Slovenski Poročevalec
LETO XIII., ŠTEV. 72	Ljubljana, torek 25. marca 1952	POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
52 PARTIZANOV — GARIBALDINCEV PRED SODIŠČEM V LUCCI
Njim ne pripada
Pomoč »vezne vlade \ Sloveniji
Na predlog predsednika vlade FLRJ I maršala Tita je zvezna vlada iz svojega rezervnega tonda podelila mili. jardo dinarjev vladi LR Slovenije kot pomoč za škodo pri elementarnih | snežnih nezgodah.
V Manes objavljamo celotno ■ ^uredbo o nazivih in plačah državnih uslužbencev kakor tudi komentar o njej.
PO ŠOVINISTIČNIH IZGREDIH vTRSTU
»II Corriere di Triefte«, primerja sedanje izgrede s tistimi, ki so se začeli s požigom »Balkana« — Tisk v Italiji pravi, da žive
strašnim terorjem
Človek dobi nehote vtis, da se obravnava proti dvainpetdesetim bivšim partizanom — garibaldmcem, ki se razpleta in zopet zapleta, zožuje in spet razširja pred sodiščem v Lucci že dobrega pol leta (čeprav se je začela že
l.	1946, najprej v Benetkah, potem še v Brescii), prav namenoma podaljšuje v nedogled. Obtoženci že šest let čakajo v zaporu na izrek sodišča; to pa ne moti sodnikov, tožilcev in zagovornikov, da potiskajo proces mesece in mesece kar naprej po paragrafskih vijugah sodnega postopka.
Vse to, kar se dogaja pred sodno mizo v Lucci, nad katero je pompozno napisano »Pravica je enaka za vse., ni in ne more biti sodni proces, pač pa je navadna komedija na sodišču; komedija, ki pa se tragično razvija ne samo za obtožence, ki že leta čakajo na »milostno sodbo., pač pa je obenem tragikomičen dokaz razmer, ki jih preživlja povojna Italija.
Pisali smo že — in bržkone bomo morali še kaj napisati — o obtožnici, o montiranih vprašanjih sodnikov, o izjavah, tistih, ki s0 jih pripeljali pred sodišče kot obremenilne priče, o besedah nekaterih politikov, o zagovornikih in seveda tudi o »odmevu. v italijanskem tisku, ki je od vsega začetka »razumel. namen te obravnave, ki nima nobene zveze z »iskanjem resnice., pač pa veliko več — ali pravilneje s a m 0 s političnimi interesi nekaterih krogov, ki bi radi izkoristili sedanjost, da bi potvorili zgodovino.
Medtem ko se nekdanji »abesinski podkralj. m fašistični maršal Graziani v krogu številnih Mussolinijevih pajdašev prosto sprehaja po Rimu in daje celo izjave, ki naj opravičijo njegovo .slavo.; medtem ko rimski parlament »spontano. glasuje o tem, da naj vojnemu zločincu Gambari velikodušno izplačajo denarne nagrade za vsa leta nazaj, ko je bil »krivično, zaprt; medtem ko se vsevprek delijo odlikovanja veteranov, ki so se za Mussolinijeve in Hitlerjeve načrte bojevali na Balkanu ali na ruski fronti,
—	ob istem času razmišlja vsa italijanska visoka politična publika, s čim naj bi nekaterim preprostim, a hrabrim ljudem dokazala — »izdajstvo domovine..
Tedaj, ko je bila skoraj vsa Evropa
—	vključno Italije — eno samo fašistično koncentracijsko taborišče, so se tudi med Italijani našli nekateri, ki so sprevideli, da je treba odločno poseči v tok dogodkov; prijeli so za orožje in se začeli boriti proti Nemcem in njihovim italijanskim podrepnikom z namenom, da po svojih močeh pomagajo zaveznikom in s tem podprejo boj vseh svobodoljubnih nabodov. T o, kar se je med vojno poveličevalo, dejanja, ki s-o jih nekoč označevali kot izredno hrabrost, za junaštvo, za nekaj izrednega pri Italijanih, — je nenadoma postalo zločin, s katerim se mora baviti »sodišče.. Ti redki Italijani, ki so tedaj varovali čast italijanskega naroda, sedijo sedaj za rešetkami in morajo nemočni poslušati zagrizene izpade, da so »izdajalci.. T o zmerjanje njihove dejavnosti, ni od danes: za »izdajalce. so jih označili že za vojne, ko so dezertirali iz redne italiianske vojske in ko se niso hoteli podrediti ukazom fašističnih kolovodij. »Izdajalci, so bili že tedaj, ko so streljali na Nemce in ko so razkrinkovali paidaše »ozopovcev. z SS-enotami.
Njim, ki so umirali za čast italijanskega naroda, za svobodoljubne ide ie vsega naprednega človeštva, za svobodo
—	m če hočete:	za zavezniško stvar,
njim ne pripada slava. Kot naivečie zločince jih prevažajo od za-pora do za nora, iz enega sodišča pred drugo sodišče _____
To je torej današnja Italija! Tista Italija, katero De Gasperi, kjer le more opeva kot vzor demokracije m za katero se vsa italijanska diplomacija trudi, da bi dokazala, kako je prispevala pri skupni zmagi nad nacizmom. Ljudje, ki so se za to res borili, pa nimajo danes ne priznanja ne mesta med »pravimi. Italijani samo zato, ker so osamljeni sredi sovražnih vojakov iskali zaveznike
Odločba o volitvah delavskih svetov
Volitve delavskih svetov v vsej državi bi morale biti končane že do konca tega meseca, a ker so nastali novi problemi v tistih velikih podjetjih, ki so sestavljeni iz več obratov ali pogonov, je čas za izvedbo volitev v teh podjetjih podaljšan do 15. aprila, ker je treba prej ugotoviti, ali bodo taka podjetja volila po en delavski svet, ali pa po enega za vsak svoj obrat. Po nepopolnih podatkih sindikalnih organizacij so izvršene volitve delavskih svetov že v nad 50 podjetjih v vsej državi.
Vreme*
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUZBB
Stande dne 24. marca ob 7. uri zjutraj:
Medtem, ko ima pretežni del zahodne in srednje Evrope oblačno in deževno vreme, se severna Italija In Slovenija ge nadalje nahajata v območju suhega vremena z menjajočo oblačnostjo. - Danes je v Sloveniji menjajoče oblačno ■vreme z naijmižjo temperaturo —1“ C na Jezerskem. _ Zračni pritisk je bil danes ob 7. uri v Ljubljani 734.0 mm, pritisk naglo pada. temperatura zraka 2.8« C. najnižja temperatura 2.20 C, relativna vlaga 82*nebo oblačno 4/10, vidljivost 20 km, debelina snežne odeje 3 cm.
Napoved za torek, 25. marca 1952: Menjajoča oblačnost s prehodnimi krajevnimi padavinami. Temperatura ponoči ekrog oo C, podnevi do 10« C.
v jugoslovanskem narodnoosvobodilnem gibanju.
Vsi napori garibaldincev, žrtve in uspehi so pozabljeni, poteptani v nič, preziram, ostal je le »zločin., da so se v borbi proti skupnemu sovražniku povezali z Jugoslovani. T o je pravzaprav poglavitno »izdajstvo, in naglavni greh, ki ga očitajo obtožencem na obravnavi v Lucci. T o je tudi vodilni motiv pisanja vsega italijanskega tiska, ki poroča o »senzacionalnih odkritjih. na procesu v Lucci.
Za De Gasperijevo Italijo je danes, kakor je bilo včeraj —vse kar je jugoslovansko — sovražno; vsak stik z Jugo-vani — izdajalski; priznavanje jugoslovanskih vrlin pa nekaj — proti-državnega. Celo tisti, ki so bili nekoč vsaj neposredno povezani z garibaldinci in ki danes predstavljajo vrhove inform-birojske skupine, se odvračajo od svojih nekdanjih sobojevnikov s prezirom in bi na mah radi zbrisali sleherni spomin na preteklost...
T e dni je na procesu v Lucci govoril zagovornik Alberto Guidi. T udi ta odvetnik se ni otresel vzdušja, ki je prav tako kot za sodno dvoran0 v Lucci značilno za vso današnjo (in včerajšnjo!) Italijo. Tudi Guidi je govoril o »izda-jalstvu., »zagovarjal, pa je svoje varo-
Beograd, 24. marca. — Vlada FLRJ je te dni izdala del predpisov o pla. čah, ki spreminjajo naš celotni plačni sistem tako v gospodarstvu kakor v državni upravi in ustanovah. Ostali predpisi bodo izdani do začetka aprila.
V zvezi s temi predpisi je Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ pooblastil Tanjug, da dž javnosti naslednja pojasnila:
1.	Potrebo po spremembi celotnega plačnega sistema narekujejo naš novi gospodarski sistem in uvedba delavskega upravljanja v gospodarskih podjetjih, spremenjeni odnosi državne uprave do gospodarstva ter nova organizacijska načela v sistemu državne oblasti.
2	Novi plačni sistem temelji na posebnih načelih v gospodarstvu in na posebnih v državni upravi in ustanovah. Dosedanji sistem enotne ureditve uslužbenskih plač v gospodarstvu in državni upravi ni več mogoč, ker morajo plače uslužbencev v gospodarstvu temeljiti na istem načelu kakor plače delavcev. Razen tega temelji sistem plač v gospodarstvu in upravi na raz. ličnih načelih, vendar pa se Je računalo s tem, da pridejo lahko plače uslužbencev iste kategorije povprečno na isto raven.
3.	V gospodarstvu država ne določa več plač niti delavcem niti uslužbencem. Delavci in uslužbenci sami določajo svoje zaslužke, ki so odvisni od uspeha njihovega podjetja In njihove osebne udeležbe pri tem uspehu. Uspeh podjetja se odraža v manjšem ali večjem plačnem fondu, kar Je odvisno od pravilnega vodstva podjetij s strani 3amih delavcev. Udeležba posameznikov v plačnem fondu je določena s tarifnimi postavkami, ki jih določi delavski svet sam v soglasju s sindikalno organizacijo. Država se ne vmešava v plačilne odnose med delavci in uslužbenci. Predpisala je samo minimalne tarife-pod katere pravilnik ne sme iti. Skupni znesek minimalnih plač jamči država za primer neusipeha podjetja. Do kakšnih zaslužkov bo dejansko prišlo v podjetjih pri novih gospodarskih odnosih, ni mogoče natanko vedeti. Podjetja bodo lahko popravila dosedanje nepravilnosti v sistemu, ki so se večkrat zrcalile v sorazmerno nizkih plačah kvalificiranih delavcev in strokovnjakov do povprečnih plač nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Delovni kolektivi bodo lahko zvišali posamezne zaslužke le, če bodo znižali število uslužbencev in delavcev ter stroške proizvodnje ali pa povečali storilnost dela. Država ima možnost, da z obdavčitvijo plačnega fonda prepreči prevelike in nepravične plače, do katerih bi prišlo zaradi monopolnega po-
Zasedanje Odbora za znanost in visoke šole Slovenije
Odbor za znanost in visoke šole pri Svetu za prosveto in kulturo LR Slovenije je v soboto 22. t. m. končal svoje 3. zasedanje. Osrednja točka zasedanja, kateremu je prisostvoval predsednik Sveta — minister tov. Boris Ziherl, je bil razgovor o učnih načrtih in programih ter o režimu študija na naših visokih šolah. Vsi člani odbora so poudarjali potrebo po temeljiti in bistveni reviziji sedaj veljavnih učnih načrtov in nujnost sprostitve študijskega režima. Razen tega je odbor v zvezi s poro. čili o delu posameznih sekcij in komisij razpravljal še o akademskih naslovih (dr. veterine, ing. ekonomije), o izvenarmadni vzgoji na naših visokih šolah in o študentskih ekonomskih problemih (štipendije, domovi in menze).
O zaključkih, ki so bili sprejeti na tem zasedanju odbora, bomo še podrobno poročali
slava
vance s tem, da je samo hotel zmanjšati njihovo krivdo, češ da so ravnali po •višjih ukazih.. Torej nekaj podobnega, kakor opravičujejo grozovita dejanja vojnih zločincev, ki naj bi vse zločine napravili »po ukazu, in kot dobri m disciplinirani vojaki. Za italijanske m nemške vojne zločince je tak zagovor smešen, za italijanske garibaldince pa žaljiv in obenem obremenilen!
Nočemo se spuščati v podrobnosti. Dejstvo pa je eno: dokler bodo vodilni politični krogi' sejali mržnjo in s tem podpirali politiko šovinizma m imperializma, dokler bodo z vsemi sredstvi zagovarjali fašistično preteklost, dotlej bo Italija področje, kjer bodo zlahka prihajali na površje ljudje, ki jih ni zgodovina ničesar naučila in ki hočejo kazalec ure potisniti nazaj. Kam pa pelje takšna »politika., po bodo slej ko prc) lahko spoznali i De Gasperi i tisti, ki ga bodisi doma bodisi iz tujine — podpirajo.
Wad 97 milijonov prispevkov za prizadete kraje Po zadnjih poročilih znaša vsota prispevkov kot pomoč za prizadete kraje v Sloveniji 97 milijonov 038.491 din.
ložaja alf drugih prednosti posameznih podjetij.
4.	Pri plačnem sistemu v državni upravi in ustanovah ni bilo mogoče sprejeti linearnega zvišanja plač, ker tudi v gospodarstvu ni bilo mogoče zvišati plačnih fondov, marveč bo omogočen samo boljši razpored in odnos. Namen pa je bil, da bi dali boljši sistem in zvišali osnovne plače posebno tistim kategorijam, ki so bile zapostavljene, kot so prosvetni delavci-zdravniki in višji strokovni uslužbenci v državni upravi Splošna raven ustreza ravni, do katere bo verjetno prišlo v gospodarstvu, ko bodo gospodarska podjetja znižala svoje stroške in začela zares poslovati po načelu rentabilnosti. Skupno letno zvišanje plačnega foT 'i proračunskih ustanov bo znašalo okrog 3.5 milijard. Pri postavki osnovnih plač odpade od tega na prosveto okrog milijardo 500 milijonop, na zdravstvo 150 milijonov in na državno upravo 300 milijonov, ostanek pa gre za doklade in popravke razlik, kjer so nove osnovne plače nižje od starih.
Najnižja osnovna plača skupno z boni je 5.000 din, najvišja pa 22.500 dinarjev. Najvišji funkcijski dodatek znaša 6.000 din. Razen za najvišje državne uslužbence je razpon plač ena proti pet in pol, kar je prav gotovo najmanjši razpon v uslužbenskih siste. mih. Plačo nad 16.500 din lahko dobe docenti, univerzitetni profesorji, vrhovni sodniki in podobne kategorije, v državni upravi pa svetniki in višji svetniki, teh pa Je nekaj nad 300 v državni upravi.
5.	Novi plačni sistem pri državnih organih in ustanovah ima tele glavne značilnosti:
a)	Ostalo je osnovno načelo, da na-predelujejo uslužbenci po svojih stvarnih sposobnostih in strokovni izobrazbi. To se izraža v tem, da se nazivi »n nekateri plačilni razredi lahko dosežejo po oceni določene komisije, ne pa avtomatično;
b)	napredovanje se izraža v prehodu iz nižjega v višji plačilni razred. Plačilnih razredov je 20;
c)	tudi leta službe so vzeta kot merilo za napredovanje, vendar samo v okviru enega naziva, oz. ustrezne vrste;
d)	šolska izobrazba ni izključno merilo za pridobitev naziva, marveč samo eden izmed pogojev. Osnovno merilo je strokovna sposobnost, ki obsega po. leg šole tudi določene izpite, prakso in dejansko sposobnost. To bo omogočilo, da bodo dobili pravilne in zaslužene nazive tudi tisti,ki so se do sedaj v praksi revolucije in graditve izučili za opravljanje raznih funkcij v naši državni službi. Merilo strokovne sposobnosti (nižja, srednja in višja) omogoča z nekaterimi izjemami, da se ista strokovna sposobnost vendarle uvrsti v enakovredne plačilne razrede, ker — razen izjemoma — ni opravičila, da bi dali prednost nekaterim strokam, posebno ne v državni upravi;
e)	čeprav daje novi sistem enotno plačilno lestvico za vse uslužbence izven gospodarstva, vendarle omogoča, da se v sistemu nazivov in razvrstitvi plačilnih razredov izrazijo specifičnosti v raznih strokah. Držeč se osnovne plačilne lestvice in osnovnih načel, obstoje tako različni sistemi v državni upravi, prosveti,-zdravstvu, na sodiščih, tožilstvu, pošti, pisarniški službi itd. Zato bo novi plačni sistem izražen v več uredbah in pravilnikih, ki bodo tvorili skupno en sistem.
f)	V novem plačnem sistemu ni več dodatkov, kot so bili prej. Pokazalo se je -ne le, da se je pri tem delalo samovoljno in v nasprotju z namenom, kot ga ima n. por. osebni dodatek, marveč tudi, da sistem dodatkov onemogoča dejansko zvišanje plač. Po na. vadi dobiva ta dodatke več tistih, ki
tržaški Italijani pod
Trst, ’4. marca. Nemiri, ki so se pričeli v Trstu v četrtek, ko so iredentistične organizacije proslavljale četrto obletnici tristranske deklaracije, so se nadaljevali tudi še včeraj, čeprav v nekoliko manjšem obsegu, kakor v soboto, ko so dosegli svoj vrhunec. Neki zastopnik angio-ameriške vojaške uprave je izjavil, da so neredi zavrli vsak stvarni napredek za rešitev tržaškega vprašanja Anglo ameriška vojaška uprava je izrazila prepričanje, da je nedavna izjava tržaškega župana Bartolija, da ne bo sodeloval z zavezniško vojaško upravo, dokler ne bo kaznovala tistih, ki so nastopili proti ma-nifestantom, v glavnem le »fraza« in
jim ne pripadajo, kakor tistih, ki jih zares zaslužijo.
g)	Za uvedbo novega plačnega sistema, pravilno ureditev odnosov, odpravo samovolje in podelitve nazivov, določajo uredbe centralizacijo pri podeljevanju nazivov in napredovanju ne le v odnosu do nižjih organov, marveč tudi v vladni administraciji. Odločujoči činitelj bo vladna komisija z ministrom na čelu, resorni organi pa bodo dajali samo predloge tej komisiji;
h)	ker še ne razpolagamo z dovolj sredstvi za novi plačni sistem, potrebno pa je bilo' da začne veljati takrat kot plan in proračun za 1952, je vlada sklenila, da se do 1. avgusta 1952 izplačuje samo polovica razlik med starimi in novimi plačami. Bodo pa tudi primeri, da bodo nekateri uslužbenci dobili nižje plače od dosedanjih. To se bo zgodilo v tistih primerih, kjer so dobili neupravičeno previsoke nazive glede na svojo strokovno sposobnost, kar bo popravljeno, ali kjer so neupravičeno dobili visoke osebne doklade, ki niso mogle biti vključene v novi sistem osnovnih plač;
i)	predpisi o prevedbi izhajajo v glavnem iz načela, da je pridobljeni naziv podlaga za nove nazive in plačilne razrede. Plačilni razredi se priznavajo po letih službe in ne avtomatično glede na razne dosedanje službene pogoje;
j)	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega boja se štejejo vojna leta dvojno. Cas, prebit v ujetništvu, taboriščih ali brez službe zaradi fašističnega terorja se priznava za leta službe. Tistim, ki so med vojno neposredno delali za sovražnika, se ta leta službe ne priznavajo.
