Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 25. januarja 1946
štev. 19 a
Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£OVENEC
Telefoni uredništva ta oprave: 4041, 4002. 40-03. 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan ajntraj
Jena 2 din
Čekovni račun
Ljubljana itevilka 10.6)0 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Glas
h večnega Rima
Komaj je minulo pet mesecev, ko divja druga svetovna vojna, že beremo v najrazličnejši listih in revijah iz obeh vojnih tuborov, kako ogromne pa tudi usodepolue so njene posledice na gospodarskem in — kar le. malokdo registrira — na socialnem polju. Moremo naravnost govoriti o revoluciji, ki utegne zelo globoko poseči v strukturo vsega sveta in človeštva, čigar politično in gospodarsko življenje se bo razvijalo v oblikah, ki jih danes še ni mogoče začrtati. Na vsak način vidimo zaenkrat samo neizmerne žrtve, ki jih morajo narodi prenašati v tej vojni in ki jih čutijo enako globoko na obeh straneh. Prizadeti so vsi stanovi od vrha do tal, toda kakor nam odkriva znana angleška revija »New Statesman andNation«, najbolj trpe delavski sloji, na-mescenec in takozvani mali človek ter kmetic tudi v državah, ki razjiolagajo z ogromnim bogastvom in gospodarskimi rezervami. Mezde so ostale iste, ali se niso veliko dvignile, ker se je bati inflacije, denar se povsod razvred-notuje, postale so potrebne odredbe, ki zahtevajo žrtev na račun ne samo dostojnega življenja, ampak že nekaterih nujnih potrebščin. Stroške vojne nosi predvseiji večina ne-lmovitega prebivalstva, dočim takozvana pluto-kracija na tej in oni strani zasluži in more pretežno večino žrtev odvaliti na preprosti narod. Moremo si predstavljati, kako bo ta slika izgledala črez eno leto ali več.
Ta slika je bila tudi pred očmi vrhovnega pastirja katoliške Cerkve, ko je te dni odgovoril predsedniku Združenih držav Amerike r ranklinu Rooseveltu na njegovo božično pismo od 24. decembra lanskega leta, v katerem je ameriški predsednik jjapežu sporočil, da bo poslal v Vatikan izrednega zastopnika Združenih držav z namenom, da bi se v stalnem stiku s poglavarjem katoliške Cerkve ustvarjalo razpoloženje za mir in se proučevali pogoji za sporazum in zopetno sodelovanje narodov na podlagi krščanske kulture. V svojemu odgovoru Pij XII. predvsem opozarja na veliko bedo in pomanjkanje ter obenem nemoralno razdejanje, ki ga je že v kratkem času povzročila vojna. Ljudske množice — ugotavlja papež — komaj čakajo miru in vrhovni poglavar katoliške Cerkve se popolnoma strinja z ameriškim predsednikom, da mora vsakega krščanskega državnika predvsem skrbeti ogromno breme, ki ga je vojna naložila na rame malega človeka. »Poznamo« — tako pravi papež — »po svoji lastni vsakdanji skusnji, kako globoko je hrepenenje po miru,, ki navdaja ljudska srca. Čimbolj se širi vojna ter neposredne in. posredne posledice položaja, ki ga je ustvarila; čimbolj se rušijo podlage gospodarskega, socialnega in družinskega življenja po železnem zakonu nadaljevanja vojne in čimbolj je to življenje prisiljeno, da hodi po poti žrtev in vsakovrstnega pomanjkanja, tembolj raste želja po miru in volja, da bi se našla sredstva, ki bi nam ga mogla vrniti.« iredvsem podčrtuje Pij XII. moralne posledice vojne, ki ruši družinsko življenje ne samo zaradi tega, ker trga družinske vezi in oropa družino njenega poglavarja, ampak tudi zato, ker prepušča človeka na bojnem polju najhujšim razrušilnim nagonom in ga oprošča mnogih moralnih obveznosti normalnega življenja, v katerem delujejo zavore sovraštva, ki so v vojski popolnoma odstranjene. To usodno dejstvo se ne ustavi, ko se ustavi vojna, ampak še dolgo zastruplja življenje narodov in najosnovnejšo celico države, družino.
Papeževo pismo nato zopet v nasprotju z raznimi vojnimi cilji, ki jih oznanjajo odgovorni državniki in drugi činitelji javnosti, po-udarja edini pravi vojni cilj, ki je pred očmi papežu. »V trenutku« — pravi poglavar katoliške Cerkve — »ko bo šum orožja ponehal in bo dana realna možnost, da se doseže pošten m zdrav mir v skladu s postavami pravice, bo na pravi poti samo tisti, ki združuje politično oblast s polnim in jasnim razumevanjem tega, kar zahteva glas človečanstva, in goji v svojem srcu globoko spoštovanje za tista načela življenja, ki jih uči Kristusov evangelij. Samo taki možje bodo mogli ustvariti mir, ki bo jioplačal ogromne žrtve, ki jih je vojna od ljudstva zahtevala, in bo utrl pot za mednarodno soživ-Ijenje v duh u medsebojnega zaupanja in plo-dovitega političnega ter kulturnega sodelova-nja-« Seveda si papež ne dela nobenih iluzij flede trenutka, ko bo res mogoče doseči mir, in pravi v svojem odgovoru Rooseveltu, da dobro pozna velike ovire, ki se še postavljajo na pot sporazuma med vojskujočimi se narodi. Treba bo — pravi papež — da se sedanje razmerje med vojskujočimi se silami bistveno iz-premeni, preden bo mogoče začeti delo za po-mirjenje brez strahu, da bi se moglo izjaloviti.
Papež nato opozarja, kako zelo sta se on m njegov predhodnik prizadevala, da bi se bili evropski spori poravnali po lojalnem sjiorazu-mu. Ta prizadevanja bo papež nadaljeval, ne ozirajoč se na vse težave, ker se dobro zaveda, kako se na ta način mir pripravlja po odobravanju, ki ga je prizadevanje rimske stolice deležno od vseh neštetih prijateljev miru, naj pripadajo katoliški Cerkvi ali ne. In to je pač najmočnejša moralna opora in ozračje, iz katerega se bo polagoma izcimila tista velika sila, ki bo narekovala mir. Prav s tega stališča je ogromne važnosti, — pravi Pij XIT —, da se je predsednik velike zveze severnoameriških držav postavil v prvo vrsto onih ki hočejo zastaviti vse svoje sile za vzpostavitev miru .
Papež na koncu jioudarja, kako mu je bra-tovska in topla vzajemnost med starim in novim svetom posebno ljuba tudi zaradi tega, ker predstavlja skupno obrambo proti »mrzlemu valu brezbožnih in protikrščanskih na|>adalnih in razrušilnih nainer, ki hočejo izsušiti vire, iz katerih je naša kultura črpala svoje sile in svoj preporod.« Vse to pomeni veliko tolažbo in zadoščenje, pa tudi neprecenljivo moralno podporo, ki jo zagotavljajo vse ustvarjajoče pozitivne sile sveta poglavarju katoliške Cerkve) da more vršiti v sedanjem tako težkem in usod-
Boj za romunski petrolej se je začel na vsej črti
Nemčija pritiska na Romunijo za čim več dobav Anglija pa pripravlja službeni protest v Bukarešti
roPSkoPltotja,:;rL^° ,Vr,St0 P°r°? P™1*0' ,lfl ic nepričakovano prodrla v evropsko javnost huda kriza glede uporabe romunskega petroleja, ki ie tlela že deli časa
ve2rte|ar n:taoineLČtn;Zd;-tn:jŽe ^^ Petr°,cj*' * FrSdfckiŽJBS
BnmniiiV Petroleja, P™testirata in grozita s »primernimi koraki«, da preprečita, da bi Romunija njunega nasprotnika zalagala z forivom, ki niti njena last ni! «V«I» 4.aJ na™P®s<»i»io-mnoffi- dogodki zadnjih časov jasni. Sestanek v Benetkah dobiva p7iiM?„T »bilke. Mrzlično diplomatično delovanje v Podonavju in na Balkanu tudi.
V" P0r0f, a 0. Kihanju nemških žet v južni Galiciji. Zelo verjetno je, da bodo prihodnji dnevi izpolnjeni z ostrimi mednarodnimi prerekanji o romunskem petroleju. Upati smemo da bo balkanska konferenca to nastajajočo krizo ublažila ali pa popolnoma pomirila.	• r r 1
London, 24. jan. t. Reuter: Na merodajnih mestih potrjujejo, da je angleška vlada v tesnih stikih z romunsko v|ado glede popolne preosnove romunskih petrolejskih vrelcev in industrije. Po poročilih, ki jih je angleška vlada dobila, ne odgovarja resnici, da bi bila romunska vlada pripravljena dobavljati Nemčiji večje količine petroleja, kakor ga je dobivala sedaj. Sicer pa angleška vlada še ni sklenila, če ho pri romunski vladi napravila službene korake po svojem poslaniku, ali če bodo zadostovali telefonski razgovori med Londonom in Bukarešto.
Nemške zahteve vedno bolj oslre
K tej objavi pristavljajo gospodarski krogi v Londonu, da se je raznesla vest, da namerava Romunija priznati Nemčiji mnogo večje množine petroleja, kot pa ga je obljubila v zadnji trgovinski pogodbi. V Londonu ne vedo, če se je morala Romunija vdati nemškemu pritisku, ali če imajo vlogo drugi razlogi. V Bukarešti so namreč nahaja na čelu močnega odposlanstva znani nemški strokovnjak dr. C 1 o d i u s , ki je že prej sklepal z Romunijo vse trgovinske sporazume, ki se je pogajal z njo tudi lani jeseni, a so morala biti pogajanja zaradi prevelikih nemških zahtev, na katere Romunija ni mogla pristati, prekinjena. Sedaj se je nemški strokovnjak spet vrnil in prinesel g seboj druge predloge. V Londonu se bojijo, da ne bi Nemčija sedaj izvajala na Romunijo kakšen pritisk in da so premikanja nemških čet po Sovjetski Galiciji bila v zvezi s tem pritiskom. V Londonu celo mislijo, da je bil nedavni italijansko-ma-dzarski sestanek v Benetkah že nekakšna priprava na pritisk, ki se sedaj od nemške strani izvaja na Romunijo za dobavo čim več njenega petroleja.
Angleško-francoski odpor vedno hujši
Angleški protest še ta teden
Angleška in francoska vlada sta vprašanje romunskega petroleja že nekaj časa prerešetavali med seboj, kajti večina romunske petrolejske industrije je v rokah angleškega in francoskega kapitala, in je
za nje dopustno, da bi dajali Nemčiji, ki je v vojni z Anglijo in Francijo, petroiej, ki je najbolj važen za podaljšanje nemškega odpora. Angleška in francoska vlada sta že ugotovili, da je Romunija že pošiljala ali da namerava poslati po Donavi velikanske količine svojega Petroleja v Nemčijo, mnogo več kakor to določa količnik, sprejet v nemško-romun-skein sporazumu. Tega pa Anglija in Francija na moreta dovoliti In tudi ne bosta dovolili.
Romunski krogi se izgovarjajo sedaj s tem, da s a Anglija in Francija pokupili premalo romunskega izvoznega blaga in sta tako romunski vladi odvzeli možnost, da bi napram Nemčiji in njenim zahtevam pokazala trd hrbet. Kako se naj zoper-stavljamo, pravijo v Bukarešti, naraščajočemu nemškemu pritisku, ako se ne moremo opirati na Anglijo in Francijo, ki pa nočeta v zadostnih množinah odkupiti našega blaga,
ki ga je Nemčija pripravljena prevzeti v celoti in kar za več let naprej.
Ako pride do angleško-francoskega službenega protesta v Romuniji, potem z njiin ne bodo odlašali čez nedeljo in ga je treba pričakovati proti koncu sedanjega tedna. Na vsak način pa jc razvidno, da se okrog romunskega petroleja zbira nova, huda kriza. Nemčija je z dogovori, ki jih je napravila s So-vjetijo glede Južne Galicije, dobila v roke večje možnosti, da izvaja pritisk na Romunijo, kakor je to bilo jeseni. Na drugi strani pa je prav gotovo, da bosta Anglija in Francija vrgli na mizo svojo najmočnejšo karto — namreč svoje jamstvo za nedotakljivost Romunije — da preprečita, da hi Romunija postala glavna dobaviteljica petroleja Nemčiji.
Balkanska konferenca prihaja torej čisto v novo svetlobo. Vse diplomatično delovanje, ki je bilo zadnje čase tako razigrano v Podonavju in na Balkanu v zvezi z raznimi pobudami Italije in Turčije, prihaja v novo luč. Na Balkanu se je začela borba za petrolej, in kakor vse okoliščine oznanjajo, bo ta borba huda in dolga.
Dr. Clod us pritiska v Bukarešti
Bukarešta, 24. jan. t. Reuter: Semkaj je prišel dr. Clodius na čelu številne trgovinske delegacije iz Nemčije, da nadaljuje jeseni prekinjena trgovinska pogajanja z romunsko vlado. Nemška delegacija želi |>red vsem zvišati dobave vseh rastlinskih olj kakor tudi dobave petroleja. Nemčija bo pri svoiih zahtevah glede petroleja vztrajala, da se Romunija drži pod vsakim jiogojein obljubljenega količnika petroleja.
Ako bi ji to bilo težavno, je dolžnost romunske vlade, da izvaja pritisk na petrolejske družbe, da ji odstopijo potrebni petrolej.
V romunskih političnih krogih je zavladalo veliko vznemirjenje, ker se zavedajo, da se je sedaj začela nevarna igra, ki bo odločala o bodočnosti Romunije,
To je hi I tudi razlog, da je romunska vlada vso petrolejsko industrijo postavila pod diktatorsko vodstvo države. Odslej bo industrijo vodila država in bo pridelek petroleja raz-pečavala sama, ne da bi petrolejske družbe, ki so lastnice petroleja, vprašala za mnenje. Le tako misli Romunija biti dovolj močna, da bo zdržala sredi pritiska, ki prihaja od dveh strani in ki ji je nakopal hudo krizo. Razume pa se, da so predvsem angleški in francoski krogi nad tem ukrepom nezadovoljni, ker sumničijo romunsko vlado, da je petrolejsko industrijo tako rekoč podržavila le na pritisk Nemčije, da hi mogla slednji pošiljati čim več petroleja in se tako izogniti neprilikam, ki ji od nemške strani grozijo, ako hi ne ustregla.
