221. številka
Ljibljaia, y sredo 27. septembra 1905
XXXVIII. !eto.
Isftaja Tsak  dan Kvečer, isimSi aedeljs in erssuiks, tet velje po poiff pr^]«ua m evstro-Ofrske delti« aa m tete Si K, aa pmi tete iS Kf m četrt tete 6 K 50 h, *a en unm S K SO h.   Za Ljubljano ■ poSUJanjem na dota aa rte s« !4 K,  u pol teta 11 K, u (Setrt teta 6 K, u en mete« t K. Kdor hodi tam ponj, plaSa aa vse lata M K, aa pol leta 11 K, aa Satrt teta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. -  Za tujo dožalo toliko več, kolikor soaSe poStnina. -3t asrečb* brea istodobna rpošiljetre naročnine ta na esira. — Za oznanila aa ptačnje ad peteroatopne petlt-vrsta pa 11 h, če ta mm aananile tlaka enkrat, pa 10 h, da ■« dvakrat in po 8 b. če se  tiska trikrat ali   večkrat. — Dopisi »aj aa tavale frankovati — Bokopisi se ne vracaje. — Uredništvo la upravnlitvc je v Snaflevih alioah it 6, ta sieee aredniitve v I. nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije,
eananila, t j. administrativna stvari.
„Slovenski JTarod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Rekord državniške modrosti in previdnosti
Naša ljuba Avstrija je na glasu pred vso javnostjo, da je država neverjetnosti in da je ni pod solnoem dežele, kjer bi se oni, ki drže državno krmilo v rokab, odi kovali s tako gorostasno nesposobnostjo, nevednostjo in glupostjo, kakcr baš v A vatri ji.
In da ta slava dvomljive vrednosti ne izgine in da svet ne dobi drugega, boljšega pojma o naši čestiti državi, zato skrbe i naporem vseh svojih sil naše visoke vlade, ki hlastno pograbijo vsako najmanjšo priliko, ki se jim nudi, da se osmešijo in nesmrtno blamirajo pred vsem svstDm. Tako so delale doslej vse naše vlade in docela umljivo je, da lavorike ki so si jih te pridobile na tem znamenitem polju, niso dale mirno spati tudi Gautachevemu kabinetu, oziroma njegovemu novo pečenemu voditelju naučnega portfelja Bienerthu.
Ia priznati se mor?, da si je v tem oziru Giatseheva vlada srečno priborila re&ord smešnosti in donki-šotstvs.
Doslej so se pri nas smatrale za državi opasne in pogubne razne politične organizacije in struje in po-samne politično prononsovane osebe, sedanji vodja n&učnega ministrstva Bienerth pa je v svoji neskončni medrosti in prebrisanosti sreSno iz-tuhtal, da so lahko za obstanek države nevarni tudi šolski otroci in da so lahko državi pogubne tudi šol-ike, kulturne slav n osti, ako se teslučajnovršepred spomenikom slovenskega pesnika!
Zares to je višek državniške medrosti in previdnc&ti, ki jo omejeni možgani nas navadnih državljanov ne morejo niti pojmiti, kamoli da bi mogli prodreti v n.ene tajne!
V naši beli Ljubljani se je odkril največjemu Slovencu, pesniku svetovne slave, Čigar dela so
prevedena malone na vse kulturne jezike, spomenik, skromen sicer, a dostojen in est.tično lep in Čist.
Odkritja tega spomenika, ki se je postavil možu, po čigar neprecenljivi zaslugi se je slovenski narod dvignil ni višek kulturnega razvoja in upravičeno stopil vkrog prosvetljenih narodov, se je udeležil ves narod, vsi njegovi sloji, ki vedo dostojno ceniti pomen tega veleuma v zgodovini slovenski.
Prešeren je v naši povestnioi nalik veliksnu, ki se je pojavil, kakor žareč meteor, ki z žarom svojega uma razsvetljuje temno naše obzorje, Prešeren je eden izmed redkih onih mož, s katerimi se lahko ponašamo pred svetom, ki je nam svetal vzor rodoljubja in pesnik - prorok, čigar spominu se mora ves narod slovenski klanjati v hvaležnosti in spoštovanju, saj je on proroški pel že v časib, ko so še temni oblaki zastirali slovenski horizont, d* »Kranjcem vremena bodo se zjasnile«.
Tega moža bi naj po svoje slavila tudi slovenska mladina.
30. t. m. bi se naj mladina vseh ljubljanskih šol v slovesnem sprevodu zbrala pred Prešernovim spomenikom, kjer bi ji za to slavnost določeni govornik v poljudnih besedah naslikal življenje velikega Prešerna, označil njegov vpliv na slovensko slovstvo, pojasnil njegov velikanski pomen za narod slovenski in ga postavil za vse dobro dovzetni mladeži za zgled in v posnemanje kot vzor človeka in redoljubia.
Mladina bi naj nato defilirala pred spomenikom in položila ob njegovo vznožje vence.
Tako je bila zamišljena ta slavnost in mislimo, da ni pametnega človeka, ki bi ne primat, da bi L -a ta prireditev tako nedolžna, kakor si nedolžnejle ne moremo niti misliti.
A vkljub temu so se našli ljudje, ki so zastavili vse Bile, da na vsak način preprečijo to povsem nedolžno slavnost.
To so tisti elementi, ki Be ničesar bolj ne boje, kakor da bi se naši mladini vcepila t mlada srca krepki naro dna z a ves t, vzneseno domoljubno čuvstvoinje-klani narodni ponos!
Tu so se našli v bratskem objemu združene — Nemci in klerikalci!
Kakor je Nemcem neljubo, da bi se Slovenoi že v zgodni mladosti navzeli narednega duha, ki bi jih varoval potujčevanja, tako je našim klerikalcem neprijetno, da bi se naša mladina že v zornih letih naarkala krepke narodne zavesti in odločnost), ki bi jo branila v poznejših letih, da bi ne bila slepo oredje v rokah tujih sil.
In našli so se vredni bratci, ki jih je združil eden in isti smoter k skupnemu delovanju, k skupnemu naporu, da z združenimi močmi preprečijo samo na sebi tAl nedolžno prireditev.
Najprvo so se spravili na deželni šolski svet in na deželno vlado in z vsemi sredstvi — z obrekovanjem, natolcevanjem in s podlimi denuncija-cijami skušali dokazati, kako pogubna in škodljiva bi bila ta slavnost za mladino in da jo je treba zbog tega na vsak način prepovedati!
A ker tukaj niso našli poslušnih ušes, so se zatekli na Dunaj, kjer so odprli široko svoja vrata njihovim natolcevanjem in podlim sumničenjem!
In zgodilo se je nekaj neverjetnega, nekaj nečuvenega, kar bi se moglo zgoditi morda samo še na blaženem Ogrskem, da je osrednja vlada šolsko slavnost pred Prešernovim spomenikom prepovedala proti ponovnemu sklepu deželnega šolskega sveta in vkljub   priporočilnemu poro-
čila kranjskega deželnega predsedstva.
Jasno je, d a je s tem o s r e d-njavlada desavouirala deželni šolski svet, da je desavouirala organe deželne vlade kranjske, jim škodovala na ugledu in jih ponižala pred vso javnostjo. To je nečuven škandal, to je javen dokaz za to, da vlada v vladnih krogih na Dunaja najhujša korupcija, zakaj samo ako so vladni organi korumpirani do mozga, se dajo zapeljati k takim dejanjem, ki bijejo v obraz zdravi razsodnosti in pametnemu prev-darku.
Prepoved šolske Prešernova slav-nosti pa je tudi posredno klofuta na-rodnonapredni stranki, da si kot taka z nameravano svečanostjo ni imela prav nič opraviti.
Misel, da bi se naj ta slavnost priredila, je izšla iz c. kr. mestnega šolskega sveta. Vkljub temu so to slavnost slikali tako klerikalci, kakor Nemci kot strankarsko prireditev, da si mora biti vsakemu pametnemu človeku jasno, da je ta trditev naravnost abotna in absurdna. Rekli smo, da je vsak pameten Človek o tem prepričan, a takih ljudi menda ni v ministrstvu, ker sicer bi se ne našlo v njem pobožnih duš, ki bi verjele takim abotnim obrekovanjem.
Ker pa vendar ne moremo misliti,
da bi  se  nahajali  v  vladnih krofih
ljudje tako  kretenskega  naziranja in
mišljenja, da bi bili prepričani, da se
je hotelo mladino izrabiti pri slavnosti
v politične svrbe, nam ne preostaja
drugega, nego da domnevamo, da si
je vlada mislila, poslušajoč klerikalna
Šepetanja, da se bo naša mladež pred
Prešernovim spomenikom pohujševala. Ker pa smatra vlada po klerikalni
zaslugi za prirediteljico Prešernove slavnosti narodno-napredno stranko, jo je s prepovedjo te svečanosti takorekoč proglasila in stigmatizirala kot pohuj-ševalko in zapeljivko mladine!
Proti takemu podtikanju protestu-
jemo z vso odločnostjo in izjavljamo slovesno, da si bodemo vedeli dobiti zadoščenja za tako brezstidno žalitev. Z elementi tako kretenske omejenosti, kakršna se kaže z imenovane prepovedi, bodemo že znali obračunati! —
Ta prepoved jeprvisad n e m š k o-k lerikalnekoalicije, ki se je prvič pokazale v tem, daje prepreči 1 a d oce1 a nedolžno narodno prireditev!
Ladja vladne politike na Kranjskem je krenila po klerikalnem kurzu, klerikalizem je splaval na površje in že pri prvem svojem pojavu je pokazal, kaj ima slovenski narod pričakovati od klerikalnega režima.
Prekrasna perspektiva za bodočnost !
Obmejni Slovenci, v bodoče se boste lahko s ponosom ozirali na Kranjsko, kjer bodo v tem duhu vladali klerikalci s svojimi zavezniki — Nemci!
Državni zbor.
D u n a j 2t5. septembra. Izjava ministrskega predsednika, dasi je bila prav medla, je napravila vendar precej ugoden vtisk, posebno pri — Nemcih. Baron Gautsch si je na vse kriplje prizadeval, da bi Nemcem dokazal, da glede jezikovne enakopravnosti ostane vse pri starem.
Socijalni demokratje pa so se do dobra osmešili. Napovedovali so celo vojsko, uprizorili pa so le kokodajska-nje s svojimi medklici.
Pri Čitanju doŠlib vlog so skušali Vsenemci uprizoriti obstruk-cijo proti predlogi glede italijanske pravne fakultete, ki je bila prva točka dnevnega reda. Vsenemci so namreč zahtevali, da se morajo vse vloge prebrati dobesedno, kar se je tudi zgodilo.
Potem je kratkočasil zbornico poslanec grof Sternberg, kije metal okoli sebe „ušivceu, da ga je moral predsednik opetovano ukoriti. Zagovarjal je barona Fejervarvja, nazival
Zakaj sem potoval in kako?
(DaNe.)
Nft kolodvoru vzamem vozni list do Trbiža, Ler sem hotel to progo prevoziti z železnico. To pa iz dveh vzrokov: prvi, ker je do Trbiža, kakor znano, cesta močno napeta in je zato vožnja precej težavna; drugi in glavni, da bi čim prej prišel ii ozračja, kjer se je igrala in doigrala tragedija moje nesrečne ljubezni. Brk in mrk Bedem v prazen kupej tretjega razreda, s hrbtom obrnjen preti Ljubljani, si prižgem svalčico in se začnem ravnokar vestno pripravljati, da bi nemoten premišljeval svojo žalostno usodo, kar začujem hrom in šum, sopihanje in kokodaj-skanje, nato se pa odpro kupejska vrata in v kupej se laieneta dva paglavca ter se začneta puliti za proBtore, sa njima Be pa privali dama strtinjakove obilnosti, aopihajoč in brišoč si potno čelo, za njo pristo-pioa gospodična pajčje suhosti in nazadnje t stopi služkinja, obloiena ■
kovČegi in škatljamij, kakor kaka čiška oslica.
Z mojim nemotenim premišljevanjem vočigled tej družbi ni bilo nič, dasi sta se dečka takoj pomirila, ko sta me opazila. Eden je imel namreč čast, đa je bil moj učenec že v preteklem šolskem letu, drugi jo bo pa imel, kakor je mama rekla, v naslednjem. Vkljub temu pa sta skrivnem na si še že privoščila kak duvljaj.
Že mnogo prej, predno smo se pripeljali do postaje, kjer so izstopili, sem zvedel iz ust zgovorne gospe mame natančen šivotopis vsakega člana njene obitelji. Najbolj me je kot svobodnega samca seve zanimal oni gospodične hčerke. Ta prihaja, kakor je mama v eni sapi in v ljubljanski nemščini, bogati na »aber« in »johtasta«, pripovedovala, ravnokar a Dunaj*, kjer se je točila umetnega vezenja in slikarstva, peljejo se pa na Gorenjsko na letovišče, kjer hočejo prebiti počitnice, papa (to je njen mol) pa pride čez par dni aa njimi itd. itd.
Ko so izstopili in so ae moja ušesa nekoliko ohladila, kar ae je tem prej zgodilo, ker je začel padati
hladen dež, pride mi na misel moja Agata. Primerjal sem jo z omenjenima damama in prišel do zaključka, da je gospodični kos v suhosti, njeni mami pa v zgovornosti, obe pa prekaša v principski doslednosti. I u tako so je ekcdslica nagnila na njeno stran in v njeno prid. Srce me je pa vnovič zabolelo
Ko sem prišel na Trbiž, je še vedno deževalo. Zato me je skrbelo, kako bom prišel od tu do Pontablja; kajti od Trbiža sem se hotel peljati s kolesom. Da je pa od Pontablja naprej lepo vreme, o tem sem bil prepričan. Saj zakaj neki bi se Italija imenovala solnčna, ako tam solnce ne sije. In tako je bilo tudi v resnici. [Pa tudi Korotan je soluoe obsijalo in   mogel sem zajahati kolo.
Lepa je bila vožnja. Zrak je bil pO dežju primerno ohlajen, cesta brea prahu in vedno nekoliko viseča. Ogledoval sem si lepe pokrajine, po katerih ie bivajo ostanki koroikih Slovencev, o čemer priča tupatam kak slovenski napis na hišah; sem piano iviigal in pel in nezvesta Agata mi je počasi pa dosledno gi-nevaia i a spomini.
Ker aem imel čas in priložnost,
sem se potoma uril tudi v različnih kolesarskih »furteljoib« Te si jaz namreč poČas', zato pa tem bolj temeljito prilastujem. Tako na primer: Prvo leto sem se naučil za silo voziti, vendar samo po ravnem in še tu sem sedel na kolesu ko plop, ne da bi si upal ganiti ee. Drugo leto je že š!o malo navkreber in malo navzdol in tudi manj leseno sem se I držal vehikla. Vendar če mi je kaka mušica sedla na nos. ki baje zelo izzivajoče štrli v svet, tedaj sem jo moral pustiti mirno pri njenem šče-getajočam opravilu, ali sem pa moral kratkomalo stopiti s kolesa, da sem jo odgnal z njenega vzvišenega sedeta. Tretje leto pa ie nobena muha niti mušica ni bila več varna; kajti leva roka se je io tako emancipirala cd gubernala, da sem z njo lahko pognal vsak mrčes z obrasa, aa silo pa tudi posegel v Čep po uro. Letos, v četrtem letu svojega kolesarjenja, pa ie čepico elegantno privzdignem; vendar da bi i obema rokama prosto razpolagal in se kar tako kakor kak čevljarski vajenec po Krakovskem nasipu, s prekriženima rokama vosi!, ponosno zroč v svet, tako daleč ae ie nisem isvež-
bal. Ia ravno ker 8°m hetel letos tudi to spretnost dos*č>, pripetila se mi je nezgoda, o kateri bodo ljubez« nivi čitatelji in dražestne čitateljice — da bi le tuli Agata bila med njimi, gotovo bi se ji smilil ! — pozneje slišali.