V zvezi s sprejetjem novega plačnega sistema pripravlja vlada tudi predpise za ureditev sistema pokojnin. Sredstva za to so zagotovljena v proračunu, tako da bo postavljen v aprilu in maju tudi pokojninski sistem na novo podlago. V pokojninskem sistemu se bodo zvišale današnje pokojnine, ker ne ustrezajo več niti plačam niti višini cen.
Plače uslužbencev v prosvetno znanstveni in zdravstveni slnžbi
Beograd, 24. marca. Zvezna vlada je na predlog Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti izdala uredbo o nazivih tn plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi in uredbo o nazivih in plačah uslužbencev v zdravstveni službi. Obe uredbi se bosta uporabljali od 1. aprila t. L
Komisija zvezne vlade za personalne zadeve
Beograd, 24. marca. Zvezna vlada je imenovala svojo komisijo za personalne zadeve, ki bo po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov izdajala odločbe o vprašanjih, za katera ni pristojen noben drug ogran.
Za predsednika komisije je bil imenovan minister 2vezne vlade Ljupčo Arsov. Člani komisije so: Veljko Zeko-vič, sekretar vlade FLRJ za personalno službo, dr. Leon Gerškovič, pomočnik predsednika Sveta za zakonodajo in zgaditev Ljudske oblasti vlade FLR Jugoslavije, Rudi Kolac, pomočnik zveznega ministra za finance, Aloje Dular, pomočnik predsednika Sveta za industrijo in gradnje vlade FLRJ, Vuk-san Ljumovič, pomočnik sekretarja vlade FLRJ za personalno službo. Kot zastopnik sindikatov je v komisiji predsednik Centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Marijan Vivod. Za sekretarja komisije je imenovan Vlado Nikolič, inštruktor sekretariata zvezne vlade za personalno službo.
da njegova gonja proti zavezniški vojaški upravi ne bo mogla preprečiti njenega dela.
Cepra’ britanske in ameriške vojaške sile do sedaj niso bile neposredno zapletene v dogodke, so demonstranti i .vrnili nekai britanskih vojaških avtomobilov in kamionov, sneli zastavo z nekega britanskega vojaškega skladišča in metali kamenje na britanska vozila. V hotele, ki so rezervirani za zavezniške čete, stalno prihajajo anonimna pisma, v katerih neznanci groze, da bodo poslopja pognali v zrak.
V štirih dneh je bilo med nemiri, ki so jih izzvali iredentistični krogi, poškodovanih okrog 160 oseb, med njimi tudi 50 policajev. Dvajset oseb/je v kritičnem stanju.
nil .Corriere di Trieste« primerja v članku nZrtve in krivci« sedanje fašistične izgrede v Trstu s tistimi, ki so se pričeli » požigom nBalkana«. List ugotavlja, da so tisti ljudje, ki se denes zgražajo nad civilno policijo, ker je skušala z nekoliko ostrejšimi ukrepi vzdržati red, v letih po 1918 ploskali fašističnim zločinom. List piše dalje, da se italijanski nacionalisti v Trstu danes razburjajo, ker je policija proti manifestantom uporabila gasilske brizgalke, ko pa so nnavdušeni mladeniči« ubili Milo Vrabčevo, je bila to malenkostna stvar In prav tako je bila malenkost, ko je policija pretepala delavce. Tedaj je bila to seveda «obramba civilizacije in obramba javnega reda.«
Ves tisk v Italiji pa že vse zadnje dni razpihuje tržaške dogodke in jim daje propagandistično obliko, kakršna je potrebna za cilje italijanske zunanje politike. Poročila iz Trsta, ki nikakor ne odgovarjajo resničnemu poteku dogodkov, objavljajo z naslovi, kakor na
Slovesni začetek obratovanja hidrocentrale Ozalj II
V Ozlju.ob Kolpi v bližini Karlovca je bila v nedeljo velika slovesnost, ko je začela redno obratovati hidrocentrala Ozalj II. Slovesnosti so se udeležili. podpredsednik vlade in’ ‘predsednik Gospodarskega sveta LR Hrvatske Jakov Blaževič, član Politbiroja CK KP Hrvatske Mile Počuča ter drugi predstavniki Partije in množičnih organizacij poleg velikanskega števila prebivalcev iz Ozlja in okolice, Karlovca in Zagreba.
V potrdilo, da stojijo vsi Jugoslova. ni za zatiranimi rojaki v Italiji, je pisal »Borbi« iz Valjevske Kolubare ljudski poslanec Dobrosav Tomaševič takole:
Ko je propadel Mussolini, smo mislili, da bo za zmeraj prenehalo preganjanje našib bratov slovanske krvi v Italiji, ki so po krivičnih pogodbah ločeni od naše skupne domovine Jugoslavije, ideala tolikih rodov vseh južnih Slovanov.
Zdaj pa spet slišimo od one strani meje krike našib slovanskih bratov, katerim so poleg drugega vzeli tudi najsvetejšo pravico vsakega človeka, da govori v svojem materinem jeziku. To ni samovolja in oblastnost tega ali onega karabinerja, temveč je sistematična politika, diktirana iz Rima. Mussolini je mrtev, toda njegov duh še žiti.
Naj vedo oni v Rima, da so pri nas rodovi za rodovi dajali življenje za osvoboditev in združenje vseh juž-nib Slovanov, da bi bili vsi svobodni v skupni naši državi, in da ta naš boj ni nikdar nameraval jemanje tujega, temveč samo obrambo tega, kar je našega. Narodne manjšine, ki živijo v naših mejah, imajo svoje šole in svoje pravice, ki jim jih naši za. koni zajamčujejo. Ker smo trpeli sko-
primer »Ljubezen do Italije in kri v Trstu«. Vsa poročila so prirejena tako, da bi italijansko javno mnenje prepričala, da žive tržaški Italijani pod strašnim terorjem. S svojimi poročili so tako najhujskali italijansko javno mnenje, da so razne študentovske organizacije v nekaterih italijanskih mestih priredile včeraj demonstracije v znak protesta proti anglo - ameriški vojaški upravi zaradi njenega zadržanja proti Italijanom v Trstu.	m
ODPRTO PISMO DE GASPERI JU
»La Voce del popoLc, glasilo Ljudske fronte za reško pokrajins, objavlja odprto pismo italijanskega državljana Libera Verarda predsedniku italijanske^ vlade De Gasperi ju. V erar do, ki sedaj živi v naši državi, navaja v svojem pismu, da so ga že leta 1930 slične okoliščine — nesramno ščuvanje italijanskega ljudstva proti sosednim narodom — privedle do tega, da je pisal pismo tedanjemu državnemu poglavarju Mussoliniju, kar ga je stalo 13 let ječe. Sedaj se obrača na De Gasperija, da bi ga opozoril, kam vodi lažno hujskanje, ki se sedaj v Italiji zapet ponavlja.
»Na tisoče italijanskih državljanov je danes zaposlenih pri častnem delu prav tu v deželi, kjer — glej naključje! — ne vidijo terorja, o katerem govori vaš tisk. Žive na Reki, v Pulju, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu. Tu so našli zagotovljeno delo in rrirno življenje, dostojno človeka, kakršnega jim niso dali Videm, Firenze, Genova, Napoli, Bari, Palermo, Milano. In poglejte, ekscelenca, tu nihče niti ne sanja, da bi nam, kakor tudi Italijanom iz Istre, odrekali obstoj, jezikovne, kulturne in druge pravice:
Ko Verardo navaja, kdo so italijanski državljani, ki so danes našli zaposlitev in mimo življenje v Jugoslaviji, piše: »Smo bivši partizani, nekateri celo s srebrno medaljo za partizanske zasluge, in smo zapustili Italijo zato, ker bi se sramovali, če bi videli v »patriotske verige. uklenjene roke, ki so se nekdaj z orožjem borile za svobodo domovine. Verjemite nam, ekscelenca, da se nismo iz strahu izognili aretaciji, katero je odredilo vaše notranje ministrstvo, ampak samo zato, da bi se še nadalje bojevali za svobodo naše dežele, čeprav v tuji deželi. Nekaj tisoč nas je, ki z našim delom delamo mnogo več časti naši državi, kakor nekateri vaši novinarji, kateri žalijo ljudstvo, ki dela in s katerim delamo mi. Svobodno ljudstvo, katerega ljubimo in ki ljubi nas, ker govorimo o bratstvu med narodi:
zi stoletja od tujcev, mi najbolje vemo, kaj pomeni svoboda vsakemu narodu.
Ali imajo oni v Rimu oči, da bi videli, kaj pomeni danes svetu taka združena Jugoslavija s svojo napredno ureditvijo, ki vsakemu narodu priznava njegove pravice? Naša največja moč ni izražena samo v naši dični in hrabri vojski, temveč prav v duhovni enotnosti naših narodov. To je tista moč in dinamika, ki zadržuje na svojih mejah takšne sile napadalcev, kakršni so tisti od vzhoda.
To nam priznavajo vsi pametni ljudje na svetu, kajti mi ne branimo samo Jugoslavije. Vprašal bi one v Rimu, kje bi bili oni, če ne bi bilo te naše junaške vojske med njimi in vzhodom. Kaj bi oni počeli, če bi bili na našem, a mi na njihovem mestu.
Sicer pa jaz cenim in spoštujem italijanski narod. Ze takrat, ko sem se bojeval na solunski fronti zoper skup. nega sovražnika, smo mi, srbski bojevniki, skrbeli za prijateljske stike z italijanskimi vojaki.
Tudi danes ne govorimo več o tem, kar so fašistične horde počenjale med zadnjo vojno po naši državi, ter želimo dobre sosedske odnose z italijanskim narodom, zahtevajoč samo to, da njihova vlada že enkrat preneha s preganjanjem Slovencev v Beneški Sloveniji;' To ni samo zadeva Slovencev, kajti za njimi stojijo vsi Srbi, vsi južni Slovani.
»Compagni! Modre Italia je ogorčena! Sedem let po porazu fašizma še nimamo Trsta, Istre, Dalmacije, Kotor al lakaji Zato, ker nam manjka novi Dule.../« .
Ob uvedbi novih nazivov in plač uslužbencev državnih organov
Mussolini je mrtev, njegov duh pa še živi
Zahodne velesile bodo opozorile ZSSR, da ne bodo opustile svoje dosedanje politike do Zahodne Nemčije
Odgovor zahodnih velesil Sovjetski zvezi ne ho zaprl vrat za predlagani sestanek štirih
velesil
London, 24. marca (Tanjug): Nedeljski londonski tisk pričakuje, da bodo sahodne velesile poslale odgovor na sovjetsko noto o Nemčiji najkasneje do »rede. »Sunday Times« piše, da so »ovjetski predlogi zelo pazljivo sestav, ljeni in predstavljajo prvi veliki letošnji diplomatski korak Sovjetske zveze ▼ boju za nadzorstvo nad Nemčijo. V odgovoru zahodnih velesil je po mnenju časopisa poudarjena nujnost, da bi bile razpisane vsenemške volitve še preden bi bila sklicana mirovna konferenca. Vrhu tega bodo opozorili Sovjetsko zvezo na prisotnost Komisi. Je OZN v Zahodni Nemčiji ter zahtevali, naj ji dovoli vstop v Vzhodno Nemčijo. Zahodne velesile bodo bržkone ponovile svoje stališče, da nemške meje niso dokončno določene po potsdamski pogodbi in da je treba o njih razpravljati na morebitni mirovni konferenci.
»Observer« trdi, da ta odgovor ne bo zaprl vrat za sestanek štirih velesil, vendar bodo Sovjetsko zvezo opozorili, da ne sme upati, da bodo zahodne velesile prekinile svojo politiko do Zahodne Nemčije, ali da bi se Nemčija ločila od Zahoda. Časopis trdi, da odgovor zahodnih velesil ne bo pogojno povezan s sklenitvijo mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. V odgovoru bo izraženo obžalovanje zaradi odgoditve pogajanj za sklenitev pogodbe o Avstriji z opozorilom.
Okrog Lovettove izjave
Pariz, 24. marca. Glede na nedavno Izjavo ameriškega ministra za obrambo Roberta Lovetta, da so kitajske čete vkorakale v Indokino, ter francosko uradno trditev, da to ni res, v Parizu še naprej na različne načine komentirajo položaj v Indokini.
Kakor poroča UP, krožijo v Parizu glasovi, da se namerava Francija neposredno pogajati s Ho Si Minhovimi zastopniki. Iz drugih virov se je zvedelo. da so ti zastopniki, čeprav niso pooblaščeni za pogajanja o premirju, že v Parizu, Francija je po nekih vesteh pred kratkim skušala pridobiti Indijo za posredovanje, to vest pa so v indijskem veleposlaništvu v Parizu zanikali.
da zahodne velesile nočejo sodelovati pri podobnih dolgotrajnih, brezuspešnih pogajanjih v zvezi z Nemčijo.
»Sunday Picturial« je objavil danes komentar Richarda Crosismana, bližnjega sodelavca Aneurina Bevana, v katerem je rečeno, da je zelo težko odgovoriti, ali je sovjetska ponudba iskrena. Sovjetska zveza je doslej dvakrat, pri korejskem in nemškem vprašanju, pokazala Zahodu, da jo v resnici vznemirja položaj, ki vodi v vojno in da so ZDA pripravljene razpravljati o vprašanjih, ki jih je ZSSR zavrnila pred 18 meseci. Crassman pravi, da bi zahodne velesile napravile veliko napako, če bi se skušale izogniti konferenci.
Bivši laburistični finančni minister Gaitskell je v Newcastlu dokazoval, da je oborožitveni program potreben Veliki Britaniji, če le hoče ohraniti vso svojo neodvisnost in tudi mir svetu. Gaitskell je izjavil, da je vojna nevarnost sedaj manjša l?ot je bila poprej, ker so se povečale vojaške sile zahodnih držav. ZSSR ne bo začela vojne, dokler ne bo prepričana v hi-tr« zmago. Toda — je pripomnil Gaits, keil, čim močnejši smo, tem manj imajo upanja na zmago.
Gaitskell je govoril tudi o udeležbi ZDA v zahodnoevropski obrambi in spričo tega dejal, da se brez njihove popolne udeležbe Evropa ne more upreti sovjetski napadalnosti. Francija in Italija bi spričo svojih notranjih slabosti klonili in vsa Evropa bi silno hitro prišla pod sovjetsko nadzorstvo.
Nove volitve v Egiptu bodo 18. maja
Hitali paša ho ustati ovil novo stranko
Kairo, 24. marca. Egiptovska vlada je včeraj sklenila, da bo zahtevala od kralja Faruka, naj podpiše ukaz o razpustu narodne skupščine. Spričo tega je minister brez listnice Farid Zaalak izjavil, da namerava vlada spremeniti volilni zakon. Pripomnil je, da je Hilali paša postavil to zahtevo že v svojem pismu kralju, ko mu je poveril mandat za sestavo nove vlade. Zaajak je prav tako sporočil novinarjem, da bodo nove volitve 18. maja.
Sodijo, da bo Hilali paša kandidiral na čelu nove stranke, ki bo ustanovljena v najbližji bodočnosti. Neuradni politični krogi v Kairu menijo, da se bodo pridružili novi stranki neodvisni politiki in določeno število desidentov iz drugih strank, predvsem iz vafdi-stične stranke. Trdijo, da se je del vafdistienih poslancev že pridružil Hilali paši.
Poslednje parlamentarne volitve so bile v Egiptu januarja 1950, ko je dobila vafdistična stranka, ki je na oblasti že 20 let, velikansko večino 225 mandatov. Neodvisni so dobili takrat 33, saadisti 28 in drugi 23 mandatov.
Britanski poluradni krogi sodijo, da je sestanek med britanskim veleposla. nikom Ralphom Stevensonom in predsednikom egiptovske vlade Hilali pašo še bolj odprl vrata za nadaljevanje angl »egiptovskih pogajanj.
POGAJANJA V PAN MUN JOMU
Spet majhen napredek
Pan Mun Jom, 24. marca (AFP): Na današnjem sestanku generalštab-nih častnikov, ki je trajal samo 12 minut. je severnokorejska delegacija predložila pet novih zemljevidov, na katerih s0 bila označena področja za deset vhodnih pristanišč, po pet za vsako nasprotno stran. Delegat Združenega poveljstva .polkovnik Darow je izjavil, da so ti novi predlogi na prvi pogled sprejemljivi.
Severnokorejski častniki so že prej sprejeli predlagane zemljevide Združenega poveljstva, na katerih so zaznamovane ceste med Pan Mun Jomom in 10 vhodnimi pristanišči, po katerih bodo smeli hoditi nevtralni opazovalci. Severnokorejska delegacija je tudi privolila, da se opazovalci predvsem poslužujejo cest, čeprav imata obe strani v izjemnih primerih pravico tudi do uporabe letal.
Manjše severnokorejske in kitajske enote so danes izvedle napad na vzhodnem delu korejskega bojišča. Po
Hoffman optimist glede Posarja
Saarbrücken, 24. marca (AFP): Predsednik saarske vlade Hoffman je imel včeraj govor, v katerem se je d» taknil razgovorov med Zahodno Nemčijo in Francijo glede Posarja. Izrazil je upanje, da bodo sledili prvim razgovorom, ki so bili tehnične narave-še nadaljnji, dokler ne bodo končno odpravljena francosko-nemška sporna vprašanja glede Posarja. Pripomnil je, da je neogibno, da prežema odnose med Francijo in Nemčijo medsebojno zaupanje. Končno je dejal, da nikoli ni pozabil na težave, ki jih ima Adenauer v lastni hiši in da je treba zato storiti vse, da se preprečijo novi zapleti v bodočnosti.
dve uri trajajoči hudi bitki so se sovražne enote umaknile na svoje p» stojanke. Na območju Corvona je prišlo do krajših topniških spopadov. Ameriška letala so tudi danes napadala sovražne preskrbovalne zveze, zbiranje čet in topniška gnezda.
