24. ôteT,
V Novem mestu 15. decembra.
1885.
m o-V
T 0-in
Dolenjske Novice.
Iihftj»jo 1. in 15. TSacega meseca. Cana jim je la celo Kdor řeli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na^ leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naroiuino in dopiae tisniti dati, plača za vsako vrato z navadnimi irkami sprejema J. Krajec v Novem ' mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 13 kr.^ trikrat 15 kr.
Naâim naročnikom!
z današnjim listom smo prri letnik „Dolenj. Novic" dokoniali. Prijateljsko ae zahvaljujemo vsem, kteri so nam k reSitvi težke naloge kaj pripomogli, bodi si s tem, da so kaj dopisovali, ali naročeni bili, ali naročnikov pridobivali, vsem najtoplejša zahvala. — Će tteremn Čast. naročniku nismo povoljno postregli, naj blagovoli oprostiti; začetek je težak; potrudili se bomo vestno, vsestransko po mogočnosti vstrezati, —Častite naročnike pro-timo, naj nam tudi v prihodnje zvesti ostanejo, in Še novih naročnikov pridobe.
!4aročnina je kakor do sedaj e n forint za celo leto.
Najceneje se naroči po poštni nakaznici, lehko že jih tudi po več skup naroČi. Castitim poštnim uradom se vljudno zahvaljujemo, da so mnogokrat neveščim naročnikom postrani bili, in jih tega še na dalje prosimo.
Vesele praznike! Vredniiivo.
„Dolenjske Noviee" ob konen svojeg prrega letnika.
Z veseljem smo bili pero v roke vzeli, ko ■mo pisali za 1. številko naših „Novic". Trdno imo zaupali, da ne bodemo zastonj pisali. Prepričani smo bili, da bode našel naâ list dovolj bTaležnih bralcev. Še z večjim veseljem in s prijetno zadovoljnostjo primemo za pero danes, ko aam je poslati ZEulnjo številko prvega letnika med dolenjski svet.
Naše upanje in zaupanje ni bilo prazno. Dolenjci in prijatelji Dolenjcev so nas umeli. Dozdevalo se nam je, še več, prepričani smo bili, đa je Dolenjcem tacega časnika, kakor je naè, kaj potreba. Dandanažnje človek brez časnika kar biti ne more. Obilo časopisov je na svetu v vseh jezikih, za vse stanove, za velike in male dežele, pa tudi za po-■amezDa mesta in okraje. Tudi Dolenjci smo hoteli »voj časnik imeti in to v sredini naše pokrajine. Mislili so si ustanovniki tega lista : Tiskamo ima Novo mesto Že veliko let, a slovenski časopis se T njej Še ni tiskal. Zatorej so rekli in sklenili:
Kaj se tiska v našem slovenskem mesteci Še slo-vensk Časopis za nase slovenske Dolenjce!
S tem listom smo hoteli Dolenjce vzbuditi in Nedolenjce na našo stran opozoriti. Zakaj dolenjska stran je bila do zdaj v marsikaterem obziru pozabljena. Tema so bili pa Dolenjci sami precej krivi, ker so se po svetu premalo oglašali. Z našim listom smo pa precej dmgi slovenski svet opozorili na-se. Razni domoljubi so segli po našem Ustu, to menda zato, ker se jim je dopadlo, da smo se začeli gibati. Še celó Gorenjci in Notranja so veseli bili, đasmo pričeli s svojim listom. Največ bralcev smo imeli seveda po Dolenjskem, a marsikak naročnik našega lista je doma na Gorenjskem, pa tudi na Notranjskem, na spodnjem Štajerskem in drugod.
Kar smo prinašali nažim bralcejn, bilo jim je v obče všeč. Sploh se je govorilo, da se trudimo v domačem in razumljivem jezika podučevati naše ljudi. Poduka in razjasnila jim je pa še ve^o treba. Veliko naših Dolenjcev še vedno ne vé, kaj so in kje so. Sami sebe vse premalo čislamo in cenimo. Pred vsem jim bodemo morali tudi v novem letu le večkrat dopovedati, da so bistre in zdrave s 1 o v e n s k e korenine ljudje, ki govoré prelepi slovenski jezik, katerega še vse premalo čislajo, ohrajtajo in varujejo. Dopovedati jim bodemo morali, da bi si s svojo bistrostjo in dobro glavico Še veliko lože kruh služili, ako bi še bolje za svojo izobraženost skrbeli. Večkrat smo in jim bodemo še poklicali v spomin, da bivajo po najrodovitnejših in najlepših krajih kranjske zemlje, kjer jim rodi vsa^ gruda. Da pa se kljubu temu Dolenjcem dobro ne godi, tega pa jim toliko pripovedovati ni treba, ker to sami čutijo. Letos seveda je bila vinska letina precej ugodnejša za Dolenjce mimo več prejšnjih. DobíU so letos za svoj neobili pridelek kaj lepih deuarcev, kajti rodila je letos vinska trta žlahtno kapljico, zlasti okoli Krškega, Kostanjevice, Novega mesta, Metlike in drugod. Letos se je v boljših krajih novo vino prodajalo po 10, 11, 12 in celó 13 goldinaijev vedro. Ah ne kaže to, da je Dolenjska kaj pripravna za vinorejo? Ali mar ne vé alehmi vincar, da je ondi vino boljše bilo,
Si
190. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
štev. 24.


m
f

kjer 80 bile boljše trtne aorte? Kaj rečete, ljudje k temu, da si je oa Tržki gori nad Krškim na posestva g. dr. Mencingerja pridelalo Črno bnrgnndsko vino (seveda malo), ki se je prodalo po 24 gld. vedro? Ali ne bo to Dolenjce spodbujalo, da se umne vinoreje bolj in bolj lotijo! Zato pa danes z dvojnim zadovoljstvom pišemo te vrstice. Konec našega 1. letnika izražamo v prvo veselje, da so si dolenjski vinorejci letos nekoliko opomogli, veseli nas pa tudi, da so Dolenjci letos po naâem novem listu radi segli. Od branja „Dolenjskih Novic" so gotovo imeli kolikor toliko koristi. V njih so naSU poleg raznovrstnih novic celo kopo dobrih naukov. Veliko teh naukov je bilo sicer že znanih našim ljudem. Toda mi smo Jih morali povedati ; zakaj potrebnih naukov človek nikoli He sliši prevečkrat, zlasti ker se marsikdo ne ravna rad po njih. Mislimo celó, da marsikaterega Dolenjca moramo prištevati k tistim, ki le poslušajo nauke, a po njih se ravnati nočejo. Res je, vsakemu ne gre zaupati, če Še tako lepo z vami govori.