Toda dovolj o tem! Ta krdtek ekssurz o mojih kolesarskih zmožnostih se mi je pa »det potreben, da svoje mnogobrojno čitateljstvo o sebi kot kot kolesarju primerno orientiram.
Tako zdaj pa naprej. V ratpolo-ienosti, ki bi me usposobila, spesniti najlepše lirske pesmi, za katere bi se založniki kar pulili, pndirjam do trd: j i»e Malborget. Ko si jo ogledam, kolikor so dopustili ondi stoječi stražniki, in prečitam napis na i k trdnjave stoječem spomeniku, postav, ljen, če se ne mati e, v spomin 1805 tu padlim junakom, odpeljem se dnije in v ar minutah privozim domostička, ki maji Pontabelj od Pontebe in dela mejo med Avstrijo in Italijo. Komedije, ki so predpisane pri prekoračenju meje s kolesom, aem pri avstrijskih stražnikih hitro opravil, ne tako hitro in gladko pa pri italijanskih. (Daije pria.)
vse poslance lakaje, ki so krivi, da je malopridnež Še vedno minister zunanjih zadev. Rekel je: „Le lakajev pravice imamo, gnila banda smo, med močnim ogrskim parlamentom in slabo krono smo kup dr . . — Ministrskemu predsedniku je očital, da se je naučil umetnosti grofa T a a f f e j a.
Med doŠlimi vlogami je bil tudi dopis ljubljanskega deželnega sodišča, ki zahteva, da se mu izroči poslanec Žitnik zaradi žaljenja na Časti. — Razen Čehov je tudi poslanec dr. Šu-sterŠic vložil nujni predlog za splošno volilno pravico.
Parlamentarni položaj.
Dunaj 26. septembra. Češki klub je imel po današnji deželnozborski seji svojo sejo. Sklenilo se je, da vložijo Češki poslanci nujni predlog za splošno, enako in direktno volilno pravico in da podpirajo predlog. V debato o vladni izjavi pošlje klub poslance Dvora ka, Stranskega, Kramara in Hrubvja. Potem se je razvila razburljiva politična debata, v kateri so razni poslanci izražali svoje nezadovoljstvo nad politiko češkega kluba. Zahtevalo se je, naj klub stopi iz svoje rezerve napram Gautschevemu ministrstvu ter zahteva, da vlada ne ostane samo pri obljubah, temuč naj pride že z dejanjem.
Dunaj 26. septembra. Državni zbor bo imel v sedanjem zasedanju še samo pet sej, in sicer jutri in v petek, nadalje pa še tri seje prihodnji teden.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta 26. septembra. Ministrski predsednik baron Fejevary je poklican k cesarju na Dunaj, kamor odide že danes. Pred njegovim odpo-tovanjem se je vršil ministrski svet, ki je določil predloge in načrte, ki jih izroči Fejervarv cesarju. Vsi poslanci, ki so zadnje čase izstopili iz liberalne stranke, so se pridružili koaliciji. — Rektor vseučilišča dr. Lan g je naznanil zbranim vseučiliščnikom, da je vseuČiliščni senat razveljavil lani izdano naredbo, ki je prepovedovala prirejanje demonstracijskih obhodov ter udeležbo pri političnem gibanju. Vse to je sedaj dijakom dovoljeno. — V Ostrogonn je sklenil ljudski shod, da se voditeljem koalicije naroČi, naj ne gredo več na Dunaj, ako bi bili še kdaj vabljeni k a v d i -jenci, ker o Ogrski se sme razpravljati le na ogrskih tleh.
Dunaj 26. septembra. Cesarjevo nevoljo, ki jo ;e pokazal voditeljem ogrske koalicije, je provzroČila največ veleizdajska brošura. Ko je cesar čital, da je ime bivšega ministrskega predsednika barona Banffvja v zvezi z brošuro, si jo je dal predložiti ter jo do konca prečital potem pa jezno vzkliknil: „Sedaj imam pa dovolj!^
Senzacije z Balkana.
Petrograd, 26. septembra. Vest, da se a v s tr o-o g r s k e čete polaste
Novega bazarja, smatrajo na Ruskem za resno. „Novoje Vremja" piše: „Vsako premikanje Avstro Ogrske proti Mitrovici napravlja v slovanskih državah najhujši vtisk, ker podkopuje zaupanje v dogovor v Murzstegu ter narodnostne prepire v Macedoniji znova podžiga. Rusija pa stoji v veliki zunanji politiki na razpotju in ako Avstro-Ogrska ravno ta trenotek porablja, more biti to za Rusijo odločilen dokaz.- — „Fremdenblatt" pa pojasnuje, da so vse take vesti izmišljene, a glede Prjepolja smešne, ker so tam že 26 let avstrijske čete.
Gospodarstvennaja duma.
Petrograd, 26. septembra. Kongres 113 članov zemstev in 66 mest se je posvetoval o novi dumi. Nekateri govorniki so zahtevali, naj se duma b o j k o t u j e, ker ne odgovarja željam zemstev ter je nemoralna. Končno se je sklenila resolucija, v kateri je rečeno, da duma ni narodni zbor, zato pa se mora delovati na to, da pride v njo čim več meščanov in kmetov, ki bodo tvorili svoje Bkupine proti birokraciji. — Volitve v Gospodarstvennajo dumo se začno 4. decembra.
Dopisi,
Z Rov. Kakor amo že poročali, ie bila pretečeno nedelio igra na Rovih, kat«*ra se je pa, žalibog, slabo končala. Ža pri prvem dejanju se je začel sZandal in bombardiranje na igralni oder, pr. drugem pa je vdrlo par pijanih barab na oder z nesramnimi psovkami na 5č igralce in na društvenega vodjo z besedami: »Ta hudič mora še nocoj crknit« m nato so počeli razgrajati in delati škandal, da j« bilo groza. Da v takem po'ožaju seveda nikamor nismo mogli naprej, je samo cb sebi raiurnno in k temu je še pripomrgel dež, da smo končno mcrali sredi igre končati, da smo zabran li daljno razgrajanje in škandal. Pri vsem tem pa izrtkam vsem čč. igralcem in igralkam mojo iskreno zahvalo, posebno g. Simonu Pevcu in gdč. Mioi Ko ritnik, katera s>a vkljub vsemu nesramnemu pečetju svojo vlogo iz borno končala. Istotako vsa hvala in čast vsej rovtrki mladini, katera bode vkljub br-rbarsKemu početju nesram mh fantalinov vz'rajno delovala na narodnem polju. Ooenem izrekam radi mojega naglega odhoda vsem č igralcem, od katerih se ne morem osebno posloviti, iskreni pozdrav z zagotovilom, da mi ostane vsa rov-ska mladina v vednem sladkem spominu. Knjigovodja kolov-Ske lesne industrije.
Obč. svet ljubljanski.
Ljubljana, 26. sept. 1905.
Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovatelja zapisnika je imenoval obč. svetnika Lenčetain pl. "I r n k o c z y j a. Nadalje je t: reči tal cesarjevo zahvalo za česti'%o k rojstnemu dnevn.
Potem je govoril ganljiv^ po-smrtnico za časa počitnic um: emu dvornemu svetniku dr. G. Kreku Naglašal je pokojnikove zasluge za književnost, za vseučiliščno mUdnž,
kateri je bil pravi oče in njegovo žarko domoljubje, ki ga je vleklo v domovino preživet zadnje čase svojega Življenja, a še celo na smrtni poatelji v tujem Gradcu je bila njegova zadnja želja, naj bi mu počivalo truplo v domači zemlji. V snak su-žalja so se občinski svetniki vzdignili s sedežev.
Nrtdalje je naznanil, da sta sinova pokojne gcspe Guttnuannove poslala občinskemu svetu zahvalo za udeležbo pri pogrebu ter podarila 100 K aa mestne reveže. Se je hvaležno vselo na znanje. — V Velikem Gabru na Dolenjskem umrla zaseb-niea Marija Zajčeva je volila za ljubljanske ljudske šole 200 K. Se je istotako hvaležno vzelo na znanje.
Za prizadeto prebivalstvo v Južni Italiji.
Nadalje se je župan spominjal na strahovito potresno katastrofo v Kalabriji ter naglašal, da posebno mi Ljubljančani pojmimo take strahote. V takih trenotkih nehajo vsa politična nasprotstva. Predlagal je, naj se dovoli prizadetim 500 K podpore, ki se odpošljejo rimskemu županstvu, da jih razdeli. Enoglasno sprejeto.
Spomini na Prešernovo slavnost.
Potem se je župan spominjal velepomembne slavnoBti dne 10. t. m., ko se je postavil spomenik našemu veiezasiužnemu in velikemu pesniku, našemu narodnemu proroku Francetu Prešernu. Z vseh strani so prihiteli v belo Ljubljano ljubi rojaki in dragi slovanski bratje, katerih vseh se je posebej hvaležno spominjal, posebno obmejnih Slovencev, ki vkljub hudim narod ram bojem niso izgubili čuta za skupnost in narodno pro-sveto. Da je slavnost popolnoma dosegla Bvoj cilj, dokazujejo dopisi, ki jih je dobil po slavnosti iz Prage in Balgrada. Prečital je pisma praškega županstva, »Zveze Češko slovanskih študentov«, »Umeleoke Besede v Pragi« in belgradskega županstva. Ta pisma se glaBe:
Častiti g. tovariš in spoštovani prijatelj!
Občinski svet kr gl. mesta Prage je vzel v s •;' dne 15 sept. t, 1. na znanje poročilo o prijateljskem sprejemu svoje deputacije, ki se je udeležila veličastne slavnosti odgalitve spomenika največjega pesnika bra-tovskega naroda slovenskega, Franca Prešerna, v beli Ljubljani ter je sklenil enoglasno, da bi ae V»m, čaBtiti g. koleg?, kakor županu mesta ljubljanskega, njenemu občinskemu svetu, vsemu njenemu prebivalstvu, slavnemu odboru za postavitev Prešernovega spomenika in vsem reprezen-tantom naroda slovenskega izrekla presrčna in najiskrenejša zahvala za ta sijajni pojav vzajemnosti in prave slovanske gostoljubnosti.
Pridružujem se v imenu svojega namestnika dr. K Grcša v zastopstvu vseh članov naše delegacije in v imenu Bvojem tej izjavi občinskega sveta in zahvaljujem se vam Častiti g. kolega, ter vsem zastopnikom naroda Vašega najsršneje za vso po žrtvovalno Vašo skrb in prijateljsko naklonjenost, s katero ste nas v svoji sredi sprejeli kakor svoje rojstne brate.
Veselili smo se v resnici vsestranskega napredka slovenskega naroda, posebej pa še krasnega razvoja bele Ljubljane, katera se pod Vašo vzorno upravo čimdalje lepše raz-cvita.
Lahko Vas zagotovim v imenu nas vseh, da ostane ne samo prekrasna in navdušena proslava Vašega veleuma Prešerna, nego tudi bivanje v krogu Vašem sploh nam vsem naj milejši spomin za vse življenje
Obisk naš v Ljubljani brez dvoma pripomore, da se veii prijateljstva in ljubezni, katere oddavna spajajo naša naroda, nanovo ojačijo in poglobijo.
Zato če enkrat: Vroča, iskrena, srčna zahvala Vam!
Blagovolite sprejeti, častiti gospod župan, uverjenje mojega najbolj prijateljskega spoštovanja, s katerim so podpisujem
Vam vsekdar ves vdani dr. Srb,
župan kr. gl. meata Prage.
ČaBtiti g. župan dež. glav. mesta Ljubljane!
Po minulih slavnostnih dneh jugoslovanskih se srčno zahvaljujemo za ljubeznivosti, izrsžane delegaciji »Zveze Češko-slov. študentstva« in vsem udeležencem češkega študentskega poslanstva k odgalitvi Prešernovega spomenika.
Prosimo, sprejmite naše zagotovilo, da smatramo za svojo dolžnost, gojiti z vsemi slovenskimi študentskimi društvi pobratimstvo, naša »Zveza« pa hode podlaga realnega sodelovanja s slovansko mladino. Kot pojav tega vzajemnega sodelovanja je bilo na mesto venea na P/ešernov spomenik nakazanih 20 K akad. fer. društvu »Pro6veta« v Ljubljani ter »Podpornemu društvu slovenskemu v Pragi« tudi 20 K.
Dovoljujemo si, zagotoviti Vas, čislani g. župan, o svoji srčr,i zahvali ter o globokem svojem spoštovanju. Za »Zvezo č eš k o * b 1 o v a n. štu-
d entstva«: Jos. Torzlcky9 Jos. Hofman,
t. c. tajnik. t. d. predsednik.
Slavnemu mestnemu svetu v Ljubljani!
Upravni odbor »Utie'ecke Besede« v Pragi je v svoji seji dne 18. sept. t. 1 z radostjo vzel na znanje, d* je ob Prešernovi slavnosti v Ljubljani dne 10. sept. izkazoval si. mestni svet deiegatinji »Umeleoke Besede«, pisateljici gospe Gabrieli Preissovi laskavo pozornost ter da je bila navdušeno sprejeta. Z>ato je sklenil odbor »Umčl Besedt« enoglasno, da se slavnemu mestnemu svetu ljubljanskemu za vljudni pozdrav svoje zastopnice najtopleje zahvali.
Tolmačimo Vara to izjavo t:r imamo čast, podpisati se
z odličnim spoštovanjem za upravni odbor » U m e 1. Be sede«:
Aleks. Gluckner.       Fr. Herites,
tajnik. predsednik. Gospodine gradonačelnice! >
Vrativši se sa veličanstvene Pre šernove proslave natrag u Beograd, smatram za svoju prvu in veoma prijetno, dužnost, da u ime svoje i svih S*bs, koji su uzeli učešća u ovoj proslavi, najtoplije zahvalim Vami na toplom bratskom prijemu, koji nam je ukazan u beloj L,ubijani
Moja je topla želja a i eelog srp-skog nareda, da veze izmedju srpskog in slovenačkog budu što tešnje, da uzajemiie pohode budu što češče, kako hi se uzajamnom upoznavanjem izmedju oba narod?, na sreću i jednog i drugog, uspostavila što jača solidarnost u borbi protivu zajedničko? neprijatelja.
Uspomena na Prešernovu prb-Blavu estače duboko urezana u Brco svakog Srb«.
Na devinski skali
Zgodovinska povest. P r y i del.
(Dalje.'
Črni Peter je s toplimi besedami hvalil Komoljo, da je tako naglo in spretno zavzel grad in naposled rekel:
„No, tudi mi nismo pasli lenobe, ljubi Komolja; lej, kake ptiče smo ti pripeljali v tvoj železni pticnik."
„Kdo pa je ta oskubljeni jastreb?" je vprašal Komolja, kažoč na devinskega vladarja, ki je utrujen sedel na kamnu pri vratih in si s posebnim zanimanjem ogledoval Komoljo.
„Oskubljeno le izgleda," je dejal črni Peter, „ali to je redek in plemenit ptič, kakršnega še nismo imeli v svojih rokah."
rTa mladenič v kramarski obleki?" se je Čudil Komolja.
„Ta mladenič v kramarski obleki, da, kajti ta ni nihče drugi, kakor gospodar kraške zemlje, devinski vladar Juri."
Komolja ni ničesar odgovoril. Čez njegovo lice je šinila senca nekake gin j en o s ti, a izginila ravno tako hitro, kakor se je bila prikazala. Toliko glasneje pa so pozdravili razbojniki razkritje Črnega Petra, da je ujeti mla-
denič v kramarski nošnji Juri Devinski. Vsi so obstopili Jurja in ga gledali nekako s strahom in občudovanjem, pa tudi z jezo in sovraštvom. Toda njihova pozornost se je kmalu obrnila na drugo stran. Komolja je namreč naenkrat silno čudeč se planil k menihu in nanj priklenjenemu grešniku in potem na ves glas zaklical:
„Na moje dušo — ta bosonogi priklenjeni grešnik je moj znanec. Slušaj, črni Peter, to ti je ptič, da ga v treh kraljestvih ne dobiš enakega. Ali veš, kdo je ta človek, ki ga menih vlači za seboj kakor psa?"