V	Londonu trdijo, da je edina zapreka, ki ovira uradni začetek pogajanj, še nerešeno vprašanje o objavi deklaracije. Egiptovska vlada želi, naj Velika Britanija izjavi, da priznava enotnost Ponilja in da se bodo britanske čete umaknile s Sueškega prekopa. Kakor sodijo tukaj, Velika Britanija ne more dati takšne izjave brez zagotovila, da bo Egipt vključen v sredozemski obrambni sistem.
V	Sudanu se je danes že drugič v dveh mesecih začela splošna stavka delavcev. Stavko je organizirala Federacija sudanskih delavcev in bo trajala 4 dni. Delavci zahtevajo, naj jim zvišajo temeljne mezde zg, 75 %. Federaciji je pred kratkim uspelo, da so zvišali delavcem plače za 50 •/«.
Spor zaradi zdravstvene službe v angleški vladi
London, 23. marca »Reynolds News« piše, da je spor v britanski vladi v zvezi s predlogom, naj bi obremenili zdravstveno službo z novimi davki, nekako poravnan in da so bili vladni načrti na zahtevo ministra za zdravstvo Krookshanka spremenjeni. Pričakujejo, da bo Crookshank na seji parlamenta, ki bo v četrtek, zahteval, naj mu dajo proste roke za izdelavo uredbe o zdravstveni' službi.
»Reynolds News« trdi. da so konservativni poslanci prejeli zadnje dni mnogo pisem in brzojavk, v katerih volivci protestirajo proti .novim davkom za zdravstveno službo. Krooks-hank je nato opozoril predsednika vlade Churchilla, da bo prisiljen p» dati ostavko, če vlada ne bo upoštevala njegovega stališča. Churchill se je strinjal s spremembami, finančni minister Butler pa Je-bil proti in bo zato prišla celotna zadeva mesec dni kasneje pred parlament.
SLOVENSKI

CPOROCI^LFXrgS:
Trst, 23. marca. Vodstvo Slovansko-italijanske ljudske fronte je po šovinističnih provokacijah v Trstu na izrednem sestanku sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, naj odgovorne oblasti odstranijo iz javne uprave vse ljudi, ki ravnajo samovoljno v škodo tržaškega prebivalstva. Hkrati poziva vse tržaško prebivalstvo, naj se združi v borbeno demokratično fronto, ki bo branila svobodo in težnje tržaškega prebivalstva.
Tudi izvršni odbor "Zveze enotnih razrednih sindikatov je obsodil pomoč kominformovskih sindikatov italijanskim nacionalistom.
New York, 23. marca. (Reuter): Svetnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve za vprašanja Daljnega vzhoda John Foster Dulles je obvestil predsednika ZDA Trumana in ministra za zunanje zadeve Achesona, da namerava zapustiti svoj položaj v zunanjem ministrstvu. Za ta korak se je odločil zato, da bo imel v volilni kampanji proste roke in bo lahko grajal Trumanovo zunanjo politiko v vprašanjih, v katerih se z njo ne strinja.
Kairo, 22. marca (Reuter) Ob sedmi I odgovorila.
obletnici Arabske lige je generalni tajnik Azam paša izjavil na tiskovni konferenci, da arabski svet ne bo pristopil k nobenemu obrambnemu načrtu za Srednji vzhod, ki bi ga predlagale druge države, preden ne bo popolnoma ugodeno narodnim zahtevam, pravicam in koristim arabskih držav. Arabska liga upa, da bo v kratkem sklenjen obrambni pakt arabskih držav in ustanovljena organizacija za vzajemno obrambo.
Pan Mun Jom, 23. marca. (AFP): Na sestanku štabnih častnikov, ki se pogajajo za zamenjavo ujetnikov, so zastopniki Združenega poveljstva izjavili, da so pripravljeni govoriti o možnpsti zaupnih in neuradnih razg» vorov, ki bi imeli značaj tajnih sestankov.	1
V pododboru za nadzorstvo nad premirjem je delegacija Združenega poveljstva odklonila soglasje za štiri zemljevide, na katerih je nasprotna delegacija zaznamovala meje vzhodnih pristanišč, sprejela pa Je samo zemljevid Sinandžuja. Kitajsko-severnokorej. ska delegacija je izjavila, da še preučuje zemljevide, ki jih je predložilo Združeno poveljstvo in da bo jutri
Konferenca bivših internirancev na Norveškem
Beograd, 27. marca. Včeraj je bila v Beogradu na pobudo sekcije interniran, cev pu- centralnem odboru Zveze borcev NÖV prva konferenca bivših jug» slovanskih internirancev na Norveškem med drugo svetovno vojno. Konferenci sta prisostovala člana centralnega odbora Zveze borcev Marijan Vivoda in Velibor Gligorič.
Na konferenci so sklenili, da bodo zbrali dokumente in gradivo o življenju jugoslovanskih internirancev v koncentracijskih taboriših na Norveškem in na temelju tega gradiva napisali knjigo. V ta namen je ustanovljena posebna komisija. Nemški nacisti so izgnali v koncentracijska taborišča na Norveškem več kot 5000 jugoslovanskih rodoljubov, od katerih je ostalo živih samo približno 900; vsi ostali so bili ubiti ali pa so zaradi težkih življenjskih razmer podlegli.
Prav tako so sklenili okrepiti stike in prijateljstvo z norveškimi interniranci, ki so nastali med vojno.
Na koncu so poslali brzojavko CK KPJ in tovarišu Titu, v kateri obljubljajo, da bodo nadaljevali svetle tradicije borcev proti fašizmu in da bodo zastavili vse sile za izgraditev socializma.
F nekaj vrstah
Mexico City, 24. marca. (AFP). Včeraj so v mehiškem mestu Oaksaki izbruhnili neredi, pri čemer so policisti streljali na demonstrante ter ubili 3 im laže ranili 18 oseb. Demonstranti so protestirali proti novemu davčnemu zakonu ter zahtevali, naj ga odpravijo. Kongres te pokrajine je pod pritiskom množic sklenil razveljaviti novi davčni zakon, demonstranti pa se niso zadovoljili s to odločitvijo, marveč so zahtevali, da mora odstopiti tudi guverner Oaksake, ki je predlagal ta zakon Djakarta, 24. marca. (AFP). V bližini Bamitunga na Javi je zaradi velikega pogrezanja zemlje izgubilo življenje 30 oseb, ranjenih je bilo 41, pogrešajo pa 8 oseb. Ponesrečenci so večidel žene in otroci.
Saigon, 24. marca (AFP). Francoska letala so bombardirala sovražne transportne kolone in zbiranje čet južno od kitajske meje. Čete Vietmirha so se poskušale v soboto prebiti skozi »jekleni obroč« Francozov okoli Hanoja.
Little Rock, 24. marca (AFP). Zaradi tornada, ki je v soboto in nedeljo besnel nad šestimi južnoameriškimi državami, je izgubilo življenje 233 oseb, ranjenih pa je 1100. Število žrtev bo verjetno mnogo večje, ker še vedno čistijo ruševine, mnogi poškodovanci pa bodo verjetno podlegli poškodbam. Gmotno škodo cenijo na 10 milijonov dolarjev. Ta tornado je bil najmočnejši v zadnjih 25 letih.
Z ODPETIH PARTIJSKIH SESTANKOV V LJUTOMERSKEM OKRAJU
Za okrepitev zadružništva iu za politično onemogočenje vaških špekulantov
Občinski komiteji KPS, ki so izvoljeni že po vsem ljutomerskem okraju, so začeli izpolnjevati svoje naloge in zlasti utrjevati zadružništvo ter sodelovati v pripravah na volitve novih občinskih ljudskih odborov. Kmalu po svoji izvolitvi so pripravili na sedežih bodočih občin odprte partijske sestanke, na katerih so udeleženci razpravljali o vseh gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih okraja.
Na odprtem partijskem sestanku v Ljutomeru So sklenili, da malomeščanski odnos nekaterih članov športnih in kulturnega društva do teh društev ne sme biti vzrok nedelavnotsi teh društev. V Ljutomeru bodo za kulturnej-še izživljanje prebivalstva odprli kulturno zabavišče, kjer bo trikrat na teden igrala tudi godba. Ustanovili bodo tudi humoristično skupino, kar naj bi odvračalo ljudi od posedanja v gostilnah. V telesnovzgojnem društvu bi starejši člani za vzgojo mlajših lahko napravili več, kakor so do zdaj, če bi se le nekoliko bolj potrudili in pritegnili v društvo več mladine. Kmalu po tem sestanku so v Ljutomeru odprli tečaj telovadnih učiteljev za vse ob-murske okraje. Zadružniki pa so p» zdravili reorganizacijo ljutomerske vinarske zadruge, ki je postala podjetje zadružnega sklada. Med člani te zadruge je bilo do zdaj samo 20"% zasebnikov. V razpravi o gostilnah so pred. lagali, naj se uvede boljši pregled njihovega poslovanja. Gostilne imajo
Obisk londonskih študentov
V Zagreb je prispela skupina 27 študentov londonske univerze, ki so izk» ristili šolske ■ počitnice, da bi spoznali razmere v naši državi. V skupini so študenti pedagogike iz skoraj vseh delov britanske skupnosti narodov, vodi pa jo profesor londonske univerze g. J. A. Lauwerys, ki je bil v naši državi tudi lani kot gost nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru.
Londonski študentje bodo izkoristili desetdnevno bivanje v naši državi, ki ga je organizirala jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO, za obisk kulturnih in socialnih ustanov v Zagrebu, na Reki in v Ljubljani. Obiskali bodo tudi več delovnih kolektivov in kmečkih delovnih zadrug, da bi se seznanili z načinom vodstva neposrednih proizvajalcev, kar jih p» sebno zanima.
Največja ovira za varnost narodov je agresivna politika ZSSR
Washington. 24. maca. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo brošuro razvoju ameriške povojne zunanje politike. V uvodnem delu brošure, ki je napisal predsednik ZDA Truman, je poudarjeno, da je cilj ameriške zunanje politike obramba državne neodvisnosti in nedotakljivosti. Truman sodi, da morajo ZDA, če hočejo uresničiti ta smoter, zgraditi mir, ki bo om» gočil, da bodo narodi vseh držav velikih in malih, živeli svobodno brez strahu pred agresijo. Vse, kar store ZDA v svojih odnosih z ostalimi drža-
vami, je tasnerjeno k uresničenju tega
smotra.
V brošuri je poudarjeno, da je največja ovira za svobodo in varnost vseh narodov politika ZSSR in prizadevanje
sovjetske vlade, da bi spravila vse narode pod svojo oblast. Ta politika ZSSR je povzročila vojno v Koreji.
Na koncu brošure je opisan razvoj mehanizma kolektivne varnosti v okviru OZN in ameriškega programa vzajemne varnosti, ki naj bi prispeval k izpopolnitvi obrambnih sil, katere bi lahko onemogočile sleherno ponovno agresijo.
V Zahodni Nemčiji bo prihodnji mesec tristranska socialistična konferenca
Pariz, 24. marca. (Reuter). V Parizu je bila dvodnevna konferenca zastopnikov francoske socialistične stranke in britanskih laburistov. Na konferenci so proučili splošne odnose med obema strankama, oborožitev Nemčije in ustanovitev evropske armade.
Po konferenci so pozvali zahodm» nemško socialnodemokratsko stranko, naj se udeleži tristranske konference, na kateri bi proučili sovjetsko noto o Nemčiji in razpravljali o zahodnoevropski obrambni skupnosti. Trojna konferenca naj bi bila prihodnji mesec v Zahodni Nemčiji. Generalni tajnik
francoske socialistične stranke Guy Mollet je izjavil, da mora ta sestanek omogočiti socialistom 'Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Francije, da bi lahko proučili vprašanje nemške udeležbe v zahodnoevropski obrambi ter probleme v zvezi evrop. sodelovanjem lan tesnejšimi odnosi med trebi socialističnimi strankami. Eden izmed petih britanskih delegatov na današnji londonski konferenci DoMon je dejal, da obstaja navzlic razlikam v glediščih med socialisti glede na nemško oborožitev. enotno stališče do ustanovitve samostojne nemške armade.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V sredo 26. marca bo ob 20. v dvorani Doma sindikatov, na Miklošičevi cesti, predaval univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar upravnik inštituta za elektriško gospodarstvo:
»MARSIKAJ O ELEKTRIFIKACIJSKEM DELU«
tudi nekateri bivši gostilničarji, ki navzlic svoji spretnosti v gostinski stroki prijavljajo dokaj nizek promet, vsekakor nižjega, kakor ga v resnici imajo. Velike naloge čakajo občinski komite KPS v Ljutomeru letos tudi v pripravah na gospodarsko razstavo in kulturni festival. Na razstavi in festivalu bodo sodelovala vsa najboljša podjetja in izobraževalna društva. Po združitvi s predelom radgonskega okraja bo imel ljutomerski okraj 840 podjetij, 80 kmečkih in vinogradniških delovnih zadrug ter 30 izobraževalnih društev.
Na Cvenu občinski komite KPS p» maga zlasti v pripravah na združitev delovnih zadrug Krapje in Mota, prav tako pa je začel reševati vprašanje konjerejske zadruge, kjer se skrivajo tudi nekateri bivši »firerji« in razni občinski veljaki. Vprašanje je, če je danes, ko deluje konjerejsko društvo, zadruga sploh še potrebna. Saj so v njej večinoma zadružniki, ki hočejo obdržati konje za zasebno uporabo in za lastno športno udejstvovanje. K» njerejsko društvo pa stremi za tem, da bi se konjski šport čimbolj razširil ter bi se lahko udejstvovali v njem tudi tisti zadružniki, ki nimajo konj. Posamezni nasprotniki socializacije na vasi se zbirajo tudi v vaškem odboru Rdečega križa. Nasprotno temu pa šolski upravitelj Rošker izobražuje s pomočjo otrok tudi odrasle Ovenčane ter jih vzgaja v zavedne državljane. V domačem spisu o zadružništvu so otroci bivših malih kmetov in brezzemljašev napisali, da imajo v zadrugi dovolj kruha in da so zadovoljni. Otrok najmočnejšega kmeta pa je zapisal, da so v zadrugi brez kruha, čeprav so mu nato součenci dokazali, da jedo samo bel kruh. Tudi otroci ostalih močnejših kmetov so prvič napisali, da je v zadrugi slabo in da bodo njihovi starši izstopili iz nje, drugič pa, da d» kazujejo doma staršem, da je zadruga koristna in ji je treba pomagati k še boljšim uspehom. Ko so v cvenski zadrugi pred kratkim sprejeli gospodarski račun, so takoj nato združili zadružno živino. Velik uspeh članov KP na Cvenu je tudi kmetijska nadaljevalna šola, ki je najboljša v okraju.
Na odprtem partijskem sestanku pri Tomažu so razpravljali 0 kmečkih delovnih zadrugah tega področja in gospodarskem računu, ki bo spremenil način dela posebno v zadrugi Ključa-rovci in na Sejancih. Tu in prav tako na ostalih odprtih partijskih sestankih so obravnavali tudi medsebojne odnose med občinskimi komiteji KP in občinskimi odbori Osvobodilne fronte, ki imajo ne glede na to, da se njihovo članstvo med seboj prepleta, vendarle vsak svoje delovne naloge. Ugotovili so, da bo za pravilno reševanje vseh teh nalog potrebno tako v komitejih KP, kakor tudi v občinskih odborih Fronte čimveč samostojnega dela.
M.	S.
Ameriško knjižno darilo ljubljanski univerzi
Zastopniki ameriškega veleposlaništva iz Beograda so včeraj izročili ljubljanski univerzi večjo zbirko ameriških knjig kot darilo vlade ZDA. Slovesnosti v sejni dvorani rektorata univerze so se razen ameriških zastopnikov bruce Buttlesa, Johna Heg-gertyja in dr. Sherwooda Berga udeležili rektor univerze dr. Gorazd Ku-šej in člani profesorskega zbora fakultet. Izročajoč darilo, je g. Bruce Buttles, prvi sekretar veleposlaništva, izrazil upanje, da bodo knjige dobro služile profesorjem in študentom, ter pripomnil, da še s tem vsaj deloma oddolžuje mnogim Slovencem, ki živijo m delajo v ZDA. Pri tem je p» sebej omenil delo pokojnega ameriškega pisatelja slovenskega porekla Louisa Adamiča. — Za darilo se je v imenu univerze zahvalil njen rektor dr. Gorazd Kušej. »Knjige nam bodo pomagale še bolj spoznavati ameriško kulturo in civilizacijo« — je med drugim dejal dr. Kušej — »to bo pa prispevalo tudi k poglobitvi jugoslo-vanško-ameriškega prijateljstva.«
Darilo obsega nad 200 ameriških knjig, zlasti s področja leposlovja, zgodovine, ekonomike in agronomije. Med njimi so tudi obsežnejša drag» cena dela., kot veliki več kot 3000 strani obsegajoči Websterov Mednarodni slovar, Gassnerjeva zbirka moderne ameriške dramatike. Morison-Comna-gerjeva »Rast ameriške republike« in drugo.
