(jutranje izdanje.) 94 številka. V Trstu, v torek dne 7. avgusta 1894. Tečaj XIX. »BDINi^*" ilhaja po trikrat na ted yn T *p»Hli ii-danjih oh torkih, A • in aobotaih. /jutranjo izd"nj» izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno P* uri večer. — Obojno izdanj* *tane : ca JMen «m»#c . f. —.90, irvpn Avstrijo' , aa tri m«wc . , . 2.S0 . 4,— aa pol l«ta ...&.— „ , „ *a th leto . . » 10 — . , , 1«. — Na aaročbe brez priloiens naročnine si ne jemlje azlr. Poiamičro Atovilke ne dobivajo ▼ prn. dajalnioah tobaka v lrufu po a nv«., P Gorici po S nvč. Sobotno voferno izdanje v Iratu 9 n«., v Gorici « ni. EDINOST Glasilo slovenskega politi6ne^a druitva za Primor> Oglasi ne rafunc po tnrifu t potita; r.\ nailnv t. ilebolimi črk«mi plavut«« prostor, kolikor obaej« i.ataj majo, Rokopisi hp ne Trajajo. Naročnino, reklamacijo in ogUao «pre-ji-ma u/truvnUUro ulica Can«rtna 18. Odprto roklumacijo ho proito poštnino, ®• „V fđlnotll J> Mar / ». Jtoiini. Slavnost v Postojini Lepo trome I — to je prvi in glavni pogoj lepemu izletu, lepi narodni slavnosti ! Vedro kakor ribje oko spenjalo ae je nad nami nebo, ko je posebni vlak tržaških izletnikov oddrdral a postaje južne železnice. Solnce je šarilo na nebu v vsej svoji krasoti, vendar je bil zrak tako mil in hladen, da ai ga pravo naslado dihal vase: vet vtdnh je bil kakor napolnjen balzamskim duhom. Prsa ao nam plula same radosti in pov-aodi ai videl le vesele in vedre obraze: ve* deli amo, da doiivimo krasen dan, sijajno narodno slavnost, povsem dostojno siromašne, vendar pa ponosne in zavedne Notranjske. Lepo število naa je bilo, več nego amo ae nadejali: bilo je meščanov in okoličanov v naši druibi in zastopani so bili vsi atanovi TriaŠkega Slovenstva; tako premožnejše meščanstvo kolikor obrtni in delavaki stan ae ae združili, da ponesejo prisrčne pozdrave od naše sinje avatrijske in slovenake Adrije bratom in rojakom, prihitevšim na bratski aeatanek v lepo Postojno. Sokolov v društveni opravi bilo je 23 — sa naše razmere go-tovo častno število —, drusega občinstva smo našteli do 130 glav. Oficijelno so bila ■astopana društva: Slovanska čitalnica, „Tr-iaško podp. in bralno društvo', „Sokol* in •Delav. podp. društvo" ; poslednji društvi i društvenima sestavama. Raa vsako okno železniških vos plapolale ■o naše trobojnioe, a vesela pesem je donela, pogunno tekmovnje a r o potanjem voz. Kakor bi trenil bili smo v Nabrežini. Tu smo nadeli tudi železniškemu stroju prai-nično lioe: pripeli amo iatemu dve veliki sastavi. Vsprejemši tu čakajoče isletnike oddrdrali smo dalje po pošteni slovenski zemlji Kraški. Tudi na Prošeku in na Opčinah se nam je pridružilo primerno število milih in dragih gostov, V Sežani smo. Vedeli smo že naprej, da v narodnem pogledu prok in prek prerojena Sežana ne zaostane, ko gre proslavljati alovensko ime, ko gre pozdraviti na slovenski lemlji sorodne nam brate. Sežanske isletnike smo pozdravili navdušenimi živio-klici in zvonkimi glasi sokolske trobente. Mimo iz* letnikov bilo je na Sežanski postaji dokaj druiega občinstva. Isti prisori ao ae ponavljali na naalednjih postajali, poroča ao nam sicer — a odgovornosti ne moremo vaprejeti aa to veat, — da je v Divači neka oseba, od katere bi smeli zahtevati v prvi vrsti, da •poštuje narod, med katerim živi, al dozvolila žaljiv vaklik, toda, kdo bi se v takih slovesnih trenotkih rasgreval radi takih pojavov srda in malenkostne zavisti. Pustite ga, naj se zadira kuiek, saj njeg« vo ujedanje priča le to, da mi jezdimo, to je, da smo mi gospodarji na svoji zemlji. V Divači ae nam je pridružilo lepo število odličnih rodoljubov is Jutre, Posebno živo gibanje bilo je na postaji v Ht. Petru: tu ao naa čakali izletniki z Reke in hrvatskega Primorja. To vam je PODLISTEK. 