„Kdo je, kdo je?" so vse križem vpraševali razbojniki in se kričaje zbrali okrog Komolje, da jih je ta moral s komolci od sebe pehati.
„Ta Človek," je pripovedoval Komolja, Bje Mihael Galengano, najbogatejši meščan na celem Furlanskem, posestnik neizmernih zemljišč, mož, ki ima več zlata, kakor bi ga mogle nesti vse naše mule in vsi naši konji."
In obrnivši se k jetniku, je dostavil:
„Mihael Galengano, spokorjeni kri-voverec, bodi pozdravljen na našem gradu. Tebi na čast ga bomo danes pili. — Hej, hlapci, pripravite mizo v veliki dvorani in nanesite najboljšega vina, saj so ga polne vse kleti."
Razbojniška Četa črnega Petra je bila številna, a vendar so našli vsi obilo dela, da so pripravili bogato večerjo. Eni so prirejali mize, drugi so nosili vina; ti so klali, oni so pekli, tretji so netili ogenj in znašali drva, doČim so drugi pripravljali za družbo ležišča, kakor bi vedeli, da bo po večerji nemogoče.
Nekateri razbojniki so ostali pri jetnikih na dvorišču. To dvorišče je bilo teano in tlakovano z neoklesanimi kamni, ali Mihael Galengano je bil tako izmučen, da je legel na te kamne in utrujenosti zaspal, dočim ja nanj priklenjeni menih ponosno stal kraj njega, kakor da njegovo telo ne pozna utrujenosti. Ranjenega Vidala so razbojniki slekli iz volčjih kož, dasi se je branil na vso moč, proseč: „ Jaz sem volk, jaz sem volk lepe Jute; pustite mi volčje kože, drugače me ne bo spoznala."
Juri je sedel nepremično na kamnu kraj vrat in sledil s svojimi pogledi črnemu Petru in Komolji, ki sta živahno govoreč hodila po dvorišču sem in tja. Črni Peter in Komolja sta bila stara prijatelja in sta dolgo let združeno ropala in plenila po Furlanski in Goriški, po Koroški in po Kranjskem. Podobna pa si nista bila čisto nič. Črni Peter
je bil velik in moean, trd in surov, Komolja pa vitek in resen, nekako ponosen in plemenitih potez, po katerih bi pač nihče ne uganil, da je razboj nik. Črni Peter je bil kakor hudournik; postal je razbojnik, ker ga je narava v to gnala. Komolja je bil pa Človek, ki je iz proste volje, po mirnem preudarku krenil na pot krvi in hudodelstva.
Juri je zdaj in zdaj ujel kako besedo tega pogovora med črnim Petrom in Komoljo in iz teh besed je prišel do prepričanja, da ga je Hasan ven-derle izdal ter do še žalostnejšega prepričanja, da ne uteČe strašni smrti. Na dragi strani ga je močno pretreslo ime Mihael Galengano. Spominjal se je, da mu je Katarina dostikrat pripovedovala o svojem stricu istega imena, o njegovih velikanskih posestvih in o njegovem ogromnem premoženju ter o njegovih krivoverskih nagnenjih. Vse, kar je bil povedal Komolja, je Jurju pričalo, da je Mihael Galengano stric njegove Katarine.
Glasni klici so naznanjali, da je večerja pripravljena in razbojniki so peljali svoje jetnike s seboj v veliko obednico, ki so jo razsvetljevale na steno pričvrščene mogočne plamenice. (Da|je prih.)
bil j uči Vam iskreno srpsko po zdravlje Vama i beloj Ljubljani, ja Vas molim, gospodine gradonačelnice, da izvolite primiti i uverenje moga osobnog poštovanja.
Predsednik beogradske o p š t i n e: Kosta dr. Glavinić m /p.
Župan je pripomnil: »Kakor vidimo, je pri naših draerih bratih Prešernova slavnost ostala v najlepšem spominu«. Naznanil je še, da je brez izreonega pooblaŠČenja obč. sveta prevzel Prešernov spomenik v oskrbo mestne občine. — Vsestransko odobrenje.
Prof. Jos. Stritar — častni meščan
Nadalje je župan rekel, da ima mestni* občina poplačati neki dolg. Izvajal je, da je bil naš pisatelj prof. Jos. Stritar tisti mcŽ, ki je Slovence pravzaprav šele opozoril na nebeškega našega pesnika Prešerna. Šele odkar je izdal prof. Stritar Prešernove pesmi z obsežnim episom, je vzrasla vrednost Prešernovega imena. Prof. Stritar pa ima tudi sicer velikanske zasluge za slovensko slovstvo in prosveto. »In ker bo ta za Blužni naš rojak obhajal prihodnje leto svojo 70ietnieo, ne moremo ga lepše počastiti, kakor da mu podelimo Častno občanstvo« Predlog je bil z odobravanjem soglasno sprejet, nakar je Župan odlikovanoa takoj brzojavno o tem obvestil.
Škofovo pismo županu.
Toliko razposajenega smeha še menda ni bilo v nobeni občinski seji, kakor med čitanjem »klasičnega« pisma, ki ga je pisal škcf županu zaradi Prešernove muze. Pravcat« salve smeha so orile po dvorani in z natlačene galerije po vsakem ab deritskem stavku, ki ga je zagrešil omejeni naš Tone iz šenklavške palače Obč. svetnik dr. Trii le r je predlagal, naj se škofovo pismo n e vzame na znanje, temuč se preide preko njega na dnevni red. E loglasno sprejeto.
Podraženje mleka.
Župan je poročal o najnovejši akciji ljubljanskih okoličanskih po seetnikov v zadevi podraženja mleka Rekel je, da se prvotno ni vedelo odkod izhaja ta agitacija Poizvedel je, da je vse to gioanje umetno uprizorjeno. Prvi je od hiše do hiše agi-tiral trgovec z mlekom Seliš kar Seveda so bili kmetje s podraženjera zadovoljni. Kmetje so podp'sali neko iziavo, v kateri priznavajo, da se je dosedaj uvažalo le slabo in pokvarjeno mleko. Proti tem nakanam mora občinszi s .*et odločno reagirati. Ob ljubil je, da bo mestna občina storila vse, da se ta atentat, ki zadeva v prvi vrsti delavske in druge nižje sloje, prepreči Zato mora tržni nadzornik že ob 6 uri zjutraj pregledavati uvažano mleko,  slabo  izliti v kanale t-r  nesnažno posodo koi. skovati. Župan je tudi napovedal, da namerava otvoriti mestno mlekarno ter se je obrnil že na razne kraje po informacije glede nabave mleka Doznal je, da so na kmetih odda ljeno od mesta jako zadovoljni, akc se jim plačuje liter mleka po 5- do 7 kra carjev.   Nekateri razumni po sestniki s~> že izjavili,  da ne hode podražili mleka.   Ako se bo nek., časi pito Čaj, čjkelado itd., bodo po-sestniki brž znižali oene.   Prosi v tej akciji podpore obč. sveta. Izreka pa tudi obžalovanje, da so v odboru za  umetno agitacijo tudi uradniki kranjske kme tijske družbe.   To nikakor ni naloga     kmetijske družbe Obeta, da se bo pri občnem zboru zadeva spravila na dnevni red. — Obč. svetnik Šubio je  pozdravi al županove besede ter nasvetoval nekatere represalije, kakor: mlekarjem, ki bo podražili mleko, n »j se ne do voli  postavljati  svojih  vozičkov na ulicah in hodnikih, stroga kontrola mleka in posode itd. Pridružil se je tudi obsodbi glede kmetijske družbe
Darila za mestni arhiv.
Župan je naznanil, da je pr Stritar poslal za mestni arhiv 28 Levstikovih pisem, predsednik de želne sodnije Levičnik pa 58 protokolov o sodišču mesta Ljubljane, tako da je zadnja zbirka s tem skoraj popolna. Obema darovalcema se je izrekla zahvala.
RekurzFilharmoničnega društva in kn jigotržca Fischer ja.
Nadalje je župan naznanil, da je prizivno sodišče zavrnilo nagajivi rekurs imenovanih nemških tvrdk v zadevi električne barake povodom Prešernove veselice v »Z?ezdi«.
Končno je pričital župan zahvalo društva aa promet tujcev, da je mestna občina pristopila društvu kot podpornica.
Obljuba novih občanov.
Novi    meščani Zabukoveo Zamljen in Zupan  so  bili slo-
HsT* Dalja v prilogi. <WU
Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 221, dne 27 septembra 1905.
tesno Bprejeti ter so storili običajno
obljubo.
golska slavnost  pred Prešernovim spomenikom.
Poročevalec občinski svetnik p i m n i k je predlagal, naj se za golsko slavnost na čast Prešernu dovoli 800 K, da se za višja razrade nakupi knjižica »Slava Prešernu« [okoli 2000) za nižje razrede pa podobe Prešernovega spomeniks. Sprejeto soglasno. — Zupan je naznanil, d- je slavnost pred spomenikom pre p.->?efianc, kar se naj blagoli vzeti znanjp, »da s» nsm Sloverncsna večno meri z d»uato mero«. (Viharni klici- »Sramota!« Kaj pa na Dunaju pri Schillerjevi slavnost!« — Tudi galerija je v harno proiestovala.
Ob5in*ki svetnik dr. Triiier predlaga, naj so sktsne javno šolsko slavnost Prešernovo ter županu na roči, da v to svrho primerno ukrene. Pravi, da je prepoved javnega sprevoda brezivomno sad neprestanega hujskanja škofovega glcsila in nemških listov zoper to slavnost T o j a pač n&jžalostnejša zmaga, kar jih je   izvojevaia klerikalna stranka in najsijajnejši dokaz, da obstoja ena edina slovensko nemška politična zveza in to je ona naših klerikalcev s pred ni r, rfne vladno birokracijo Zapomnimo si dobro, da je slovenski deci prepovedano to, kar je bilo nemški deei ob Schiilerjevi slavnosti do voljeno.   Pa Sohillerja so morali slaviti tudi slovenski dijaki, svojega Prešerna pa ne smejo, vsaj javno m slovesno nt! Toda našla se bo druga pot, da bodo prodrle v srca sloven Bki deci svobodomiselne ideje Prešernove, ne pa srednjeveški nazori, ki vejejo iz ministrske prepovedi. (Vihar v zbornici in na gale riji. Predlog je bil soglasno sprejet) Dotacije za sole. Tudi o uporabi deticij na mestnih in drugih ljudskih šolah je poročal občinski svetniK Dimnik. Računi so se odobrili.
Računi za II. mestno deško ljudsko šolo.
Vodja II. mestne deške ljudske Šole Fr G=»brŠek je naročil uno-vlastno neke omare za šolo. Šolski odsek predlaga, naj te račune n*ro čevalec sam plača. Občinski svetnik Dimnik je pr poročal, naj račune plača mestna občina, ker je imenovani šolski vodja potreboval omare nujno za razstavne predmete, ki so vredni 1000 K ter jih prepustil šoli. Glasovalo se bo o tem v eni prihodnjih sej. (Poročevalec občinski svetnik Grošelj.)
Poslovanje gasilnega in reševalnega društva.
V II četrtletju je gasilno društvo posredovalo pri dveh požarih, reševalno društvo pa v 114 slučajih. Se vzame na znanje. (Poročevalec podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s)
Vodovodne in električne zadeve.
D'ušt<ru »Narodni dom« se je odpisalo 300 K za večjo porabo vod*. (Poročevaleo občinski svetnik Grošelj).
Upraviteljstvu mestna elektrarne se prepusti stanovanje umrlega skia diščnika Ivana Hacina v uradne namene (za glefctročtevee). Poročevaleo občinski svetnik Š u b i c.
Prodaja divjega kostanja.
Končno je župan nujno poročal o ponudbi trgovca Rohrmana. da vzame v zakup na d*s*t let poniranje divjega kostanja po Ljubljani za letno najemnino 100 K. Izdajal bo licence za pobirani« kostanja ter kostanj plačeval po 2 kr. kg. Ker revni sle ji vsled tega ne bodo pri krajšanj a varovalo se bo drevja, je bila ponudba sprejeta. — OaUle točke Be odložijo na prihodnjo sejo, nakar je sledila tajna Beja.
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 27. septembra.
— Nekaj se meša. Baron Gautsoh, in oziroma grof Bjlandt inca glede Kranjske svoje posebne nakane. V čem bode obstajala nova vladna modrost za Kranjsko, o tem ne vemo še nič zanesljivega. Pre-meščenje barona Heina je očitna koncesija kranjskim klerikalcem, vlada pa to taji, češ, da je baron Hein sam silil na Dunaj in da se sam ni hotel žrtvovati na ljubo dr. Šustsršičevim pajdašem, najbolj dokazuje veliko in izredno cesarsko odlikovanje, ki se mu je pri ti priliki naklonilo! A taka odlikovanja so največkrat argument, ki navadno nima nikake dokazilne moli v sebi. Da se pa pri vladi nekaj kuha in to proti svobodomiselnim strankam na Kranjskem, ja skoraj gotovo. Deželni
zbor kranjski se namerava sklicati na 24. o k t o h r a, in srcer kot nekak »geachaftsUndtag«, pri kojem bi se na dnevni red postavilo samo par beraških točk, a predvsem vo-lilna reforma. Ko bi ta sprejeta bila in ko bi se sprejel še kak po nižni proračunski provizorij, potem pa nej poslanci zopet odrinejo k svojim materam za peč. Dvomimo, da se bo hotel kdo razen klerikalcev baronu GautBchu ujeti na ta lep! Ce si že drugače pomagati ne ruorete, n^ajo s tako r»vddmo, ipa raje razpustite deželni ibor. da se vs*j enkrat dosp^s do cdločilne rešitve! D* bi mi »orejtdi par proračunskih kapljic za Š m^r čiSevo volilno r* firmo, tega naj baron G - utr., h  nikakor  ne pričakuj*!
— Prešernova šolska slavnost. Vest, da je naučno ministrstvo imelo pogum, prepovedati šolsko slavnost pred Prešernovim spomenikom, je med ljubljanskim prebivalstvom obudila največje ogorčenje. Kar šumelo je včeraj po mestu, zlasti se, ko se je zaznalo, da je bila prepoved izdana zop jr sklep dež. šolskega sveta in zoper poročilo dež. predsed-ništva. Preziraj e postavne oblasti je ministrstvo ustreglo klerikalcemin Nemcem in z ljuto jezo so se ljudje vpraševali, če je slovenska eneržija že tako globoko padla, da kaj takega mirno prenese. Vse pozdravlja tozadevni sklep obe. sveta in pričakuje, d a s e dijaška slavnost gotovo in zanesljivo priredi. Če tega učitelji ne morejo in Če tega župan ne more, naj pa to store slov. starši, nad katerimi nimajo ne ministri ne drugi sovražniki nobene oblasti. Slovenski starši — ne pustite, da bi Vam postreščki sovra-žene dvorne kamarile kratili Vaše pravice. Če vi hočete, peljete lahko svoje otroke pred Prešernov spomenik in če se ministri in Škof na glavo postavijo, Vam tega ne morejo zabraniti. Recimo, če bi se starši s svojimi otroki zbrali enkrat v Zvezdi, skupno odkorakali pred franč. cerkev in pred Prešernovim spomenikom priredili zdaj prepovedano slavnost, bi to bila impo-zjantna in Častna manifestacija.
— Mladinska Prešernova slavnost. Ker je obhod prepovedan, se vrši Prešernova slavnost z» erednješclsko in Ijudskošoisko mladino v dc t'Čnib šolah.