C KULTURNI RAZGLEDI j
Priestley: „ Inšpektor na obisku“
Premiera v ljubljanskem Mestnem gledališču
Vsekakor zelo srečno izbran odrski komad, ki bo nedvomno ugajal občinstvu. Toda ta ugotovitev, ki gre predvsem na račun pisateljskih kvalitet angleškega dramatika, avtorja naše igre, še ne pomeni vsega, kar je treba povedati. Pravzaprav je to drugo tisto najvažnejše, kar bi človek, ki si je nekoliko natančneje ogledal vse dosedanje predstave ljubljanskeoa Mestnega gledališča, moral ugotoviti — ne brez zadovoljstva — ob tej, mislim, peti letošnji premieri. Ce sem malo poprej zapisal, da bo občinstvu uprizoritev Priestleyeve igre gotovo ugajala, nisem mislil tu samo na izredno uspelo pisateljevo delo, ki pritegne gledalca z vso silo nase, temveč tudi tiste mlade ljudi, ki so to igro realizirali na našem odru. Ta predstava pomeni vsekakor lep uspeh za mladi ansambel, ki začenja letos svojo prvo sezono. In ta uspeh je v nečem presenetljiv, ker sm0 morali še nedavno tega govoriti in pisati o neuspeli upri-
zoritvi »Premetenega dekleta«, o neuspehu, ki ga je v prvi vrsti zakrivil režiser. Vprašanje režiserja je po našem mnenju ena izmed osnovnih p» manjkljivosti, ki ovirajo hitrejšo rast ne samo Mestnega gledališča v Ljubljani. ampak velike večine gledališč v Sloveniji. Priestleyevega »Inšpektorja na obisku« je režiral France Preset-nik, ki je hkrati igral tudi Arthurja Birlinga, bogatega angleškega tovarnarja. Presetnik je imel pred seboj nedvomno zel0 težko nalogo. Igra zahteva neprestano napetost, večno pripravljenost na to, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku, torej vzdušje, ki ga je treba ustvariti s sleherno besedo in sleherno kretnjo. Uprizoritev te zahtevne igre mora zato graditi na podrobni izdelavi najmanjših odtenkov, ki naj učinkujejo ne sicer težko in moreče, vendar pa dovolj prepričeval. ! no. da laže razumemo pisateljevo odkrivanje zločina, ki ga je zagrešilo pet , »spodobnih« meščanov nad mladim in I
lepim dekletom, nekoč delavko v Bir-lingovi tovarni. To vzdušje je bilo v uprizoritvi nedvomno ustvarjeno in prav to pomeni, da je režiser v svojih prizadevanjih uspel, ne sicer vedno — zlasti v začetku prvega dejanja in pa na koncu zadnjega, ko tega
vzdušja ni —, vendar pa v tolikšni meri, da zanimanje občinstva ni p» pustilo skoraj niti za trenutek. — Kot Arthur Birling je bil France Presetnik pretežak, preokoren in to predvsem v začetku prvega dejanja do prihoda inšpektorja. Pozneje je postala njegova
igra preprostejša, zato Pa učinkovitejša, čeprav ni nikoli dosegel tiste stopnje, kot jo zahteva avtor. Njegovo izražanje je bilo sicer provincialno, zato pa so bile njegove manire premalo uglajene in lagodne, da bi lahko ustvaril v gledalcu vtis bogatega angleškega tovarnarja. Janez Rohaček, ki je igral v alternaciji, je bil dosti lahkotnejši. Dejal bi, pravo nasprotje takemu Birlingu, kakršnega je predstavljal Presetnik. Prav zaradi tega je v interpretaciji te vloge šel v drugo ikrajnost, ki morda v še večji meri ne ustreza avtorjevi zamisli. Dejstvo pa je, da je Rohaček za to vlogo premlad. Sybilo Birlingovo, tovarnarjevo ženo, je igrala Vladoša Simčičeva. Njena igra je povsem odgovarjala pisateljevi zamisli te hladne in družabno uglajene ženske, ki ji je Simčičeva znala dati resnično in živo upodobitev. Slavka Glavinova je v vlogi Shei-le Birlingove, »mičnega, radoživega, živahnega dekleta v zgodnjih dvajsetih letih«, znova pokazala, da smo d» bili v njej resničen igralski talent. Njena Sheila je sicer nekoliko preveč zrela, premalo mladostna, vendar pa prepričljiva. Geralda Crofta, Sheiline-’.a zaročenca, mladega, bogatega ln ) dobro vzgojenega lahkoživca«, je I igral Janez Albreht, Njegova igra je
ustrezala samo mestoma (zlasti v prizoru, kjer prizna svojo krivdo), v ce. loti pa je bila dokaj neizrazita in medla. Medel je bil tudi Milan Kalan v vlogi Erica Birlinga. S težko nalogo je imel opraviti France Presetnik kot inšpektor Goole. Od igranja te vloge je bil v glavnem odvisen uspeh vse uprizoritve. On je tisti, ki daje igri vzdušje, napetost, jo zapleta in odple-ta; vsaka njegova beseda je nadvse pomembna in vsaka njegova kretnja mora vzbujati v ljudeh, ki jih zaslišuje, izraz njegove premoči nad njimi. Pisatelju ne gre tu za policijskega in. špektorja, za uradnika, ki je prišel, da stori samo svojo dolžnost. Inšpektor Goole pomeni Priestleyu dosti več: skozi njegova usta je pisatelj ostro in jasno obsodil lažno moralo meščanske družbe, jo razkrinkal in na izredno učinkovit način pokazal vso njeno gnilobo. Zato ta inšpektor ne more biti policijski uradnik te družbe. Inšpektor je v tej igri nekak simbol, nekaka slaba vest. tožnik, ki nastopa v imenu izkoriščanih. — France Presetnik je bil tej težki nalogi v dobršni meri kos. Prav zato je v veliki meri tudi njegova zasluga, da pomeni uprizoritev Pristleyevega »Inšpektorja na obisku« za ljubljansko Mestno gledališče prav lep uspeh.	4
ŠTEV. 72 / 25. MARCA 1952 SLOVENSKI POROČEVALEC Str. 3
V Velikih Laščah so zadružniki
Nedavno Je imele »voj redni letni občni jSbor tudi splošna kmetijska zadruga v Velfldfa Laščah. Zbor Je bil
prav dobro obiskan. Zadruga je lani obnovila med vojno porušeno zadružno zgradbo in jo deloma preuredila za »tanovanja. Dogradila Je zadružni dom, katerega vrednost cenijo na 6,100.000 đimarjev. Do štiristoletnice prve slovenske knjige Primoža Trubarja so uredili kulturni del doma. V lepo urejeni dvorani Je KUD Velike Lašče uprizorilo igro »Tugomer«, s katero je želo veliko uspeha. Dvorana je hkrati za predvajanje filmov, kar je dalo lani zadrugi nad 34.000 dinarjev čistega dohodka.
Delovanje zadruge je selo živahno. Bazen zelo aktivnega trgovskega odseka delujejo še odseki za živinorejo, gozdarstvo, obrt in obnovo. Zadruga ima tudi svojo ekonomijo, mlekarno in mesnico. Lani so vsi odseki skupaj knelt nad 150 milijonov din prometa. Ustvarili so nekaj čez 800.000 din čistega dobička.
Zanimivo je bilo zlasti poročilo načelnika živinorejskega odseka tovariša Stritarja. Zadruga izvaja pri svojih članih selekcijo goveje živine. V ta namen vodi evidenco rodovniške živine in podmladka. Imajo 254 rodovniških krav, 220 glav mlade živine in 8 plemenske bike. Vzrejajo kar 46 bikcev, ki pridejo spomladi oziroma jeseni na plemenske sejme. Razen tega Imajo še 67 tetoviranih telet.
Ker j« odkupoval od svojih članov plemensko in klavno živino, je živino-
dobri živinorejci
rejski odsek ustvaril 118.000 din čistega dohodka. Dohodek iz živinoreje bi lahko bil še večji, če bi odkupovali tudi mleko. Zato so sklenili, naj novi odbor organizira tudi odkup mleka, ki ga je doslej odkupovalo ljubljansko »Mleko« po svojih zbiralcih v vaseh.
Potrdili so tudi pomembne sklepe za pospeševanje živinoreje, ki jih je sprejel medzadružni živinorejski odbor za sivorjavo govedo v Dobrem polj« ob svoji ustanovitvi. Tako bodo poleg izvajanja selekcije opravljali tudi molž-no kontrolo, pri čemer bodo ugotavljali količino in tolščobo mleka. Sklenili so, da sl uredijo skupen pašnik za mlado živino. V bodoče bodo izdajali izvlečke o poreklu (kar bo predvsem veljalo za bikce) samo za tiste živali, ki izvirajo od prednikov, za katere je znana mlečnost in ki so vzrejeni na pašnikih S tem bodo vplivali na kakovostno vzrejo naraščaja, dvignili bodo proizvodnost živine in hkrati ohranili dober sloves dolenjskega sivorjavega goveda.
Da jim bo pa vse to mogoče, so sklenili odtegovati od vsakega prodanega litra mleka po 20 par. S temi sredstvi in z denarjem, ki ga bodo zaslužili pri prometu z živino in njenimi proizvodi, si bodo ustvarili ustrezna sredstva za pospeševanje živinoreje in za nabavo zadružnih plemenjakov. Sklenili so tudi urediti zadružno drevesnico, kjer bodo pridelovali drevesca, potrebna za obnovo sadovnjakov.
Obisk misije Unicef in FA0
Dne 15. t. m. je prispela v Jugoslavijo misija »UNICEF«, mednarodnega fonda za pomoč otrokom, in organizacije za kmetijstvo in prehrano »FAO« v okviru Združenih narodov. Naloga misije je ogledati si kraje, ki pridejo v poštev za zgraditev novih mlekarn, za katere bo dobavil »UNICEF« potrebne stroje in hladilne naprave.
V misiji so mr. Jones, svetnik v britanskem ministrstvu za kmetijstvo, mr. Cooper, mlekarski strokovnjak v istem ministrstvu, in mr. Winck, stalni član misije »UNICEF« v Beogradu. Na potovanju po Jugoslaviji spremljajo misijo tov. Rukavina, šef skupine za gradnjo mlekarn v akciji UNICEF, in Jože Stular, strokovni uslužbenec istotam, po Sloveniji pa jo je spremljal kot zastopnik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo univ. prof. inž. Jelačin.
Misija je obiskala najprej Mursko Soboto in si ogledala tamošnjo novo mlekarno, ki bo bržkone povečana v tovarno mleka v prahu, kakor tudi več državnih posestev, kmečkih delovnih zadrug in zasebnih gospodarstev. mlekarne v Ljutomeru, Ptuju, Mariboru in Šoštanju, v Ljubljani pa mlekarno v Maistrovi ulici, gradbišče nove mlekarne za Bežigradom in kmečko delovno zadrugo na Viču. Člani misije so bili izredno zadovoljni predvsem z novo mlekarno v Murski Soboti, nič manj pa jim niso ugajali načrti za novo ljubljansko mlekarno. Tudi stanje živinoreje v naših socialističnih gospodarstvih jih je prepričalo, da so v naši republiki vsi pogoji za moderno mlekarstvo.
Terenski odbori protiletalske zaščite se združujejo v nove terene
Mestni odbor protiletalske zaščive v Izubijani je nedavno sestavil posebne tričlanske komisije z nalogo, da pregledajo delavnost starih terenskih odborov in jih združijo v nove, po načinu novih odborov Fronte. Komisije so pregledale delo 74 terenskih odborov in združile doslej 16 odborov. V zadnjih dneh sta se novim terenskim odborom pridružila tudi terena Spodnje in Zgornje Kodeljevo, ki sta ob tej priliki pregledala tudi uspehe in pomanjkljivosti dosedanjega dela in se združila v nov teren Kodeljevo. V razgovoru so člani razpravljali o najboljših in najdejavnejših članih, ki so jih izvolili za člane novega odbora ter jim zaupali vodstvo terena. Novi odbor se bo moral čim prej povezati z odbori ostalih množičnih organizacij ter skupno z njimi reševali vse naloge.	M. I.
Za napredek turizma v Makedoniji
V Makedoniji se čedalje bolj razvija turizem in bodo letos v Ohridu, kjer je turistiono središče republike, postavili pred sezono tudi več šotorov okrog znamenitega Ohridskega jezera. Nove turistične objekte ustanavljajo tudi v Kru-ševu, Lazaro-polju in Galičniku. Vsi ukrepi za napredek turizma v Makedoniji so po pobudi krajevnih odborov, množičnih organizacij m tudi kmečkih zadrug. Tako bo znamenita zadruga v Lazairo-polju pripravila prostore z. prebivanje najmanj 300 tujih tujcev. V ta namen preurejuje ta zadruga že sedem svojih poslopij. Tudi v GalicniKu skrbe za napredek turizma največ tamošnja zadruga. Po dosedanjih prijavah sodijo, da se bo v primerjavi z lanskim letom povečalo število tujih turistov v Makedoniji za najmanj 10.000.
Slikovni izvozni zemljevid Jugoslavije
Trgovinska zbornica FLRJ je pravkar izdala in založila velik slikovni stenski zemljevid Jugoslavije »Eksportna karta Jugoslavije«, ki nam v barvnem ofset tisku prikazuje, kaj vse izvažajo posamezne republike v inozemstvo. Ta slikovni zemljevid ni samo poučen in zanimiv za naša izvozna in ostala podjetja, marveč tudi za sindikalne podružnice in šole, ker omogoča na prav nazoren način vsakomur, da spozna možnost izvoza našega gospodarstva v dobi socialistične graditve. Zelo primeren je ta zemljevid tudi za propagando našega izvoza v tujini. Prodajo zemljevida je za Slovenijo prevzel Turistični urad, v Ljubljani (Miklošičeva cesta 12), kjer si vsakdo lahko ogleda in kupi zemljevid za 400 din. Zunanjim naročnikom pošlje zemljevid Turistični urad na željo po povzetju s pribitkom poštnih stroškov. Opozarjamo, da je zemljevid na razpolago le v omejeni nakladi.
Misijo je sprejel tudi predsednik Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri vladi LRS minister dr. Potrč. Posveta ob tej priliki so se udeležili tudi predsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani tov. Avšič, zastopniki svetov za kmetijstvo in gozdarstvo, za blagovni promet in drugi.
Ob koncu potovanja po Sloveniji so člani misije obiskali še mlekarsko šolo v Kranju, kjer jih je prijetno iznenadila vzorna ureditev šole in mlekarskega obrata. Pri zakuski, ki je bila gostom prirejena v šoli, se je mr. Jones zahvalil za gostoljubnost, ki ga je bila misija deležna ves čas potovanja po Sloveniji. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je videl, in je izrečno poudaril, da tako skrbno urejene mlekarske šole še ni videl. Ta njegova izjava je tem bolj pomembna, ker je bil tudi sam nekaj časa profesor na mlekarski šoli v Veliki Britaniji.
Iz Slovenije je misija odpotovala na Reko, od tam pa v druge republike naše države.
Zadrug« trna tudi svoje posestvo, ki
meri 36 hektarov. Na njem pa redi premalo živine, saj imajo komaj 2 konja, 4 krave, 3 teličke, merjasca in dive plemenski svinji. Res je, da imajo težave zaradi razdrobljenosti in raztresenosti posameznih parcel, toda to le ne opravičuje talce nizkega staleža živine. Posestvo je lami izkazalo majn-no izgubo, kar pa ne bi bilo potrebno, če bi delavci namesto mesečne plače prejemali plačilo no delovnem učinku. Zato so na občnem zboru pravilno sklenili, da bodo način nagrajevanja spremenili in ga prilagodili nagrajevanju, ki Je v veljavi v kmečkih delovnih zadrugah. Sklenili so tudi razširiti plemenilno postajo in bodo poleg merjasca redili še dva bika.
Za novega predsednika so izvolili dosedanjega predsednika tov. Antona Perhaja, ki je pokazal veliko delavnost. Deleže so zvišali na 1000 dinarjev m pooblastili odtbor, da lahko v primeru potrebe najame 6-milijonsko posojilo.	Inž. T.
Prebivalci Žalca za, razvoj svojega trga
Zal «c v Savinjski dolini postaja zadnja leta neducm pretečen. Čeprav v njem ni velikih tovarn, poznajo tudi tu stanovanjsko stisko. Hmelj prtnaia blagostanje, posebno zadružnikom se življenjske razmere stalno izboljšujejo. Tudi marsikateri delavec bližnjih tovarn namerava začeti z gradnjo lastnega doma. Krajevni ljudski odbor prejema vedno več proženj za gradbena dovoljenja in bi zdaj že prišel do veljave dober urbanistični načrt. O tem je menda v tej »hmeljski motropoli« več razprav kakor kjer koli drugje. Prvi osnutek za bodoči razvoj trga, ki ga Je izdelal Projektivni biro v Celju, so tržani ovrgli. O drugem osnutku so na zboru volivcev razpravljali pred nekaj dnevi in se bo po njem trg razširil v smeri proti Gotovljam In Polzeli, manj proti Celju. Zbor volivcev tudi tega osnutka ni v celoti sprejel.
Letos so v Žalcu uredili s prizadevanjem krajevnega ljudskega odbora kanalizacijo, zdaj pa so se lotili olepšave trga. Prebelili bodo vse hiše, Uredili park in pripravili gradnjo novega vodovoda.
H. M.
BERITE
ponedeljsko izdajo »Slovenskega poročevalca« Mesečna naročnina samo 2# din!
IZ NAŠIH
KRAJEV
Naš najuspešnejši skakalec na nedeljski mednarodni skakalni tekmi v Planici Karel Klančnik čestita zmagovalcu Američanu Keithu Wegemannu
Uspehi Partizana v Mežici
TOMAJ. Ta mesec smo v Tomaju zaključili kuharski tečaj, ki je trajal od začetka decembra. Redno ga je obiskovalo 22 deklet in žena iz Tomaja, Se-pulj, Uto vel j,	Filipčega, Grahovega
brda, Križa in Dobravelj. Tečajnice so se zbirale pri pouku vsafc večer, kjer so se seznanile s praktičnim delom v kuhinji, z vzgojnimi vprašanji, poslušale pa so tudi poučna predavanja iz zdravstva, o kalorični vrednosti hrane, o vitaminih, o sestavi hrane, o ravnanju s perilom itd. Ob zaključku so priredile tečajnice skrbno pripravljeno razstavo in družabni večer.
HRASTNIK. Misel, ustanoviti v Hrastniku taborniško organizacijo, ni nova saj je že vse leto deloval pripravljalni odbor. Pobudo za ustanovitev te organizacije je dala sindikalna podružnica obrtnih delavcev, ki Je takoj navezala stike s pripravljalnim odborom Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljani. Januarja so imeli ustanovno skupščino in je takrat organizacija štela 17 članov, zdaj jih je že čez 30, število pa stalno narašča. Na občnem zboru so izbrali tudi ime. In sicer »Rod črnega hrasta«! Izvolili so društveno vodstvo, starešino Antona Klemena in načelnika Milana Laznika. Sklenili so, da si bodo takoj uredili taborniško sobo, svojo organizacijo čim bolj razširili ter se ■" ta namen kar najbolj povezali s šolami in podjetji. Do 1. julija bodo vsi člani položili izpite, do letnih taborenj pa bodo priredili dva dvodnevna tabora, potovalni tabor in tri izlete.	'š. S.