A veijemite nam, Dolenjci, da Živi zdaj med vami veliko domoljubov, ki vam srečo želijo tako, kakor morejo to le starimi svojim otrokom. Med te domoljube smete, ljubi bralci šteti tudi vstanov-nike i» sodelavce pri ,Dolenjskih Novicah". V imenu teh in v imenu naše lepe dolenjske strani zahvaljujemo se danes vsem podpornikom in d»-' ročnikom našega lista, pa dostavljamo uljudno prošnjo, naj nam tudi r novem letu ostanejo zvesti ter, če mogoče, pridobé še novih naročnikov.
Eden ustanovnikov „Dolenjskih Novic" v imenu vgek,
Nanki v rinarski Soli na Slapn.
BpUuJe Janez Styé, naduíitelj t Šent Jerneji.
(Dalje.)
Naredi se jarek in noter se dene na pošev ključ, in sicer tako, da gleda samo eno oko vuu ; to je bilíaiye. Po koncu ne devamo ključev, ker bi vejni prstan prišel pregloboko, in se ne mogel razviti. Ključ od ključa se vsađi ali bilfa eno dlan eden od dmzega. Tako ostanejo dve leti v trtnici, ki se opleve ; druzega v prvem letu ui treba. Drugo leto jih perfrknemo blizo tako : trte se morajo gladko odrezati, in sicer z vejnim prstanom, ravno narobe, kakor pri drevesu. Na ključih ga pa pustimo zato, ker ima polno spečih očes. Drugo leto na spomlad, ko smo jih prikrajšali, na jesen se lehko zasadijo v vinograd, aU pa ae to stori spomladi. Dvoletna bilfa je najboljša, enoletna pa boljša kakor triletna, večletna pa slabeja. Tako vsajene trte dolgo trpé. To pričajo skušinje.
Na Španjskem je trta, ki je že 600 let stara. Peles, trta na Lozicab (pri Vipavi) imela je 18 veder vina.
Nadzemeljski del pri trti nam je treba r&z. ločiti: .stari les", ki je stařeji kot dvoletni. Ta ima po sebi črn lubad, kateri odpada. Stari les dobi lehko dvojno ime. Imenujemo stari les pri trti „deblo ali glava" ali stegnenci. (Stanun, Kopf, Schenkel).
Imamo pa tudi trte brez debla. Na spodnjem Avstrijskem je trta na visoki stopinji in ima samo črno butko ^opf). Iz glave rasto pognanke, ki se h kolu privežejo. Nam pa rastejo na deblih mladike. Pognank je Še zeli.šče, mlúiika ima pa že les. Mladika raste iz debla, to je iz starega lesa. Na stegnencih je dvoleten les, ki se dobi, če pustimo mladiko dve leti; to je najmlajši steg-nenec. Dvoletni les je že spokan, siv, in se lupi. Mladika je priraščena k dvoletnemu lesu z prstanom, potem ima pa hunkice (Knoten).
Členi so tega pomena, da razločujemo sorto od aorte po zimi; dolgost, debelost, barva, blesk členov nam pade v oči ; potem zvedenci trte poznajo. Razločujemo trte, ki dajo najnižje vrste vina, potem dobra namizna vina, fina namizna vina, buteijska vina brez cvetice, buteljska vina z aromo, to je z navadnim vinskim duhom v posebnej stopinji, likema vina, sladka vina. Za likema vina ni Dolenjsko. Rizling je kralj vseh vin, pa menda ni za Dolenjsko. (Vendar vemo, da ga im jo beli Kranjci zasajenega n. pr. g, dekan v Seniču — in sicer z dobrim vgpehom. Vredn.)
Buke je lastnost sorte grozdja, muškata. Aroma je pravi vinski duh v večji meri. Alti diši po starini. Stara dolenjska vina dišć po „altlu". Zasaditev umnih novih vinogradov je važna reČ.
Na Dolenjskem ae na to doslej premalo pazi. Če trte vendar rodé, se je le vgodni zemlji zahvaliti. Koliko bi se lahko veČ pridelalo a pametnim sajenjem.
Trte moramo globoko zasaditi, da morejo iz globočine hrano dobiti. Ljubi Dolenjci, vi doslej ne delate prav. Kakor vi delate, bi skoraj djal, da je to le igrača. Meter globoko se mora vinograd kopati. To je rigolanje. Pri kopanji je treba dobrega orodja in dobrih ljudi. V Vipavi imajo prav dobro orodje.
Na Vipavskem imajo vse vinograde podzidane, in pod vsakim zidom imajo pa jarek. Orodje za obdelovanje je sledeče: pikon, pikonica, lopata in Štrpaca.	(Datje aledi.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Za Dolenjska mesta in trge so volili 12. t. m. novega poslanca za državni zbor. Izvoljen je bil g. Šuklje, profesor na Dunaji.
Naš deželni zbor v Ljubljani se peča z raznimi zlasti za kmeta važnimi rečmi. Vlada mu je
B
predložila nektere postave o razdelitvi zemljišč, kako naj se taka zemljišča rabijo in oskrbujejo. Prerešetava se vprašanje, kako bi se zaprečilo, da ti nekteri hudourniki po Gorenjskem, v Vipavi i. t. d. ne delali več toliko škode. Predlagalo se je, naj se vravna Krka, Bistrica pređenj priteče T Savo. — Prisilna delavnica v Ljubljani, kamor Ttikajo ter k delu silijo take postopače, ki so le ljudem v nadlego, se bode povečala, da bode v Djej prostora za 500 potepuhov". Pač treba bi bilo res, da bi nas rešili tacih pijavk — mislimo pa, da so to vsaj pri nas na Dolenjskem prvi cigani !
