v žlahtne trte. tečejo v čase in oživHaio srca, da zapojejo radostno pesem. Občinstvo je goste živahno pozdravljalo. Nato so gosťie s svojim spremstvom in z godbo odšli v mesto ter absolvirali v Sokolském
domu kratko skušnjo. Skupen obed je združil pevce in pevke ter nekatere predstavnike ljutomerskega življa v hotelu Zavratnik. Ob tej priliki so bili izrečeni tudi nekateri prisrčni govori.
Koncert se je vršil pri nabito polni dvorani. Zbor je sprejel topel aplavz, nakar je g. Mahkota pozdravil občinstvo, orisal razvoj narodne pesmi ter podrobneje opisal program. Prvi del programa je zbližal občinstvo in zbor do dobra; učinkovale so osobito: Zeleni Jurij, Jadovanka za teletom, Molitva dobrim očima in Adamičeve skladbe. Drugi del — narodne pesmi — je užgal pravo navdušenje; nekatere pesmi je moral zbor ponoviti in na koncu dodati še veselo »Bratci, veseli vsi«. — Občinstvo je odhajalo hvaležno in z vtisom, da je Glasbena Matica sijajno ubran instrument. ki sledi vsakemu migljaju svojega dirigenta. Prepričali pa smo se tudi, da zasluži v polni meri sloves, ki si ga ie dobila v naši državi in v inozemstvu. Mnogo občinstva je bilo iz Zg. Radgone. Sv. Jurija. Križevce. Veržeja, Murske Sobote. Ormoža itd. In tako ie Glasbena Matica izvršila tudi v Ljutomeru, kar je nameravala — važno kulturno misijo.
Po koncertu so se pevci in pevke zbrale v družbi Ljutomerčanov in drugih v hotelu Zavratnik. kjer jim je bil serviran skromen prigrizek. Slovo na kolodvoru je bilo toplo in prisrčno ter izzvenelo v želji: Pridite zopet!
Važne zadeve slovenskih
občin
Maribor, 10. marca.
Zveza mestnih, trških in zdraviliških občin za Slovenijo je imela danes popoldne ob 10. redni občni zbor v hotelu »Orel« v Mariboru. Izmed 27 udeleženih občin jih je bilo 17 zastopanih po delegatih. Načel-stveno poročilo je podal predsednik Josip Drofenik iz Šentjurja ob j. ž. Opisal je zvezino delo v minulem letu, zlasti pa je razpravljal o novem občinskem zakonu ter glede vprašanja novih samoupravnih cest. Zveza se je odločno izrekla proti brezglavemu strnjevanju občin, ne glede na gospodarske interese, zlasti v kolikor se tiče združevanja občin izrazito mestnega ali trškega značaja z občinami izrazito agrarnega značaja.
Obširna razprava se je razvila o posledicah, ki so nastale z novim zakonom o samoupravnih cestah, s katerim se velika, množina dosedanjih okrajnih cest spet uvršča med občinske ceste. Tako je v mariborskem okrožju od 1250 okrajnih cest zadela ta usoda 450, torej tretjino. Okrajni cestni odbori so to dobro vedeli in stavili v svojem proračunu primerne zneske za vzdrževanje teh cest, ki bi sicer popolnoma propadle. Zveza bo napela vse sile, da ostanejo te ceste še naprej v upravi okrajnih cestnih odborov.
Po tajniškem in blagajniškem poročilu so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen ves dosedanji odbor: predsednik Jože Drofenik, podpredsednik Schaubach iz Slovenske Bistrice, tajnik Jan Baukart iz Ljutomera, blagajnik E. Löschnigg iz Šmarja, odborniki: dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta, Rado Jereb iz Konjic, Ivan Veselič iz Ormoža, Matija Gorišek iz Mozirja, Ivan Tertnik iz Marenberga, Ivan Gajer iz Rogatca ter dr. Boezio iz Gornje Radgone. Občni zbor je poslal vdanostno brzojavko kralju ter brzojavni pozdravki banu in podbanu. članarina znaša tudi letos 300 Din. Pri slučajnostih so nekateri delegati iznesli celo vrsto pritožb, zlasti glede postopanja davčnih uradov, ki občinam pripadajoče davščine na veliko gospodarsko škodo zadržujejo po cele tedne.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine
v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Torek, 11,: Naš gospod župnik. A.
Sreda, 12.: Zaprto.
Četrtek. 13.: Vihar. Prenrijera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20-
Torek, 11.: Naš gospod župnik. B. Kuponi Sreda, 12.: Zaprto.
Četrtek, 13.: Naš gospod župnik. C. Kuponi.
Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15.: Baletni večer Fromanovjb e sodelovanjem baritonista Draga Hržiča.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sreda, 12.: Naš gospod župnik. Gostovanje Mariborčanov. Proslava 251etnioe gosp. Jos. Daneša.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek, 14.: Naš gospod župnik. Gostovanje Mariborčanov. Proslava 251etnice gosp. Jt;s. Daneša.
Uspeh Lipahovega »Glavnega dobitka«
Kakor smo zabeležili že v sobotni številki, je imela nova slovenska komedija, Frana Lipaha »Glavni dobitek« pri ljubljanskem občinstvu lep uspeh. Ob premieri in prvi re-prizi v nedeljo zvečer je občinstvo g. Lipaha ponovno klicalo pred rampo m mu prirejalo cele ovacije, tovariši iz Talijinega hrama pa so ga obdarili s cvetlicami. Gledališče je bilo oba večera polno in kakor vse kaže, bo polno tudi v bodoče. G. Lipah je 6 svojo komedijo zadel glavni dobitek v gledališču. Ne bo sicer toliko, kakor bi utegnila dati loterija, če bi se zgodilo tisto, kar se eicer tako redko zgodi, toda nekaj bo vendar le. Zabava, smeh, slava in popularnost pa pridejo k tantijemam še za nameček. Ljubljana g. Lipaihu to iz srca privošči in mi mu le častitamo.
Vsebina »Glavnega dobitka« bi se dala povedati z nekaj stavki, toda vsa moč tega komada leži v situacijah, ki se spretn) spletajo in razpletajo. Osebe, M jih je avtor postavil na oder, so domače; inscenaci ja kaže ljubki Rožnik, dovtipi so po večini pristno domači in ponekod prav sveži in zdravi. Marsikje čutiš gostobesednost; ta mesta bo avtor ob predstavah nedvomno obču-
til tn jih črtal pri dokončni redakciji tega dela, ki bo prej ali slej izšlo v knjigi, da se ga polotijo tudi naši diletantski odri. Čeprav nič globokega, nič takega, kar bi zahtevalo po svojem literarnem značaju mesto med takozvanimi »večnimi vrednotami«, utegne Lipahovo delo vendar le zavzeti svoj prostorček v revni galeriji izvirnih slovenskih komedij. Vsekakor je taka domača reč znatno boljša in užitnejša, nego marsikak impor-firan komad. Občinstvo to čuti, zato je Lipa-hov »Glavni dobitek« sprejelo s simpatijami, ne meneč se, kaj poreče stroga literatura.
Igra je v splošnem ustrezala; zlasti velja pohvaliti g. Cesarja v glavni vlogi prof. Br-varja in go. Juvanovo, ki je podala irborno ljubljansko mamico-branjevko. Dalje so igrali ga. Medvedova, ga. Neffatova, gdč. Ra-karjeva in gg. Jan, Levar in Plut. O literarni in gledališko, umetniški strani te vprizoritve pa bo sJutťÍK še priobčilo poročilo svojega rednega recenzenta.
Otvoritev razstave ruske umetnosti v Beogradu. V nedeljo se je v paviljonu »Cvijete Zuzorič« otvorila dolgo napovedovana razstava ruske umetnosti. 0 pripravah za njo je tudi »Jutro« že ponovno poročalo. Otvoritev je bila izredno slovesna, uvodno besedo je imel prosvetni minister Boža Maksi mo-vič, o pomenu ruske likovne umetnosti pa je govoril akademik Aleksander Belic. Navzoč je bil med drugimi odličnimi gosti tudi knez Pavle. Razstava vzbuja po svoji prvovrstni kvaliteti silno pozornost in znači velik kulturni dogodek. Razstavili so svoje
izbrane slike in kipe Maljevin, Dobužinski, Korovin, Belski, Benua, Lahonski, La psin. Šuhajev, Jakovljev, Branilovski, Mylitin in mnogi drugi.
»Misao« je izdala januarsko številko. Zanimiv je članek dr. Miloša Trivunca »Na Hajneovem grobu«, Boško Novakovic pa piše o vlogah kritjke v sedanjosti In bodočnosti. Leposlovje je iz peresa Gr. Božoviča, Bori-voja Jevliča, N. Bartuloviča, 2. Miličeviča, V. Massuke, Gj. Glumca in drugih. V »Jutru' smo že omenili Gjukicev prevod Prešernovega »Krsta pri Savici«. Citirajmo kitico tega prevoda: »Onamo gordi snežnik
nebo para, _ dižu se etene i gore im srod-
ne — Pored jezera Bled, tvrdjava stara, — a tamo polja i doline plodne, — brežuljci, šume plavih četinara, — i perivoji naše grude rodne, — mirisne baště i lepote raja: — U celoj Kranskoj nema takvog kraja . . •« Prevod g. Gjukica je — kakor kaže že ta primer, ki smo ga navedli brez izbire — precej okoren in površen ter ne daje lepote Prešernove poezije. Po tem prevodu bo či-tatelj, ki ne pozna Prešerna v izvirniku, sklepal, da je bil Prešeren precej povprečen Desnjk, zakaj že n. pr. verza »onamo gordi snežnik nebo para, dizu se stene i gore im ©rodne (!)«, sta slaba. In takih je vse polno! Prevajanje pesmi je pač težko in odgovorno delo. G. Gjukič ima dobro voljo, pokaže tu in tam tudi kaj uspeha (n. pr. nekatera mesta v lani objavljenem »Sonetnem vencu«), toda Prešernovi umetnosti v splošnem ni kos. Simpatično pa je že, da
se vsaj za Prešerna zanima.
Masaryk v naši revijaln; književnosti. Sarajevska revija »Pregled« je pravkar izdala obsežno številko, k; je vsa posvečena Masaryku. Prispevki so po večini iz peres srbskih in hrvaških znanstvenikov in publicistov. »Srpski književni glasnike pa je napovedal prihodnjo številko kot Masarykovo.
Ženski svet. Izšla je 3. številka »Ženskega sveta«. Poleg dobro urejene modne priloge prinaša naslednje prispevke: Ema Destino-va (dr. V Burian). Gospa Marina (Anka Ni-količeva). V mestnem parku sneži . . . (Tea b. Abb). Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi (Avg. Pirjevec). Smreka (Tea B. Abb). Glej, zdaj sem že vse ti bližji . . . (Radivoj Re-har). Domovina v tujini (iz razgovora z gen. Pavlo Lovšetovo). Privatne nameščenke drugod in pri nas (Angela Vodetova). Higi-jena stanovanja (Ivanka Cizeljeva). Dunaj, mesto otrdka (Mar Т. В.). Vsem ženam v pomislek (Angela Vodetova). Izvestja. (Po ženskem svetu —higijena — materinstvo — kuhinja — gospodinjstvo — književna poročila).
PREPRIČAJTE SE O
največji izberi
vseh novosti v oblačilih pri tvrdki
I. MAČEK, Ljubljana
Aleksandrova cesta 4
Domače ves
Da ne bo zamere!
Nedavno smo priložili »Jutru« dopisnice za naročanje in ogled nove publicistične revije »Naša doba«. Dopisnic se je poslužilo že zelo lepo število naročnikov, vendar pa jih je mnogo, zlasti v Ljubljani, ki nam še niso sporočili svoje želje in bodo morda užaljeni, če jim ne bomo poslali prve številke »Naše dobe«. Da ne bo nobenih zamer, ponovno opozarjamo, da naj naši cenjeni naročniki takoj in z obratno pošto sporoče, ali žele naročiti »Našo dobo«. Za ljubljanske naročnike smo danes še enkrat priložili naročilne dopisnice. »Naša doba« bo izšla v teku tega tedna. Ker bomo na-liado določili na podlagi prijav, prosimo, da se vsakdo, ki se zanima za novo revijo, brez odloga prijavi, da ne bo pritožb, če bi kdo ne mogel več dobiti prve številke.
Uprava „Naše dobe"
*	Francosko odlikovanje jugoslovenskega pisatelja. Na pred:og pariške univerze ia
francoska vlada z viteškim križcem legije časti odlikovala dr. Aleksandra Arnavto-všča, pisatelja velike monografije o francoski dramski literaturi.
*	Jadranska Straža dovoljena v srednjih šolah. S svojim odlokom je minister pro-svete dovolil, da polez literarnih in doslej obstoječih udruženj na srednjih šolah smejo delovati tudi podružnice Podmladka Jadranske Straže. Sedaj se lahko reaktivirajo vse sekcije podmladka Jadranske Straže ki so svoječasno ustavile svoje delovanje S tem v zvezi se bo v kratkem sklicala konferenca sotrudnikov Podmladka Jadranske Straže iz vse naše države.
*	Poljaki o lepotah našega Jadrana. Društvo prijateljev Jugoslavije v Varšavi priredi jutri v prostorih varšavske filharmonij pod zaščito našega poslanika Branka Lazareviča akademijo, posvečeno našemu Jadranu. Udeležence akademije bo pozdra-vfl dr. Tadeusz Hilarowicz, nakar bo g. Knaibdovski predaval o lepotah jugoslovenskega Jadrana, zdravnik dr. Szimlanski pa c. zdravstveni vrednost jugoslovenske oba. Ie. Pri koncertnem delu akademije bosta sodelovali soproga p otopi sc a Osz endo w skesa, znana violinistka ter pianistika ga. Za-leska.
*	Nemška vojna mornarica pride na Jadran. Iz Berlina poročajo, da je minister državne obrambe zahteval kredrit v znesku 200.000 mark za potovanje nemške vojne mornarice v Sredozemsko, oziroma Jadransko morje. Nemška mornarica poseti francoska, italijanska, britanska, jugoslovenska in grška pristanišča. Potovanja, ki se bo vršilo meseca maja, se bodo udeležili dva velika parobroda, ena križarka in deset fcorpedovk.
*	Pevski zbor zagrebških Slovencev se snuje v okrilju »Narodne knjižnice in čitalnice«. Obvestili smo pred kratkim javnost, da se vršit'-- v društvu dvakrat na reden pevske vaje. Prvi poizkusi эо pokazali, da bi mogli v danih razmerah izvežbatj prvovrsten pevski zbor. ki bi odgovarjal našim željam in potrebam. Častna dolžnost rojakov v Zagrebu bi bila, da doprinese vsak po svojih močeh k započetemu delu. Ker vemo, da imamo še izven naših vrst mnogo prijateljev, ki so nas do sedaj z dobrohotno kritično gesto samo opazovali, se obračamo na nie javno s prošnjo, da se nam aktivno pridružijo in pomagajo pri izvrševanju te naloge. Naš redni sestanek to sredo zvečer bomo posvetili celotno pevskemu zboru. Sestanek bo v društvenih prostorih v Gunduličevi ulici št. 29. ob 30. uri. Vabimo vse naše prijatelje k r-bllni udeležbi. — Vodstvo
*	DuWovnik dobi moderno železniško postajo. Po vesteh iz Beograda dobi Dubrovnik v bližnji bodočnosti moderno železniško postajo, ki bo odgovarjala renomeju morskega kopališča kakor je Dubrovnik. Postajno poslopje bo zgrajeno v bližini hotela »Petka«.
*	Poučno potovanje naših hotelirjev v Švico. Začetkom maja priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji poučno potovanje naših hotelirjev v Švico. Potovanje bo trajalo 12 dni in si bodo udeleženci ogledala vse večje kraje in letovišča v Švici. Cena je izredno nizka ter stane potovanje v И. razredu 4590 Din, pri čemur moramo vrost evati, da bodo udeleženci uživali prav posebne ugodnosti. Podrobnejše informacije daje Zveza za tujski promet v Ljubljane, Dunajska cesta 1. Prijave se sprejemajo samo do 20. t. m.
Sneg na Cetinju. V noči od sobote na nedeljo in še v nedeljo ves dan je v Črni gor-; močno snežilo. Cesta Kotor—Cetraje je popolnoma zasnežena. Avtomobili, ki posredujejo redni promet med Dubrovnika n in Cetmiem. so se zaradi snežnih žametov morali vrniti. Energični akciji se ie posrečilo, da je bil do pozne noči sneg za silo s ceste odstranjen. — Včeraj t>a je pričelo snežiti v Sarajevu in drugih krajih Bosne.
