Upravništvo »Domovine V Ljubljani — Knafljeva ulica S _ . .	4 v ^^ .	Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 dio
Uredništvo »Domovine« - Knaf.jeva uUca štev. 5/n„ Izfiala VSak ^tVUU K S^lMi d£ SS3ST& d?" Am^afeino'6^ telefon 8122 do 3126	*	Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani št. 11.711
poštnina plačana v gotoviiu Leto XXI.
Nujna potreba
obnovitve vinogradov
Starejši vinogradniki se še spominjajo, ko je trtna uš uničila vinsko trto. Vinogradniki so morali izkopati vse stare trte in jih uničiti. Mnogi prijazni vinski hribčki so postali tedaj goli in pusti. Marljivi vinogradniki so nato začeli obnavljati vinske gorice. Zemljo so zrigolali in nasadili nove trte z ameriško podlago, ki je za trtno uš neobčutljiva. Vinske gorice so spet ozelenele.
Čas hiti, in trte sp že precej opešale. Od leta do leta rodijo slabše. Enako je izčrpana tudi zemlja. Ponekod so vinogradniki spoznali to veliko škodo. Zato so začeli rigolati zemljo in zasajati nove vinske trte. Večina vinogradnikov pa v svojih vinogradih samo zasaja trte tam, kjer se stare posuše, kar ne koristi mnogo.
Naše vinogradništvo je v hudi stiski. Ponekod so cene vinu tako nizke, da komaj poravnavajo stroške pridelave. Kako naj potem mislijo na obnovo vinskih goric? Jasno pa je, da bo treba vinograde obnoviti v velikem obsegu, če naj se vinogradništvo sploh izplača. Rigolanje in novi nasadi stanejo mnogo
denarja, a kje naj ga vinogradniki dobijo. Mislimo na to že zdaj, preden trte čisto ne opešajo.
Marsikje lega vinskih goric ni primerna za vinsko trto. Pri novem zasajanju vinskih trt naj se taka mesta opuste. Nanje sadimo rajši kaj drugega, recimo breskve, katerih sad se lahko spravi v promet. Z vinsko trto naj se zasaja le prvovrstna lega, ker bomo le tedaj pridelali izvrstno vino. Boljše je manj pridelati, toda to dobro.
Med slovenskimi vinogradniki so bili letos oni iz bizeljskega okoliša hudo prizadeti, ker jim je uničila toča skoro ves pridelek. Pa tudi sicer je pokrajina siromašna. Tu je nujno potrebna pomoč. Nekateri ljudje so tako siromašni, da jim grozi za zimo splošna lakota. V bizeljskem okolišu ne more nihče misliti na rigolanje in novi nasad. Poleg denarne podpore za življenje prebivalstva je potrebno bizeljskim vinogradnikom tudi brezobrestno posojilo. Do takega posojila naj ji:., pomagata država ali banovina.
Dolenjska in Bela krajina
potrebujeta industrijo
V krajih, kjer ni industrije, ne more biti blagostanja. To bridko resnico občutijo zlasti prebivalci naše Dolenjske in Bele krajine. Že je bila Dolenjska na tem, da bi dobila tkaninske tvornice, toda zgodilo se je po krivdi domačinov, da so podjetniki odpotovali na Gorenjsko, kjer so našli vse pogoje za obstoj tako obsežne industrije, ki zdaj lepo obratuje v Kranju.
To veliko pogreško Novo mesto po tolikih letih še danes obžaluje. Novomeški okraj, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju nad 54.000 duš, ima le obrate, ki ne zaposlujejo nad 20 ljudi. Drugod na Dolenjskem je malo boljše. Tako Jakilov premogovnik v Krmelju zaposluje preko 80 delavcev. Na Dvoru je znano Javornikovo lesno podjetje, ki ima uslužbe-nih 50 delavcev. V Soteski ima uprava Auer-spergovih gozdov 30 delavcev, Jordanova lesna industrija pa 50. Častna izjema v tem pogledu je parna žaga Leona Pavlina v Straži, ki zaposluje nad 100 delavcev.
Ko se je pred nekaj leti razlastilo gozdno veleposestvo kneza Auersperga, je mnogo delavcev izgubilo zaslužek. V Rogu pri Črmo-šnjicah, kjer je bila velikanska parna žaga z okoli 20 polnojarmeniki in prav tolikim številom krožnih žag, je bilo zaposlenih nad 800 delavcev. V vsem okolišu je vladalo pravo blagostanje. Po razlastitvi so vsi ti ljudje, ki so imeli zaslužek pri tej žagi, ostali na cesti in šli drugam za kruhom. V Podsteni-cah je bila postavljena v obrat nova parna žaga, ki pa zaposluje komaj 20 delavcev. Enaka slika zaposlenosti se nudi pri gozdni upravi v Straži in Podstenicah. Na Radohi v desnem krilu Gorjancev obratuje gozdna industrija, katere lastniki so v Zagrebu. V dobi dobre prodaje lesa je bilo pri podjetju za-
poslenih po več sto delavcev. Zdaj zaposluje podjetje okrog 100 ljudi. Tudi lesna industrija na Gorjancih je zaposlovala po nekaj sto delavcev. Cvetoče podjetje je kmalu po vojni
kupil od neke zagrebške bančne skupine znani škofjeloški industrijec g. Heinrihar, ki je podjetje dvignil na lepo višino. Pri njem je bilo zaposlenih leta in leta po več sto ljudi. Tudi v teh krajih je vladalo pravo blagostar nje. Po nekaj letih delovanja je podjetje prišlo znova v druge roke. Zdajšnji lastniki so začeli to gozdno veleposestvo obnavljati. Ker se je gozd po letih precej razredčil, je uprava velike parcele v celoti pogozdila. V Črnomlju ima premogovnik okrog 100 delavcev. Največja korist tamošnjega delavstva je bila lesna industrija Jugoles, ki je svoje poslovanje opustila. Pri tem obratu je bilo zaposlenih od 500 do 600 delavcev. Obstoje seveda še druga manjša podjetja po vsej Dolenjski in Beli krajini, a vse to ne zadošča za pravo blagostanje. Zlasti je križ z lesnimi podjetji, ker se les tako različno razpečava, a razen tega ga zmanjka, če se gozdovi prehitro iz-sekavajo. Na ozemlju, kjer prebiva okoli sto tisoč prebivalcev, je pri podjetjih zaposlenih le 300 delavcev.
Industrija v pravem pomenu besede bi so na Dolenjskem smela imenovati edino mo-kronoška tvornica usnja, ki ima v svojih raz-sežnih obratnih prostorih zaposlenih nad 200 delavcev. Tvornica izdeluje vsakovrstno usnje, ki ga razpošilja po vsej Evropi in še izven nje. Gotovo je, da bi bil Mokronog brez tega podjetja mrtva vas. Omeniti moramo še, da je v Novem mestu postavljeno poslopje za moderno predilnico, ki bo kmalu začela obratovati. Predilnici sledi pozneje tudi tkalnica.
Ti podatki nam povedo, zakaj sta Dolenjska in Bela krajina ubožni. Obe pokrajini imata vse pogoje za razvoj industrije, ki pa se delno zaradi premajhne slovenske podjetnosti ne more razviti. Nasprotno, še ta, kolikor je imamo, nazaduje iz leta v leto. Nekaj več načrtnega dela bi bilo treba.
Opozicijski kandidati
v Sloveniji
»Službene novine kraljevine Jugoslavije« so objavile kandidate na vseh treh držav; nih kandidatnih listah za vso državo, »Službeni list banske uprave« pa za obe slovenski volilni orožji. Na državni kandidatni listi dr. Mačka kandidirajo v slovenskih srezih naslednji skupni kandidati Jugoslovenske nacionalne stranke in bivših socialistov:
MARIBORSKO VOLILNO OKROŽJE
BREŽICE: Fran Trupe j, posestnik in župan v Sevnici; namestnik Alojz Šoba, posestnik in trgovec v Zdolah. CELJE: Ivan Prekoršek, bivši narodni po-slancc; namestnik Jakob Jeram, cinkar-niški delavec v Celju. DOLNJA LENDAVA: Rudolf Muhvič, trgovec v Petišovcih; namestnik Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih. GORNJI GRAD: Anton Zehelj, posestnik in lesni trgovec v Bočni; namestnik Maks Podpečan, posestniški sin v Ljubnem.
KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Konjicah; namestnik Ignac Kovše, dclavcc v Paki, občina Vitanje. LAŠKO: Josip Petejan, uradnik OUZD v
Mariboru; namestnik Filip Murn, rudar; v Trbovljah.
LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik V, Križevcih; namestnik Joško Glaser, posestnik v Paričjaku.
MARIBOR LEVI BREG: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2. dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestnika: 1. Andrej Bahun, železničar v p.,2. Franc Breznik, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Slovenskih go-ricah.
MARIBOR DESNI BREG: dr. Otmar Pirk-majer, pomočnik bana v p., Ljubljana; namestnik Ivan Kirbiš, posestnik, Prc* polje. V tem srezu je še vzporedna socialistična kandidatura: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; namestnik Drago Magdič, posestnik v Rušah.
MURSKA SOBOTA: Franc Talanji, posestnik y Gornji Radgoni; namestnik Ko/o-man Martinec, posestnik v Satahovcih.
DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novinar V Mariboru; namestnik Rudolf Rošer, rudar v Žerjavu.
PTUJ: Anton Kolarič, župan in posestnik V Središču; namestnik Anton Kunčič mL, posestnik in ekonom, Ptujska gora.
SLOVENJGRADEC: Albert Puncer, trafikant v Slovenjem Gradcu; namestnik Franc Kranjc, posestnik pri Št. Ilju.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Milan Jenčič, podpolkovnik v p., Šmarje pri Jelšah; namestnik Josip Berglez, posestnik, Bohovo.
LJUBLJANSKO VOLILNV OKROŽJE
ČRNOMELJ: Ivan Malešič, trgovec v Metliki; namestnik Špiro Vrankovič, lekarnar v Črnomlju.
KAMNIK: Anton Cerer, gostilničar v Kamniku; namestnik Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah.
KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; namestnik Franc Hočevar starejši, posestnik v Kolenči vasi.
KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik, Okroglo pri Kranju; namestnik Karel Bajd, delavec, Primskovo pri Kranju
KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni po* slanec; namestnik Ivan Polovič, dimnikarski mojster in posestnik v Kostanjevici.
LITIJA: Josip Strman, trgovec in posestnik, Mala Kostrevnica, občina Šmartno pri Litiji; namestnik Ivan Obreza, posestnikov sin iz Dobrleva pri Vačah. V litijskem srezu je še vzporedna kandida»
V »Službenih novinah« je izšel te dni k ■uredbi o kmečki razdolžitvi novi pravilnik o zamenjavi zasebnih dolžniških listin z novimi obveznicami. Ta pravilnik je stopil 2. t. m. v veljavo. V glavnem se ujema s pravilnikom, ki je veljal doslej in bil v marši" čem pomanjkljiv Ena glavnih njegovih napak ie bila nerodna okolnost, da je puščal nerešeno vprašanje, kaj naj stori dolžmk, če mu upnik noče dati obračuna in nove obveznice. Mnogo je bilo namreč takšnih upnikov. ki se sploh niso ozirali na določbe uredbe o razdolžitvi Zato tudi niso hoteli ničesar slišati o obračunu in novih dolžnih listinah.
Novi pravilnik odreja zdaj trimesečni rok od dneva pravilnikovega uveijavljenja za ob-
Vaški apostol
PO L. GANGHOFERJU PRIREDIL R. R 22
»Ali si pogledala Janeza? Nekaj mora imeti na srcu!« Mimo odprtega okna je šel pastir in žvižgal. »Fant, hej! Pridi malo sem!«
Pri oknu se je pokazal dečkov obraz.
»Za božjo voljo te prosim, pojdi po Janeza in reci mu, naj pride k meni!«
Pastir je šel, toda kmalu se je vrnil in za-klical skozi okno: »Zdaj ne utegne, ker mora pokositi, pravi.«
Peter je omahnil na blazino. Neprestano je mrmral- »Kaj mu je le na srcu?«
Lizika ga je skušala pomiriti, čeprav se je tudi njej tresel glas
Čez nekaj časa je prišla dekla in prinesla Petru kosilo Postrani je pogledala Liziko in položila bolniku krožnik na odejo. »Tu imaš!«
Peter je odrinil krožnik stran. »Dekle, pokliči, prosim te. domačega fanta, pa mu reci, naj pride za nekaj besed k meni!«
Dekla je zagodla: »Zmerom so križi s teboj!« Potem je šla in se vrnila z odgovorom: »Pravi, da ne utegne, ker mora že iti.«
»Tako?« Peter se je iztegnil in zastokal. »Zdaj mora iti?« In spet je zamrmral: »Kaj mu le je? Čisto izpremenil se je že spet!« Vse v čumnati je bilo tiho Čulo se je samo Petrovo sopenje in zunaj šum vode
Lizika je gledala skozi okno v sončno si-njino Potem je vstala, potisnila spet krožnik pred Petra in ga vprašala: »Ali ne bi jedel, Peter?«
Odkimal je. »Na okno postavi! Bo že nekdo prišel, ki mu bo teknilo.«
tura: Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja; namestnik Štefan Klavs, posestnik iz Stične.
LOGATEC: Franjo Tavčar, špediter na Rakeku; namestnik Viktor Senica, zasebni uradnik v Dol. Logatcu.
LJUBLJANA OKOLICA: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; namestnika: 1 Franc Kržič, zidar v Borovnici; 2. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani.
NOVO MESTO: Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni vasi; namestnik Cvetko Zorko, posestnikov sin v Družinski vasi.
RADOVLJICA: Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah; namestnik Ivan Čeles-nik, tovarniški delavec na Jesenicah.
ŠKOFJA LOKA: Albin Koman, bivši narod-dni poslanec, posestnik v Vižmarjah; namestnik: Ivan Hafner, čevljarski moj» ster v Škofji Loki.
UUBLJANA MESTO: 1. dr. Albert Kra-mer, senator; 2. dr Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani: namestnika inž Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani; 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani.
račun zasebnih zaščitenih kmečkih dolgov in za izdajo novih dolžniških listin. V kolikoi upniki ne pokrenejo tega postopka v tem trimesečnem'roku, iim prično teči letni obroki šele naslednjega prvega novembra po izročitvi teh listin. Tako si upnik sam zavlačuje začetek vračevanja kmečkega dolga. Prav verjetno bi še mnogo zasebnih upnikov odlašalo kljub temu ureditev zaščitenih dolgov, zato določa novi pravilnik, da more po preteku treh mesecev po uveljavljenju pravilnika zahtevati tudi dolžni kmet v smislu predpisov, ki veljajo za upnika, zameno dolžniških listin, če tega ni storil upnik.
Nadaf.jnje važne določbe novega pravil" nika so: Upnik se lahko obrne na redno sodišče, če ne dobi v dveh mesecih od izro-
In res je prišel. Pastir, ki je zaklical skozi okno: »Ali je tole ostalo?«
»Da, kar pojej!«
Vesel je fant vzel krožnik.
Peter se je vzravnal. »Toda nekaj moraš za to storiti. Boš?«
»Kaj pa?« je vprašal fant s polnimi' usti.
»Stopi potem k cerkvi, pa malo poslušaj, kaj bodo občinski očetje povedali Po blagoslovu pa pridi in mi povej, kaj boš slišal.«
V odgovor je fant spustil nekaj glasov, ki so se dali razlagati tako ali tako Menda pa je bil njegov odgovor pritrdilen, ker je takoj nato položil prazen krožnik nazaj na okno in izginil proti cerkvi.
Peter' se je spet izgubil v svojih mislih.