V	Štajerskem deželnem zboru je ostro poprašal cesarskega namestnika deželni poslanec Raič, zakaj ni nastavljen pripraven učitelj slovenščine na učiteljskej pripravnici v Mariboru, ako-ravDO je minister to ukazal. KatoliSki poslanci so pa ravno tam zahtevali, naj se ne dovoli ženitev vsakemu nemaničn, ker to le berače redi — pa zastonj. Liberalci so tako koristno postavo vrgli T koš! So povsod enaki!
V	Čeákem deželnem zboru bi liberalni nemški poslanci najraje lepo češko kraljestvo raztrgali na dvoje, češ, da se jim doslej krivica godi, dasi ni res. Jezi jih posebno to, ker morajo ondi nemški uradniki znati tudi češki, kakor čeŠki uradniki tudi nemški jezik.
V	Dalmatinskem deželnem zboru delajo Srbi, to je tisti deželni poslanci, ki niso rimske, ampak razkolniŠke vere — velike sitnosti. Ti ljudje se raje bratijo s Slovanom sovražnimi la-honi, kakor z brati katoliki.
Deželni zbor Istrski se je že sklenil.
Naš presvitli cesar delé dobrote, kjerkoli se pokaže potreba. Ne le, da dajo svojim podložnim léto za letom stotisuČe, — pošiljajo svoje dobrote eeló čez avstrijsko mejo. Zadnje dneve so poslali ranjenim Srbom in Bulgarom 3000 goldinarjev. Tudi so poslali presvitli cesar Srbom v pomoč mnogo zdravnikov, usmiljenih sester, zdravil itd. Prosila je tega srbska kraljica. Ravno tako pomagajo naši ljudje tudi ranjenim Bulgarom. Kje je vladar tako dobrotljiv, kakor naš cesar?
Kaj je novega po širokem svetu?
Naš .presvitli cesar so poslali nalašč v Srbijo poslanca g. K e v e n h i 1 e r j a , ter so Izrekli, da želé naj se ustavi boj med Srbi in Bulgari. Vbogali so precej. Ali sedaj je vendar-le vprašanje, bode li mir ali ne? Srbi so bili tepeni, pa jih vendar še vedno tako koža srbi, da se hočejo dalje bojevati, češ, da bi sramoto oprali. Zato stavijo Bulgarom za mir take pogoje, da jih ti ne mor^o sprejeti. — Gotovo bi še tekla kri; aH trdi se, da so se pomenili trije majmočnejši cesaiji, naš, pruski in pa ruski, da nikakor ne pusté, da bi 8e še doli Slovani med seboj davih. Tako bode
pač sedaj mir. — Tudi so sedaj ti trije mogočni vladarji za to, da se južni Bulgari zjedinijo s severnimi, Hrabri Aleksander bode obojim vladar. Hvala Bogu, da je tako ! Turčija se trese.
Na Angležkem so pri volitvah dobili maj-heno večino liberalci. Prav za prav bodo pa odločevali irski katoliški poslanci; kajti teh je toliko, da bode večina tam, kamor se bodo nagnili.
V Severni Ameriki so zadnjič obsodili dva goljufa, ki sta v treh letih osleparila ljudi nič manj kakor za 15 ali 20 milijonov!
Krivi prerok Mabdi v Sudanu južno od £gipta je sicer že davno pod zemljo; ali njegova druhal s tem ni bila končana. Bližajo se ti divji črni roparji bolj in bolj Egiptu. Angleži so jim poslali vojsko naproti, da obvarujejo Egipt. To je tudi res krvavo potrebno!
Grki še zmeraj rožljajo z orožjem. Ali tudi Turki imajo ob lyihovi meji na nogah vojakov, da je groza. Kaj bode iz te moke, se pač sedaj še ne more z gotovostjo povedati.
Gospodarske stvari. Živinoreja.
ÍBal.i«.)
O zboljšanji živinoreje po Dolenjskem je svetoval o priliki àabe živinske razstave v Krškem 1. 1884 v ,Lj. L." g. živinozdravnik Wirgler sledeče :
„Razstavljene živali so bile — z malimi izjemami, soznažene, dobro krmljene, a pomanjkljivo (t. j. nepravilno) vzgojene. V tej poslednji zadevi so pripravljali že obdarovano kravo muriškega plemena, ki je imela pri sebi svoje tele, na kterem so se pa poznali znaki belanskega bika. Nasprotje teh plemen je tako veliko, da se ta slučaj lehko zaznamva z navadnim prigovorom: „Stoji mu, kakor svinji sedlo."
Že slaba vdeležba pri razstavi je kazala, da ljudstvo za živinorejo nima zanimanja in da se pogreša enotnega skupnega postopanja. Po tem takem je tudi stanje govedoreje na Dolenjskem slabo, in dovoljenega vspeha ae toliko Časa ni nadejati, dokler se govedoreja enojnemu vodstvu ne izroči, če tudi bi država in zasebniki Še tako veliko žrtvovali.
Med nedostatki pri govedoreji so biki največji pogrešek. O držanji bikov govori sicer deželna postava kranjska od 16. febr. 1879, a njene dobre določbe bodo le takrat govedarstvu koristile, kedar jih bodo občinski zastopi izveli. Odkar ima ta postava veljavo, ni mi znan ni jeden slučaj, da bi občinsko predstojništvo ali dotični krajni odbor resno brigala se za potrebno Število dobrih bikov ali za primeren kraj in za nadzorovanje njihove
i
f
it
P 1
m
*s li
porabe, čeravno so aploane pritožbe o pomanjkanji bikoT T obče, zlasti o pomanjkanji dobrih bikov. Nasledek temu pa je, da nastavljajo za pleme srednji in manjâi kmetje večkrat čisto nesposobne bike, ki omni govedoreji bolje Škodujejo kakor koristijo. Tadi veleposestniki imajo časib take bike, kteri ne služijo splošnemu stanju govedoreje, ker so za krajevne razmere neprimernega plemena; pa tudi menjavajo veleposestniki bike čiato po svojem okusu. Iz teb okoliščin si potem razlagamo, da je goveda naša nastala iz križevanja plemen, došlib iz raznib dežel, radi tega pa potrebite očiščenja in naobrazovanja enojnega plemena.