*	Odborová seja Zveze nameščencev avtonomnih mest in podeželskih občin Dravske banovine bo v soboto ob 15.30 na celjskem mestnem magistrate.
*	Ošpice v Julijski krajini. V Trstu so vso zimo razsajale ošpice. V januarju in febru-efju je bilo prijavljenih po 500 za ošpicami obolelih otrok. Pa tudi po deželi se je ta ©troška bolezen zdo razpasla. V Tolminu so morali zapreti ljudsko šolo, кет imajo skoro vsi otroci ošpice. V Trs*u so razši'-jene tudi norice in škrlatica
*	Požar na Sabotinu. Na pobočju Sabo-jSm prj Gorici so se iz neznanega vzroka
vneli državni gozd in bližnji zasebni pašniki. Ogenj je zajel obseg 28 hektarjev. Škoda je ogromna
*	Grozno maščevanje. Po vesteh iz Nove Gradi ške je bil v vasi Tísovcu prošlo soboto izvršen grozen zliočin. Kmetje Anton Radc-šič, Mato in Ante Posavčevič «o s koli pobili 73 letnega starca Marjana Ilica ter mu popolnoma zdrobili lobanjo. Maščevali so se nad njim, ker so sumili, da ji л je starec ovadil zaradi nekih gozdnih poškodb.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Vedno sveže pražena kava pri tvrdki B. Motoh. Ljubljana. Vodnikov trg 5.
*	Družba sv. Cirila !n Metoda je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajmo družbo po svojih močeh!
Samo še danes!
Zvočni velefilm! Al Jolson poje in govori!
Tel. 2124. Elitni kino Matica
* Svetlobele zobe dosežete z uporabo svetovno znane zobne paste Odol, ki poleg uporabe ustne vode Odol garantira za popolno higijensko nego zob. Cena mali tubi 8 Din, veliki tubi 13 Din. Dobiva se v vseh prodajalnah te stroke.	397
Iz Ljubljane
u— Ljubljana za žrtve povodní! v južni Franciji. Ljubljanski župan g. dr. Puc je ob
priliki vesti o katastrofalni povodnji v južni Franciji, ki je zahtevala poleg velikih gmotnih tudi številne človeške žrtve, posla! naslednjo brzojavko pariškemu županu: »Občinski svet in mesto Ljubljana v Jugoslaviji Vas naprošata, da blagovolite biti tolmač našega sočutja za žrtev povodnji v južni Franciji.
u— Dragutin Domjanič je eden največjih živečih pesnikov hrvatskega naroda. V petek 14. L m. bo imela Ljubljana redko priliko. da pozdravi njega v svojj sredi. Dom-janič se namreč osebno udeleži akademije, ki jo priredi njemu na čast Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu v ljubljanski operi. Slavnostno besedo bo na tem večeru govoril pesnik Oton Župančič, nekaj Domja-ničevih pesmi v kajkavščini in štokav-ščini bo recitirala članica drame gospa Mila Šaričeva. Člani slovenske opere gdčna Majdičeva, ga Štagljarjeva ter gg. Betetto, Gostič in Primožič bodo odpeli več Domja ničevih pesmi, katere so uigilasNli poleg Lajevca še hrvatski skladatelji Širola Ša-franek - Kavič, Josepovič in Lučič. Poleg navedenih dam in gospodov bodo sodelovali: mladina mestne ženske lice.iske gimnazije, mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske in operni orkester. Dirigent akademije bo ravnatelj Mirko Polič. Vstopnice so od danes naprej v předprodají v operi. Cene znižane operne.
u— Novi upravnik podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Dolžnosti upravnika podruž. Drž. hipotek, banke v Ljubljani je prevzel do nadaliuega g. dr. Miloš Martecbini, doslej pravobranitelj podružnice Državne hipotekarne banke v Zagrebu.
u— Na zanimivo predavanje profesorja Emila Haumanta opozarjamo občinstvo, predvsem prijatelje francoskega jezika. Predavanje se glasi: »Spomini starega slo-vanofila«. Profesor ttawmant je velik prijatelj našega naroda, ki ga je za njegove zasluge odlikoval Nj. Vek kralj Aleksander, beograjska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Predavanje bo danes ob 18. v univerzitetni zbornici.
u— Osemdesetletnico rojstva praznuje danes gospa Jerica Oblakova, zadnja še živeča izmed sester in bratov iz znane šemtpeterske rodbine »pri Jerneju« — stare hiše in gostilne, kjer se je posebno v letih okrog 1860 in še desetletja pozneje zbirala skoro vsa slovenska inteligenca in živa Literatura. Nad 40 let je že vdova; njen sin Josip Ciril je znami ljubljanski odvetnik in pisatelj — turist, a njena hičS Ljudmila je članica odlične francoske šolske konigre-gacije »Sacre coeur« ter živi zda.j v Gradcu Akad. slikar Franjo Steiie je napravil za žnvljenski jubilej gospe Oblakove njen portret, ki ga je za par dni razstavil v trgovini izložbe »Elite« v Prešernovi ulici. Kdor pozna skromno in sicnipatóčno staro gospo, mora priznati, da je — какот vsi Sterietovi portreti — izvrstno pogodena. Pridružujemo se čestitkam, ki jih bo priljubljena in še čila jubilantka gotovo v obilnem številu deležna. Še na mnoga leta!
u— Bližnji koncerti v Ljubljani. 26. t. m. bo koncertiral v Ljubljani, po vsem svetu znana kvartet črncev, ki ie posebno znan iz reprodukcij na gramofonskih ploščah. V začetku meseca aprila bo imela svoj samostojni koncert gospa Pavla Lovšetova, teden dni za njo pa se bo vršil koncert pev-skega zbora Glasbene Matice, na katerem se bo izvajala Vvcpalekova »Kantata o poslednjih rečeh človeka«, za soli, mešani zbor in orkester. Prav sigurno je. da bomo . imel? v začetku meseca maja tudi koncert i praške Filharmonije pod osebnim vod-
МяЬлН íivřnI е,атоЬо!-
1'dIIUU migreno prežene »NOSAL« BAHOVEC. „\osai/"
je popolnoma neškodljiv se ne uživa temvei noslja fšnefa). »Nodale Vas obvaruj« gripe Kupite »Nojal« takoj! Proizvaja га lekarna
BAHOVEC V LJUBLJANI
I
stvom dirigenta Vaclava Talicha. Poleg tega bosta še dva klavirska koncerta, ki ju priredita Ivan Noč in Karmela Kosovelova.
u— O stari Ljubljani bo drevj ob 20. predava! v kazinski dvorani znani poznavalec stare Ljubljane g. Alojzij Potočnik. Predavanje bo zelo zanimivo posebno, ker bo opremljeno s 120 slikami stare Ljubljane, pridobljenimi večinoma iz javnih zbirk. Predprodaja vstopnic v tajništvu ZKD.
u— »Matterhorn« kulturni velefilm iz ve-lealpinskega življenia. Da je ZKD ugodila želji ljubljanske publike, ker je uvedla predvajanje kulturnih filmov ob gotovih dnevih v tedmu, je pokazal minuli petek, ko ie ZKD predvajala v kSnu »Ideal« športni film »Zlata mladina«. ZKD bo odslej stalno ob petkih v kinu »Ideal« ves dan, torej tudi pri večernih predstavah, predvajala lepe kulturne filme ob najnižjih ljudskih cenah. Prihodnji petek pride na vrsto film »Matterhorn«, film, na katerega že danes opozarjamo naše turiste, prijatelje planin m narave ter športne kroge.
u— Iz gledališča. Drevi se uprizori v drami »Naš gospod župnik« za red А. V četrtek bo premiiera Shakespearejevega »Viharja«. pravljične veseloigre. Glasbeni del te igre je našfcudiirafl višji kapelník dT. Čeřin, ki vodi obenem orkester. — V operi bo v sredo Leoncavallova opera »Glumači« in Pucciniiiev »Gianni ScCiicchi« za red A. V četrtek bo »Boheme« za red C.
v— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. V torek 11. t m. točno ob pol 20. vaja vsega zbora v opernem gledališču, v sredo 12. t m. deljena vaja (olb 18 Ук za ženski. 20. za moški zboT) v pevski dvorani u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« bo imelo v ponedeljek 24. t. m. svoj jubilejni koncert v proslavo 251etrace društvenega delovanja. Vstopnice so že v předprodají v Matični knjigarni.
VALČKOV,
VEČER
NA TABORU
v soboto, dve 15. MARCA 1930
u— Predavanje v »Pravniku«. Za tekoči
teden priredi društvo dvoje predavanj: v sredo bo predavati prvi državni tožilec g. dr Ivan Jančiič (Maribor) o mladinskem sodstvu po novih kazenskih zakonikih; prihodnji dan v četrtek pa državni tožilec g. dr. Albin Juhart (Cebe) o odmeri kazni pri steku kazenskih zakonov in kaznivih dej inj do novih kazenskih zakonih. Predavanje se bo vršilo v ljubljanski pravosodni palači, soba 79. točno ob 18. Vabljena!
u— Praktične demonstracije o obrezovanju pritličnega sadnega drevja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani danes. Zbirališče na Cesti pod Rožnikom pri mestni vrtnariji ob 16. Poučeval bo višji sadjarski nadzornik Hu-mek. Dobrodošli vsi prijatelji sadjarstva m vrtnarstva.
u— Javna dražba zarubljen'h predmetov bo 15. t. m. od 9. dopoldne dalje na mestnem magistratu. Mestni trg št.,l-p. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski.
u— Nedovoljene slike. V neki gostilni v mestu ie nastal predvčerajšnjim popoldne velikanski nemir. V gostilni je bilo zbranih več dobro volj okov, ki so bili že pošteno okajeni. Naenkrat so pričele od mize do mize krožiti fotografije nezadostno oblečene ženske, v kateri so vsi spoznali domačo natakarico, ki je menda prodajala te slike. Za to početje pa je zvedela policija, ki je po svojih organih slike zaplenila, natakarico samo pa vtaknila v zapor
u— Iz hotela ukradeno kolo. Vratar hotela »štrukelj« France Slok an je prijavil, da mu je predsnočjim neznan storilec ukradel iz veže hotela tik izpred portirske lože 1800 Din vredno kolo. Ukradeno kolo je znamke »Styria«, črno pleskáno jn ima številko 71.8306. Na odpeli an em kolesu je bila tudi torbica z raznim orodjem.
u— Ure kradejo. Dijak Stanko Karlov-šek, stanujoč na Vodnikovi cesti 25 v Šiški, se je navdušil za rokoborbe v »Unionu« Udeležil se je predstave kot gledalec tudi predsnočnjim, ko je bila v dvorani posebno huda gneča. H Karlovšlfcu se je v gneči pritiskal neznan, srednje star delavsko oblečen moški in se vedno sukal okrog njega. Po končani prestavi je neznanec izginil, ž njim vred pa tudi 500 Din vredna srebrna Karlovškova ura. — Enako smolo ie imel dijak Stanko Bervar. Imenovanemu je ukradel neznan tat pred par dnevi 300 Din vredno uto iz oblači lnice v telovadnici Narodnega doma.
u— Tat v stanovanju. V sobo slu^dnie Frančiške Železnikove na Poljanski cesti 25 se je vtihotapil predsnočniim пеипап tat. Ko je tat preisikal razne omare, a ni našel ničesar primernega, se je končno odločil za par ženskih čevljev. Neznani tat je izginil iz hiše takisto neopaženo, kakor je prišel notri. Tatvina je seveda prijavljena policiji, ki zasleduje neko znano beračicc, o kateri je znano, da krade po hišak
u— Izgubila se je danes ob pol 12. srebrna doza z monogramooi V. R. v Prešernovi U'lüoi. Najditelja prosim, da jo odda > oglasnem oddelku lista proti dobri nag:ach.
Iz Celja
Občinska proračunska seja. V petek 14. t. m. ob 18. bo v sejni dvorani celjskega mestnega načelništva pod predsedstvom župana dr. Goričana seja mestnega občinskega sveta celjskega z dnevnim redom: razgovor in sklepanje o proračunu ter slučajnosti.
e— Efektna satirična francoska veseloigra »Naš gospod župnik« se bo vprizorila jutri v Celju. V njej slavi popularni komik g. J. Daneš 251etnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja. Gotovo se mu bodo Celjani oddolžili in popolnoma zasedli gledališče.
e— Opozorilo na razglase o določitvi lovišč. Vse interesirance opozarjamo na razglase celjskega sreskega načelstva glede določitve lovišč v občinah Polzela, Bra-slovče, Sv. Lovrenc pod Prožinom, politična občina Celje okolica (katastralne občine Medlog, Ostrožno, Košnica, Lisce, Sp. Hudinja in Zagraď) in Petrovče. Razglasi so nabiti na uradni deski sreskega načelstva.
Damsko In posteljno perilo, fino In elegantno izvršuje proti naročilu in do meri M, ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparuti). Bogata izbira vseh vrst čipk in krasnih filet motivov.
e— Občni zbor celjske podružnice SLD se je vršil v soboto zvečer v gostilniških prostorih hotela »Balkan« v Gosposki ulici. Občni zbor je ob veliki ude.ežbi članstva otvoril in vodil predsednik prof. gospod Franc Mravljak. Uvodoma se ie spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov Urcha, Seiberla in Levca, nakar je poročal o reorganizaciji društva, zlasti glede ustanovitve dveh enakopravnih sekcij za Maribor in Ljubljano. Tajniško poročilo je podal višji pisarniški vodja okrožnega sodišča g. Zorko Anton in podrobno opisal delo odbora v preteklem letu. Poročal je tudi o evidenci zakupnih lovov in
0	veliki škodi, ki jo je napravila med divjačino lanska huda zima. Blagajniško poročilo je podal g. Ignac Cimprič. Dosedanji odbor je prevzel od prejšnjega večje dolgove, s spretnim in umnim delovanjem pa se mu je posrečilo, da je poplačal vse dolgove in izkazuje letni zaključek celo 2412 Din premoženja. V tem znesku pa ni vštetih onih 2000 Din, ki jih je na odborovo prošnjo nakazalo ministrstvo za gozdove in rudnike v svrho kompletiranja lovske knjižnice in ustanovitve strelišča. V novi odbor so bili izvoljeni: kot predsednik profesor Franc Mravljak, podpredsednik ravnatelj Drago Kralj, odborniki: Fric Confi-denti, Ignac Cimprič, Mirko Detiček, Ri-hard Kraupner, Drago Bernardi m Anton Zorko. Za knjižničarja je bil izvoljen učitelj Anton Zdolšek, za preglednika računov pa bančni uradnik Hvala in upravitelj mestne klavnice Grajželi.
e— Smrtna kosa. V nedeljo zvečer je umrla v celjski javni bolnici 131etna Rajka Presingerjeva iz Gozdnega dela v Celju, učenka 2. razreda meščanske šole.
e— Beseda noža. V celjsko javno bolnico je bil sprejet 25letni delavec v pečevni-škem kamnolomu Franc Selšek, doma iz Osence pri Gornjem gradu, katerega sta v nedeljo popoldne napadla v Vrhovškovi gostilni v Štor ah delavca Alojz Pavlin in Jakob Ocvirk z noži. Selšek je prejel 6 večjih vbodijajev v prsa in v glavo. Pravega vzroka napada ranjenec ni navedel
Iz Maribora
a— Baletno-koncertnl ve^er т gledališča.