Lizika mu je gladila lase. »Ne smeš se tako razburjati!«
»Kaj misliš, da mu je? V vseh osemnajstih letih, kar ga poznam, se je zdaj prvič zgodilo, da zame nima časa!« Čedalje večje so postajale Petrove oči. »Ali pa misliš, da je že kaj slišal, kako je z vajino kajžo. pa tega noče povedati? Pred teboj, da te ne bi preveč bolelo. Jezesmarija —« Ni mogel dogovoriti, tako mu je skrb zatezala grlo.
»Kaj se pa vendar tako bojiš! Saj se občinski očetje sploh še niso zbrali! Najbrž se je kaj prepiral s fanti. Ali pa s kom drugim.«
»Julko misliš, kaj?«
Tedaj ji je rdečica zalila obraz. »Tega nisem rekla.«
»No, no! Prav imaš! Julko ima najrajši!«
Spet so se mu zdramile skrbi, ki niso hotele zaspati. »Morda mu je oče rekel, da je težavno kaj doseži zaradi baite.« Toda znova se je pomiril. »No. bog ostane pri ročici in je ne izpusti. Samo mi mu moramo
čitve obveznic občinski upravi nobenega odgovora od dolžnika. Isto velja tudi za dolžnika, če je sam pokrenil zamenjavo listin.
V primeru, da glavni dolžnik po eni obveznosti ni kmet, se morejo na stari '.istini ob izdaji obveznic na garante - kmete prečrtati podpisi garantov, za katere se izdaje nova obveznica. Če hoče upnik izterjati dolg od poroka, mora poleg obveznice predložiti tudi prejšnje listine o dolgu. Če se mudi dolžnik v tujini, se mora upnik obrniti na sodišče za dostavo obveznice, med tem ko velja za domačine zamenjava obveznic po po pošti, ne pa po kakšni drugi poti. Vsi posli glede zamenjave dolžniških listin, ki" so se začeli po starem pravilniku od 31. oktobra 1. 1936., se nadaljujeo in dovršujejo po n»-vem pravilniku. Obenem predpisuje ta pravilnik tudi obrazce za obračun in obveznice. Obrazec obveznice se razlikuje od dozdaj-šnjega obrazca le v toliko, da je besedilo: prvi obrok dospe 1. novembra 1. 1936.. drugI 1. novembra 1. 1937. odnos.no 15. novembra L 1936., odnosno 1937., toliko izpremenjeno, da manjkata letnici, iz česar sledi, da bodo začeM obroki teči šele po zamenjavi dolžniških listin. Obrazec obračuna pa je ostal isti.
Postopek za ureditev zasebnih dolgov po členu 36. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. (a.) Dolgovi iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela se plačajo v dvanajsti letnih obrokih brez obresti ir tudi brez znižanja. Rok za plačilo obroka je 1. nov. vsakega leta. b.) Ostali privatni dolgovi se znižajo na polovico in jih odplačajo dolžniki v dvanajstih letih s triodstotnimi obrestmi. Rok za plačilo obroka je 15 november vsakega leta) se po pravilniku izvede takole: Zasebni upniki ugotovijo najprej višino dolga, ga znižajo in določijo letne obroke. Za vsakega posameznega dolžnika izstavijo obračun do predpisanem obrazcu in prav tako novo obveznico. Tudi v primeru, da ni bilo doslej nobene zadolžne listine ali pa da obstajajo o dolgu Ie sodni odloki, poravnave ali slič-no. mora upnik izstaviti novo obveznico. Obveznice in obračune predloži upnik v dveh izvodih občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika. Občinsko oblastvo dostavi po er, primerek obračuna in obveznice dolžniku v roku 15 dni po prejemu in ga pozove, da s poroki, odnosno vzajemnimi dolžniki v roku 15 dni pred občinskim oblastvom podpiše obveznico ali pa stavi svoje ugovore. Če aolzmk obveznico priznava in podpiše, jo
pomagati! Lizika, sedi zdaj k meni! Prosiva še Marijo za pomoč! Njena priprošnja dosti pomaga. Saj je bila božja mati in mater vsakdo uboga.« Sklenil je roke in začel moliti Marijine litanije.
»Prosi za nas!« mu je Lizika tiho vpadala v besedo.
Ko so zvonovi začeli vabiti k blagoslovu, se je Petrov obraz spačil. »Seje mora biti že konec!« Segel je po Lizikini roki. »Zdaj, otrok, je vse dobro! Mati in ti bosta ostali v koči.« Otožno se je nasmehnil, kakor bi mu bila po poslednjem dvomu zrasla vera v srcu. »Toda zdaj se morava bogu zahvaliti, ker je pomagal!« Z mirnim glasom je začel moliti zahvalnico za nepričakovano božjo pomoč. Potem še rožni venec. Drugo za druso je pomolil vse molitve, ki so jih zdaj molili v cerkvi. Še zmerom je molil, ko se je zaslišalo na cesti klepetanje ljudi, ki so se vračali od blagoslova.
Tedaj je pastir pogledal skozi okence. »Sem že tu. Vse sem slišal, kar so govorili. Ob potoku bodo napravili nov most. Potočnik bo smel svoi hlev povečati Gospodu župniku bodo plačali račun za razbita okna Pa v gostilni bodo morali zdaj zmerom že ob enajstih zapirati « Fant je zajel sapo in se zasmejal »Pa kako mirno je danes šlo! Prav nič zabavnega ni bilo.«
Peter se je sklonil daleč čez rob postelje. »Kaj pa s kočo botre Nane? Ali o tem nisi nič slišal?«
»Ne, nič niso o tem govorili.« Fant je izginil.
»Glej, Lizika!« Peter se je globoko oddahnil. »Ali nisem imel prav? Še govorili niso o tem. Tega bog ni bil dopustil. Tvoja mati
Ureditev plačevanja
kmečkih dolgov zasebnikom
vrne občinsko oblastvo upniku. Če je pa ne podpiše, obvesti občinsko oblastvo upnika, ko izteče 15dnevni rok, določen dolžniku za podpis. Če upnik ne prizna dolžnikovih ugovorov in ne napravi nove obveznice, lahko pokliče dolžnika na občino, kjer se stranki pogodita. Če ne pride do sporazuma, more upnik po preteku dveh mesecev prositi sodišče, da odloči o sporu v nepravdnem po" stopku. Proti odločbi sreskega sodišča je obema strankama dovoljen priziv na okrožno sodišče, ki odloča brez priziva. Upnik mora mimo tega predati občinskemu obla-stvu prepis obveznice, ki ga overi in pošlje davčni upravi. Upnik mora po prejemu nove obveznice vrniti dolžniku vse stare listine o dolgu.
To bi bile glavne smernice za postopek pri ureditvi kmečkih dolgov zasebnikom. Z novim pravilnikom se bo tudi ta del kmečkih dolgov dokončno uredil.
Politični mM
Nemška vlada je odpoklicala svojega poslanikov Kolumbiji in
obvestila kolumbijsko vlado, da prekinja z njo državniške odnošaje.
Svoi korak utemeljuje z neprijateljskim zadržanjem Kolumbije proti Nemčiji, zlasti v zvezi s protižidovskimi ukrepi, ki jih je izdala Nemčija. Hkratu je nemška vlada zahtevala. naj Kolumbija odpokliče svojega poslanika v Berlinu. Kolumbijski poslanik Ha-ramilo je namreč ob priliki znanih velikih protižidovskih izgredov fotografiral ranjene Zide in razne druge prizore ter dopustil, da so se njegovi fotografski posnetki objavili v tujem tisku. 2e poprej je imel zaradi svojega zadržanja nasproti Židom opravka z nemško policijo.
Prvi japonski poskus, da se ustanovi nova federalna vlada za Kitajsko pod japonskim pokroviteljstvom, ni usipel.
Maršal Vupejfu, ki so mu Japonci ponudili predsedstvo nove kitajske vlade na zasedenem kitajskem ozemlju, je to odklonil.
V poročilu, v katerem je razložil, zakaj odklanja to mesto, pravi, da je politični polo-
žaj v pokrajinah, ki so jih zasedle japonske čete, za Japonce neugoden. Pričakujejo novih japonskih poskusov, da se sestavi nova kitajska federalna vlada v Nankingu.
Japonsko poročilo iz Hankova pravi,
da so na bojišču v srednji Kitajski kitajske čete, ki so štele kakih 2000, ljudi, napadle Tungčan.
Mesto Tungčan stoji v južnovzhodnem delu pokrajine Hopeja. Poročila pravijo, da je bil ta napad odbit in da so Kitajci pustili na bojišču mnogo mrtvih. Dalje poročajo Japonci, da je bil odbit kitajski napad na Kingčan. Kaže pa, da se Kitajci spet močno drže.
Bivši angleški zunanji minister Eden je odpotoval v Ameriko,
kjer bo ostal skoro dva meseca. Obiskal bo Zedinjene države in imel razgovore z vodilnimi ameriškimi državniki. Sprejet bo tudi pri predsedniku Rooseveltu. Dasi Edenovo potovanje v Ameriko ni združeno z nikako posebno nalogo, mu vendar pripisujejo velik pomen, ker vidijo v njem bodočega moža Anglije in voditelja čedalje bolj naraščajočega gibanja za čim tesnejše sodelovanje vseh demokratičnih držav. Eden sam je pred svojim odhodom izjavil novinarjem, da njegov obisk v Ameriki nima političnega značaja. Upa pa, da se bo sestal s starimi prijatelji in da si bo pridobil še novih.
Iz Jeruzalema poročajo: Pri sobotnih spopadih v Palestini so bile ubite štiri osebe. Poleg tega je prišlo
do arabskega napada na angleške vojaške postaje v Nabluzu, Ghaziji in v judovski četrti v Jafi.
Pri teh napadih ni bilo človeških žrtev. Neznani atentatorji so pretrgali železniško progo med Lido in Tel-Avivom. En vlak se je iztiril. Neznanci so zažgali židovsko tvorni-co vžigalic. Vsi poskusi, da bi požar pogasili, so ostali brez uspeha. Zahodno od Raima-laha je prisilo do spopada med vojsko in vsta-ši. Sodelovala so tudi letala. Vojaške patro-le so odkrile severnozahodno od Hebrona veliko skladišče strojnih pušk.
V nedeljo dopoldne je
15 frankovskih letal je vrglo na pristanišče Valencije in na predmestja 200 bomb.
Porušenih je bilo več hiš. V soboto pa jo 30 frankovskih letal bombardiralo Sivo in vrglo nanjo okoli 120 bomb, težkih po 100 kg. Porušenih je bilo 18 hih, pet ljudi je bilo ubitih, 22 pa ranjenih. Pri bombardiranju barcelonske okolice je bilo ubitih 55 ljudi. 100 pa ranjenih.
V Pariz je prispel nemški zunanji mini--ster Ribbentrop in v imenu nemške vlado podpisal
skupno izjavo Francije in Nemčije^ da med obema državama ne obstoji več nikak spor
in da se v medsebojnih odnošajih za vselej odrekata vojni. Vladni listi podčrtavajo veliko zgodovinsko važnost tega dogodka. Francoski državniki zahtevajo ob tej priliki, da se Ribbentrop izjavi o stališču Nemčije glede italijanskih teženj na francosko posest v Tunisu. Od odgovora Nemčije v tej zadevi bo v veliki meri odvisen nadaljni razvoj splošnih odnošajev med Parizom in Berlinom.
Službeno je bilo objavljeno v Bukarešti,
da bosta angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta obiskala rumunskega kralja Karola
in prestolonaslednika poleti prihodnega leta.
Strokovni sotrudnik londonskega dnevnika »Daily Telegrapha« za pomorska vprašanja objavlja podatke
o velikanskem nameravanem povečanju ameriške in angleške vojne mornarice.
Po izvajanjih lista bo ameriška vlada takoj po novem letu predložila kongresu načrt za zgraditev posebne atlantske mornarice, ld bo sestajala iz 12 velikih vojnih ladij po 35.000 do 40.000 ton, šestih matičnih ladij za letala, sedmih težkih in osmih lažjih kri-zark, 77 torpednih rušilcev in 36 p odmor« nic. Gradbeni stroški so preračunani na štiri milijarde dolarjev (kakšnih 180 milijard di-
bo imela kočo, pa bo vse dobro.« Smehljaje se je omahnil nazaj na blazino. »Zdaj mi je pa dobro! Ljudje, no, ti so pač takšni, kakor jih je bog naredil. Toda bog sam! Vanj se lahko zaneseš!«
Pred hišo na kamenitih ploščah so se za-čuli hitri koraki v okovanih čevljih. Sredi dvorišča pa se oglasi stari Gozdnik: »Fant, ali si še pri pameti? Kam pa si spet namenjen?«
»Oh, pusti me, oče! Na delo poj dem spet.«
»No, če že hočeš. Toda za delo je še jutri dovolj zgodaj.«
»Zvečer je pot v hrib prijetnejša.«
Peter pa je menda slišal samo to, da je Janez zunaj in da govori. »Zdaj je spet tu! Ali pojdeš ponj? Ali mu boš rekla, naj pride malo k meni?« Prestrašena je Lizika odkimala. »Toda, Lizika? Kaj pa ti je?« Tedaj je zaslišal deklo, ki je zunaj rogovilila. »Hej dekla!«
Vrata so se odprla in nejevoljno je dekla postavila vedro, ki ga je mislila nesti v hlev, na prag. »Ali že spet kaj potrebuješ?«
»Daj, pokliči Janeza!«
»Je že šel.«
»Ali ni prišel zdajle domov?«
»Norec, je že na potu v hrib!« Dekla je že spet dvignila vedro. »Kaj mu je le danes? Kakor bi imel kolešček preveč. Že od kosila se je motal po izbi, kakor bi ne mogel najti vrat. Pa v nedeljo ga prime, da kar zbezlja in jo uide od doma!«
»Lizika!« je zastokal Peter. »Nekaj se mu je moralo primeriti!«
»Da, prav imaš. Človek že ne ve, kaj naj si misli,« je odvrnila dekla in plašno pogledala Liziko. »Kakor bi bil začaran! Sem si
takoj mislila snoči, ko mi je izpulil brinovo vejico iz rok.«
»Ti!« je jezno zaklical Peter in iztegnil roko pred Liziko, kakor bi jo hotel braniti. »Da te le sram ni! Saj sama ne veš, kaj govoriš!«
»Pomiri se, Peter,« je tiho rekla Lizika. »Tako pač govori, kakor vsi drugi. Pa to mi je povedala, da je vsaj en človek boljši, kakor vsi drugi!«
»Glej, glej!« se je ponorčevala dekla m se zasmejala. Toda iznenada je utihnila in stisnila glavo med rame. Gozdnik je stal za njo. Njegov pogled je bil dovolj, da jo je kar odneslo iz čumnate. Stopil je v sobico in na njegovem obrazu se je razločno bralo, da je zelo slabe volje. Ko je zagledal Liziko, se mu je obraz še bolj zmračil.