— Pisma ljubljanskega škofa županu Hribarju se sramujejo vsi avstrijski konservativni in krščansko-socialni listi vseh na rodnosti, ker ga niti z besodico ne Gmenijo, daai običajno iz najneznai nejših javnih izjav avstrijskih Šk< f v kujejo cel« tirade. Sij pa tudi na vaem sveta ni tako neunenih Jju^j, kot so kranjski klerikalci, ki pojejo slavo hkrfovim prUmr darijam.
— Rudolf grof Chorinskv,
ki pride k,t dvorni svetnifc k dtž Ini vladi v Liubljano, je š~le 37 let star. Na Kranjskem je znan izza Časa, ko je služboval pri deželni vladi v Ljubljani in pri okrajnih glavarstvih v Radovljici in v Kranju. V državni službi je šele 15 let. Vstop 1 je leta 1890., v istem času, kakor grof K (i n i g 1, a dočim je grof K il-nigl danes še provizorični nadke-misar, je njegov tovariš grof Chorin-sky že dvorni svetnik. Če s na o prav poučeni, je bil gref Chorinskv svoj čas kot praktikant dodeljen dvornemu svetniku Ril lin gu, danes je pa Rttingov šef«
— Ali bo sklican deželni zbor istrski? »Ooanibu?« piše: Daželni zbori bodo sklicani okolo 10. oktobra. Ni še gotovo, da li bo sklioan tudi istrski, ki Be nahaja v čudnih razmerah. Č tatelji se spominjajo, kako ni hotela v zadnjem zasedanju veČina deželnega zbora priti v sejo zato, ker je vlada tudi slovanski odgovorila na neko slovansko interpelacijo. To je pač pravično in kaj takega ne bi kritikovali v nobeni drugi deželi nego v Istri, kjer je slovanska večina prebivalstva. Če hočejo toraj sklicati ta deželni zbor, ali mora odnehati vlada, ali pa mora italijanska večina priposnati končno Slovanom tisto malo pravico m rabo njih jeaika v deželnem zboru, ki Jo zahtevajo ■ vso pravico. In želeti bi
bilo takega koraka večine, ki bi s tem nič ne iagubils, pač pa mnogo pridobila na ugledu in simpatijah od strani Slovanov. Ghi vivta ved a!
— Slovanske delale v drž. proračunu. Koliko se spominja dri. proračun za leto 1906. naše dežele, smo sporočili že včeraj med brzojavkami. Za ostale slovenske pokrajine je sledeče skrbljeno:
I. Štajersko:   Za novi most Čez Dravo v Mariboru 50000 K (2 obrok) za mest Čtz Pesnico n*d Marino rom 20000 K  (3.  obros),  »a most čez Muro  pri Spelfčliu  13.000 K (2.   obrok),    za   tlakovanje trž«4k» državne cesta s k o s i Celje (3. obrok)   9000   K,    za   zgradbo cea Ljubno L ii će   in   za zdrževanj^ ceste v Solčavo (4 obrok) 13 200 K, za most preko Save in Krke pri Brežicah (4 obrok) 20.000 K. za regulacijo Drave od Pušenjcev naprej (2. obrok) 25000 K, za regulacijo Mure do Mute (6. obrok) 87.500 K, za obzidavo Drave od Maribora do Središča   (12 ob rok)  90 500 K«  za  novo  sodno po slopje v Celju 13934 K, za sodno poslopje v Slov. Bistrici 5000 K
II. Koroško: Za popravo cesto preko Ljubela 40000 K, ca obzidavo Žile 3200 K, za preložitev kapeljske državne ceste čez Jezersko 50000 K, za regulacijo Drave 170000 K III. Primorsko: Za napravo vzporedne ceste v Opatiji 15.000 K, za preložitev koroške drž ceste med Trnovem in Srpenico 14000 K, za preložitev drž. ceste Bko?i Idrijsko dolino med Sv. Lucijo in BaČo 40000 K, za zgradbo ceste od KneŽe do drž. ceste v Idrijski dolini, 16200 K za regulacijo Soče 22000 K, za gradnjo pristanišč 107.730 K.
— Učiteljske vesti. USitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Izubijani g. Viktor Jaklič je dobil dopust v javni Ijudskcšolski službi, da se ga uporabi na učitelji ški vadnici v Ljubljani kot suplenta. Na njegovo mesto pride pomožni učitelj na III. mestni deški šoli v Ljubljani, g. Viktor M i h e 1 i č.
— Suplentom sta imenovana na gimnaziji v Kranju gg. Ivan Jane in Anton Sušnik.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem.  Nameščeni bo za nadučitelj6:   V SjŠtaoju Alojzij Trobej, dosedaj nadučiielj v Ši.Ilja pod   Turjakom;    v   Skalah Martin KrajnČiČ,   dc sedaj  v Sretini pri Celju; pri Sv. Emi Karol Čeh, dosedaj  učitelj pri Sv. Trojici v Siov. Goricah; v Apačah A?g. Strauas, dosedaj učitelj v Cmureku. Kot učitelji voditelji so n«m«ščeni: pri Ma riji R?k* Karel Korošec iz Topol šice,   v   Žusntu   Avg. Cajnko is Skoiar*,   v PUšivcu Henrik Bre-gant od Sv. Benedikta v Slov. Go rioab.  Nadalje so nameščeni za učitelje, oziroma učiteljice: V Braslov čah Ivan Kramar iz St. Vida pri Grobelnem, na ntm&ki šoli v Vojniku Al. Eppich iz Brežic, v Novi cerkvi pri Celju Ana Poglajen iz Jurkloštra,  v Pišecah   ondotna za časna   učiteljica  Antonija Gomil šek, pri Sv. Križu pri Ljutomeru Eliza Vagalja iz Laporjev. — V začasni pokoj je šla  učiteljica pri Sv. Venčeslu Marija Kralj. — V štirirazrednioo se razširi   šola pri Sv. Duhu pri Slavnici.
— Knjigo „Slava Pre-nernul", ki |e izšla, k« kor smo že poročal', v drugi izdaji, so nadalje naročili: Krajni šolski svet v Gornjem Logatcu 10 vezanih izvedov in krajni Šolski s ve. t v Leskovcu tudi 10 izvodov. N^de jamo se, da se v kratkem zglase še drugi krajni šolski sveti, ki še doslej niso naročili knjižice!
— Razni prizori ob odkritju Prešernovega spomenika so fotografirani m razstavljeni v Bahovčevem oknu. Slike so prav dobre in delajo vso čast mletemu fotografu g. Franu Veselu Zaleti bi bilo, da se slike pomnože, ker bi gotovo dobile mnogo odjemalcev.
— Mlako na ponudbo. Is Peljanske okolice nad Sacfjo Loko se nam piše: »Z ogorčenjem smo brali v našem okraja, da hočejo ljubljanski okoličanski mlekarski producenti priviti svoj oderuški vijak na
Ljubljano. Temu se da s lahkoto od pomoči. Pri nas v Poljanski dolini, v škofjeloški okolioi in tudi po drugih sosednjih pokrajinah se dobi ogromno mleka, kojega stane liter samo 10 vinarjev. Da se ga z vlakom spravlja v Ljubljano, bi nikoli vse skupaj ne stalo toliko, koli kor naj plačuje Ljubljana po novem tarifu ljubljanskim okoličanom. Pri tem pa smete biti prepričani, da dobite vedno d obro pristno mleko, ker pri nas ni navada primešavati mleku kakih tujih tvarin.« — Pozdravljamo to misel a vsem veseljem! V ta namen naj sa osnuje poseben odbor, ki naj stopi v dogovor a posestniki po Gorenjskem, in ljub ljanski okoličani-bodo knovu sprevi deli, da glede mleka ni Ljubljana odvisna r-d njih, ampak oni od nje!
— Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. V petek, dne 29 t. m. st5 vrst ob 5 uri popoldne v klubovi sobi občin skega sveta, Mastni fr./ ši. 2, I. nadstropje, odborova seja z naslednjim dnevnim r« dom: 1. poročilo predsed stvs, 2   posvetovanje, je li naj podružnica, kakor nasvetovano, pristopi čekovnemu prometu oes. kr. poštno hranilničnega urada, 3 poročilo bla gajnika o dohodkih od 15 aprila t. 1. sem in 4. slučajni nasveti.
— Odbor ženskega telovadnega društva v Ljubljani opozarja se enkrat vse p. n. članice na svoj izreim občni zbor, ki Be vrš: jutri t. j. v Četrtek ob 6 uri zvečer v damski sobi »Narodnega doma« in ne v »Sokolovi telovadnic!« kakor je biio pomotoma objavljeno.
— Društveno plesno šolo otvori, khkor vsako leto, pevsko dru š vo »Slavec« v nedeljo dne 1 oktobra v društvenih prostorih v »Narodnem domu«, I nadstropje na levo. Pristop imajo društveni člani in njihove obitelji, povabljene go-spioe in gospodje ter po njih vpeljani gostje. Pouk se vrši ob nedeljah in praznikih popoldne od 3—7 ure. Poučevalo se bode poleg običajnih plesov tudi v modernih in v prvi vrsti slovanskih plcsib. Prijaviti s3 je odboru »Slavca« pismeno ali ob dnevih plesrr«h vaj ustmeno
— Družba sv. Cirila in Metoda. Dne 24 t. m. ustanovila ae je podružnica sv. C ris in Metoda v Vuhredu. Obisk bi bil sicer še, ali gospodje iz ŽupnišČ se tega prepo treb ega društva iz lokslnth ozirov (sic!) niso mogii udeležiti. V jako jedrnatih besedah so govorniki splošno obsojali mlačnost »teh narodnjakov«, katerim služi »sveta« Blovecska beseda le v to, da ljudstvu vsas dan za raznovrstne nepotrebe izvlaČajo krvavo zaslužene vinarje, ne pGmislijo ps, da je društvo, katero deluje za slovensko mladino, da se ista ne pogubi, bolj potrebno, kakor vsi darovi, katere lahko verniki dajejo prebogati ricaskovtati H5ki crkvi. Drugače jim je vs&k b m o ter pra7, ali da bi se podvizali v krajih, kjer je Slovenec izročen krutosti neneške nenasitosti, podpirati njega, tega ne znajo. Vedno se težuje in jadikuje, d* mi Slovenc1 nič ne napravimo, ali da se nam trga kra; za krajem in kdo je temu kriv kakor naši maziljeni gospodje, ki se za nič druzega ne zanimajo kakor za »njih blagoslovljen žep«. Pri vaeh drugih društvih se jih najde kot ustanov-nika ah podporne člane, samo pri društvu oziroma podružnici slovenskega ljudskega društva jih ni. če se jim potem očita njih mlačnost, se dobi odgovor, »to vas nič ne brig*«.
— Čudne razmere,  li Zg.
Š Ške se nam poroča:  Dne 22. sept. 1905 je razposlalo e. kr. okr. glavarstvo na vse prizadete županije raz glas, da je pasji kontunoac odpravljen, Sar je bilo tudi takoj pri občinskem uradu v Zgornji S ški razglašeno, po Čemer so se občani seveda ravnali Dne 26 septembra — torej štiri dni po  dotičnem  razglasu — je hodii konjač po Zgornji Š ški in pse, ki so letali brec torbe, okoli lovil in jih tudi več ulovil. Vsled tega je nastala velika razburjenost med občani ter so nekateri  zahtevali, da ujete pse ispusti, ker jih nima več pravioe loviti, česar pa konjač ni hotel storiti ter vpričo vseh naglašal, da njegov gospodar ni še bil nič obveščeu o od pravi kontumaca.  Šele ko se mu je pri županstvu črno na belem dokazalo, da  ni več  opravičen  za pasji lov, izpustil jc ujete pse. Ker se nam zdi neverjetno, da bi ne bil konjač ob enem a županstvi od okr. glavar stva o tem ukazu obveščen, obračamo se tem potom do merodajnih oblasti s pročo jo, da nauči tega ko njača ubogati dane mu ukaze osi roma,  ako teh ne sna čitati, da se ga a dragim bolj   zmožnim nadomesti.
— Maturitetne skušnja na kranjski gimnaziji so se
vrčile 25 in 26. t m. Iamed 8 kandidatov je bil eden reprobiran aa 6
mesecev, ostali so prestali akulnjo. Ti so: Jakob Basaj, Franc Čop, Franc Go'majer, Josip Luzar, Franc Suhadolnik, EmerihWatzak in Egnn Zois.
— Na krški meščanski soli so npeljali letos privatno francoski jezik v 3. in 4. razredn. Tako ima sedaj ta Šola Štiri razrede, ki tvorijo nekakšno spodnjo realko. Stenografija je v Četrtem razreda obvezen predmet, poleg tega se pa učijo učenci tudi veliko knjigovodstva in meničnega prava. Pouk v francoskem jeziku je prevzel meščanski učitelj in znani pisatelj Josip Brinar.
— Iz Metli fc* e.   V soboto smo poročali,  da  je za  Metliko tudi med inteligenco nastopila  neka doba izseljevanja. Tri rodbine so zapustile pred kratkim nase mesto, sedaj pa se pripravlja še ena za odhod, in sicer vele-ugledna rodbina g. lekarnarja Wacha. Iz bratske nam Češke se jc naselil mož v Metliki ter užival vedno med meščani in seljaki največje spoštovanje. Svojega naprednega  mišljenja ni nikdar prikrival. Svoje otroke je vzgojil v narodnem dubu in skoro pri vsaki narodni veselici  v  Metliki  smo  videli sodelovati Člane njegove rodbine.   V Metliki je bila nekdaj doba, ko je nemškutarija zrastla tako visoko, da je  imela ^Narodna čitalnica" samo pet Članov, medtem ko jih je v neinškutarskem „Kon-versationsklubu- kar Šumelo. A gospod Wacha je  ostal mož ter dosledno s četvorico svojih prijateljev držal „Narodno čitalnico"  tako dolgo, da so se po  nekem nemčurskem sodniku zapeljani bivši člani vrnili nazaj, „Konver-sationsklub"  pa je   žalostno poginil. Meščani se z žalostnim srcem poslavljajo od veleodlične rodbine g. Wacba, želeč  mu  v  bodočnosti mnogo sreče. Mož poštenjak  zamore biti uverjen, da zapušča v srcih vseh najlepše spomine. Metlika  izgubi  še  enega značajnega moža, o katerem lahko trdimo, da tekom vsega svojega delovanja ni našel sovražnika' To je naš dični davkar g. Anton Kožar. Za tega moža je prišla doba počitka.   Kadi bolebnosti je stopil v pokoj. Zalibog, nam je sočasno naznanil,  da se preseli za stalno iz Metlike v Ljubljano.   Gospodje kolegi izgube ž njim najkonciljantnejšega Šefa, meščani pa zlato dušo. Gospod davkar ni nikogar odklanjal,  vsakemu je šel rad na roko,  v prijaznem zaupanju 8 strankami si je  pridobil splošno spoštovanje, in ni čuda,  da slednji občan čuti globoko, kaj smo izgubili ž njim. Vse dobro mu želimo v bodočnosti, v prvi vrsti pa,  Če tudi kot umirovljeni uradnik, temprejšnji povratek v Metliko.