V požlahtnenji našega plemena se kupujejo muriâki in mariaboferski biki. To je sicer dober namen, katerega nihče oporekati ne more, vendar se zaželjene svrbe ne doseže, kajti pripeljani biki BO večkrat dvomljivega pokoljenja in ne brez podedovanih madežev. Pa ako se že ravna po tem načelu, naj se v namen popolne utrditve križa-iiega plemena vpelje, nadzorstvo nad to noro živino, da se ne bode tako ravnalo, kakor se godi navadno s teleti, da jih dobi mesar ah da se sko-pijo in za vpreženo živino rabijo.
Da se govedoreja vzboljša, treba je, da se v posameznih krajih napravijo natančni zapisniki o novem križanem in čistem plemenu. Taki zapisniki morali bi imeti z vžganimi znaki imenoni| zaznamovano živino, katera bi bila za rejo sposobna. Tudi v druzih obzirih bi moralo tako govedo natančno biti opisano ter obdržati ga najmanj skozi tri pokolenja. Taki zapisniki bi služili, da bi se sčasoma za celo deželo naredila čredna kjiga, v katero bi se vpisvalo zlasti taka za rejo dobra živina, katera bi svoje dobre lastnosti izročila tudi potomcem.
O vrednosti črednih knjig pač ni treba dolge razprave, kajti o prednosti te naprave so se prepričali Že na Angleškem, Holanđiji, v Švici, na Nizozemskem, Nemškem in drugod, pa tudi v nekaterih avstrijskih deželah so goveja plemena izdatno izboljšali na ta način. Dokaz o pokolenji v čredniku zaznamovani živali po obsojenem spolu je važen za umno govedorejo, za kupca in gospodarja, kajti daje zlasti poslednjima poroštvo za vrednost te nekako legitimováno živali,
Če hočemo zopet govoriti o vrednosti muriških in marijahoferskih bikov za našo domačo govedorejo, moramo pogledati, kako se kaj obnaša to pleme tu pa tam pri naših veleposestnikih. Skušnje nčé, da se obe plemeni pri nas sčasoma skvarite, t. j. da izgubite lastnosti, velikost in oblike, katere ste imeli v svoji domovini, ali da jih potomci njihovi ne podedovajo. V tej zadevi pač ni nijed-nega plemena z večno vstrajnostjo, marveč se vse po naravi menja, kakor pač teij^o krajevne razmere, podnebje, krma itd. Razen tega pa ne dajeti
ti plemeni koristi, katere se pri nas od navadne govedoreje teija. Mnriškemu plemenu belo-rumeoc polti se po pravici očita, da daje premalo mleka. Ta pomanjkljivost je posebno občutljiva malemu posestniku, Id si le eno ali dve kravi rediti more. | Marijahoferska pasma pa daje slabo vjirežno živino. Voli niso vstrajni, imajo mehke parklje xk ď radi tega ne morejo toliko delati po naših suhih, apnenih tleh. Ta okoliščina pa je pri nas važna, ker podkovanje volov pri nas še ni običajno.
Ker še čista ta plemena pri nas stalnosti nimajo, za to se kaj takšnega od križank še manj pričakovati sme.
Vprašanje, ali ste ti plemeni v požlahnovanje našega domaČega goveda primerni, moram torei po ^ svojem skoro 10 letnem opazovanji zanikati. Nastane pa zd^ daljno vprašanje, katero pleme bode -i pa dobro v požlahnovanje naše živinoreje ? Domače! J
Pri odgovoru na to vprašanje me vodi pre- J pričanje, da za požlahnenje ne zadostuje samo tuja, kri, marveč je treba v to svrho tuđi primernega podnebja, krme in gleštanja, zlasti pa prave izbire | pri plemenji. Požlahnenje ali bolje rečeno ' bolj-šanje v deželi nahajajoče se živine lože se djseže, hitreje in ceneje z domačimi biki, kajti te živali so že tu udomačene in navajene podnebja; radi ^ tega se ni bati povratka v slabše pleme, kakor se to pri križanem plemenu pripeti.
(Dalje pribodnjii.)
Piše nam se:
Iz Šempetra pri Novem mestu 3. grudna. (Zrele jagode. — Rak v Krki.) Nedavno poročal je „Slovenec", daje prinesel nekdo pre-tečenega meseca zrele jagode v Ljubljano. —^ Dné 16. prêt, m, dobil je H. M. z Vrha Šem-peterske fare v GrČevji tudi zrele jagode. Gotovo kaj nenavadnega v tako pozni jeseni. — Danes pripovedoval mi je Sampeteraki ribič, da je přetečen teden nasel v vrŠi, ktoro je imel za ribe nastavljeno, velikega raka. Spravil gaje bil v „temnik", kjer shranjuje vjete ribe, a ušel mn je bil. Ujel se je sredi Krke. Kakor mi je pravil, bil je kakih 10—12" dolg. Gotovo bi bilo zanimivo poizvedeti, se li se kje drugje nahajajo v Krki raki. Tukaj ga v Krki nihče ni več videl, odkar je pred štirimi leti kuga vse pokončala. Po nekterih potokih po Kranjskem se pa še nahajajo. Lanskega leta jedel sem jih iz nekega potoka àmarje^ke fare.
S Krke 6. dec. Približalo se nam je leto 1886, od katerega je prerokovano: Ko bo sv. Marko Aleluja pel, av. Anton Binkoštno prevzel, sv. Janez obhajal Telo god svoj, cel svet bo upil gorje in joj. Kaj nam bo to leto dalo? Tega prerokovati paČ ne vem. Da bi se nam dobro
»rr—* • 24. SteT.
Fikazalo, zato Boga prositi emem! Kakor govoré ' Slovenske Težernice 1. 1878. o vrstenji papežev po prerokovanju Malahija nađSkofa Marganakega, da morebiti sv. Marko se dvakrat dá Alelaja in ne več, ako se TreaniSi njegovo prerokovanje.
% Marko namreč bo pel Aleluja leta 1886., to je prihodnje leto, potem Še dvakrat, Jln sicer prviS ^ leta 1943, drugič leta 2038. — Če bo Se svet fltal, bo pa v tretje 2190. leta. Ako se to zgodi, je prerokovanje Škofa Malahija neresnično.