V Parizu napovedujejo „primerne ukrepe za obrambo francoskih in angleških interesov v Romuniji"
Pariz, 24. jan. t. Havas: Dejstvo, da je Romunija svojo petrolejsko industrijo postavila pod vodstvo države, je vzbudila v Franciji senzacijo.
Francoska vlada je namreč opazila, da je Romunija zadnje čase znižala izvoz petroleja po angleških in francoskih naročilih. To je vzbudilo sumničenje, da se na Romunijo izvaja pritisk, da svoj petrolej odda Nemčiji. Informacije, ki jih je francoska vlada dobila, potrjujejo to domnevo. Na merodajnih francoskih mestih izjavljajo, da bosta Anglija in Francija v pravem času spregovorili svojo besedo, da bo Romunija ostala pri svojih obveznostih do Anglije in Francije, ki sta ji tako širokogrudno zajamčili njeno neodvisnost, ter da Romunija ne bo zalagala s petrolejem Nemčije.
V Parizu so na vladnih mestih romunsko razlago sprejeli z dvomom in čakajo na nadaljne informacije iz Bukarešte. Na podlagi teh informacij bo vlada skupno z angleško vlado sprejela sklepe, glede nadaljnih ukrepov proti Romuniji, da se zavarujejo ;n(eresi Anglije in Francije.
Čemu se nemške čete nahajajo v Galiciji
,Temps'

a1

Nepovoljno pojasnilo romunske vlade
Romunsko poslaništvo je nocoj poslalo časopisjem uradno obvestilo, v katerem pravi, da predstavlja petrolej za Romunijo 62 odst. vsega njenega izvoznega blaga. Zaradi tega je morala romunska vlada seči po močnih ukrepih, da to svoje največje bogastvo zaščiti, da smotreno uredi proizvodnjo petroleja in njegovo prodajo. Zaradi tega je bila ustanovljena posebna državna ustanova »Petrolejski odbor«, ki bo odslej edini me-rodajen za proizvodnjo in prodajo petroleja, in ne več posamezne petrolejske družbe, ki so lastnice vrelcev in rafinerij. Vlada namerava ustvariti podobne osrednje odbore tudi za druge vrste blaga, ki ga Romunija izvaža. Zato ukrep glede petroleja ni nikakor izreden in ni v nobenem pogledu naperjen proti nobeni državi, ki je bila doslej odjemalka romunskeva npfrnlniii
Ob triletnici prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo
Belgrad, 24. jan. A A. Na dan obletnice podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je zunanji minister Aleksander Cincar-Markovi« poslal predsedniku bolgarske vlade in zunanjemu ministru dr. Kjo-seivanovu brzojavko te-le vsebine:
0 priliki obletnice podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu med našima dvema bratskima narodoma, pogodbe, s katero so bili postavljeni temelji za naše prisrčno sodelovanje v korist miru in napredka naših držav in
nem času svoje, od Boga naloženo poslanstvo, ne da bi se omajala njegova trdna vera v zmago dobrih sil nad slepimi strastmi razdejanja, nebrzdane oblastiželjnosti in grdega egoizma.
Balkana, prosim vašo ekscelonco, naj sprejme moje najiskrenejše željo in izraze dobrih prijateljskih čustev.
Dr. Kjoseivanov je odgovoril našemu ministru Clncar-Markoviču z naslednjo brzojavko: Na dan trilctniee podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu in neskaljivem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo, pogodbe, s katero se je začela nova stran v zgodovini Jugoslavije in Bolgarske, med dvema sosedinima bratskima narodoma in s katero so se vzpostavili med njima odnošaji prisrčnega sporazuma in sodelovanja za varstvo njunih interesov, in ki je prispevala k utrditvi miru na Balkanu, prosim vašo eksccienco, naj blagovoli sprejeti najiskrenejše želje in zagotovilo o mojih najboljših prijateljskih čustvih.
„Hodnik do Romunije*
Pariz, 24. jan. t. »Temps« objavlja dolga poročila o prisotnosti nemških vojaških sil v sovjetski Galiciji. Toda »Temps« ne verjame v kakšno odstopitev tega sovjetskega ozemlja Nemčiji,
marveč samo v organizacijo neke vrste »hodnika«, ki bi ga rada Nemčija speljala skozi sovjetsko južno Galicijo do Romunije, da bi po njem mogla neovirano in pod lastnim nadzorstvom dobavljati živež in surovine, predvsem pa — petrolej. Kajti Sovjeti v štirih mesecih, odkar so v Galiciji, nobene železniške proge niso popravili. V treh mesecih so šli vsega samo trije vlaki iz Romunije skozi Galicijo v Nemčijo, a še ti niso vozili niti litra petroleja. Tako bo nemška policija stopila namesto sovjetske, da nadzoruje to progo, kakor tudi petrolejske vrelce na sovjetskem delu karpatskega podnožja.
Po verodostojnih poročilih meni »Temps«, da je Nemčija dosegla s Sovjetijo sporazum, da bo ona sama pod svojim vodstvom in pod svojim nadzorstvom izkoriščala petrolejske vrelce v sovjetski Galiciji. Sovjeti so do danes pustili vse v razvalinah, kakor so jih našli, ko so kraje zasedli. Nemčija je v petrolejsko industrijo poslala ze velikansko število strokovnjakov, ki petrolejske vrelce popravljajo in se trudijo, da bi industrijo cim prej obnovili.
Nemška zanikanfa
Berlin, 24. jan. t. Nemška vlada je ponovno izrecno zanikala razne govorice, da so nemške čete vkorakale v južni del sovjetske Galicije. V Berlinu pravijo, da so te izmišljene govorice angleškega ah francoskega izvora. Prav tako zanikajo resničnost poročil, da je bil med Nemčijo in Sovjetijo sklenjen nov sporazum, na podlagi katerega Sovjetija prepušča vso petrolejsko industrijo v južni Galiciji Nemčiji, ki da bo, ali je to ozemlje
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Napovedujejo topi i val.
Zemunskn vremenska napoved: Po večini oblačno po vsej državi. Po hribih utegne narahlo snežiti.
l
Demokrati in HSS
Na demokratsko resolucijo, naj se poprej ure di država, nakar naj se šele izvedejo volitve, je odgovoril »Hrvatski Dnevnik«, ki kot glasilo HSS ostro odgovarja demokratom ter jim očita, češ da niso demokrati, ker se boje volitev. Na to je v belgrajski »Politiki« izšla 24. januarja dolga izjava demokratskega vodstva, ki na zadnje pravi: »Vprašanje, da se ima vsaj načelno rešiti poprej tretji srbski del države, je demokratsko vodstvo ves čas naglašalo kot pogoj za volitve. Ko je beseda o priznavanju ali nepriznavanju glasov volivnih kroglic kot usodnih o končni ureditvi srbsko hrvatskih odnošajev, bi »Hrvatski Dnevnikt ne bil smel pozabiti določil narodnega sjiorazuina iz leta 1087, ki določa, naj se te zadeve urede v soglasju z večino Srbov, večino Hrvatov in večino Slovencev. In to niso demokrati, marveč je osem milijonov Srbov, ki po vsem tem, da se je ustanovila hrvatska enota z enim dejanjem, ne morejo in nočejo sprejeti, da bi usoda srbskih dežel in njihova priključitev srbski enoti bila prepuščena igri kroglic kogar koli in na pobudo katerega koli si bodi... Demokrati se niso izrekli zoper volitve, marveč so v svoji resoluciji postavili naravni vrstni red: politični zakoni, očiščenje terena od konipromitiranih oblasti, svobodne občinske volitve, rešitev tretje srbske enote in nato volitve.«
Muslimanska politika
List »Muslimanska svijest« prinaša poročilo, da je muslimanski minister dr. Džafer Kulenovič imel pred nekaj časa več sestankov z vodilnimi muslimani brez razlike dosedanje strankarske opredeljenosti, kjer je bilo sklenjeno, da bo poslej muslimanska organizacija odločneje šla v boj za muslimanski program. Med drugim pravi list: >Na teh konferencah, ko so se vsestransko posrečile, je bila nedvomno naglašena potreba zbiranja vseh muslimanov brez ozira na strankarsko ali narodno opredelitev v enotno in močno gibanje, ki bo z njegovo pomočjo moči izvršiti tisto, kar želimo. Dr. Kulenovič je v svojih govorih podčrtal svoje globoko prepričanje, da je naš program, kakor ga je on pred kratkim izrekel, mogoče v doglednem času uresničiti. Te odločne besede so razbile tudi zadnje ostanke malodušja, ki se je kazalo tu pa tam pri nekaterih malodušnih posameznikih... Dr., Kulenovič je naglasil, da je za uresničenje tega programa treba nastopati enotno kot muslimansko gibanje brez strankarske opredelitve. Določena strankarska pripadnost nikakor ne sme nobenemu muslimanu biti ovira, da ne bo aktivno sodeloval v boju in delu za tisto, od česar je brez dvoma odvisen obstanek in boljša prihodnjost muslimanov. To stališče dr. Kuleno-viča, ki logično izhaja iz besed, katere je bil spregovoril pred dvema mesecema, je našlo popolno razumevanje in podporo muslimanskega prebivalstva v Sarajevu... Razni zastopniki so naglasili željo, da bi se v ugodnem trenutku začela tudi formalna organizacija muslimanske stranke in da se pretrgajo dosedanje kombinacije, če bi bile količkaj ovira pri delu za postavljeni program.«
HSS in htasVmdrii
Glasilo HPS »Hrvatski Dnevnik« odgovarja pisanju muslimanskega »Gajreta«, ki je pisal, da je
rešitev muslimanov, če se naslonijo na Srbe, ne pa na Hrvate. »Hrvatski Dnevnik« ostro odgovarja na tako »spletkarjenje« ter naglaša, da so prav zdaj muslimani razburjeni, ker so Srbi v Nišu pokristjanili 12 muslimanskih družin, ki so bile po večini reveži, katerim so obljubili zato gmotne koristi, so pa po krstu dobili le 45 do 50 dinarjev.
Hrvatski Dnevnik« pravi nato: »Mi bi iz tega nikdar ne kovali kapitala, ko bi ne bili tako grdo izzvani. Ko bi Hrvati imeli take prozelitske namene z muslimani, bi se v Zagrebu ne bila začela akcija za zgradbo lepe džamije ter bi tej akciji ne bil nudil moralne podpore tudi sam voditelj hrvatskega naroda dr, Vladko Maček.«
Kdaj bodo volitve?
Medtem ko je minister za kmetijstvo dr. Ču-
orilovič na shodu v Bihaču dejal, da bodo volitve meseca marca in je isto naglasil vodja vojvodin-kih samostojnih demokratov dr. Duda* Boškovič, pa zdaj novosadski »Dan« prinaša iz Zagreba poročilo, da bodo volitve za hrvatski sabor morda /.e v začetku meseca marca ali pa v teku marca. Kar pa se tiče skupščinskih volitev, je verjetno, da jih z ozirom na težavni zunanji položaj ne bo pred poletjem. Če bi seveda zunanji položaj dovolil, bi utegnile morda biti že kaj prej.
Kako je rekel kmetijski minister
Zastopnik zemljoradniške stranke v tej vladi 3 dr. čubrilovič, ki je na velikem zemljoradni-tem zborovanju v Bihaču na vprašanje, ali je lada res napravila koncentracijska taboršiča, ta-ole odgovoril: »Pravijo, da so pri nas koncentra-ijska taborišča. To je res. So vohuni in sovraž-liki te države, pa smo jih tja poslali. Ako Bog da, /omo zato imeli svobodne volitve v marcu...«
Kaj zahteva',o Nemci
Nemško glasilo »Deutsches Volksblatt« poroča, la je v ponedeljek obiskal predsednika vlade go-poda Cvetkoviča zastopnik nemške narodne sku-iine, bivši poslanec g. Franc Hamm, ki je pred-edniku vlade razložil mnogoštevilne želje nemške arodne skupine. Zlasti mnogo sta govorila o za-topstvu Nemcev v senatu. Obravnavala pa sta tudi ruga pereča politična in šolska vprašanja, po-ebno pa sta govorila o novi ustanovitvi neinške ;lmnazije v Vrbasu z nemškimi paralelkami. Ka-;or poroča nemško glasilo, je predsednik vlade astopniku Nemcev zagotovil, da bodo nerešena prašanja kmalu rešena. Predsednik vlade je iz-azil še željo, da bi ga zastopnik Nemcev še ob-;kal, da bi o teh zadevah še govorila.
Preiskava zoper bitoljshega pravoslavnega episkopa
Zaradi znane njegove pridige zoper episkopa r. Nikolaja je b#a uvedena cerkvena preiskava >per bitoljskega episkopa Platona. Preiskavo vodi j z lanski episkop Nektarije, ki je že prišel v Bi->lj. Zagrebška »Hrvatska Straža« poroča v zvezi tem: »Tuzlanski episkop Nektarije je bil pred ratkim spočetnik srbskega sabora v Doboju. Ker o posvetni v Bosni zavzeli stališče dr. Nikolaja /elimiroviča zaradi njegovega odpora proti kon-.ordatu, so tedaj zdi, da episkop Nektarije stoji na Velimirovičevi strani.«
Uradno sporočilo s seje glavnega odbora JRZ t
Neobhodno je najprej urediti vse dele države po načelih nar. sporazuma
Za demokratizacijo vsega javnega življenja
Volivni načrt se bo spremenil - Zoper zlorabo svobode
Belgrad, 24. jan. m. V strankinih prostorih v Dečanski ulici je imel danes dopoldne in popoldne sejo ožji glavni odbor JRZ. Ie seje so se udeležili vsi člani tega odbora. Od Slovencev so bili navzočni: predsednik senata dr. Ant. Korošec, gradbeni minister dr. Miha Krek, senatorja dr. Fran K u lovec in Fran Smodej ter bivši narodni poslanec dr. Franc Klar. Sestanek je vodil predsednik stranke Dragiša Cvetkovič, ki je podal obširno poročilo o političnem položaju. Po njegovem poročilu se je razvila daljša razprava o vseh aktualnih političnih vprašanjih zadnjih dni. Vanjo so posegli skoraj vsi člani glavnega odbora stranke. Končno je glavni "
glasno naslednje sklepe:
odbor JRZ sprejel so-
»Slovenec« že objavil. V javnosti, predvsem v srbski, se je o tem razvila živahna debata. Posamezne ojjozicionalne skupine so večinoma zavzele do novega volivnega zakona odklonilno stališče ter v njem ne iščejo dobrih stvari, temveč vidijo samo pomanjkljivosti.