105 Kmetski upov« Mgodorinska j*e*eat iestnujitega rtkm. — Spital Avgust Šeuoa. Prti o šil J, P. Planintki. — XXVII. Drugi binkoštni dan leta 1572. je legla tiha noč na pokrajino, čulo se je le ploskanje Save, na kateri ao je grala slaba mesečina. Tik vode malo naprej od Zaprošiča mej gostim, visokim vrbovjem stoji lesen zapu-ž$en mlin. Pred več leti ao tu ubili vojaki-begunci mlinarja. Od tistih dob je ostal pra-zen in ljudje so se ga od dalefi izogibali. Pusta odprta okna zijajo v noč, a šumć igra voda okolu lesene razvaline. Slaba mesečina prodira skozi grmovje in vejevje v mlinova bil pravi vihar navdušenja, ko sta si segala v roko Hrvat in Slovence. Kri ni voda. Bližali smo so svojemu cilju. Čim bolj smo se bližali Postojini, tem radostnejo so utripala naša srca — nestrpno srno čakali trenotka, da stopimo v Poatojini raz železniški voz. Tu je Postojina, cilj našemu potovanju ! To vam je bilo pisano življenje, pravi kalej-doskop. Tu ao vam atala sokolska druitva v svojih krasnih opravah, zastave mnogobrojnih društev ao plapolale ponosno, a dika v tej aliki ao bila Zagoraka dekleta v divnih nArodnih nošah. Vae, vse se je divilo lepi noši, Še bolj pa draiestnim obrazom slovenskih krasolic zdravega lica in poštenih src. In mi vaklikamo danea : le na duhu in telesu zdrav narod more porajati take hčere. Da, tu smo videli tisto sloveče „slovensko dekle", kojo toli ljubko opeva slovenski pesnik. Pred kolodvorskim poslopjem smo se razvrstili v dolg nepregloden sprevod — Po-stojina še ni videla tacega. V sprevodu je sviralo troje godeb. Na čelu so korakali zastopniki bratskega nam naroda češkega in hrvatakega, zares simpatično in čvrste prikazni. Tem le je občinstvo prirejalo burne ovaoijo po vsej poti doli do Poatojine. Za češkimi in hrvatskimi Sokoli razvrstila so se naša domača sokolska in druga ndrodna društva. Bil je to alikovit prizor, da si krasnej-šega no moremo misliti. Posebno častno je bil zastopan Zsgors i Sokol, ki je došel se svojo lastno sokolsko godbo, Tržačani in Goričani ao korakali skupno v jedni četi : simbol solidarnosti Primorskih Slovencev. V sprevodu je bil tudi polnoStevilno zastopan bicikliški klub .Tržaškega Sokola" v svojih ukusnih opravah. Postojina je bila vsa v zastavah; podobna je bila nevesti, ki pričakuje kipečim sroom svojega ženina. No, saj se je res odi-čila v ta namen, da častno vsprejme množico slovenskih bratov in sestra: bili Bmo jedna družina. DoBpevši pred gostilno gosp. župana Vičiča roziSol se je sprevod. Potem pa je kar mrgolelo po Postojini : to vam jo bilo objemanje, pozdravljanje in stiskanje rok med prijatelji in prijateljicami, ki ae morda že niao videli celo vrsto let, Kmalo ao so jele uauvati celo trume, da ai ogledajo naš ponos, naš kinč, naš biser : svetovno alovečo vilenicu Postojinako. Vso je strmelo na čudesih Stvarstva, ki jih krije naša zemlja slovenska. Da, lepa krasna si ti zemlja slovenska: po tebi hodi pošten rod, a v srco ti jo Stvarnik položil bogastva in tolike lepote, da ti ni z lepa vrstnice na Bvetu. In vsa ta čudesa so našo, naša_ slovenska! In dobri Bog čuvaj nad nami, daj nam potrebnih moči in čednosti, d u ni ohranim«), dokler bo »tal svet, to, kar je na Se, Take pobožne vzdihe je pošiljalo mi-nolo nedeljo k nebu tisočo slovenskih src. Jamu jo bila razsvetljena sijajno in v tem sijaju prepričali «mo so o velikem pre-vratu, ki so jo dovršil v Postojini toki.m po. okna. V mlinu pa se premikajo prikazni in šepetajo, zdi se ti, kakor bi tu rajali nočni duhovi I Dober strelaj od mlina leži pod grmom nekaj kakor dolg štor, sedaj pa sedaj 60 promakne, ako pogledaš natančneje, vidiš, da leži človek na tleh in da vzdigne sedaj pa sedaj glavo kvišku ter posluša V mlinu pa ne šepetajo dubovi, ampak živi Ijudjo. V srodi eciii na mlinskem kauienu Matija Gubec. Bled jo in upadenih lic, ob|ičjo inu ju mračno, aH mirno, v očesu mu igra čudni plamen. I£raj njega čepi na tleh Ilija Orego-rid, podpirajo si obličjo z rokami. Neni gleda predae. Na trebuhu