Prvaka baleta zagrebške opere ga. Marga-rita m g. Maks Froman nastopita v gledališču v soboto 15. t m. Sodeluje priznano najboljši jujtf «slovenski baritonist, ljubljenec zagrebške publike g. Drago Hržič.
a— Srebrno poroko sta praznovala v nedeljo čevljarski mojster na Pobrežjn g. Lovrenc Zoher m njegova soproga Terezija. Še na mnoga leta!
a— Pregled motornih vOzfl v mariborskem okrožiu. Za Maribor levi breg se vrši pregled motornih vozil 11. t m. za ves okoliš in za zamudnike pa 12. t m. za srez Maribor desni breg 14. t. m. Pregled vozil v Ptuju bo 13. t. m., v Celju 15., v Murski Soboti 17.. v Marenbergu 18.. v Ljutomeru in Gornji Radgoni 20., v Šmarju 21., v Celju (za srez) 22.. v Prevaljah 24.. v Konjicah 26., v Sloveu.izradcu 27.. v Dolnji Lendavi 28.. v Gorniem gradu 29.. v Ormožu 31. t. m. řn v Šoštanju 1. aprila.
a— Zdravstveno stanie v МаПЬогп. Mestnemu fizikatu je bilo od 1. do 7. marca prijavljenih 5 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih, in sicer: 1 slučaj škrlatjnke
1	davice (smrten izid). 2 ošpice in 1 šena.
a— Smrtna kosa. V nedeljo ponoči je
umrl v Mariboru 35-letni mesarski pomočnik Henrik Urban. Pogreb bo danes ob 3. izpred mrtvašnice na Pobrežjtt. — V soboto je umrla ga. Mina Teichnerjeva. Njeno truplo so prepeljali v Varaždin. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
a— K tragični smrtí inž. Milana Kremžar-la. 2e »Ponedeljek« je poročal o tragični nesreči, ki se je pripetila v nedeljo popoldne v hotelu »Mariborski dvor« in katere žrtev je postal inž. Kremžar, sin upokojenega sprevodnika v Ljubljani, nameščen za strojnega inženjerja v kurilnici državnih železnic v Mariboru. O nesreči sami zato še naslednje podrobnosti: Inž. Kremžar je hotel najbrže doliti nove vode v kad. Odpri je plin, pozabil pa pri tem odpreti tudi vodo. Plin se je nato vnel, cev je eksplodirala, Kremžarju pa je рп tem plin puhnil s tako silo v obraz, da se je takoj onesvestil. Omahnil je z glavo v vodo in se kmalu zadušil. Našli so ga klečečega v kadi. z obrazom v vodi. Pokojni inž. Kremžar je bil v kurilnici zelo priljubljen V službo drž. železnic je vstopil takoj po dokončanju tehniških študij I. 1926. in ie bil nameščen najprej v delavnicah, nato pa v kurilnic:. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočustvovanje s kruto prizadetimi starši. Pokojnik je bil star šele 33 let. Pogreb se bo vršil danes popoldne. Bodj mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje !
—a Pod vlak se je hotel vreči. V nede-Ио popoldne je zaradi nesrečne ljubezni skočil pod vlak blizu Sok. doma v Studencih 22-letni mizarski pomočnik S. H. Lokomotiva ga je odbila, tako da je obležal s precejšnjimi notranjimi poškodbami ob progi. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. Mladenič se je že nekoč prej hotel obesiti in ga je rešil njegov oče, ki je pravočasno prereza! vrv.
r— Oseba, kateri sem posodil lansko leto rabljen pisalni stroj znamke »Remington«, naj se oglasi. — Stane Rebolj.
s— Izseljeniško gibanje preko Jesenic. V februarju je odpotovalo preko Jesenic iz naše države v inozemstvo 4178 oseb, pripotovalo pa jih je 2628. Za kruhom pa je šlo v prekooceanske države 743 ljudi, in sicer v USA 175, Argentino 211, Kanado 262, Urugvaj 78, Brazilijo 14, Čile 2 in Peru 1 oseba. V konťnentalne države pa je šlo za zaslužkom 458 naših državljanov, in sicer v Francijo 97, Belgijo 317, Holandijo 25, Luksemburg 4, Nemčijo 5. Avstrijo 1, Češkoslovaško 8 in v Švico 1. Opaža se, da konstantno narašča izseljevanje naših ljudi v Argentino, Kanado, Urugvaj, Belgijo in Holandijo, dočim je izseljevanje v Nemčijo in Avstrijo skoraj popolnoma prenehalo. Deportiranih je bilo iz USA 11, Avstrije 7 in Kanade 2 osebi Reportiranih pa iz Ufa 2, Kanade 14, Argentine 2. Francije ó in Nemčije 1. Vrnilo se je v na"o državo iz Amerike 202, iz kontinentalnih držav pa 227 oseb.
so najtežji pot, po katerem prihajajo kitice bolezni v naše telo. V kavarni se bos'.e najlažje očuivaLi nahoda, inftaence in bolezni v grl«, mpo-rabljajjoč ředino ANACOT-PASTILE dr-a Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah. Varajte se i>re-pairato v, ki v poslednjem času posnemajo ANA-COT - PASTILE!	______
Iz šk^fp Loka
si— Masarykovo SOletnico rojstva je praznovala Škofja Loka s slavnostno akademijo domačega sokolskega diuštva, ki se je vršila v soboto zvečer v okusno de-korirani veliki dvorani Sokolskega doma. Sredi zelenja in trobojnic ob oderski ograji je bila nameščena prezidentova slika, po stenah dvorane pa so se vile češkoslovaške in jugoslovenske zastave. Z od igranjem obeh državnih himen po kombiniranem orkestru je otvoril svečanost upravitelj deške šole in podstarosta Sokola br. Vinko Zahrastnik s pozdravom na zastopnike oblastev, korporacij in organizacij. Slavnostni govornik br. Stevo Šink je nato v daljšem nagovoru očrtal markantno osebnost češkoslovaškega prezidenta. Še posebej se je govornik spomnil Masarykovih zaslug za Jugoslovene. Po živahnih klic h »zdravo« predsedniku bratske države je odigral orkester daljši potpouri iz opere »Prodana nevesta«, nakar je pevski zbor intoniral »Hej Slovani«. Oficijelni del slovesnosti je bil s tem zaključen in v prostorih Sokolskega doma se je razvila neprisiljena zabava. Udeležba na akademiji je bila prav častna. Med odličnimi pobet-niki smo opazili vodjo sreske izpostave, glavarja dr. Dionizija Maraža, komandanta 52. p. p. polkovnika Djordja Bulica z oficirskim zborom, mestnega župana Josipa Hafnerja z več člani občinskega zastopa, zastopnika okrajnega sodišča, sodnika Lju-devita Batisto, ravnatelja mlekarske šole inž. Srečka Šabca, šefa davčne uprave, kontrolorja Franca Adamiča, zastopnice Kola jugoslovenskih sester z go. dr. Hubadovo na čelu, ravnatelja »Sešira« g. Kremličko, ravnatelja inž. Schneiterja in druae poleg zastopnikov malone vseh škofjeloških društev, korporacij -in ustanov. Večer je bil lep izraz jugoslovensko - češkoslovaškega bratstva.
šl— Redni občni zbor Jugoslovenske Matice v Škof ji Loki bo v sredo 12. t. m. v mestni posvetovalnici v Škof ji Loki s pri-četkom ob 20. uri. Dnevni red običajen. Vse članstvo toplo vabljeno!
Samo še danes ob 4„ K7„ Уз8. in 9. uri
LJUBEZEN KNEZA MENJŠIKOVA
Grandijozni velefilm o Ijubavniih pustolovščinah ruske carice
Katarine I.
Tel 2730	KINO LJUBLJANSKI DVOR
%
žrebanje državne razredne
loterije
V III. razredu, dne 6. t. m. so bile izžrebane sledeče pri nas. oziroma v naših prodajalnah, kupljene srečke
Din 210.400 je zadela srečka štev. 58.824
%
Din lOOO je zadela srečka št. 56.089
Po Din 400.— so zadele srečke štev.: 1860, 9.742. 16.021, 17.921,
17.968, 17.976, 19.134, 27.707,	29.206, 33.785,	36.620,	36.633, 36.692,
37.765, 37.769, 37.770, 39.549,	39.550, 47.500,	56.057,	57.353, 59.528,
59.576, 67.506, 67.568, 67.587,	68.754, 69.116,	69.134,	69.498, 72.084,
73.757, 75.141, 75.146, 75.162,	75.174, 76.659,	76.669,	76.671, 77.251,
77.351, 78.043, 84.171, 84.189,	84.171, 84.189,	86.961,	87.227, 87.245,
87.276, 87.297, 87.227, 87.245,	87.276, 87.297,	87.916,	91.339, 98.101,
98.170, 98.925, 98.926, 98.956,	98.995, 9S.925,	98.926,	98.956, 98.995.
Onim, ki hočejo igranje na visoke dobitke v V. razredu nadaljevati, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, v kolikor je še ne izžrebanih na razpolago. Izžrebane srečke nam pošljite takoj.
Združsia hranilnica r. z. z o. z., Ljublfasaa, Sv. Petra c. 19
Iz Novega mesta
Občni zbor Kola juooslovenskih sester. Iz odbora Kolašic so bile pri objav-Ijenju pomotoma izpušče ne: ga. Clarici, A. Bernardova, Rüssel in gdč. Alojzija Rozmanova.
n— Sokolsko gledališče bo vprizorilo 15. t. m. Manice Romanove »Prisego ob polnoči«. Vlog« so V rokah najboljših igralcev, kakor ge. Sušnikove, J. Pavčiča in M. Podbevška. Za igro vlada veliko zanimanje.
Iz Litije
i—. Masarykova proslava v Litiji. Pretekla nedelja je bila posvečena v našem kraju svečani proslavi BOletnice predsednika dr. Masaryka. Meddruštveni odbor je priredil zvečer ob 20. v litijskem Sokolském domu spominsko akademijo. Dvorana in galerija Sokolskega doma sta bili do zadnjega kotička zasedeni, kar je najver-nejši dokaz prisrčnih simpatij do velikega Slovana v malem podeželskem kraju Proslave se je udeležilo vse tukajšnje uradništvo z vladnim svetnikom g. Podbojem na čelu, odbori vseh kulturnih in humanitarnih društev, obrtniki, delavci in kmetje iz Litije ter okolice. Iz Šmartna je prišla med drugimi tudi gasilska deputacija v krojih. Šokolski oder je bil praznično opremljen; v pročelju je bila slika našega kralja, poleg pa lep posnetek velikega jubilanta. Gramofon je zaigral našo in češkoslovaško himno. Uvodne besede je spregovoril starosta Sokola Litija-Šmartno gospod dr. Krevl, življenje velikega državnika pa je očrtal sodni svetnik g. dr. Tura-to. Sledilo je nato nekaj komadov iz češke glasbene literature. Posebno navdušeno je Ы sprejet govor predsednika SPD gospoda Tomažina iz Šmartna, ki je orisal veliko delo kralja Petra, kralja Aleksandra in predsednika Masaryka, ki so postavili temelje obeh bratskih držav. Za To-mažinovim govorom se je poklonila Masa-rvku še gdč. Minka Bizjakova kot zastopnica CMD. Zaključek uspele proslave je tvorila himna »Hej Slovani«.
i— Ga. Jerica Grünwald na zadnji poti. V nedeljo popoldne je spremilo številno občinstvo go. Jerico Grünwaldovo iz Gradca na pokopališče v Šmartno. Za življenja njenega pokojnega moža, krojaškega mojstra Grünwalda, je bila Grünwaldova delavnica ena največjih krojačnic v Sloveniji, za katere sloves si je stekla mnogo zaslug baš pokojnica. Z možem sta bila pridna kakor mravlji. Sloveča nekdanja firma je imela stalno po 16 prvovrstnih pomočnikov. Dvakrat tedensko je šel g. Grünwald s celim vozom oblek pomerjat v Ljubljano, ki je bila eden njemu najbolj naklonjenih krajev. Za vse odlične ljubljanske osebnosti je šivala Grünwaldova krojačni-ca; prihajali pa so k Grünwaldu modni gurmani celo z Notranjskega, na pr. gra-ščaki iz Planine pri Postojni. Pokojnici, ki je bila rodom iz znane Stoparjeve družine v šmartnem in teta gg. Juvanom v Litiji, Liubljani in Zagorju, bomo ohranili blag spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Zagorfa
stev in društev, ter podčrtal pomen Ma-sarvkovega dela za Slovanstvo in zmago pravice ter resnice. Prosvetar br. Karbaš je v jedrnatih besedah orisal življenje neznatnega kovačka, ki se je z lastno sposobnostjo povspel do velikega moža Posebej se je bavil z njegovimi stiki z Jugo-sloveni in z njegovimi zaslugami za nas. Končal je z željo, da bi Masaryk še ostal dolgo ohranjen bratskemu češkoslovaškemu narodu. Mladinski zbor je zapel skladbo »Praznik uedinjenja« ob spremstvu kvinteta, nakar je spregovoril v imenu obla-stev in krajnega odbora Rdečega križa sreski načelnik g. dr. Trstenjak. Poudarjal je posebej slavljenčevo delo na polju moralne vzgoje naroda. Po sklepnih besedah br. staroste je mestna godba zaključila proslavo s pesmijo »Hej Slovani«, ki jo je stoje odpelo vse občinstvo.
Iz Kosifk
Koncertni trio, gg. Pavel Šivic (klavir), Janko Gregore (klarinet) in Slavko Korošec (flavta), vsi absolventi konserva-torija v Ljubljani, bo gostoval pod okri-liem Glasbenega društva v dvorani Sokolskega doma prihodnji ponedeljek 17. t. m. s klasičnim in modernim programom, na kar že danes opozarjamo.
Iz Trbovelj
l— Masarykovo proslavo je organiziral Sokol in povabil k udeležbi vse korporaci-je, urade in društva. Proslave so se udeležba poleg Sokolov vsa napredna diruštva po svojih zastopnikih, g. župan Sitter ter zastopniki državnih uradov. Na odru je bil postavljen obelisk s slikami kralja Aleksandra in prezidenta Masaryka, okrašen z državnimi češkoslovaškimi in jugosloven-skimi zastavami. Ob stebru sta stali dve devojki v češki in slovenski narodni noši. Šokolski orkester je zaigral »Bože pravde«. »Kde domov mu j« in »Nad Tafcrom se bliska«. Navzoče je pozdravil starosta trboveljskega Sokola, učitelj Mirko Sušnik, obrazložil pomen tega slavja in očrtal velike zasluge Masarykové za naše osvoboje-nje. Za njim je nastopil prosvetar, meščan-skoso'ski učitelj Edgar Vončina, ki je podal životopis Masaryka. Pevski zbor »Zvona« je zapel pod vodstvom učitelja Molla Aljaževo: »Slovan na dan« m končno slovaško himno »Hej Slovani«. Proslavo je zakl'ucil starosta Sušnik z vzklikom: »Naj živi nesmrtna ideja Slovanstva!«, orkester pa je zaigral sokolsko koračnico.
Iz Ljutomera
lj— Masarykova proslava se je vršila v nedeljo 9. t. m. v Šokolski dvorani pred zelo številnim občinstvom iz vseh slojev. Proslavo je otvorila mestna godba s koračnico, nakar je zbor meščanske šole, ojacen z naraščajem, zapel našo in češkoslovaško državno himno. Br. starosta je nato pozdravil občinstvo, osobito zastopnike obla- i
nj— Redni občni zbor Dravinjske podružnice SPD v Konjicah bo v torek 18. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Vabljeni člani, da se zbora udeleže.
Iz Dravograda
dg— Kolo jugoslovenskih sester Dravo-grad-Meža se ob zaključku zimske šolske kuhinje najtopleje zahvaljuje dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je v Zimskem času oskrbovala naša revna obmejna šolska de-ca s toplo opoldansko hrano in se ji js s tem tudi omogočilo redno posečanje šole. Zlasti se odbor zahvaljuje banski upravi v Ljubljani za velikodušen dar 2000 Din, domači trški obe:ni za podarjenih 500 Din in dravograjskemu tamburaškemu društvu za darovanih 300 Din. Dalje gTe zahvala dr. Feldmannu in ge. Go'ovi za obilne darove živil ter zastopstvu tvrdke U. Hir-schler za naknadno podarjeno kurivo. Vsem, tudi tukaj neimenovanim v imenu naših bednih šolarčkov iskrena hvala!