Z novim volivnim zakonom se peča tudi vlada in vladi naklonjeni krogi, med drugim tudi vseučiliški profesor dr. Ilič. ki je na eni strani pohvalil novi volivni zakon, na drugi strani pa je poudaril okolnost, da so v njein tudi protiustavne določbe. Gospod minister dr. Konstantinovič je te dni proučil vse objave kritikov novega volivnega zakona, ter je snoči poklical na sejo tudi vseučiliške profesorje gospode dr. Iliča, dr. Tasiča in dr. Jovana Djor-djeviča. Politični krogi so zaradi te konference prepričani, da bo volivni zakon pred objavo
L Politika narodnega sporazuma ni zadovoljila samo hrvatskega naroda, temveč je
pokazala tudi privrženost Hrvatov za kraljev-	* , .	,
ski dom in za državno skupnost. S tem se je domel se nekaj sPrememb-v inozemstvu še bolj dvignil ugled in prestiž Jugoslavije, ker se je ustvarilo prepričanje, da je ves narod kraljevine enoten in soglasen, tako da naša država lahko z velikim samo-zaupanjem gleda v bodočnost.
2.	JRZ je prepričana, da se bo v banovini Hrvatski vestno varovala enakopravnost Srbov in Slovencev s Hrvati, tako da bodo tudi ti imeli ne samo iste dolžnosti kot Hrvati, temveč (udi iste pravice.
3.	JRZ bo nadaljevala svoje delovanje za demokratizacijo političnih, socialnih in gospodarskih vprašanj, odklanjala pa bo vsako zlorabo demokratskih svoboščin pred subverziv-nimi elementi in anarhijo. Vedno smo pripravljeni za vsako, pa tudi najmanjšo reformo, ki stremi za zboljšanjem političnih, socialnih in gospodarskih razmer na podlagi načel narodne svobode in enakopravnosti.
4.	Glavni odbor je po referatu tajnika dr. Kreka podrobno razpravljal o načrtu volivnega zakona in o volitvah narodnih poslancev. Glavni odbor stranke je ugotovil, da načrt volivnega zakona šo ni dokončno sestavljen in tudi še ni sprejet v ministrskem svetu. To, kar imamo pred seboj, je samo še načrt volivnega zakona. Zato bo stranka po svojih zastopnikih v vladi storila vse, da s e v p oštevajo želje in pripombo, ki so jih na seji glavnega odbora izrazili posamezni govorniki. V soglasju s svojimi demokratslcimi načeli želi stranka, da so volitve razpišejo in izvedejo takoj, kakor hitro bodo to dopuščale splošne po* litičnc razmere, da bi se država na ta način vrnila čimprej v normalno politično življenje in narodno predstavništvo. Zato morajo člani naše stranko v vladi storiti v s e , d a. b o de ičLntpr e .j. uiSitiiv.a r -jeni vsi pogoji za, pravilne v;o-i litve. Stranka smatra, da jo neobhodno p o t r c b n o* p r e d' kakršnimi koli volitvami izvršiti organizacijo in preurediti vse dele države in državno skupnost po liačoiih narodnega sporazuma tako, da bodo vsi deli države enakopravni in zadovoljni.«
JRZ in radikali
Belgrad, 24. jan. m. Pri telefonskem prenosu političnega poročila, ki je bilo objavljeno v »Slovencu« dne 25. januarja t. 1., se je v predzadnji odstavek vrinilo več napak, ki jih s tem popravljamo. Predzadnji odstavek se mora glasiti takole:
»Zadnji politični dogodki so seveda precej razgibali tudi staro-radikale in glavni odbor. V zvezi z delovanjem g. dr. Markoviča vsi radikali in glavni odbor odločno odklanjajo g. dr. Markoviča kSt posrednika med JRZ in glavnim odborom narodno radikalne stranke. Kakor smo že poročali, ni izključeno, da bo v tem pogledu prišlo do presenečenja in bo vendarle prišlo do tesnejših stikov med JRZ in glavnim odborom.
Volivni načrt bo spremenjen
Belgrad, 24. jan. m. Kakor smo že poročali, je vlada na svoji zadnji seji med drugim sprejela tudi nov volivni zakon, čigar besedilo je
Srbi in sporazum
Tri vrste nezadovolfnežev med Srbi - Nevarnost se odstrani s tako ;snjo ustanovitvijo slovenske in srbske enote
vzajemno povezanost teh naših notranjih vprašanj, pa^ bomo uvideli, da ni niti naravno, niti ni mogoče jih brez nevarnosti med seboj razdvajati. Če je bil kak vzrok, da se je začasno najprej rešila le hrvatska stvar, tega vzroka zdaj ne more več biti. Tako stanje bi bilo moglo trajati le toliko časa, dokler se na banovino Hrvatsko stvarno ne bi preneslo kompetence, ki so ji dodeljene. Ker pa je to delo končano, je treba prav na isti način začeti reševati vprašanje nadaljnje ureditve države. Zgolj s tem bi že bil odstranjen tisti glavni vzrok nezadovoljnosti.
Kar se tiče pomanjkljivosti v sporazumu, jih je mogoče najprej brez posebnih težav ublažiti v samem izvajanju sporazuma, nato pa jih ob končnem reševanju državne ureditve docela odstraniti. To obenem v zvezi s tem, kar smo zgoraj rekli, bi povzročilo, da bi med nezadovoljneži na srbski strani ne bilo tudi tistih mož, ki so bili že poprej in so, kakor sami izjavljajo, še zdaj za politiko sporazuma.
Ko bi se tako postopalo, bi delo sporazuma imelo zopernike le še med tistimi, katere je za nasprotnike sporazuma napravila nezadovoljnost one tretje vrste. To pa so v glavnem tisti, ki so že tudi poprej bili zoper politiko sporazuma in ki so s svojim delovanjem prav za prav povzročili, da se je sporazum odlagal ter se nazadnje pod najtežjimi okoliščinami sklenil. Kakor bi ti ljudje mogli biti nevarni, če ne odstranimo prvih dveh vzrokov nezadovoljnosti, tako bodo postali docela brez nevarnosti, ker bi osamljeni ne pomenili nobene prave šile. Težko celo, da bi v sebi dobili (tovtffj 'hiorabiega poguma, da bi se Se naprej bojevali zoper sporazum. Če nič drugega, vsaj to bi bilo zoper te ljudi kaj lahko povedati, da bi bil tudi sporazum nmogo boljši, ko bi bil prišel 0 pravem času. Krivci pa, ki so zakrivili, da se to ni zgodilo, so prav na strani teh tretjih nezadovolj-nežev.«
Pod naslovom »Srbi in sporazum« je prinesel belgrajski list »Napred« 23. t. m. daljži članek, kjer obravnava vprašanje sporazuma med Srbi ter ustanovitev srbske enote. Med drugim veli: »Sklenjeni sporazum s Hrvati je izzval nezadovoljnost med Srbi. Ta nezadovoljnost ima po našem svoj glavni vzrok v tem, ker je bila rešitev našega notranjega vprašanja le delna, ker je rešila le ustanovitev hrvatske enote, ne pa tudi slovenske in srbske. Kakor hitro je izostala ustanovitev vseh delov celote na Isti način, je s tem tudi sama celota prišla v nejasen položaj. Vse to med Srbi povzroča vznemirjenost tudi za sebe, kakor hitro je namreč uresničena individualnost pri njih. ne vidijo nobenega vzroka, da ne bi bila uresničena tudi pri drugih, vznemirjenost pa je tudi za državno celoto, ker se zavedajo, da brez močne celote ne more biti njenih močnih delov.
Toda poleg te nezadovoljnosti je tudi nezadovoljnost v zvezi s pomanjkljivostmi samega sporazuma, ki jih seveda, kakor vsaka človeška stvar, mora imeti, zlasti pa, če je kompromisna. Nazadnje pa prihaja nezadovoljnost zaradi prevrnjenih osebnih in političnih računov. Ne dajmo se namreč varati! Izvršena je bila važna zadeva, ki je prevrnila mnogo računov in razbila mnogo sanj. S tem se seveda ljudje ne pomire tako naglo. Zato ta nezadovoljnost, ki izvira iz tega tretjega vzroka, utegne postati najbolj nevarna ter ne'bo izbirala sredstev v svojem boju. Pred tako nezadovoljnostjo ni treba mižati, ker bi se nezadovoljnosti vseh treh vrst mogle zliti v eno. Ni pa težko to preprečiti in tako odstraniti nevarnost. Treba je le začeti pri pravilu: ko poznaš vzroke, lahko preprečiš posledice, če odstraniš vzroke. Ker so tedaj vzroki znani, se rešitev tako rekoč sama ponuja.
Vsakdo, ki je objektiven, mora priznati, da je nemogoče najti opravičen vzrok, zakaj bi se prav tako, kakor se je ustanovila hrvatska, ne ustanovili tudi še srbska in slovenska enota. Zaradi tega se ni treba sklicevati na načelo enakopravnosti, ki se s tem ne le zlaga, temveč tudi zahteva tako rešitev. Dovolj je, če pomislimo na tisto čvrsto,
Čemu se nemške čete nahajajo v sovjetski Galiciji
(Nadaljevanje s 1. strani)
že zasedla in ga bo po svojih lastnih ljudeh izkoriščala. V Berlinu menijo, da imajo ta |x>ročila samo prozoren namen, da bi plašila Romunijo, češ, sedaj dobi Nemčija neposredno mejo ž Romunijo.
London, 24. jan. t. »United Press*. Semkaj še vedno prihajajo fioročila o tem, da se nemške čete že nahajajo na ozemlju južne Galicije, kjer se nahajajo petrolej ski vrelci. Na mero-dajnih mestih ne Verjamejo poročilom, da bi bila Sovjetska Rusija to ozemlje enostavno odstopila Nemčiji, pač pa zelo radi verjamejo v to, da bodo Nemci prevzeli organizacijo in izkoriščanje petrolejskih vrelcev v tem okraju, ker so Sovjeti pokazali, da so popolnoma nesposobni, da bi to sami organizirali.
V Londonu tudi zelo podčrtavajo, da obstoja popolna časovna zveza pred nastopom Nemcev v južni Galiciji in nastopom italijanske diplomacije pred in po sestanku v Benetkah. Italija se je skušala prilagoditi razlogom, ki so njenega nemškega zaveznika prisilili, da se je podal v sodelovanje z boljševiško Rusijo.
Toda, ko so se pojavili prvi oblački glede Balkana, se je italijanska diploma-tična delavnost takoj začela mrzlično stopnjevati. Spočetka je italijanska diplomacija svoje delovanje v Podonavju in na Balkanu spretno skrivala za gesli, da je,treba ta področja na vsak način obvarovati pred komunistično nevarnostjo. Ta izgovor je veljal tako za podonavske in balkanske države same, kakor tudi za — Nemčijo. Toda pojava nemških čel v Galiciji — pa čeprav samo v obliki zasebne straže petrolejskih vrelcev in železniške proge v Romunijo — pa postavlja italijansko diplomacijo že pred bolj jasno nalogo, da pove, če je pripravljena zoperstavili se tudi kakšnemu drugemu vdoru v Podonavje in na Balkan, ne samo sovjetskemu. Italijanska diplomacija je pred dnevi (kakor je to »Slovenec« že poročal) pri berlinski vladi povprašala, kakšne cilje da imata Nemčija in So-vjelija na Balkanu in kako bi Nemčija sprejela možnost kakšnega sovjetskega pritiska, na primer na Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. Italijanski veleposlanik je imel nalogo povedati, da bi Italija takšnega početja ne gledala s prekrižanimi roka-
kim nenadnim dogodkom, ki bi se rodili iz nem-ško-sovjetskega sodelovanja in ki bi se neposredno dotikali Podonavja in Balkana.
Slabosti, ki jih je pokazala Sovjetska Rusija na Finskem, so namreč Nemčiji dale mnogo več svobode pri njenem političnem delovanju, a tudi več možnosti, da se z Italijo ponovno pogodi glede morebitnih bodočih razvojev, ki so jih precej jasno nakazale govorice o prisotnosti nemške armade v južni sovjetski Galiciji.
Rim, 24. jan. b. Informacije, ki prihajajo iz Londona in Bukaiešte in ki jih potrjujejo tudi bukareštanski dopisniki italijanskih listov, govorijo o tem, da bo Sovjetska Rusija odstopila del Galicije Nemčiji. To se je zgodilo v obliki železniške pogodbe, ki je bila sklenjena med Nemčijo in železniško upravo Sovjetske Rusije. O tem bo sovjetski komisariat za železniški promet obveščen ter bo del železniške proge v Galiciji, ki veže Nemčijo z Romunijo, padel pod neposredno nadzorstvo nemške železniške uprave, j tem bo Nemčiji omogočeno, da olajša uvoz petroleja iz cone pri Drohobiču, kjer so bili petro-lejski izvori takoj po sovjetski okupaciji Galicije izročeni v izkoriščanje Nemčiji. Razen tega bo Nemčija lahko neovirano vzdrževala železniški promet z Romunijo in bo na svoje stroške napravila potrebne priključke na romunsko železniško progo. V zvezi s tem je značilno dejstvo, da nemško-sovjetska železniška pogodba vsebuje tudi določbo, da železniške proge, ki 6e nahajajo na področju, ki je bilo zasedeno po Sovjetski Rusiji po ozemlju pri Lvovu, zadržijo normalne evropske tire in ne bodo preurejene na širši ruski tir. Tako se bodo na teh proga?, uporabljali lahko nemški in romunski vagoni in bo železniški promet med Lvovom in romunskimi mesti, predvsem s Cernovicami, redno vzdrževan. Pri tem poudarjajo, da bo glasom te pogodbe Nemčija lahko še v teku sedanje zime vz|>ostavila neposredno železniško zvezo z Romunijo ter uvažala znatne količine romunskega petroleja in žita v rajh tudi ob času, ko je Donava zamrznjena.