»Gozdnik!« Peter je iztegnil obe roki proti njemu. »Kaj pa je z Janezom?«
»Sam ne vem. V nedeljo ob treh popoldne jo udere s sekiro in mero v hrib! Menda ga je čebela pičila v glavo! Toda zdaj se morava o nečem drugem pomeniti!«
Peter menda sam ni vedel, kaj je v njem močnejše: skrb za Janeza ali temnih strah, ki se je zbudil v njem pri pogledu na Gozd-nika. »Mislim, da je Janez —« Ustavil se je sredi besed, potem pa je zajecljal: »Kajne, saj se je dobro končalo? Mislim, z Nanino kočo.«
»No, kakor se vzame!« je zagodel Gozdnik. »Občinski očetje so prepričani, da se bolje ne bi dalo narediti.« Sedel je k Petru na posteljo. »Zdaj glej, Peter! Pa v miru me poslušaj!« Gozdnik je spet umolknil in v zadregi pogledal Liziko. »Malo laže bi govoril, če dekleta ne bi bilo poleg.« Molče je hotela
Lizika zapustiti čumnato, toda medtem se j« Gozdnik že spomnil boljšega: »No, kar ostani! Tako bo vsaj lahko vse zvedela in povedala materi! In ti, Peter, pusti, da se bom zdaj s teboj pametno pomenil.«
Torej — po veliki maši je imel občinski odbor sejo v fantovski sobi v gostilni. Na dnevnem redu sta bili dve točki: okna gospoda Felicijana in pretep pred cerkvijo. O prvi točki so se vsi hitro pomenili. Ker je bilo razbijanje oken. pobalinstvo, ki ga občinski očetje pred svojo vestjo niso mogli opravičiti in ker mora biti vsaj malo pravi6-nosti na svetu, so sklenili, da se bo z občinskim denarjem plačal steklarjev račun. »Toda lesene oknice si je župnik sam naročil in naj si jih tudi sam plača.«
Precej nerodno pa je bilo dobiti soglasje za drugo točko. Kar se je zgodilo, se je zgodilo in se ne da več popraviti. Ker gospod preiskovalni sodnik s svojo »zastopnostjo« ni mogel ničesar odkriti, tudi občinski svet ni mogel in ni smel nikogar obsoditi, moral je samo najti način, da se bodo v bodoče preprečili pretepi, kakor je bil 17. hujus anni currentis. Potočnik je bil tisti, ki je tu izigral svoje karte. Rekel je: ,če hočeš drevo podreti, mu moraš korenine zrahljati. PrviS je treba zamašiti Petrov prismojeni kljun. In drugič tisto vražje govorenje o Kajža-rici.' »Klepet ima noge! Ne moreš se ga otresti, ne z dobrim in ne s slabim. Neha se samo takrat, ko izgine oseba, ki se o njej klepeta. In zato so rekli občinski očetje, ne bo prej miru, dokler Kajžarica ne izgine odtod. In da ne bo kdo rekel, da je bil kdo pregnan, naj ostane bajta prazna, da je ne boi imel nihče, ne Kajžarica, ne sosed, ne ti, Pe*
Glede na te italijanske zahteve so bile i
v Tunisu in na Korziki velike manifesta- j cije, na katerih so bile sprejete resolu- j cije, d n sta Tunis in Korzika odločno za Francijo
V Bastidi na Korziki je zbrana množica svečano sprejela naslednjo prisego: »Pred vsem j svetom prisegamo, da bomo z vso dušo živeli t za Francijo in za njo tudi umrli Prisegamo , pri naši slavi, pri naših grobovih in pri naših zibelkah.«
Gospadarstoo
Sejmi
10. decembra: Sv. Lovrenc nad Prožinom;
12.	decembra: Litija. Kostanjevica ob Krki;
13.	decembra: Metlika Kamnik Gornji Logatec. Mengeš. Mišji dol Radovljica, Žalec, Studenice pri Poličanah Sv Duh (ljutomerski srez). Sv Peter pod Sv gorami;
15.	decembra: Žirovnica, Škocijan pri Mokronogu;
16.	decembra: Velika Loka, Videm ob Savi;
17.	decembra: Ljutomer.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 6 t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23 95 do 24 09 din; 1 nemško marko za 17.64 do 17 78 din; 1 angleški funt za 206.56 do 208 61 din; 1 ameriški dolar za 43.74 do 44 10 din; 100 franc frankov za 116 07 do 117 51 din; 100 češkoslov kron za 150 69 do 151 79 din; 100 italijanskih lir za 230 85 do 233 92 din
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 460 do 462 din. Nemški klirinški čeki so bili po 14.30 din.
Drobne vesti
— Uradni tečaji v decembru za tuje valute. Po odloku finančnega ministra veljajo za december nastopni uradni tečaji, ki valjajo za preračunavanje tujih valut v d narje pri taksah in sodnih pristoibinah: 1 naoo" leondor 298.50. 1 zlata turška lira 339.70. 1 angleški funt 238. 1 ameriški dolar 43.70, 1 kanadski dolar 43.50, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.25, 1 belgijska belga 7.50. 1 madžarski peng 8.70 1 brazilijanski miireis 2, 1 egiptski funt 239. 1 palestinski funt 238.50. 1 urugvajski pezo 15. 1 argentinski pezo 10, 1 čilski pezo 110, 1 turška paoirnata lira 34 80, 100 albanskih frankov 1475. 100 francoskih frankov 130 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanskih Mr 230. 100 ho-landskih goldinarjev 2415. 100 bolgarskih levov 44 50 100 rumunskih leiev 32.30. 100 danskih kron 915 100 švedskih kron 1065, 100 norveških kron 1037. 100 španskih oe-zet 140 100 gršk;h drahem 39. 100 češkoslovaških kron 150 100 finskih mark 90 ioo letonsk h latov 740 100 iranskih (oerziiskih) riialnv 100 din Te tečaje navajamo tudi zaradi tega. da vidijo bralci približno vrednost nekaterih valut, ki drugače na borzah ne notiraio
= Ljubljanski velesejem bomo tudi v letu 1939 imeli dvakrat Pomladni bo odj3. iu-niia do 12 iunija iesenski pa od 2 do 11. sentembra Na oomladnem veleseimu bodo sodelovale vse važne panoge obrti in industrije iesenskemu oa bo prikliu^enih več pospbnih gospodarskih in kulturnih razstav. Ureditev plačila dolgov
= Semenski kromoir in oves. Banska uprava bo Dr'hodno pomlad dodeljevala kmetovalcem semenski kromnir in oves (češki oves Svalofl po dnevni tržni ceni semenskega blaga Kmetovalci ki želiio nabaviti seme se naj orielasiio na obč;ne
= Dražba vseh vrst kož divjačine v Ljubljani bo 23 januarja 1 1939 PošiHke naj bodo,naslovljene na »D'via koža«. Liubljana - veleseiem
narjev. Moštvo mornarice se bo v zvezi tem poveča o od 120.000 na 180.000 mož Zedinjene države bodo po zgrad tvi te mornarice najmočnejša pomorska sila na svetu. Skupno s tihomorsko mornarico bodo imele 33 velikih voinih ladij po 35.000 do 40.000 ton. 13 matičnih ladij s skupno 1100 letali, 35 težkih in 39 laži h križark. 312 torpedn;h ruš;lcev in 126 podmornic. Tudi angleška vlada bo znatno povečala svoje voino bro-dovje in bodo že v nrorarunu za 1 1939 določeni potrebni zneski V tem proračunu bo prišla do polnega Izraza trdna odfočenost An^liie. da svojih pomorskih zvez in pre-komorskih posesti ne prepusti več dobri volji drugih držav.
V nedeljo so bile
volitve v sudetskih pokrajinah,
ki so bile z munchenskim sporazumom pri-~ kliučene k Nemčiji. Volilna ude^ba je znašala skoro 99 odstotkov volilnih UTvravičen-cev. ki jih ie 2 532 863. od knterh je po uradnih podatkih glasovalo 2.497 fi04 in sicer za predlagane kandidate narodno-socia-list'čne stranke 2.464 680. proti ni'm Da 27 427 Neveljavnih glasov je b*lo 5.496 Izvoljenih ie bilo skupno 41 poslancev Nemški državn- zbor ki je imel dorfei 814 poslancev, jih bo imel odslej 855 in bo na ta način po številu največji parlament na svetu
Nedavno je italijanski zunanji minister grof Ciano v fašistični zbornici govoril o zunanji politiki in
o težnjah Italije.
Posledice so bile. da so bile v mnogih italijanskih krajih demonstracije proti Franciji, češ da mora Francija odstopiti Italiji Korziko in Tunis V zvezi s temi demonstraciiami proti Franciji zaradi Tunisa in Korzike prevla-duie v Angliii mnenje, da gre Italiii v prvi vrsti za pritisk na Francijo, ki nai bi postala tako popustiiiveiša glede španskega vprašanja v korist Francu. Za to ceno bi Italija zmanišala svoje zahteve nasproti Franciji. Angleški poslanik v Rimu lord Perth obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in opozoril italiianpko vlado na to. da je s tako zvanim velikonočnim soorazumom, ki je bil nedavno uveljavlien. priznala zdajšnje stanie in da nomeniio zaradi tega italijanske težnie po francoskem ozemliu kršitev
t.ocr-j rlrvernvora
— Nova tolmačenja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. K odstavku 2. člena 24. uredbe: Kot dolg. ki spada pod predpise te uredbe, se smatra le oni dolg, ki uživa olajšave po uredbi. — K členu 24: Ce je eden od naslednikov po smrti onega, ki komu kaj zapusti, prevzel ves dolg. tedaj se ob priliki odreditve odstotka zmanjšanja tega dolga vzamejo v obzir tudi deli imovine onega ki za-rmšča. in sicer deli. '-.i so pripadli sruIpdiootT)
V SOLI
Učitelj kaže učencem sliko zebre. »No, katera žival je to?«
»Konj v konalnem trikoju, gospod učitelj«, se odreže Mihec
PREGLAVICE Profesor: »Moje vprašanje vam dela preglavice. kajne'«
Študent- »Vprašanje ne, pač pa odgovor, crr>e<-m<5 profesor «
ter! Za Kajžarico je najboljše, da gre kam drugam. Tako bo spet mir na vasi. Da, tako mislijo občinski očetje. In da se vsa storija ne bo znova pogrevala, so sklenili, da se pred cerkvijo o tem sploh ne bo nič govorilo. Zdaj so naši fantje nataknjeni in jim ni treba dati nove priložnosti, da bi še koga nabadali. Zato mora iti Kajžarica stran. Tako pravijo občinski očetje.«
Gozdnik je imel prav, ko je menil, da bo nerodno govoriti v Lizikini navzočnosti. Petrove zmedene oči, njegova drgetajoča in upadajoča prsa, drget njegovih pesti, — vse to bi bil Gozdnik še prenesel, saj je bil tega pri Petru že vajen, toda Lizikina molčeča negibnost, njen mrliško bledi obraz in tiste tri solze, ki so je zdrsele po licu, čeprav jih je skušala zadržati — ta pogled je Gozdnika prijel, da se je skesal, ker ji je prej dovolil, da ostane v čumnati. In ker ni našel nobene pametne besede več, je v zadregi ponovil: »Tako pravijo občinski očetje!«
Ko je spet umolknil, je bilo nekaj časa vse tiho. Slišalo se je samo Petrovo globoko dihanje. Potem je bolnik prikimal sam pri sebi in rekel: »Tako? Občinski očetje! Zdaj Gozdnik, vam moram povedati tole zgodbo!«
Gozdnik menda ni verjel svojim ušesom. »Pusti me zdaj Peter!«
»Zgodbo o sosedu!« Petrov glas je zvenel votlo, kakor iz soda. »Soseda se je najedla prekajenega mesa in gnilega zelja. Pa ni mogla spati Na dvorišču pa je kokodakala kokoš, ker je znesla debelo jajce Soseda je mislila, da ne more spati, ker kokoš koko-daka Pa je kokoš zaprla. Toda kokoš ie «e zmerom kokodakala. ker je znesla debelo jajce. In da bi soseda lahko spala, je kokoši
z nožem odsekala glavo. Zdaj ni več kokodakala kokoš. Toda soseda še zmerom ni mogla spati. Tako gre zmerom na svetu!«
»Pusti me!« je Gozdnik nejevoljno vzrojil. »Svojo zgodbo povej občinskim možem Jaz sem župan, župan pa nič. Občinski očetje imajo jezike, da opletajo z njimi, pa gobce, da se mora človek umakniti, če noče. da ga požro.« Hotel je iti, toda Lizikin pog.ed sa je menda zadržal. »Zdaj veš, dekle, da se še še ne mudi!« jo je začel jecljaje tolažiti »Do Jurija je še pet tednov, in mati bo dotlej lahko dobila kakšen spodoben dom Da je selitev ne bo preveč stala, imam oooblastilo občinskega sveta, da ji dam pet sto dinarjev odškodnine.« Gozdnik se je zlagal. O odškodnini se ni na seji niti govorilo. »Denar ti dam lahko takoj.«
»Hvala! Mati ne mara ničesar!« To so bile prve besede, ki jih je rekla Lizika
»Ne vzame? Tako? Za njo pa z denarjem ne bom letal.« Jezen je Gozdnik odšel in trdo zaprl vrata za seboj.
Lizika je molče gledala za njim, potem pa se je sesedla na stol, kakor bi ji bila kolena klecnila.
Sedeč na postelji, se je Peter zvil v dve gube. V obraz je bil bled kakor zid in zelenkasto sinje lise na licih in na čelu so mu posivele. Se zmerom je samemu sebi prikimaval. »Tako torej!« Požrl je solze »Zdaj Lizika, moraš iti domov! Hudo mi je. ker bom ostal sam, toda ti moraš najprej govoriti z materjo. Bolje je, da zve vse od tebe. kakor pa, da bi ji kdo drugi resnico povedal -in se še norčeval iz nje. In pri materi ostani! Mene ne bo treba več varovati Zdaj s? moram ozdraviti. Pa povej materi, da si bom
že kaj domislil. Veš. človek, ki nima ničesar drugega, kakor dve nogi, se hitro nauči hoditi Zdaj pojdi domov. Lizika!«
Prikimala je. si zavezala ruto in pokrila lonec
»Reci materi, da se ji lepo zahvaljujem za fižol«
Lizika je odkimala. »Tega ni treba, saj ti ga je rada skuhala.« Vzela je lonec in segla Petru v roko »Pozdravljen Peter!« Potem so se ji vdrle solze kakor studenec, ki ga ni mogoče ustaviti Peter ni rekel niti beseda. Samo roko ji ie božal in bolečina mu je soa-čila obraz. Bolj kakor vsaka tolažilna beseda jo je potolažil ta molk Kmalu se je skozi solze nasmehnila »No pozdravljen. Peter. pa kmalu naj ti odleže1 Mati in jaz te bova že spravili iz Dostelie.« Glas ii je omagal »Morda je zame najbolje, da moram iti odtod «
Peter svoiih misli ni mogel zbrati. Drugače bi mu bile Lizikine Doslednie besede nai-brž mnogo povedale. »Ti? Pa mati?« Čutil je samo da manjka pri tem šo eno ime. »Kaj pa jaz?« ...
»Glej, vsaj toliko nepotrebnih skrbi ne boš imel!«
»Skrb iz ljubezni je najlepša in najboljša.«
Tedaj je prikimala. »Mati. ti in jaz. mi bomo ostali skupaj, da veš! Sai veva obe. kako si nama potreben Dva človeka poznam, ki sta dobra Eden izmed njiju si ti! Bog naj ti vse poplača'
Peter je stisnil Lizikino roko in se trpko nasmehnil »On? Tako? No, je že prav!«
' ___ Dalje prihodnjič.