Gosoodarstvo
== Tarifne spremembe za premog in gradbeni materija!. Kakor znano, je generalna direkcija pred kratkim objavila razpis, s katerim se 20% sezonsko povišanje tarif za premog, drva in gradbeni materijal podaljša tudi preko 31. marca. Sedaj pa je v »Sa-obračajnem vesniku« (št. 119) objavljen nov razpis, 6 katerim se uvedejo tablice novih yozninskih postavk št. 32, 33, 34, 35, 36, V in 38 in se za drva, premog, apno, pesek, kamen in opeko zamenjajo s 1. aprilom dosedanje postavke z novimi na naslednji način: V izjemni tarifi št. la velja za inozemski premog (za plinarne, topilnice rud, livarne, tvornice elektrod in umetnih gnojil) vozninska postavka št. 32 (doslej 25); v izjemni tarifi št. 1 b velja za koks voznmska postavka 32 (doslej 25); v izjemni tarifi št. Í с velja za domači premog vozninska postavka 33 (doslej 26); v izjemni tarifi št. 1 b velja za premrsg za Vojvodino vozninska postavka 37 (doslej 30); v izjemni tarifi št. IS ее uvede za apno vozninska postavka 35. za mavec postavka 28 (oboje za najmanj 10.000 kilogramov); v izjemni tarifi št 20 za zemlje m pesek vozninska postavka 34 (doslej 27); v izjemni tarifi št. 21 za kamen vozninska postavka 36 (doslej 29); v izjemni tarifi si. 24 pa se za opeko in krš uvedeta voznin-sk; postavki 36, odnosno 29 (ako se voznina plača za tovorno težo uporabljenih vago-nov). Za drva po izjemni tarifi št. 2 a "in 2b pa se ukinja 20% povišanje vozninskih postavk. Efekt nove ureditve tarif pa bo za premog in gTadbeni materijal v splošnem ostal skoro isti, kakor če bi 20% povišanje ostalo nadalje v veljavi
= Nadaljevanje pogajanj z Avstrijo. Kakor znanj so bla pogajanja za revizijo avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe pred tedni prekinjena, ker so člani naše delegacije odpotovali na ženevsko konferenco za carinsko premirje. Kakor sedaj poročajo iz Dunaja so se delegati zopet vrnili na Dunaj, da nadaljujejo započeta pogajanja glede avstrijsikih agrarnih carin.
—	Ustanovitev naših trgovskih zbornic v Nemčiji, Cehoslovaški in Madžarski. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo v kratkem pristopil k ustanovitvi nemsko-jugo-slovensfke trgovske zbornice v Berlinu" če-škoslovaško-jugoslovenske trgovske zbornice v Pragi in madžarsko-jugoslovenske trgovske zbornice v Budimpešti. Tudi v drugih državah je predvidena ustanovitev mešanih trgovskih zbornic.
—	Dve novi gospodarski reviji. Te dni je izšla prva številka »Agronomskega glasnika«, glasila Paveza jugoslovenskih agronomov. List izhaja kot nadaljevnje dosedanje »Gospodarske smotre*, k; je izhajala kot glasilo Udruženja agronomov v Zagrebu in »Agronomskega pregleda?, kot glasila Udruženja agronomov v Beogradu. Na 44 straneh velikega oktavnega formata obsega prva številka zanimive razprave dT. Stj. Poštiča, dr. Ljud. Prohaske. inž. Stj. Juriča, dr. Alb. OgrÍ7Íka. inž. Bořid. Jovanovica in ■nž. Rado Laha. (Naročnina za privatnike in udruženja 120 Din letno; administracija Zagreb, Aleksandrov trg 8). — Prometno ministrstvo je pričelo izdajali revijo zn proučevanje prometno-gospodarskih problemov, in sicer pod imenom »Saobr&cajnj '
Pregled«. V prvi številki je med drugim objavljena razprava nač. Jos. Cugmusa o naši železniški tarifni politiki.
= Zelo čvrsta tendenca т 20% bonih. Čim
bolj se bližamo skrajnemu roku zä likvidacijo 20% kronskih bonov (17. t. m.) tem bolj primanjkuje razpoložljivih bonov, kar vpliva tudi na ceno. Ze koncem pret. tedna so se boni plačeval; v Ljubljani preko 70 % nominalne vrednosti. Včeraj se je vršila na finančni direkciji v Ljubljani licitacija bo-ov, ki so prj direkciji v depoju. Dražbe se je udeležilo več lubljanskih bank in tvrdk Jer je končno upravništvo »Merkur« izrlražilo bone za 80 % nominalne vrednosti. Na dražbi je bilo za 144.000 Din nominala teh bonov.
= Konkurz je razglašen o imovini zapuščine Petra Pirca, trgovca v Dolenjem Logatcu št. 41a (prvi zbor upnikov pri okraj-, nem sodišču v Logatcu 18. t. m., oglasitveni rok do 15. aprila, ugotovitveni narok 3. maja).
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe selede dobave 150 kg tesnila »Klingerita«, 2500 po! smirkovega platna in 350 kg azbestnih grafitnih vrvic, do 15. t. m. glede dobave 5000 kg samotne moke 5350 komadov samotne opeke in 200 komadov termelitne opeke. žice. senčnikov, stekel svinčene pločevine, žveplene kisline, balat-iermen. žarnic, podložnic itd. ter glede dobave 90 kg usnja in 200 komadov jermen za okna osebnih vozov, do 17. t. m. dede dobave 12 samokolnic; gradbeni oddelek pa do 14. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg anna in 40.000 kg nortlandskega cementa. (Pogoji so cia vpogled pri navedenih oddelkih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave brusnih kamnov. (Oglas je 11a vpogled v Zbornici za Toi.)
= Oddaia krovskih del. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe glede oddaje krovskih del.
10. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizi Curih. Tečaji vseh deviz so ponovno nekoliko popustili, ker se je Švica rsiri frank ponovno in-tervalutarno očvrstil. Deviza Newyork je nazadovala od 56.57 na 56.545, deviza Dunaj od 7.9863 na 7.9781, deviza Trst pa od 296.85 na 296.56.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda dalje precej čvrsla ter se je trgovala za aranžma po 409 — 4095, za kaso po 407 — 409 25, za april po 406 in za december po 418. Od ostalih državnih papirjev je bilo 7% Blairovo posojilo zaključeno po 83. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Praštedioni (ex coupon) po 850, v Unionu po 208 — 209, v Jugobanki po 88, v Obrtni po 208 — 209 in v Zemaljeki po 138, med industrijskimi pa v Gutmannu po 185, v še-čerani po 385, v Tvornici vagonov po 108 in v Isisu po 25.
Devize in valnte.
Ljubljana. Amsterdam 22.72, Berlin 13.495-13.525 (13 51), Bruselj 7.8959, Budimpešta 9.9042. Curih 1094.4-1097-4 (1095.9), Dunaj 796.31-799.31 (797.81). London 275.06-275.86 (275 46), Newyork 56.545. Pariz 220.76 -222.76 (221.76), Praga 167.50-168.30 (167.90), Trst 295 56-297.56 (296 56).
Zagreb. Pariz 220.76—222.76, London 275 06—275.86, Newyork kab 56.555 ček. 56.445, Bruselj 789 59, Milan 295 545-297 545, Amsterdam 22.69—22.75, Berlin 13495— 13 535, Dunaj 796 31 _ 799 31, Curih 1094.4 —1097.40.Praga 167.50—168.30, Budimpešta 98892—991.92.
Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.23, London 2513125. Newyork 516.85. Bruselj 72.—, Milan 27.0725, Madrid 62 9(1 Amsterdam on7 30. Rer'in 123.24. Dunai 72 80. Praga 15.315, Varšava 58.05, Budimpešta 90.35, Ffekti
Ljubljana. 8% Blair 93.25 bi., 7% Blair 83 25 bi.. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Kreditni zavod 160 denar, Stroine 75 den., Vevče 132 den., Ruše 250 do 260.
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda aranžma in kasa 40925 — 409.50, za april 409.5 — 412, za december 418 — 419, investicijsko 84 — 84.5, aerarne 51 den., 8% Blair 93 — 93.5, 1% Blair 82.75 — 83.5): bančne vrednote: Prae^ed ona 850 — 855. Union 208 — 209, Jugo 88 — 90. Srnsika 165 den., Zemaljska 137 — 138. Narodna 8550 do 8720, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 bi., Gutmann 185 — 190. Slaveks 83 den., Sla-voniia 200 den., Šečerana 381.5 — 385. Drava 315 bi., Brad vagon 107 _ 110, Vevče 125 den., Isis 22 — 26, Dubrovačka 432.5 denar.
Blagovna tržišča
Les
-f Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih neobrobljen'h plohov. Eksekutivno je bilo prodanih 23 vagonov bukovih cepanic (meterskih, 6—8 mesecev starih, zdravih, brez klad. brez okroglie) fco vagon meja po 19. Povpraševanje je za 30 m' rezane hrastovine (montanti rovere). za več vagonov smrekovih letvic (za april, 28 X 68 in 24 X 48, dolž. 0.65 m), za večjo množino rdečega borovega, mecesnovega in bukovega lesa (I., brez srca in grč. od 38.5 cm širine navzgor), za borove trame (na živ rob rezane, 180 X 160. 2—4 m dolž.) in za 1 vagon dedk (18 mm).
Žito.
4- Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za pšenico čvrsta, za koruzo trdna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšen>ca (slovenska postaia, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni) • baška 80 ks po 260 - 262.5, 78 kg po 257.5 — 260, 77 kg po 255 - 2575; koruza: baška. umetno sušena, navadna tarifa po 180 _ 182.5. mlevska tarifa po 175 5 do 177.5. času primerno suha. mlevska tarifa po 152.5 — 155: rž: baška 72/73 kg 205 do 207.5; oves: baški, navadna voznina 195 do 197.5; moka: »Og-% fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420.
-f Novosadska blagovna borza. (10. t. m.). Tendenca nestalna. Promet: pšenice 21 vagonov, koruze 36 vagonov, ječmena 2 vagona in moke 2 vagona. Pšenica: baška 77 kg 200—202.50 : 78 kg 202.50—205; banana, Tisa, šlep 78 kg 205 — 210; sremska 77 kg 190—192 50. Oves: baški in sremski 132 50 d« 135. Ječmen: baški, 63/64 kg 117.50 do 122.50. Koruza: baška in sremska 92 50—95: za april 97.50—100; za april — maj 100 do 10250: banrškn 87.50—90. Moka: baška »00i 335—345; s2< 295 —305: »3r 23"-245; -A' 175-185; >7< 135—145.
i^adur se lepe dame sestane/o
v društvu ali gledališču, vseeno v kakem času, vedno morajo imeti lepe lase. Naj bodo svetli ali temni, dolgi ali kratki, vedno bodo privlačili zadivljene poglede, ako bodo res lepi Edino sredstvo za vsako nego las je Elida Shampoo. Lasje postanejo svilenkasto mehki, sijajni in lepi.
Elida Shampoo za vsakega ▼ modrih zavitkih z zlatim napisom, kamilični Shampoo v zlatih zavitkih z modrim napisom.
ELIDA SHAMPOO
+ Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca mlačna; promet srednji: Pšenica: za marc — (obračunski tečaj 19.30), za maj 20.17—20.18 (20.40), za oktober 20
do 20.02 (20.20); rž: za marc — (11__), za
maj 11.50—11.52 (11.70); koruza: Za maj 10.82—10.84 (11-10), Za julij 11.12—11.14 (11.40), tranzitna za maj 10—10.10 (10.12).
Sport
Občni zbor SK Mure
SK Mura je imel nedavno svoj redeii fetsti občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Poročila posameznih frarakcijonarjev dokazujejo lepi razvoj kluba. Haizenska sekcija si je .pridobila prvenstvo Slovenije, table tenis sekcija prvenstivo dra/vske banovine ter prvenstvo Zagreba. Novoustanovljena tenns sekcija je imela že več tekem in se lepo razvija. Nogometna sekcija se bo reorganizirala ter .bo moštvo nastopilo na prijateljskih tekmah. Oböni zbor je izrekel najtoplejšo zahvalo za pridno in po Sten o delo odstopa jo беоти odboru, slasti predsednikiu g. Peterki Ivanu. Za častnega člana ie bi! izvoljen g. Sancin Savo iz LjuibSane.
Novi odiboT je naste-dmiji: predsednik Lovšin Antton, kr. notar; podpredsednik Hahnoš Bvigen, trgovec; tajnik I. Nadai Ladislav, pretaurist; tajnik II. Zupančič Ciril, uradnik; blagajmfli I. Kohn Franc, poslovodja; blagajnik II. Voiikan Štefan, poslovodja; go-spodar ml. Türk Josip, gostilničar; odborniki: Peterka Ivan, Ka.rdoš Koloman, Arvai Vinko, dr. Piniter Nikolaj, dT. Vučak Štefan, Koder Anton, Lehar Dragutin, Jons Janez, Ko ha у Stefan, Hirsohl Kolom., Meolic Fr., WeTsel Ernst, Ditárieh Bde, Sekereš Josip, Rakič Sretan, Fürst Aladar, Norčič Bela; pregledniki računov: Adanič Josip, Šiftar Štefan, HirscW Armin; fclu'bovo razsodišče: dr. Farikaš Franc, Lipios Josip, dr. Š&men Lju-deivit; náčelnic a hazenske sekcije: gospa Netneš Nikolajeva, trainer Nadai Ernest; načelnik nogometne sekcije: Ferjan Milan, učitelj; načelnik tenis sekcije: Nemec Ljiidevit;; načelnik table tenis sekcije: ml. Nemec Janez; načelnik prireditvenega odseka: Arvai Vi niko.
grado 13.000 Din, Wehram pa je dobil 9000 Din. Zadnji večer se je izkazal Slovak Mrna, ki je vrgel Equatoreja in John-sona. Dobil je za tretje mesto 5000 Din. Četrto mesto je zasedel Equatore (3000 Din), ki je premagal Johnscna. Simpatični Johnson je ostal brez nagrade. S tem so rokoborbe, ki so se vlekle celih 14 dni, hvala bogu — zaključene.
SK Natakar. Redni kini občni zJbor bo v palači Delaivske zbornice z istim dmevaiini redom, ne pa kot je bilo prvotno objavljeno v vestifbuhi. Jutri v sredo 12. f. m. itreninig za vse proste igralce na igrišču ASK Primorje
Vsem sportnhn organizacijam. Nasftxv га dopise ŽSK »Henmes« je naslednji: Miha Bairič, rač. uradnik finančne direkcije, LjrjMTana, Krekov trg. Za vse dopise, ki bi bili naslovljeni na kako dm-go osebo, ikibub ne jamči. — Odbor.
Nedeljski športni dogodki
V	nedeljo smo v dravski banovini nekako oficielno otvor i li spomladansko nogometno sezono. Mednarodna tekma ASK Primorje : Grazer Sportklub je z 2 : 2 (2 : 1) ostala neodločena. Ilirija je v prvenstveni tekmi premagala Hermesa s 3 :0 (1 : 0). Hermes poraza ni zaslužil, ker je bil docela enakovreden nasprotnik. Obe tekmi sta precej trpeli zaradi nesposobnosti sodnikov. — V Mariboru je ISSK Maribor v tekmi v korist podsavezne blagajne popazil SK Železničarja s 4 : 2 (2 : 0). Tudi Celje je imelo svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo, v kateri je SK Celje porazil SK Olimp s 4 : 1 (1 : 1). — Rezultati II. kola beograjskega prvenstva so bili naslednji: Jugoslavija : BUSK 7 : 0, Soko : Grafičar 2 : 0, Obilic : Jedinstvo 3 : 0. Sedaj vodi Jugoslavija. — V Zagrebu so se vršile prijateljske tekme v korist zaostalim ponesrečenih jugoslov. mornarjev parnika »Dakse«. Zagreb je pokazal svoje iskreno sočutje z nesrečnimi rodbinami ter v obilnem številu pošetil te tekme, ki so dale nas'ednje rezu'tate: Sparta : Makabi 3 : 1. Viktorija : Železničar 5 : 1, Grafika : Croatia 1 : 0. Gradianski : Soko 2 : 2. Concordiia : Hašk 3 : 2.
V	ping pongu ie ekipa JNAD Jadrana porazi'a Lj. K. z 22 : 18.