Moskva, 24. januarja. AA. Havas: V nemških krogih v Moskvi izjavljajo, da se nahaja v za-padni Ukrajini okoli 100 nemških uradnikov, ki organizirajo selitev Nemcev iz tega kraja v domovino. Dasi so te osebe mobilizirane in v sivih
mi. Italijanska vlada je baje končno tudi povedala, I uniformah, se v nemških krogih trdi. da so to da bi se morala pravočasno zavarovali proti vsa- » civilisti in da ni nemških Čet v zaoadni Ukrajini.
Delavske delegacije v Belgradu
Belgrad, 24. jan. m. V Belgrad je prispela delegacija delodajalske in delavske korporacije gradbene stroke iz Slovenije zaradi rešitve vseh vprašanj, ki so se pojavila v današnjem izrednem stanju pri sklepanju kolektivnih pogodb v tej stroki. Zastopnikom slovenskih gradbenih organizacij se je v Belgradu pridružila še belgrajska skupina in skupina iz banovine Hrvatske. Depu-tacijo je dopoldne sprejel najprej gradbeni minister dr. Krek, potem trgov, minister dr. Andres in socialni minister dr. Budisavljevič. Ministrom je deputacija izročila pismene predloge za rešitev vseh vprašanj. Pri vseh ministrih, zlasti pa pri gradbenem ministru dr. Kreku, je deputacija dobila zagotovilo, da bo vlada vsa ta vprašanja čimprej sprožila. Delegacijo je vodil referent osrednjega tajništva delavskih zbornic Albin Gaser, ki je istočasno zastopal tudi ljubljansko Delavsko zbornico in centralo Zveze združenih delavcev.
Delavska strokovna šola v Belgradu
Belgrad, 24. jan m,. Ob navzočnosti predsednika vlade Cvetkoviča se je snoči začela strokovna šola, ki jo je organizirala tukajšnja belgrajska delavska zbornica sporazumno z Jugorasom. Solo obiskuje okrog 120 delavcev in nameščencev, ki 6e za vsa ta vprašanja zanimajo. V svojam govoru je predsednik vlade Cvetkovič poudarjal, da pričakuje od delavske strokovne šole, da bo delavskemu pokretu usposobila kader dobrih voditeljev, ki bodo med 6rbskim delavstvom poleg strokovnega agil-nega udeistvovanija ustanavljali tudi močne delavske organizacije na nacionalni podlagi. V imenu Delavske zbornice iz Ljubljane in centrale Združenja delavcev je pozdravil strokovno šolo o. Albin Gaser.
Demonstracije brezposelnih v Zagrebu
Zagreb, 24. jnn. b. Zaradi snežnih žametov v Zagrebu in okolici so zastala tudi dela na savskem nasipu in v nekaterih drugih krajih. S tem je ostalo mnogo siromašnih delavcev brezposelnih. Davi se je zbrala skupina teh delavcev in demonstrirala |x) zagrebških ulicah do banske uprave ter zahtevala dela. Sprevod delavcev je Šel čez Jelačičev trg po Ilici proti Gornjemu uradu. V Mes-nički ulici je policija zaprla ulico ter demonstrante razgnala.
Zagreb, 24. jan. b. V današnjih »Narodnih no-vinah« so izšli predpisi za sestavljanje volivnih list za volitve v hrvatski sabor. Naglo se izvajajo vsa pripravljalna dela, ki so potrebna za skorajšnji razpis teh volitev.
Belgrad, 24. jan. AA Nj kr. Vis kneginja Olga je odpotovala v Atene, kjer bo ostala krajši čas. Udeležila se bo pogreba svojega strica, grškega princa Kristofora. V spremstvu Nj. kr. Vis. kneginja Olge je dvorna dama ga. Olga Lozaničsva.
t
Kako dolgo še se bodo Finci mogli upirati Sovjeiom
Izjava finančnega ministra Tannerja
Rim, 24. januarja. AA. Štefani: Finski zunanji m'?ist?£ T a n n e r je dal posebnemu dopisniku Po-polo dltalia v Helsinkiju izjavo, v kateri je poudaril, da se Finska ne bo mogla več dolgo upirati Sovjetski Rusiji, predvsem zato, ker nima zadostnega Števila letal. Predvsem ji manjka lovskih le-tal. Tanner je pripomnil, da je morala finske vojske odlična in da ves narod obenem z vojsko daje zgled discipline, ki je vredna občudovanja. Toda brezpogojno je potrebno, da Finska razpolaga z zadostnim itevilom letal, da bi mogla preprečiti bombardiranje finskih mest.
Finska poročila
Helsinki, 24. januarja. AA. DNB: Finsko vojno poročilo z dne 23. januarja pravi: Na Karelijski ožini je bilo 23. januarja na več krajih močno topniško streljanje. Med Sumo in Muolafervi-j e m so naše čete odbile močan sunek sovražnih izvidniških oddelkov.
Severozap. od jezera Ladoge so naše čete še nadalje uspešno borijo. Vsi sovražni napadi na raznih odsekih bojišča so bili odbiti z velikimi izgubama za njega, Zavzetih je bilo več sovražnih zaščitnih točk ter uničenih več sovražnih tankov.
Na odseku pri Ajtojokiju se je udejstvo-valo topništvo. Sovražnik je izvedel na tem odseku več napadov, ki so bili vsi odbiti.
Na ostalih odsekih bojišča se niso dogodili nobeni posebni dogodki.
Finske obalske baterije so z uspehom obstreljevale sovjetske vojne ladje.
Letalske sile so v toku 23. januarja bombardirale Ivalo in Sorto ter več drugih mest. Nad Ka-relijsko ožino so se pojavili samo sovražni lovci, severno od Ladoškega jezera pa bombniki. Naše letalske sile so izvršile izvidniške polete.
Helsinki, 24. jan. AA. Reuter. Sovjetske čete pritiskajo na bojišču v širini 80 km od severovzhodnega dela Ladoškega jezera do meje, tako da ta odsek postaja sedaj vedno važnejši. Če bi se sovjetski vojski posrečilo prodreti, kar se zdi malo verjetno, bi sovjetske čete prišle v hrbet Mannerheimove črte. Najnovejša uradna poročila naglašajo, da so Finci odbili vse dosedanje napade sovražnika ter mu prizadejali velike izgube. Sovjetske čete napadajo v množicah, potem ko topništvo preneha streljati. Sovjetske čete napadajo sedaj pod vodstvom topov. Finci čakajo samo na ugoden trenutek ter začnejo nato njihove strojnice sejati smrt med sovražniki, ki se zdecimirani vračajo na svoje prvotne položaje. Tisoči mrtvecev, ki ležijo pri Kolandijokiju, dajejo sliko o sedanjih sovjetskih naporih, da bi zasedli Finsko.
Helsinki, 24. jan, AA. Havas. Računajo, da se bodo ob Ladoškem jezeru razvile pomembne operacije. Na tem odseku se je dogodil dramatičen incident. Okoli 200 sovjetskih vojakov se je z dvignjenimi rokami približalo finskemu oddelku §0 iflpž. Zdelo se je, da se hočejo predati, toda ko so jjrišli do finskih črt, so izvlekli izpod sukenj skrite strojnice ter začeli streljati na Fince, od katerih jih je 50 padlo. Nekoliko minut pozneje je finsko topni-
štvo uničilo ves sovjetski oddelek. Na bojišču pri Salli se položaj ni spremenil. Sovjetske čete se nahajajo v utrjenih položajih.
Helsinki, 24. jan. AA. Reuter. Po poročilih iz Finske je bilo pri zadnjih bombardiranjih mnogo človeških žrtev. V Kirinsalmiju pri Suomisalmiju so sovjetski letalci bombardirali bolnišnico in sta bila pri tej priliki ubita dva zdravnika in devet bolniških strežnic. V Nurmesu je bilo ubitih 19 oseb, en zdravnik in mnogo drugih pa je bilo hudo ranjenih. Po bombardiranju se je sovjetsko letalo spustilo nizko nad bolnišnico v Nurmesu ter začelo streljati s strojnicami na ljudi po ulicah. V 10 finskih krajih so sovjetski letalci včeraj vrgli nad 400 bomb. Po poročijih iz finskih virov je finsko protiletalsko topništvo pri tem zračnem napadu zbilo na tla devet sovjetskih bombnikov. Zdi se, da je doživela polom tudi nova sovjetska ofenziva severno od Ladoškega jezera. Na bojišču pri Salli ni nobenih sprememb, ker je zapadel nov sneg dva metra visoko in ovira vsako vojaško operacijo.
Estonska bo posredovala
Rim, 24. jan. b. Rimska radijska postaja je danes ponovila, da namerava Estonska posredovati med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Ta novica je bila razširjena iz Stockholma. Italijani trdijo, da je Sovjetska Rusija v tem smislu intervenirala pri estonski vladi, ki je z navdušenjem sprejela to častno misijo. Za sedaj ni daljnih poročil. Ako je zares prišla pobuda za posredovanje s sovjetske strani, kakor to trdijo Švedi in sedaj Italijani, je mnogo upanja, da bo imelo posredovanje uspeh.
Kako postopalo Sov etl s finskimi uietniki
Helsinki, 24. jan. AA. Havas. Finci so osvobodili mladega finskega poročnica Kosurusija, ki so ga bili z dvema vojakoma vred ujeli Sovjeti. Finskega poročnika so sovjetski vojaki oslepili, oba vojaka pa sežgali. Finski poročnik se nahaja sedaj v bolnišnici ter izjavlja, da ne more z gotovostjo potrditi, ali so sovjetski vojaki oba omenjena Finca sežgali živa ali so ju prej ustrelili,
Sovjetska poročila
Moskva, 24. jan. AA. Havas. Poročila generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja z dne 23. januarja se glasi: Na odseku Uhte in odseku R e p a 1 j e so se udejstvovali izvidniški oddelki. Na odseku Petrozavodsk je bilo opaziti udej-stvovanje gotovih pehotnih oddelkov. Na Karelijski ožini topniško streljanje in izvidniško udejstvovanje. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov ter bombardiranj.
Junaški letalec
Helsinki, 24. jan. AA. Hav. Finski letalec Jorma Sarvanto je uničil v štirih minutah šest sovjetskih letal. Nahajal se je v zraku v času, ko so se pojavila sovjetska letala. Napadel je takoj formacijo sedmih letal, in sicer najprej letalo na levem krilu, nato na desnem krilu ter ponovno na levem in nato zopet na desnem. Tako je zbil šest letal v štirih minutah.
Vprašanja in odgovori v angleški zbornici
London, 24. jan. t. Reuter. Na današnji seji spodnje zbornice je Chamberlain odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih o zunanji politiki stavili poslanci.
Na vprašanje, če bo Anglija prelomila diplo-matične odnošaje s Sovjetsko Rusijo zaradi napada na Finsko, je Chamberlain odgovoril, da zahteva odločitev tako resnega vprašanja najbolj skrbno proučevanje vseh okoliščin in vseh posledic sklepa, ki bi ga vlada sprejela. Angleška vlada bo v kratkem izdala belo knjigo o pogajanjih, ki jih je vodila s Sovjetsko Rusijo. Toda glede bo-dočih odnošajev s Sovjetijo angleška vlada ne sme dajati obveznih izjav v uri vprašanj in odgovorov v Zbornici.
Na vprašanje, če je izjava generala Gortha, da bi angleške in francoske sile takoj prišle Belgiji na pomoč, ako bi bila napadena, obvezna tudi
Angleški rušile« potopljen
V Londonu pričakujejo ostrejše podmornlške vojne
London, 24. jan. t. Reuter. Admiraliteta poroča: Z obžalovanjem naznanjamo, da je bil rušilec »Exmouth« potopljen od sovražnika. Ni še jasno, ali od mine, ali od podmorniškega torpeda. Vsa posadka 174 mož je izgubljena. Sorodniki so bili obveščeni. Ladji je poveljeval kapitan Benson.
Rušilec »Exmouth« je bil zgrajen 1. 1934 in je 6topil v službo naslednje leto. Njegova nosilnost je znašala 1430 ton. Veljal je 330.000 funtov (60 milijonov din) Oborožen je bil s 5 srednjimi topovi (5 in pol palca) s 6 manjšimi topovi ter je imel 8 cevi za spuščanje torpedov. Njegova hitrost je znašala 36 vozlov.
To je že drugi rušilec, ki ga je Amglija izgubila v enem tednu, in peti potopljeni rušilec v sedanji vojni. Imena prejšnjih rušilcev so naslednja: »Gren-vvill«, na katerem je izgubilo življenje 79 mož posadke, »Faces«, na katerem je bilo 130 mrtvih, »Gipsy«, kjer je utonilo 21 mož, in »Blanche«, kjer 6ta našla smrt dva mornarja. Tokrat se je zgodilo prvič, da je bila vojna ladja potopljena z vso posadko vred.