Govori ministrov
Iz poročil Agencije Avale povzemamo: Po enodnevnem bivanju v Zagrebu, kjer je imel več sestankov, je minister za trgovino in industrijo inž Nikola Kabalin v soboto prišel v Osijek in v osiješkem srezu imel več shodov, na katerih je izvajal, kako žalostno je če dr Maček misli, da je narodnim potrebam zadoščeno s svečanostmi, proslavami godov in z razobešanjem zastav Nadalje je minister rekel, da je še bolj žalostno, ko dr Maček strahuje vsakogar, kdor obsoja njegovo politiko
Minister Ante Maštrovič je prišel v Makar-sko in imel v prostorih krajevne organizacije Jugoslovenske radikalske zajedriice konferenco s svojimi strankarskimi prijatelji
V soboto se je pripeljal iz Beograda v Ljubljano minister za notranje zadeve dr Anton Korošec v spremstvu svojega osebnega tajnika g Antona Koščaka Na postaji je ministra pozdravil ban dr Natlačen Minister dr. Korošec se je še istega dne udeležil v Litiji volilnega zborovanja Jugoslovenske radikalske zajednice. Po hišah so bile razobešene državne zastave in postavljeni so bili trije s> "otoki
K sprejemu ministra dr Korošca je prišlo vp'iko število judi V neposredni bližini hranilnice so stali v špalirju šolski otroci pod -•^rktvom učiteliev. Minister dr Korošec se e pripeljal v Litijo v soremstvu kandidata za litijski okraj Jožeta Lavriča Ko je stopil i^ avtomobila, ga je ljudstvo pozdravlialo: »Živel voditeli jugoslovenskega naroda! Živel dr Korošec!« Pri vhodu v Litijo je pri prvem slavoloku zaželel dobrodošlico ministru dr Antonu Korošcu v imenu tamkaišniega prebivalstva predsednik občine Lebinger Dr. Korošec se je zahvalil vsem za len sprejem. Pri tretjem slavoloku so sprejeli ministra dr. Korošca duhovščina in velika množica ljudstva. Učenka ljudske šole ga je pozdravila s priložnostno ne°rojco ter mu izročila leD šo-■pek. Zatem je b;lo zborovanie v dvorani, kier je na oročeliu visela slika Nj Vel kra-]ia Petra TI ovita z veliko zastavo Dr Ko-so ponovno« priredili navdušene počastitve V svoiem tovoru ie dr Kornšpe prikazal našo notranjo in zunanio politiko ter ■poudaril, kaj je vse storila vlada dr Milana Stoiadinoviča za državo Za niim je govoril k^Midat za litiiski okrai .Tnže Lavrič. nato
•^»a io Viilo 7Vinrn,Tnnior Vrtn^ano
V nedeljo dopoldne je bilo zborovanje najprej v Celju, nato pa v Mariboru Na to zborovanje je prišel tudi notranji minirter dr Anton Korošec. Ko se je pripeljal na kraj zborovanja, so ljudje vzklikali Nj Vel kralju, Nj Vis knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. voditelju Slovencev dr Antonu Korošcu in Jugoslaviji. Poleg ostalih govornikov je na tem zborovanju govoril tudi minister dr Anton Korošec, ki je posebno naglasil, da je zdajšnja vlada ohranila državi mir in posvetila vso pozornost zaščiti naših državnih meja. V govoru v Mariboru je minister dr. Korošec naglasil: »Nočemo biti boljševiki, niti fašisti Želimo biti zavedni Jugoslovani in nič drugega.« Zborovalci so po teh besedah vzklikali ministru
Po zboru v Osiieku sta minister za trgovino in industrijo Nikola Kabalin in minister Djura Jankovič odpotoval v Vukovar, ki je bil v zastavah O priliki zborovanja je prišlo do navdušenih vzklikov Nj. Vel kralju, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr Stoiadinoviču. ostalim ministrom in Jugoslaviji Minister Kabalin ie med drugim poudaril, da v našem političnem življenju I obstojita dve naziranji: prvo je Jugosloven-ska radikalska zajednica na čelu z dr. Milanom Stojadinovijčem. drugo pa dr. Mačka. Razlika med njima je kakor je izvajal minister. da pomeni Stojadinovičevo delo red, mir in blagostanie v državi. Mačkovo pa nemir in razdiranje Jugosloveni vedo. za koga bodo glasovali Minister Djura Jankovič se je dotaknil misli narodnega in državnega edin-stva in tudi poudaril, da je to zborovanje dokaz, da jugoslovenski narod ni za avtonomijo in ne za federacijo.
Domače nouosti
* Kako se voli. Agencija Ava?a objavlja: »Notranje ministrstvo je izdalo preko banovin navodila o načinu glasovanja po zakonu o volitvah narodnih poslancev. To navodilo dejansko ni tolmačenje zakona .temveč samo opozorilo, da ^e ta zakonski predpis uporabi tako, kakor se glasi. Navodilo je nastopno. Volilec mora pri glasovanju imenovati naj-prei nosilca državne kandidatne liste, za katero hoče glasovati, šele nato pa ime sreske-ea. odnosno mestm-ga kandidata. Volilra, ki
ne bi hotel tako glasovati in bi se ue -avnal po predpisih kljub ponovnemu opozorilu, bo volilni odbor odi-'leni! in ga ae bo vpisal v seznam oddanih giasov. Prepis tega navodila je vsaka občina dolžna izročiti volilnemu odboru ob izročitvi volilnih seznamov in ostalega volilnega materiala.
*	Glavn* opozicijska volilna zbora. V ne1" d<*?io sta imeli bivša Hrvatska seljaška strar ka ir. S:bika združena opozcia svoja glavna vn! ina zbora, ki sta bila že dalje časa napovedana Zbor bivše Hrvatske selja-ške stranke >e bil na novem sejmišču v Zagrebu, zbor Srbske združene opozicije pa na Banjici v Beogradu V Zagrebu je bil glavni govornik dr. Vladimir Maček, v Beogradu pa Ljuba Davidovič.
*	Visoko odlikovanje za socialne in gospodarske zasluge. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je bil odlikovan z redom sv. Save III stopnje glavni ravnatelj mežiškega rudniškega podjetja g. George Bargate Visoko odlikovanje je izročil odlikovancu sreski načelnik g. Milač na svečan način. V svojem nagovoru je poudaril g sreski načelnik zasluge g. Bargata na tehničnem, gospodarskem in posebno na socialnem področju. Osebna zasluga g. Bargata je, da so razmere pri mežiškem rudniku in zaradi tega v vsej gornji Mežiški dolini boljše od razmer pri vseh podobnih podjetjih. K visokemu odlikovanju iskreno čestitamo!
*	39 volišč v Ljubljani. Mestni magistrat objavlja: Volitve narodnih poslancev bodo v nedeljo 11. t. m. Glasovati sme samo oni. ki je vpisan v stalni volilni imer.ik. Glasovati se more samo osebno in na onem volišču, kjei je volilec vpisan v volilni imenik V Ljubljani so volilei razdeljeni po svojem bivališču na 39 velišč. Iz razglasa, ki je nabit po mestu, je razvidno za vsakega vo'ilca. na katerem volišču naj glasuje. Ako bi bi! kdo na nejasnem, na katerem volišču glasuje, dob; lahko ooiasnilo pri mestnem poglavar-
»Seveda Kar bo v moji moči, bom storil, da ne boš imela nikakega opravka s to rečjo I Prav vseh neprijetnosti pa te ne bom mogel rešiti. Preden odpotujeva, se mora urediti vprašanje Verine zapuščine.«
>Alfonz, kako moreš biti tako krut!« je za-ihtela' Vida in se obrnila od njega. »Kaj me briga tisti grozni denar!«
Ravnatelj Košutnik je posmehljivo pogledal svojo ženo. ki je bila zapravljivo oblečena. in se potem ozrl po razkošno opremljeni sobi Vse to stane denar, .ki ga ni nikdar dovolj. Stari težki fotelji, leep mizice, na stenah dragocene slike v potlačenih okvirih, v omarah divna —»rceSanfka posoda, beneški kozarci in ne evilna druga drobnjad so pričali, da Košutnikovi niso skromno živeli.
-Razumem, razumem, da denar tebi ne pomeni mnogo,« je rekel in njegov glas je i imel posmehljiv prizvok, tisti prizvok, ki se ga je Vida bolj bala kakor njegove jeze, »toliko bolj pa jaz smatram za svojo dolžnost,.da se brigam za tvoje koristi in koristi najinih otrok. Ne smeva prej odpotovati, dokler ne bodo rešene premoženjske zadeve Saj vidiš, kako hitro doleti človeka smrt. Ce umrera.. .«
»Alfonz, ne govori tako strašnih reči, ne morem te poslušati.« Objela ga je z obema rokama in se pritisnila k njemu.'
»Res si silno nervozna, uboga Vida, tako nervozna, da ni mogoče s teboj resno govoriti,« ji je rekel prijazno, a vendar z lah-
nim očitkom, medtem ko jo je povedel k zo-fi in se poleg nje vsedel na stol. »Vso reč bom uredil tako, da ne boš imela z njo nikakega opravka. Samo podpisati se boš morala pred pričami. To ti pač ne bo težavno storiti.«
Vida je bila že trudna in si je želela miru. »Kakor hočeš, pa stori,« je rekla medlo, »samo, da bomo lahko potem čimprej odpotovali.«
»Upam, da bova lahko šla v tujino že pojutrišnjem. Pripravi vso prtljago. Medtem pa bom stopil še k Verinemu varuhu in se z njim pogovoril o vsem potrebnem.«
Ravnatelj Košutnik je zapustil svojo ženo v zavesti, da je nad njo zmagal, in z upanjem. da bo po možnosti imel še lažjo igro pri Verinem varuhu višjem svetniku Lokanu, ki ga hoče zdaj obiskati v njegovi vili Pod Rožnikom.
Višji svetnik Lokan je bil lepo rejen in še prav dobro ohranjen mož v starosti okoli 60 let. Upokojen je bil že dalje časa Dasi je bil bogat, vendar ni počival. Upravljal je dolgo vrsto častnih funkcij, kar je terjalo od njega toliko dela, da je bil prav za prav zmerom na nogah.
Ravnatelja Košutnika je sprejel v svoji delovni sobi, ki je bila zelo lepo opremljena. Ko je Košutnik stopil v sobo, mu je pomolil obe roke: »Zelo ljubeznivo od vas, gospod
ravnatelj Hotel sem vas že obiskati, no, zdaj pa ste prišli sami k meni.«	'
»Mlajši sem, gospod svetnik, zato moram priti jaz k vam,« je odyrnil Košutnik in sedel na ponudeni mu naslanjač, »zadnji žalostni dnevi so vas najbrž toliko vznemirili, da potrebujete miru.«
»Miru, miru skoraj ne poznam,« je smehljaje se odgovoril Lokan in pokazal z roko na pisalno mizo, kjer je ležal še kup neodprtih pisem, »brigati se moram za kakšnih petnajst reči, ne glede na varuštva, ki mi tudi jemljejo precej časa. No pa, ne gre za mir. še več svojega miru bi žrtvoval, če bi le mogel spet priklicati ubogo Vero iz groba, kamor je morala leči še tako mlada,« je pripomnil in si obrisal solzo, ki se mu je utrgala. Takoj nato pa je dejal z odločno kretnjo roke: »Toda tu se ne da več pomagati, ubogi otrok je mrtev. Zdaj mislimo na živeče. Kako se počuti Vida?«
»Ne prav dobro,« je odgovoril Košutnik in žalostno pogledal predse. »Bojim se najhujšega,« je skoraj zašepetal
»To pa vendar ne, gospod ravnatelj!« je prestrašeno vzkliknil Lokan. »Vse gledate prečrno, ker ste sami preveč potrti zaradi strašnih dogodkov, ki so vas zadeli.«
»To je res. toda jaz bom že vse prebolel, a
z Vido je drugače.«
»Vida je vendar mirne narave.« »Saj prav to je zlo. Ta mirna narava j0 čisto padla iz ravnotežja Treba bo takoj nekaj storiti zanjo, in priznam vam, da sem prav zaradi tega prišel k vam.«
»Pripravljen sem storiti za vas vse, kar je v moji moči,« mu je zagotovil višji svetnik
stvu, Mestni trg 2, II. nadstropje, soba 48 vsak dan med 9. in 12. uro, na dan volitev pa od 7. zjutraj do 6. zvečer. Glasovalo se bo za kandidatno listo javno s tem, da bo glasovalec imenoval pred volilnim odb »rom nosilca t's te in kandidate, za mesto Ljubljano. Na vsakem volišču bedo kandidatne liste pritrjene na vidnem mestu. Mesto Ljubljana voli dva poslanca
* Velike pomilostitve. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra dali splošno amnestijo v nastopnih mejah: A. Splošna amnestija za vse tiskovne pregreške, ki se kaznujejo po tiskovnem zakonu in ki so bili storjeni zaključno do 1. t. m., ne glede na to, ali se ie sodno postopanje začelo, ali je v teku, ali če se postopanje še ni začelo; dalje velja amnestija za prestopke, o katerih je bila že izrečena sodba, pa naj bo pravomočna *lli ne. B. Splošna amnestija za prestopke po zakonu o gozdovih z dne 21. decembra 1. 1929 , če so bili storjeni zaključno do 1. t. m., ne glede na to, ali se je sodno postopanje že začelo ali če je v teku. Prav tako, če se postopanje še ni začelo. Amnestija določa, da naj se postopek ne začne. Prav tako obsega amnestija tudi vse obsodbe, če so pravomoč-ne ali ne. C. Amnestija odpušča osebam, ki so bile obsojene s pravomočnimi razsodbami od civilnih sodišč do dne tega ukaza s kaznijo odvzema svobode, ki ne traja več kot 12 mesecev, vso kazen, .odnosno kolikor še ni bilo odsedene. Prav tako tudi denarno kazen do 5000 din, odnosno dosedaj še neizterjani ostanek, razen za žalitve in klevete, ki se kaznujejo samo na privatno tožbo. Vse pod pogojem, da pomiloščenec v roku treh let od dne tega ukaza ne zagreši nobenega zločina sploh, prestopka ali prekrška iz ker listoljubja. D. Delno se zniža kazen odvzema svobode osebam, ki so bile obsojene s pravo" močnimi obsodbami civilnih sodišč do dne ukaza, če znaša kazen več kot 12 mesecev, in sicer: 1. Obsojencem, katerim je bilo pri-sojenih več ko 12 mesecev do štirih let za eno leto, odnosno šest mesecev, če prej niso bili obsojeni za kak zločin, ostalim pa za šest mesecev, odnosno za tri mesece. 2. Obsojencem, ki so bili obsojeni na štiri do deset Jet, se kazen zmanjša za 18. odnosno devet mesecev samo, če prej niso bili obsojeni za kak zločin, ostalim pa za devet mesecev, odnosno za pet mesecev. 3. Obsojencem, ki so bili obsojeni na 10 do 15 let, se zmanjša ka-
Lokan, »samo ne razumem prav, kako pojde to...«
Lokan je nehal govoriti in je pričakujoč pogledal ravnatelja Košutnika, ki se je v zadregi igral s koščkom papirja, gledal nemirno po sobi in očitno ni vedel, kako naj prav za prav začne. Naposled je jecljaje in okle-vaje dejal: »Prav nerodna reč je to, gospod svetnik, in težavno mi je govoriti o njej, vendar upaim, da me boste prav razumeli.«
»rPosim, prosim,« je reekl svetnik in se nemirno premikal po stolu, ker si nikakor ni mogel misliti, kaj Košutnik prav za prav hoče od njega.
Košutnik se je prijel za čelo in začel govoriti, ne da bi bil Lokana pogledal: »Saj veste, da bo v Ljubljani kmalu porotno zasedanje, na katerem pride v obravnavo tudi ta nesrečna zadeva. Ze prihodnji mesec.«
Lokan je prikimal. »Seveda, bojim se, da ne bodo klicali tudi mene za pričo.«
»Zame to že drži, da bom moral pričati. Bom namreč ena glavnih prič,« je nadaljeval Košutnik živahneje, »in tudi Vido bodo poklicali k pričevanju. Toda to se ne sme Zgoditi, ker bi to pomenilo zanjo smrt. Najprej sem nameraval ostati tu do razprave in potem z ženo in otrokoma odpotovati na jug. Zdaj sem ta načrt izpremenil. Odpotovali bomo že v začetku prihodnjega tedna. Pustil bom svojo družino v Švici in se bom vrnil za dan ali dva v Ljubljano, ko se bo začela razprava proti Jugu. Le tega ne vem, kako bi dosegel, da bi Vido oprostili pričevanja in se zadovoljili samo z njenim pričanjem med preiskavo.«
»Zelo dober in zelo požrtvovalen mož ste,«
zen za dve leti, odnosno za eno leto samo v primeru,, če prej niso bili obsojeni za kak zločin, ostalim pa za eno leto, odnosno za šest mesecev. 4. Obsojencem, ki so bili obsojeni na 15 do 20 let ječe, se zmanjša kazen za tri leta, odnosno za 18 mesecev, samo v primeru, če prej niso bili obsojeni za kak zločin, sicer pa za 18 mesecev, odnosno za devet mesecev.