TOLMIN. PTed nekaj dnevi Je bil v Tolminu ustanovljen iniciativni odbor Združenja rezervnih oficirjev. Ze na prvem sestanku Je predelal navodila Republiškega iniciativnega odbora ter sklenil pripraviti vse potrebno za ustanovni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev razširjenega tolminskega okraja, ki bo 6. aprila. Iniciativni odbor pa bo še prej uredil vse potrebno za društvene prostore, da bo novi odbor lahko takoj pričel z nemotenim delom. A. D.
PETANJCI. Kmetijska zadruga Je v zadnjih letih dosegla lep napredek v gospodarskem razvoju. V prvih letih po vojni so Petanjčani ustanovili najprej kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo, kasneje zadružno ekonomijo, letos pa so odprli zadružno brivnico in kovačnico. Obe delavnici sta lepo urejeni in je težava le v tem, da Petanjci še nimajo priključka na električni daljnovod. Tako brivnica nima primerne razsvetljave in mora biti v večernih urah zaprta. Odprta pa je tudi oh nedeljsh. Delavnici delata po gospodarskem računu in so tudi nameščenci plačani po delovnem uspehu. Kljub temu. d? sta ''be mnogo ceneiši od drugih, brivnica celo za 33®/*, sta imeli obe že prvi mesec lep dobiček in so tudi uslužbenci prejeli več kot polno piačo. Zaradi cenenosti in kakovosti dela so ju radi poslužujejo tudi prebivalci sosednjih vasi.	S.
Pretekli teden so Imeli mežiški telovadci svoj redni občini zbor, ki se ga Je udeležilo številno članstvo, pa tudi ( zastopniki množičnih organizacij. Iz 'poročil odbora je bilo razvidno, da je društvo med letom živahno delovalo. Osem telovadnih oddelkov je imelo redno telovadbo po dve uri na teden. Vaditeljski zbor je organiziral tečaje za predelavo vaj in pripravil člane za več javnih nastopov, od katerih je bila najbolj uspela akademija na dan JLA, pri kateri je sodelovalo 160 članov.
Tildi ostale sekcije so bile zelo aktivne, predvsem smučarska, odbojkarska in plavalna. Smučarji &o sodelovali na 22 tekmah, poleg tega pa so organizirali več uspeüih tekmovanj v Mežici, kjer so posamezni tekmovalci dosegli odlične uspehe Presenetljiv je zlasti napredek pri mladincih Skudniku, Pustosiemšku in Kušeju. Plavalci so prav tako organizira Li več uspelih tekmovanj. Najmar-
ljivejši pe so bili odbojkarji, saj so osvojili naslov republiškega prvaka ter že drugič naslov državnega prvaka med telovadnimi društvi,
2ivahna razprava o poročilih je pokazala, da ima Partizan v Mežici možnost se večjega razmaha, če delo ne bi slonelo le na nekaterih požrtvovalnih voditeljih. med katerimi je treba zlasti pohvaliti Lasnika, Lednika in Sipka. Zborovalci so sprejeli več sklepov, med katerimi je najpomembnejši, da bo društvo množično vključilo v svoje vrste predvsem rudarsko mladino, kakor tudi odrasle prebivalce. Za vzgojo dobrih vaditeljev do poskrbljeno na ta način, da bo prirejenih več nedeljskih seminarjev. Dokončno bodo obnovili kopališče in uredili letno telovadišče. Direktor rudnika inž. Ivan Pinterič je obljubil društvu materialno podporo rudnika, — M. E.
Na Primorskem dobro smučalo
O smu&atrslrih tekmah aiipskih amuöair-jev na Livku smo že poročali, zdaj pa smo prejela Se poročilo o uspehih tamošnjih tekmovalcev v tekih, prireditev je bala v okviru mladinskega festivala v tolminskem okraju. Sodelovalo je 38 mladincev in mladink iz Tolmina, Bovca. Kobarida, Podbrda in Planote. Mladinci so tekli na 4 km, mladinke pa na 2 km.
Lahko bi jo našel še živo
»Pridi takoj, mama zbolela!« - Brzojavka s	to vsebino	je	bila oddana v
Vidmu - Dobrepoljah v petek', 14. t, m., ob 17.25 uri in je prispela na pošto v Kočevje	istega dne	ob	1S.10 uri.	Pre-
jemnik S. I. iz Kočevja pa je prejel to brzojavko šele v nedeljo, 16. marca ob 9.40	uri. Pohitri	jp	na vlak	in se
odpeljal domov. Bilo je ž« prepozno — mater Je našel mrtvo, Cernu je ležala brzojavka na kočevski pošti vso soboto, ko bi jo vendar naslovnik lahko prejel že tega dne zjutraj in našel mater še pri življenju?
Sestra	tovariša £.	I.	Je debila	brzo-
javko iste vsebine v StalcarJIh, ki so okrog 18 km oddaljene o«?. Kočevja, dan prej in takoj odpotov«®*. Od doma iz Dobrepolja je nato brzojavila podjetju v Sta! carjih- kjer Je zanos! en a. da je mati umrla, in se taJro opravičila zarad* izostanka iz službe. Te brzojavke z opravičilom podjetje v StalcarJIh sploh ni prejelo.
Spričo take oČ->ie »vestnost!« uslužbencev na kočevski pošti nujno svetujemo poštni upravi, naj pregleda, kako je s to zadevo.
I.	REPUBLIŠKI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Ahačič najboljši
Namiznoteniška sekcija Železničarja iz Kranja je »priredila minulo nedeljo v Kranju republiški turnir, na katerem so sodelovali poleg domačih igralcev še Jeseničani in igralci Krima iz Ljubljane.
V vseh mošKih disciplinah je bila glavna borba med Gregorčičem in Železničarjem, čigar igralci so izšli povsod kot zmagovalci. Med mladinci sta se poleg domačih uveljavila še Vala* in Sabec, medtem ko so' v ženskih disciplinah nastopile samo domačinke.
Najboljšo igro na turnirju je pokazal Mile Ahačič, ki je porazil vse svoje nasprotnike, pri čemer Je Izgubil samo en niz. Odvzel mu ga je Hiebš. Rezultati finalnih iger so tile:
Ekipe — moški: Železničar : Gregorčič 5:4; ženske: Železničar I : Železničar n 3:0; mladinci: Železničar I : Železničar II 5:1; posamezno moški:	Ahačič : Hiebš
2:1; ženske: Pogačarjeva : Bogatajev, 2:1; mladinci:	Hiebš : Kovačič 2:0; moške
dvojice: Rebolj, Ahačič : Hlebi, Kovačič
2:1.
Zmaga košarkarjev Železničarja v Pulju
Minulo nedeljo so člani in članice košarkarskega kluba Železničar iz Ljubljane gostovali v Pulju, kjer sta prvič v letošnji sezoni nastopili na prostem. V obeh srečanjih so bili uspešni Ljubljančani. Zenske Železničarja so premagale Istro 13:11 (7:6), moški pa Uljanika 38:32 (21:17). Moška vrsta Železničarja je nastopila brez nekaterih najboljših igralcev. Lep napredek so pokazale članice» ki se jim pozna reden in sistematičen trening.
8 A H
Mednarodni turnir v Beogradu
Šahovska zveza Jugoslavije priredi velik mednarodni mojstrski turnir, ki se bo začel 20. aprila v Beogradu. Na turnirju bo sodelovalo 20 udeležencev, in sicer 10 inozemcev in 10 Jugoslovanov. Od tujcev so pristali na udeležbo tile: dr. Tartako-wer (Francija), Bogoljubov (Nemčija), Grünfeld (Avstrija), 0*Kelly (Belgija), Pilnik (Argentina), Stoltz (Švedska), Alexander, Golonibek (oba Anglija), Szaba-dos (Italija) ir Lob (Švica). Izmed naših mojstrov so vabljeni naslednji: Pirc, Ma-tanovič, Fuderer, Puc, Milič, Udovčič. S. Nedeljkovič, Karaklajič, Andrič in Ger-mek. Iz 5 prvoimenovanih bo na podlagi rezultata turnirja sestavljena naša reprezentanca za olimpiado v Helsinkih, kjer bodo sodelovali še Gligorič, Rabar in dr. Trifunovič.
Dvoboj z Belgijo v Novem Sadu
Sehovska zveza Jugoslavije je določila, da bo dvoboj Jugoslavija : Belgija v dneh od 12. do 14. aprila v Novem Sadu in ne v Sarajevu, kakor je bilo prvotno določeno. V belgijskem moštvu bo igral na prvi deski O'Kelly, na zadnji pa belgijska ženska prvakinja gdč. Bisers. — Ostali člani belgijskega moštva v tujini še niso nastopili. Jugoslovanski Igralci bodo isti kakor na mednarodnem turnirju I v Beogradu.
Prvo mesto med mladinci Je osvojil Jožko Kikelj iz Pečin. Zanimivo je, da so med pnrami desetimi zasedli pet mest mladinci iz Blamorte. Gledalce je predvsem navdušila njihova Iznajdljivost pri opremi smuči, saj so Imeti tako mojstrsko narejena stremena Iz železnih obročev od sodov, da je bilo videti kakor prave kandaharke. Prav bi bilo, če bi tudi med to mladino iskali smučarski naraščaj za naše bodoče reprezentante-Rezultati najboljših so naslednji:	mla-
dinci: 1. Kikelj (Pečinel 21:58, 2. Černuta 22:05. 3. Piuzi (oba Bovec) 22:06; mladinke:	I. Skok 8:58, 2. Rupnik 9’46, 2.
Vidrih (vse učiteljišče Tolmin) 9:51.
IZŠEL JE
PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA Ljudske republike Slovenije za leto 1952 z dokumentacijo (za diskusijo).
Naroča se pri Uradnem listu LRS, Ljubljana, Gajeva 2, poštni predal 336. —Obseg 40 strani, cena 30 din.
Vsem znancem, zlasti pa borcem NOB, naznanjamo žalostno vest, da Je v nedeljo zjutraj umirla za kapjo v Kranju na savski cesti 2
Marija Pirc
partizanska mama, borka od 1941
Pogreb bo v torek, dne 25. t. m. ob 15. uri izpred domače hiše. Marija Sega, mati; ppolk. JLA dr. Stanko; kapetan JLA Tone, kapetan JLA Mirko — sinovi z družinami; Jože in France — pastorka z družinami ter vnukinja Mojca Zupanova.
I
MESTNI LJUDSKI ODBOB V TUZLI,
»prejme za splošDO bolnišnico
ZDRAVNIKA
RENTGENOLOGA
Reflektanti naj s« javijo pismeno ali osebno
Savjeta za narodno zdravlje I socijalna politika GNO n Tnsll
Pogoji:
plača po sporazumu, stanovanje zajamčeno, pogoji za privatno prakso ugodni
r
Dnevne vesti J
KOLEDAR
Torek, 25. marca: Minka, Marija, Mojca.
Sreda, 26. marca: Predrag, Emanuel,
SPOMINSKI DNEVI
25.	III. 1941. — Jzdajaiska jugoslovanska vlada podpisala na Dunaju pristop kosi.
25.	IH. 1944. — Začetek volitev v krajevne in okrajne narodno osvobodilne odbore na osvobojenem ozemlju na Doienj -
25. HI. 1947. — FLRJ je počastila slovenskega znanstvenika dr. Alojza Tavčarja, profesorja kmetijske fakultete v Zagrebu, z redom dela I. stopnje. Dr. Tavčar je s križanjem dveh sort koruze »osmak« in »hrvatica« ustvaril novo vrsto, ki daje večji donos.
a
Občni zbor Geografskega društva bo v
sredo 26. marca ob 20 v balkonski dvorani univerze.	1388-n
Apinisti Univerze! V sredo 26. marca ob 19 na Univerzi, soba 77, važen sestanek zaradi bližnjega tečaja in razdelitve hrane 1 Udeležba je za vse člane obvezna, ostali vabljeni. — Načelnik.	1384-n
Z odločbo OLO Ljubljana okolica je Okrajno posestvo Brest pri Igu stopilo 15. marca t. 1. v likvidacijo. Pozivamo vse upnike na prijavo obveznosti ter dolžnike na poravnavo dolgov. Rok za prijavo obveznosti in plačilo dolgov je do dne 15. aprila 1952.	1387-a
V izdaji ilustriranega lista »Duga«, zbirka bo v kratkem času izšlo. 62 reprodukcij likovnih del današnjih francoskih umetnikov. Zbirka je tiskana v bakro-tisku na naj finejšem papirju. Predgovor sta napisala Anj es Amber in Oto Bihalji Merim.	1882-n
Gledališče
DRAMA
ToTek, 25. marca ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Red D.
Sreda, 26. marca ob 20: Hsiung: Gospa Biserna reka. Zaključena predstava za gozdarski in ekonomski tehnikum v Ljubljani.
OPERA
Torek, 25. marca ob 19.30: Musorgski: Boris Godunov. Red G.
Sreda, 26. marca ob 20: Giordano: Andree Chenier. Premiera in I. repriza.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA (bivša Frančiškanska pasaža) Torek, 25. marca ob 20: D. Gervais, Za stanovanje gre.
Sreda, 26 marca ob 20: Lope de Vega. Premeteno dekle.
Četrtek, 27. marca ob 20: L Cankar, Ja kob Ruda. Znižane cene.
Petek, 28. marca ob 15: K. Brenkova Mačeha in pastorka. Znižane cene. ob 20: J. B. Priestley, Inšpektor na obisku.
Sobota, 29. marca ob 20: D. Gervais, Za stanovanje gre
Prodaja vstopnic od 10.30 do 12.30, od 15 do 16.30 in eno uro pred predstavo.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva 28
Torek, 25. marca ob 16: Karsch-Pengov »Težave Peteršiljčkove mame«. (Zaključena predstava za osnovno šolo Moste, Marionete — Šentjakobski trg Torek, 25. marca ob 17.30: Poem; Čarobne gosli (Zaključena predstava za osnovno šolo Prtile).
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Torek, 25. marca ob 20: Gluck: »Orfej in Evridika«. Red C.
Sreda, 26. marca ob 20: Mozart: »Beg iz »Seraja«. LMS-1.
Četrtek, 27. marca ob 15: Gorinšek-Roš: »Desetnica Alenčiča«. — Zaključeno za šole.
ob 20: »Baletni večer«: 1. Bayer: »Trgovina z lutkami«. 2. Stravinski: »Apollon Musagete«. 3. M. de Falla: »Plameneča ljubezen«. LMS-2.
Petek, 28. marca ob 15: Mozart: »Beg iz Seraja«. LMS-3.
Koncerti
Študentje Univerze imajo ponovitev simfoničnega koncerta v četrtek 27. marca ob 20.15 v Filharmoniji. Solist Malir, dirigent Leskovic. Vstopnice pri ZŠJ na Univerzi, po 30 in 20 din.	1395-n
Predavanja
V sredo 26. marca predava v Slavističnem društvu dr. J. Mahnič: O evropski modemi. Predavanje bo v slovanskem institutu. Začetek ob 8.	1727-n
Kino
LJUBLJANA — KINO »UNION«: ameriški barvni film: »Neptunova hči«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Cena vstopnicam se zviša za din 5 zaradi nastopa »človeka iz gume« pred klnopred-stavami.
KINO »SLOGA«: francoski film: »Varujte se plavolask«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »MOSKVA«: ameriški film: »Vse o Evi«. Brez tednika. Predstave ob 16,
18.30	in 20.
KINO »Triglav«: angleški film: »Lady Hamilton«. Tednik. — Predstavi ob 17.30 in 20.
KINO ŠIŠKA«: angleški film: »Humoreska«. Brez tednika. Predstave ob 16,
18.15	in 20.30.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih eno uro pred predstavo.
CELJE — KINO »METROPOL«: ameriški film: »Irena Forsyte«. Tednik.
KINO »DOM«: angleški film »Mr. Emanuel«. Tednik.
JESENICE: francoski film: »V Pariz«. --Tednik.
KRANJ — KINO »STOR2IC«: angleški film: »Ana Karenina«. Tednik.
Radio
SPORED ZA TOREK
Poročila ob 5. 45, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00
19.30	in 22.00. — 5 30—7.30 Pester glasbeni’ spored, vmes objave; 5.50—6.00 Jutranja telovadba; 6 00—6.05 Objava dnevnega sporeda; 6.35—7.00 Gospodinjski nasveti;
7.00—	7.10 Pregled tiska in radijski koledar; 11.00 Šolska ura za nižjo stopinjo —
V.	Razinger: Jeseniška že-lezaima (ponovitev): 1J.30 Šolska ura za višjo stopinjo
—	Božo Petek: Iz zgodovine letalstva;
12.00	Fantazije lz oper; 12.40 . Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Slovenske narodne pesmi; 13.45 24. lekcija tečaja angleškega jezika; 14.00 Operetne in filmske melodije; 15.10 Zabavna glasba vmes objave; 15.30 Zdeli ste — poslušajte! (za. bavna glasba); 16.00 Opoldanski koncert del s ovensikih avtorjev; 17.10 Igra Kmečki trio; 17.30 Zdravstveni nasveti; 17.40 Kaj je to — kantata?; 18.15 Radijska univerza — Prof. dr. Srečko Brodar: Kaj in kje je živel ledenodobni človek v Jugoslaviji: 18.30 Danilo Švara; L dejanje opere »Veronika Deseniška« — Izvajajo solisti in orkester ljubljanske Opere;
19.00—	1910 Oddaja Radia Jugoslavija v nemškem Jeziku na valu 327.1 m; 19.00—
19.30	zabavna glasba; 19.40 Zabavna glas-ba, vmes objave; 20.00 Radijski feljton
—	Itailtanslki socialisti na novi poti; 20.15 Komorna oddaja — Sodelujejo: Jelka Suh adolnik-ZalokarJeva (klavir), Miha Gunzek (klarinet). Srečko Zalokar (viola), Engelbert Sorgo (oboa), Prane Tržan (klarinet) In France Zemva (fagot); 21.00 Svetovne in domače literarne novosti — Conrad: Mladost; 21.20 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20—23.00 Za lahko noč — Glasba P. L Čajkovskega; Vmes ob 22.30 do 33.45 Christley: »Pojo naj ljudje«, radijski roman; 22.45—23.00 Oddaja Radia Jugoslavija v poljskem jeziku na vau 327.1 m.