Nemške podmornice
Koliko jih more zgraditi Nemčija
London, 24. jan. t. »Manchester Guardian« objavlja izpod peresa pomorskega strokovnjaka daljši članek o nemški podmorniški sili. Član-kar pravi v začetku, da stojimo pred začetkom nove podmorniške vojne, ko bodo nastopile nemške podmornice, ki so bile v naglici zgrajene po izbruhu vojne. Angleška admiraliteta je o tem poučena in je na poostritev podmorniške vojne pripravljena. Člankar s? potem sprašuje, kolikšna je 6edaj moč Nemčije v pogledu podmornic. Znano je namreč, da je Nemčija do 6edaj izgubila okrog 40 podmornic, to je več kakor polovico vseh, ki jih je imela ob začetku vojne. To je priznal 6am nemški radio, ki je dejal, da so poročila o izgubi 35 nemških podmornic zelo blizu resnice. To priznanje je pomern-tmo zaradi tega, ker nemška admiraliteta do sedaj ni priznala izgube niti ene podmornice.
V angleških pomorskih krogih menijo, tako nadaljuje angleški list, da nemške ladjedelnice niso v 6tanju, pa čeprav bi napele vse svoje sile, da zgradijo več, kakor dve podmornici na teden. Govorilo se je o eni novi podmornici vsak dan, toda v to v Angliji ne verjamc|0. Ze gradnja dveh podmornic ■tedensko bi nemške ladjedelnice preveč obremenila, da ne bi mogli opraviti drugih potrebnih del, na katere se zanaša nemška admiraliteta. V Londonu menijo, da Nemčija v teku tega leta ne bo mogla zgraditi več kakor 80 novih podmornic.
Če je tehnična možnost za gradnjo novih podmornic precej omejena, postavlja vprašanje moštva še čisto druge težave. Poveljnik podmornice potrebuje vsaj 5 letno predizobrazbo na kakšni podmornici. Tudi podrejeni častniki morajo imeti vsaj nekaj let prakse na podmornicah. 0 moštvu samem je treba reči isto. Težave so zataui tega veuKC, Ker je Nemčija x prvih mesecih vojne s svojimi podmor-
nicami vred izgubila nad 1000 najboljših pomorščakov, mož in častnikov, ki jih ni mogoče takoj nadomestiti in je le malo verjetno, da se bo obneslo, ako bodo v Nemčiji postavljali na vodilno mesto v podmornici častnika, ki se je izvežbal na drugi ladji, za tehnično vodstvo podmornice pa porabljali manj izurjene mehanike. Podmornica je najbolj rahločutni stroj, kar ga pozna mornarica. Zato v Londonu na verjamejo, da je pretirano govorjenje o novi nevarnosti nemških podmornic s tehničnih ozi-rov sploh na mestu.
Potopljene ladje
Oslo, 24. januarja. AA. Havas. Norveška ladja »Sidfold« (4400 ton) se je potopila v bližini škotske obale obale. Ne ve 6e še ali je bila torpedirana ali je zadela ob mino. Posadko je rešila neka druga norveška ladja. Edino usoda petih mornarjev je neznana, vendar obstoja upanje, da jih je rešila kaka druga ladja.
London, 24. januarja, t. Reuter. Angleška tovorna ladja »Nevvhavan« se že dolgo ni več zgla-6ila. Admiralitete smatra, da je izgubljena.
Prizori z „Orazia"
Genova, 24. januarja. AA. Reuter. Znana ®o novp podrobnosti o koncu italijanske ladje Orazio. Greta Lasen iz Kodanja, ki je prispela v Genovo v pižami, ker ji je edino ta ostala od V6e obleke, je izjavila dopisniku Reuterja: Zjutraj ob štirih me je zbudilo kričanje z zgornje palube ladje. Ko 6em prihitela na palubo, 6em videla, kako se posadka ladje obupno bori s plamenom, ki je zajel že velik del ladje. Istotako so se ustavili 6troji na ladji ter so 6e ugasile vse luči. Posadki se je treba zahvaliti, da panika, ki je nastala v začetku, ko je bil dan 6ignal za alarm, ni dolgo trajala. Srednji del ladje je bil kmalu ves v plamenu. Večina potnikov je hitela k sprednjemu delu ladje, dasi je tudi tu
firetila nevarnost. Strašen dim, ki se je valil iz adje, nas je dušil. Bilo je zelo težko videti posadko, ker je bil dim zelo gost. Na koncu je Greta Lasen izjavila, da ja več potnikov, katerih obleka je začela goreti, skočilo v morje.
Na suhem
Pariz, 24 januarja. A A. Havas, Uradno poročilo izdano danes zjutraj 6e glasi: Ena naših pred-straž ob reki Lauter je odbila sovražni oddelek, s katerim je prišla v stik.
Berlin, 24. januarja AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Na Severnem morju je bil uničen britanski rušilec »Exmouth«. Drugače ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Zrak
London, 24. jan. t. Letalsko ministrstvo poroča, da so se nemški bombniki pojavili na vzhodni obali Škotske in da so tamkaj vrgli 6 bomb na gosto naseljeno pokrajino, kjer ni nobenih vojaških zgradb. Bombe ca niso napravile nobene škode,
za angleško vlado, je Chamberlain odgovoril, da je angleška vlada obljubila Belgiji svojo pomoč že v lokarnski pogodbi. Te obveznosti, ki so bile pozneje še mnogokrat znova potrjene, še vedno obstojajo. Vlada pa vse podrobnosti glede izvajanja te pomoči natančno proučuje.
Na vprašanje, kako se godi angleškim državljanom na Poljskem, je Chamberlain odgovoril, da se nahaja na Poljskem vsega skupaj 74 angleških državljanov in 268 palestinskih državljanov. Vsem se zelo slabo godi. Angleška vlada se je trudila, da bi prišla na pomoč vsaj tistim, ki se nahajajo na ozemlju, zasedenem po Nemcih, toda nemške oblasti so odklonile vsako posredovanje. Onim, ki se ^nahajajo na ozemlju, zasedenem po Sovjetih, prihaja na pomoč mednarodni Rdeči križ.
Majski in Surič odidela na dališi dopust
Rim, 24. januarja. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Londona, da je sklep sovjetske vlade po umiku sovjetskega velejx>slanika v Londonu smatrati kot prvo represalijo Sovjetske Rusije proti Veliki Britaniji, obenem pa kot odgovor na znani umik bratinskega in francoskega veleposlanika Seedsa in Naggyara iz Moskve. Ker sta Francija in Anglija umiku svojih veleposlanikov iz Moskve dali delikaten značaj zaradi tega, ker sta jih poslali na daljši dopust, je tudi Moskva odpoklicala Majskega iz Londona z istim izgovorom. Prav tako pričakujejo, da bo odpoklican tudi sovjetski veleposlanik v Parizu g. Surič. V zvezi s tem naglašajo, da z odhodom Majskega iz Londona Sovjetska Rusija odstranjuje zadnjega predstavnika politike kolektivne varnosti, kajti Majski je bil najintimnejši sotrudnik bivšega sovjetskega komisarja za zunanje zadeve in zadnjega predstavnika Sovjetske Rusije v Zvezi narodov Litvinova. V resnici je Majski tudi edini aktivni sovjetski diplomat, ki je lahko vzdrževal zvezo med azpad-nimi velesilami in Moskvo in ki se je trudil, da vzdržuje vsaj trgovinske zveze med svojo domovino in Veliko Britanijo. Ti njegovi napori pa niso bili kronani z uspeiiom iz razloga, ker je medtem padla v Ženevi odločitev, da se Sovjetska Rusija izključi iz Zveze narodov.
Preganjanje komunistov v Franciji
Pariz, 24. januarja, t. Havas. Sedaj so izšle že vse uredbe, s katerimi se ukinjajo mandati komunističnih senatorjev, poslancev, pokrajinskih poslancev, okrajnih poslancev, mestnih svetnikov in občinskih odbornikov. Počasi se bodo pokazale posledice teh dekretov. V parlamentu je sedelo 73 komunističnih poslancev Eden je sam odstopil, 12 jih je svojo pripadnost h komunistični stranki do 26. oktobra 1939 odpovedalo in se bodo rajši še nadalje posvetili delovanju za javni blagor. Potemtakem je iz parlamenta izključenih vsega 60 poslancev, ki so ostali člani komunistične stranke in III. intemacionale. Od teh jih je 35 nameščenih po raznih zaporih, 15 pa jih |e na fronti. V senatu 6ta bila samo dva komunista, Cachin :n Clamamus. Slednji sa je članstvu odpovedal do 26. oktobra lanskega leta, torej obdrži svoj mandat. Cachin pa je ostal jSlan in je senatorski sedež izgubil. V pariškem mestnem občinskem odboru je 6edelo 12 komunističnih svetnikov. Eden se je spokoril, tako da je bilo odslovljenih 11 svetnikov. Od 39 komunističnih pokraiinskih poslancev departementa Seine je bilo odpuščenih 36, med tam ko so trije preklicali prisego na komunistični program in ostanejo v pokrajinski skupščini. Podrobnostni številčni podatki o učinkih protikomunističnih dekretov na razne podeželske skupščine še manjkajo.
Angleški list o stališču narodnega socializma do komunistične propagande
London, 24 januarja, t. »Times« objavjlajo daljši članek svojega diplomatičnega urednika o komunistični propagandi, ki da se je poslužuje nemški narodni socializem. Članek začenja z ugotovitvijo, da je »v četrtek, dne 18. januarja nemška radio-postaja prenašala v imenu francoskih komunističnih poslancev, ki so izgubili svoj sedež v francoskem parlamentu, poziv na francoski narod. Napovedovalec je dejal, da so komunisti stranka, katere glas je treba poslušati. Kdor bi ta glas hotel uglušiti, bi 6toril grdo, nedemokratično in nevredno dejanje«.
Iz te objave po radiu sklepa »Timesov« diplo-matični urednik, da se nemški narodni socializem v svoji propagandi poslužuje komunizma kot propagandnega sredstva na različne načine, odvisno od države in okoliščin, k|er nastopa Svoje dni je narodni socializem proglasil komunizem kot »izvržek sveta«, sovjetske državnike pa kot »bando tolo-jev in morilcev«. Mnogo je govoril o »marksistični nevarnosti, ki da preti Nemčiji od francoske strani«. Tudi knjiga »Mein Kampf« omenja to nevarnost, to • marksistično kliko onstran Rena«. Sedaj pa nemška radiopo6taja poziva Francoze, naj komunizem, ki so ga pregnali, spet ustoličijo v imenu demokracije in politične morale.
»Ako bi kdo hotel izdelali zemljevid o Evropi«
—	tako pišejo »Times« — »ter bi na njem hotel označiti tiste dežele, koder narodni socializem dela za komunizem in koder dela proti njemu, bi dobili zelo zanimivo šahovnico. Tako nemški narodni socialisti še vedno govorijo o »boljševiški nevarnosti v skandinavskih deželah,« ki da 6e je morejo otresti samo s pomočjo tesnega sodelovanja z Nemčijo. V Franciji se zavzemajo za ponovno ustoličenje komunizma. Prav tako v Angliji, kjer je njihova pro-
I paganda »podčrtana rdeča«. V Španiji nastopajo kot zakleti protikomunisti, čeprav je znano — nadaljujejo »Times — da so nemški propagandisti tudi komunistom dajali denar samo iz tega razloga, da bi delali nemir. Na Balkanu pa nastopajo različno. V eni državi iz političnih razlogov, v drugi pa spet iz
—	verskih Na Balkanu so države, kjer nemški narodni i>sciali6ti v enem delu države podpirajo komunizem, v drugem delu pa 60 spet proti njemu iz verskih razlogov. Narodni socializem se komunistične karte poslužujejo po potrebi lastne nemške politike. Enkrat za, drugič proti, tukaj za, tamkaj proti, kakor pač zahtevajo trenutne koristi.«
Hitler častnikom
Berlin, 24. januarja. AA. DNB. Voditelj rajha in vrhovni poveljnik nemške vojske Hitler je imel danes pred 7000 častniškimi pripravniki kratek govor v veliki športni palači. Kancler Hitler 6e je obrnil v svojem govoru na častniške pripravnike, ki so zdaj končali posebni častniški tečaj in ki se zdaj spet vračajo na bojišče. Pozdravil jih je kot bodoče častnike ter jim zatem govoril o »smislu boja nemškega naroda in o dolžnosti, ki jih čakajo kot častnike narodno socialistične vojske. Na koncu svojega govora jim je stavil za zgled Fridriha Velikega Njegovemu zgledu je treba slediti«.
Zatem je maršal Goring pozval vse častniške prij>ravnike naj vzkliknejo voditelju rajha in prvemu vojaku Nemčije.
Novi boji na Kitajskem
Šanghaj, 24. jan. AA. Havas: Kitajske čete so spet zabele Kaočeng. Kitajci so se poslužili iste taktike kot meseca oktobra, ko so odnesli zmago pri Čangsu, potem ko so pustili Japonce napredovati ter se jim niso prav nič upirali. Kitajci so izvedli protinapad na japonske čete v trenutku, ko je bila zveza med sprednjimi oddelki in ostalo vojsko oslabljena. Računajo, da so imeli Japonci ogromne izgube. Pravijo, da jih je padlo 4000, ujetih pa je bilo 7000. Kitajci so zaplenili 6 težkih in 20 lahkih topov. Poročajo, da je bila ratificirana kitajsko-ruska trgovinska pogodba, podpisana v Moskvi 30. junija.
V proglasu maršala Čangkajška, naslovljenem na vojsko in kitajski narod, so ponovno poudarjene glavne smernice, ki jih vsebuej nota, izročena tujim državam. Proglas pravi, da bi priznanje države Mandžukuo predstavljalo kršitev nedo-takjiYOsti Kitajske, ki je bila priznana s jx>godbo med devetimi državami. Dalje pravi, da bi drugi ukrepi, ki jih je zahtevala Japonska, pomenili isto kot vzpostavitev japonskega protektorata nad Kitajsko, ki bi v tem primeru doživela usodo Koreje.
Sovjetske utrdbe proti Japoncem
Moskva, 24. jan. c. Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja Zvezda« objavlja danes članek o tem, kakšne utrdbe grade Sovjeti ob mandžurski meji, da bi zaščitili svoj Vladivostok pred japonskim napadom. Utrdbe bodo kinalu gotove. — Sovjeti grade tudi utrdbe na Sahalinu, kjer je sedaj na delu nad 30.000 tehnično izurjenih delavcev.