V	nedeljo so se končale rokoborbe. ki so se vrsi'e 14 dni v unionski dvorani. Zanimanje je bilo tudi zadnji večer izredno Ju gosi с ven Kot» je zasedel prvo mesto, ker ie premagal Xemca .Wchrama, ki je zavzel drugo mesto. Kop si je priboril пл- 1
Turnir za naslov ljubljanskega šahovskega mojstra
Po presledku treh let se danes prične prvenstveni turnir za naslov šahovskega prvaka Ljubljane. Treba je bilo mnogo truda in materijelnih žrtev, da je moglo priti do te prireditve. Ljubljana je gotovo danes najmočnejši šahovski centrum Jugoslavije in potrebno je postalo, da se že enkrat pokaže pravo razmerje moči med posameznimi igralci. Turnirja se ude.eži tudi najmlajši jugoslovenski šahovski mojster g. Vogelnik in več v jug-oslevenskem šahovskem svetu dobro poznanih močnih amaterjev. Tako po dolgem odmoru nastopi zopet Furlani, ki je eden najresnejših kandidatov za naslov prvaka Ljubljane. Sin velemojstra dr. Vidmarja, ki je pred kratkim igral na mednarodnem turnirju v Ha-stingsu, bo gotovo nevaren nasprotnik vsem udeležencem. Tudi od njega se pričakuje zelo mnogo. Vrsto kandidatov in favoritov izpopolnjuje agilni tajnik Lj. šah. kluba Gabrovšek, ki ga odlikuje žilava ostra igra in veliko teoretično znanje. Za turnir se je posrečilo pridobiti zopet po daljši pavzi Zdenka Rupnlka, ki je na velikem turnirju jugoslovenske šahovske zveze v Ljubljani dosegel presenetljiv uspeh. Rupnik bo tudi na tem turnirju pripravil marsikomu neprijetno presenečenje. Poleg imenovanih sodelujejo še Ciril Vdmar in nekaj novih igralcev, ki so si letos priborili kvalifikacijo za udeležbo na tem turnirju. Med njimi so brezdvomno novi talenti. Vabimo vse te, da se turnirja gotovo udeleže, saj bodo v borbi z izkušenimi šahisti mnogo pridobili. Prosimo tudi bratski šahovski klub »Triglav«, da odpošlje na turnir svoje izbrane igralce Žrebanje je danes ob osmi uri zvečer v igralnici kavarne »Emona«. Pristopnina znaša 25 Din. Otvoritve se udeleži tudi velemojster dr. Milan Vidmar. Takoj po žrebanju prične prvo kolo. Vabimo vse prijatelje šaha, da se otvoritve udeleže. Za turnir so razpisane nagrade: I. 600 Din, II. 450 Din, III. 350 Din, IV. 250 Din, V. 150 Din, VI. 100 Din.
Smyrna preproge
30 najcenejše, ako jih napravite samL Razpošiljam pričete z natančnim navodilom in risbo na Vaše sporočilo o velikosti. Za Vas je potem lahko delo.
TONIJAGER
Ljubljana, Dvorni trg 1.
J O» ALKOHOLA
morete odvrniti pijance, a tako, da oni ne vedo, z »Avinalom«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega zdravnika Franka. Polno zahval od izle-čenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popo-vié, Beograd, Kolarčeva nI. 7.
\
Iz življenja in sveta
ШД
K praškim Jubile] nim slavnostim
Tlsočsriava množica na velikem dvorišču kraljevs ke palače na Hradčanih posluša nagovor prezidenta T. G. .Masaryka.
Vladarski obiski pred 150 leti
Tik pred francosko revolucijo so pri* šli v navado medsebojni poseti vladar* jev. Pobudo za to je dal vsekakor skrivni strah absolutistov pred prebu= jajočo se zavestjo narodnih mas, ki so hotele stresti s sebe neznosno plemb ško jezo. Zato so evropski vladarji ču» tili potrebo po trdnejši solidarnosti in po tesnejših zvezah, ki bi v primeru potrebe lahko prožile pomoč ogrožene* mu kraljevskemu tovarišu. O cesarju Jožefu II. je znano, da je obiskal ne samo svojo sestro v Parizu, marveč tu* di papeža v Rimu in je pod imenom grofa Falkensteina potoval celo v Mo« skvo in Petrograd. V Rusiji je tedaj vladala Katarina II., ki je priredila svo* jemu ineognito potujočemu tovarišu si= jajen sprejem, dasi je vedela, da Jožef II. ni prijatelj takih slavnosti. Carica mu je hotela pokazati vse, kar je pres mogla Rusija. Ko je Jožef II. pošetil akademijo znanosti, so mu poklonili pravkar dogotovljeni atlant, v katerem je bila narisana tudi njegova pot v Ru» sijo. Cesar je v akademiji tudi videl svojo sliko, pod katero je bil zapisan citat iz Horacija: Videl je mnogo lju« di. mest in šeg.
Da vrne cesarski poset, je Katarina poslala na Dunaj svojega sina Pavla pod imenom Comte du Nord. Nikdar kasneje ni Dunaj priredil takega slavs nostnega sprejema kakemu članu ruske dinastije. Pavel je ostal na Dunaju ne= koliko mesecev in Jožef II. je storil vse potrebno, da bi mu priljubil svojo pres stolnico. Uradni list »Wiener Zeitung« je na čast ruskemu prestolonasledniku objavila navdušeno odo, v kateri pra* vi oficielní pesnik, da je sijajna zvez* da s severa prinesla radost v gradove in koče. Cesar pa je na čast Pavlu pru redil velikansko slavnost v Schönbrun« nu in je o njej poročal svojemu bra« tu Leopoldu v Florenco, da takih slav* nosti Schönbrunn še ni videl in jih ne bo več nikoli. Bilo je preko 4000 mask, za katere so bile odprte vse sobe v pa« lači. Vsi udeleženci so bili tudi pogos ščeni. Pavel je odpotoval očaran, kma* lu za njim pa je prispel na Dunaj še vse redkejši gost: sam papež Pij VI. Bal se je novotarij svobodomiselnega cesarja, pa je pohitel, da obvaruje cer« kev nesreče. Potovanju so sicer stavili ovire v Italiji in v Avstriji in tega po« tovanja niso videli radi, toda papež se ni vdal in je spomladi 1. 1782. dospel do Dunaja. Jožef II. mu je šel nekoli« ko kilometrov naproti in potem prise* del v papeževo kočijo. Odkar je ob*
stojalo papeštvo, se še ni bilo zgodilo, da bi se papež peljal v isti kočiji s ka* kim vladarjem.
Na Dunaju so papežu izkazovali se« veda vse mogoče časti. Prebival je v cesarskem dvorcu in je tam sprejemal najprej plemstvo, za njim pa meščane, trgovce, obrtnike in kmete. Gneča je bila okoli dvorca in v dvorcu samem ves čas tako silna, da so morali podvo« jiti straže, ki so skrbele za red. Papež si je ogledal vse znamenitosti Dunaja in pokazali so mu tudi slavnoznani hlev s cesarskimi konji dirkači ter lov« skimi psi. Videl je cesarjeve sani in se jim ni mogel dovolj načudjti, kajti v Italiji ni bil nikoli videl sani. Služabs ništvo dvorne psarne je poklonilo sv. očetu v spomin pasji bič s srebrno kljuko
K največjim slavnostim, ki jih je papež priredil Dunajčanom, da jim po« plača prizadevanje, je bila velikonočs na procesija, ki se je udeležil sam pa» pež ter svečanost, tekom katere je sv. oče podelil nekaterim novim izbran» cem kardinalski klobuk. Vendar je bil papež zelo nezadovoljen s svojim po< tovanjem. Kadarkoli je pred cesarjem načel vprašanje reform, ga je nad vse ljubeznivo napotil h kancelarju Kau* nitzu, češ da se sam ne peča s politiko. Grof Kaunitz pa je zopet trdil, da je on le zvest sluga svojega cesarja, ki sme izvršiti le to, kar mu vladar uka« že. Tako je moral Pij VI. brez uspeha ostaviti Dunaj ter odpotovati preko Monakovega in Benetk v svoje večno mesto, Jožef II. pa je nadalje uvajal vse svobodomiselne reforme v škodo cerkvi in samostanom.
Letalski izlet na partijo golfa
Kakor javljajo iz Pariza, je pred ne* koliko dnevi pristalo v Fontainebleau* ju letalo z dvema angleškima letalce* ma. Pilota sta izstopila in se napotila na bližnje igrišče, da igrata partijo gob fa. Po končani igri sta lepo spet sedla v letalo in se vrnila domov na Angle» ško. Nekdaj je bil izlet iz Anglije v Pariz trudapolno potovanje, danes pa je samo še zabavni polet. Svet je po« stal nekam majhen in tesen, moderna prometna sredstva so skrajšala vse razdalje in odstranila doslej skoro ne« premagljive ovire.
Vojna je zločin
У pariškem Salonu je bila razstavljena dokaj iu turistična slika z imenom »Vojna je zločin!« Kazala je grozno razmesarjena trupla. Obiskovalci so zahtevali, naj jo odstranijo in je vodstvo razstave ugodilo njihovi zahtevi. Zato se je pa pritožil umetnik pri notranjem ministru in ta je odredil naj se slika zopet razstavi. A še istega dne jo je neznan storilec polil s črnilom. Naslednji dan je prejel list »Libertéi to-le pismo: »Jaz sem invalid iz velike vojne. Slika me je iako ogorčila, da bi jo najrajši z nožem razreza! na kose. A žal je naslikana na deski. Zato sem nanjo zlil svoje nalivno pero.« Storilec je odšel neopazen in zdaj ga išče policija.
Čudna tarifa
Emigrantski dfnevnik »Se godni a« (Riga) objavlja določbe novega sovjetskega kazenskega zakonika. Med drugi-n. določa poseben paragraf, da »izostane vsako kazensko postopanje pri tatvinah v vrednosti pod 15 rubijiev, če dokaže storilec svoje proletarsko pokole nje«. Torej smejo delavci in kmetje v sovjetskem raju z minno vestjo ukrasti vse, кат ni vredno 15 ruibljev, in bodo kaznovani za sličná dejanja samo ljudje -'buržujskega izvora«. Oudna pravica, ki se ne ozira na gmotno stani je storilca, temveč na njegove prednike!
Dva prvaka v vodnem sportu
Вагапу (levo), najhitrejši plavač Evrope la Egipčan SI matka, k) je na olimpija dl zasedel drago mesto pri nmetnem skakanju. Oba sta te dni nastopila v Berlinu.

Najboljše, naftrajnejše, zate u	najcenejše!
Pet milijonov sužnjev
Lady Kate Syrnon, odlična angleška dama, je posvetila vse svoje življenje zamudnim potovanjem po najbolSj oddaljenih deželah, kjer še cvete suženjstvo. Objavila je sedaj temeljito delo, iz katerega je razvidno, da je na svetu še vedno naiimamu pet milijonov ljudi, čiiih življenje je povsem slično v »Koči strica Toma« popisanim razmeram. Pisateljica loči t. zv. patriarhalno in obrtno suženjstvo. Prvo je doma na Kitajskem, kjer starši še vedno prodajajo najvišjemu ponudniku svoje hčerke, in na Arabskem, kjer se naslanja kupčija s »črnim lesom« na mohame-dawske verske nauke. Posebno žalostno živújenjje imajo pri lovu biserov v Perzijiskem zalivu zaposleni sužnji:
Na poti do električnega stola
Koferafte nedavne vstaje v aubnmski kaznilnic; so prepeljali v zloglasni Sing Sing, kier üb bodo usmrtí« ca električnem stota.
Kdor trpi na proti in reiatiin,
samo Togal mu bo pomogel!
Gospa Propoš, soproga ravnatelja srednje Sole v В., piše: že več let trpim na pro-tinu. Te bolečine so bile to zimo tako silne, da nisem mogla zapustiti sobe nekoliko nedelj. Niti eno zdravilo ni bilo v stanu, da me reši teh izredno jakih bolečin. Edino Togal je takoj učinkoval kakor čudo. Ne samo, da so bolečine takoj popustile in ponehale, nego sedaj celo zelo lahko gibljem z rokami in nogami. Zares, reči moram, da je Togal izvrsten lek. Tudi Vas bo Togal vsekakor takoj ozdravil. Togal odstranjuje iz telesa na priroden način vse predmete, ki povzročajo bolezni. Izleči popolnoma giht, ishias, gripo, glavobol, živčne bolezni in bolezni prehlada. Absolutno neškodljivo. En poskus s Togalom je v Vašem interesu.
Dobiva se v vseh lekarnah; če slučajno ni na skladišču, ga je možno dobiti takoj. Cena IS Din,	4512
umirajo na jetiki po kratkih letih. Prihajajo večinoma iz Abesmije, kjer pro-dado bogati, napol samostojni velikaši, »rasi«, vsaj po 10.U0U zamorcev letno. Lovijo jih kakor živino ali divjačino in prirejajo v to svrho prave vojne. Sličná obrt cvete v Sudanu, portugalskih afriških kolonijah. Južni in Sredncii Ameriki ter Nizozemski Indiji. Britské oblasti so prepovedale suženstvo v svojem kolonialnem področju, a prebivalstvo se ne briga za postave. Tako so oblasti brez moči napram tajnim zvezam t. zv. »aligatorjev« m »leopardov« v deželi Sierra Leone. Porazne razmere je odkril po Zvezi narodov poslan odbor v Liberiji. To republiko so ustanovili Američani, ki so pošiljali v Afriko svoie oproščene sužnje. Zdaj je postalo 15.000 potomcev teh priseljene v gospodar nad 2 in pol milijonskim domačim prebivalstvom in ga neusmiljeno izrablja. Kako so čudne tamošnje razmere, je razvidno iz dejstva, da je bilo oddanih pri lanskih predsedniških volitvah samo 51.000 glasov v vsej republiki. Izmed teh jih ie bilo razveljavljenih toliko, da je ostalo samo 6000 »-nedvomno svobodnih in politično zanesljivih volilcev«. Tudi v tem slučaju so ustvarili ameriški dobrotniki namesto idealne demokracije sužensko državo!
SpcmlaitatisicG
so/nce vabi
zopet k tvrdki DRAGO SCHWAB, ki je prejela prekrasne angleške kamgarne ter fresko blago za pomlad in poletje. Včeraj je bil že pravi naval kupcev. Kupili so nad vse ugodno.
Radio
Torek, Í1. marca
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: Napoved ča~a, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. _ 18.30: Iz socialne fizike. — 19: Prometna geografija sveta. — 19.30: Ruščina. — 20: Prenos k<yn-certa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio->rkestra.
Sreda. 12. marca
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe h slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina.
—	20: Otroški večer v pesmi in orkestru.
—	21: Koncert komornega tria. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40: Opoldanski koncert. — 17-30• Narodne pesmi. _ 18: Koncert za eitre. — 20: Komorna
glasba. — 21: Poročila. — 21.15: Schubertov večer. — 22: Koncert kvarteta. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos eimf. koncerta iz Prage. — 22.10: Tonfilm-ska glasba. — PRAGA 19.05: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20: Koncert. — 21.05: Narodne pesmi. — 21.30: Klavirski koncert. — BRNO 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos kmcerta iz Prage. -21.30: Serenade. — VARŠAVA 17,45: Popoldanski koncert. _ 20.30: Prenos koncerta iz Poznanja. — 23: Godba za ples. — TUNA J 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Koncert orkestra. — 17: Mladinski glasbeni program — 19.20: Orkestralni koncert. — 21.25. Mešan program. — 22: Komorna glasba. — BERLIN 17: Koncert orkestra. — 19.30: Narodne pesmi. — 20.30: Godba za ples. — Lahka godba. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgarta. _ 20.45: Prenist iz Stuttgarts — LANGENBERG 17-30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Goethejev večer. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert orkestra balalajk- — 20.45: Komorna glaeba. _ BUDIMPEŠTA 17.10: Koncert salonskega orkestra. — 20: Nizozemski večeT. — 21.40: Koncert lahke glasbe. — LONDON 20.45: Klavirski koncert. — 21: Orkestralen koncert. — 22.40: Violinski in klavirski koncert. — Godba za ples. —
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v LJubljani 10. marca 1930.
(Številke га označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. sianje barometra, 3. temperatrora, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm).
Ljubljana: 8, 759.9, —, 90, mirno, 10, —. Maribor: 8, 757.8, 1, 90. mirno, —, —. Zagreb: 8, 758.8, 3, 90, W2, 10, 10. Beograd: 8, 757.7, 5, 90, mirno, 10, —. Sarajevo: 8, 761.1, 1, 90, mirno, 10, —. Skoplje: 7, 760.7, 2. 100, NW2, 10, 15. Split: 7, 759.5, 7, 80, NE4, —, —.
Solnce vzhaja ob 6.22 zahaja ob 18; lutra, vzhaja ob 13.21, zahaja ob 5.7. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 11.8, najnižja — 0.4, v Mariboru 1, Zagrebu 3, Beogradu 4, Sarajevu 0, Skoplju 1, v Splitu 6.
Dunajska vremenska napoved za torek: Najprej oblačno na zapadu, morda že tudi padavine. Podnevi ne bo več tako toplo.
Г
Predsednik Masaryk pri vojaški paradi
minister Viškovsky. V ospredju so trite vojaki s predsednikovo štandacto. Pred T. G. Masarykoia defilirajo vse čete praške garnizije.
SOKOL
Sokolsko društvo Ce!ie pripravlja tod! letos akcijo za odpošil.iatev sokolské dece na letovanje ob Jadranu v Martinščici, Predvideno .ie bivanje enega meseca ob morju za prispevek 600 dinarjev, kar tri mnogo.