*	Samo 16 dinarjev stane roman »Dva človeka«, mehko vezan, čeprav šteje nad 350 strani. Izredno lepa knjiga ie zelo primeren dar za božič. V zalogi imamo le še mehko vezane. Naročite se z dopisnico na ured" ništvo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Na naročilo pošljemo položnico, in ko prejmemo denar, se knjiga takoj odpošlje.
*	Smrt ubogega brezdomca. Na skedenj posestnika Gojčiča na Rogoznici je hodil spat brezposelni delavec Anton Jančič. Tako je spal tudi nedavno noč. V spanju je padel v globino na cementna tla in dobil hude poškodbe. Kmalu zatem je v bolnišnici umrl.
*	Za božič ne pozabite svojih dragih! Spomnite se jih z lepim darom. Najlepši dar, ki ostane najdalje v spominu, je lepa knjiga. Tako knjigo imamo pripravljeno za vse tiste, ki bodo izbirali darove. Sa jo poznate! Roman »Zlata zanka«, ki je izhajal v »Domovini« in ki ga je bralo z navdušenjem toliko čitateljev. Zdaj je izšel v knjigi in stane mehko vezan 20 dinarjev, vezan v platno pa 26 dinarjev. Naročite ga še danes pri uredništvu »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Ko prejmemo vaše naročilo, vam pošljemo položnico. Takoj po prejemu denarja dobite knjigo. Naročilo odpošljite še danes, da ne boste potem pozabili!
*	Dan po poroki v smrt. Te dni so našli utopljenca, v katerem so spoznali 35 let starega Jakoba Krmelja, delavca iz Vižmarij pri Št. Vidu nad Ljubljano. Pokojnik, priden in vesten, samo nekoliko čudaški človek, se je šele 30. oktobra poročil. Ze dan po poroki pa je izginil. Odpeljal se je s kolesom. S seboj je imel večjo vsoto denarja. V pismu, ki ga je pustil ženi, pravi, da naj ne bo nanj jezna, toda vrnil se ne bo nikoli več. Vzroka svojega odhoda pa ni povedal. Vsi znaki kažejo, da je šel nesrečni Krmelj prostovoljno v smrt. Zakaj, tega ne bo nikoli mogoče izvedeti.
*	Smrtna nesreča v Trbovljah. Nedavno noč se je vračal 26-letni samski rudniški kovač Blatnik Stanko iz službe. Prišel je pri
ga je pohvalil Lokan, »toda še zmerom ne razumem, kaj imam jaz pri tem opraviti.«
»S svojo družino bom dolge mesece, morda celo leto, odsoten iz Ljubljane, pa mislim, da bi bilo potrebno, če bi se uredile vse poslovne zadeve,« je menil Košutnik. Pri tem je potisnil svoj stol nekoliko bliže k Lokanu, katerega obraz je zdajci dobil čuden izraz. Naenkrat je Lokan razumel, zakaj ga je Košutnik obiskal.
»Ah, tako! Na Verino zapuščino mislite,« je dejal in pogledal Košutnika naravnost v obraz.
»Da, da, gre za Verino premoženje, katerega edina dedična je moja žena,« je pripomnil Košutnik.
»O tem ni dvoma. Ali želite pregledati knjige?«
»Kaj pa mislite!« je vzkliknil Košutnik ves prestrašen. »Ne, nisem prišel zaradi tega k vam, temveč Vida se za te zadeve ne more brigati, ker jo smrt njene ljube sestre tako boli. Obvarovati jo hočem vsega, kar bi jo spominjalo na sestro. Kot mož sem njen zaščitnik, njen zastopnik, zato vas prosim, da se o zapuščini pogovorite z menoj.«
»Čisto pa vendar le ne pojde brez Vide,« je pripomnil Lokan.
»Vem, vem, toda poklicali jo bomo šele v zadnjem trenutku, ko se bo morala podpisati. Kaj ne, gospod svetnik, da je tako prav? Storiti moramo vse tako, da moja uboga Vida ne bo spet in spet trpela.«
»No, prav je tako,« je odvrnil višji svetnik mirno, »vendar prav za prav še zmerom ne vem, kaj želite Dajte mi kar naravnost povedati gospod ravnatelj.«
elektrarni do proge. V tistem trenutku je pa privozil tovorni vlak z Zidanega mosta, kateremu se je umaknil na prvi tir. V hrupu tovornega vlaka ni slišal prihajajočega br-zega vlaka iz Ljubljane, ki ga je podrl in razmesaril.
*	Električna žica je povzročila hudo nesrečo. Pred kratkim se je na Spodnjem Brniku zgodila huda nesreča. Posestnik Janez Omersa iz Zgor. Brnika, ki je vozil vsak dan mleko iz tamkajšnje mlekarne v Ljubljano, se je proti večeru z vozom, v katerega je bilo vpreženih par konj, vračal domov. Sredi vasi na Spodnjem Brniku pa je čez cesto ležala pretrgana električna žica. Voznik seveda v mraku žice ni opazil in konja sta stopila nanjo. Oba je na mestu ubilo. Voznik se je prestrašil, ko je videl, da sta konja omahnila po tleh, in je skočil k njima. Pri tem je tudi sam prišel v stik z žico. Tok ga močno pretresel in postalo mu je takoj jasno, kaj se je konjema zgodilo.
*	Samomor v hlevu. Te dni je prišel k posestniku Šepcu Jožetu v Podvinjah prosit za prenočišče 291etni rešetar Klun Franc. Po večerji z domačimi je bil Klun zelo potrt in ni maral z domačimi nič govoriti, čeprav je bil z njimi dobro znan. V hlevu posestnika Šepca mu je bilo odkazano prenočišče. V sosednem živinskem hlevu pa sta spala gospodarjeva sinova. Ponoči sta slišala težko dihanje in stokanje, a sta mislila, da je živina tako težko dihala Zjutraj je prišel gospodar v hlev pokladat živini in je pri vratih zagledal na hrbtu ležečega Kluna mrtvega. V desnici je imel močno okrvavljen žepni nož. s katerim si je bil prerezal vrat, da ie izkrvavel. Pri preiskavi so orožniki našli pri pokojnem Klunu okoli 900 din, kar dokazuje, da ni mogoče misliti na roparski umor. Kaj je pognalo mladeniča v obup, ni znano. Pokojnikove zemske ostanke so prepeljali na dom^n -noVonali^p v Ribnici.
*	Najboljše surovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terpentinovegia mila »Oven« Za svoie perilo rabite samo ta odličen domač izdelek.
*	Tragična smrt mladega Mariborčana. Nedavno ponoči se je pripeljal iz Maribora na Zidani most mladi Artur Fabijani. Močno potrt ie blodil po dežju okrog mostov. Slednjič se ie napotil po stari bližnici v Širje. Sredi poti je sedel ob gozda na mokra tla ter si pognal kroglo iz samokresa v glavo.
*	Po nesreči je obstrelil mater. Na Bani-ščioi sp ie pri netila strašna nesreča. 121etnt
»Prosil sem vas že, da me ne srnete napačno razumeti.«
»Tega tudi ne bom,« — Lokan je rekel to vljudno, vendar pa se je Košutniku zazdelo, da je bil v njegovih besedah drobec posmeha
Košutnik si je obrisal z robcem potno čelo in je nadaljeval: »Premoženje moje svakinje je po večini naloženo v vrednostnih papirjih?«
»V zanesljivih državnih vrednotah, ki se dado. če je treba, takoj vnovčiti.«
»To ni potrebno,« je odvrnil Košutnik, »jaz bi samo kot zastopnik svoje žene prosil za izročitev posesti.«
»Gospod Košutnik,« je vzrojil višji svetnik Lokan. to je skoraj žaljivo.«
»O, ne recite tega.« je prosil Košutnik in prijel svetnika za roko, ki mu jo je ta le nejevoljno pustil, a mu jo je kmalu spet odtegnil. »Prosim vas, da malo pretehtate okol-nosti. Mi moramo odpotovati in nas ne bo nazaj morda celo leto. Moja prošnja je na videz res neobzirna in neprimerna, toda to reč je treba vendarle urediti Ko bomo odsotni. to ne bo mogoče. Kaj morda ni tako?
»Kar ste mi rekli, jc delno resnično,« je po kratkem premisleku dejal Lokan, »in mogel bi pač ..«
»Vedel sem, da se bova kmalu sporazumela,« ga je Košutnik živahno prekinil. »Koliko dni pa bo treba, da bo zadeva urejena?«
»O. to se lahko uredi v nekaj urah ...«
»Toliko boljše!« mu je segel v besedo Košutnik ki mu je ušel pogled prav tja kakor staremu gospodu: proti veliki železni orna« ri v sobnem kotu. »Tako bi torej mogel z družino odpotovati že pojutrišnjem.«
DOMOVINA S t. 49
— ■■IIMU1IIII HI—TiHITTTBIM"
Human Filip se je igrail s puško, ne vedoe, da je nabita. Pomeril je na mater in jo šaljivo pozval, naj se vda ,nato pa je sprožil. Strel je mater zadel v ramo. Nesrečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo takoj operirali.
*	Smrt zaradi zastrupljcnja. Pri Planini se je 191etni Matija Molk, ki je delali na Win-disehgratzovi žagi, zbodel v roko s trsko. Ker ni polagal nobene važnosti na rano, mu je roka začela otekati in so se pojavili znaki zastrupljanja. Ko sio ga naslednji dan hoteli operirati v bolnišnici, je bilo že prepozno.
*	Povozil ga je. V bližini Ilirske Bistrice je Vinko Muha iz Velike Bukovice povozili očeta številne družine. Nesrečnež je kmalu nato umrl. Kazen, ki bo po italijanskih za~ zakonih zadela Muho, bo zelo huda. Vzeli mu bodo avtomobil, plačati bo moral visoko denarno globo in bo poleg tega še dalje časa zacrt.
*	Skrivnost lobanje v kumljanskem gozdu. Kakor smo že poročali, so našli v kumljanskem gozdu človeško lobanjo ter domnevali, da je to ostanek pogrešanega po-sestnikovega sina' Mihe Pavlica iz Završa. Poleg lobanje so clobili orožniki tudi ostanke trupla, majhno košaro m baržunast klobuk. Kmalu se je zg^asila neka ženica iz Trbovelj, ki je trdila, da je imel takšen klobuk in košaro njen mož, ki je pred petimi leti šel od doma in se ni več vrnil. Ta izgubljenec iz Trbovelj ni bil pri pravi pameti in je tudi njegov sin v umobolnici. Zena je pripovedovala, da je šel v kumljanske gozdove nabirat maline, kakor so takrat dela-lli mnogi siromaki, da so si prislužili nekaj dinarjev. Po razseženih gozdovih so moža iskali, a vse iskanje je bilo zaman. Zdaj so lobanjo in kosti spravili v zaboj in jih pokopali. O resničnosti izpovedi žene iz Trbovelj ni dvoma in je tako ostala usoda mladega Mihe Pavliča neznana.
*	Obsojeni cerkveni roparji. Te dni so se zagovarjali pred malim senatom v Mariboru rokovnjači iz Slovenskih goric, ki so bili obtoženi tudi dveh cerkvenih ropov (v župni cerkvi na Polenšaku in pri Sv. Miklavžu v Slov. goricah). Pri razpravi so odločno zanikali vlom pri Sv. Miklavžu. Pri razpravi je prišlo potem do zanimivega dokaznega postopanja, ki pa ni prinesel pričakovanega usttejha. Na ukradeni monštranci so našli od-tiske tujih prstov, ki jih je takrat daktilo-
. »oprostite, gospod Košutnik, nisem vam še vsega povedal,« je dejal Lokan. »Hotel sem še pripomniti, da se ta zadeva ne da urediti tako hitro, kakor vi želite.«
Kljub resnosti, ki jo je kazal Košutnik ves čas med pogovorom, so se njegove oči pri zadnjih Lokanovih besedah nehote jezno zaiskrile. Njegov obraz je očitno pokazal razočaranje in zajecljal je: »Ne? pa ste pravkar rekli...«
»Da so papirji tu in da se dado hitro vnov-čiti,« mu je segel v besedo stari gospod. »Vendar pa jih še ne smem dati iz rok.«
»Zakaj ne?«
»Ker smrt moje varovanke še ni čisto nedvomno dokazana.« Košutnik je planil tako naglo pokoncu, da se je prevrnil stol, na katerem je bil sedel. »Kakšne dokaze pa še terjate, gospod višji svetnik? Ali ni dovolj, da so našli truplo uboge Vere in ga ob žalovanju vsega mesta položili včeraj v rodbinsko grobnico, kjer že počivata njena roditelja?«
»Kakršne so že okolnosti, zdaj mi to ne zadostuje,« je odvrnil Lokan, ne da bi se bil dal spraviti iz ravnotežja.
»Kaj torej še zahtevate?«
»Najprej mora biti visokošolec Aflirko Jug obsojen, šele potem bo mogoče govoriti o zapuščini.«
»Vi pač ne mislite...« je vzkliknil Košutnik, ki je le s težavo zadrževal jezo.
»Kaj jaz mislim, ali ne mislim, to v tem primeru ne prihaja v poštev,« je odvrnil višji svetnik čisto mirno. »Osebno moram priznati in sem tudi trdno prepričan o tem, da smo včeraj spremljali Vero Ogorelčevo k zadnjemu počitku ...«
skop posnel. Sodišče je poklicalo k razpravi policijskega daktiloskopa Grobina, da vzame od vseh treh osumljencev prstne odti-ske in jih primerja z odtiski, najdenimi na monštranci. Izkazalo se je, da odtiski na monštranci ne ustrezajo prstom teh osumljencev. Zaradi tega sta bila brata Anton in Martin Tomažič tudi oproščena. Obsojeni so bili: Franc Grašič je dobil štiri leta robije in štiri leta izgube častnih pravic, Martin Zida-rič dve leti robije in tri leta izgube častnih pravic, Anton Zemljič osem mesecev strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic, Franc Zemljič en mesec strogega zapora, trgovec Ivan Černezlo pa osem mesecev strogega zapora, 1000 din denarne globe ali nadaljnjih 17 dni zapora in dVe leti izgube častnih pravic.
*	Svojega mojstra je zabodel in skočil v Dravo. Pri krojaču Globovniku v Studencih pri Mariboru je bil nedavno zaposljen 19-letni pomočnik Maks Knap s Pragerskega. Delal je tam tri tedne, potem pa je službo menjal in bil nazadnje pri mojstru Klojčniku v Vojašniški ulici. Baje je Knap mojstru Globovniku posodil nekaj denarja, pa ga je šel te dni zvečer terjat. Pri te mpa je slabo naletel, ker je Globovnik izjavil, da .mu ne plača, temveč da si bo ta znesek odtegnil za obleko, ki mu jo je Knap baje pokvaril. Knapa je to silno razjezilo, pa je ves besen potegnil nož in zadal Globovniku sedem nevarnih ran. Ves v krvi se je mojster zgrudil. Knap je bil menda prepričan, da je Globovnik mrtev, ter je preplašen pobegnil. Glo-bovnika so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Dasi ie njegovo stanje resno, bo najbrž ostal pri življenju. Knap je ves v strahu zaradi posledic tega dejanja bežal proti Mariboru. Ko pa je prišel na dravsko brv, je obupal. Pognal se je čez ograjo v vodo in utonil.