pr> d Quhoem leži Guše-tic in so zlovoljno smeje, Na sodu sedi človek mrkih lio in po- slednjih let : slovenščina si je priborila prvenstvo gledo napisov v jami. Tako je jediro prav : tam, kjer so shajajo tujci t vsega sveta, tam moramo v prvi kazati pravi značaj zemlje naše! Po vsej jami pomikale so so dolge vrste gostov, a „na plesišču* so mogočno doneli zvoki dvoje godeb, ob katerih je rajala lahk onoga mladina — po nvoje. Mi seveda, ki nismo več za tak posel, smo glodali le od atrani; a čo tudi nam niso skakale noge, pa nam je poskakovalo srce ob tem splošnem veselju. Dospovši zopet pod milo nobo privadilo se nam je oko lo polagoma zopet svitu jasnega dneva: bilo nam je, kakor da smo se le-kar probudili iz bujnih sanj. Ob 2. uri je bil banket v salonu gosp, Vičiča. Banketa se jo mogel udeležiti le mal del izletnikov, drugi so ae porazdelili po raznih gostilnah. Vrsto napitnic jo otvoril starosta „Sokola* Postojinskega, g. dr. T r e o, Ko je prisrčnimi, vznesenimi besedami pozdravljal češko in hrvatske goste, navstal je vihar, da je kar gromelo po salonu. Iz prirejene jim ovacije mogli so sprevideti gostje, kako se od dnova do dneva utrja voz med nami in njimi. V imenu čitalnice je govoril g. Anton D i t r i h. V imenu vsega slovenskega So-kolstva se je zahvalil na prisrčnem vspro-jemu starosta »Celjskoga Sokola", gosp. dr. Vrečko. Njega govor jo bil velezanimiv, ker je kaj pristno označil naše domače razmere. Radostno smo prihiteli na to slavnost — rokel jo —, ker smo videli, koliko se dA dosoči tudi z malimi sredstvi ; z drugo strani smo palo z žalostjo v srcu stopili na Kranjska tla. Na Primorskem in na Štajerskem — tako nekako se je glasil njegov vsklik — smo jedini, ker vemo, da potrebujemo drug drugega; a na Kranjskem — — — P Zato pa jo naglašati, da niomo prišli v Poatojiuo v imenu te ali ono stranko, nmpak v imenu — slovenstva. Vsi udeleženci so burno pritrjevali tem beaodam, Ne dopušča nam prostor, da bi omenjali vseh napitnic. Omenjamo le, da je v imenu tržaško čitalnico govoril njo predsednik dr, Matej Protner, nazdravljajoč v lepih besedah Čitalnici Postojinski. Zaključujoč ofi-oijulni del b&nkota napil je še g. dr. T r e o navzočim zastopnikom nezavisnoga časnikarstva, na čemer so jo zahvalil urednik Ante JakiČ. Po banketu smo se zopet razvrstili v sprevod, da odidemo k javni tolovadbi na lepo okrašenem prostoru pod postajo. Venec zmage jo zopet prisoditi Čehom, kajti odkrito bodi povedano, da take elegancijo pri izvršovanju najtežavnejših vaj ni h m > šo videli. Kakor povsod morijo nntu b.ti tudi v tem poglodu Čehi vzor. Polog Čehov telovadili se telovadci nnAih društev. Posebno so ugajalo vajo a kiji, koje so izvrševali Celjski Sokoli. Ljubijančanje so itak znani kot izvrstni telovadci, a o;naših Tržaških telovadcih moramo naglašati posebnim zadoščenjem, da še nikdar niso tekmovali tako čautno, kakor Htriženih las, Ivan dorač iz Puščo, a tik njega stoji suh, majhen mož šilaatcga nosa, Matija Bistrić iz Trstenika ob Sotli. V kotu so naslanja ob zid suh, visok človek s čepico od kumovine na glavi, Ivan Turkovič iz Zapro-Aidtt, a za Gubcem utoni plečat, zagore] človek trdih lic, živih očij, kmet Pasaiuc is Stobice, — Bratje I izpregovori Matija Gubec, mirno, v ti tihi noči smo ae zbrali kot bratje in možjo na dogovor. Vi vsi veste, kaj nas peču in boli, nas može kmete sosedskega in stobiukega vladarstva. Osmo leto toče, da je gospod Tahi a silno roko in sleparstvom zapodil stare gospodarje, osmo krvavo leto, da stojimo kot razpeti mučeuiki na ti trdi, ne- takrat. Na tem vapehu izrokam.t svojo prizna-nje na^iin telovudcem ni njih učitelju, g. Neehroniju. Pa javni tolovadbi sum so vrnili v vspn-redu v Postojino. Kar mahoma so se napol-nil e vse gostilno, povsodi jo kraljevala no-kaljena radost. Ula»no petjo menjavalo se j.i z zvoki glasbe. V prijateljskem krogu je lo prehitro prišla ura ločitve. Okolu !