Japonska konferenca v Budimpešti
Budimpešta, 24. jan. Havas. Tukaj se bo v kratkem sestala konferenca vseh japonskih poslanikov, ki so nastavljeni po evropskih državah. Sestanek je sklican po nalogu japonske vlade, ki želi imeti enotno in jasno jioročilo o evropskem položaju. Sestanki bodo odslej redno vsaj vsaki drugi mesec.
Nemčija ne sklicuje nevtralcev
Berlin, 24. januarja, t. Reuter. Na merodajnih mestih v Berlinu zanikajo, da bi bila Nemčija imela namen sklicati v Berlinu konferenco nevtralnih držav za to, da bi jih prilagodila svojim lastnim potrebam zp časa trajanja vojne. Tudi ta izmišljena poročila imaio namen, trdijo v Berlinu, da sejejo med nevtralne države nemir in strah.
Cehi zbiralo armado
London. 24. jan. AA. Češkoslovaški narodn. odbor je začel z vpisovanjem češkoslovaških prostovoljcev, ki živijo v Angliji, v češkoslovaško armado, ki je ustanovljena v Franciji. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je objavil program, v katerem naglasa, da je moralna, človeška in nacionalna dolžnost ter častna naloga Čeho-Slovakov v inozemstvu boriti se skupno z angleško in francosko vojsko.
Bukareila, 24. jan. AA. Havas. Bivši avstrijski zunanji minister Gvido Schmidt, sedanji ravnatelj Škodovih tovarn, se nahaja sedaj v Bukarešti,
O davkih
LJubljana, 24. januarja.
Zanimivo je, da novi davčni predpisi od decembra lanskega letu niso vzbudili toliko diskusij kot prejšnje davčne uovele, n. pr. letu 11)31, ko je prišlo celo do štrajku trgovcev in sploh gospodarskih obratov. To kaže nu eni struni, du so vsepovsod uvideva polrebu, da moru država izredne izdatke krili z davki, nu drugi strani pa, da je davčna reforma zajelu samo del duvkoplučevulcor, dočim so nekateri drugi ob tej priliki dosegli celo zmanjšanje svojih davčnih bremen.
Psihološko je bila ta reformu torej bolj preračunana kot j>rcjšnju, saj se je nekaterim dulo, drugim pa zato naložilo več, dočim smo pri prejšnjih reformah doživljali samo lo, du je bilo nekaterim nekaj več naloženega, drugim pa nič zmanjšano. Toda sedaj nastuju vprašanje, kukšne bodo posledice to davčne reforme.
Strokovni in drugi listi so prinesli že nekaj primerov, ko ImmIo nova duvčna bremcnu*obenem s starimi dajatvami presegala čisti dobiček. To je tudi za davčno politiko nevurna stvar, ker podjetnik ne bo imel več nobenegu interesu delati zu dosego dobička, saj mu bo dišava vzelu ves dobiček; in tuk podjetnik 1k> moral dajati od kuj>i-tala, ki mu jc na razpolago, ali pa bo celo svoj obrat omejil ali končno tudi opustil. Suj mnogi podjetniki ne delajo i lastnimi kupitali, ampak v veliki meri s tujimi sredstvi, za katere jo treba jdučevati velike obresti. Zato mislimo, da se ho moral finančni minister pogoditi i zainteresiranimi, če bu hotel od njih dohiti primerne davčne dajatve. To velja pnsebnt* v primerih, kjer je predpisan minimalni davek. Razumemo, da se bo moral minimalni davek na splošno jilačevatl. čeprav bo podjetniška bilanca izkazala izgubo. Toda če podjetje ni uspelo stvoriti si nobenih rezerv in ni moglo izvršiti tudi nobenih odpisov, kur pride še prod dobičkom za delničarje, ho minimalni davek načenjal kapital, s katerim podjetnik dela. Če bo to šlo samo eno leto, bo že veliko, dalj časa pa nc bo moglo ili. — Zato jo gospodarstvo na splošno mnenja, da finančni minister tega ni nameraval, ker si pač s takim postopanjem uničuje tudi vir dohodkov. Zato jc tudi pričakovati, da bodo pr,cd-pisi minimalnega davka izpremenjeni tako, da bodo znosni za gospodarstvo in nc bodo uničevali substance podjetij.
Davčna reforma od decembra lanskega leta dejansko ni nobena reforma, saj vidimo, da so ostale skoraj vso dosedanje davčno oblike, le davčne stopnje pri številnih vrstah neposrednih davkov so bile zvišane, posebno pa posebni prispevek v sklad za narodno obrambo. To je tudi potrdil sani pomočnik finančnega ministra g. dr. Filipančič na konferenci gospodarskih zbornic v Ljubljani dne 18. januarja 1940, ki jc dejal, da ni bilo časa za reformo davčnega sistema in da jo bila zato izbrana sedanja pot. Toda pri (ako daleč sežnih ukrepih bi vendarle rajši videli, če bi finančni minister pokazal več iniciative in dejansko zajel čini več dohodkov za obdavčenje kot pa da jc samo zvišal stopnje v najvišjih razredih.
Primerjava posameznih vrst davčno obremenitve kaže, da jo podjetniška delavnost najbolj obremenjena, najmanj pa dohodek od obresti državnih papirjev. Da je dohodek od obresti državnih pa-j irjev najmanj obremenjen, so da razlagati z nego kapitalnega (rga pri nas. Ni pa nega kapitalnega trga samo v tem, da se sploh ne obremeni donos papirjev niti sedaj niti v bodoče, ampak tudi v drugih ukrepih, katere poZnajoi vse države, ki so si ustvarile ali že imajo dobro poslujoč kapitalni trg. Da je sama davčna oprostitev dohodkov od državnih papirjev premajhen faktor na kapitalnem trgu, nam dokazuje padec tečajev državnih papirjev v letih krize. Naš kapitalni trg ima zelo majhen obseg in treba bo zanj še drugnčne nege kot je dosedaj, posebno v časih, ko stavlja nanj država največje zahteve.
V novih davčnih predpisih smo opazili tudi znatno zvišanje davka na poslovni promet. To zvišanje izgleda, da zadene v prvi vrsti same produ-cpnte, toda kdor poznu tehniko tega davka, ve, da bo v zadnji liniji plačal to povišanje prometnega davka konzum najširših slojev s tem, da bo moral plačevati višje ccne za razne predmete. — Tedaj bo zopet lahko minister za socialno politiko gledal, kako mu bodo prihajali protesti zaradi zviševanja cen življenjskih potrebščin in se bo lahko vsak trgovec zgovarjal na finančnega ministra, ki mu je dal možnost dvigniti ceno. Akcija za pobijanje draginjo se bo zopet zaletela v visoke ccne, morala pa bo prod njimi obstati in reči, da so ne dii napraviti ni?„ kar bo zopet izzvalo nezadovoljstvo.
Nočem sc spuščati v podrobnosti, toda vsekakor je gotovo, da bo moral finančni minister svojo novo davčno zakonodajo nekoliko revidirati, da prepreči gotovo nenameravane posledice.
Ekonomist.
število dreves v tisočih
pridelek vtis. stotov
slive
jabolka
hruške
orehi
češnje
kostanji
1938 866 2.338 739 179 215 260
1039 874 2.858 746 182 219 243
1938
14.5 225.4
27.6 4.4
15.9 26.0
1939 174.4 467.36 119.8 12.9 32.8 31.0
CjjD4podcMtV0
Izvoz lesa v Nemčijo
Ponovno smo že poročali, da je zadnje čase zelo ponehal izvoz našega lesa v Nemčijo, dočim se je zvišal izvoz v druge države, zlasti pa v Italijo. Tudi cene lesa na naših tržiščih so narasle. Da je izvoz v Nemčijo nazadoval, je pripisovati dejstvu, da so ostale cene za naš les v Nemčiji neizpremenjene, tako kot jih je določil lanski sestanek mešanega jugoslovanskega odbora v Wiirzburgu sredi lanskega leta. Naša delegacija je sicer na oktobrskem sestanku jugoslo-vansko-nemškega odbora zahtevala zvišanje cen,
toda na to nemška delegacija ni pristala. Zgodilo
pa se je tako, kot je bilo pričakovati: ker cene niso bile zvišane, je tudi zastal izvoz v Nemčijo. Ker tako stanje ni jk> godu niti nam niti Nemčiji, je jiričakovati, da bo j>rihodnji sestanek jugoslo-vansko-nemškega odbora za les ponovno razpravljal o cenah. Ta sestanek je sklican za 10. februar in bo v Nemčiji, ker je sedaj na vrsti Nemčija kot država, kjer se imajo vršiti sestanki. Verjetno je, da bo ta sestanek na Dunaju.
Uvoz tekstilnih surovin iz Italije
.Kot smo že svoječasno poročali, so nam italijanska pristojna mesta odobrila izvoz bombažnega prediva v znesku 17 milij. lir. To je kontingent za prvo četrtletje 1940. Cene znašajo od 18—20 lir za standardno blago. Že na decembrskem sestanku zastopnikov naše tekstilne industrije z zastopniki Istituto cotoniere in vlade je bilo govorjeno o tem, da bi se kontingenti lahko zvišali, če bo to do-frnščal razvoj italijansko.jugoslovanskega plačilnega prometa v letu 1940. Stanje jugoslovansko-italijanskih plačilnega prometa pa je v veliki meri odvisno od nadaljnjega razvoja našega izvoza v Italijo. Kot izvozni predmet v Italijo prihaja v prvi vrsti v jx>štev les. Radi tega so radi teh motenj prizadeti ne neposredno lesni izvozniki, posebno v Sloveniji, ampak zlasti naša tekstilna industrija, ker je njena boljša preskrba odvisna v glavnem od ugodnega razvoja našega izvoza in l>lačilnega prometa z Italijo.
Zaposlenost delavstva v decembru
Po podatkih UOZD v Ljubljani je število zavarovancev pri Uradu padlo od 100.740- v novembru na 99.077 v decembru. To je običajen sezljs^ci pojav; saj vidimo, da se je tudi od novembra na december 1938 število zavarovancev zmanjšalo od 101.824 na 97.459, torej v večji meri. Padec je znašal leta 1939: 1063 zavarovancev, leta 1938 pa celo 43® zavarovancev.
Nadalje je treba ugotoviti, da je v prejšnjih mesecih število zavarovancev bilo vedno manjše kot predhodnega leta, v decembru 1939 pa je bilo število zavarovancev v primeri z decembrom 1938 večje za 1618 zavarovancev. V naslednjem j>oda-jamo pregled števila zavarovancev pri OUZD po posameznih mesecih lela 1938 in 1939:
	1938	1989	
januar	88.242	89.667	
februar	90.092	92.298	
marec	92.317	95.712	
april	96.147	98.775	
maj	100.416	103.760	
junij	103.586	104.520	
julij		, 106.452	!
avgust		' * 108.404	
september	im.972	101.687	
oktober	102.839	96,85.7,.*	si
november	101.624	100.740	
december	97.459	99.077	
Naša sadna tetina
V	Sloveniji je bila sadna letina v lanskem letu v splošnem prav dobra. Skoraj vse vrste sadja so obrodile prav dobro, slive še celo odlično. Zato je bil tudi pridelek sliv ogromen. Veliko množino 6liv smo jjosušili, nekaj predelali v mezgo, veliko sliv pa je bilo tudi prekuhano v žganje. Nekaj vagonov sliv smo tudi izvozili v Nemčijo. — Tudi pridelek jal>olk je bil prav dober. Zato smo tudi velike množine jabolk izvozili v Nemči jo, v Češko - moravski proiektorat ter celo v Egipt.
V	naslednjem navajamo podrobne podatke o letošnjem pridelku sadja, o številu rodnih dreves ter primerjave pridelka sadja 1. 1939 z 1. 1938:
Ostale vrste sadja so pri naslednjem številu dre-vas dale naslednje donose (v oklepajih podatki za 1938): vištye 12.788 (12.346) dreves, pridelek 1.122 (781) met. stotov; marelice 20.2S0 (19.287) dreves, pridelek 1.372 (1.021) met. stotov; breskve 79.619 (77.235) dreves, pridelek 6.240 (3.856) met. stotov; kutina 5.108 (5.108) dreves, pridelek 313 (211) met. stotov, in ostalo sadje 8.766 (8.G14)
dreves, pridelek 33 (53) met. stotov, *
Hrvatski splošni kreditni zavod, Zagreb.
Glavnica 10.0, bilančna vsota 21.7 (za 1938 21.2) milij. din, čisti dobiček 0.33 (0.32) milij. din. V ken-ccrn banke spadajo novigr&dski mlin, tvornica gli-ler.e robe v Novemgradu in Kop'ivniši:a javna •skladišča v Koprivnici, pa 5c Novi parni mlio d. d. ■/ Zagrebu.
Likvidacija: Astor import, družba z omei. zavezo v Dradacu v Beli Krajini.
Septembra, oktobra in novembra 1969 je bilo število zavarovancev nižje kot v istih mesecih leta 1938.
V decembru se je občutno povečal stalež bolnikov, za delo nesj>osobnih zavarovancev, in sicer za 312 na 3015. V zvezi s tem je poskočil tudi odstotek bolnikov za 0.27 na 3.04%, kar je zelo
visoko.
Delavske mezde so znašale v decembru na dan 25.17 din, kar pomeni v primeri z novembrom zmanjšanje za 0.09 din, v primeri z decembrom 1938 pa povečanje za 0.15 din. Tudi 1. 1938 so se delavske zavarovane mezde zmanjšale od novembra na december od 25.28 na 25.02 din, toda to kaže, da je bilo leta 1968 zmanjšanje večje, kar pomeni, da se je začelo stanje zaslužkov našega delavstva povečevati.
*
Nakaznice za bencin. Delo za izvedbo racicnira-nja potrošnje na bencin se približuje svoji rešitvi. Po sporočilu iz Belgrada je pričakovati, da bodo še ta teden izdane nakaznice za bencin in da bodo potem odpadle vse dosedanje omejitve avtomobilskega prometa.