*	Najdeno človeško okostje. Posestnik Josip Robič s Slemena pri Sv. Duhu je našel v gozdu kakih 150 metrov od svoje domačije človeško okostje, ki je že razpadalo, nekoliko proč pa že tudi strohnelo glavo. Na okostju je bila še obleka, na nogah pa čevlji. Pri mrtvecu so dobili listine, na podlagi katerih so ugotovili, da gre za 791etnega Kram-bergerja iz Ruš. ki so ga pogrešali že od marca.
*	Žrtev napada. Te dni je neki neznanec napadel kmečkega fanta Lampreta Janeza iz Grdine, ko se je vračal ponoči proti do-
rass3»aa»ai itssBBt	rairnsssaaES
»No, torej?«
»Vendar pa je nekaj ljudi, ki niso o tem tako trdno prepričani.«
»Mirko Jug in njegova mati,« je dejal za-ničljivo ravnatelj Košutnik. »To je pač ras zumljivo, zakaj ta dva drugače mislita.«
»Pa tudi stara kuharica pokojničinih staršev,« je s poudarkom pristavil višji svetnik. Ne da bi se bil brigal za zaničljivo skomiga-nje svojega gosta, je nadaljeval: »Čeprav je to skoro neverjetno, vendar ni čisto izključeno, da se bo izrek porotnikov glasil ugod-ao za Juga ...«
»To je čisto nemogoče!« je pripomnil Košutnik, ki je tekal po sobi gor in dol ter zdaj in zdaj obstal pred Lokanom.
»Tudi jaz mislim tako, vendar se moje varuštvo nad Vero konča šele po obsodbi Mirka Juga.«
»Toda če,.. . česar niti misliti ne morem... porotniki tega poba lina oproste?« Košutnik je zastavil to vprašanje z nervoznim nasmeškom in kakor utrujen spet sedel na stol.
»Če se tako zgodi, bo treba najprej po zakonu razglasiti pokojno Vero za mrtvo, in šele potem se bo lahko izročila vaši ženi njena zapuščina.«
»Na ta način lahko potečejo leta, preden bo zadeva urejena.«
»Seveda. Toda vam se tega ni treba bati, ker je gotovo, da boste po sodni obravnavi lahko prevzela pokojničino premoženje.«
»Rekel sem vam že, da Vida ne bo prišla k sodni razpravi, ker ji hočem prihraniti ponovno trpljenje, ki bi ga doživljala, ko bi se obravnavala zadeva njene tako tragič-
mu. Prerezali mu je kar na lepem trebuh. Kljub takojšnji operaciji je Larnpret umrL
*	Ženin žrtev roparskega umora. Pred tedni smo poročali o zagonetnem umoru mladega posestnikovega sina Matije Kaiserber-gerja v Grajenščaku pri Sv. Urbanu. 241et-nega fanta so našli v gozdiču poleg Gerečje vasi mrtvega. Poleg trupla je bil na tleh samokres, iz katerega sta bila oddana dva strela. Ugotovili so, da samokres ni bil Kaiser-bergerjev. Primer je bil tem bolj tragičen, ker je bil Kaiserberger tik pred poroko in je bil takrat namenjen v Ptuj, da napravita z nevesto poročno pogodbo. Preiskava je dognala, da je imel Kaiserberger na tem potu v Ptuj pri sebi 6000 din, ki jih je dobil od brata za prodane vole. Denarja pri mrliču niso našli. Domnevajo, da je padel pot žrtev roparskega umora. V zvezi s tem so bili aretirani njegov brat France, njegov prijatelj posestnikov sin Feliks Kos, Kosova žena Marija in 201etna pokojnikova bivša ljubica Roza Čehova. Preiskava se nadaljuje in bo skušala dognati, ali so osumljenci res krivi.
*	Zavraten zločin na Veščici. Na Veščici, občina Razkrižje pri Ljutomeru, se je dogodil v ponedeljek zvečer nenavaden zločin. Makovčeva hiša stoji na levi strani nove banovinske ceste, ki se gradi iz Ljutomera v Štrigovo. Ko je bolehni 72-letni posestnik Ivan Makovec ležal v postelji, njegov sin 25-letni Karol pa je bil pri oknu, je nekdo skozi okno ustrelil v hišo. Krogla je zadela sina Karola v trebuh, mu predrla želodec ter izstopila, nato pa zadela še starega moža v glavo. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti. Stari Makovec je kmalu umrl za poškodbami a tudi njegov sin je menda že izdihnil. Pokojni Ivan Makovec je bil skrben gospodar in priljubljen med vaščani, med tem ko je bil njegov 25-letni sin Karol nekoliko živahnejše narave. Pa si je menda prav zaradi tega nakopal sovražnika, ki se je na tako krut način maščeval nad njim.
*	Moka v kozolcu. Posestnikov sin Tone Strnad iz Rakovelj poleg Braslovč je našel v kozolcu, ki stoji ob cesti s Polzele v Braslovče celo vrečo moke. Dognali so, da je ta moka last Kmetijske nabavljalne zadruge v Bra-slovčah. Moko je za zadrugo nedavno vozil neki občinski odbornik, ki ne ve, kdo mu je celo vrečo ugrabil z voza in skril.
*	S puško je užugala vlomilca. V stanovanju posestnice Cecilije Šarmanove v Selnici ob Pravi sta se poiavila dva moška. Šarma-
no umrle sestre. Zato pač takrat Vida ne bo mogla prevzeti dediščine.«
»To se lahko uredi, saj vam lahko da po« oblastilo in boste vi prevzeli Verino premoženje.
»Tega ne bi rad terjal od nje. Toliko obzirnosti pač moram imeti.«
»No. če ne pojde drugače, obdržim upravo Verinega premoženja do vašega povrat-ka, a med tem vam bom pošiljal obresti,« je dejal Lokan dobrodušno.
Košutnik se je hladno vzravnal in nenadno nekako zviška odgovoril: »Najlepša vam hvala, gospod višji svetnik. Ne smem vas preveč obremeniti, saj imate že tako dovolj drugega dela.«
»To delo bi moral tako in tako opravljati še dve leti, če bi bila uboga Vera pri življenju, kajti šele čez dve leti, bi bila polnoletna,« je odvrnil višji svetnik. »Na to sem bil torej že pripravljen, sicer pa, kakor želite. Na dan po sodni razpravi, vam bo zapuščina na razpolago.«
»Zaenkrat se torej ne da nič drugega ukreniti,« je odgovoril Košutnik, vstal, ponudil Lokanu roko in se poslovil. »Bodite pozdravljeni. Kljub vsemu bom z družino od» potoval. Prav za prav je vseeno, saj je premoženje rajnke v dobrih rokah.«
»V boljših je, kakor so tvoje,« je sam pri sebi šepnil višji svetnik Lokan, vračajoč se v sobo, ko je bil spremil svojega gosta do vrat. »Z vsemi temi izgovori me plemeniti gospod ravnatelj ne bo prevaral. Denar potrebuje, zato se mu tako mudi. Zdaj, ko to vem, bom skušal čim dalje obdržati zapuščino. Iskal bom pretveze, da mi bo to mogoče.	Dalje prihodnjič.
nova je bila sama doma in se je takoj zavedela, zakaj ie šlo. Stekla je v sobo po lovsko puško svojega moža, stopila pred sumljiva rokovnjača ter zahtevala, naj se odstranita. Neznanca sta se ustrašila odločnega nastopa posestmce Šarmanove in sta jo 'ucvrla v temno noč. Šarmanova je zadevo prijavila orožnikom, ki so takoj ubrali pravilno sled in prijeli 441etnega brusača Filipa Cepa s Po-brežja in 411etnega cigana Andreja Bajsa iz Radvanja, ki sta pri zaslišanju zatrjevala, da sta hotela v stanovanje le zaradi tega, ker sta mislila, da stanuje tam neki moški ki jima dolguje že tri leta 300 dinarjev. Zadeva se bo končala pred sodniki in je vprašanje, ali iima bodo sodniki verjeli
*	TTmor v Tržiču. Te dni so našli Za virjem umorjenega v lastnem stanovanju Siksta Ribiča. 55 let starega delavca v tvornici »Peko«. Ležal je vznak v postelji ter je imel na čelu prebito lobanjo. Udarjen je bil s topim predmetom. O dogodku so takoj obvestili orožnike. Vzrok umora ni znan. Našli tudi niso nobenih sledov kakega boja. Ljudje so rajnega videli, da je usodnega večera povedel neznanega mladeniča v svoje stanovanje.
*	Vlom. V zadnjem ča^u sta bila izvršena v Muietincih kar dva vloma. Vlomilci so najprej obiskali posestnika-Franca Kukca in mu o iesli 1300 din gotovine, obleko, perilo in obutev. Istega dne so obiskali tatovi še posest nico Marijo Bezjakovo, kateri so odnesli iz ! s niaka težko svinjo.
F® krivem obsujem dobe odškodnino
Sv. Benedikt v Slov. goricah, novembra
Naši javnosti je nedvomno še v spominu obravnava proti bratoma Ivanu in Josipu Marcuzziju in Mihi Zemljiču iz Drvanje pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, ki so bili obtoženi, da so v prevratnih dneh v Dr-vanji umorili nekega moškega in ga oropali. Nihče ni vedel, kdo bi bil umorjeni. Pokopali so ga, ne da bi ga spoznali. Zločina so najprej osumili družino Marcuzzijevih. To so bili primorski rojaki, ki so žgali opeko. V burnih prevratnih dneh so tu pa tam tudi po malem tihotapili in so prišli v stik z raznimi ljudmi. Leta 1921. so oblastva Josipa in Ivana Marcuzziia zanrle. V zapor je morala tudi Josipova žena Ana. Več mesecev so bili v preiskavi, nato pa zaradi pomanjkanja dokazov izpuščeni.
Leta 1926. pa je bila obravnava obnovljena. Našle so se priče, ki so zelo obremenie-vale Marcuzziieve in osumile zločina tudi posestnika Miho Zemljiča. Glavni priči sta bila kovač Geček in viničarka Kovačičeva. Viničarka je izpovedala, da je umorjenega moškega poprej videla pri Marcuzzijevih, in trdila, da je imel pri sebi mnogo denarja. Kovač Geček pa je povedal, da je neko temno noč šel proti Marcuzzijevi hiši in videl tri moške, oba brata in Zemljiča, ko so iz kleti nesli nekega človeka. Truplo so nato baje položili na voz in ga prepeljali v gozd pri Sv. Benediktu.
Na podlagi tega so bili Marcuzzijevi in Zemljič ponovno obtoženi, in čeprav so trdili, da so usodno noč peljali samo zaklanega prašiča v Maribor, njihovemu zagovoru ni nihče verjel. Obtoženi so bili zavratnega umora, češ da so neznanca izvabili v klet, in ko je pil vino, s sekiro ubili. Dne 19. septembra leta 1926. so bili vsi trije pred mariborsko poroto obsojeni na smrt, Ana Mar-cuzzijeva pa na tri leta robije. Obsodbo je potrdila tudi višja instanca in kmalu bi bili vsi trije obešeni. Šele leta 1927. so bili po-miloščeni na doživljenjsko ječo. Prepeljali so jih v mariborsko kaznilnico. Ana Marcuz-zi je presedela tri leta svoje kazni, a leta 1929 so jo izpustili. V zaporu so vsi trdili, da so nedolžni.
Zanje se je zavzel dr. Komavli in na svojo roko vodil preiskavo o zagonetnem zločinu. Zbral je toliko razbremenilnega gradiva, da
je sodišče ugodilo njegovi zahtevi glede obnove razprave. Leta 1931. je bila v Drvanji na mestu izvršena rekonstrukcija zločina, na podlagi katere so ugotovili, da Geček v temi zaradi oddaljenosti ni mogel natančno videti, kaj se je dogajalo. Njegovo pričanje so ovrgli. Zadeva se je vlekla še do leta 1935. Naposled so bili pa vsi trije izpuščeni. Izkazalo se je. da so res nedolžni.
Dolgotrajna obravnava in zapor sta uničila Marcuzzijevim in Zemljiču vse imetje in iz ječe so se vrnili kot siromaki, telesno in duševno strti. Niihov zagovornik je zahteval, da se jim prizna odškodnina O tem so razpravljale že vse instance, zdaj pa je stol sedmorice v Zagrebu odločil, da se iim mora izplačati 300 000 din odškodnine. Tako so zdaj dobili tudi gmotno odškodnino za prestane krivice.
Važnost nove csste
ŠtJflg sva—Ljutomer
Ljutomer, decembra
V nedeljo smo slovesno izročili prometu novo cesto, ki veže Štrigovo z Ljutomerom. Cesta je velikega gospodarskega pomena česar so se pač zavedali oni, ki so dali pobudo zanjo. Štrigovčanom bo zdaj pot v Liutomer skraišana za devet kilometrov Nova cesta bo zlasti tudi dobro služila vinogradnikom, ki so doslej te^ko r>rišli ? vozovi do svojih vinogradov. Marsikdo se bo lahko tudi z avtom popeljal tod na iz^t. Premogovniki, ki zdaj s tovornimi avtomobili vozijo velike količi-
I ne premoga na ljutomersko postajo, se bodo I posluževali nove ceste Zadnji čas so bili od-■ kriti vrelci nafte pri Selnici, katerih izkori-' ščanje bo terjalo tudi velik promet. Torej se j obeta na novi cesti, zlasti od Razkrižja dalje, velik promet, saj se bo vsakdo rad ognil mučni vožnji po ovinkih čez Pristavo. Ne samo Strigova in Ljutomer, temveč vse Mursko polje in Medmurje sta z novo cesto mnogo pridobila. Zato je treba ponovno izreči zahvalo možem, ki so to cesto začeli. Naj se jih ob tej priliki spomnimo.
Takoj po letu 1932, ko je pripadel del gornjega Medmurja s Štrigovo in njeno okolico k dravski banovini, je začel takratni in zdaj-• šnji štrigovski župan Tomislav Kovač misliti na dobro cestno zvezo z Ljutomerom. Do-zdaišnja zveza med Štrigovo in Ljutomerom je bila dolga 17 km in je imela velike ovinke. Za gradnjo nove ceste so se zavzeli pokojni poslanec Jakob Zemljič, predsednik cestnega odbora Josip Zmavec, banovinski svetnik Fran Skuhala in banovinski inženjer Fran Fišer, ki je izdelal načrte.
Marca 1. 1934 je začela banovina graditi novo cesto. Dolga je od odcepa 6 7 km. Vsa j trasa je nova. Cesta še ni čisto dovršena in bo kolavdaciia prav za prav šele pomladi, j Nasipi so solidno izdelani. Dva mostova sta I l"ena z betonskimi temelii. Glavni most člz I Ščavnico pri Poroči: vasi ie dolg 28 m. Cestna dela so stala nad poldrugi miliion'dinarjev. Država io nrispevpla 119 000 din. večji Hf>] ie Hala banovina, ostalo Pa cestni odbor. Ces+o co grabiti f+;ri leta in ie ie daiala mnogim tnkaj"niim Helavcem zaslužek. Večini posestnikov bo treba zemljišče še plačati.
Narava je že pripravljena na prihod zime. Nekaterim živalim, ki bi se težavno hranile čez zimo, je narava dala nagon, da pre" spijo vse zimske mesece. V pozni jeseni, ko je zrak že ostrejši in so dnevi krajši, se zavlečejo v skrivališča: v razpoke med zidovi, pod strehe, pod žlebove ali celo v jame, ki si jih živali same izkopljejo v zemlji. Tako prespe zimo žabe, ježi. netopirji, mnogi metulji, nekatere ribe in še mnogo drugih živali. Netopirji na primer že zdai vise v velikih gručah s tramov.