Jaz mialim iu trdim, cia pozni prazniki ravno nič dobrega in nič slabega ne prinesi}, vendar pa vem spomniti si let, v katerih so bili bolj pozni prazniki, ne kakor bo prihodnje leto, vendar 1» za nekaj dni manj, kakor leta 1848, da so bile res hude vojske in punti. Tako leta 1859. je bila tadi huda vojnka in silna su5a. Potem bi pač tudi prihodnje leta ne smeli pričakovati ravno dobrega, česar pa ljudje ne vemo prerokovati, prepustimo raje Bogu. Njegova volja naj se zgodi !
(Da ae za prihodnje leto veliko hudega pripoveduje, je res. Toda pameten človek se na to ne ozira — ampak dela svojo dolžnost. Tako bodo storili tudi naSi Dolenjci — vsaj vejo, da je Bog nad nami. Le brez skrbi! Koliko prerokovanj ni bilo resničnih. Sprejeli smo ta dopis od svojega naročnika, ker vemo, da ljudje o tem radi govoré. Sami pa ne pripisujemo nikake moči, leto naj bode to ali uno. Bodimo pridni, dobri, krSčanaki — in bati se nam ni niČesa. Vredn.)
Iz Leskovca pri Krákem 9. decembra. — Dné 4. decembra je pri nas nehalo hiti kaj plemenito srce. Umrl je valed starosti pred. gosp. Eduard Poljak, dekan in častni korar v 79. letu svoje starosti. Ž njim je izgubila kranjska duhovščina žlahtnega tovariša, fara in dekanija silno skrbnega daSnega pastirja, domovina slovenska pa zvestega rodoljuba. Blagi pokojnik je bil blizo 30 let župnik in dekan v Leskovci, bil je do leta 1874 tuli c. kr. okrajni šolski nadzornik, ki je ljubil učitelja in šolsko mladino. Za Solo je hil sploh zeló vnet. Leta 1879 je praznoval zlato sv. maso. Pri tej priliki je bil odlikovan od presvetlega cesarja z redom Franca Jožefa. Pogreb njegov je bil v pondeljek 7. t. m. Pridigoval je o pokojniku čast. gospod KI un, kanonik iz Ljubljane, pokopal ga je čast. gosp. dr. Kula Ti C, vodja semenišča ljubljanskega. Prevelika množica ljudi je v cerkvi in na pokopališči žalovalo za blagim možem, ki je vse dobre ljubil, a nikoga ne sovražil. BU je zato od vseh ljubljen in spoštovan.
Iz Ribniàkega trga. Daé 28. nov. dopo-ludne, od 9. do polujednajate are je predaval v poslopji tukajšnje sestrazredne ljudske šole popotni učitelj g. G-. Pire o živinoreji in sadje-
rejstvu, ter je bilo to predavanje obiskano od Teč kot 130 slušateljev iz kmetskega in dražih stanov. Opazili smo pri tej priliki, da se nas priprosti narod z veliko pazljivos^o in zanimanjem vdeležuje tacih podukov, le žal — da so tako — redki in neprimerao — kratki . - .
Od tod se je napotil omenjeni g. potovalni učitelj v Dolenjo Vas, Sodražico in za tem v Loški Potok.
Gledé lege za kmetijstvo more se povsem reči, da je v ribniškem okraji Še dokaj ugodna, seveda osobito v ribniški dolini, dočim je n. pr. Loški Potok že po naravnoj legi — manj s potrebnimi dobrotami obdarjen. — Kakor je pak znano, nadvlada — dbjali bi — ta in tam po nekodi lesna trgovina kakor tudi lončarstvo.
Predno preidem k sklepa tega dopisa sporočiti mi je se nekaj več ali manj važnega.
Te dni se je vrîila v Ribniškem trgu volitev občinskih odbornikov in pa gospodarskega odbora. Pri prvej so izvoljeni razumni narodnjaki, — in smemo z glavnim s'gpehom te vo-litre popolno zadovoljni biti. Ne tako ugoden bil je izid pri volitvi gospodarskega odbora; — a ne da bi me kdo napačno umeL! Čuden ta prizor ima natnreČ ves drug — obraz,
V odbor le-ta zadnji izvoljeni so bili sicer vrli in razumni možje, kakor gg. : Andrej Pe-terlin, Josip Klua ter Josip Zotter, — ali kaj se pripeti ! —■ Ker pa je stari načelnik obsedel, ker je pri volitvi propal, sklenil je stari ta Matija od „Kreuzbirta" — s svojim mladim ainom Tončkom, ki je kot davkaraki praktikant —-Čudna pa „smajsna" oaeba ali zver, ta dva tedaj sta sklenila se — maščevati. Rakuriralo se je zoper volitev, in —■ bila je —■ ovržena! Zakaj, to ni lahka uganka! — Tako je piaal nekdo v tržiski list „Edinost".
Svibnje dne 8. decern. Elementi so strašno razsajali letošnjo jesen, da je brio groza. Dne 29. avgusta divjal je grozen vihar, tako, da je podiral drevje, katero se je že veliko leti ustavljalo — tudi najhujšim — viharjem; razdiral in podiral je kozolce in razkrival hiše, ter druga gospodarska poslopja. — 1. novembra bila jo zopet strašanska povodenj, katera je razdirala ceste po dolinah, pobrala veČ brvi in mostov, trgala travnike ter odnesla rodovitno zemljo iz njiv, in tako uničila mnogo škode. Med drugimi, razdrla je voda tudi most na Jagnenci, kateri je bil za celo jagnenSko okolico velike važaosti. Ali se bode ta še kedaj popravljal, ali no, to je vpraaaaje. (čaje važen, ga popravite, Vredn.) Ne kaže se ne veliko. Omenjeni most raztrgalo je po goli zanikernosti, ker bi se bila voda lahko pravi Čas odvračala. Nje, ki bi imeli zato skrbeti, smo večkrat na to opozorili, toda zastonj.
SlïA
IX)LENJSKE NOVICE.
stev.
Postave o tej reči so jim deveta briga, ako pa kaka stara ženica, ali kaki pastir pové: danes je pa v gozda nekaj šumelo, bil je volk, in jaz sem pred njim na drevo splezal, takrat je y^e po koncu : alo za volkom ! za volkom !