Obvestila
OPOZORILO
bolnikom zavarovancem na področju MLO Ljubljana in privatnim zobnim ordinacijam
Zavarovanci na področju MLO Ljubljana imajo možnost za zadostno zobo-zdravniško pomoč v javnih zobnih ambu-latorijih. Zaradi tega se po I. aprilu 1952 ne bodo več priznavali računi za povrnitev stroškov za zdravljenje zob in za protetična dela, izvršena v privatnih ordinacijah. Izvzeti so le izjemni primeri prve pomoči in ležeči bolniki; poklicna nujnost pa se prizna le po predhodnem pregledu v Javnem zobnem ambuiator±ju, Gajeva l, za železničarje pa v Zobni ambulanti ZSZ na Celovški cesti 4 in če se ugotovi, da delo ne more biti izvišeno v javni zobozdravniški ustanovi v določenem roku. Vsa dela, ki so bila doslej izvršena in so računi že predloženi oziroma bodo predloženi do incl. 31. marca t. L, v kolikor ni bilo to vprašanje že urejeno s posebnimi navodili, bodo pred odobritvijo računa strokovno pregledana. Dotični zavarovanci naj se zglasijo zaradi pregleda izvršenega dela v Javnem zobnem ambuiatoriju v Nebotičniku dnevno (razen sobot) od 13—14, za zavarovance železničarje pa veljajo dosedanji tozadevni predpisi. Tudi za preglede izvršenih del velja rok do vštetega 31. marca. t. leta. — Uprava Poliklinike Ljubljana — Uprava Zdravstvene službe železničarjev.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Potrošniška zadruga z o. j. Zagorje ob Savi stopi po sklepu Zbora zadružnikov z dne 19. marca 1952 z dnem 31. marca 1952 v likvidacijo, oziroma preide v državni trgovski sektor, kot novo osnovano podjetje Trgovsko podjetje »Potrošnja« v Zagorju ob Savi. Pozivamo vse upnike, da do 30. aprila 1952 predlože svoje terjatve, dolžnike pa, da do istega roka poravnajo svoje obveznosti, ker bomo sicer primorani dolgove sodno izterjati. Nadalje pozivamo vse člane, da dvignejo v teku meseca aprila svoje vplačane deleže, ki so jih svoječasno vplačali Nabavno in prodajni zadrugi v Zagorju. — Uprava. 1811-a
Umrli
Umrla je ljubljena žena, mama in stara mama FRANČIŠKA KRŽIŠNIK rojena ALIČ. Pogreb bo v sredo 26. t. m. na mestno pokopališče v Škofji Loki. — Žalujoči mož Franc, sinovi, hčere in ostalo sorodstvo.	18S7-a
Umrla je naša ljubljena žena in mama BERTA POČ KAR. Pogreb bo v sredo
26.	marca ob 14.30 z Zal, iz mrliške vežice sv. Marije. — 2alujoči mož in otroci.
Umrla je naša ljubljena matma, stara mjama, prababica MARIJA HABJAN roj. MURN. Pogreb bo v torek. 25. marca, ob 15. z Zal, iz kapelice sv. Petra. Žalujoče rodbine: Habjan, Štrucl, Lakner. Ljubljana, Celje, Maribor.	1880-a
Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama IVANA ŠKRABA. Ižanska cesta 244. Pogreb bo v torek ob 15.30 pri siv. Križu. Žalujoča hčerka Vida, mož. Jože ter ostalo sorodstvo.	1385 a
Naznanjamo žalostno vest. da nas je nenadoma zapustila naša hčerka MARJANCA ZADNIK. Pogreb bo v torek, 25. marca ob 14.30 z Zal. Jakobove mrliške vežice Žalujoči očka, mamica in sestrica Ankica.	1390-a
Po dolgem trpljenju je umrla n^sa ljubljena žena. mama in stara mama FRANČIŠKA ŠKRABA roj. KRŽIŠNIK v starosti 86 let. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, 25. marca, ob 16 z 2ad — kapelice sv. Frančiška. Žalujoči mož Anton, sin Anton, hčere Marija, Ivana, Antonija ter vnuki in vnukinje.
139l-a
Sindikalna podružnica Tovarne nogavic Savlje sporoča, da je umrl naš član tov. JERNEJ ŠKERLJ, katerega bomo ohranili v spominu.	1393-a
Nenadoma je umrla, naša draga mati MARIJA DOVČ roj. LENARČIČ, posestnica. Pogreb bo v torek 25. marca ob 17 iz hiše žalosti, Stožice 45, na pokopališče k sv. Juriju. — 2aiujoči otroci: Marija por. Ločnikar, Neža, sestra Helena, nečak Simon, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.	1394-a
MALI OGLASI
OPREMLJENO SOBO v centru oddam akademsko izooiazenemu samskemu gospodu srednjih let. Naslov v ogiasnem oddelku.	3667-9
POSESTVO na krasnem mestu med milino pečjo in HmeijniKom na Dolenjskem, obsLOjece iz vinograda, sadovnjaka in gozaa, kakor tuai stanovanjske hiše — vile z dvema stanovanjema in vinsko kletjo z vsemi potrebščinami — naprodaj pod pravo vrednostjo. Vprašati na teiefon št. 48-29 v popoldanskih uran aii na naslov v ogi. oddelku. SP. Železen štedilnik piouam. Kucler, Rožna donna, Cesta Vl-54.	3665-4
drvarnico 5X4 prodam. Naslov v ogi.
oddelku.	3664-4
BRj-VSKLGA POMOČNIKA ali pomočnico sprejmem takoj v stamo siuzdo. Mihelin ivan, Straža pri Novem mestu, Dolenjsko.	3663-1
KUPj-iviO OBOO. — Ponudbe posla c na SKUD »Kajuh« Tovarna usnja, Šoštanj.
34G2-5
UGODNA PRILIKA! Uprava Pavlihe nudi lep priložnostni zasmzek (3U00 do 7080 din mesečno; 8 oseDam, in sicer: 3 v Ljubljani, 2 v Marmor u m po 1 v Celju, Kranju m Novem mestu. — Interesenti, ki žele v svojem prostem času prodajati naš list, naj se osebno aii pismeno obrnejo na upravo Paviihe — Ljubljana, Gosposka 12-1, zaradi natančnejšega pojasnila in sklenitve pogodbe. Prednost imajo naročniki Pavline. 3522-2 STROJ ZA MIKANJE kupim. — Ponudbe pod »Mikanje« na oglasni oddelek. 3644-5 FOKSTERIJERJA, leto dni starega, prodam. Nunska ulica 3.	3643-4
ZAMENJAM veliko kompletno dvosobno stanovanje Komenskega 24-a, pritličje, desno, za manjše (enako dvosobno) za Bežigradom.	3645-9
V NAJEM oddam del vrta in prodam vrtno orodje. Naslov v ogi. odd. 3646-8 GOSPODARSKI POSLOVODJA — vešč knjigovodstva, komerciale, želi zamenjati službo; najraje v skladišču. Po-. nudbe pod »Prvi« na ogi. odd. 3647-1 ZAMENJAM enosobno stanovanje s kabinetom, za enosobno. Naslov v oglasnem oddelku.	3648-9
VELIKO IN ZRAČNO SOBO ob trolej bušni progi, zamenjam za enosobno stanovanje. Za nagrado 5 m3 smrekovih desk. Ponudbe pod »Les« na oglasni oddelek SP.	3649-9
DRVA IN PREMOG prodam. Ponudbe pod »Cimprej« na oglasni odd. 3650-4 SONČNO, komfortno enosobno stanovanje s kabinetom iji pritiklinami, zamenjam za komfortno dvosobno, primemo za uslužbenca v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku.	3652-9
KOMPLETNO KOPALNICO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na naslov v oglasnem oddelku.	3658-5
INŽENIRJE: metalurge, tehnologe, strojne in elektro stroke, inženirje kemije in diplomirane kemike, mojstre-topilce, strojno-ključavničarske in mojstre električarje, kakor tudi tehnike navedenih strok — sprejme »Rudarsko-topioničar-ski bazen svinca in cinka »Trepča« v Zvečanu pri Kosovski Mitroviči. Stanovanje preskrbljeno, plača po sporazumu. Ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati na gornji naslov.	3660-1
ZOBCANIKE (Getriebe), kompletne in kroglične ležaje za Puch 125 ccm prodam. Wildman Franc, Ljubljana, Napoleonov trg 5.	3669-4
KMETIJSKE ZADRUGE, POZOR! Hmezad, Hmeljarska zadruga z o. j. Žalec, kupuje vsako količino smrekovih h melje vk od 6 do 9 metrov dolžine. Stavite ponudbe!	3671-5
Izdajatelj Usta Tiskovni konzorcij Osvobodilne rronte Slovenije. — Direktor: Rodi Janhnba. — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26. — Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-IH, telefon 45-75 ln 46-2L — Oglasni oddelek: Ljubljana, Selenburgova ali ca s, telefon 38-96, za ljubljansko naročnike 24-63, sa zunanje 38-32. — Poštni predal 28. — Tekoči račun NB m-fton-t. — Mesečna naročnina 146 din«
Temeljna uredba o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov
Na temelja 38. člena zakona o plan-ükem upravljanju narodnega gospodarstva ter 13. in 34. člena zakona o državnih uslužbencih je vlada FLRJ na predlog Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti izdala naslednjo temeljno uredbo o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov.	’
I. Temeljne določbe
1.	člen. Po tej uredbi se določijo nazivi in plače uslužbencev organov drž. oblasti in državne uprave na sodiščih, javnih tožilstvih in državni arbitraži, v ustanovah tehnično-strokovnih služb, kakor tudi uslužbencev v upravni in pisarniški službi pri vseh ustanovah. Plače sodnikov, javnih tožilcev in arbi trov državne arbitraže se določijo s posebnimi predpisi.
2.	člen. Plače uslužbencev se določijo po strokovni usposobljenosti, na>-zivu, pokazanemu uspehu pri delu in letih službe.
3.	člen. postavlja se enotna lestvica plačnih razredov temeljnih plač za uslužbence vseh državnih organov in ustanov z naslednjimi mesečnimi zneski:
J. 22.500 din
II.	21.000 din HI. 19.500 din
IV.	18.000 din
V.	16.500 din
VI.	15.000 din
VII.	13.500 din VIII 12.500 din IX. 11.500 din X. 10.500 din
XI
XII.
XIII.
XIV. XV.
XVI.
XVII.
XVIII.
XIX.
XX.
9.400	din
8.600	din
7.800	din 7.200 din
6.800	din
6.400	din
6.000	din
5.600	din 5.300 din
5.000	din
4.	č 1 e n. V določenih plačnih razredih so po trije periodični poviški, ki predstavljajo sestavni del temeljne plače. Periodične poviške dobe praviloma uslužbenci p-otem, ko so prebili določeno število službenih let v najvišjem plačnem razredu, do katerega lahko redno napredujejo v enem nazivu.
5.	člen. Uslužbencem, ki so na določenih položajih, pripada poleg temeljne plače tudi položajni dodatek.
6.	člen. Za težje delovne pogoje se lahko določijo posebni dodatki. Prav tako se lahko določi dodatek za znanje tujih jezikov, kadar se to znanje pri upravljanju rednega dela uporablja kot dopolnilo. Posebni dodatki se lahko določijo tudi za uslužbence določenih služb. Skupni znesek, potreben za te dodatke, se določi v odstotku od skupnega plačnega fonda. Pravilnike o dodatkih po tem členu izda Svet za zakonodajo in in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
7.	člen. Uslužbencem se lahko dajejo občasne nagrade za posebne uspehe, dosežene pri delu. Občasne nagrade X lahko dajejo samo v mejah zneska, odločenega za ta namen v posebni poziciji predračuna. Odločbo o dajanju občasnih nagrad izda starešina urada oziroma ustanove po dobljenem mnenju sindikalne podružnice.
8.	člen. Nazivi uslužbencev se razporede v določene plačne razrede po strokovni usposobljenosti in sicer:
1.	nazivi, za katere je potrebna nižja strokovna usposobljenost s pripravniki za te poklice — od XX. do vključno XIV. razreda;
2.	nazivi, za katere je potrebna srednja strokovna usposobljenost s priprav-
niki asa te poklice — od XVI. do vključ. no IX. plačnega razreda;
3.	nazivi, za katere je potrebna višja strokovna usposobljenost s pripravniki za te poklice od XIV. do vključno I. plačnega razreda.
9.	člen. Fod nižjo, srednjo In višjo strokovno usposobljenostjo se po pravilu razume ustrezajoča šolska izobrazba (nepopolna, oziroma popolna srednja šola in fakulteta) z opravljenim strokov, nim izpitom po končanem pripravniškem stažu. Nižja, srednja oziroma višja strokovna usposobljenost se priznava tudi uslužbencem, ki nimajo ustrezajoče šolske izobrazbe, za katere se ugotovi, da imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost pod pogojem, da opravijo ustrezajoč posebni strokovni izpit. Toč-eiejše predpise, na pödlagi katerih se bo ocenjevala sposobnost uslužbenca za izpite. način opravljanja izpitov m druge določbe o tem izda Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ. Katera strokovna usposobljenost v posameznih službah ustreza nižji. sred. nji ali višji strokovni usposobljenosti predpisuje pristojni Člen vlade FLRJ v soglasju s Svetom za zokonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
10.	člen. Osebe z nižjo šolsko kvalifikacijo od nepopolne gimnazije, ki prej siploh niso bile zaposlene, se lahko izjemoma sprejemajo v službo pri drž organih in ustanovah samo kot pomožni uslužbenci. V državno službo se lahko sprejme tudi oseba brez formalne šolske kvalifikacije, določene za službo, v katero se sprejema, če personalna komisija ugotovi, da ima ta oseba sposobnosti za opravljanje poslov določene službe ob pogoju, da opravi strokovni izpit v roku, ki ga določi komisija.
11.	Č i e n. Uslužbenci napredujejo s tem. da dobe višji naziv ali višji plačni razred po strokovni sposobnosti, pokazanemu uspehu pri delu in letih službe.
12.	člen. Z odločbo organa za sistematizacijo uslužbenskih mest se določi število uslužbenskih mest po nazivih za vsako organizacijsko enoto. To število se ne more povečati brez odobritve organa. pristojnega za sistematizacijo. Uslužbenci se lahko postavljajo samo na mesta in največ v nazive, ki so določeni v odločbi o sistematizaciji.
13.	č 1 e n. Uslužbenec opravlja praviloma posle svojega poklica. Ce upravni in strokovni oziroma izvršilni uslužbenec s svojim pristankom opravlja posle pisarniškega uslužbenca, se mu določi naziv po delu, ki ga opravlja. V tem primeru obdrži uslužbenec pravico do prejšnjega poklica, če se vrne k delu tega poklica, čas, ki ga je prebil pri opravljanju pisarniških poslov, se ne računa za napredovanje v prejšnjem poklicu upravnega oziroma izvršilnega uslužbenca.
14.	č 1 e n. Po tej nredbi se določijo plače tudi uslužbencem ustanov, za katere ne obstoje posebni predpisi o plačah, vendar se jim ne določijo nazivi upravnih uslužbencev po tej uredbi; napredujejo pa pod pogoji, ki so določeni s to uredbo za pridobivanje naziva in napredovanje v plačne razrede. Svet za zakonodajo in zgraditev ljudska oblasti vlade FLRJ lahko izda točnejše predpise o razporejanju takih uslužbencev v plačne razrede in o njihovem napredovanju.
H. Mazivi in plače
15.	člen. Po vrsti in značaju poslov ki jih opravljajo pri državnih organih, se uslužbenci dele v: 1. upravne in strokovne uslužbence; 2. izvršilne uslužbence; 3. pisarniške uslužbence. Razen teh so tudi uslužbenci tehnično strokovnih služb, ki delajo v hidrometeoroloških, geodetskih in statističnih ustanovah ter v ustanovah za kontrolo mer in dragocenih kovin.
1. Upravni in strokovni uslužbenci
16.	č 1 e n. Nazivi upravnih uslužbencev so po strokovni sposobnosti in položaju, ki ga imajo v državni upravi, brez ozira na vrsto poslov, ki jih opravljajo in na stroko, naslednji: 1. pristav, 2. referent, 3. višji referent, 4. svetnik, 5. višji svetnik. Namesto teh poleg navedenih nazivov se lahko v posameznih panogah državne uprave in službah uvedejo drugi nazivi. Pravilnik o uvajanju novih nazivov izda Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ na predlog pristojnega člana vlade. S tem pravilnikom bodo predpisani tudi pogoji za pridobitev naziva in razporejanje nazivov v plačne razrede ter pogoji za napredovanje.
17.	č 1 e n. Nazivi upravnih uslužbencev se razporejajo v naslednje plačne razrede: 1. naziv pristava s pripravnikom za ta naziv — od XVI. do vključno
XII.	plačnega razreda; 2. naziv referenta s pripravnikom za ta naziv — od XIV. do vključno X. plačnega razreda; 3. naziv \Tiš referenta — od IX. do vključno
VI.	plačnega razreda; 4. naziv svetnika - od V. do vključno III. plačnega razreda; 5. naziv višjega svetnika — v II. in * plačni razred.
18.	člen. Za naziv pristava in referenta je določen pripra\*niški staž treh let. Pripravnik lahko opravi strokovni izpit po končanih dveh letih staža.
19.	č 1 e n. Oseba, ki se po končanem šolanju sprejme v državno službo kot pripravnik, se postavi v začetni plačni razred ustrezajoč ega naziva, po opravljenem strokovnem izpitu in po končanem stažu se pripravnik postavi v naziv pristava v XV. plačni razred oziroma v naziv referenta v XIII. plačni razred.
20.	č I e n. Za upravne uslužbence so določeni po trije periodični poviški v
XIII.	, X.. IX. in VI. plačnem razredu,
Periodični poviški znašajo mesečno:	v
XII. plačnem razredu 400 din, v X. In IX. plačnem razredu 500 din in VI. plačnem razredu 700 din.
21.	člen. V enem nazivu napreduje n- uibcnec redoma v več plačnih razredov, vsakokrat po treh letih efektivne službe. Ce meni starešina, da si uslužbenec ne prizadeva pri delu in da zaradi tega ne zasluži, da bi napredoval v višji plačni razred, tedaj zahteva od personalne komisije iz 43. člena te uredbe, da začne postopek zaradi dajanja ocene o delu uslužbencem. Ce da komisija nezadovoljivo oceno, tedaj ostane uslužbenec v istem plačnem razredu najmanj še eno leto.