Za znanstvenike je to zimsko spanje živali zelo zanimiv predmet, da preiskujejo, kako živali v tej dobi prav za prav žive in kako se cele mesece brez hrane ohranijo razmer-no zelo dobro tja do toplejših mesecev. Hlad jim zadržuje d;hanje, rast in ostalo delovanje telesa. Netopirji, katerim žila v budnem stanju utripne 600krat do 900krat v minuti, v zimskem spanju zadržujejo svoj krvni obtok tako, da iim utripne samo 70-krat do 80krat v minuti. Tako žival prebije zimsko dobo ob s;lno maihnih količinah kisika. Pri nekaterih živalih so ugotovili, da
zadihajo le vsakih 27 minut. Ježa v zimskem spanju bi mogli pol ure držati pod vodo, ne da bi se zganil ali kako drugače pokazal, da čuti. kaj se z niim dogaja. Netoipirji moreio vztrajati no več ur v zraku brez kakršnekoli količine kisika pa vendar življenje v njih ne zamre. Prebuditi take živali do gibanja pa je nemogoče. Če se svizec ves zvite v klopčič zapre oči in gobček ter se poglobi v svoj največji zimski užitek, ga ni j mogoče prebudit; n;ti s hudimi ranami Tudi za udarce električnega toka je v tem stanju ; neobčutljiv
Le tako je mogoče razumeti, da te živali tol;ko mesecev ostanejo brez vsakršne hrane in pri tem izgube komaj eno tretilno svoie I teže. kakor so znanstveniki ugotovili za svz-| ca, ki je snal nepretrgoma 163 dni. Če bi | žival v budnem stanju tako dolgo morala ostati brez hrpne. bi bilo po njej. Delali so poizkuse z ieži. ki so v 14 dneh stradan:a izgubili toliko na svoji teži kakor vse mesece zimskega aoanja. V njihovih telesih se v tej dobi dogaiaio tudi posebne izoremembe, ki jim omogočajo ta način prezimovanja.
X Velikanski gozdni požar v Južni Kaliforniji. Ze dolgo časa gore gozdovi v Južni Kaliforniji v Ameriki. Požar je čedalje hujši, ker vroče puščavske sape požar bolj in bolj razpihujejo. Požar se širi tem bolj, ker je les zelo suh, saj ni Južni Kaliforniji že od pomladi nič deževalo. Več ko 8000 gasilcev, policistov, vojakov in civilistov se obupno bori s plameni, a je njih prizadevanje brez uspeha. Vzdolž obale Tihega oceana gori 60.000 oralov gozdov. Ognjeno morje se je iz Sante Monike pri Los Angelesu več ko osem milj daleč razširilo v notranje pokrajine. Pravijo, da je nastal požar zaradi lahkomiselnosti ne- j kega oskrbnika, ki je vrgel žareč pepel iz : hiše.
X Kako ravnajo Madžari s Čehi, List »A Zet« javlja iz Chusta: Josef Komarek, re-stavrater na postaji v Ungvarju pri Užho-rodu, ki je pripadla Madžarski, je bil nedavno poklican, naj se javi policiji na postaji. Tu mu je službujoči stražnik prisolil
več zaušnic ter mu kratkomalo vzel 1025 pengov, ki jih ie imel pri sebi, medtem ko so ga ostali policaji pretepli in omerjalt: »Spet en nov zasmrajen Čeh z madžarsik ra denarjem.« Odtod so Komareka odvedli na mejo in je zdaj vkovan v verige na orožn1-ški postaji. Komarek je zapustil v Ungvarju nepremičnine v vrednosti 100.000 češkoslovaških kron. Poleg tega so v Ungvar-u madžarska oblastva brez vsakega novcda aretirala več oseb. med katerimi je tudi upokojeni veroučitelj Boksaj, oče znanega nogometaša v moštvu »Slavije« Alekseja Bo~ ksaja.
Postani iti ostani Vodnikove stožfee!
Knjige najbolj izobražujejo človeka. Načitan človek se v svojem, četudi na videz nepomembnem
poklicu bolje uveljavlja, kakor oni, ki mu knjig ni mar.
Kdor
ne
iiui predrago in urhu tega slabo žiuiienie
V prostem času si v gostilnah in drugih javnih lokalih za težko prisluženi denar kupuje drago in dvomljivo zabavo.
če bi žene navajale svoje može k branju zanimivih knjig,
jim ne bi bilo treba preživljati bridkih ur, ko si možje krajšajo čas ob vinu, žganju in cesto tudi v slabi družbi. Ob lepi, zanimivi knjigi bi mu bil skopo odmerjeni prosti čas še doma prekratek.
Možje in vsi, ki ne najdete doma blagodejnega razvedrila, vzemite v roke knjigo »Lucifer« ali pa roman »V krempijib inkvizicije«, »Rdeča megla«, »Veliki inkvizitor«, »Tigrovi zobje«. »Onkraj pragozda«, »Hek-torjev meč« aH katero koli spodaj navedenih knjig, pa boste spoznali. Ja je doma najlepše življenje. Kaj vse si boste prihranili, veste pa sami najbolj. Z našimi romani, ki so tako napete vsebine, kakršnih v drugih knjigah ni, se tudi začetnik kaj lahko navadi branja knjig.	(
Kdor se navadi brati zanimive knjige, mu je vsak prosti čas, ki ga preživi ob knjigi, v srečo, izobrazbo in zabavo. Poleg telesnega odpočitka si okrepča tudi duha. ki mu širi obzorje na najprijetnejši način.
Olajšali smo družinam in vsem neimovitim slojem nabavo najbolj zanimivih knjig z globokim znižanjem cen, da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljajo znižane cene samo za Miklavžev In božični nakup. Od 1. januarja 1939 dalje pa bodo veljale zopet običajne prodajne cene.
Na razpolago so naslednje knjige:
i. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11.
Lucifer, fantastični roman v šestih delih. Tigrovi zobje. Iz francoščine prevedel
Jean de la Hire 1924. 273 strani. Maurice Leblanc F. J-o. 1924. 217 strani. V e r i d i c u s : Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 strani.
James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 strani.
Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 strani. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 strani. O e v r e Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 strani.
Rene la Bruyere: Hektoriev meč. Roman. 1926. 80 str. Z e v a c c o : Papežinja Favsta. Roman. 1927. 184 strani. J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 strani. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 strani.
Milijonar brez denarja. Roman.
12.	Phillips Oppenheim: 1927. 92 strani.
13.	Zane Grev: Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani.
14.	S t a n 1 e y Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 strani. Sinclair — Gluck Michael Zevacco roman. 1929. 462 strani.
17.	Marcel Priollet:
18.	Emerson Hough: Donald Keynhoe: 130 strani.
Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
21.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani.
22.	M e 1 i k : Do Bitolja in Ohrida.
23.	F rank Heller: Blagajna velikega vojvode.
15.
16.
19
20.
: Zlati panter. Roman. 1928.
V krempljih inkvizicije. Zgodovinski
■
Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Možje. Roman. 1930. 210 str. Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930.
Glohftko znižane cene knjigam so sledeče:
Posamezne knjige:	Skupina 5 knjig:
Broširane Din 10.—	Broširane Din 40.—
Vezane Din 15.—	Vezane Din 60.—
Izbira poljubna.
Skupina 10 knjig:
Broširane Din 60.— Vezane Din 120.— Izbira poljubna.
Upravništvu „Jutrau
v Ljubljani
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)
Din
Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni
ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov:	*_
APISAL MIRKO BRODNIK ,_
•ce v okovih
Stotnikove čete so počasi napredovale. Poil ure so potrebovale, da so prebile kozaški zid, in njih izgube so šle v stotine.
Ko se je Kregar nato združil z ostankom Brankove stotnije, je velel, naj zbero one, ki so ostali živi.
Malo nato je stalo pred njim dvanajst mož.
»In kje so ostali,« je vprašal presenečen.
»Ostali? ... Ostalih ni več,« je dejal praporščak in pobesil glavo.
Stotnika je spreletelo. Zdelo se mu je, da mu tajimstven glas šepeče: »Ti si kriv njih smrti! Zakaj si odlašal z odhodom?«
Komaj se je premagal, da je potlačil te misli.
.. Vprašal je po poročniku.
Janez mu je povedal, kaj se je zgodilo, in ga odvedel k ranjencu, ki je še zmeraj ležal v nezavesti. Pogledal je njegove rane.
»Težko, da bi ostal živ,« je rekel mrko. »Udarci so bili dobro merjeni.«
Obrnil se je k Janezu.
»Pokliči praporščaka!«
Ko je sluga odšel, se je še enkrat sklonil k Branku.
' »Ne. ta ne vstane več,« je zamrmral.
Opazil je v njegovi roki papir, ki ga je ranjenec krčevito stiskal v pest. Razklenil mu je prste in pogledal. Bilo je Zorino pismo. Zgladil ga je in spravil v žep.
»To mi utegne še prav priti,« si je dejal. Odpel je poročniku plašč in obleko in zagledal velike rane na njegovih prsih. »Krepko ga je česnil!« Njegov glas je bil skoraj porogljiv. Ozrl se je okrog sebe. Nikogar ni bilo v bližini.
Naglo je prebrskal njegove žepe. V enem je našel Zorino sliko. Tudi to je spravil.
Malo na to je prišel Novak in pozdravil. Poročal je, da se kozaki spet zbirajo in pripravljajo na nov napad.
»Naglo k četam!« je vzkliknil stotnik. Umakniti se moramo, preveč jih je! Saj smo že itak imeli prevelike izgube!«
»In ranjenci?« je vprašal Janez.
»Molčite!« mu je zapovedal stotnik. »To opravijo sanitejci«
»Sanitejci!« se je zasmejal Janez. »Sanitejci! Ali ste že slišali, da bi bili rdeči pustili kakega ranjenca živega?«
»Molčite! K četi!«
»Ne, jaz ostanem tu!« je odgovoril kljubovalno Janez. »Naredite z menoj, kar hočete, jaz ostanem tu. Svojega gospodarja hočem braniti z življenjem!«
Planil je pokoncu in stopil k stotniku. Sklonil se je k njemu in zaškrtal z zobmi! »Ne bom ga izdal, kakor ste vi nas izdali!«
Stotnik je prebledel.
»Molčite! Molčite!« Izdrl je sabljo in hotel napasti Janeza. Ta pa je samo pograbil puško in udaril po sablji, da se je prelomila.
»Ali vam ni že dovolj življenj?«
Stotnik ni več vedel, kaj dela. Obrnil se je k Novaku, ki je stal v bližini in molče opazoval ves prizor.
»Pokličite dva vojaka!«
Tedaj Se je začulo streljanje in kričanje. Rusi so napadali. Stotnik se ni več utegnil brigati za Janeza. Skočil je k četam in razdelil ukaze.
Kmalu pa je videl, da je kozakov več. Dal je povelje za umik. Čete so se v redu in med bojem jele umikati nazaj proti gozdu, neprestano odbijaje napadajočega sovražnika.
Ko so Rusi videli, da ničesar ne opravijo, ta da se je nasprotnik zatekel v gozd, kjer mu ne morejo več blizu, so se zbrali in se ivrnili v tabor. Spremljalo jih je streljanje iz gozda, ki je ponehalo, ko so zavili v dolino.
V gozdu so se častniki spet zbrali. Stotnik je ugotovil izgube, ki so bile tako velike, da se ni smel s sovražnikom več spoprijeti na odprtem polju. Zapovedal je častni-
kom, naj se vrnejo v tabor, da se moštvo odpočije.
Čez dobro uro so bili že tam. Kregar je šel v svoj šotor in se vrgel na svoje ležišče. Vrgel je iz žepa pismo, ki ga je našel v Brankovem žepu. Naglo je preletel in se nasmehnil:
»Tako je torej!«
Potem je vzel še Zorino sliko, ki jo je odnesel na smrt ranjenemu poročniku. Dolgo, dolgo je strmel vanjo, nato pa je segel z roko po čelu in zamrmral: »Moja boš, moja. čeprav ljubiš drugega!«
Vstal je, vzel papir in črnilo in začel ne" kaj pisati. Ko je bil gotov, je poklical slugo. »Poišči dežurnega sla in ga privedi sem!«
Še enkrat je prebral Zorino pismo in po' tem še to, kar je sam napisal. Nato je zamrmral: »Jutri zvečer odidem in v dveh dneh sem doli.«
Sel je stopil v šotor in pozdravil. Stotnik mu je izročil pismo:
»Odnesi tole takoj v štab! Ko se vrneš, mi poročaj!«
Pismo je bilo prošnja za dopust. *
Ko se je drugo jutro pričelo svitati, je stotnik poslal oglednike tja, kjer je minuli večer divjal boj. Vojaki so se kmalu vrnili: njih vodja je poročal, da so vsi ranjenci mrtvi. Kozaki so naredili z njimi tako, kakor je bil Janez napovedal prejšnji večer pred umikom. Vodja je tudi povedal, da so njegovi ljudje vsa trupla pokopali.
»Tudi poročnika Slavca?« je naglo vprašal stotnik.
»Ne,« je bil odgovor. »Njegovega trupla ni bilo nikjer.«
Osmo poglavje VERA
Drugi dan, potem ko je Zora oddala pismo, je dobila obisk. Prišla je sestrična Vera, njena najboljša prijateljica, edina, ki ji je lahko vse zaupala, ne da bi se ji bilo treba bati, da zve še kdo drugi. Lahko si mislimo, kako vesela je bila Zora! Saj je bila dobila prijateljico, ki ji lahko odkrije svojo bol.
Ali nismo ljudje čudni? Kadar skrivamo sami zase v srcu bolest, ki nas muči, in strah, ki nas ubija, nam je težko. Toda če svoje trpljenje lahko komu odkrijemo, nam pade s srca kakor težak kamen.
Vere že dolgo ni bilo pri Stojanovih. Uči" teilljica je bila v majhni hribovski vasi in si je vzela dopust, da je prišla k sorodnikom na obisk. Vedela je, da na božič, ki ni bil več daleč, tega ne bi mogla storiti. Takrat je vsakdo rad doma in tudi njo bi zadržali. Zdaj pa ...
Čisto nepričakovano je bila prišla z jutranjim vlakom. Zora je ravno čakala pismo-nošo z Brankovim pismom, ko je okrog vogala zavil voz in v njem je zagledala vedri obraz svoje prijateljice. Tudi ona jo je opazila. Velela je ustaviti voz in skočila k njej. Kakor sestro jo je pozdravila in skupaj sta šli v hišo, kjer so bili nemalo presenečeni nad nenadnim prihodom. Gospa Stojanova se je kar topila v ljubeznivosti; venomer jo je izpraševala, kako ji gre in kako je doma. Notarja hvala bogu ni bilo doma, sicer Zora spioh ne bi bila prišla do tega, da bi nemoteno govorila z Vero. Ko je notarka končno vendarle zaprla zatvornice zgovornosti, je Zora odvedla Vero v svojo sobo.
Vera je takoj opazila, da pri Zori nekaj ni v redu. Ko sta bili sami, jo je takoj tudi povprašala. Zora je samo malce prebledela. Za trenutek jo je obšla misel, da hi tudi Veri prikrila, kar jo boli, čeprav je prej tako hrepenela po človeku, ki bi se mu lahko izpovedala. Toda premagala se je. Po kratkem obotavljanju je odprla predal svoje omarice in poiskala v njeni Brankovo sliko.