Še jedna novica se je raznesla v tej okolici, katera pa š« ni dosti zrela, da bi se mogla natanko opisati. V sosedni fari namreč, je neki kmet, kateri iz nekega sovraštva ni hotel svojega novorojenega otroka k farni cerkvi h krstu poslati, gospod župnik pa mao hoteli pri podružnici krstiti — in tako je bil otrok 21 tednov doma „Žid", Naposled, ko se je to objavilo, so baje iz Ljubljane poslali nekega g. duhoniika, da je to reč opravil.

Domače vesti
(Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfové m) je priredilo dné 6. decembra t. 1. na spomin našega tolž preljubljenega pesnika dr. Franceta Preširna slavni večer z govorom, petjem in deklamovanjem t prostorih tukajšnje čitalnice. Spored je bil primerno obširen, srečno izbran in zeló mikaven. Yse točke sporeda izvrševale so se s tako izvežbanosljo in natančnostjo, da se je bilo le čaditi, kako li zamore tako mlado družtvo v tem kratkem času doseči takovi napredek ter se obogateti s takovimi Čf-limi močmi. Odkritofiično povemo, da je nas ta večer baš nepričakovano veselo iznenadil in da želimo, da bi se zopet v kratkem priredila kaka „beseda". Končno pa opozorujemo vse naobra-žene rodoljube na to mlado, krepko in prepo-trebno družtvo, naj blagovolé isto po svoji moČi podpirati, kajti najpreje se dospè tem rajskim pctom do prave ljubavi materinščine, do poštene značajnosti in do blagočutstva.
(Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfov e m) bode imelo svoj občni zbor dne 20. decembra t. 1. v prostorih „prvega Narodnega doma v Rudolfovem". Pričetek točno ob dveh popoludne. Spored : Nagovor predsednika, poročilo blagajnika, tajnika in arhivarja; shodni predlogi in volitev novega odbora. K temu zborovanju se uljudno vabijo vsi p. n. domaČi in zunanji udje.	Odbor.
(Podpore za zidanje ljudskih šol) bodo od^ dežele dobile sledeče občine na Dolenjskem: Strekijevec (500 gld.), Božakovo (500 gld.), Stari trg (500 gld.) — vse tri v Črnomaljskem okraji. Teliki gaber pri Št. Vidu (500 gld.), Dobrniče (500 gld.), Petrova vas in DobliČffpo (200 gld.) v črno-mfiljekem okraji. Št. Ííiiael pri Novem mestu je že dobil svoje dni v ta namen od presv. cesarja 300 gold,, in mu tudi dežela Kranjska
500 gld. za 1. 1886 ponuja. Pred kratkem j® | bila ondi za to imenovana komisija. OdloČilo s« ' je, da se mora âola zidati precej spomladi.
(Iz kranjskega deželnega zbora.) Gosp. poal. Šuklje je stavil o uravnavi Krke naslednji samostalni predlog : Slavni deželni zbor naj sklene : Visoka vlada se naprosi, preiskati takoj po državnih tehnikih vprašanje o uravnavi spodnje Krke ter potrebno ukreniti, da se preprečijo redne povodnji ob dólenjem teku te reke. — To bodo posebno prebivalci od St. Jarneja do sv. Križa prí Kostanjevici radi slišali,
(Kam so djali denar?) Bogata kranjska hranilnica v Ljubljani dobi vsak meaee več denaija, kakor ga izdá. Meseca oktobra in novembra so pa stranke več denarja vzele iz zavoda, kakor so ga vložile. Ta vzdigneni denar je prišel najbrže z Gorenjskega na Dolenjsko za dobro letošnjo kapljico. Vi, Dolenjci, pa nikar vsega porabiti, uložite ga tudi v hranilnice, ali v poštne ali pa v posojilnice (v Metliki ali v Krškem).
(Letošnja dolenjska in štajerska vina) so pa proti (Snim drugihlet^ ne le dobra, ampak kakor sem imel priliko se sam prepričati, prav dobra. — To so besede prvega izvedenca v vinarstvu na Kranjskem, gosp. Tv. Dolenca, ravnatelja kmetijska šole na Slapu.
(G. Peč niku) v Krékem se je dovolilo za ' izkopavanje starin 150 gld. podpore Vsaj jih je zaslužil.
(Šolske novice). Enorazredni šoli v Do-brniČah in na Dvoru pri Žužemberku boste razširjeni na 2 razreda. Gospodična učiteljica Marolt v Krskem je dobila službo v iiadovljiei, a učiteljica v Radečah se je pa službi odpovedala.?
(častnega občanstva diplomo) je deputacija občine Šmihelske na Dolenjskem, sestojeČa iz gg. garderitmajstra Dejaka in Ka-steliea mL, izročila gospodu deželnemu predsedniku baronu ^inkleiju. Diplomo izdelal je gosp. Krajec v Rudolfovem.
(Duhovenske spremembe t ljubljanski Škofiji.) Gosp. Ignacij Ključevšek, župnik v Spodnjem Logu, dobil je župnijo St. Mihael pri Žužemberku. G. Jakob Kalan, župnik v Morovcu, prezentiran je za župnijo Kopanj. G. Janez Vakselj, kaplan v Poljanah, gre za administratorja v Leskovico nad Loko.
(Izvrstno berilo) za otroke je časopis „Vrtec", ki izhaja v Ljubljani, in Krištofa Šmida povesti, ki se dobé t tiskarni J. Krajca v Novem mestu.
(Gledališče v Mokronogu.) Iz Mokronoga ee piše: V nedeljo 29. nov. razveseljevalo se je občinstvo mokronoŠko v gledališču, katero se je vršilo v gostilni pri „Stari pošti".
Igrali ste ae dye igri: ,Ejojač Fipa" — in „Berite Noyice*. — Tako piSe ,Ljub. L.". Lepo je to od MokronSanov, da bo začeli na društva in na veselice eloveoske mialiti.
(y^itve) za novi mestni zastop v Novo-inptťíreí bodo vršile začetek prihodnjega meseca. r (Te Denm laudamns) za rae&ani zbor in orgije, zložil Ig. Hladnik, op. 3. KatoUáka bnkvarna, cena 40 kr. V tej skladbi se vraté koralzti stavki s čveteroglasnimi. Delo je hvale in priporočanja vredno. ZloŽeno'je v cerkvenem slogu.