Sokolská župa Novi Sad priredi župni zle* v Novem Sadu 24. in 25. maja, ki bo obsegal poleg župnih tekem moškega in ženskega naraščaja tudi vse ostale složke župnih nastopov. Sodeluje tudi vojaštvo. Za enotno navežbanje prostih vaj se bo vršil v aprile, enodnevni sestanek vseh društvenih načelnikov in náčelnic ter se ga udeleži tudi sa-vezni potujoči predniak.
V Pragi se bo tekom letošnjega leta deb-nitivno preuredilo zemljirče na Strah ovskib lomih, kjer se ie vršil zadnji vsesokolski zlet. v stalni stadion, ki bo največji v Evropi. V ta namen je razpisalo češkoslovaško ministrstvo za javna dela javno konkurenco za načrte.
Delavska II. olimPiiada se bo vršila leta 19,31. na Dunaiu ter se je bo udeležila cela vrsta delavskih telovadnih in športnih udru-ženj iz Evrope. Napovedanih je že danes okrog 15 državnih delavskih telovadnih zvez. Olimpijada bo obsegala tudi tekme v zimskih športih na Semmerineu. ki je zs to kai pripraven kraj. Telovadni vzpored j? bil sestavljen že na dosedanjih posvetovanjih prizadetih zvez in udruženj
Različni sokolskí dr°biž. V Argentini so si osnovali Čehoslovaki poleg dosedanjih društev v Buenos Airesu in Devotu še tretje v Rosario de Sta Fe. Sokol na Vinogradih pri Pragi je preiel za stavbo svojega doma izredno podporo pol milijona Kč od Jubilejnega fonda republike. — V mestu Miroslavu na Češkem, ki ima nemško večino, ie sklenilo mestno zastopstvo, da imenuje na predlog češke manjšine eno izmed ulic po Tyršů, ustanovitelju Sokolstva. Pri tej priliki poudarjamo, da tudi Ljubljana. niti kako drugo mesto v Jugoslaviji še nima imenovane kake komunikacije po Tyršů Fiignerju in drugih sokolskih delavcih. — Češkoslovaške sokolské novině so skoraj vse registrirale z vidnim zadovoljstvom sklep Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. da se praznuje po vseh sokolskih društvih 80-letnica prezidenta Masaryka.
Dopisi
RIMSKE TOPLICE. V petek zvečer Њ domači Sokol ob polnoštevilni udeležbi občinstva priredil v prostorih g. Pušnika slav. nostni večer v proslavitev dr. Masaryka, Uvodni govor je imel br. Kuhar kot starosta Sokola, nakar je sledil daljši govor g. Dvořaka, ki ie kot rodom Čeh podrobneje orisal jubilantov življenjepis. Na koncu pa je krepak moški zbor pod vodstvom g. Leopolda Ulage zapel obe državni himni. Proslava je potekla v najlepšem redu.
Za dekoriranfe
dvoran in Salonov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se
priporoča
IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA
Lepi pot 24 Telefon 3044
Nova angleška državna stranka
pri bodočih volitvah ne bo delala konservativcem preglavice hi ne bo postavila svojih kandidatov, sta Izjavila njena voditelja lord Rothermere (na levi) in lord Beaverbrook (na desni), to Pa zato, ker ie vodja konservativcev Stanley Baldvin (v sredi) objavil nov program svoje stranke, ki pristaja na zahteve nove stranke glede
zaščitnih carin.
»JUTRO« 58
Torek, 11, HI 1930
Emerson Hougti:
možje:
Roman
XIV. POGLAVJE
»Četa dragoncev je, namenjena v Laramie,« je povedal. »Indijancev za njimi ni, a povelje je, naj se do nadaljnega vse karavane m pošte ustavijo. Ta četa pojde skoz. Rekel sem jim, naj se uta-bonijo tam,« mi je dejal mimogrede; »ženske imajo s seboi pa nisem hotel, da bi videle, kaj se ie tu zgodilo. Drevi prestavimo svoj tabor k njim in naibrže odrinemo jutri vsi skupaj.«
Ko smo prijahali do dragoncev, so bili njih konji že privezani, ognji iz bivoliih odpadkov zakurjeni, vozovi sestavljeni v štirikot-nik. Straže so odhajale s konji na pašo. Bila je to jeklena četa Bar-neyevih obmejnih borcev, mož z resnimi obrazi ter prašnimi klobuki, škonnji in obleko, zato pa tem bolje očiščenim orožjem. Vodil jih je mlad poročnik, ki mi je takoj prišel naproti. Zdelo se mi je, da poznam njegove višnjeve oči in lepe, zavihane brkce.
»Poročnik Belknap!« sem vzkliknil. »Ali še pomnite, kako sva se srečala tam doli v Jeffersonovem taboru?«
»Kai, gospod Cowles!« je viknil on. »Kako za Boga ste prišli semkaj? Seveda se vas spominjam.«
»Da, a kako ste vi prišli semkaj — saj niste bili z menoj na moji ladji.«
»Dobil sem povelje dan po tem, da ste vi zapustili Jeffersonov tabor, in sem se odpeljal z ladjo Azijo,« je odvrnil. »V mesto St. Joe srno prišli tisti dan kakor River Belle; zvedeli smo o vaši nezgodi na reki. Mislim, da ste prišli semkaj po stari bližnjici?«
»Da. In vi prihajate po stari cesti iz Leavenwortha na zahod?«
Prikimal je. »Dobil sem ukaz, naj peljem ta oddelek v Laramie,« je dejal, »in naj se tam javim pri polkovniku Meriwetherju.«
»Affi se mar ne bo viri?« sem wküknil ves роФг! »Upal sem,
da se srečava, кю se bo vračal na vzhod.«
*Ne,« je rekel Beikmap, »če hočete k njemu, boste morali iti z nami. Bojim se, da m<u delajo Siouxi bude preglavice. Strašne stvari mi je pripovedoval vaš človek o tem, kar se je tamle zgodilo,« je dodal, stopaje z menoj proti porušeni postaji. »Sprejel sem njegov nasvet in se utaboril tukaj, saj vem, da to ni prizor za ženske oči.«
Tako govoreč se je obrnil proti ambulanci. Tudi jaz sem po-gfledal za nijim. Tam je stala visoka, oglata postava z ogromnim slamnikom na glavi; zdelo se mi je, da jo poznam.
»Kan, to ie moja stara prijateljica Mandy Mr. Governova?« sem vzkliknil. »Seznanila sva se na ladji. Prišla je z vami iz Leavenwortha, kaj?«
»Ona ni edina,« je rekel Belknap. »Zastran gospe Mc. Governove ne verjamem, da bi se zgražala nad temi stvarmi bolj od nas ostalih; ali ona druga —«
V tistem trenutku se mzagledal drugo, ki se je pravkar spuščala z zadnjega konca lazaretnega voza.
XV. POGLAVJE Njena neskončna izpremenljivost
Mlada ženska se je spustila po stopnicah ambulančnega voza in za trenutek obstala, držeč si roko nad oči, da bi se bolje razgledala po valujoči gladini široke reke. Bilo je, kakor da se je vsa pokrajina mahoma izpremenila. Obdajala nas ie civilizacija, ne več puščava. Edini pogled na krasno postavo mlade ženske je zadoščal za ta preobrat.
A videl sem, da ni novinka, kar se tiče življenja v svobodni pri rodi. Bila je napravljena v obleko, ki bi jo bil lahko imenoval odelo preprostega ljudstva, čeprav je bila okusna in popolnoma žensku. Imeh je kratko krilo iz dobrega sivega blaga, preko višnjeve volnene srajce pa je bila oblekla suknjič skoraj moškega kroja. Na rokah je imela dolige rokavice, klobuk je bil iz fine sive polsti,
pod brado (pripet z nsnjatim jermenčkom, namesto rute pa je imela
okoli vratu neskrbno zavezan mehak siv pajčolan. Njen obraz je bil v tistem trenutku od vrnjen od naju dveh, a videl sem, da so njeni težki lasje temne barve, in vidjub ohlapni obleki sem opažal, da ima ravno, zaokroženo in vitko postavo. V nagli izpremenijivosti svojih misii sen« bil takoj pripravljen, imenovati je -najlepšo mlado žensko, ki sem jo kdaj videl ma svetu.
Pravkar sem hotel Belknapa vprašati, kdo je, ko sem zdajci opazil nekaj, kar ie mahoma izpremenilo radostno ubranost mojih misli. Izza voz? se je bila prikazala visoka postava moža, oblečenega v lepo ukrojeno jezdno obleko iz škotskega sukna. Njegove rokavice in njegovi šik o rn ji so se mi zdeli takisto kar najboljši in vsa njegova vnamjost je bila prav tako brezhibna kakor vnanjost mla'de dame, kateri se >je približeval. Sodim, da se je polastila obeh, Belknapa in mene, ista pekoča ljubosumnost, ko sva zagledala Gordona Ormea!
»Da, tamle je vaš prijatelji, tisti Anglež,« je malce trpko omenil poročnik.
»Fovsod ga srečavam,« sem odvrnil. »Vsa t a stvar postaja že kar strašna. Kaj dela tu?«
»Vzel; smo ga s seboj v Laramie. Zdi se, da ima pisma za polkovnika Meriwetherja. Cowles, kaj veste o tem človeku?«
»Nič,с sem rekel, »razen kar trdi sam: da prihaja iz angleške vojske.«
»Želel bi, da bi bil ostal v angleški vojski, ne pa da je prišel k nam delat napoto. Nekam čudno pretika po vsaki vojni postr-ji, do katere pride.«
»S posebnim ozirom na častnike iz južnih krajev?« Pri teh besedah sem pogledal BeEknapu naravnost v oči.
»Res je r.ekaj na tem,« je odvrnil. »Reči moram, da mi ne ugaia. Dandanes je najbolje, če se vsak ukvarja s svojimi lastnimi posli.«
Med tem, ko je Orme govoril z mlado žensko, sva midva z BelknapoT krenila v drugo stran. V naslednjem trenutku sem naletel na svojo nekdanjo prijateljico Mandy Mc Govemovo. Ko me je zaglfdala, je cd osuplosti za trenutek prestala žvečiti tobak; nato je naglo stopila k meni, da mi stisne roko.
DOM
TRETJA NAKLADA!
Vsem gospem in gospodičnam sporočamo, da ее te dni tiska že tretjič prva številka ženskega lista »Žena in dom« in drugič druga številka. Da ne bo zopet zmanjkalo prvih številk, naj čitateljice, ki ее žele naročiti na >2eno in domc hitro sporoče svoj naslov UPRAVI V LJUBLJANI, PRULE št. 11 a. Nove naročnice dobe prvo in drugo številko vezano skupaj s tretjo številko, ki se bo pričala razpošiljati po 15. marcu. Naročnina za vse leto je samo 48.— Din, za krojne oole in priloge za ročna dela pa 20.— Din.
Ocarinjen]®
vseh uvoznih in Izvoznih in tranzitnih pošilik oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TÜRK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine _ po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Industrijsko podjetje v Južni Srbiji išče
uradnika-samca
samostojnega srbsko-nemškega korespondenta in veščega knjigovodjo za takojšen nastop. Plača po dogovoru, stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe z navedbo referenc poslati na Jugoelov. Rudolf Mosee, Beograd, Terazije 25. zavod za oglaševanje pod značko sSamostalnost 2000.4(k.	4603
siaroz-natie, prvovrstno ар-no, poieg železnice m premoga, se oddajo v najem. Letna produkcija nad 200 vagonov. Naslov v oglasnem скМеЯкд »JirtTa«.	4585
Emapirane tablice
za občine, ulice, poklice, hišne številke, pasje znamke itd. Originalne
Lutzove
nečl-
železostrugarska dela, izdelovanje strojev in aparatov montaže, avtoge-nično varenje prevzema delavnica
Inž. Guzelj, Ljubljana VII., Sv. Jerneja c. 5. Tel. št. 3252.
йоте»! flovost! Železna služiriska Brozovfg« patent postelja zlot
Siva, s tapecirani m ma-racom. zeto praktična ХЛ vsaka hišo. hotele, prenočišča, nočne službe In га potujoče ose« ba stane Din. 450.— Ras pošiljam po poSt* rem povzetiu.
KOLESARJI POZOR!
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu
Lesena patent postelja tložliiva, s tapeciranim madratotn, tele p'ak» tična stane Din. 280.—
LefelTt. ia «uniaoie—(Ue, ficstuhlhnejnovije vrsti «U«
Se Din. 150.—
L. BROŽOVI O* ЗагпЪ, Uica K.
Poglejte ovratnik Vaše suknjo
poln prWfiaja je. Dokaz, da je koža bolna in n-e nudi lasnim koreninicam zdrave hrane. Lasje Vam japadajo. Sezite po zanesljivi pomoči, po »Ines«, ki ozdravi kožo, .pospeši rast las!
Loničdk stane 3S Din. — RazpoSi^a po povzetju:
Zastopstvo »Ines«, Ljubljana, Merosodna ui. l'I.
12
Znižane cene
Oglejte si igraöne in otroške vozičke, trioskb]«, holenderäe, male avtomobile, Šivalne stroje najnovejša dvokolesa. pnevmatiko itd. Velika izbera. Prodaja na obroke. Ceniki banko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles Ip otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška cesta 4.

D □
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Naznanilo
Vsem svojim cenjenim odjemalcem naznanjamo, da je naš inkasant Ivan Krelj. ki se je izdajal tudi za potnika, dne 1. marca t L izstopil iz službe pri nas.
Vse cenjene odjemalce prosimo, da vzamejo gorenje sporočilo na znanje, ker kakega plačila, ki bi ga kdo hotel nakazati nam po izstopivšem gospodu Ivanu Krelju, ne moremo priznati. Obenem javljamo, da gospod Krelj ni več pooblaščen sprejemati naročila.
„Spectmm" d. d.
tvornica ogledal in brušenega stekla,
LJUBLJANA VII., Celovška cesta 81.
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□ □
-o □ ' □
□
D
„Aiglott"
Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo:
VIKTOR ВОНШЕС, Ljubljana,
Dunajska cesta 21.
za Ljubljano, agilnega, išče svetovno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod „Velik zas užek" 4620
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Čudežni balzam!
Rešite se nadlog!
Kaj pravijo o Rio-Balzamu hvaležni odjemalci?
»Vjudno Vam sporočam, da sem ozdravil noge z Vašim Rad. Balzamom. Leta 1922 sem moral v pokoj radi bolnih nog; hodil sem kot po jajcih. Danes sem zdrav po za-slusri Vašega balzama itd. Vaš hvaležni: Rudolf Rabič, upokojeni orožniški narednik. Mengeš 70.с
Rešite ее tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din povzetje, pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII. Kamniška 10 a.	4598.
KySShäuser-Technikum
Frankenhausen, Nemčija inženjerski in delovodski oddelek za gradnjo strojev In avtomobliov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letalsko tehniko«.
Tovarna t Lfnblfani išče za takofšen nastop
Nemška stenografija pogoj. Le prvovrstne sile z večletno prakso naj pošljejo ponudbe pod > Verzi rana 1930t na oglasni oddelek »Jutra«.	4614.
PICH«
250 em3 motorno kolo
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), o t oman c, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg štev. 2
CJGX1K brezplačno in
franko!
Petletno jamstvo!
A. KIFFMANN Marlbor 136/a
specljallat samo boljših ar
Kot najboljše ma-sažno in domače zdravilno sredstvo proti
zobo- tn glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev tn krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja
priznana
!
MENTOL-DROŽENKA i
(francosko fganje)
DoUrs g» ▼ originalna plombirana eteUnueah r prietni predTojm kakovorti ▼ тееЬ dTOgeri-jah ie trgorinab г meSamm blagom.	S8-»
?
□□^□□□^□□□□^ilODDDDmDmaaDaDDDDDDDDDaDDaD
Cena proti gotovini: Din 12.000.—
Ugodni plačilni pogoji na 6-, 12-, 18 mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. Zaloga vseh rezervnih delov. — Eustrirani
katalog brezplačen.
Glavno zastopstvo:
Viktor Boh i n ec. Ljubljana, Dunajska c. 21
Zahvala
4618
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožařja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, goso>oda
Franca Drobnica
trgovca in posestnika
za poklonjeno cvetje ter za častno spremstvo se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno nas veže dolžnost se zahvaliti prečastiti duhovščini, g. bivšemu poverjeniku Goliu, g. dr. M. Pirou in okoliškim gg. županom na čelu g. Adamiču, vsem občinskim svetnikom in odbornikom, šolskemu vodstvu na Polici, gasilnemu društvu na Polici in Grosupljem ter pevcem za v srce segajoče žalostinke. Naj-topleje se zahvaljujemo tudi mnogobroinemu občinstvu za častno spremstvo na pokojnikovi sadnji poti.