Dala jo je Veri v roko. »Poglej ga!«
»Kaj? Tvoj izvoljenec?« se je nasmehnila sestrična. »To vendar ni nič hudega! Zaradi tega ti pač ne bi bilo treba delati tako žalostnega obraza.«
»Ko bi bilo samo to!« je rekla Zora grenko. V nekaj besedah je povedala Veri vse.
»Nič se ne boj!« jo je skušala Vera pomiriti. »Saj si mu pisala! Kot mož se mora zavedati, kaj je zdaj njegova dolžnost. Vrne se k tebi, Zora, in potem bo dobro, potem boš samo njegova. Saj ga ljubiš, Zora?«
»Če ga ljubim? Še vprašaš me, Vera? Tega ti ne odpustim. Kako ga ne bi ljubila, njega, ki sem mu dala vse. njega, ki je oče otroka, ki se zbuja pod mojim srcem! Vera, kako moreš kaj takega vprašati?« Skoraj jo je posilil jok. Vera pa jo je sočutno prijela za roko in jo pobožala po laseh.
.»Saj veš, da ti želim vso srečo, Zora. Nikogar ni. ki bi ti jo bolj želel kakor jaz. Kdaj si mu pa pisala tisto pismo, kjer si vse povedala?« »Včeraj.«
»V treh, štirih dneh ga mora imeti. Verjemi mi, ko bo teden okoli, bo pri tebi.«
»Ko bo teden okoli.. . Ko bi res prišel. .. ko bi res prišel... Toda jaz se bojim, tako zelo bojim . . In če se mu kaj pripeti? Saj veš, vojna je ...
»Pogumna bodi. Zora! Nikar ne obujaj žalosti. Naj spi! Zaradi njega te prosim, ki še ni rojen, samo zaradi njega.«
Vzela ie njen obrazek rned dlani in ji pogledala globoko v oči. »Saj mi obljubiš. Zora?« »Da,« je dahnila, da je bolj slutila njen odgovor kakor razumela. »Obljubim ti.«
In kako-r bi se bil zgodil čudež, so se takrat pordečila njena lica in rahel nasmešek je obkrožil njene ustnice. Vera je to videla. Vstala ie, položila roko na ramo in ji rekla: »Vidiš, taka moraš biti zmeraj, Zora! Kaj poreče tvoj Branko, če te ob prihodu najde vso objokano?«
Na ves glas se je zasmejala, prijela Zoro za roko in odhitela z njo po stopnicah. Toliko da se nista zaleteli v veži v gospo notar-ko, ki je pravkar prišla iz kuhinje.
»Ne tako divje!« ju je pokarala, toda Vera ji ni dala do besede.
»Zakaj ne, tetka? Ali ste vi v mladosti zmeraj čepeli za pečjo iri molili?«
Ta odgovor je zalegel. Notarka se je pol od srca, pol prisiljeno nasmehnila in se vrnila v kuhinjo.
Na vrt sta prišli prav takrat, ko je mimo hiše zavil pismonoša.
»Kje imate moje pismo?« ga je Zora hitro ustavila.
»Vaše pismo? Ne vem, če je danes kaj prišlo.«
Zora se je tako prestrašila, da je pismono-ši postalo žal. da ji ni odkrito povedal.
»Saj je prišlo« jo je potolažil. »Tukajle je!«
Iztrgala mu je pismo iz rok in zbežala z njim v konec vrta. Naglo je raztrgala ovitek in jela čitati. Branko ji je pisal takole:
»Draga Zora!
Nocoj sem sam in v tej samoti čutim tvojo dušo, ki bfdi nad menoj, in nocoj ti pišem to pismo, da boš vedela, kako zelo te ljubim, kako zelo hrepenim po tebi, Zora moja.
Težke so bile moje ure kar si daleč od mene, tako daleč, da te komaj moja misel objame, tako da^č, da se mi časih zazdi, da leže med nama svetovi, ki jih nikdar ne bom mogel prehoditi in tako rad bi jih prehodil!
Nocoj, ko so vsi drugi spali, sem bedel in mislil na tebe. Ne vem, zakaj ti to pišem --saj moraš sama vedeti, da si
samo ti moja misel, ki me spremlja povsod, da mi je ta misel edina tolažba v teh težkih dneh, ko ni nikogar, ki bi. mi dal lepo besedo, ki bi mu lahko rekel prijatelj.
Dalje prihodnjič,
Radio Uubliana
od 11. do 18. decembra
Nedelja, 11. decembra: 8.00: Kvintet pihal (Drapal-flavta, Flego-oboa, Gregorc-klarinet, Pokorny-fagot in Hafner-horn). — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Polke in koračnice (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani. — 11.00: Virtuozi igrajo (plošče). — 11.30: Koncert (Milica Polajnar - sopran in radijski orkester). — 13.00: Napovedi. — 13.20: Našim rojakom (kvartet Fantje na vasi in plošče).
—	17.00: Kmetijska ura: Življenje v moštu in vinu (inž. Zupančič Ivo). — 17.30: Mandoline igrajo (plošče). — 18.00: Koncert lahke glasbe: Cimermanov kvartet. — 19.00 = Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Orkestralno društvo Glasbene Matice. — 21.10: Okrogle in poskočne (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 12. decembra: 12.00: Uverti-re (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Zdravniška ura: Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Čajkovskij: Uvertira 1812 (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: O Ivanu Cankarju ob 20 letnici smrti (prof. Franc Vodnik). — 19.00:..Napoved i, poročila. — 19.30: Nacionalna ura.
—	19.50: Zanimivosti. — 20.00: Spominski večer ob 20 letnici smrti Ivana Cankarja.
—	22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A duru, op. 47 (plošče).
Torek, 13. decembra: 11.00: Šolska ura: Otrok in mati v Cankarju (Ludvik Mrzel).
—	12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Glasbene slike (plošče). — 14.00 Napovedi. — 18.00: Pester spored (radijski orkester). — 18.40: Verski svet in njegove oso-bine (Fran Terseglav). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Vesela tedenska kronika. — 20.00: Koncert operne glasbe (radijski orkester). — 21.10: Klavirski koncert (Jadviga Štrukelj-Pože-nelova). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Solospevi Zorke Levičnikove (pri klavirju prof. Marijan Lipovšek). —
Sreda, 14. decembra: 12: Operetni zvoki (plošče). — 12.45- Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Zborovske točke (plošče). —-14.00: Napovedi. — 18.00: Mladinska ura: Arnošt Adamič: Med zadnjimi lovci na korale, poučna igra (člani radijske igralske družine. — 18.30: Iz Schubertove skicirke, fantazija (plošče). — 18.40: Vzgoja in prirojene sposobnosti (dr. Stanko Gogala). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar, v II. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 15. decembra: 12.00: Vesele solistične točke (plošče) — 12.45: Poročila. — 13.00:- Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet.
—	14.00 Napovedi. — 18.00: Pester sporedi radijskega orkestra. — 18.40- Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura.
—	19.50: Deset minut zabave. — 20 00: Harmoniko bo igral Rudolf Pilih. — 20.45: Skladbe Saše Šantla (igral bo radijski orkester). — 22.00: Naoovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (Vilko Skok in Ivan Kosi).
Petek, 16. decembra: 11.00: Šolska ura: Pojdimo pogledat Gradašnico ali Vražjo jamo, najgVblje brezno dravske banovine (Ivane Michler). — 12.00: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13^00: Naoovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14 00: Napovedi. — 18.00: Ženska ura: O kolinah (Ivanka Simončiče-va). — 18.20: Naše pevke (plošče). — '18.40: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: 10 minut za planince: Božič
v planinah (Janez Kveder). — 20.00 Koncert radijskega orkestra. — 21.10: II. ura sonat (klavir: Herta Seifertova. razlagal bo Srečko Koporc). — 22.00: Napovedi, poroči" la. — 22.30: Angleške plošče. •
Sobota, 17. decembra: 12.0v/. Plošče v venček povežemo. — 12.45: Poročila. — 13.00 Napovedi. — 13.20: Plošče v venček povežemo. — 14.00: Napovedi. — 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hol-gersen popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih), b) Dogodivščine miške Miki (članice gledališča). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust (radijski orkester). — 18.40: Zagorski rudnik (Arnošt Adamič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Beseda k prazniku (Fran Finžgar). — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vesel večer z Josipom Jurčičem; besedilo pripravil Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine in sodelovali Fantje na vasi (vodil bo inž. Ivan Pengov). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec (radijski orkester). —
Ženski uestnlk
Za kuhinjo
Krompirjeva juha. Štiri krompirje operi, olupi in zreži na drobne kocke. V kozi razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Na čebulo stresi krompir in prilij liter mrzle vode. Premešaj, osoli, malo popopraj in naj počasi vre, da se krompir skuha. Med kuhanjem, ko je krompir že napol kuhan, dodaj žlico poparjenih in sesekljanih jurčkov, malo sesekljanega zelenega peteršilja in žlico smetane. Ko je juha gotova, dodaj še eno hrenovko, katero pa zreži na tenke kosce, in ko prevre, daj juho na mizo.
Krompirjeve omlete. Tri četrti kile krompirja operi, olupi in na ribežnu zribaj kakor hren. Zribani krompir daj v čisto krpo, katero prej zmočiš v čisti vodi in dobro ožmeš, in iztisni vso vodo iz krompirja. Otisnjeni krompir stresi v skledo in primešaj dve jajci, dve žlici kisle smetane in žlico moke. Osoli in vse skupaj zmešaj. V posodi za omlete se-grej za oreh masti, na sredino posode položi žlico pripravljenega krompirja, z žlico raz-maži po posodi testo in speci. Ko se je zaru-menilo po eni plati, previdno obrni, da se še po drugi plati lepo rumeno zapeče. Pečene omlete pokladaj v toplo skledo in imej na toplem, da se ne shladijo. Ko imaš vse pečene, razbeli malo ocvirkov in jih po vrhu potresi ter daj s solato za večerjo na mizo.
Pikantna omaka. Žlico drobno sesekljane čebule in žlico gorčice dobro zmešaj, nato po kapljicah primešaj deset dek olja. Osoli, malo popopraj, po okusu dodaj ščep sladkorja v prahu in žlico kisa ali limonovega soka. To omako daš h govejemu mesu.
Čokoladna krema. 12 dek čokolade razlomi, zloži v skledo in postavi v neprevročo pečico, da se razmehča. Razmehčano čokolado zmešaj, in ko se je popolnoma shladila, primešaj četrt litra mrzlega mleka in mešaj dalje, da se dobro z mlekom zmeša. Nato stolci četrt litra sladke smetane in jo primešaj k čokoladi. Dodaj še sedem dek sladkorja v prahu. Kremo zlij v primerno posodo in postavi na led, sneg ali v mrzlo klet. da se strdi. Daš kot slaščico ob praznikih po kosilu. Zraven lahko daš tudi piškote in slično.
Zdrobov praženec brez jajc. V pol litra mleka zavri pet dek sirovega masla in zmešaj v mleko četrt kile zdroba. Zdrob mešaj, da še enkrat prevre. Nato postavi kozo s kuhanim zdrobom v pečico, da se malo po-duši V kozi razbeli masti ali sirovega masla, stresi na mast zdrob in ga mešaje na štedilniku zlatorumeno speci. Ko je gotov ga stresi v toplo skledo, potresi s sladkorjem v prahu in daj na mizo z jabolčno čežano ali kuhanimi češpljami
Po Slovestili »re glas; » Domovina« je za nas
Kaj ČAS piše na VAŠEM obrazu?
Reže tiste fatalne črte okrog Vaših oči, dolbe brazde okrog kotov Vaših ust, množi gube pod Vašim podbradkom ? Ali pa imate morda teint kakor Peter Pan ? če ga Imate, ga lahko ohranite, če ga nimate, ga lahko napravite, da bo tak. In to enostavno tako, da napravite isto, kar so delale tisoče razumnih in lepih žen petinosemdeset let: uporabljajte kremo Simon, posebno hrano za kožo, ki se uporablja na poseben način. Nežno masirajte z njo obraz, dokler je še vlažen. Ona tako osvežuje, tako je izdatna! Prodira globoko v notranja kožna tkiva . .. 1 nhrani, krepi in oživlja same korenina lepote, čigar neminljivi cvet je sijajna rdečica na Vaših licih.
POSEBNA KREMA... ki služi na POSEBEN NAČIN Dobi se v vseh strokovnih trgovinah ■■BHHHHHBMni
NAGLUŠNI

VIBRAPHON
nov pripomoček za sluh prak tično NEVIDEN neelektrlfien nobene žice, brez baterije ni :ake prltikllne Zdravniško pre izkušen in priporočen Aahte vaj te tako) brezplačno prospek te ln pogoje za
30-dnevno preizkušnjo
APARATI VIBRAPHON
(Dep. 18. D.), Zagreb, Boškovičeva 3.
ŠMINKANJE Branko: »Le zakaj se morate ženske zmerom šminkati?«
Zora: »Zaradi vas moških, ki ne morete prenesti čiste resnice!«
ZANESLJIV ZNAK »Špelca«, je vprašala mati, »ali je gospod Kimovec že omenil, da misli resno na ženi-tev?«
»Ze. mama,« je rekla hčerka, »vprašal me je, ali naša hiša ni zadolžena.«
ZDAJ PA VE Agata: »Ti, zdaj pa vem, kje je moj mož vsak večer.«
Evlalija: »Res? Sem močno radovedna!« Agata: »Pomisli, vsak večer je doma. Včeraj po naključju nisem šla nikamor, pa sem to ugotovila...«
y 12 OKSFOKDA " močno m dobro izdelane
iz EFEKTA lepe ln trpežne
iz FRENŽA
trajne, modne barva
iz PLATNA
belega na ovratnik
iz TURINGA
moderne barve
iz POPLINA ~>
moderne barve in vzorci
PLzfJ!J!?NfA
SVILE
za odeje, kJote, damaste, satene, ginlete v vseh kvalitetah najceneje pri »OBNOVA«, F. Novak, Jurčičeva ul. 6.
300 DINARJEV
tedensko lahko vsak zasluži Pošljite znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana 7.
2.500 DIN POTREBUJETE.
da zaslužite 1.000 din mesečno Pišite: »Anos«. Maribor. Orožnova ulica.
ZA ZIMO!
vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah^ SENČAR, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup, jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic, sončnic in repice za prvovrstno olje.
ZAHVALA Dijaki se hočejo ob koncu šolskega leta zahvaliti profesorju za njegov trud. Na kateder odidejo trije in eden pravi: »Hvala, gospod profesor, za vso skrb, ki ste jo posvečali našemu razredu. Pred vašim prihodom nismo znali ničesar, zda j pa znamo desetkrat toliko.«
S. OI. 2007-32
Nov redilni prašek „Redin" za prašiče
Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče.
Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek Din 6-., po pošti 12.-, trije zavitki po pošti Din 24.—.
Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh Vam je zagotovljen.
Prodaja za kranjski del Slovenije dro-gerija Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija Kane, Maribor, Gosposka ul. 33/11.
Hali o 31 a s 1
KOZLA
plemenjaka dobre pasme imam naprodaj. N aklancu 19, Vrhnika.
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Zablode ljubavnega življenja 20 din, Veliki vsevedež 28 din, Spisovnik ljubezenskih pisem, veliki 30 din, mali 24 din, Sanjska knjiga vedeževanje iz kart velika 38 din, Najboljša kuharica 40 din, Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti 36 din. Razpošilja po povzetju Ba-gary, Maribor, Loška 5-1.
Pijie samo
zdravilni
ČAJ
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana
ZASTONJ
dobite ilustrovano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec.
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.—
6379G Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185..—
63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenili, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER, LJubljana b
Lastna protoUolirana tovarna or v Švici
Slišim izgovarjati svoje ime...
To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo NIVEA vsebuje EUCERIT, edino okrepčevalno sredstvo za kožo.