(Misijonarji katoliSki) so v preteklem letu veliko opravili. Imela je družba za xvnn anje misijone v Parizu 29 Ikofov, 693 misijonarjev, 16.185 to leto krščenih paganov, 861-000 kristjanov. V smrtnej nevarnosti je bilo krščenih 129-678 paganskih otrok.
(Nesrečna smrt pridnega, a živega učenca.) Petnajstletni Janez Narat iz Brežic, učenec na meščanski Šoli v Krškem, igral se je dné 29. nov. t. 1. z nekaterimi sošolci na viso-čini za „Starim grado«" tik Krškega. Pri tem padel je vsled lastne neprevidnosti tako nesrečno čez visoko skalo, da je na mestu mrtev obldžal. — Deček je bil v šoli vedno prvi, ker je bil prav dobre glave pa tudi žive narave. V nedeljo pa se je igral v družbi z drugimi na nevarnem kraji, kjer je še veselo prepeval malo minut pred nesrečnim padcem.
(Pri porotnih obfavuavah), ktere so se včeraj začele, zagovarjati se bodo imeli naslednji zatoženci: Pondeljek 14. decemb. zjutraj, France Kralj, zarad uboja, popoludoe Janez TJnetič zarad uboja; torek 15. dec. zjutraj, Janez Bogelj, zarad posilstva, popoludne Janez Kasteîic, zarad tatvine; 16., 17. in 18. Janez Seifert, zarad uradne iznevere ; soboto 19. dec. zjutraj Helena Klemen zarad đetomora, popoldne Helena Gustin, zarad detomora; pondeljek 21. dec, zjutraj, Jože Peček, zarad težke telesne poškodbe, popoludne Jože BrataniČ, zarad goljufije; torek 22. dec. Mica Paulin in Antonja Zorko, zarad zažiga.
(Požar.) Z Krđkega se piŠe, da Je zgorela Jožefu OreŠniku iz Dednega Vrha hisa a podom in hlevom, kakor tudi letni pridelek in jeden prešič. Skoda znaša do 200 gold., za katere pa ponesrečenec ni bil zavarovan. Sumi se, da je OreSnikov petletni sin ogenj zanetil.
(Nesreča.) Z Krškega se poroča: Jože Skrabec iz Bregov, občina Cirklje, vozil je s svojim sinom listje iz Rakovnika, Pri tem se je preobrnil voz na nju. Sia se je rešil, oČe je pa vsled dobljenih ran drugi dan umri.
(Požar.) Iz Št. Jarneja se poroča: Dué •22. sept, ob 11. uri po noči nastal je v podstrešji posestDika Antona LenČiČa iz Žmalčje
vasi ogenj, kateri je v kratkem času streho uničil, kakor tudi žito, ki je bilo pod streho spravljeno. Škoda znaša baje 400 gld., za katere je pa bil Lenčič zavarovan. Sumi se, daje kdo nalašč zažgal.
(Ovne žlahtnega) akviškvega ple-tcena dobé od kmetijske družbe v Ljubljani iledejii gospodarji na Dolenjskem: Lazar Valentin iz Prevalj, Scarina Anton iz Leskovca, Judnič Jakob iz Kota (dobi 1 ovna in 1 ovco), Geržin Janez iz Mibelove Vasi.
Razne vesti.
*	(Otročja navada hado kaznovana.) V trgn Blankenberg pri Bon-« tekel je 10. nov, t, i., kakor imajo otroci navado, deČek za vozom tn se je nanj obesil. Naenkrat zgrabi kolo njeg^ovo nogo in preden mu je mogel kdo pomagati, prišel je pod vox, kateri, ga je popolnem zmečkal. Tmplo njegovo je imelo strašne rane. Med najrečimi bolečinami živel je še jedno aro, na kar ga je smrt odrešila.
*	(Tolažljiv odgovor.) K nevarno bolaema skopohn poklicali so zdi-avnika, ki je bil zaradi svoje grobosti povâod poznan. ,Gospod doktor", vpraša skopuh s tihim in boječim glasom zdravnika, ko mn je zapisal ta zdravila, „koliko vam imam plačati?" — „Ne novčiča ne!" odgovori zdravnik. — „Srčna vam hvala!" mrmra bolnik. — nVasi dediči me bodo že plačali !"	_
Darovi za prenovljenje frančiškanske cerkva v Rudolfovem :
čast gospodje: J. Ž .... L Vertia . . , dr. J. Uarinko. ,
(Dalje.)
j^I. kr. Ne imen o rana družina .
. 3— , ,	« ■
1.— C, drniina Tabonre . 5,— Neimenovana . . Dalje prihodnji5.
2.5.2.4,-
Vremensko prerokovanje za mesec december.
Gruden malokdaj priljuden. — Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek, — Prvi teden grudna bnda zima, rada 8 tednov ne odkima. — Ka^ea je dan sv. Barbare (4), taksno bo ravno božično vreme— Grom in blisk o zimskih kvatrib, huda zima je pri vratih. — Mnogo gradua snega, mnogo prihodniS sená. — Pred božičem moča toliko ne Skodaje, kolikor po božiča, dolgo Če dežuje- — Božič bolje kužen, kakor južen. — Svetle božične noči ti kaiíte z Žitom temnijo; temne boiične noči pa svetle kaste pustijo.
—	Če vidiš rimsko cesto božično noč svitlo sijati, se leta dobrega prihodnjič sraoš nadjati. — Kobkor v božiča na vejah se ivja blišči, toliko sadja prihodnjega teta visi. — Veter svet'ga dne obeta dosti sadja druz'ga leta. — Božičen dež vzame rž. — Dež na Štefanov dan ti obeta žita le malo prihodnjega leta. — Dež nedolžnih otročičev je za žito manj ko nič. — Božič pride, zima ide, — Oe pred novim letom zime ni, da potem prav dolga bo, se kmet boji. — Blatno leto, gladno leto ; suša vzame en kos kruha, moča na dva.
—	Zulen božič, beta velikauoč. — Kakorsuo vreme po božiča 12 dni se spleta, takošno bo 12 mesecev prihodnjega leta.