— Dtletantje idrijskega ^Dramatičnega društva" so priredili zadnji četrtek odhajajoči gospe Mariji prof Reisnerjevi skromno odhod-nico, ki je pa bila tembolj domačega in presrčnega značaja. Društveni predsednik g. Vidic, se je v izbranih besedah zahvalil priljubljeni valetantinji za njen trud in požrtvovalnost, s katero je „Dramatičnemu društvu*1 pripomogla do tako lepih uspehov, ter poudarjal, da je bila odhajajoča gospa duša društva, izvrstna igralka in ljubezniva učiteljica obenem. Spominjal se je tudi že odišlega njenega g. soproga, ki je ravno tako neumorno deloval v društvu kot tajnik in igralec, ki je z veseljem sprejel iu tudi izvrstno rešil vsako vlogo. Slednjič je g. predsednik prosil poslavljajočo se umetnico, naj v znak naše hvaležnosti sprejme majhno darilce, ki je sicer skromno, a prihaja iz srca. In ginjena je prejela g. prof. Reisnerjeva krasen šopek, navzoči diletantje pa so ji navdušeno napivali. Nato je Še društveni blagajnik, g. J. Novak, nazdravil odhajajoči odbornici in njenemu soprogu. Za zabavo pa je pa je poskrbel ljubevški „Raubntter", ki je s svojimi slanimi in neslanimi dovtipi vzbujal mnogo hrupnega pa tudi pritajenega smeha, in ad hoc sestavljen pevski zbor, ki je prav ubrano zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi, slišali smo tudi nekaj prav lepih solo-spevov. Ta večer se je g. prof. Reisnerjeva lahko lahko prepričala, kako so jo idrijski diletautje Čislali ter radi imeli v svoji sredi in uverjena naj bo, da je ne bodo skoro pozabili. Mi vsi pa ji še enkrat želimo, naj ji njeno prihodnje bivališče nudi to, česar ji Idrija ni mogla dati! G.
— Zanemarjena koća vrh Boča. V prijazni Dravinjski dolini se vzpenja visoko v nebo liki velikan Boč, na katerem je pred leti Savinjska podružnica slov. plan. društva postavila planinsko kočo in jo pozneje prepustila Podravski podružnici. Žalibog je ta koča puŠčena popolnoma iznemar. Pota so slaba ali jih sploh ni. Pa kaj, to bi Še bilo. Koča, koča, kakšna je tal Vrata brez ključavnice so razbita, šipe zdrobljene! miza in klop pa ležita polomljena na strani. Po tleh rastejo gobe, stene pa pridno nreprega pajk. Hodimo dalje k razglednemu stolpu ! Pa kako hočeš priti v stolp po lestvici brez klinov. Ko si se pa vendar priplazil gor, si v veliki nevarnosti da se ti zdaj in zdaj prelomi prhka soha pod nogami. Od strehe visi le ta pa tam še kakšna strešna deščica za zadnjo capot nav-
zdol. — Za vse te nedostatnosti pa se podravska podružnica niti ne zmeni. Na Studenicah v Poljčanah je nabrana precejšuja vsota za popravo koče, ali po denarju nihče ne vpraša. — Ker je to edina koča razen prejšnjega Žig. stolna, ki jo ima podružnica, se nujno želi, da si jo kak Član pride pogledat in se takoj potrebno ukrene. Mogoče bi se dal napraviti kakšen večji izlet na Boč? Torej na noge! Varujmo vsaj to, kar imamo!
— Iz Sele. V sredo 4 oktobra bo v Selcih jesenski živinski semenj, na katerega ee bode trotovo mnogo lepe živine prignalo. OpOzore sa vsi živinski trgovci in mesarji na ta se mer; Žekti bi bilo, da 83 mnogo prašičev na semenj pripelje, ka^i za prašiče ho gotovo m nego kupcev od jt malcev
— Slov. delavsko podporno društvo v Hrastniku. Dne 24. t. m. se je vršil v gostilniških prostorih g. Fr. Rosa ustanovni zbor „Slov. delavskega podpornega društva v Hrastniku". Da se je to zgodilo, zato ima pripravljalni odbor, na čelu mu rudar Dom. Majcen, pač največ zaslug. Poudarjati moramo Še tu, da vlada n i odobrila predloženih pravil, a vrnila jih je proponentu — 5 dni prepozno in s tem se j'e društvo usta novilo. Ustanovni zbor se je vršil v najlepšem redu. Številnim navzočim so se precitala in razložila pravila, nato so se sprejemali člani (koj ta dan okrog 50) in zatem so bile volitve. Predsednikom je bil voljen rudar Iv. Štravs, ki je po raznih pozdravih ob splošnem navdušenju zaključil oiicialni del ustanovnega zbora. Isti Čas je imela tudi 80C. demokratična stranka svoje zborovanje, ki je bilo kaj pičlo obiskano. Mlakar, slede še hujši udarci!
— Legar v Hrastniku. Po izpremembi vremena se je prenehal legar še dalje širiti (pa ne mislite, da radi obiska sanitetnega nadzornika Posseka!) Nad vse mučni so bili prizori, ko so vlačili na navadnem koleslju bolnike — v najhujšem stadiju bolezni — dobro uro daleč v izolirano občinsko bolnico v Trbovlje. Ali bi ne kazalo postaviti tudi v Hrast niku posebno bolnico ali pa vsaj nabaviti zaprt voz (na način kot so rešilni vozovi po mestih) za prevažanje bolnikov?! To v premislek. Povozili so 25. t m. z malim premogarskim vozom upokojenega rudarja Matija Zorka. Ta leži v premogokopovi bolnici, iz katere ga pa že ven mečejo, Češ, on ni več rudar. Iz tega se da marsikaj sklepati.
— Brata z nožem napadel.
V Žičsh pri Caljn je nastal med bratoma Ludovikom in Ivanom Skaletorc zaradi dedščine prepir, v katerem je prvi drugtmu zasadil nož v vrat. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko beln'co.
— Talijo za rešitev življenja v zntsku 52 K 50 vin. je dobil od namestništva v Gradcu g Fran Hoj s, abiturijeut I. državne gimnazije v Ljubljani, ker je rešil iz deročih valov Štev niče se potapljajoče deklico.
— Zaradi posku&ene goljufije so aretovali v Trstu voznika Ivfena Zidarja iz Ljubljane. Zidar si je hctei priiast ti nekaj stav bonskega l*sa, da bi ga prodal in denar vlfknii v svoj žep.
— Prodajalna z jestvi-nami je zgorela v Trstu Antonu S;ksidi Šiode je 12 000 kron. Saksida ni bil nič zavarovan.
— Obesil «e je v Trstu 49;etni delavec Anton Škerlj. Vzrok domači prepiri
— Izpred mariborskega porotnega sodišča. Uboj z io pat o. 19 junija ie prišlo na železniški progi blizu Pesnica do prepira med železniškimi delavci, zl&Bti bo pa doncači nemški delavci gledali pj strani hrvatske deiavce. Iz prepira je nastal pretep, v katerem (e Ferdinand Rosmsnn udaril Hrvata Tomaža Hi-lsbarc z lopato po glavi, da se je ta zgrudil in že na prenosu v bol nico urcr), ker mu jo kri udarila v možgane. Ker Sd porotniki verjeli obdoiž'rr.cu, da j^ izvršil svrje deja nje v siicbr?nu, je bil oproščen. — Brata zabodel. Ko *t?» pri«ia 23 julija brata Josip in Anton Majcen v M ožgano h iz gOdt*lne domov, je začel prvi drugeg* zmerjati in tepiti z reko po glav, češ, da se je v gostilni nespodobno vedel. Antan je bil vsl^d tega tako razjarjen, da je pograbil velik nož in ga zasedi! bratu v prsi, da Be je ta rgrudil in čez pci ure umrl. Anton Majcen je dobil tri ieta težke ječe. — Z nožem zabodel. E-»k elufcaj ee je pripetil med Jcs pom Pečnikom in Francem Reismanom, hlapcema v Selnici cb Dravi. V prepiru je Peč-nik svojemu tovarišu porinii nož ▼ levo stran vratu, da je ta velad iz-krvavljenja umrl. Pečnik je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 10 mesecev težke ječe.
— Službo praktičnega sL-rarja oddaja provizorno deželni odbor kranjski proti letni plači 1200 K
in dnevščini 2 K pri opravljanju zunanje službe. — Prošnje je vložiti pri omenjenem deželnem odboru do 21. oktobra t. L
— Trpinčenje živali. Včeraj Dopoldne sta hlapoa Jakob Koglič in Fran Zorman na Trnovskem pristanu tako preobložila vos, da ga konja nista mogla nikamor premakniti. Kar ni šlo izlepa, sta posku sila s silo. Stopila sta h konjem* in )u začela tako neusmiljeno bičati, da se je vse ohčinstvo zgražalo nad tem početjem. Šole policijski stražnik je napravil konec trpinčenju ubogih živali.
— Tatvini. Gospe J »Ž, ti Aha-thizhtvt je bil pred uekaj dnevi is njene hiše na Starem trgu štev. 13 ukraden bakren kotel, vreden 24 K.
— Zasebniku Ivaru Faturju je dne 22 t. m. ukradel ii odElenjenaga stanovanja na Poljanski oesti št. 13 neki £nani postopač 6 K vredne čižme ter jih hotel prodati nekemu starinarju, kjer so ae mu pa odvzeli.
— Znamenje časa. Včeraj se je z^Gdilo na južnem kolodvoru čudo. M vi drugimi izseljenci je bilo tudi 10 bosanskih ciganov, ki so šli v Ameriko iskat dela. To je gotovo Čudno snamenje časa, kajti cgan in delo, to sta pač dva popolnoma nasprotujoča si subjekta.
— Na nos je padel dne 22 t. m ntkt Ž^anjar, ko je zapustil žganjarijo, ter se tudi po obrazu precej poškodoval. Žganjarčku se je pa menda potem sanjalo, da ga je nekdo pahnil. Sedaj namreč toži prodajalca Žganja, da ga je on pahnil, a g* slučajno takrat ni bilo doma.
— Popihal jo je odvetniški uradnik H.oko Premrov ii Navega mesta, ko ie napravil v Cerknici 121 kron goljufivih dolgov.
— Tatvina. Dne 16 t. m. se je peljal posestnik Fr&n^ Sladic iz Kostanjevice št. 72 pri S«. Rupertu iz Mokronoga proti domu. Na voz sta pri&6dla tudi dva mlada člo veka. Ker jo bil Sladic nekoliko vi njen, je zaspal, med tem časom sta mu pa navedenoa ukradla is žepa denar.iico, v kateri je imel 590 K denarja, in popustivši Sladica samega na vozu z denarjem, neznano kam odšla.
— Med vožnjo je izgubil
posestnik Ivan Sitar iz Zgornje Š'ške, ko se je peljal iz Vižmarjev do Ljub Ijane s hlapcem »Zadruge sodaviee« Antonom Čelikom, denarnico, v kateri je imel 235 K 70 vin. denarja. Ko je pa Čelik doma izpraznjeval zaboje, je našel v enem denarnioo z denarjem in je bil tako pošten, da je denar izročil policiji.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 64 Slovencev, 31 Hrvatov in 30 Dalmatincev. 8 Hrvatov je šlo v Bohinj, 12 jih je prišlo nazaj, 30 pa iz Pru kega. 40 lašk.h opekarjev ;e šlo domov iz raznih opekarn. 80 Vipavk ja prišlo iz Dolenjskega, kjer s) lupile Češplje.
— Izgubljene reči* Delavka Albina DernaaBtija je včeraj izgubila zlat prstan z višnjevim kamnom, vreden 6 K.
— Jugoslovanske novice.
— Arnavtski provali v Srbijo. Arnavti se v p e t e k zopet z veliko četo prekoračili srbsko mejo in napadli srbske obmejne s traže. Vdrli so globoko v srbsko z« mljo ter se utaboriti pri .1 .-lanski ii -ki, kjer so prežaii na posamezne srbske patrulje. Ko je prišla v biižino srbska patrulja pod poveljstvom Bi*-gote Delibsšića, so jo Arnavti napadli iz zasede, ubili njenega povelj-n ka in ranili več vojakov. Po tem junaškem činu so zbežali in se um&k n:li na tuiško ozemlje. Ako ti arnavtski napadi ne bedo ponehali, še lahko pride do vejne med Srbijo in Turčijo!
— Črnogorskega kneza dela v nemškem prevodu. Dramska pesem kneza Nikole črnogorskega »K r. jaz A r v a n i t« je izšla v Avgsburgu v nerr>škem prevodu Karla Amika. O prevodu je priobčil pohvalno oceno Oto Hiueer v »Neue Freie Presse«.
— 2 0 1 e t n i o a združenja Rumeiije z Bolgarsko se je 21. t m. praznovala po vsem B ilirskem na slovesen način. Samo v s j-fi.i so izostale vse slavnosti, da bi ne b la užaljena Turčija, s katero je Bolgarska v zadnjem času zopet v zelo napetih razmerah.
— Veliki shod makedonskih organizacij bo, kakor Čitamo v bolgarskem listu »Reformi«*, jutri 27. t. m. v Sofiji Ta shnd se je i kiical, da se h o »g.».reko organizacije posvetujejo, kitko bi se dalo na najuspešnejši način zoperstaviti grškim in turškim četam, ki so se v zadnjem času pojavile v južni Macedoniji.
* Uspeh kirurgije. V Bor
deauxu so nekemu možu pri požaru zgorele trepalnioe, da mu je bil obraz vsled tega grdo popačen. Ondotni
kirurg, dr. Lfgrange, je možu s leve roke odrezal toliko kože s dlako kolikor je bilo potrebno ter jo pri lepil na mesto trepalnic ćcs deset dni ss je koža prirasla in oči so imele zopet trepalnice kakor poprei.
* Koliko stanejo brke? V neki vasi na Nemškem se ljudstvo bavi z zanimivim slučajem. V neki gostilni sije dovolil neki zidar svojemu tovarišu, ki je zaspal, za šalo odstriči brke. Ko se je ta prebudil iu videl, kaj se je ž njim zgodilo, zagrozil se je svojemu drugu, da ga toži. Ta mu je pa raje plačal 80 mark (96 K), nego da bi se dal tožiiti. Ko je pa nekdo drng s svojim tovarišem ravno tako storil, je bil obsojen od sodišča samo na 6 K kazni; ker je oškodovauec zahteval oško dnino, ga je nakazal sodnik na civilno pot. Vendar je malo upanja, da bi kaj dosegel.
* Zamenjani otroci. V ne
kem vtdjem ameriškem mestu je bil ples, katerega se je udeležilo mnogo žen, ki bo po ondotni navadi prinesle b*boj svoje male otroke. D* bi goepem omogočili plesanje, ponudilo ae je nekaj ljubeznivih gospodov, da bodo pazili na ml. Prešli sta dve, tri, štiri ure, a gospe se niso vrnile k svoji dec>, ampak plesale naprej. Ljubeznivi gospodje so se naveličali dolgega varuštva, zato so poslali gospem sporočilo, naj ne hajo plesati in prevzamejo otroke. Gospe so pa odgovorile, da hočejo plesati do ranega jutra. Z laj so se sklenili gospodje maščevati. Obrokom so zamenili obleko in odšli vsak na svoj kraj. K■> so se zjutraj gospe na-plesale, pograbila je vsaka onega otroka, ki je imel tako obleko kot njen. Strašno presenečenje se jih je pa polastilo, ko ni imela nebena svojega otroka. Bilo je obilo vrvenja in popraševanja, predno je vsaka dobila svojega otroka. »Ljubeznivi« gospodje si pa ne upajo damam več pred osi.
' Redilna vrednost morskih rib. Odkar je nastala na Nemškem vsled zaprtega uvoza klavne živine in konzerviranega mesa velika draginja m *ea, prihaja čimdalje bolj v veljavo ribje meso, in sicer morskih rib, ker v rekah in potokih jih vsled naraščajoče industrije čimdalje bolj primanjkuje. Diu-danes je mogoče s pomočjo brzovla-kov in ledu dovažati sveže morske ribe oeio v planinske dežele. R*s, da je ribje meso vodeno ter se ga mora mnogo več použiti, kakor mesa klavne živine, a temu se da odpo-moči s tolščo in moko, v kateri se ribe peko. Sicer pa ima ribje meso mnogo beljakovine in fosforja, ki je posebno dober za napravljanje žive nih substanc in možgan. So pa tudi ribe, ki imajo mnogo tolšČe v sebi ter je njihovo mesj rediloo, kakor n. pr. nri slanikih.
' Ženska vojaški kapelnik. Pri nekem ameriškem polku so nastavili sa kapelnika vojaške godbe gospioo Nelly Miles, sorodnico generala Neizona Milesa, ki se je proslavil v špsnBko-ameriški vojski. Gospodična Miles je nenavadno nadarjena za glasbo ter je pred častniško ko misijo, ki je oddajala službo, napravila tako izvrsten izpit, da so jo eno glasno sprejeli. Nova kapelnica nosi obleko, ki popolnoma odgovarja uniformi regimenta.