>. ure noio so v zadnjič razvrstili vspored, dn odidemo z glasbo li a čelu na kolodvor. V restavraciji in krog isto nsgromadiln so je ogrnmnn množica, v bratski slogi poslovljali so so znanoi in prijatelji, doklor nas ni odpeljal vlak proti Trstu med urnobesnimi živio-klici. Isti prizor se jo ponovil v Št. Petru, ko smo se poslavljali od Ročanov. Mi pa smo ponesli seboj najprijotnejšo, blaženo spomine na slavnost Postojinsko. Vemo, da jo ta opis jako netočen in pomanjkljiv, ali cenjoni čitatelj blagoizvoli vzeti v poštev nedostatnost prest .ra našemu listu in — oproati nam. Volja jo bila gotovo dobra. Politiške vesti. 1'oftl. .Šukij«' preti svojimi volile'. To dni jo potoćal g, poal. prof. Šuklje svojim volilcem v Metliki in Črnomlju. O volilskem shodu v Metliki prejeli nmo obširno poročilo po utenograinu s prošnjo, da jo priobčimo v svojem listu. Tej želji UHtrc-žomo radi, pridižovaje si seveda svoje opazke za poanejo. y priobčevanjom pričnemo v današnjem večernem izdanju. Za aloveiiak aennt pri deželnem višje ni HOtliSČU V (iuiricu. Glede ustano vitve takega senata je sprožila „R -iclMpnst" v svoji št. t. dne 5. t. ni. jako prisotno misel. Priporoča namreč, da bi bilo najprimernejše, nko bi se Kranjska ločila od področja Graškcga višjega sodišča, ki šteje uud 2 milijona duš tur se spojila A tržaškim, koje ima v •vojem področju ld 800.000 duž. V Trstu nnj bi ae potom osnovala i t a I i-janak in hrvatsko-slovensk senat. S tem bi bilo pomagano Kranjski, zajodno pu bi so praktično opozvala bajka o „italijanskem" Primorju. Tej misli pritrjamo tudi mi, toda lo s tem pogojem, da bi so tržaškemu višjemu sodišču priklopi I tudi Spodnji Stajor in slovenski dol KoroAko. Nam Slovencem je živa potreba, da nas združijo v jedno višjo sodišču, suj temu niso na pot geografišho meje, kakor kažo dosedanja prakaa. Vojna med Kitajem in Japonsko. „Kolnisehe Ztg.* javljaju dno 4. t. ru. iz Londona, da glasom natanjčnili informacij Angleška in Runija ne mislitu še pimredovaM med vojujočima so državama. Angleška in llu-tija »ti se baje v glavnih potezah že sporazumeli o skupnem postopanju, a to so zgodi šo-le tedaj, kadar bodu posredovKnju neizogibno. — Z drugo straui zatrjujejo, da Kitajska no bode iuielu vsled sedmijo vojno nikakorŠnega dobička. Ako r.miign, pridobi si mili zciuiji. Mučili hiiio so, našo muko je pogrubil Tahi, potili smo pe, h pot Htiio potili za Tuhija. On nam jo pojodel ntttio žilo, on nam je popil naše vino, on nam jo pograbil nušo krvuu> grošo, našo živino, on nuui jo koval verigo, ran'1 nas do krvi, robil glave, požigal hišo in upravljal udovo na l>c-raško palico. Prišlo jn nlubo leto, mi smo mu morali hraniti živino, prišla je lakota, mi Bmo mu morali hraniti pse. Sli smo pred sodišče, ali 7.a kmeta ni sodišču, i'li muo pred bana, ban ao jo izneveril besedi, šli smo dvakrat prod samega kralja, da odkrijemo uvoje krvavo, ranjono sice, povedali kiuo mu, da smo raje ped živim vragom, kakor pod Ta-hijem, (Dalje prih.) v najboljše® (turaju prejlnja Sf oj« prava; ako jo pa preaaga Japonska, poten bi bile posledice uprav osodepolne sa Kitaj. Različne vosti. Rusija v spomin nadvojvodi Viljelmi, Đnć 6. t. os. dospela je iz Vartave na Dunaj deputacija 1. baterije 7. brigade ruskega topništva na konju, in polotila na krato nadvojvode Viljelma prekrasen venec. Pokojni nadvojvoda je bil počastni lastnik omenjene baterije. Y tej deputaciji ao bili: podpolkovnik Eurakin, atotnik generalnega Itaba Ka-nevaki in vilji vojaški stanovniilnik Pla-"nski. > Caa. namestnik vitez Rinaldlnl jfc odpotoval minolo nedeljo svečer a avojo obiteljo v grad Bruck pri Liencu na Tirolskem, kjer ostane vse poletje. Uradno bode sastopal odsotnega namestnika g. namestnilki svetovalec vite* K r e k i ć. Zagrebtki nadikof dr. Posllovlć podelil je te dni rasnim sagrebikim društvom 1450 gld. podpore. čeiki