Uvoz naftinib proizvodov Iz Italije. Kakor poročajo iz Belgrada, bomo iz Italije uvozili 3.000 vagonov nafte in njenih proizvodov. Razdelitev na posamezne vrste proizvodov je odvisna od naših merodajnih faktorjev. Proizvode nam bosta dobavili tvrdki Aquila v Trstu in Agip na Reki. Nafta je dejansko uvožena iz Mehike.
Jugoslovansko - bolgarska trgovinska zbornica. Minister trgovine in industrije g. dr. Ivo Andres je podpisal odlok, 6 katerim 6e dovoljuje ustanovitev jugoslovansko - bolgarske trgovinske zbornice. Akcijski odbor za osnovanje te zbornice tvorijo Vlada Ilič, Voja Petkovič, Ilija Jukič, Voja Djordje-vič, Milan Stojtdinovjč, Miloš Štibler, Ilija Panič, dr. M Zužič, dr. Svetislav Marodič, dr. Cvetko Gregorič, Zivojin Nešič, Dragan Miličevič, M, Va-6iljevič, dr. Branko Andres in drugi.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Stražarja Mateja, neprot. trgovca z usnjem v Domžalah, Kolodvorska ul. 18. Narok za sklepanje poravnave 20. februarja, terjatve je prijaviti do 10, februarja 1940.
Vpis v trgovinski register. Znana mariborska tvrdka Pinter & Lenard, trgovina z železnino na "drobno in na debelo, se je preosnovala v družbo z omejeno zavezo: Pinter & Lenard, trgovina z železnino, družba z omejeno zaveza, Maribor. Glavnica znaša 1 milij. din, poslovodji: Pinter Ferdo in Lenard Rado.
Zvišanje pristojbinskih tarii v javnih skladiščih v Ljubljani. Javna skladišča v Ljubljani (R. Ran-zinger, Javna skladišta, družba z om. zavezo in špedicija Turk) so zvišale pristojbine za ležarino za 10 do 25 par za 100 kg na teden. Sedanje pristojbine znašajo od 0.40 do 1.75 din za 100 kg po kategorijah predmetov. Pristojbina za kvadratni meter so zvišane od 1.20 na 1.40, oz. od 0.60 na 0.70 din za teden. Nadalje se zvišajo pristojbine za manipulacije v skladišču za 20% razen pristojbine za dostavo vagonov na dovlačilnico.
Novi listi. Po zgledu ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je začel tudi Osrednji urad za zavarovanje izdajati svoj list: Delavsko zavarovanje v srbohrvaščini. List prinaša navodila in pojasnila za delavstvo in delodajalce glede socialnega zavarovanja. Prva številka prinaša navodila za izpolnjevanje prijav, o starostnem zavarovanju, o delu zagrebškega Okrožnega urada ter vprašanja
in odgovore. List izhaja enkrat mesečno ter je brezplačen za delavce in poslodajalce ter se dobi pri Okrožnih uradih ter bolniških blagajnah. — V Belgradu je začel izhajati list »Industrija in rudarstvo«, časopis za industrijo, rudarstvo, gospodarska in tehnične vprašanja. Ureja g. S. Stanišič. List prinaša v svoji januarski številki o problemih naše industrije glede surovin, o aluminiju, o tekstilnih surovinah (napisal dr. Franjo Kočevar, ravnatelj tekstilne šole v Kranju), domačih kurivih, kolektivnih pogodbah, o jugoslovansko-romunski trgovini itd. List stane letno 400 din, uredništvo in uprava sta v Belgradu, Zetska ulica 10,
Borze
Dne 24. januarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 4.694.790 din, na belgrajski 8.04 milij. din. Prometa v efektih je iblo na belgrajski borzi 570.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt......
Pariz 100 frankov . , . .
New York 100 dol.....
Ženeva 100 frankov . . , , Amsterdam 100 gold. . , , Bruselj 100 belg. ...»
175.50— 178.70 99.20— 101.50
44125.-4485,—
995.-1005—
2350.-2388—
. 744.- 756,—
Ljubljana — svobodno tržišče
London 1 funt ..... Pariz 100 frankov , , . New York 100 dol. . , . Ženeva 100 frankov . , , Amsterdam 100 gold. . , Bruselj 100 belg.....
216.79— 219.99 122.59— 124.89
5480.-55.20—
1228.18—1238.18 2902.40—2940.40 918.88— 930.88
Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka , , , . , , , 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem 32.15—32.85.
Belgrad — zasebni kliring
Sofija 100 din 95,20—96.80.	"'"" f '
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.04, London 17.72, feork 446< Bruselj 75., Milan 22.50, Amsterdam 236.85, Berlin 178.70, Stockholm 100.15, Oslo 101.35 Kopenhagen 86.05, Sofija 530, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Buenos Aires 102.
Vrednostni papirji Vojna žkoda;
v Ljubljani 424—427
▼	Zagrebu 424—428.
▼	Belgradu 425—42.6
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50—98.50, agrarji 51—52, vojna škoda promptna 424—427, begluške obveznice 73.50 —76, dalm. agrarji 68.50-70.50, 8% Blerovo posojil 94—97.50, 7% Blerovo posojilo 86.50-88.50, 1% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 97—97.50. — Delnice: Narodna banka 7,450-7.800, Trboveljska 240-250 (250).
Zagreb. Državni papirji: 7% in v. pos. 98 do 99, agrarji 52 bi., vojna škoda promptna 424—428, begi. obv. 75.25 bi., dalm. agrarji 69—70, 4% se-«Ir?i ag^Hi 50-50-52 (51, 51.50), 6% šum. obv.
oo' 8% B,er' I>os. 95-97.50, 7% Bler. pos. 87 do 88. — Delnice: Priv. agr. banka 190 bi., Trboveljska 24o—249, Gutmaiin 40-53, Sladkorna tovarna Osijek 135 den., Osj. livarna 160 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 98den., ^^škoda Promptna 425-426 (425), begi. obv. 76-<6.o0 (76), dalm. agrarji 70—70.50 (70.50, 70), 4% severni agrarji 51 den., 6% šum. obv. 68-69, 87o Bler. pos. 95 den., 7% Bler. pos. 87.50-88.50, 7% pos. DIIB 100.50 den., 7% stab. pos. 97.50 bi. — Del.nice: Narodna banka 7.450— 7.800.
2itnl trg
Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca stalna. Promet srednji.
Telefonski promet z inozemstvom
Belgrad, 21 fan. AA. Z odlokom poštnega ministra je odobren redni telefonski promet na sledečih progah: Ogulin—Trst (2.25 zl, fr.), Split—San Arcangelo di Romagno (3,60 zl. fr.), Velika Kikin-da—Abbazia (4.50 zl. fr.), Bled—Piedicolle (2.20), Celje—Grado (2.25), Grahovo pri Cerknici—Reka (2.25), Jesenice—Sv. Lucija p. Tolminu (2.20), Kranjska gora—Ranziano (2.25), Ljubljana—Macerata (3.60), Maribor—Neapelj (4.20), Maribor—Sorento (4.20), Rakek—Neapelj (4.20), Slatina-Radenci—Postojna (2.25), Ljubljana—Lentini (5.25), Kranj—Ge-mona (2.55), Split—Cherso (2.55), Zagreb—Romagna (4.20), Zagreb—Carpanetto (3.60), Zagreb—Poten-dera (3.60), Podsused—Reka (2.25), Split—Sondalo (3.60), Metkovič-Genova (4.20), Bled—Sv. Lucija pri Tolminu (2.25), Ljubljana—Isola d'Istria (2.55), Maribor—Monza (3.60), Ptuj—Monza (3.60), Celje— Merano (3.60), Jesenice—Trbiž (2.55), Kranj—Bela (4.20), Kokra-Trst (2.25), Ljubljana-Bela (4.20), Ljubljana—Genova (2.55), Šmarje-Sap—Reka (2 551 Tržič-Rim (4.20), Velike Lašče-Rim (4.20), Bled-Gemona (2.55), Bled—Mes,tre (3.—), Celje—Rim (4.20), Golnik—Zader (.225), Kranj-Catania (5.25), Ljubljana—Rapallo (4.20), Ljubljana—Dignano-Istria (2.55), Maribor—Bela (4.20), Maribor—Legnano (3.50) Maribor—Ventimiglia (4.20), Maribor—Zader (225)' Ptuj—Postojna (2.25), Stari trg pri Rakeku—Castel-mare di Stabia (4.20), Tržič—Busso (3.60), Vrhnika— Caccioa (2,25), Beograd—Peiili 16.451.
Štiri mesece pomorske vojne
Ako izvzamemo finska bojišča se je po zlomu poljskega odpora, ki je trajal komaj tri tedne, vojne med Anglijo, Francijo in Nemčijo, razvijala tako rekoč izključno le na morju. Anglija in Francija sta Nemčijo obdali s zaporo vsega njenega uvoza in izvoza in vporab-Ijata svoja vojna brodovja za to, da je zajiora čim bolj popolna in čim bolj učinkovita. Nemčija ima pri svoji borbi na morju dva cilja: prvič hoče na vsak način zaporo, ki jo obdaja, predreti, drugič pa hoče predvsem svojega angleškega nasprotnika vsestransko zapreti ter mu onemogočiti vsak uvoz in vsak izvoz. V tej neizprosni borbi, ki je tem bolj grozna, čim bolj tajinstvena je in čim manj se o njej piše, se oba nasprotujoča si tubora poslužujeta različnega načina vojskovanja. Medtem namreč ko se Anglija zadovoljuje s tem, da blago namenjeno v Nemčijo, ali odhajajoče iz Nemčije enostavno zapleni z ladjo vred ako je nemška, brez ladje, ako je nevtralna, je Nemčija sklenila, da bo vsako angleško in francosko trgovsko ladjo, ki jo more doseči s podmornicami, minami ali letalskimi bombami potopila, prav tako pa tudi vsako nevtralno ladjo, ako nosi tovor za Anglijo.
Sedaj imamo na razpolago uradne, neovr-gljive podatke o strašnih učinkih te pomorske vojne, ki je zares v pravem pomenu besede vojna na življenje in smrt. Podatke je objavil »Llovds Register« in veljajo do dne 31, decembra 1939, to je za prve štiri mesece sedanje vojne Po »Lloydovem< spisku, ki je za ves svet merodajna ustanova, kjer so zapisane vse ladje, ki plovejo po morjih, so do konca preteklega leta vojskujoče se države in nevtralne države na posledicah pomorske vojne izgubile 249 Indij s skupno tovorno zmožnostjo 970.557 ton. Od teh uničenih ladij, ki so postale žrtve pod-morniških torpedov ali morskih min, ali letalskih bomb ali topovskih krogel vojnih ladij, nh odpade na Anglijo 112, na Francijo 12, na Poljsko 1, na Nemčijo 41, nevtralne države pa 83.
Angleške izgube znašajo 422.232 ton, kaf predstavlja 2 odstotka od vsega angleškega trgovinskega brodovja. Francoska izguba dosega 56.106 ton ali 1,9 odstotkov njenega trgovinskega brodovja. Nemčija je 'zgubila 244.535 j0n\ a,i n5 odstotkov vsega trgovinskega brodovja. Pri nemških izgubah niso vračunane vse one nemške trgovinske ladje, ki jih je vojna zajela izven nemških pristanišč ter so se morale hitro vrniti ali domov ali pa poiskati zavetišča v kakšni tuji luki. Llovdov spisek pravi, da dosega nemško ladjevje, ki se nahaja po nevtralnih pristaniščih raztreseno po vsem svetu okroglo 2 milijona ton, ki jih mora Nemčija smatrati za mrtve v tem smislu, ker Ti nič ne koristijo, a tudi v tem smislu, ker bodo ležarine toliko stale, da bodo ladje od dotičnih držav verjetno zajjlenjene. ker ni pričakovati, da bi Nemčija hotela nositi tako visokih stroškov.
Velikanske so žrtve, kakor izhaja iz Lloy-dovega spiska, ki jih morajo prinašati nevtralne države, ki so izgubile skupno 83 ladij s 117.000 tonami, če je to veljalo za prve štiri mesece vojskovanja do konec leta 1939, velja to'Se "v večji meri za prve tedne v januarju, ko nevtralne žrtve nemškega oro/.ja daleč prekašajo žrtve angleškega in francoskega brodovja. Med nevtralnimi državami je najbolj prizadeta Norveška s 23 ladjami in 62.000 tonami. Za njo prideta švedska s 19 ladjami in Danska z 9 fadjami. Tako so skandinavske države v tej vojni, v kateri so nevtralne, že izgubile skupno 51 ladij, kar pomeni 60 odstotkov od vseh nevtralnih izgub. Ako prištejemo še izgube Finske, ki znašajo 5 ladij, ter 130 eno estonsko, letonsko in sovjetsko ladjo, ki s| zadele na nemške mine, dobimo za področje Severnega morja in Baltiškega morja 59 ladij, s skupno 132.000 tonami, ki so bile last severnoevropskih držav, to je 71 odstotkov vseh nevtralnih izgub. Iz tega izhaja čisto jasno, da se je Nemčija v svojem obrambnem boju proti blokadi, kakor tudi v svojem napadalnem boju proti Angliji v glavnem osredotočila na Severno in Baltiško morje, kjer ji njena zemljepisna lega dovoljuje neizprosno borbo.
Med drugimi nevtralnimi državami je bila najhujši prizadeta Grčija, ki je izgubila 9 ladij s skupno 42,000 tonami. Takoj za Grčijo pride Nizozemska s 7 potopljenimi ladjami s skupno 39.000 tonami. Grčija in Nizozemska sta torej povprečno žrtvovali mnogo večje ladje, kakor Pa skandinavske države. Od ostalih nevtralnih držav je treba omeniti še Japonsko z 1 ladjo s 11.900 tonami, Belgijo s 9.300 tonami, Italijo s 9.200 tonami in Jugoslavijo z 1 ladjo s 6.300 tonami. Ako primerjamo tonažo, ki «o jo posamezne nevtralne države žrtvovale morju, dobimo, da sta Belgija in Grčija največ trpeli, ker sta izgubili 2,4 odstotka Svojega trgovinskega brodovja. medtem ko je Švedska izgubila 2,2 odstotka, Norveška pa samo 1,3 odstotka svojega brodovja.