* O poljubovanju v starem veku. Stari Rimljani svojih žen niso poljubovali iz ljubezni, te muč, da so zvedeli, ali so žene v njihovi odsotnosti pile vino. — Štiri Grki so silili svoje žene jesti čebulo, češ, da jih v moževi odsotnosti ne bo nihče poljubil.
* Srečen zakon. Meseca aprili letos se je kan*d*ki milijonar \Vhitney seznanil v NoW Y >rku v nekem tut^lu z neko telefooistiojo, ki io je najprej bogato cb4ari?, kmalu nd) pa poročil. Wh»tney je bii 70 let star, n|egova nevesta pa 22 let Prepotovala sta par mesecev najlepše kraje, sedaj pa je m l i jo nar v C >n-cordu, kakor po programu umrl ter zapustil »neutolažljivi« vdovi«i 40 milijonov kron.
* Hladne kopeli v jeseni so škodljive, ako tudi je temperatura še topla, kakor v poletnih mesecih, se voda le od dne do dne ohiaji. Posebno za ženske so jesenski kopeli na proBtem škodljive. Škodljive posledice se pojavljajo v brezspanju, pomanjkanju apetita, sla bokrvnonti in burnem utripanju sraa. Vseh t h pojavov pri kopanju poleti ni
* Poljaki tožijo ameriško državo. D**- poljski rodbini Ko-šetuako tožite ameriško državo za malenkost 450 milijonov K. Koščku ski trdijo, da 80 potomci slavnega poljskeg* narodnega junrka Koščin-ska, ki je zbežal iz domovine ter se v vojski za ameriško svobodo kot general tako hrabro bojeval, da mu je ameriška država podarila zemljo, na kateri stoji dandanes mesto Či-ksgo. Ker je Košoiuski brei potomcev umrl, zahtevajo njegovo dedščino
bratovi potomci. Nekdanje rjgovo zemljtšće se o-aoi na 100 milijonov dolarjev
Žena pisala svojemu možu ljubavno pismo. »Prava Crvena Hrvatska« poroča: Ivan P, oženjen in oče četvero otrok, se je «»gledal v ueko mlado H?rcegovko. Ž*na pa je za ljubavno razmerje srnjeg* moža kmalu izvedela, ker je naala v njegovem žepu pismo II ir-oegovke. Žsna je brž pisala svojemu možu s pis*vo, ki je bila p>dobna Hircegovkini ter z njenim podpis m V pismu ga je prosila, mj ccnesljivo pride v torek ponoči ob polu 12 v Gr&dac k nekemu gosdrču. I i res je mož rekel v torek opoldne sro|i ženi, da bo prišel pozno domov, češ, da ima mnogo p09ia Ž-n* ja zvečer odšla v Gradao ter z-, dogovorjenim grmom Čakala moža. T .fino ob polu 12. je začel v bližini I/an veselo požvižgavati, iifckir stopi pred nj»ga žena z vprašanje-m: a A ti si, I/an?« Mož začudeno odgo/ori: »O! Kako pa prid š ti ob tej uri sem? Jaz sem prišel Be samo hladit in Čisti zrak uživat« N*to se je začel obračun in ubogi Ivan je ves razpra-skan komaj ušei ženini o nohtom.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Posestnika Jožef Vodenik iz Sušja in France Ilir šel iz Kopriv-nika sta se lotila Franceta Dolarja v Preveku in sicer prvi s palico, drugi z bikovko, ne da bi ga bila kaj po sebno poškodovala. Bolj jo je pa skupil Janez Kostanjeve, katerega je II r šel ob tla vrgel, ter sta ga nato Vodenik z bikovko, Lojze Sladic pa s palico po glavi tepla, to pa zaradi tega, ker je ta v družbi Dolarja in Repovša kamenje metal na prej navedene, ko so se ti vračali od neke brezuspešne snubitve za Fran ceta Tomca iz Sela. Navedeni so šli potem v Sušje in sc tam pogajali za Majcnovo hčer. Grede od tod so zopet trčili na Dolarja, Kostanjevca in Repovša. Ker so jih jeli ti zmerjati, pobral je Hiršl neko pred hišo ležeče ko rito ter ga dal Vodeniku, ki je ž njim Dolarja tako močno po glavi udaril, da se je vsled pretresa možganov takoj zgrudil. Vodenik in Hiršel sta bila obsojena vsak na 2 meseca ječe, Slabič pa na 48 ur zapora.
Vsak na 10 dni strogega zapora sta bila obsojena brata Lojze in Jožef Podbevšek, ker sta se v pijanosti pred farno cerkvijo v Gor. Tuhinju nespodobno vedla.
Peter Logar, zidarski pomočnik, je v GodoviČu Janeza Rudolfa z nožem v desno stran prsi sunil. Ker je bil Logar ob času storjenega dejanja do nezavesti pijan in se ni zavedal, kaj da dela, obsodilo ga je sodišče v 14-dnevni zapor.
Marija Luštrak, dninarica, je pletka pri oknu čipke, pri tem pa pustila svojega 21etnega sina Dančka brez nadzorstva igrati se pred hišo. Otrok je zašel v bližnji potok in utonil. Zaradi te zanikarnosti je bila mati obsojena na 8 dni strogega zapora.
Ferdinand K r i s 11 je razgrajal po polnoči v ŠkofjiLoki in se n^ brigal za redarjev opomin, naj miruje, marveč ga še klical na korajžo. Aretaciji se je s silo uprl ter tolkel proti na pomoč došlim redarjem. Odveden na stražnico, je zmerjal redarje s „hudičevi policaji.u Obsojen je bil na 4 tedne težke ječe.
Unški fantje Janez Punta r, M. Juvancič, Jernej Puntarin Iv. Razdrh so letos na sv. Petra dan okoli 11. ure ponoči oboroženi z gnoj nimi vilami in poleni naskočili na vezne duri Bolctove hiše, da bi vdrli v vežo in se potem maščevali nad dvema Bolctovima opekarskima delavcema, ker sta jih ta dva na gospodarjevo povelje zaradi razgrajanja iz gostilne odpravila. Janez Puntar in Ivau-Čič sta bila obsojena vsak na 7 Jernej Puntar in Razdrh pa vsak na 9 mescev ječe.
Janez LotriČ, klepar v Železnikih, je bil postavljen varuhom ml. nezakonskemu otroku Francetu Vrhuucu. Oee tega otroka, Miha Rebernik, rudokop v Trbovljah, je alimcntacijskc doneske za toga (»troka pošiljal varuhu Lotriču, ta pa je deuar zase pridržal in tako poueveril znesek 62 K 80 vin. Obsojcu je bil na 5 mesecev težke ječe.
Med fanti iz mesta in predmestja v Kranju obst >ji že dalj časa napeto razmerje, ki je dalo povod do tepeža v katerem je Jauez Carmau z uožem sunil v levo stran prsi Franceta Svetiča iu ga težko poškodoval. Obsojen je bil na 3 mesce težke ječe.
France M arke ž, posestnik v Srednji vasi je govoril v pričo več ljudi bogokletne besede. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
Telefonska La iirzoja?na poročila.
Dunaj 27. septembra. Današnja seja poslanske zbornice
je bila zaključena že ob V*3. Zbornica je nadaljevala razpravo o Gautschevi izjavi. Dr, Le-c h e r, zastopnik brnske zbornice, je vehementno napadel tiste, ki so cesarja pregovorili, da je voditelje ogr. koalicije briskiral in odpodil. Nemci so delali silno dolge obraze, ko je dr. Lecher rekel, da ima prezident Koosevelt desetkrat već pomena, kakor kak kralj. Lecher se je tudi izrekel za splošno in enako volilno pravico. Govorili so potem soc. dem. Pernerstoi-fer, dr. Ofner, grof Sylva-T a r o n c a in na zadnje dr. T a v 8 a r. Ta se je bavil a prepovedjo Prešernove šolske slavnosti, z divizijonarjem fml Cha van no m, s slovenskim vseučiliščem in s splošno volilno pravico.
Dunaj 27 septembra. Prihodnja seja poslanske zbonrce bo v petek.
Dunaj 27. septembra.   O novem   kranjskem deželnem predsedniku  Schwarzu sj razglaša uradoma, da je rojen 18. septembra 1854. 1.  V drž služb j je stopil L 1877. in bil do l 1898 v Inomostu  To leto je prišel kot dvorni svetnik v  Trst Njegova soproga je rojena Karla Eckhall. Novi dež predsednik pride že t kom prihodnjih dni v Ljubljano. Zaačilno je, da se v tem uradnem komunikeju nekako posebno po udarja nemštvo g Sch\varza.
Dunaj 27. septembra. Poslanec Zičkar ie tu tako nevarno obolel, da na,brž ne bo okreval.
Dunaj 27. septembra. V političnih krogih jo obudilo mnogo pozornosti, da je bil danes vodja naučnega ministrstva Bienerthv posebno dolgi avdijenci pri cesarju
Dunaj 27. septembra V devi ogrske krize sta bila danes pri cesarju grof Cirakv in fc Fejervarv.
Budimpešta 27. septembra. Vsi listi prijavljajo vehementne napade na Gautscha zaradi njegovega včerajšnjega govora v dunajskem parlamentu.
Budimpešta 27. septembra Socialni demokratje so zopst priredili več demonstracij za splošr. in enako volilno pravico in pri uredništvu lista rPolgaru razbili okna.
Poslano/'
Gospe S-Ć-
Moje Časti ne more oskruniti Val obrekovanje. Zato Vam vse laži milost: odpuščam, želeč,  da pomnite,  da je grdo,  če skuša krasti komu pošK ime odrastel človek. Za vsak Vaš u i manjši dokaz pa darujem v roke io pana mestnim ubožcem 100 K. Triza deti vedo zdaj, koliko Vam je v tc oziru verjeti. T.
*) Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zak
Izjava.*'
Gosp. Ivanu Morami, poctrctfčeka
v Ljubljani.
Zaradi   Vaših včerajšnjih zlobnih besedi in neopravičenih očitanj sciu izstopila danes iz službe, ker sem pre-poštena, da bi si od gostov Vaše olik dopustila svoje poštenje in svoje delo i blato gaziti. Postrezala sem ^oste \ -enako, če je pa moj zaroČeuec kot g v gostilni, to nikogar ne briga, najmanj pa Vas.
To Vam bodi v odgovor na S včerajšnje neolikano postopanje.
V Ljubljani, 27. sept. 1905«
Pavlina Petrak,
3101 bivša natakarica . i>ri Kremi."
•J Za vsebino tega spisa je uredni! odgovorno ie toliko, kolikor določa zako::.
MT častite naročnike MSlo-venskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročninav prosimo vljudno, da nadaljno naročite* kar1 najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Dottlej Je plačano, je ras* vidno na naslovnem ovitku*
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-iahajočim ljudem priporočati je porabojpristr cega ,,Mollove£a Seidlitz-prafcka", ki je preskus eno domače zdravilo in vpliva na želo dec krepimo ter pospe Silno na prebavi j enje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni salagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 7—13
Le Dčlice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod. 1079-13 Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 6.
oiaMc.
j Priznano najboljše sredstvo proti kur-i £85       jim očesom, žuljem Itd. 31
Glavna zaloga:
"Dunaj-Meidling,
Lnser-jev
obliž za turiste poKI-20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
prepričanje
da sta lekarnarja Thierrvja  balzam in centifolijsko mazilo
nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni,   influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe.   Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. i2 majhnih ali 6 dvojnatih   steklenic balzama 5 K., 60 majhnih ali  30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-48 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom, Destilerija
Comis l M
Trst-Barkovije.
»/t steklenica I 5'—, ite-klenlce K 2*60. — la prodal t boljšlH trccriaal 82
Proti prahajenL luskinam in izpadanju las
•leluje nRjbolJde priznana
Mi-ciiMi aiiire
sa, lase
katera okreji^uje laMiNpe, odnfra-njuj« iuKSif in preprečuje Izpadanje lan«
1 ateklenlea z navodom I H.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Del. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Res!j8?a casia it 1
po'eg novozgrajenega Pran Jožoievo^a
jubiL mosta 81—39
Kožuhovina
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEII
DUNAJ,  |.f 3013-3
Domini kanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vališče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Ognja In vloma varne nlaajajnlee Hcsky iLitvin) Duna) \VI1 B. 4
SO.000 jih je y rabi od leta 1360. Izdelek prve vrste, ki se je obueHol sijajno. Ceneje nego povaod drugod. Poiilja ee franko na vaako postajo Avstro-Ogrske. 2tt61
Nalezljivih bolezni se najlažje ubranimo, če pijemo absolutno č sto vodo, kakšna je Mattonijeva slatina Giesshiibler, ki se je izkazala za časa kolere v Egiptu in vseh krajih, kjer so razsajale nalezljive bolezni, kot izvrstno obvarovalno sredstvo. V tem oziru ji dajejo zdravniki prednost pred-vsemi, ker izvira iz skale in je torej prosta mikroorganizmov.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Družbi sv. Cirila In Metoda: Slavitelji Prešerna ob Soči pri Sv. Lucjji poslali 17f»0 K. Rodbina Lapajne v Krškem poslala 10 K mesto venca na grob blage gospe Antonije Majzelj v Beli cerkvi za družbo katere so se slovenski gostje v njeni narodni hiši z njo vred tako radi in pogostoma spominjali. — G. profesor Uinko Vodnik 9 K za izgubljeno stavo. — Skupaj 2960 K. SrČna hvala. Živeli darovalci in nabiralci!
Za ljubljansko društveno godbo: Gosp. Jakob Jereb monter v Ljubljani 1 40 K mesto prispevka k vencu na grob umrlega g. Hacina. Skupaj 140 K. Lepa hvala. Živel!
isorzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradi;i koral dan. bora« 26 septembra 1906.
>s d majeva renta.....
srebrna renta . . . . . »▼str. kronska renta    . .
.   »l»ta       „      . . odrska kronska „   .   , • „    alata      „   .   . . posojilo dežele Kran)&k§ . iVi0/e posojilo mesta 8p!let .
•V/t • » Zmdar ' 41/*0,« boa.-here. šel. pos. 1902 L«/( češka. deš. banka k. •. .
la/c
i3
I. e.
I1/,*/« ut. pisma gai. d. hip. b. »V/t pe-^    kom.   k.   o. a.
10°/0 P*.......
l'/iVt ***** P**™* Inneist. hr. »V/t     n       »     «g"ke cen*
dež. hr.......
I V/o »• P18* °&' niP' b*n* • i V/« obi.  ogr. lokalnih ie-
leanie d. dr.....
4»ff  obi. češke ind, banke .
l«/t prior. Trst-Poree lok. žel.
ir/3 prior, d o L. Žel.....
ja;8    3    Jni. žel. kap. V/t •
I V/« »TBt p08- ** ibi- P- 0 ■
Srečke, •redke od 1. 1860' . .   .   . . .     .   ,1864.      .   . .
tizske.....
sem. kred. I, emisije ■ e   H.      . . •gr. hip. banka .   . ■ srbske a frs. 100' — .
turške......
iasilika srečke ....
ireditne ,    .   .   . •
tuomoškt ■    • •
Srakovskv ■    < •
Ljubljanske a    •   - •
IvsL rud. križa   9    .   .   . .
Ogr.    b     » »,•••■
Rudolfov« 9    .   .   • •
SaleborŠke 8    .   .   . .
Danajske kom. »    •   .   • .
Delni e«. /ufine železniee    .   .   •   . • Državne železniee   .  . ■ • i.vstr.-ogT8ke bančne delnice .
Avstr. kreditne banke . . • Ogrske „ » • . . Živnostenske a • • . Pretnogokop v Mostu (Btnz) ,
Alpmake montau.....