gostje V Trstu. Včeraj sjutraj dospelo je is Postojine v naše mesto 14 dičnih Seskih .Sokolov", med kojimi so gg. dr. Jos. E. 8 o h e i n e r , redaktor lista ,Sokol", ravnatelj Čelke sokolske svete in pralkega aSokola" ; pravniiki kandidat Jindrich V a-n {£ e k, načelnik čelke sokolske svese in član praikega .Sokola", nadalje tudi slovenskim Sokolaiem snani vrli čelki telovadec g. Bohumil P o t ft č o k, ki je bil nedavno dobil v Pariiu o mednarodnem tekmovanju telovadcev nagrado. Gosp. PoiASek je sedaj profesor gimnastike v Tiflisu na Ruskem. — Ceskim gostom v Čast je bil sinoči prijateljski sestanek v hotelu .Europa". V imenu Tržaških Slovencev posdravljamo mil« nam goste najiakreneje tudi na tem mestu, ieleč iskreno, da si v sredi naii naberejo najugod-nejiih utisov, in proseč jih, da sporoč« svojim rojakom o nevenljivih simpatijah, koje goji narod slovenski do naroda češkega. Poroka. Gospod Ivan U m e k, sin snane slovenske obitelji Trlalke, poročil a« je včeraj i gospodičino Marijo Gesperussi-j e v o. Drultvo .Leonlna* (Leo-GeselUohaft) j« imelo te dni svoj občni abor v Solnogradu. K temu občnemu aboru je priiel tudi namestnik grof Žiga T h u n, da posdravi na-vioče. Njegova isvajanja so veleaanimiva in skoro da aemačna, ako smemo misliti, da je bil pooblaščen govoriti tako. Naglalal je n. pr. med drugim, da le država, agradjena na načelih kričanstva, se mor« upirati viharjem sedanjosti ter zadovoljevati aahtevam posa-mitnikov kakor tudi ukupnoati sa doaego vspetnega oilja v livljenju. — Židovsko liberalni listi napadajo seveda g. namestnika radi teh iajav, kajti nobena atvar na svetu jim ne mrai tako kakor — krlčanatvo. Avstrijska armada svojemu cssar|u in kralju. Vujalki upravi j« >bil predložen v odobrenje predlog, d« s« v spomin 50let-nice vladanja 3Tj. Vel. oesarj« Franoa Jolrfa I. ii prostovoljnih prispevkov postavijo trije prelepi spomeniki, in sicer na Dunaju, v Petti in Pulju. Prva dva spomenika predstavljala bi ceaarja kot vrhnega poveljnika avatrijske armade, tretji spomenik kot naj* viijega poveljnika namorniltva. Prispevki naj bodo prostovoljni, in prispeval bi vsak vojtk od prostaka do feldoajgmajstra. In sicer bi; prostak plačal 13 kr., narednik 24 kr.; desetnik 48 kr., likovnik 96 kr., straimojate. 1 gld. 92 kr., častnilki aspirant 2 gld. 33 kr., poročnik 5 gld., nadporočnik 7 gld. 50 kr., atotnik II. rasr. 10 gld., atotnik I. raar. 15 gld., major 24 gld., podpolkovnik 36 gld., polkovnik 50 gld., generalmajor 120 gld., poljni pod maršal 240 gld., fedcajgmajster in general konjice po 500 gld. Poleg tega le viteai in baroni doklado 50 odst., komorniki, grofje, kneai in vojvode 100 odst., princi 200 odst. Vsak ima pravico ta prispevek plačati bodisi naenkrat ali v 12 mesečnih obrokih, in bi torej prostak plačal svoj prispevek v 12 obrokih po 1 nč. na mesec. .Slov." Vipavska vinarska zadruga. V Vipavi se je osnovala .Vinarska zadruga", kateri je namen pospeievati napredek in raivoj vinarstva s kupovanjem in prodajanjem grozdja in vina, ss napravo uzornih vinogradov, pivnic in skladilč tudi izven Vipavskega okraja, in podpiranjem članov v teh strokah gospodar- stva. Ako ss uvaiuje, kolikrat je bil fino-rejec doslej v zadregi s prodajo svojega vina, večkrat odvisen in pritiskan od meletarjev, kateri so seveda najprej svojo korist iskali, prisnati se mora, da ima sadruga veliko in hvaleino nalogo. Ob letoinji vinski trgatvi "tvori „Vipavska vinarska sadruga" svoje tkladilče in pivnico v L j u b 1 j a n i, kjer se bodo vipavska vina pokuiala in prodajala. Opoaarjajo se torej Ljubljanski vinski konsa-menti, kakor tudi vinski kupci in krčmarji s Gorenjske in Dolenjske, da si v bodoče vina naročajo pri .Vipavski vinarski zadrugi*4, katera si bo priaadevala vsestransko vsakega naročnika kar najbolje mogoče postreči. Rok sa vplačanje deleiev je določen sa dosedaj pristopivle