Ljubljana —Stara vas, 11. maroa 1930.
Rodbine: Drobnic, Strubel], Preíesnik, Bizjak, Baudek, Remic.
prevzamem bone v celoti
pri takojšnjem nakupu blaga ali tudi v dobropis za poznejšo
dobavo.
EKSPORTNA HIŠA „LUNA", MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 19.	3626
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1930 ob 9. uri bodo na Peščeniku št 23 pri Višnji gori prodani na javni izvršilni dražbi sledeči predmeti: 11.000 litrov vina, 99 litrov žganja, večje število sodov, pisarniška oprava, železna blagajna, 3 avtomobili, 5 vodnih žag, več voz, 1 pisalni stroj, stroji za cementne cevi in za zidno opeko, kompletni štedilnik, 516 metrov manufakturnega blaga, 40 kub. metrov bukovih drv, 12 kub. metrov bukovih hlodov, 6 koles znamke »Puh« in Stayer«, razno pohištvo, večja količina opeke itd.
Draženje se bo začelo pol ure po zgoraj določeni uri. Med tem časom pa se predmeti lahko ogledajo.
Okrajno sodišče v Višnji gori.
Opr. št E 544-29-2.
46tf

Udruženje strojno tehničnega os ob ja državnih železnic na, teritoriju oblastne direkcije v Ljubljani naznanja pretužno vest, da je dne 9. marca 1930 nenadoma preminul naá član, gospod
Milan Kremžar
strojni inženjer pri kurilnici državnih železnie v Maribora
Nepozabnega druga spremimo v torek, dne 11. marca, ob 15.30 (Уг 4. uri) iz mrtvašnice starega mestnega pokopališča v Strossmayerjevi ulici na glavni kolodvor, odkoder bo prepeljan z vlakom v St. Vid — Vižmarje nad Ljubljano.
Maribor, dne 10. marca 1930.
Odbor.
Spoštovana gospoda! (Vas frisier vam bo taßisto relcel, da je
b„«„„ „ETOILE NOIRE" _ ,.„.,„„ „IDYL"
Našo 103 leta stara tvrdka jamči za kakovost
Gellé Freres
Paris, в., Avenue de i'Opera
Najboljše za Vaše lase Dobi se v vsaki bol;ši trgovini te stroke
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
0Cdor hoče
da se mu pošlje po pošti naslov aH QaQo drugo informacijo tiče co se malih oglasov naj priloii v xnamícah а	®
sicer ne ho prejel odgovora t " ЖшМЂЋЋ
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Dekle
ki bi opravljalo gospodinjska dela, (Sprejmem takoj 1'ODudhe s sliko na Jurij Valetič ml., Čepijo št. 14. p. Nemška Loka pri Ko-Jevju, Belokajina. 0243 r—---
Stalnega Žagarja
l/a eamico in h.a,pca j onjem in za poljska de-1. iščam. Naslov na oglas-ii odd. »Jutra«. 9155
Kuharico
** boljšo kuho in za vsa domaač dela sprejme sa-aiec takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Samec« na e L odd. »Jutra«. 9147
Brivskega vajenca
pridtega.	poštenega sprej me Iran	Mrak, salon za dame in	gospode, Radovljica	0365
Učenca
» primerno srednješolsko izobrazbo za trgovino mešanega b!ag3, galanterije in eleznine sprejmem takoj. Uiti mora zdrav ia poštenih staršev. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe vpo-riati is Leopold Zore. tr-jrovec, Kranjska gora. 9313
Šteparico
** gornje obleke sprejme-ra takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Albert Pohar. Radeče pri Zid. mostu. 9233
Dobrega gaterista
sprejmemo takoj. Ponudbe pod šifro »Parna žaga Celle« na podruž. »Jutra« v Celju	9186
Kovača
fhsnrašanega podriovaia) ia
sedlarja
«iobro izurjenega nri jermenih, i š č t »Una« d. d. za industrija drva, Radoha pošta Semič.	9106
Dekle
vajeno vseh hišnih del aprejuem takoj na gostilno v Ljubljani. Naslov pove «glasni oddelek »Jutra*.
a>6č
Trg. vajenca
tmrejmem takoj v špecerijsko trgovino t Ljubljani. Karlov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9505
Kroj. učenca
poštenih staršev, ki je dokončal najmanj osnovno Solo, sprejmem takoj. Stanovanje ia hrana v hiši. — Miloš Skerbič, Trbovlje.
94S6
Praktikanta
resnega, energičnega, sprejme leras industrija Ponudb' na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praktikant'.
9492
Žagar.ia
•л venecijaneki jarem — eženjenega sprejmem. Stanován:«. razsvetljava, kurjava in poleg plače depu-tat. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Veneeijanka«.	9193
Frizersko vajenko
KTirehnem takoj. Rožič. Šiška.	9549
Kontoristin jo
inteligentno, simpatično, perfektno, samostojno de lavko. ki je vešča kore spondence in sterojepisja ter nemščine in srbohrvaščine ep cjimem Stabilna samostojna pozicija, dob. plača. Ponudbe s sliko, ki se takoj vrne. v nemščin ali «slovenščini pod šifro »tres intelligent« na ogl
Brivskega pomoč.
dobrega ondulerja sprejmem takoj Meike Franc, K-anj 39.	9552
Trgovski potnik
za slovenska mesta izven Ljubljane dobi postranski zaslužek. Na-siov za informacije v ogl. odd. »Jutra« 9524
' Л H Л
t d*«* 4 *
Takojšen zaslužek
m dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic m pletenin na švedskem krožnem pletilnem stroju »Are« Pouk brezplačen. . Tehna,, Ljubljana, Mestni trg 25-1, 84
Šivilje
prvovrstne, ki amejo šivati ženske klobuke na cikcak motornih strojih Anita В in Anita Look, iahko takoj dobe stalno za-po.-Ienje e plačo od SO do 100 Dm dnevno pri Mil-kltschu Knez Mihajlova 3.
9415
Zastopnika
spretnega, za Celje in Širšo okolico išče večja zavarovalna družba. Reflek-tanti naj pridejo v sredo ob 10. uri v hotel Evropa v Celju ter naj vprašajo pri portirju.	9484
Dobrega violinista
iščem k jazz-triu. Pismene ponudbe na ogl. odd. »JutTa« pod »Jazz«. 9531
Zastopnike
га prodajo reklamnih predmetov iščemo v vseh večjih mestih. Ponudbe pod »Provizija« na podr. »Ju tra«, Maribor.	0557
Dnevni zaslužek
200 Din. Prospekt 3 Din Ivan Karbeutz, Celje.
9560
Hifi á
Odvetniški
koncipijent
izvežban. išče mesto. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni odidelek »Jutra« pod šifro >Kcncipijent«.	9086
Trgovec
mešane stroke. vsestransko verziran. srednjih let. želi službe kot potnik, zastopnik. vodja pod užnice. nakupovalec ali slično. — Gro v mesto ali na deželo. Nastop takojšnji. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trgovec — potnik«.	9419
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
Starejše dekle
pošteno, vajeno vsega gospodinjskega dela, šivanja, nekoliko trgovine in gostilne, želi priti kot dru-žabnica, ali pa prevzame na račun kako majhno dobro idočo gostilno, trafiko, vinotoč, mlekarno, prodajo kruha ali kaj primernega. Položi lahko 12.000 Din kavcije. Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 36«.	9129
Fotograiinja
išče siužbo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut-га« pod šii'0 »Fotografinja«.	8989
Zanesljiv šofer
23 let star, z dveletno prakso, išče službo. Na .J o v pove oglasni oddelek »Jutra«.	9491
Linguafonske plošče
uporabljive, v gramofonih za priučitev franc. jezi ka, e številnimi literarni mi kurzi, prodam. Oterte na pcštni predal 24-17.
9432
Otroški voziček
lep, mode n, na peresih in športni voziček ugodno proda Findeisen, Krekov trg 10Л1	9377
Trgovski pomočnik
20 let star, v večjem me sit-u na deželi, e triletno prakso, išče službo s 15. majem, kjerkoli. Cenjene ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko zmožen« 9483
Trgovski pomočnik
izvežban špecerist. sprejme kakršnokoli službo Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9509
Mizarski pomočnik
zmožen stavbnega in pohištvenega dela išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9512
Šofer-mehanik
zmožen vsake montaže, išče službo. Franc Gerl, Rožna dolina IV/19	9502
Šiviljska pomočnica
vešča krojenja, išče službo Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r>od Sivima 991«.	9494
Pek
star 33 let, sposoben vsega dela, trezen in zanesljiv, išče v mestu ali na deželi službo za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9504
Kuharica
išče stalno mesto gospo-linje. Pismene ponudbe na ogl. cdd. »Jutra« pod Gospodinja«.	9539
Krojaška vajenka
želi nadaljevati po dveh letih učne dobe učenje, če je mogoče pri krojaču za gospode in da.me Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9554
Natakarica
mlada, čedne zunanjosti, išče službo za sezijo. Naslov pri podr. »Jutea« v Celju.	9558
Šofer, Mehaničar
Hrvat, z 9 letno prakso, išče službo pri osebnem ali tovornem vozu. Poznam vse ceste po vsej Jugoslaviji.	9551

obiastv. ioncesijonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta Štev. 36
(Jugcavto). Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. 251
Nemščino
poučuje izprašana učiteljica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	9534
»i»
Najcenejši koks
po 85 para kg le v mestni plinarni ljubi jamski.. S4
10.
Pol mesta je bilo zbranega na kt^jn, s katerega sta hotela adleteti. Balona sta bila že napihnjena in vsak ie nestrpno čakal ▼elikega trenutka. Naposled je profesor zaklicali »Spustite!« in jekleni konj se je veselo vzdignil v zrak. Kmalu ga ni bilo več Tidcti.
Gonilna jermena
prima in vse mlinsko-tehnične potrebščine_ vedno v zalogi pri tvTdki Cadež & Brcar, Ljubljana. Kolodvorska ulica.	62

Suha drva in premog
nudi tvrdka J. Pogačnik, Bohoričeva ul.
246	Telefon 2050
Puhasto perje
kg po S8 Din razpošiljam po pnvzetjt najmanj 5 kg Potem četo belo gosje k? po 130 Din in čist beli puh k^r po 300 Din. L Brozo vid. Zagreb Ilira št. 83-— Kemična čistilnica Derja 262
Štedilnik in peč
iz glina.-tih ploščic, dobro ohranjeno napredaj na Mestnem trgu štev. 18/1 9159
Trg. opravo
pudel in stelaže. каког tudi
ostanek čevljev
letnih in zimskih. radi opustitve trgovine po zelo ugodni ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9146
F. Herzmansky
vrtnar v Ljubljani nudi
nad 150 vTot najnovejših lepih dalij, visoke vrtnice, razne trajnice. Chaubau nagelne. različne cvetoče rastline za nasade in grobove — po najnižji ceni 9140
Močnatih vreč
večjo množino proda A Grebene. Ljubljana. Velika čolnarska ulic-a štev. 15 8S58
Seme
pravega kašeljskega zelja
predaja Ig. Me-cina, Zgornja Kašelj. post3 D. M. v Polju — 20 gr za 8 Din.
9488
Ledena omara
lepo urejena za delikat osno trgovino ugedno naprodaj za 1800 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
9527
Otroški voziček
dobro ohranjen, ponikljan, Da peresih, predam. Poizve se: Zupančič, Celovška cesta 81	9545
Izabela trte
sajenke. ako ljubite grozdje, naročite v trgovini na Poljanski cesti št. 7.
9541
Otroški voziček
niiMjast, na vmnetih. pločevinasto kopalno banjo, vrtno garniture iz vrbi-čevja zaradi selitve prodam Gorupova ulica 3-III levo.	9532
rt rt
Radio
tricevnl, z vsemi pritiM-nami (Lauf/Sprecher) naprodaj v b'ivnici Jezeršek. Moste.	9507
MotOr s prikolico
malo rabljen, kupim proti takojšnjemu p'ačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor«.
9118
Osebni avto
Chevrolet, pet-edežen, ge-ne*alno repariran, v dobrem stanju, po zelc ugodni ceni naprodaj. Nasl/ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9480
Kolo
znamke »Styria«. črn« pre-pleskano. je bilo uk-adeno Pred пактфот se evari!
9357
15—40 komadov betonskih stebrov
za žično ali leseno og ajo kupim. Ponudbe na: А. Р., Gline-e pri Ljubljani — cesta XV/4.	9439
Čebulček
lep, droben, kupimo vsako množino. Sever & Komp., Ljubljama. 9538
Trgovsko hišo
enouadsiropuo, na najbolj prometni točki v Ljubljani prodam Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 9514
Posestvo
s gostilno in mesarijo trgu prodam ali oddam takoj v najem. Ponudbe na podr »Jutra«, Celje, pod znamke »Prometno«.
9559
Družabnika (со)
samca, z 20.000 do 30.000 Din kapitala sprejmem za stari upeljano trgovino mešanim blagom na deželi. Trgovina, katd'0 lahko vo di družabnik samostojno, se nahaja v romantičnem okraju poleg cerkve, šole in pošte. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«. 9284
Družabnico(ka)
(tudi _ priprosto) s 20.000 dinarjev gotovine sprejmem za podjetje v Ljubljani. Ponudbe v cgl. oddelku »Jutra« pod »Prilika 37«	9537
Vi hočete zidati?
Načrti, proračuni in nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl. oddelek »Јила«.	28
Večja parcela
na Prulah naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
9304
Posestvo
z gostilno in t-afiko ob .rlarvni cesti Ljubljana — Polhovgradec dam v najem oziroma prodam. Gostilna je dobro idoča, obiskana od vo-znikov in izWnikov ter jo oddam z ali brez inventarja г vsemi pritikli-nami. Posestvo v obsegu 42 oralov leži v enem kosu okoli hiše. kjer se naliaja tudi zidana apnenica, gra-mozolom in manjša lastna vodna moč. Na-silov oglas, oddelku »Jutra«. 9273
Zidana hiša
z leee-no drvarnico — hiša p-ikladea za uredätev trgovine, v prometnem industrijskem kraju v Mežici, se bo prodala na javni dražbi dne 3. aprila t. 1. ob 9. uri pri sodiišč-u v Prevaljah. Cenilna vred-nost 80.300 Din. 9098
Stavbne parcele
od 450 do 550 kvadratnih metrov velike, na periferija mesta, se poceni proda. Vodovod in elekt'ika na razpolago Pojasnila: Ljubljana, Zaloška с 21.