Iři--
kr


î. j
í
Pil
Opravki meseca decembra
y. Vinograd. Koljq se pripravlja. Gaoj se priraža íd xemlja. Fri Dovîh ^dgradib k zajíte rigolanje. — Slet Sodi se dopolsnjejo, letošnje vioo ae |)retaka. — Domače gospođ vatTO. PlebJ se kite^za razno rábo. Skrbi se za gnojišče, tt- Poljedelstvo. Ako j« fepo vreme, vod se gnoj na polje, travbike. — ^adjereja. Soaži se sadno drevje od gosenične ^eze, rahlja in gnoji se zemlja okoli drevja^ popravljajo ée šp&liii, slabemu drevja se daje kolje in trakovi. — Vrtnarstvo. Ce je lepo vreme, narejajo ee nove gnojne ^ede. v noVo pripravljeno gnojno gredo seje se salata, kreža, redkev.
Sejmi na J^olenjskem, ■
' Tprek po kvat. ned. v Črnomlji; sv. Janeza ■ dan ,v ]Rade%ah in. v Št. Vido pri Zatiitni; dan po nedolž. otr. v Miuii peči; sv. Silvestra dan v KoÔevji in v Zagorji (za Savo).
Loterijske srečke.
Tfit ' -5. decembra 13 61 30 -69 19 Sradec 12. decembra 19 81 28 79 13
Tsim lovcem, y korist
h i * - i '
-priporočam lesičjo vado, ktero:izdeljnjem Bam, in ima lastnost, da privabi lesice eno milo boda daleč, . do pasti, ktero ne zapusti, ampak se vselej vjame-
To BI sleparija
ž malim^tmdom ee lahko dobi več lesičjih kož.
Pol kilo velja z podokom vred 6 gld., in se dobi . pri A- Stermofetti na Hudim pri Zaličini. • [18—i]
Zvon.
št. XII. prÎBaâa te spise:
1. dvrázd: Solus. Legenda.
3. J. lír. Voiiijslí ; Odlcmki tz floTeSke tragikomedije, m.
tlaodni âan. 3. 8i()Jidir: Drobne pesmi.
i. J. Trdínft: Bkjke in pOTeati o Gerjascih. 25. Oospodiina Cizara.
5.	J. Start : Pisma Zagreba. XII.
6.	Istej Teii^et-Santtttal t Podgorka.
7.	i. Fekonja: LatisRko^Demike Sole v Slorencih od XHI.
do XIX. Teka.
8.	J, CElDjdiitaD : Ogèhlo cretjei. Sozieti.
9.	Iran V«rtinTM: £ako fo naše očete t rojake jemali.
10.	Jutp itrsilik: Agitator. Roman. (Eonec).
11.	D. PlJgtlj: ÎTove nittiiltelije TU., TIU., tt.
12.	Književna poroSila: VIII. VčitetJ: Prvo borilo in flloTaica
Eft sloTcnsk« ljudske iole. JX. Vr. WiMblltr: Leopold Yolkmer,
13.	filovenski glasnik: Hove knjige ilotensks. — Cerkvena
' knjižeTDOst slcvenska — Pisateljiko podporno druStto. — OoHpod Janez âubio. — StoTOnaki naS alikar g. Jnrij ánbio. — Bla^ rojak. — Čehorin. — Hrraika knjižeVnoat — PoiiT. — Izkaz.
14.	7*Sk» K*lu: dah.
„LJUBLIANSKI ZVON" liha]« v aietcČnlh, po 4 tiskana pole velike stKerke obseinlb zvezkih ter ttoJI » pol leta 2 gld, 30 kr.. la četrt leta I sl<> >S kr.
Zahvala.
Za mnogoBtranske odkritosrčne pojave gega soč&tstva za Časa bolezni in smrti preljub- ' Ijene hčerke '
is za mnogobrojao spremstvo k zadnjem počitku in za darovane krasne vence, izrekamo tem potom k vsem prisrčno zahvalo.
ŽalajoČi starisi : [7T]	Adolf ia Jo«efine Gustin.

(Rohwaseline) je
P
J
ÏÏ iS
Ql
To stalno, nespremenljivo, tekoče mazilo je te barve in se ne n^aja v njem nobena rastlinska živalska ma^oba ter tndi ne postane nikdar ^Ito'
Sirova vazeUna
nsqja^ ker najtrdeje ntmje takoj mehko in vohac ter se po vsemn usnji enako razleze m ga obV imj da ne strohni in se ne nsiiâi,	' '
Babi pa se to mazilo za obuvala, da postan< mehka in da jih voda ne premoči; posebno zs lovsi isvije; za mazanje jermenov, komatov, usnja ^ vozeh In kočijah.
Opomniti je treba, da se nahaja na starem nsD mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, tretď je toraj osnje že od začetka dobro mazati ; kosepatf masti napije, zadostnje potem, da se le nekoliko namaii Neobhodno potrebno je to mazilo za vsakeg) kteri ima konje, ker je najboljše za mazanje
^^ k&njshih kopu, ===
Vpeljano je to mi^o že za konjska kopita tndi C. k. vojski po naročiln vis, c. k. ministerstva avstí z ok. st. 2030. Da je to mazilo za konjaka kopit v resnici izvrstno, to pričajo tndi mnoga pohvalni pisma prvih živinozdravnikov. Ta sirova vazelín» namreč v konjsko in sploh V vsako iivaliko kopi^ ali rog hitro vleze, ter ga obvaruje, da se ne cepi il BO ga nobena bolezen ne prime.
Rabi pa «e tudi za mazanje leSaJa pri eovaj Živini, niacin in brizgalnic, ter tudi za mazanje Želeii da ne zarujavl.
Sirovo vazelino
pa prodaja v Novem mestn samo podpisani ter valji v močnih, plehnatih skatljicab 10 kr. (80 gr. težia) 35 kr. (četrt Kg.), 50 kr. (pol Kg.) in 80 kr. (1 K^. Brez skatelj pa se dobiva po 65 kr. Kg,
Vaim tistim pa, kteri želé to mast prodajaj d&jem jo veliko cenejše.	.[2li< io]
FRANC BTIS, trgovec
Y Novem mestu v Bučarjevi hiši Št. 84. j
■____gga-'
Slovit^
Današnjemu llitu prlloieno Je vabilo na nsroSbo
Od(OT^»i oredaik, Icdjúatel^ in saloiAik i. b^M.
NoTOMato. — Katiiiul J- Kraj*«-