člane do 1. septembra t. I. Delež anala 10 gld., pristopnina pa 2 gld. Vsakdo vaame lahko po več deležev. Pričakovati je, da pristopijo sadrugi ne samo Vipavci, nego tudi mnogo drugih mol, katerim je kaj na tem, d« s« povadigne vinaratvo. Iz Dlvato in okolica je prejel .Primorec" že več prav oatrih dopisov proti tamolnjemu novemu vodju poltnega urada na kolodvoru. Ui amo a« potem sami prepričali o istinosti teh dopisov, sato jih is-ročimo nalim gg. poslancem, da storijo na merodajnem meatu potrebne korake. Da bo na alovenki semlji uradoval nemlki poitni uradnik, ki ne I« nič ne sna alovenskl, marveč kal« celo očitno avoje nasprotstvo do naroda, med katerim iivi, tega n« bomo mirno gledali I Iz Bazovico nam pišejo : Paaje dni imamo, g. uradnik, dobo kislih kumar. No, pa naj so dnevi pasji ali mačji, obljubil sem, da a« kmalu sopet vidiva — m, pardon, vi bodete videli le moj dopia, jas pa Val liat. Torej: evo m« 1 Ljudski pl«a, kojega ao priredili minolo nedeljo .Mladi Baaovilki pevei" n« dvoriiči goatiln« .Pri lepi lipi", obneael a« j« nepričakovano dobro. Veliko dvorišče je bilo okraleno raanovratnimi sestavami, med katerimi ati a« posebno odlikovali dv« po 6 m. dolgi slovenski trobojnioi. Pri uhodu je bit prirejen lepo aeatavljen in okralen napia: .Tebi mladina v poadrav I" Lahko rečem, da je vsa priredba kasala na veliko veselico in n« na navadni ljudski ples. Popoludn« je do tlo nenavadno mnogo bliln|ih okoličanov in okoličank, abok česar je bilo živahno gibanje po oeatah in goatilnah. Z veseljem poročam tudi, da a« letoa ni čulo toliko italijanskih pouličnih pesmi, kakor navadno; 1« v dvorani ao j« oglasila neka .mednarodna" drulba avatoivanskih fantov. A ko se j« oglasil nal mladi aborček, potihnili so takoj, in viharno odobravanj« j« pozdravljalo nalo slovensko pesem. Prav j« tako, aaj : „Slovensko naa 1« pesmi mil« So in bodo veselile, Giuletta, Anatta e belle Carlotte, To sa Trlalke bodi lelolot« I" Na dvurilču pa s« jo glasila isborna okoličanaka godba, kj«r se j« vrtelo nebrojao mladenilkib parov v staroalovankem kolu do poanega večera. Potem ae je mnoiioa raalla po raanih gostilnah. V goatilni goap. Urbančiča so nas pri dobri kapljici sabavali mladi pevci, a gospdč. Biajakova nam j« postregla s iaborno kuhinjo. Žal, da ae ni udele-lila večina mladine is aebičnih raslogov. To ni lepo I Vidite, goap. uradnik, tako smo slavili nal narodni praanik, a ni mi mari, ako ni ugajalo vaem. .Mattinovemu" dopisniku gotovo ni ugajalo, kajti repenči se nad oblastmi, 'ii, kaj da vendar mislijo, da nič ne atore v poitalijančenje alovenske Basovice. Hudo ga je morala rasgreti dogodba minole nedelje. Nu, dobro tekni njemu in njegovim aomilljenikom t Mi pa smo in ostanemo ponosni na to, da se smemo pokaaati pred avetom kot to, kar in kedor smo. .Mattinovemu" klepetou bodi povedano: .Mi pa ostanemo kakor smo bli". Skalovič. Z Vrabč nad Vipavo se nam pile: Minilo je le dokaj časa, odkar nisi prejela, .Edinost" nobenega dopisa is naie vasice. Toda ne zameri mi, kajti: hitro obrača se časa kolo, poaebno pa le aemeljskemu trpinu, kateri si, bodisi v mrzli zimi, kakor tudi v vročem poletji, v potu svojega života vsak danji kruh služi in preživlja vse stanove. Veliko mora trpeti in dostikrat uniči velika sula vse njegovo delo. Njegove nade ao strte. Tako se godi tudi letos pri nas. Prvega lita smo hvala Bogu le nokaj pridelali in tudi s senom smo bili aadevoljni bolj kot v pretočenem letu. Ako se aaa pa Vsegamogočni kmalu ae namili in nam na polije poživljajočega dežja, ne pridelamo skoro nič prihod-njega pridelka. Vse je suho. Nala cipresa, vinska trta, nas je, lali Bog, le skoro popolnoma aapustila. Treba si je pomagati na ta ali oni način. Z nova moramo sačeti obdelovati vinograde in aaditi trte, bodisi nalo domačo, ali Amerikanko, toda po mojem mnenji obdržimo raje nalo domačico trto. Toda vaak naj