Praske žel. indr. dr. ....
3ftiaa-Maraayi ......
TrbovUska prem. družba . • Ivitr. orožne tovr. dražbe . . Oe^ke sladkorne družb« .   . .
V »late.
J. kr. «eklu ......
10 franki........
10 mark« ........
Bovereigna . .....
¥arka.........
Laiki banko?«2 ......
Bublji......., .
>elarji.........
U su a r Blago
100-40 100 60
10040 100-60
100-45 100-65
im5 11975
96 26 9645
116-40 115-60
6099 101 —
10060 10160
100- - 100-—
100-75 101-75
100i6 10050
100-80 101 80
100 90
lt'6'76 10C-50
100-— 10020
100-— 100-76 99'90 99*60
320 nb 101*45
160 50 29b 76 166 25 304 — 303 — 270— 104 — 147 10 26 — 474-— 78-— 93 — 66 — 64 50 34 75 62 — 74-— 636 —
1C3-25
674 — 1643 —
675 75 787 50 247-90 677 —
101-90
107-75
101- 50
10090 101 20
101'-101*76
100-— 322 35
102- 45
162 60 297 75 168*25 313 — 311 70 276 — HO — !48 10 28 — 483-60 83 — S9 — 70-20 66*50 3626 66 — 78 — 646- -
104 25
675 — 1662 —
676 ?5 78 4 60 V48 90 683 —
F.40 75- 641 75 4748 — *758 -648 60  549 50
2C7 — 568 — 157 —
11-36 1911 23*47 2?-96
117*40 96'45
»54 — 4'84
3 0 — 672 -i6y —
1' 40 i 14
23 55
24 04 117 60
9B *5 254-76 b —
Žitne cene v Budimpešta
Dn« 27. septembra lt»05.
Pueniea Pšeniaa Hi
T-*2a Oves
ta oktober . B april 1&06 . oktober , „ maj 1906 _ oktober .
. za 100 kg. K !:V76
100 100 100 100
1648 12 94 1314 12-24
6 vin. ceneje.
Meteorologijo poročilo
.'%-ln«        mvr\oni Sf-« 1.    Srsdr.j' ara^ni lisa 7K6-0 m
Septeb. ||	Čas opazovanj*	Stanje baro-mstra v mm	■ ■=> So %> ir* Z-	Vetrovi	
£6	y. zv.	732 7	151	Hi. zah	oblačno
	7, srj.	7317 730 2	13 2 204	brejrvetr. bi. vzhod	megla dei. jasno
Sredn)s v^oraifinia tompcratrin: 17 l". n-jnriiJei 1346. — Padavina v «» 30.
Zahvala.
Za vse obile dokaze iskrenega sočutja došle nam povodom smrti iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Alojzija Gerfnrja
izrekamo tem potem vsem soro# nikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo Častiti duhovščini pri Sv. Petru za vodstvo pogreba, dalje uslužbencem cestne železnice in drugim za poklonjene krasne vence, gg. pevcem in vsem onim mladeničem, ki so omogočili sijajen sprevod, ter spremljevalcem na poslednjem potu ranjkega
Ljubljana^, septembra 1905. 3102        Žalujoči ostali.
Tri popolnoma vdomačene
lisice
ima naprodaj Ivan Prijatelj v Ponikvah št. 69 p. Vel. Lašče. 3103
Eden ali dva
ptateslapočla
se iščeta. Delo do trde jeseni. Plača po dogovoru. 2999—5
J Urbar, pleskar na Jesenicah.
Učenec
r-t
I
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
droseriji Anton Kane
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
Učenca
ii dobre rodbine, ki je vešč slovenščine in nekoliko nemščine sprejmem takoj v svojo trgovino z meŠ. blagom.
3034-2       Ivan Tomšič
Ilirska Bistrica, Notranjsko.
Dobro idoča a**-1
pekarija
z dokazano dobro idočo gostilno se zaradi bolezni ceno proda.
Več  pove  Simon  Berghaus v Zgornji Poljskavi pri Pragerskem.
Trgovski pomočnik
boljša moč, ki je dobro izurjen želez-ninsko trgovino samostojno voditi, se sprejme. Lastnik proda tudi dobro idočo
trgovino
(trafiko) z žganjetočem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3091—1
Lično stanovanje
v I. nadstr. z 1 večjo in dvema manjšima sobama, kuhinjo, kopalno sobo in s porabo pralnice, z jedilno shrambo podstrešjem in delom vrta se na Dunajski cesti št. 69 ceno odda takoj ali pa za novemberski termin. Ravno-tam se odda tudi meblovaua 3085—1
mesečna soba.
le z dobrim izpričevaiom
oženjen ali samski, ki bi moral opravljati tudi kletarska dela, se takoj sprejme v stalno službo. Mesečna plača po dogovoru.
Karel Lenče
3CC9—7 vinski trgovec
na Laverci pri Ljubljani.
Jvan J^oct/ančič
nadučitelj
^Ibina Kocijančič roj. ^man
Jfropa
učiteljica poročena. ^
27. septembra 1905.
tfušeča vas
3099
SLOVENSKI NAROD"
99
se prodaja
v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak Lj   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Biaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H. f Marije Terezije cesta,
nasproti KoUzeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kališ A.f Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos I., Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija! Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan lv.f Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gradaške ulice št. 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Fischer Oton, trgovec Pretnar Ivan, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice:
Mesar J., posest, in gostilničar.
Sodražica:
Moro Peter, trgovec
Ribnica:
Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto:
Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Krava nj a   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna:
Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu:
Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domua.
Maribor:
Krapek H., trgovec s papirjem.
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro.
Gorica:
Gabršek A., knjigotržnica. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Sluga Marija, Via Corno št. 22. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2).
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Car serma št. 1.
Majcen _M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
O pati I a :
Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus11, via
Adamich št 2. Degan Peter, časopisni biro Potošnjak A, Via dd Mola Si kič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št. 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Alserstrasse št. 9.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po iiajraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje aa doživetje in »mrt z zmanjsajočimi se vplačili.
Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividendo.
mxx^ sa^aro^raina banka v lPxmm!L R«z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z VM^Mkozl Mlo%uii*lto ■ narodnu upravo. 6—112
V*» pojasnila daje:
Seneraliti za*top v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banftnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najkulantneje Cživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene.
o
Izvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je #^
Sanatogen ^
M ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela.
dobiva se po lekarnah in drogerijah. Brošure poSilja gratis io franko Bauer & Cie, Berlin \ S W. 48   Generalni zastopnik za Avstro-^Ogrsko C. Brady, Dunaj, I. Fleischmarkt 1.
o
Na svetovni razstavi v Sr.Louis 1904-
najvišja odlika „Grand Prix"
Nova tovarniška zaloga suknenoga, platnenega, perilnega fn modnega blaga
-^•« Jos. Petkosig
trg
gos
. ^ # ©ta
Ljubljana
ta-,
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopošljejo.  Cene nizke. 2826—6
Ravnokar je
z=zz   v zalogi
izšla       w Vf
J. Blasnika nasl. v Ljubljani *
VELIKA
JuL
za navadno leto 1906,
ki ima 365 dni.
si
a-
— i*
Bla^r:ikova „Velika f»ratilca", ktero
je izdajala c. kr. kmetijska družba nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „I*ratžfca*% ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboriteij Slovencev, dr. Janez Blei\veis in v.č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blafnikovo „VelIUo F»ratiko'S vsako drugo zavrnite kot nepravo ! ! !
„Vel. Pratika" stane 24 v
Vel. Pratika" stane 24 v.
XXX X XXXXXXXXXXXX
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvonar in vse one knjige, katere so izflie v aložbl „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Joaipa Jurčiča zbrani apiii, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld.
Posamezne Številke „Ljubljanskoga Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikov! zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Neveaekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, brofi. a 20 kr.
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, brofi. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv:   Blodno duše.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat no m in i s a ubra: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano a 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinsko dame. Povest,
brofiirana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazno pripovedko, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Tbenriet:   Undina.  Povest,  broš. h
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a
30 kr.
Avstrijski patrijot: „Fartelwesen dor Slaven", broširano a 50 kr.
Roman, broširan a 70 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran'Kocbek, Pregovori, priliko In roki. Prej
60 kr., sedaj samo 30 lcr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. TSUI
KM
n.
It
popolnoma nove knjige, so pod zelo ugodnimi pogoji eventualno na mesečne obroke na prodaj.
Ponudbe pod šifro A. S. na upravništvo tega lista. 3095-1
Cevi arskeaa pomočnika
za stalno delo isće
Anton Marješič, u Medvodah.
30R4-1
Gostilna
na prijaznem kraju blizu premogokopa tik okrajne ceste, se odda s 1. decembrom v najem.
Kje — pove upravništvo „SIov. Naroda". 3061 2
Kupim še dobro ohranjeno
3096
Rudolf Zore
Jesenice. Gorenjsko.
Semenski želod
kupuje
Adalbert Faragb
c. in kr. dvorni dobavitelj
v Zala - Egerszegu  pri Vel. Kaniži
(Ocrxko) 3057—2
in prosi za skorajšnje ponudbe.
Dua čevljarska
pomočnika
3097-1
sprejme takoj
Josip  Narod, čevljar. Zagorje ob Savi.
trpisti pomočnik:
vešč trgovine z mešauim blagom, z dobrimi izpričevali, želi s 1 novembrom premeniti službo, bodisi v mestu ali na deželi. — Več pove uprav. „Slov. Naroda". 3C80—2
Prodajalka
vešča trgovine z mešanim  blagom z večletnim dobrim spričevalom išče službe v manjši trgovini na deželi.
Ponudbe na Upravništvo „Slov. Naroda." 8<>*3-i
Dobro idoča
brivnica
se iz proste roke takoj proda.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3017-3
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2681 H
• wm^ ulice iitev«
Hiša naprodaj.
V Ljubljani na Zaloški cesti št. 15
se prostovoljno proda enonadatropna hiša, v kateri je dobro vpeljana trgovina. Pri hiši je veliko dvorišče, skladišče, 4 kleti, hlev, velik sadni in ze-lenjadni vrt. — Več ravnotam I. nadstr.
3044—2
Dvorski trs tt. 3 3089
pod „Narodno kavarno". g
Ta teden
ŠVEDSKO.
Dt lOim Orožen, zdravnik v Ljubljani
opozarja na svoj
ortopedično-zdravilni zavod
v katerem se zdravi: ru/notrM(uo a krivljenje hrbtenice, Iz* boeen hrbet, neenake rame, neenaka Irdja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinaofjsklh urah od O. do IO. ure dopoldne m od 2. do 3. ure popoldne, v VVolfovIh ulicah št  12, I. ijadst. 2772-8
Zahvala.
Moj mož Jakob Sare, kmetovalec na Hudem, Kranjsko, je umrl 7. avgusta t. 1. na opeklinah, ki si jih je nakopal pri rešilnih delih, ko je pri nas gorelo. Zavarovan je bil za slučaj smrti vsled nezgode v moj prid pri glavnem zastopstvu
44
delniški zavarovalni družbi proti nezgodam
za 4000 K. Dne 23. avgusta sem vložila potrebne listine in sem že danes prejela polno zavarovano vsoto 4000 K, reci: štiritisoČ kron, zaradi Česar se čutim dolžno, da javno izrecen, zavarovalnici za kulantno in brzo lik vido vanje prizuanje in najtoplejšo zahvalo.
Na Hudem, 31. avgusta 1905.
g07a Frančiška Sare.
I.
.1'
Etoblissement za moško obleko po meri = m zavod za uniformiranje =
Jos. Mina, Ljubljana
Velika zaloga elegantno izvršeue moške 3087-1       in deške konfekcije.
Bogato Izbrana zaloga izrecno angleškega blaga. -1 1-
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C kr, ravnateljstvo dri. seJeznice v Beljaku.
Zsr^oci Lz xrozn.egra, reda*.
Veljaven od dne 1. junija J 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ur* 24 m pojoči os v i rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mor»akoro. Ljubno, če« Selsthal v An* tVmogrud, čez Kleir -Reifling v  Steyr, v Line. na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. ari 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembri ob nedeljah in praznikik. — O'  ; ur; Sjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak} Celovec Franxe::!ifest3, Ljubno, Dunaj, čes Seiztiial <t Solnograd, Inomost, čes Klein-Reifling v Line, Budejevice, Flzen, Man;;    vire, Heb Fran vare, Karlove vare, Prago, Lipskc, 5cz Amftert^n aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne orohai vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec. I<lnbno Sel»tJial Dunaj, Soluograd, luoiBOft,   Bre^-f no, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ori 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo,  samo ob nedeljah ic praznikih. — Ob 3. un 68 m ponold-Le osobit vlak     Trbiž,  Beljak,  Pontabelj, Celovec, i* zenbfes'r. Mor.akovo, Ljubno, Čez  Klein ReiMing v Stevr Liuc, Budejsvice. Pisen, Marijine vara, Heb, Francove vare, Karlove  vare, Prago   ^Ljubljana-Linc-Praga  direktni  ve* I.  in H. rasi Lipskc.   na Dunaj čez Amstetten. —   Ob 10. un ponori  osoba, vlak v   Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Mouakovo (Ljubljana-Monakovo direkti:i voz 1. iu  U razreda). —   PROv I V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob ?. uri 17 m ajntraj osebni vlak * Nov» mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m poo   itrtotako. —   Ob 7.  uri   h a CTecer v Novo  mesto,  Kočevje.   —  PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol PROGA  lZ TRH v Ob 3. un "23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja eez Amstetten, Monakovo   (Monakovo-Ljubljana direkč. voz 1., Ii. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Lmc, titevr, Anđsee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri Itf m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni tisk s Dunaja   Cez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago  (Praga«Linc-Lj ib-liana direktni   voz   I.   in   11.   razred*), Plzen,   Budejevice, Solnograd,  Line,   oteyr, Paril, Zenuvo, Curih, Bregenc,    Inomost,   Zeli  ob jezeru,   Lend-Gastein.   Ljubno,   Celovec, bmohor, Pontabel. —   Ob 4.  ur 29 m  popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inc mosta, Frauzeuafesta, Pontabla. — Ob 8. uri Oti m zvečer osobni via* s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   varov Heba. Mar. varov, Plzna Budejevio, Lines, Ljubna, Beljaka  Celovca, Pontabla, Čez i>uizthal od  Inomosta  in Solnograda. — Ob 9, uri 5 m zvečtr iz  Lesec Bleda    samo ob  nedeljah in  praznikih.  —  Ob 10 uri 40 m  a v*, osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.   — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni s laki; Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mest* a Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Topilo. Novega mesta, XoCerja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. uri £8 ■ zjutraj, ob S, uri 5 m popoldne, ob 7. on 10 w zvečer. -   Ob 10. uri 45 m pocotf samo   ob   nedeljah   in   praznikih   —   PRIHOD  V   LJUBLJANO  drž.   kol.  IZ    KAMNI -Mešani vlaki:  Ob 6. uri 49 m  zjutraj, ob 10. uri  69 m dopoldne,  oh   6. uri  10  m sv. Ob 9. uri 66 m ponoči sam. ob ledeljab   ■ praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. pred kraievniir« Cacorc v Lgnali   l. 3u<6
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. Isrr. dverni
Telefon 584.
peci in opjisc
mašiniet
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kalserotrasse 71, na voglu BurggassO.
2773-8
Specialni katalogi gratis in franko.
■■■s        ■■■ lV|
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
0
■J I
»ranc3ožef<
i grcnčiea"
Lpfavzaprav reprezenfanf grenčicVl
(V. medic odd. splošne bolnice nadimaju.) ]
t Anton Sare
na Sv. Petra cesti št. 8
Zaloga ces.
kr. tvornice
ca
bil
za platneno, namizno ' in" damastno blago
Norbert Langer & sinovi
=====   na Moravskem--
platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
k Švicarske vezenine,
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od K 350 - naprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Šare
Sv. Petra cesta St. 8
V Ljubljani. 2215-12
*?5§>
4f£
T-
Speeialiteta
moških modnih telovnikov ter originalnih angleških oblek, svršnikov, paletotov in
športnih sukenj. Popolnoma  sortirana   zaloga najnovejših jesenskih in zimskih oblek za dame, deklice, gospode in dečke. 08F Čudovito nizke cene.