22.	člen. Uslužbenec, ki se Izkaže s strokovno sposobnostjo in z rezultati svojega dela, lahko napreduje v istem nazivu za en plačni razred višje od naslednjega plačnega razreda po preteku treh let efektivne službe v dotedanjem plačnem razredu. Ta določba pa se ne nanaša na pripravnike.
23.	č 1 e n. Za naziv pristava je potrebna srednja strokovna usposobljenost, za naziv referenta pa višja strokovna usposobljenost. Uslužbenec v nazivu pristava, ki ima tri leta efektivne službe v zadnjem ali predzadnjem plačnem razredu tega naziva, se lahko poviša v naziv referenta. Za tako napredovanje je potrebno, da opravi uslužbenec poseben strokovni Izpit. Predpise o tem izpitu izda pristojni član vlade FLRJ v soglasju s Svetom za zakonodajo iu zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ. Usluž_ bene c, ki je tako povišan v nazivu referenta, dobi XI. plačni razred in lahko dalje napreduje do vključno IX. plačnega razreda.
24.	č 1 e n. Uslužbenec v nazivu referenta, ki ima višjo strokovno usposobljenost in tri leta efektivne službe v zadnjem ali predzadnjem plačnem razredu nnaziva, se lahko poviša v naziv višjega referenta v IX. plačnem razredu. Pod istimi pogoji se lahko uslužbenec v nazivu višjega referenta poviša v naziv svetnika v V. plačnem razredu, če samostojno otpravlja upravno politične posle večjega pomena ali posle visoke strokovne kvalitete.
25.	č ! e n. Iziemno od določb 23. in
24.	člena se lahko uslužbenec v nazivu piristaya poviša tudi prej v n^ziv referenta. i uslužbenec v nazivu referenta pa
♦«siv višjega referenta, če ima naj-
manj 8 let službe in če se izkaže s posebnimi strokovnimi kvalitetami. Prav tako se lahko uslužbenec v nazivu višjega referenta po\riša v naziv svetnika, če ima najmanj 12 let službe.
26.	č 1 e n. V naziv višjega svetnika se lahko poviša uslužbenec, ki kaže posebne kvalitete za vodilne upravno politične posle ali ima strokovna dela visoke kvalitete ali znanstvena dela.
27.	č 1 e n. Uslužbenec, ki prebije tri leta efektivne službe v končnem plačnem razredu svojega naziva, za kateri nazitf1 je določen periodičen povišek, pa se ne poviša v višji naziv, dobi periodični povišek. Periodični poviški se dajejo po službeni dolžnosti po vsakih treh letih efektivne službe. Ce bi uslužbenec z napredovanjem v _ višji naziv dobil manjšo plačo od plače, k! bi jo imel z dobljenim periodičnim poviškom, obdr ži še nadalje dotedanjo plačo.
28.	člen. Strokov, uslužbenci, ki preidejo neposredno iz gospodarstva ali javnih služb k določenim strokovnim poslom pri organih državnih oblasti in državne uprave (zdravniki, profesorji, novinarji, umetniki in drugi) se praviloma postavljajo v. naziv in ustrezajoči plačni razred upravnih uslužbencev po določbah te uredbe.
Uslužbencem iz prejšnjega odstavka, ki sc za opravljanje strokovnih poslov po potrebi službe .neposredno prevzemajo kot vidni strokovnjaki ali se vzamejo začasno za opravljanje določenih poslov, se lahko izjemoma naziv in plačni razred določita neodvisno od pogo-jev, določenih za naziv upravnih usluž-1 bencev oziroma se jim lahko plača določi po predpisih službe, iz katere se prevzemajo. Odločbo o tem izda komisija vlade iz 42. čl. te uredbe na pred log člana vlade ozir. starešine ustanove.
Plače uslužbencev iz prejšnjih odstavkov se lahko določijo s posebnimi predpisi. ki jih izda Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
29.	č 1 e n. Za uslužbence ljudskih odborov občin lahko Svet za zakonodajo 'n zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ izda posebne predpise o nazivih in plačah.
2. Izvršilni uslužbonci
30.	č 1 e n. Izvršilni uslužbenci v smislu te uredbe so uslužbenci, ki v službah posameznih panog držav, uprave opravljajo Izvršilne posle (sodne izvršilne posle, posle, ki spadajo v območje inspekcije, izvršilne . posle v posameznih s’u^bah notranjega resora, finančne izvršilne posle itd.). S pravilniki bodo določeni nazivi izvršilnih uslužbencev, pogoji za pridobivanje naziva, posli, razpored nazivov v plačne razrede iu pogoji za napredovanje. Te pravilnike izda pristojni član vlade FLRJ v soglasju s Svetom za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
Naziv izvršilnih uslužbencev v ljudskih odborih, ki n p bodo obseženi s pravilniki iz prejšnjega odstavka, bodo razporejeni v plačne razrede z odločbo okrajnega ljudskega odbora v mejah od XX. do XIV. plačnega razreda po strokovni usposobljenosti, ki je potrebna za opravljanje teh poslov.
B. Pisarniški uslužbenci
31.	Č 1 e n. Pisarniški uslužbenci v smislu te uredbe so uslužbenci, ki opravljajo pisarniške in pisarniško tehnične posle.
32.	č 1 e n. Nazivi pisarniških uslužbencev se razporedijo od XX. do IX. plačnega razreda. Določeni nazivi pisarniških uslužbencev, za katere se zahteva večje strokovno znanje (n. pr. debatni stenograf in prevajalec) se lahko razporedijo tudi do VI. plačnega razreda.
33 Člen. Pisarniški uslužbenci, ki imajo večjo strokovno usposobljenost od tiste, ki je določena za njihov naziv, ali ki Imajo večje tehnično znanje, in Jim to omogoča opravljanje važmetjših ali višje kvalificiranih poslov, se lahko razporede in napredujejo za en plač. razred višje od tistega, ki Je določen za njihov naziv.
34.	č I e n. Plača pomožnih uslužbencev, ki opravljajo služiteljske ali druge podobne posle, znaša 4000 din in s poviški po letih službe do 6500 din mesečno. Za pomožne uslužbence se lahko sprejemajo osebe, ki imajo osnovno šolo.
35.	člen. Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ ho izdal pravilnik o pisarniških uslužbencih, ki bo vseboval podrobnejše določbe o strokovni usposobljenosti za posamezne nazive, o pripravniškem stažu, o napredovanju. o prehodu v nazive upravnih in Izvršilnih uslužbencev in o prevaja nju v nove nazive in plačne razrede.
4 Uslužbenci v ustanovah tehnično-strokovnih služb
36.	č 1 e n. Po strokovni usposobljenosti se nazivi uslužbencev hidrometeorološke, geodetske in statistične službe ter stroke kontrole mer in dragocenih kovin, ki delajo v hidrometeoroloških, geodetskih in statističnih ustanovah in ustanovah za kontrolo mer in dragocenih
kovin, razporede v plačne razrede skladu z 8. členom te uredbe.
37. č 1 e n. Nazivi uslužbencev tehnično-strokovnih služb, pogoji za pridobivanje nazivov, razpored nazivov v plačne raz rede, kakor tudi pogoji za napredovanja bodo predpisani s pravilniki, ki jih izda pristojni član vlade FLRJ v soglasju s Svetom za zokonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
lil. Položafoi dodatek
38.	č 1 e n. Uslužbencem na položajih voditeljev uradov ozir. ustanov in njihovih notranjih organizacijskih enot, ki so določeni s sistematizacijo uslužbenskih mest, pripada poleg temeljne plače tudi položajni dodatek.
39.	č 1 e n. Položaji, ki jim pripada položajni dodatek, se razporejajo v položajne razrede z naslednjimi mesečnimi zneski:
položajni razred 1. 3000—6000 din; položajni razred II. 2000—4000 dinj' položajni razred III. 1500—3000 din; položajni razred IV. 1000—2000 din; položajni razred V. 800—1500 din; položajni razred VI. 500—1000 din; položajni razred VII. 300—600 din.
S pravilniki, ki jih izda Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ kot organ za sistematizacijo na predlog pristojnega člana vlade, se določi, katerim položajem v zveznih uradih m ustanovah pripada položajni dodatek, kakor tudi razpored položajev v določene položajne razrede. Predsednik
vlade FLRJ lahko za najvišje položaje določi položajni dodatek tudi do 10.000 dinarjev.
40.	ć 1 e n. Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade ljudske republike kot organ za sistematizacijo izda v soglasju s Svetom za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ na predlog pristojnega člana vlade pravilnike o razporejanju posameznih položajev v določene položajne razrede.
Položaji v administraciji ljudskih odborov okrajev ozir. mest so lahko razporejeni v VII. do IV. položajni razred. Za posamezne položaje se lahko določi tudi večji dodatek od IV. položajnega razreda, toda samo v soglasju s predsednikom Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
41.	č I e n. Svet za zokonodajo in zgra_ ditev ljudske oblasti vlade FLRJ lahko določene položaje v državni upravi razporedi v plačne razrede po lestvici iz 3. člena te uredbe. Uslužbenci na takih položajih prejemajo plačo po položaju brez ozira na naziv.
IV. Pristojnost
42.	č 1 e n. Organ vlade, pristojen za odločbe, ki se izdajo po tej uredbi, toda za katere ni pristojen kak drug organ, je komisija vlade. Komisijo imenuje vlada, načeljuje pa ji član vlade. V komisijo pride tudi en predstavnik sindikata.
43.	č 1 e n. Pri ustanovah, ljudskih odborih okrajev oziroma mesV kakor tudi pri ustanovah, za katerih uslužbence ni posebnih predpisov o plačah, se ustanove stalne personalne komisije.
Komisijo imenuje im razrešuje član vlade, ljudski odbor oziroma starešina ustanove v soglasju s komisijo vlade. Na čelu komisije v ljudskem odboru je član ljudskega odbora. V personalno komisijo pride tudi predstavnik sindikalne organizacije.
44.	ć 1 e n. Odločbe o določitvi naziva in o napredovanju v nazive, ki so razporejeni začenši od XI. plačnega razreda navzgor, kakor tudi odločbe o izrednem napredovanju v plačne razrede za uslužbence pri vseh državnih organih izdaja starešina, pristojen za postavljanje po predhod. soglasju s komisijo vlade.
Za določanje naziva v diplomatsko konzularni stroki veljajo posebni predpisi. Za določanje naziva višjega svetnika in za določanje položajnega dodatka prvega položajnega razreda uslužbencem ljudskih republik je potrebno soglasje komisije zvezne vlade.
45.	č 1 e n. Odločbe o določanju nazivov, ki so razporejeni v nižje plačne razrede od XI., kakor tudi odločbe o rednem napredovanju v višji plačni razred izdaja starešina, pristojen za postavljanje po predhodnem soglasju personalne komisije iz člena 43. te uredbe Ce se ne doseže soglasje med pristojnim starešino in personalno komisijo izda odločbo komisija vlade. Odločbe o dajanju periodičnih povišic Izdaja starešina organizacijske enote.
46	člen. odločbe o določanju nazivov m o napredovanju v višje plačne razrede za pisarniške in izvršilne uslužbence ljudskega odbora in ustanove pod njegovim nadzorstvom izdaja predsednik ljudskega odbora, okraja oziroma mesta po predhodnem soglasju s personalno komisijo, kolikor s pravilnikom o izvršilnih uslužbencih ne bi bilo drugače določeno.
Odločbe o določanju nazivov in napredovanju v višje plačne razrede za vse uslužbence oddelkov (uprav) notranjih zadev izda minister za notranje zadeve ljudske republike v soglasju s predsednikom ljudskega odbora.
47	č 1 e n. Proti odločbam, ki se nanašajo na 45. in 46. člen te uredbe, lahko uslužbenec vloži pritožbo komisiji vlade v 15 dneh od dneva prejema odločbe.
V. Skupne določbe
48. člen. V leta službe za napredovanje se računa ves čas, ki ga je uslužbenec dejansko prebil v državni službi, v službi zadružnih in družbenih organizacij ali kot nameščenec pri privatnih delodajalcih, pri delu. za katero se zahteva strokovna usposobljenost istega ranga kakor za naziv, v katerem se uslužbenec nahaja. ^
Personalna komisija lahko deloma ali v celoti prizna v leta službe za napredovanje tudi čas, ki ga je uslužbenec prebil pri delu, za katero je potrebna nižja strokovna usposobljenost od tiste, ki se zahteva za njegov naziv, če je to delo iste ali podobne narave, kakor delo, ki ga opravlja.
V leta službe za napredovanje se računa tudi čas, ki ga je uslužbenec prebil: 1. v stalni službi in ob stalni plači v predstavniških telesih in njihovih organih kakor tudi določenih družbenih organizacijah v FLRJ; 2. v sestavu Narodno osvobodilne vojske ali zavezniških vojska in pri organiziranem delu v narodno osvobodilni borbi kakor tudi čas, ki ga Je po 6. aprilu 1941 prebil kot žrtev fašizma v zaporih, internaciji, konfina-ciji. deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu oziroma v ujetništvu; 3. pri profesionalnem revolucionarnem političnem delu, v revolucionarnem gibanju ali pri drugem delu v interesu revolucionarnega gibanja, v zaporih in taboriščih zaradi revolucionarnega dela pred šestim aprilom 1941; 4. na voj. dolžnosti ali v ujetništvu za časa vojn od 1912 do 1920 priznano po dosedanjih predpisih; 5. izven službe, če je bil od okupacijskih
organov odpuščen iz službe zaradi svojega antifašističnega in patriotskega zadržanja ali zaradi svoje nacionalne, rasne in verske pripadnosti in podobnih razlogov (zaradi tega. ker je imel koga od članov družine v narodno osvobodilni vojski; žena, ki je bila v službi odpuščena zato, ker je bil mož zaposlen) ali če je sam zajpustil službo ali bil upokojen iz teh razlogov pod pogojem, da je ponovno stopil v službo do konca 1. 1945.
Uslužbencem, ki so po demobilizaciji iz Narodno osvobodilno vojsko in so nosilci partizanske spomenice 1941, ali so bili odpeljani v ujetništvo, se bo računal čas 2. točke začenši od 6. aprila 1941.
Uslužbencem, ki so po demobilizaciji Jugoslovanske Jjudske armade oziroma po povratku iz ujetništva ali internacije po končani vojni stopili v službo, se prizna čas od demobilizacije oziroma od povratka v domovino do vstopa v službo, ako so v službo stupili do konca leta 1945.
Cas, prebit v Narodno osvobodilni vojski in pri aktivnem in organiziranem delu v narodno osvobodilni borbi do konca vojne se računa dvojno. Podrobnejše določbe o tem bo predpisal Svs? za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ. Kot konec vojne v smislu te uredbe se šteje 15. maj 1945. Za napredovanje se lahko prizna tudi čas, ki ga je uslužbenec prebil pri izvrševanju privatnega poklica, če je dejansko opravljal delo v svoji stroki, podrobnejše določbe o tem bo predpisal Svet za zakon od a in in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
Personalna komisija ne bo priznala v leta službe za napredovanje čas, ki so ga posamezni uslužbenci prebili v službi sovražnih vojnih ali civilnih ustanov, če so s svojim delom v teh ustanovah škodovali osvobodilni borbi.
49. č 1 e n. Uslužbenec, ki je disciplin sko kaznovan z ustavitvijo napredovanja, izgubi za napredovanje v višji naziv ali v višji plačni razred kakor tudi za prejemanje periodičnega poviška toliko časa, kolikor je določeno v disci plinski razsodbi.
Uslužbenec, proti kateremu je z odlokom disciplinskega sodišča začet disciplinski postopek ali je odstranjen iz službe, se ustavi v napredovanju ozir. prejemanju periodičnih poviškov. Ce je uslužbenec, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, oproščen, se mu Vrne pravica do računanja časa službe, ki mu je bila začasno ustavljena v smislu določbe drugega odstavka tega člena.
50 člen. Honorarnemu uslužbencu se določi višina honorarja v odstotku od plače, ki bi jo imel kot redni uslužbenec glede na delo, ki ga opravlja in na čas, ki ga stalno prebije Pri delu. Podrobnejše določbe o plačevanju honorarnih uslužbencev bo predpisal predsednik Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ. S temi predpisi se lahko določijo honorarji visokim strokovnjakom, ne glede na določbo gornjega odstavka.
51. č 1 e n. Odločba o določitvi naziva in o napredovanju v višji naziv ali višji plačni razred se šteje, da je izdana od pristojnega organa In izplačilo na njegovi osnovi se lahko izvrši, kadar od-ločbo podpiše starešina, pristojen za postavitev, in predsednik ali pooblaščeni član komisije vlade oziroma personalne komisije. Vodja računovodske službe odgovarja,- ako se izvrši izplačilo na osnovi, ki ni bila pristojno izdana.
Sekretariat za personalno službo vlade ima pravico, da pregleda vse odločbe o nazivih in plačah in da oceni zakonitost teh odločb. Ce ugotovi, da so izdane odločbe nezakonite, bo sekretariat predlagal pristojnemu starešini, da odločbo spremeni. Ce starešina ne sprejme predloga, izda končno odločbo komisija vlade.
Ce se ugotovi, da Je izdana odločba nezakonita, se ustavi nadaljne izplačilo tistega dela plače, ki Je bil nezakonito izplačan. Proti uslužbencu, ki je pripravil tako odločbo, se bo začel disciplinski postopek. Odgovornost za storjeno škodo nosi tudi starešina,, če se' ugotovi, da Je bila nezakonita odločba izdana po njegovi krivdi.
Zahteva za spremembo odločbe po določbi prvega odstavka tega člena se lahko vloži v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana.
VI. Prehodne in končne določbe
52.	č 1 e n. Uslužbenci, ki so na dan
uveljavljenja te uredbe v državni službi, se prevedejo v nazive in se razporedijo v plačne razrede, ki so določeni s to uredbo, in po predpisih, ki so izdani na njeni podlagi. Uslužbenci, ki so po dosedanjih predpisih pravilno dobili nazive in dejansko opravljajo posle svojega naziva, se prevedejo v ustrezajoče nove nazive po nazivu, v katerem se nahajajo. Komisija za prevedbo je dolžna raziskati, ali je bil dan uslužbencu naziv pravilno, kar se mora ugotoviti v odločbi o prevedbi uslužbenca.