premisli ia dola s razumom, kajti pregovor pravi: Quiđquid, agis, prndenter agas et respioe finem! ako pa trto opustimo, s čim bomo velik« davk« plačevali t Druge pomoči ne bo, kakor davk« nekoliko snilati in se povrniti k ovcam da ai sopet napravimo domačo obleko. Od to živali a« porabi skoro va«. bodiai volna, katera nam daj« ii-vrstno aimako obleko, kakor tudi meao, air skuta, gnoj itd. — Pretečeno nedeljo obhajali smo god sv. Ane. Cerkev apada pod Štijak, aicer pa je na nal«j semlji, Četrt „ur« od naie vasi. Navadno je bil« pri av. Ani av. mala ob 10. pri naa pa ob 6. uri sjutraj, tako, da amo se lahko svratili. Eni ao lli k av. Ani, drugi ao oatali doma. Ravno letoa ae je atvar pre-drugačila, n« vem, kaj j« vsrok temu. Sicer pa mislim, da so to proviročili lanski Ikri-pači. Ljudstvo s« močno huduj« na tem. Nezgoda. 17l«tni Edvard Čebulo, stanujoč v Rojanu, kopal ae je minolo aedoljo v kopelji .Excelsior" v Barkovljah. Raa skakalni oder a« j« večkrat strmoglavil v morje, slednjič pa j« padel po nesreči na dolnjo ograjo in oblelal omamljen. Odneali so ga v neko kabino in posvali sdravnika ii sdrav-niftk« postaj«. Prihitevli dr. Tempeata je konstatoval, da a« j« mladenič isdatno pobil na glavi in na rasnih krajih trupla. Ukasal ga j« odpeljati v bolnišnico. Policijsko. 30l«tn«ga težaka Joaipa V. is Trata, znanega tatu, ao aaprli, k«r j« bil ukradel ročni voliček vreden 18 gld. — 18-letni brezposelni Anton L. is Trsta ukradel j« t« dni H«ktorju Dorbou iepno aro, vredao 6 gld. ter jo potem sestavil pri trgovou Bor-netiču sa 98 nvč. Poslednjemu se j« posnoj« stvar vidile nekoliko sumljiva, t«r, da n« bi imel sitnosti, oddal j« uro pri polioijskem ravnateljstvu. Tatu so saprll. Sodnijsko. Teiak Men igo Marangonl je dobil minolo aoboto saradi tatvin« tri t«dne sapora, kajti ukradel je bil nedavno v nov«m pristanilču nekaj nad 2 kgr. kav«. Pred sodnikom j« sioer tajil tatviao in s« videl, kakor da j« gluh, toda eodnik ga je ujel e tem, da j« rekel poluglasno: .Prepričan sem o Vali nekrivdi; pojdite a Bogom 1" R«s j« prekanjeneo na to takoj skočil proti vratim, toda pr«mislil s« je, rekli, da resume, da pa je hotel sodnik I« akulati, da-li Je rea gluh. A bilo j« ž« preposno, ker s« j« bil I« isdal. Koiodsr. Danes (7.) Kajetan, spos.; Donat, ik. m.. — Jutri (8.): Cirijak, Kerg in Smaragd, m — Prvi krajeo. — Solno« iside ob 4. uri 54 min., satoni ob 7. uri 10 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 21.5 stop., ob 2. pop. 30 stop. Trst 81, 41, 18, 72, 26. Budimpaita 52, 65, 79, 47, 75. Lino 71, 27, 85, 26, 47. Književnost. .Itiflessl di poesia e prosa slovena *. Napisal in isdal Fran Pirman. Tisok tiskarne Doleno. V Trstu 1894. Str. 64 v 8°. Cena 1 krona. — V večernem isdanju 84. itevilke natega lista smo objavili, da iaide Pirmanova knjižica nekaterih prevodov slovenskega pesniltva in prose na italijanskem jesiku. Zatorej ne ponavljamo vsebine, kojo smo bili omenili že takrat. Omenjamo le, da je pisatelj isdal to knjižico is plemenitega namena, da pokaže italijanskemu življu v Trstu poskus slovenskega pesniltva in s tem dokaže, da Slovenci nikakor niso surov narod. Jezik je jako čist in gladek, prevod popoln, tak6, da se pribliluje isvorniku kolikor se le da. Zunanja in notranja tiskarska oblika knjižnice je jako ukusna. — Želimo g. pisatelju, da bi z raziirjenjem svoje knjižice zares dosegel plemeniti svoj namen in nadejamo se, da nadaljuje po istem pota, pojavljajoč se I« a drugimi jednakimi deli. Najnovejše vesti. Pulj 5. Valed smrti nadvojvode Viljelma opusti nadvojvoda Rajaer nameravano nadzorovanje Dalmacije. Gorica 6. V danainji avečani seji polotil je novoisvoljeni lupan dr. Venuti prisego v roke namestniltvenega svetovalca dre. Bo-sisns. Govori namestniltvenega svetovalca, lupana in prvega priatava d.ra Canattija vsprejeli so se pohvalno. Dunaj 5. Nj. Vel. ceear je podaril 