9462
Parcela
v Rožni	dolini
naprodaj, več se	izve v
trsovini Jeloč-nik,	Rožma
dol'na.	9401
Malo posestvo
okolici Ljubljane vzamem v najem ali grem za oskrbnika — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ifro »Kmetovalec«. 9'376
Posestvo
obstoječe iz 2 hiě, sado-n-osmika in velikega vinograda, 20 min. od glavnega kolodvora v Mariboru, vslcd bolezni ugodno na-Drodaj. Naslov v ogl. odii. »Jutra«.	9198
Vrt z majhno	hišo
tolarsko delavnico,	shrambo za les. ob cesti	v mestu Radeče, »sled	preselitve takoj proda	Ferdo Laznik.	8814
Vozove za prevoz pohištva
rabljene, dolge 8 m. za vsako «porabo, kupim. — Natančne cene in mere je javiti špediterju Toni Br-da-iču. Beograd, KaradioT-djeva. 85.	9066
Model za izdelovanje cementnih cevi
rabljen, okrogel, dimenzije 50 in 40 rm. kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9521
Fotoaparat
9 X 12. dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9510
Več stavbišč
v Kamniku
5 minut od kolodvora, v solnčni legi. v izmeri cca 300 m1, po 22 Din naprodaj. Pojasnila daj« Janko Stare, Kamnik, Perovo 40 8526
Hišo
e sAaro. vpeljano trgovino T mešanim blagom, radi nujne selitve po zelo nizki ceni prodam Trgovina se lahko prevzame z v*em inventarjem. Hiša je dobro in solidno zidana, z opeko k) ita, ležeča na »elo prometnem kraju Ponudbe na oglas, oddelek vJutra« pod šifro »Na Gorenjskem«
9490
Agencija
.Intemssor'
Zagreb, Ilica št. 52
Tel. 21-64
proda:
TRGOVSKO HISO. štirina/i etropn-c, z lokali in 18 manjšimi in večjimi stanovanji, ki nosi 450.000 Din, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. 525 E N ON A DSTR O PN О HIsO z mansardo, v Petrovi ulici, 6 6 stanovanji po 1 in 2 sobi, í pritiklina-mi, lokalom na ulico. — Letna renta 70.000 Din. Davka presta do 1. 1948. Hipoteka pri Gradski šte-dionici 135.000 Din, katera se more prevzeti z 10 % obrestmi.	405
LEPO POSESTVO v Pod-susedu z masivno zidano vilo sesteječo od treh velikih sob z rsem kom-fortom vis a vis kolodvora, lepim parkom, vinogradnim vrtom, v katerem je nasajeno p"i-bižno 70 žlahtnih sadnih dreves. Celo pc sestvo jo ograjeno s hra-tovim plotom. Ugod na že le zrn?'-a zveza 25 minut od Zagreba. 545 KRASNO VILO z vrtom okoli 1200 sežnjev, na krasnem položaju, z lepim razgledom. Vila ima dva stanovanja po 4 sobe in tri sobe. Cena 700.000 Din ali po pogodbi.	71 KRASNO POSESTVO v severni Sloveniji z 17 sobami, gospodarska poslopja, približno okoli 200 jutrov gozda in njiv v neposredni bližini železniške postaje, po zelo nizki ceni. 724 KRASEN OBJEKT na Jc-eipovc-u, v veličini od 2900 kvadratnih met-ov, tri velike in dve manjše scvbe z wuii pritikii-nami. za 600.000 Din 254 PRIZEMNICO, solidno zidana, z topim stanovanjem od treh sob ter dve man-ardi od 2 sob. stanovanje za šoferja, tri garaže, velik pa-k, na hiši je mala hipoteka. katera ее lahko prevzame. 554. ENONADSTROPNO VILO na Ribnjaku, stanovanje od б sob. lokalom, balkonom, lepim sadovnjakom. 164 sežnjev zemlje, hipoteka 1S0.000 D:n
NOVOZIDANO TRONAD-PTROPNIOO na Sej-št-ii. Račkoga ulica, opreščena od davka 30 let. s 6 stanovanji po dve sobe z vsem pripadajočim komfortem. Veliko dvorišče, kolni uvoz. Cena zelo uigedno urner-iena.	"	36.
KRASEN VINOGRAD, 14 jutrov, poV/g tega dve stanovanjski hiši, gospodarska posloinia. za ceno 600.000 Din. 77 DVONADSTROPNICO v bližini Ciglane z 9 večsobnih stanovanj z vsemi p-itiklinami, nosi 141.600. hipoteka 300.000 dinarjev, zelo ugodno.
166
PRITLIČNO HISO na Vo-čaHkoj cesti, z stanovanjem od 3 ^sob. 250 sežnjev ptav<hisca. hipoteka 50.000 Din. Zadfcia cena 270.000 Din. 645 LEPO VILO v bližini Ribnrla.ka. z 7 sobami ter z vsem zraven spadaio-čem komfortem. 225 ft^žntfav zemlijišča, cena 5П ÍW1 Г>!ч.	88
255 SEŽNJEV STAVBISČA r HeccegovaSki ulici, po Rno Din sežettj. 708 N0V07JDAN0 TRONAD-STROPNICO z mansardo v bližini tramva;a z 12 (stanovanji, deloma Vom-fnrirami. Nn«i 160.0*10. lvpoteka 200.000 Din. cena 1.300.000 Din. 656 9179
Lepa jedilnica
s patentnim dekoraciji-ikim divanom in spalnico, čisto iz trdega lesa ter več karniš. naprodaj. Naslov v ogl. cdd. »Jut a«. 9525
Spalnico
iz mehkega lesa (tlčjl javor). skoraj novo, zaradi setitve prodam. Gorupova ulica. З.Ш levo. 9533
77/
Žaket
-кого nov. za vitkega gospoda ugodno prodam. — Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9501
Lep raglan
in ena obleka s finimi belimi hlačami za 16 letnega gospoda ter ena obleka z 2 hlačami za odraslega gospoda izven tega dam ki črn svilen plašč г črnim krilom naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9526
Gostilno
v pametnem kraju na Gorenjskem oddam v najem za več let. Prednost imajo samski ali brez družine, s primernim kapitalom. Naslov pove og'asni oddelpk »Jutra«.	8921
Dijaško stanovanje
z zajtrkom, v Slški, iíč?.m za 15. t. m. Pogoj dobro nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« 9547
Trgovino
tričetrt. ure od Tržiča, v industrijskem kraju, zraven farne cerkve, ki je dobro upeljana ter se lahko promet še poveča, oddam pod ugodnimi pocroji. Pot-eben kapital 40.0000 Din za pre-vzetje b'aga. Natančne informacije oziroma naslov v ogl. odd. »Jutra«. 9212
Gostilno Dolinar
po domače pn Polonovcu v Poljanah nad Škofjo Loko. dobro idočo. stoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prodam takej proti po-ovičnemu plačilu. Za ostali znesek se vkm/li-žim Na dopise se ne oziram. Oglasite se osebn-o pri meni v gostilni. 9099
V jako prometnem mestu Slovenije prodam dobro obiskovano
zasebno kuhinjo
z vsem inventarjem. Obrat je jako dobro vpeljan in ima stalne obiskovalce. — Ponudbe pod šifro »Prilož nosit« na podruž. »Jutra« v Mariboru.	92U5
»J ki » .
Stanovanje
dvo- ali trisobno išč° dvočlanska rodbina za avgust aH september, v centru mesta. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Avguist-september«. 9474
Zamenjava
Dvosobno ftanovanje v mestni hiši na Poljanski cesti zamenjam za enako ali večje, solnčno, z vrtom Naslov nove oglai. odidelek »Jutra«	9022
Stanovanje
sobe s po-ebnim vhodom, kuhinje, kabineta itd. išče za maj prri'eten samec za sebe in svojo priletno so-'odnico Kletna stanovanja so izvzeta Zanesljiv plačnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«.	9147
Sobo s hrano
mesečno 650 Din, oddam za dva gospoda takoj ali 15. marc Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Petra cesta 3.	S603
Opremljeno sobo
ltpo, so'ncno, takoj od-da*m. Naslov v ogl. odd. »Jui/ra«.	9544
Sobo
с d d.г m gospodu takoj, event. tudi s hrano. Naslov v ojrl. odd. »Juira«.
9535
Sobo
v Ы ižini Tabo-a. oddam 1 ali 2 go-podoma Naslov v ogl. odd »Jutra«. 9543
Sostanovalca
solidnega, epre.ime-m. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
9561
Stanovanje
2—3sobno, solnčno, iscero s 1. avgustom na periferiji ali bližnji okolici ljubljanski. Parter izključen. Ponudbe 6 ceno na ogla«ni oddelek »Juťa« pod šifro »Plačam tudi za 1 lete naprej«.	9326
Trgovski lokal
na vogalu Miklošičeve e-e ste in Pražakove ulice oddam v najem s 1. avgustom 1930. Podrobnejše informacije se dobe pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
9149
Trgovino
z veo zalogo modnega im galanterijskega blaga oddam na zelo prometnem kraju Ljubljane. Najemnina nizka. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 9125
Gostilno ali lokal
za okrepčevalnico (Bufet) na prometnem kraju vzamem v najem. — Ponudbe prosim na oglasn-' oddelek Jutra« pod značko »Prometa® točka«.	9104
Skladišče (lokal)
pripravno za izdelovanje pletenin ali druge obrti, z elektT napeljavo in vodovodom, sredi mesta oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
8804
Ponudba
krasna lokala e stanovanjem. kuhinja, sh-amba, klet, pripravna za Izkuh. delikateso ali slaščičarno •nsem inventarjem ее odda. Ponudbe na og'a-ni odd. »Jutra« pod šifro »Promet-3«.	9553
Orehov les
rezan, event tudi v hlodih kupujem za takojšnjo ali poznejšo dobavo. Ponudbe pod »Oreh« na podružnico »Jut-та« v Mariboru	9196
Stanovanje
2 parketiranih sob in pritiklin oddam s 15. та/сет Poizve se v gostilni Fortuna na Vodovodni cesti.
9513
Stanovanje
dvosobno ali trisobno s p itiVUinami išče za maj stranka dveh oseb. Ponudbe na ogli. odd. »Jutra« »od »Mirno stanovanje«.
9540
Stanovanje
4 sobno, v mestu, iiSera za 1. maj. Ponudbe pod »1500« na ogl. odd. »Jutra«. Ljubljana VII. 9550
Zlato zapestno uro
sem izgubila pred tedni od Erjavčeve ceste do Kongre-nega trga. 1'ra ima francosko posvetilo. P-csim poštenega najditelja nai jo proti nagradi odda v ogl. odd. »Jutra«. 9539

Poziv!
Mijo Turnschek is Ljubljane naj pošlje evoj naslov tvrdki Vitrum. Novi Sad, Futoški put 137.
9217
Vsa sreča
v harmoniji
hfagovolite vrniti sliko. — »Adelaida«.	9408
DiesIOv motor
50 HP. z električno centralo, prodáme zaradi preureditve cbrata. Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pol značko »Nenavadno ugodna prilika«
3727
Pletilni stroj
§t. 14/22 prodam Poizve se v cgl. odd. »Ји1гз«.
9543
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugoa Hibšer. fotograf. Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. " 61
Če nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuc, Ljubljana Wolfova ulica 13. 242
Samostojen mizar
sprejme vsakovrstna del» in hišna popravila. Gre tudi ca dom. Istetam najp o~ daj več postelj, miz in nočnih omar. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Modroce
Ia. afrik. močno Mapa^ 240 Din, spodnje тоатосв, mreže, posteljne odeje, najceneje kupite pri Rt-dolf Sever, Marijin tar^r št er. 2. — Zahtevajte vzorce!	68»
Uradnik
akademik, želi dopisovati, najraje z učiteljico na deželi — pod »Dolgčas« na oglaeni oddelek »Jut-a«.
9331
6.
Drří dl «te tiudi ofe гЬУЛ-šanŤu! Pridi, kakor pišeš. Meni ne bo mogoče k Vam ker imam važne opravke.
9478

> U * r*
Pianino
l«p glas, ugodno naprodaj Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	9434

Gospoda
sprejmem na stanovanje takoj. Poljanska cesta 54-I-, vrata ia	9440
Oddam sobo
s posebnim vhodom betj-šemu gospodu. — Sušter-šič Leopold, Dunajska 41.
94Г
Prazno sobo
popolnoma separirano takoj oddam v Ro-žni dolini, cesta VHI/ll	9411
Sobo s hrano
za takoj ali s 15. ma-cem iščem v Mostah Elektrika predpogoj. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Železostrugar«.	9503
Opremljeno sobo
elegantno, separirano, g kopalnico išče boljši gospod. Cena postranska. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »F M.«.	9520
Sobo
samo. siS sostanovalca išče akademik Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Akademik«.
9517
Sostanovalca
sprejmo-m v Ilirski ulici
Pianino
poceni prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra« <435
Konja
4 de S let starega, po možnosri že jahanega., kobilo, če mogoče sive ali rujave barve, za ježo, kupim. Ceno in kraj ogleda sporočiti pod šifro »Konn« na ogl. oďd. »Jutra-c. 9354
P4s
Pisalne stroje
švedske, i m a zastopstvo Tehna, Mestni trg 251 — Iščemo povsod zastopnike.
33
Preklic!
Podpisani preklicujerm -rm neresnične govonce, ksiere sem izrazil čez ča-=t goepe Pepce Piemelj, bivše hote-lirke Hotela Turist r,a Bledu. ter se tem potom јалта» za.hvsljiijem za odstop od sodnijske tožbe. — Bled, 6. marca 1930. Fr.Kavčič.
9285
Ribolov, dovoljenja
v Kamniški Bistrici, revir št. 26, se izdajo na ribar-ske knjižice za leto 1930. Ponudbe na upravo graščine Križ, p. Kamnik.
924S
Kolesa
iu njih dele, pnevmatik», razne kovinske predmete, kmetijske eteoie řn obrtne potrebščine sprejmem v komisijsko skladišče Ponmlbe na oglas, oddělá »Jutra« pod šifro »Prodano plačano«.	94£7
Preklic
Preklicujem sum na go«». Petrina, zaradi mojega kolesa, kw ni on kriv. — Slavke- Сеттае.	951Я
Šivalni stroji
Haid & Neu, na ugodne obroke »Centra«, Miklošičeva cesta 7/HI, Ljubljana 57
Izjava
Svetin Janez in Jakob H
Količevega 3 obžalujeta ím žalitve, sta jih iaiesla o Grč.ar Janezu, nos. na Količevem št. 12. ter izjavita, da mra nimata ničesar očitati. Svetlin Jane* in Jakob, Količevo ši. 3.
9533
Preklic
Podpisana preklicuijesa ■"*■»> žaljivke, katere sem govorila o Mariji Plevnik i* Smarte», ker so nereeničme — Cirila Konjič. 9496
št. 29/1.
9519
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih cenah
Čer ne —• iuvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
20 % kronske bone
plačuje najvišje Muc. koloniale. Ljubljana. Vodnikov trg 3. Telefon 3092.
9025
20 % kronske bone
kupi do 15. marca Kajž-nik, Prevalje Dopisnico.
94S5
Tri vagone
parjene orehovine
prodamo. Nadalje večjo količino smrekovega lesa. rezanega. — Ponudbe pod šifro »Parna žaga Celie« na podr. »Jutra« v Celju.
9185
Trgovci!
Veliko trgovino na izredno ugodnem mesrtu. brez prevzema blaga, v večiem trgu na Štajerskem takoj ugodno oddam v najem. — Ponudbe na podmžnico »Jutra« v Mariboiru pod šifro »Trgovci«.	9073
Gostilno
z nekaj posestva vzamem v najem. Zraven je lahko tudi mesarija trgovina ali vodna žaga. Osebne pravice imam. Ponudbe na osi. oddelek »Jut-a« pod šifro »Prometna fara«. 9103
Katera natakarica
st-aiejša. hi prevze'a na račun gostilno na deželi. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod Šif o »Kavcije zmožna 1000«.	9500
2 lepi sobi
v pritličju, s separiranvm vhodom taikoj oddam za pisarno ali kal drusega. — Povprašati v Gledališki uj. št. 4/1.	9533
2 prazni sobi
1'Tasni. z balkonom, v sredini mesia cddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9497
Sobo
s separatnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 94S1
Sobo (prenočišče)
iščem s 1. aprilom v okolici LjuW'jane. Ponudibe^ s četno na oglasni oddelek »Jmtra« pod značko »Ne pritličje«.	9325
Lepo, zračno sobo
blizu gorenjskega kolodvora oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pove Oglas, oddelek »Jutra«	9506
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9448
Poravnalni stroj
(AbrichunaK-ciine; nekoliko rabljen, po nizki ceni proda Franc E-javec — »Pri zlati lopati« — Ljubljana, Wolfova ulica 13. 9152
Za obdelavo lesa
prodam sledeče stroje:
3 tridelna skobelna 6troja na jomenski pogon, eden 600 mm skobelne širine, popolnoma nov, eden 500 mm skobelne širine, malo rabljena; izravnalni in skobelni stroj z vdelanim elektromotorjem. 350 mm skobelne širine, kombiniran s krožno žago. vrtalnim strojem in brusil apa-atom; izravnalni in skobelni ftroj 400 mm skobelne širine, kombiniran z rezkarjem in vrtalnim strojem. Din 13.000;
težki skobelni st-oi, 700
mm skobelne širine; Kettenfrässe;
tračno žago e lesenim podstavkom in elektromotorjem. 6000 Din: vrtalni stroj, zelo malo
rabljen. 5000 Din: elektromotor 8 HP 320 Voltov, vrtilni tok, 5000 Din;
stroj za kopiranje tolarskih konic, lopat itd. — (Radspeichenkopienmaschi-_oe) za 8000 Din Vsi stroji so v dobrem stanju in damo tudi ugodne plačilna pogoje Peter Angelo, dr. z е. г., Ljubljanna. Poljanska 12.
8770
Rudgre WiHforth, 500 ест. v zelo dobrem stanja, kolesa med seboj za izmenjavat, 1 reezrvno Ь>кц dobra pnevmatika na vso štiri kolesa, električna razsvetljava, streha in ve-trobra-n na prikolici, eoc.i-Uis-sedež, razna rezervna dela itd. se ugodno preda. Na ogled: Ljubljana. Miklošičeva cesta 17, Tehnično kom. družba. 4631
Več
z marmornatimi ploščami
proda
hotel Štrukelj
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Lj-ublflaní.