»Angleško skladišče oblek"
- Oroslav Beruatović
v Ljubljani na Mestnem trgu »t. 5.
3151—3
Ernest Hammersohmidta nasledniki 3474—44
trgovina železnin In kovin
Valvazorjev trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
f elita zalaga Majskega orodja iinišne oprave.
1
I
1
/t
1
Patentovano na Avstrijskem pod št. 4290.
Grossol
Patent uradno zabeleži n pod št. 750.
„Grossol"
za stare in nove strehe iz lepenke (Papp-dacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Blechdacher) najbolje krijoči in najtrpež-nejši plesk sedanjega časa.
je vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove strehe iz lepenke, katera pri največji vročini ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „Grossol-om" za več let absol. zgostiti.
jjGfOSSOf se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
jjGfOSSOl" ne te^e iQ ne kaPUa- 2881-6
rMA#ftnlM se ne trSa in ne Poka* Z „Grosaol-om*- se maže IlUrUSSOl      le vsakih 5 let iu nadomešča novo kritje. Gorenje
lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznai-nimi pismi in prima spričevali.
Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
Tržiška (Monfalkone) tovarna oljnatih mazil ga vozova in kemičnih produktov KOLLAR c£ BREITNER
tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran In grossol
Jrži« (Jttonf alkone pri Trsta.
MF" Varujte se pred slično se glasečlm a manjvrednim ponarejanjem.
Ljubljana, Pogačarjev trg. = Ta teden razstavljeno i =
Švedsko.
Izlet v Stokholm, kakor tudi zanimivo potovanje  po Jantlandiji in Laplandiji.
Z odličnim spoštovanjem
Valerija Fesei
3088 lastnica Mednarodne panorame.
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2*—, za miSi gid, i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščurke „Edlpse" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. I20. Povsod najboljši uspehi. PoSilja proti povzetju J. SeliUller, Dunaj II, BtiirzbmieraraBiie 4. Nebroj priznalnih pisem. 2&36-20
. Za vsako rodovi no vaino f tlustrovano knjigo o premno
blagoslovu z otroki razpošilja b prepisi več tisoče* zahvalnih  pisem  tajno aa 1 90 h v avstr. znamkah ' „ospa A. K AH PA ' " Berolin S. W. 2X> *
liindenstr&sse BO.
Naznanilo.
Csojani si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvorila
in sprejemam vsa v to stroko spadajoča  dela,   kakor: pranje
raznovrstnega perila* likanje na lesk, apretiranje oblek, bluz, zastorov, kakor tudi nevestinih oprav. 3049 a
Na zahtevo pošiljam tudi po perilo in je dostavljam na dom brezplačno kar zadostuje samo dopisnica.
Točna in cena postrežba zagotovljena.
M. Žvan,
Poljanski nasip št. 12.
Pariški svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna uatna voda.
Dobiva se povsod. 1446—43
Za takojšnji vstop v velikem podjetju
se iščejo
blngojničarha
le prva moč in srednje starosti;
dalje: 21052 3
za Šivalne stroje in prodajo. —
Mehanik
M okrajnih zastopnikov
za Kranjsko proti stalni plači In proviziji.
Ponudbe poštno-ležeče pod 8. M. C. Ljubljana.
Proti debelosti!
Nov način notranjega in zunanjega zdravljenja debelosti, brez porabe zdravil in brez premene hrane ali načina življenja.
Da postanete vitki
in si obenem utrdite zdravje, rabite samo
Ural milo.
1
NiC veC debelih teles, nič" več krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, barmon8ka rast in graciozna oblika stasu brez izpreme-nitve načina življenja. Preprosto prijetno zdravljenje brez vsake nevarnosti. Hrane ni treba preminjati. Ni zdravilo. Prirodni iz-delefc, ki zdravju ne škodi, za kar jamčimo. Prirodni učinek. Deli telesa, ki se umivajo z Ural milom, izgube toiščatost, zmanjša se debelost In polepša stts dam, moških in otrok. Na tisoče hvalnih priznanj. Ural milo obsega dobro Izčiščen zeliščni Izvleček, ki stopi v koži nabrano tolščo, ne da bi škodoval zdravju, kakor se to godi po neprestani porabi takozvanih notranjih ,.zdravil" Ural milo stane z natančnim navodilom v velikih kosih po 250 gr en kos K 4 —, 3 kosi K 10—, 6 kosov K 16-, 12 kosov K 30— po povzetju, ali če se po&lje denar naprej. Od 3 kosov naprej franko. Naročila naj se naslavljajo na glavno zalogo 1906—6
M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45.
Zaloga koles
486 43 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. Z dveletnim Juhi-t* oni.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana FUialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje,
== Z enoletnim jamstvom.'
Velika zaloga šivalnih strojev.
Cenovni ki  zastonj  In  poštnine prosto.
Proda se posamezno več k verskemu zalogu Kostanjevica na Dolenjskem pripadajočih in od skupnega zemljišča oddeljenih telesni,, v celotnem površju okoli 600 ha proti ponudbam in sicer:
1. ) od L do VIII. skupine se prodajo parcele: Št. 1100 in 1072/301 kata-stralne občine Površje; parcela št. 3398 kat. obč. BnČka; parcele št. 653, 1103/1, 1092 66, 1038 2 in 3, 1097, 1098/1, 1083 2, 1104 84 kat. občina Mer-šeča vas: parcela št. 1168 kat. obč. Smednik; parcele št. 1092/54* 1095, 1096, kat. občina MerŠeČa vas; parcele št. 1072/302, 1101, 1086 kat. obč. Površje; parcele št. 1106, 1685, 1689, 2776 kat. obč. Raka; parcela št. 889 kat. obč. Površje; parcele št. 906, 1560, 937, 938 kat. obč. Seouše; parcela st. 4173 kat. obč. Kaka; parcele št. 1149, 1150, 1177/102 1137, 1144, 948, 950, 959, 1027 2, 1042, 1028, 1131 1, 1131 2, 1132, 1116, 1127, 1184, 1186, 1193, 1196, 1197 kat. obč. Smednik;
2. ) od XIII. skupine se prodajo parcele št. 3594,80, 3594 3, 3594 82, 3594 81 kat. obč. Gorenje polje;
3. ) od XX. skupine se prodajo parcele Št. 1822 1 kat. obč. Planina.
4. ) od XXII. skupine se prodajo parcele št. 1760 14 kat. obč. Čatež; parcele it 37, 115, 116, 117, 95, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 107, 108, 109, 189, 7, 1200, 1323, 1324 in 1325 kat. obč. Cerina.
Kupovalci  naj  vložijo  svoje z eno   krono   kolekovane   kupne ponudbe
najkasneje do 30. okt. igo5 do 12. ure predpoldne
pismeno ali potom zapisnika pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnem   in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici.
V teh kupnih ponudbah naj kupci izrecno navedejo, da so jim kupni pogoji dobro znani in zanje obvezni, da ne odstopijo od svojih ponudb do ko-nečne, odločilne rešitve in da se zavežejo plačati v slučaju odobritve kupne ponudbe pristojbine kolekov in pristojbino za prenos imovine.
Pismene kupne ponudbe morajo biti lastnoročno in od dveh prič podpisane.
Kupni ponudbi se mora priložiti vaiŠČino 10 odstotkov od ponujene cene v gotovini ali v vrednostnih pupilarno varnih papirjih. Varščina v gotovini se po potrditvi kupne ponudbe vraČuni v kupno ceno.
Seznamek natančnejšega popisa, površja cenilne vrednosti, lege posameznih telesnin in načrt so na ogled pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici in pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici.
Vzorci kupnih ponudeb in prepisi kupnih pogojev se dobijo brezplačno pri c« kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnim in domenskem oskrbništvu v Ko« stanjevici. 2938-2
C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo v Gorici
dne 11. septembra 1905.
FELIX TOMAN
stavbeni ln nmelni kamnoseški mojster
Ljubljana,  Resijeva cesta štev. 30,
Največja zaloga - velika izbira vsakovrstnih -nagrobnih spomenikov.
Lastni izdelki.
Piramide in obeliski iz črnega švedskega granita, sijenita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega krastalskega in kraškega marmorja.
Naprava In prestavljanje
kompletnih rakev in monumentov.
3096—1
Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji.
Načrti in proračuni brezplačno.
I
522361
^8312906
Več urarskih 3088 »
pomočnikov
starejših, dobrih delavcev, sprejme takoj H. Suttner, urar v Kranju.
Dobro kolo
CD
S
proda za jako nizko ceno lastnik
louro SebeniR o Spod. Šiški.
V NOBEN! SLOVENSKI HIŠI SE NE BI SMELE POGREŠATI   s  i  s  s j
MšEEl DOKTORJA
FRRNCETfl [°MšM3
PREŠERMR EEES CJREDIL 5KRIPT. L. PINTRR
ILUSTRIRRnp IZDRJfl, 5E$1T^ 5 K, V PLRTML VEZRMP 6 K 40 h, V ClSflJCJ VEZRNfl 9 K UCJDSKfl IZDRJfl 1 K, V PLRTMO VEZRNfl 1 H 40 h. NflTISMILfi IN ZRLOŽILfl K5.PL. KLEINMRYR & FED. BRMBERG V LJUBLJANI, i ž D05lVfUC ž  t  1 5E PO VSEH KNJ!QOTRŽMlCRH. i  j t
prasne izbero
l^onfel^cijc
.e m deklice
XX X x
5 X
g 5
X X
X X X X
X X
X X ii
X X
X X
X X X
% s
§6 ^
k x
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t- d. p r lp o r o ta
ki:a Ste
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7
J xxxxxxxxxxx>c*xxxxxxxxxx X £ Solidno blago. 9  Nizke cene. §
S K>>:x>>c<xx>.>cxxxxxxxxxxxxxxvk
Pravkar IzmIo :
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—110
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji in Iliri"
broš. B K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s uoštnino 4 K 70 h.
Veroke   bajke   in  Bajke in povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K:40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
V notarsko pisarno v Ljubljani se sprejme takoj izurjen
strojepisec.
Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 3065-3
Zaradi preselitve se proda pod ugodnimi pogoji v prijaznem kraju na Dolenjskem ob okrajni cesti ležeča
enonadstropna ihiša
v kateri se nahaja prodajalna.
K hiši spada vodnjak, hlev, a vinjak, kozele, dve njivi in del gozda.
Natančnejša pojasnila daje: 13092
Josip Sezon,
na Jami, pošta Dvor, Dolenjsko.
Od c. kr. vlade konc. 3<>70 2 privatno učlllščo
Eme Schlehan
u LJubljani, Židovske ulice it. 1.
Sprejem učenk vsak dan od 9—12. ure dopoldne-
Kroji se prodajajo po meri.
najboljši čaj na svetu,
3PS3-S
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom! močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583 - 39
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
Gebr.  STRGBENTZ, tvorniika delniška družba w Buda-Peati.
IJacilic", sijajSje-iMi izflelefc iz tobijit jajec.
Tvorniška znamka
Najboljše za pnprav-
g Zavitek CfKarton^-^^Karton
s fm        s        M preprosieja fegg
preprostej
Kk„ta:'?4 grami S25 gramih "*> i»ri «*
nih in peče nih močna-
tih jedil v itd.      _ agsi
*J Najboljše ffl zaizdelova- fjl nje juh,
svežihjaj- ^ 50 grami i'^l^J!l^\ fc omak> 8la* ?
K 240.
x
jfefe.-^t^ ceueja. ^
AaW-
Na debelo: generalna zaloga za Avstrijsko: LUDVIK WILDf Dunaj, VI. Magdalenenstrasse 14 48.
:   jVaprodnj  po  >n«'Ii  trjr<»> lituli  za zi«lE».   ==^===        S099—1
-s O
<
w
<
<
w s5
K
N
w
>N tu
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
NAJFINEJŠE TeLCf0Hg4 BdRVE ZA UMETNIKE
DRfl. SCHOEJHfELOR & KO. V DCSSELDORFG
FINE OLJNATE BARVE ZA
v
STUDIJE   DRfl* SCHOENFELD^ & KO. V DflSSELDORFCJ fPUSK* M ViN.) - MEClLfl,
flPPRflTE, BflRVE 1M PREDLOGE Zfl
ŽQflLNO 5LIKANJE
VELIKO IZBIRO
LF.5ENiM IZDELKOV
Zfl VŽIQfin3E IM POSLIKflMJE mpTfl
3
SLIKARSKI FflflR FL^TMO, tOPltE e&   IN VSE bKUQE POTI čSŠtlME
TOVflRrifl OUMflTIH BRRV, LAKOV IM F1RMCŽEV
MIKLOŠIČEVA CE5TA 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
o
N
m
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cciji
Fm    HITI j
Pred šlcofljc št. Sa
Znnanja naročila se točno izvrSnjej.
odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA f       v LJUBLJANI
' pospešuje prebavo in odperrje
telesa.
'en/i brezplačno
Ji,
I steklenica 20 vinarjev.
21 Naročila proti povzetju.
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Oovekar   Fr.: Rokovnjat
ugla8bil Viktor Psrma, kom pletno K 10*70« Posamezno:
1. Ouvertura za klavir    ,   .   K 8
2. Kuplet za moSki giaa s
klavirjem......„ 1 —
3. Zora vstaja, za sopran s
klavirjem......„ 1 -
4. Cvetočih deklic prM bela,
samospev fsopran) z mešanim zhorom ob sprem-ljevanja klavirja    .   .   . „2
5. 3liadi vojaki, kračnica za
klavir in petje  .  .  .  .  „ 110
6. a' Oj zlata vinska kaplja
ti, samospev z mofikim zborom. „ 3 -
b) Povsod me poznajo, samospev iz ,,Zdravic" 1
Oovekar   Fr.: Legijonarji, nglasbil Viktor Parma, kompletno K 11*20. Posamezno :
pese-K 12
1-
1m
12<
1-2
1. Zapoj mi, ptičica, glasno,
za sopran s klavirjem .
2. V petju oglasimo, moSki
zbor s klavirjem   .   . .
3. Kuplet za moški glas s
klavirjem......
4. Romanca, samospev (tenor)
z moSkim zborom cb 8premijevanju klavirja .
5. Ptička, pesem za sopran
s klavirjem.....
6. Skoz  vas,  koračn;ca. Po
besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem adlibitum)
7. Sezidal sem si vinski Ur.tin.
samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir
iz „Zdravic".....„ 3 —
Dalje: 3268-47
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že 3. iz daja.........K 1'20
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre.......„ 1'-
Vlktor Parma: Slovanske cvetke, potpouri po slovanskih napevih   ,   .   .   .   „ 2 5"
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih.......„ 2 5-
Viktor Parma: Zdravite, za petje in klavir.....„ 3 —
Žirovnik Janko: Narodne pe-
z nape vi,  I. zvezek K 120 po
poŠti K 130. Žirovnik Janko :  Narodne pesmi
z nape vi, II. zvezek K 1* po
poŠti K 1 10.
Največja zaloga muzikalij v Ljubljani
Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement s premijam Razpofiilia tudi na znn-;
Oton Fischer
trgovina z muzikalijaiai v ljub
-<^- 3iT C O T7" O ZGA1TJE
496-2
Vrat, grlo.   Čigarkoli vrat je podvržen prehlajecju, naj ne opusti oplakniti si ga vsak dan z Brdzay Francovim žgaBjem, kar vrat in grlo posebno ojači m
napravi odpornega proti prehlajenosti.
Izdajatelj in odgovomi irednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Iiaitnina in tuk -Narodne Bakarni*.