125 cekinov v ta namen, da ae rasdalijo med rssne osebe, ki so se bile odlikoval« povodom reiitve sedmorice is lurlolke jame. Dunaj 5. Tukajlnj« japonsko odposlanstvo j« po nalogu svoj« vlad« prijavilo c. in kr. ministerstvu sa vnanje stvari, da je nastala vojska med Japonsko in Kitajem valed rasnih sporov, katerih ni • bilo moino poravnati. Brno 6. Danea j« bil isvoljen županom dr. Avgust vitos Wieser. Novoisvoljeni lupan je iajavil, da vsprejm« izvolitev, ako isto potrdi Nj. Veličanstvo. Delovati pa hoče v smislu pokojnega njegovega prednika. Budimpeita 5. flBudap«ster Con." javlja, da je tu sem došli ministarski predsednik srbski, Nikolajev«, danea obiskal ministarskoga predsednika dre. W«k«rla. Roubalx 5. Danea po noči jo pogorela tukajšnja posojilnioa. Škode j« 2 milijona frankov. Patsrburg 5 „Svet" naglala na odličnem mestu, da bi bolgarski pregnanci s veseljem pomsfali vladi sa spravo med Rusijo la Bolgarijo. Ako bi ai bivli bolgarski častniki nopet namestili v bolgarski vojski, bilo bi to sa Rusijo najboljšo jamstvo, da hoče Bolgarska tirati odslej Rusiji prijetnejšo politiko. Vse-kako pa sahteva rasžaljona čsst Rusije to sa-dolčenje, da s« princ Fardiaand podvri« novi volitvi. Tvgavlaske braojavk«. Sadlmpstta. Plsatea sa jeien 6 4»-6 50, aa ■pomlad 6-89 - 6-90. Komi* sa avg.-sept. 6-47 do 6*4». Oves ta jesen 6 00-6 09. Bi se jesen 500 —5-09. Plenica nova od 77 kil. f. 6-40—6-45, od 78 Ul. f. 6 50-6-55, od 7» kil. I. 8 80-6-65, od 80 kil. f. 6 65-6-70, od 81 Ul. for. -——. Jtimn 6-15—6*40 | proso —*—,— Ponudba in povpraševanje po pisniei srednje. Prodslo m js 12.000 met. »t, Kova 5 ni. esasjs, •tara nespremsnjena. Korusa 5 nč. censja. Vreme: toplo. frags. Nerafinirani aladkor sa avgust r. 14.90 nova roba sa dsesmbsr f. 14-06, mlačno. lavre. Kava Saatoe good averafs aaavgast 95 75, sa deosmber 85'—. lamkarg. Santos good average m avgast 77*—, Mptsmber 73-75, dsesmbsr 68 —, trg mirsn. iat tv^vata danes prsdvčsraj Drlaval dolg v papirja .... 98-60 98*46 . . v srebrn . . « . 98 60 90*46 Avstrijska renta v alata . . . 198.80 199-86 . , v kronah . . . 97-76 97-70 Kreditna aholj........ 864-86 868 75 London 10 Lat...... 184 60 194*56 Napoleoni......... 990*/. 9 90 100 mark ......... 6102'/, 8109 luO MJ. lir ...... . 44*60 44 55 Gostilna „AlVAntico Moro** ulica Solitario 19, (po domnit pri . IVvadJbOt'OM*) priporoča pravi kritiki teran iz Komna L po 40» II. po 9» in bela vipavsko po 99 nI litir. — DrM u fMbi: mR ta vsako koli) 18 msseosv. Kdor ne sna vositl, nauii ga bres nevarnosti in breiplalno v treh dneh slovanski uftlta|j, in nikdo na) ae miali. da ne bi ss aauSiti mogel. — Poillja se aa doielo ia vse kraja. Cone so: KOM s tanjkim kavčukom........gld. 98— „ s votlim kavtukom gushion ..... , 108— „ pneumatiSno s* iirokim kavčukom. „ 188— a „ moinejia Dualopali Kontinental „ 145— „ , s tangentnimi prečkami . . . „ 160— strejl S 3 kslssl s telesnimi obroči sa otroke , 19 -. . „ . fantiča obroči ii kaučuk , 20-Naslov: Zaloga leolaa v lrotu, Strada nuova it. 19 Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To druttvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje savarovanja posebno pa: na aava-rovanje proti požara — »varovanja po morju in po kopnem odposlanega blaga in savarovanje na tivljenjs. Druitvena glavnica in ressrva dne 31. decembra 1893. f 64,990 009-37 Premijo ca poterjati v naslednjih lotih t. 29,399 787-60 Glavnica za zavarovanje ii-venja do Si. decembra 1893 f. 163,807.927 78 Plačana povračila: a) v letu 1893 f. 9.302.828-93 b) od začotka dru&tva do 31. decembra 1893 1. 262,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovama in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu druitva: Via della Staiione it. 888/1 v lastnej hiii. 12-19 Lastnik politično druttvo .Edinost* — Iadavatelj in odgovorni urednik : Julg Mikota. — Tiska Tiskarna Doleno v Trstu.