53.	č 1 e n. Skladno z določbami prejšnjega člena, se uslužbenci, ki so v nazivih:
a)	mlajšega komercialista, mlajšega kmetijskega tehnika, mlajšega gradbenega tehnika in v drugih ustrezajočih nazivih — prevedejo v naziv pristava;
b)	komercialista, kmetijskega tehnika, gradbenega tehnika in v drugih ustrezajočih nazivih — prevedejo prav tako v naziv pristava;
c)	višjega komercialista, višjega kmetijskega tehnika, višjega gradbenega tehnika in v drugih ustrezajočih nazivih — prevedejo v naziv Teferenta.
54.	č 1 e n. Uslužbenci iz prejšnjega člena, ki imajo popolno srednjo šolo, se razporedijo v naslednje plačne razrede: — uslužbenci pod a) od XVI. do XIII. plačnega razreda; — uslužbenci pod b) od XV. do XII. plačnega razreda; — uslužbenci pod c) od XI. do IX. plačnega razreda.
Plačni razred, se določi po letih službe, pri čemer se računa za začetni plačni razred dobo do 3 let, za naslednji razred pa nad 3 do 6 let itd.
Uslužbenci pod c), ki imajo do 12 let službe, se razporedijo v XI. plačni razred, nad 12 do 15 let v X., a nad 15 let v IX. plačni razred.
Uslužbenci pod a), ki imajo več kakor 15 let službe, se razporedijo v XII. plačni razred.
Uslužbenci pod b) in c), ki so prebili v svojem nazivu več kakor 3 leta, se razporedijo v en plačni razred višje, vendar ne v višjega, od XII., oziroma IX.
55.	č 1 e n. Uslužbenci iz 53. člena, ki imajo nepopolno srednjo šolo, najmanj 10 let službe in so opravili strokovni izpit, pa uspešno opravljajo posle svojega naziva, se razporedijo v plačne razrede po določbah prejšnjega člena, in sicer tako, da se uslužbencem pod a) in b) za začetni razred računa 6 let, uslužbencem pod c) pa 15 let službe.
56.	č 1 e n. Uslužbenci iz prejšnjega člena, ki niso opravili strokovnega izpita, kakor tudi uslužbenci, ki imajo nepopolno srednjo šolo in manj kakor 10 let službe ali manjšo šolsko izobrazbo od nepopolne srednje šole, se prav tako lahko prevedejo po določbi prejšnjega člena, če uspešno opravljajo posle svojega naziva. Odločbo o prevedbi izda v takih primerih vladna komisija na soglasni predlog komisije za prevedbo in starešine, ki' je pristojen za postavljanje, ali po pritožbi uslužbenca.
Uslužbenci iz prejšnjega odstavka, ki ne bodo prevedni po 55. členu,- se prevedejo v druge ustrezajoče nazive, ki so določeni po tej uredbi in po pravilnikih, izdanih na njeni osnovi, in sicer po poslih, ki jih opravljajo (nazivi pisarniških uslužbencev in drugi).
57.	č 1 e n. V skladu z določbami 52. člena se uslužbenci, ki so v nazivih: a) mlajšega ekonomista, mlajšega inženirja, mlajšega upravnega (pravnega) referenta in v drugih ustrezajočih nazivih — prevedejo v naziv referenta; b) ekonomista, inženirja, upravnega (pravnega) referenta in v drugih ustrezajočih nazivih — prevedejo prav tako v naziv referenta; in c) višjega ekonomista, višjega inženirja, višjega upravnega (pravnega) referenta in
v drugih ustrezajočih nazivih — prevedejo v naziv višjega reierema.
58.	cie n. ts.u^ueuu iz prejšnjega člena, Ki ima j o 1nn.un.eLn0 uumd^uu, sc raz-puieuijo v naaieunje ptaciie razreue: asiuiucuci pou n) ou A.it. uo Ai. p.ac-4rega razieua; usruzuencr pou oj ou
uo A. piacncga razieua; usiurucuci pou c) oa 1a. uo v a. piaciie^a laZreua. načni razred se uoioca po ie«.rri Sruzue, pri čemer se za začetni razieu računa uuua uo j iet, za nasreunji uau 5 uo 6 itn iui.
USiUZOeilCi pou. Cjf ni imajo UO JLZ iel slu-bue, se razporeUijo v aa. pracm razreu, asu pa, ki imajo vec kokoi az iel siuzoe — v na^ieunjc piacne razreae. (jsaU/.-oenci pou aj, ni miajo vec Kanor aj iet siuzoe, se razporeuijo v a. pracm iaz-ieu. ^službene, pou oj in c/, Kr so preora v svojem zvanju vec nanor s rem, se iaz-poreuijo v eu piacui razreu višje, venuar ne v Višjega, Kanor a.., oziroma v A.
59.	Cie n. usiuzoenci, Ki so v nazivih xZ o7. ciena in imajo pupoino sreunjo solo, najmanj AO iei simue m opravi jen
»UTOKU V Hi IZprl, pa UapesuO Opravljajo po-
sie svojega zvanja, se razporedijo v pmc-ue razicue po aorocuan 00. ciena, m sicer rano, aa se usiuzoencem pou aj 111 uj za začetni razreu računa b let, usiuzoencem pod c) pa 15 iet siuzoe.
bü. č 1 e n. Umuiucuci iz prejšnjega člena, ki niso opravin stroKovnega izpita, Kanor tuui usruzoenci, Ki imajo pupomo srednjo som, pa manj Kasor lu iet siuzbe, an mzjo soisno izoorazoo od nepopolne srednje šoie, se lanKo prav taKO p.eae-dejo po doiocuan prejšnjega ciena, če uspešno opravljajo posie svojega naziva. V tanin pnmerm izua odločoo o prevedbi viadna komisija na soglasen predlog Komisije za preveubo m starešine, Ki je pristojen za nastavljanje, ali po pritožbi uslužbenca.
61.	č 1 e n. Uslužbenci, ki ne bodo prevedem po doiocoan prejšnjega člena, se prevedejo, m to:
1.	uslužbenci, Ki imajo popolno srednjo šolo in manj kaKor iu iet siuzbe, se prevedejo v naziv in razporedijo v plačne razrede po določbah 53. in o4. člena, in sicer tako, da se uslužbenci pod a), b) in c) 57. člena izenačijo z usiuzbenci v nazivih, ki so navedena pod a), b) in c) 58. člena;
2.	uslužbenci, ki imajo nepopolno srednjo šoio, najmanj 10 let siuzbe in opravljen strokovni izpit, se prevedejo po določbi 55. člena;
3.	uslužbenci, ki imajo nepopolno srednjo šolo, pa manj kakor 15 let siuzbe, ali taki, ki imajo nižjo šolsko izobrazbo, kakor je nepopolna srednja šola, kakor tudi uslužbenci iz prejšnje točke, ki niso opravili strokovnega izpita, se prevedejo v druge ustrezajoče nazive, ki so določeni po tej uredbi in pravilnikih, izdanih na njeni osnovi, in sicer po poslih, ki jih opravljajo (zvanja pisarniških uslužbencev in drugo).
62.	č 1 e n. Uslužbenci, ki so v nazivu svetnikov, se prevedejo v naziv svetnikov in razporedijo v plačne razrede od V. do vključno III., in to uslužbenci, ki imajo do 18 let službe v V., tisti pa, ki imajo nad 18 let službe, v naslednje plačne razrede po letih službe. Uslužbenci, ki so prebili v svojem nazivu več kakor tri leta, se prevedejo v za en plačni razred višje, vendar ne v višjega kakor je III.
63.	č 1 e n. Uslužbence prevede v nazive višjih svetnikov in v plačne razrede
II.	ali I. vladna komisija.
64.	č 1 e n. Uslužbenci pomožne panoge administrativne stroke, kakor tudi uslužbenci drugih strok, ki stalno opravljajo posle pisarniških uslužbencev (statistični manipulanti, ki ne delajo v statističnih ustanovah, planerji, ki nimajo strokovne izobrazbe matične stroke, temveč opravljajo posle pisarniških uslužbencev, in drugi) se prevedejo v nazive pisarniških uslužbencev, in sicer po poslih, ki jih dejansko opravljajo. Prevedba v nazive in plačne razrede pisarniških uslužbencev se opravi po določbah pravilnika o pisarniških uslužbencih.
65.	Cie n. Uslužbenci v izvršilnih službah in uslužbenci v ustanovah tehnično-strokovnih služb, za katere obstoje posebni plačni predpisi, se prevedejo po teh predpisih.
66.	č 1 e n. Pripravniki za naziv, za kateri se zahteva srednja strokovna uspo sobljenost, se razporedijo v XVI. plačni razred, pripravniki za naziv, za kateri se zahteva višja strokovna usposobljenost, — pa v XIV. plačni razred. Ce pripravniki nimajo popolne srednje šole oziroma fakultetne izobrazbe, se prevedejo v ustrezajoči naziv v plačni razred, in sicer po strokovni izobrazbi, ki jo imajo.
67.	č 1 e n. Uslužbence brez naziva bo prevedla vladna komisija v nazive, ki ustrezajo njihovemu položaju in strokovni izobrazbi, če za položaj, na katerem so, ni določena plača po položaju po določbi 41. člena te uredbe.
68.	č 1 e n. Uslužbenci, ki so aktivno sodelovali v organiziranem delu v narodno osvobodilni borbi, začenši od 1941, 1942. ali 1943. leta, se prevedejo v nove nazive po nazivih, ki so jih imeli po dosedanjih predpisih, ne glede na šolske kvalifikacije. Ce organ, ki opravi pre vedbo, ugotovi, da uslužbenec nima potrebne strokovne sposobnosti, odredi, naj uslužbenec opravi strokovni izpit.
69.	č J e n. V leta službe pri prevedbi se računa doba, ki se priznava za na^ predovanje po določbah 48. člena te uredbe. Cas do 3 let, ki preostane ob prevedbi, se računa uslužbencu za napredovanje v naslednji plačni razred, če ob prevedbi ni dobil najvišjega plačnega naziva, v katerega je preveden. Preostali čas se ne računa za periodični povišek niti ne daje periodični povišek ob prevedbi.
70.	Cie n. Ce se pri prevedbi ugotovi, da Je bil nepravilno dan uslužbencu naziv, v katerem se nahaja, se prevedba opravi po nazivu, ki bi ustrezal njegovi strokovni usposobljenosti. Ce komisija ugotovi, da bi bil uslužbenec moral do. biti višji naziv, kakor je tisti, v katerem so ga našli, ga bo prevedla po nazivu, ki ga ima, hkrati pa bo predlagala vladni komisiji napredovanje v višji naziv.
71.	č 1 e n. Pri svetih, ministrstvih, glavnih upravah, vladnih ustanovah, pri okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih in pri izvršilnih odborih avtonomnih enot se ustanovijo prevedbene komisije z nalogo, da pripravijo predloge za prevedbo. Komisije se sestoje iz treh do pet članov, od katerih enega delegira sindi^alpa organizacija, druge pa imenuje starešina ustanove. Vladna komisija iz 42. člena bo opravljala tudi posle v zvezi s prevedbo uslužbencev po tej uredbi. V pristojnost vladne komisije spada: a) da izdaja odločbe o pre. vedbi v primerih, ki so izrečno določeni po tej uredbi; b) da sklepa o pritožbah uslužbencev glede odločb o prevedbi, ki jih izdajajo starešine ustanov; c) da vodi vse delo v zvezi s prevedbami.
72.	č 1 e n. Odločbe o prevedbi uslužbencev izdaja starešina, ki Je pristojen za nastavljanje, v soglasju s komisijo iz 1. odstavka prejšnjega člena, razen v primerih, za katere je pristojna vladna komisija. Ce starešina ne soglaša s predlogom komisije. Izda odločbo o prevedbi vladna komisija. Odločbe o prevedbi uslužbencev se bodo izdale najkasneje do 15. maja 1952. leta.
73.	č 1 e n. Proti odločbi o prevedbi se lahko uslužbenec pritoži oa vladno komisijo v 15 dneh od dneva, ko prejme odločbo o prevedbi. Pritožbo lahko vložP tudi sindikalna organizacija. Odločbe glede pritožb se morajo izdati v štirih mesecih.
74.	Cie n. Spisi o prevedbi s potrebnimi podatki se pošljejo po končani prevedbi vladni komisiji. Komisija je dolžna, da do 1. X. 1952 ugotovi, ali je bila prevedba opravljena pravilno. Komisija je upravičena, da do označenega roka spreminja odločbe o prevedbi, ki so jih izdali starešine po 72. členu, če ugotovi, da nasprotujejo določbam te uredbe.
75.	č 1 e n. Do izdaje pravilnika iz 39. in 40. člena te uredbe določa položajne dodatke vladna komisija.
76.	č 1 e n. Plače uslužbencev v inozemstvu se določajo po posebnih predpisih, ki jih izda Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ na predlog ministra za zun. zadeve FLRJ.
77.	č I e n. Plače Po tej uredbi tečejo od 1. aprila 1952. Uslužbencem, ki ne bodo prevedeni do 1. aprila 1952. se bodo izplačevali dosedanji prejemki, ki sicer tako. da se jim bo po izdaji odločbe o prevedbi izplačala morebitna razlika med novimi in dosedanjimi prejemki.
Uslužbencem, ki bodo po tej uredbi imeli večjo plačo (temeljna plača in položajni dodatek), kakor so njihovi dosedanji redni prejemki (temeljna plača skupno z nadomestkom za živilske bone in denarna vrednost industrijskih bonov, položajni dodatek m stalni osebni dodatek). se bo izplačeval do 1. avgusta
1952.	leta 50*/. te razlike. Svet za zako-nodjrio in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ lahko v sporazumu z Gospodarskim svetom vlade FLRJ odloči, da se celotni znesejk razlike izplačuje že pred navedenim rbkom.
Uslužbenci, ki po tej uredbi dobijo manjšo temeljno plačo, kakor je dosedanja njihova temeljna plača skupaj z »'•''lomestkom za živilske bone in denarno vrednostjo industrijskih bonov, se bo izplačevala razlika, dokler z napredovanjem v višji plačni razred oziroma v višji naziv ali s pridobitvijo periodičnega poviška ne dobe zneska, ki so ga imeli po prejšnjih predpisih, imeli po prejšnjih predpisih. Ce je razlika nastala x zvezi z uporabo določbe 1. odstavka 70. člena te uredbe, se ne bo izplačevala razlika po prejšnjem odstavku
78.	č 1 e n. Uslužbenci bodo prejemali plačo delno v bonih za nakup industrijskega blaga. S posebnimi predpisi se bo določil del, ki se bo izplačeval v -''"ih za nakup industrijskega blaga. Gospodarski svet vlade FLRJ lahko iz-'ia odločbo o ukinitvi delnega izplačevanja plače v bonih za nakup industrijskoga blaga.
79.	č i e n. Predpise o pripravniškem stažu in strokovnih izpitih izdaja pristojni organ vlade FLRJ v soglasju s predsednikom Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ.
80.	č 1 e n. Predpisi o pripravniški služ-hi m strokovnih izpitih, kakor tudi določbe uredbe o obveznem opravljanju
}• ->..ovnih ;zpitov ostanejo v veljavi tudi po uveljavljenju te uredbe, in sicer tako. da se rok za opravljanje izpitov, določen po tej uredbi, podaljša do konca leta 1952. Prav tako ostanejo v veljavi tudi predpisi o potnih in selitvenih stroških in o terenskih dodatkih.
81.	člen. Radi določanja pristojnosti za izdajanje odločb o premestitvah, nastavljanju in drugih službenih odnosih, ki niso obseženi s to uredbo, bo predsednik Sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ izdal odločbo o tem, kateri nazivi ustrezajo posameznim vrstam uslužbencev v smislu 12. Člena zakona o državnih uslužbencih.
82.	č i e n. Pooblašča se Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ. da izdaja podrobnejše predpise za izvedbo te uredbe. Pooblašča se Svet za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ, da izda pravilnik o plačah delavcev, ki so zaposleni pri državnih organih in ustanovah.
Navodila v zvezi s prevedbo uslužbencev v nove nazive in plače izda sekretar vlade FLRJ za personalno službo.
83.	člen. Z dnevom uveljavljenja te uredbe prenehajo veljati uredbe o strokah in uredba o prejemkih državnih uslužbencev, kakor tudi predpisi, ki so bili na njihovi osnovi izdani.
84.	č 1 e n. Ta uredba stopi v veljavo z dnevom objave v »Službenem listu FLRJ«.
Drugo žrebanje
28. hola srečh
državne loterije
(v Bitolju 23. marca)
PREMIJO 800.000 DINARJEV
je dobila srečka številka 163.219
PREMIJO 300.000 DINARJEV številka 640.336
PO 100.000 DINARJEV so dobile štev. 314.107, 241,309, 206.208
Sledeče dobitke so dobile vse srečke s temile številkami:
7 dobitkov po	50.000	št.	.84577
14 dobitkov po	40.000	Št.	. 71627
po	40.000	št.	.55773
14 dobitkov po	30.000	Št.	.99412
po	30.000	št.	.29890
49 dobtikov po	20.000	št.	.81057
po	20.000	št.	.30956
po	20.000	št.	. 32545
po	20.000	št.	. 99752
po	20.000	št.	.59099
po	20.000	št.	.05052
po	20.000	št.	. 47025
140 dobitkov po	10.000	Št	..2343
po	10.000	št.	.. 6649
140 dobitkov po	7.000	št.	.. 5695
po	7.000	št.	..2170
280 dobitkov po	5.000	št.	..1159
po	5.000	št.	..3990
po	5.000	št.	..7713
po	5.0J0	št.	..1693
490 dobitkov po	3.000	št.	..1807
po	3.000	št.	..0193
po	3.000	št.	..8326
po	3.000	št.	,. 6370
po	3.000	št.	..8258
po	3.000	št.	..1765
po	3.000	št.	..6725
1.400 dobitkov po	2.000	št.	...733
po	2.000	št	...456
7.000 dobitkov po	1.000	št.	....37
7.000 dobitkov po	600	št.	....11
14.000 dobitkov po	300	št.		72
po	300	št.		57
70.000 dobitkov po	100	št.		9
Prodajalnice srečk v Ljubljani, Mariboru in Kranju izplačujejo vse dobitke do 100.000 din. V ostalih krajih izplačujejo dobitke po 100 in 300 din zastopniki Drž. loterije, ostale dobitke pa Narodna banka.
Srečke za novo, t. j. za 29. kolo, so že v prodaji z današnjim dnem.
TEHNIKA
STROJNE PANOGE z daljšo prakso sprejme:
TOVARNA PIL — PREVALJE
Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno pri podjetju