Pomorski strokovnjaki napovedujejo spet poostritev pomorske vojne in to z nastopom novih nemških podmornic kakor tudi s trošenjem novih min po nemških letalih.
Gornji pregled dosedanje pomorske vojne dokazuje, da- se je v glavnem osredotočila na Severno morje, iz katerega hoče Nemčija oči-vidno pregnati vsako trgovsko plovbo v Anglijo in iz nje. Na ostalih morjih je bila plovba zelo malo prizadeta, tako rekoč nič pa ni bila prizadeta tista plovba, ki jo v skupnih odpravah sprejme v zaščitno spremstvo angleška in francoska vojna mornarica. Ta plovba se razvija tako rekoč nemoteno po vseh svetovnih morjih. Strokovnjaki smatrajo, da dokler Anglija' ne bo prizadeta tukaj, ji nemški način vojskovanja ne more do živega in bo kvečjemu dosegel, da bodo predvsem skandinavska nizozemska in delno belgijska trgovska plovba počasi ohromela v kolikor tiče stikov med domačimi pristanišči in Anglijo.
Turško nemška pogodba
Carigrad, 24. jan. A A. Reuter: Turški trgovinski minister je danes izjavil, da bo lurcija v kratkem podpisala trgovinski sporazum z Nemčijo. Sporazum predvideva trgovinske posle ao ene milijarde 500 milijonov luntov sterlingov za nemški izvoz kemikalij, zdravniških predmetov in drugega blaga v lurcijo, a prav tako surovine za industrijo; na drugi strani pa uvoz turškega bombaža, volne, sadja in zelenjave v Nemčijo.
Turčija si je v tej pogodbi izrecno izgovorila, da ne prevzame nobene odgovornosti za blago od tistega trenutka dalje, ko je bilo natovorjeno na ladje. Nemčija plača v naprej vsako blago, ki se za njo natovori.
Zima pritiska vsak dan bolj
Mraz, plazovi in zameti hudo stiskajo vso deželo
Ljubljana, 24. januarja.
Letošnjo zimo bomo pa pomnili! To je ena izmed takih, o kakršnih nuni pripovedujejo stari ljudje. I udi ta bo prišla v pregovor in današnji otroci bodo morda tam okrog leta 200« pripovedovali svojih otrok otrokom, da še niso nič skusili, saj še take zime niso videli kakor je bila takrat, ko so bile vojne, na Tur-
škem potresi, ko so ugašale države, ko so ljudje zmrzovali, ko so jih v bosanskih gorah več raztrgali volkovi, ko vlaki niso vozili, ko ni bilo dobiti nobenega kuriva več. »E, da, zima leta 1940 je bila, da se lahko reče«, bodo pripovedovali leta 2000 današnji šolarčki. Morda bodo še dodejali: »1'otein smo pa skusili še veliko hudega. Spomladi so bile povodnji, da je bilo vse pod vodo,c itd., itd.
Res, letošnja zima se že razvija v katastrofo. Že zaradi spomina je vredna, da jo zapišemo v Mohorjev koledar in ohranimo potomcem.
Ko smo včeraj tekom dneva za prvo silo premagali težave snega in žametov prejšnje nočj, smo že mislili, da se je obrnilo na bolje, današnji dan pa je znova pokazal, da smo še sredi zime in da je do svetega Matija še daleč. Snega ni že izpod pol metra prav nikjer, marsikje na planem pa ga je že nad 1 meter, v gorah ponekod tudi že do dva metra in pol!
Današnji dan se je zbudil sicer nekoliko toplejši, pa je kmalu spet pritisnil mraz z novim snegom. Po toplomeru se je zjutraj stanje gibalo med —3 stopinj in —10 stopinj. V Ljubljani in na Gorenjskem po malem sneži že od prvih jutranjih ur, čimbolj pa se dan zapira, tem gostejši kosmiči padajo izpod zastrtega neba. Tudi na štajersekm in Dolenjskem dopoldanska oblačnost polagoma prehaja v nov sneg. Kakor vse kaže, nismo še prejeli vse snežne odeje.
V Ljubljani je bila najnižja jutranja temperatura —7 stopinj, ki se je čez dan dvignila do —3 stopinj, dokler ni proti večeru spet za-
		mr 7 tn	/ JI
			u * jBil
			
			
^ iS			
Zima na ljubljanskem trga
čela padati nazaj. Po meritvah vremenske postaje je v mestu sneg visok 37 cm, na Črnučah pa ga ie že 70 cm. Ljubljana je kljub tem nadlogam, ki so se razgrnile če/, vso deželo, še vedno v rednih telefonskih in brzojavnih zvezah z vsemi kraji Slovenije, po državi in tudi z inozemstvom. Ker je sneg zelo lahek, se brzojavne iu telefonske žice še niso nikjer potrgale.
Vremenska poročila Slovenije so davi zaznamovala to-le stanje: Bohinjsksa Bistrica —9, sneži, 123 cm snega. Bled (postaja jezero) —8, sneži, snega 110 cm. Jesenice —8, sneži, snega 80 cm. Kranjsak gora —9, sne/i, snega 73 cm. Tržič —6, sneži, snega 80 cm. Kamnik —5, sneži, 62 cm. Maribor —3, zjutraj oblačno, snega 40 cm. Dravograd —9, oblačno, snega 45 sm. Celje —6, oblačno, snega 45 cm. Ljutomer —3, oblačno, snega 40 cm. Brežice —10, sneži, oblačno, snega 40 cm. Novo mesto —5, oblačno, snega 65 cm. Št. Janž —6, sneži, snega 5 cm. Kočevje —7, sneži, snega 86 cm. Rakek —9, sneži, snega 65 cm.
Železnice v boju s snegom
Promet po deželi je za enkrat takorekoč ustavljen. Vasi so občepele v visokem snegu in med eno in drugo skoro ni nobene zveze več. Celo vztrajnih in trdoživih kolesarjev, ki so kljub vsem nekdanjim nazorom zadnja leta tudi pozimi in po snegu vozarili po cestah, ni več na izpregled. V mestu tu in tam še s težavo sili naprej mimo tebe kak osamljen avtomobil, zunaj na deželi jih pa ni. Le po glavnih cestah še vozijo redki avtobusi, z velikanskimi zamudami seveda. Drugod pa rožljajo kra-guljčki, pa tudi teh ni veliko.
Najdelj bo pač morala vztrajati pri svojih nalogah železnicah, ki ob takih prilikah najbolj stopi v ospredje. Ljudje se zelo zanimajo, kako vozijo vlaki, kakšne so proge, to jim je nekako merilo, kakšna je zima in ali se že splača spustiti se nn kako daljšo pot. Ko bi železni stroj mogel pripovedovati, ka j vse okusi na dolgi poti od Maribora do Rakeka ali celo od Caribroda do Jesenic, to bi bilo pripovedovanja, prava slika letošnje zime!
Železničarji imajo sedaj težke dneve. Mnogi vztrajajo v službi nepretrgoma po 24 ur, ker ni nikogar, ki bi jih zamenjal, aparat pa mora teči naprej. Največje so težave na progah, ki so po starih izkušnjah najbolj izpostavljene plazovom. Na takih odsekih imajo progovni čuvaji sedaj zelo težko in odgovornosti polno službo, saj se vsako minuto slika proge lahko izpremeni, vsako minuto se lahko zavali čez progo debel plSz snega in velik križ bi bil, če bi se to zgodilo progovnemu čuvafu za hrbtom in bi ne mogel pravočasno opozoriti vlakov na obe strani. Prvi plazovi so bili že včeraj, ki k sreči niso povzročili drugega kot velike zamude vlakov. Največji plaz je zdrčal na progo pred Rimskimi Toplicami. Pokril je oba tira v dolžini kakih 100 m, visok je bil pa do 5 metrov! Z Zidanega mostu so poklicali železniški snežni plug, ki se je zaril v ta beli hrib in ga počasi predelil na obe strani. Delj Časa se je promet razvijal šarm pr. enem tiru, zato so imeli vlaki iz Maribora velike zamude. Man jši plaz se je vsul na progo tudi pri Tre-merju pri Celju, ki pa so ga delavci prekopali z lopatami. Proga od Ljubljane do Zagorja pa je v stalni nevarnosti pred plazovi, ki sedaj, ko se zemlja še ne trga. ker še ni odtajena. niso življenjsko nevarni, kup suhega snega pa vlak le ustavi. Zato je tudi ta del proge pod stalnim nadzorstvom in opazovanjem. Doslej so vse plazove odstranili delavci, ki gredo takoj na delo.
Koliko zamude imajo posamezni vlaki, skoro ne moremo navajati za vsakega posebej, ker bi ne prišli do konca. Zamude se gibljejo od nekaj minut pa do pet ur in še več. Vse čakalnice po kolodvorih so natrpane potnikov, ki potrpežljivo čakajo, kdaj bodo mogli naprej.
Globoki zameti na Krasu
Kras je že obiskala vsakoletna zimska znanka — burja, ki te dni brije s silovito močjo. V snežnih metežih pa je še toliko hujša. V vsak kotiček nanese snega na metre na debelo, ki ga naslednji piš spet vzdigne in prenese drugam. Divja po vsem Krasu od Postojne pa do Trsta, najhuje pa je menda okrog Senožeč in pod Nanosom. Tu burja vse premetava, da si nihče ne upa na cesto. Po raznih soteskah in ovinkih lped Rakekom in Postojno je na železniško progo nanosila do 10 m
globoke žamete. Včeraj in danes so naši železničarji šli na pomoč italijanskim železničarjem z velikim snežnim plugom, da so izpod težke odeje rešili vsaj eno progo, po kateri 6e sedaj za silo razvija promet. Seveda imajo vlaki iz Trsta velike zamude. Sitnplon-orient ekspres je imel danes na razmeroma kratki progi od Trsta do Ljubljane 320 minut zamude, od Belgrada do Ljubljane pa »samot 177 minuti Tudi vsi ostali brzci vozijo z velikimi zamudami. Zameti so tudi na progi med Verdom in Logatcem, kjer je prost samo en tir. Nihče ne more povedati, kdaj bomo prišli v normalne razmere. Železniška uprava se na vse kriplje trudi, da bi dohajala vozni red, toda »ad impossibilia nemo tenetur« — od nikogar ne moremo zahtevati nemogočih reči.
V škofjeloških hribih snežen plaz odnesel očeta in sina
Škofja Loka, 24, januarja.
Janez Božnar, kajžar od Sv. Andreja v škofjeloških hribih, po domače Kopar, in njegov 12 letni sin Urban sta v torek, 23. januarja dopoldne, blizu hiše orala sneg, kar je prihrumel po bregu od sv. Ožbalta plaz snega in odnesel oba s seboj. Očeta je zaneslo med mlade kostanje in ga zasulo. Pozneje si je po kostanjih pomagal iz snega. Sina je odneslo mimo. Oče je še slišal njegov obupni klic: »Ata!«, potem ga pa ni več videl. Iskali so ga 14 ur. Samih sosedov je bilo premalo, pa so šli poklicat na pomoč v dolino v Puštal. Šele ob 2 po polnoči so ga našli mrtvega s plugom vred okrog 2 metra globoko v snegu. Pokopali ga bodo v četrtek ob 9 v Škofji Loki. Urban je bil najmlajši izmed petih otrok revne družine. Oče je ostal zdrav-
s£hichtov
Radion
l^tUreje,
-t,t - , tb° ' J i«-*.
""» "i inežnoi
»adion belina i
mati pa je že par tednov precej bolna. V škofjeloških hribih sneži že ves teden in je nad meter snega. Zameti pod strmimi bregovi pa so visoki 3 do 4 metre.
Na jugu zavladalo južno vreme
ki povzroča ogromne plazove in grozi s povodnijo
Iz vse države poročajo o velikih nevšečnostih, ki jih povzročata sneg in mraz, zadnji čas pa tudi jug. Povsod še vedno sneži, samo na jugu države se je vreme spremenilo. V Dalmaciji dežuje, v Bi-tolju in v sosednjih krajih pa so imeli zadnje dni lepo spomladansko vreme. Nenaden prevrat vremena na jugu pomeni veliko nevarnost povodnji. V teh krajih je zapadlo povprečno meter snega, ponekod ga je pa namedlo celo dva do tri metre.
Pokrajina v zimi
Plazovi zasuli tri vlake
Tudi v Bosni je nastalo južno vreme — posledica tega so pa ogromni plazovi, ki grme na železniške proge, tako da je Sarajevo ponovno odrezano od ostalih krajev v državi. S planine Vepar
se je pri Vranduku utrgal velik plaz, ki je zdrvel na žele;
peljal tovorni "vlak. Sneg je zasul več vagonov.
nrav v trenutku, ko je tam
na železniško progo nt
; ■;.....Sn
od katerih sta se dva iztirila. Iz Zenice so takoj poslali pomožni vlak z velikim številom delavcev. Ves železniški promet bo ustavljen, dokler ne bodo očistili proge.
Vlak št. 314 je ponoči med postajama Stijena in Hrenovice zasul plaz. Poštni vagon je bil čisto razbit. K sreči je bil poštni uradnik ob usodnem Času v drugem, v katerem je sedel njegov prijatelj. Tej okoliščini se ima zahvaliti, da je ušel smrti. Na planini Prenj je snežni plaz zajel tovorni vlak. Pod snegom je pokopan neki železniški zavirač, ki ga še niso mogli odkopati.
Dr. Franc Mišič:
Pohorska zima
Daleč blišči v naše Podravje, na vzhod do Mure in Prekmurja, na jug do Iialož, do zagrebškega Slemena.
Ako jo hočeš pregledali pregledno z ene same točke, ne straši se visokega, železnega stolpa in njegovih polževo zvitih stopnic, ki te vrh Ciglenc (1146 m) skoro sredi poti med vzhodno-pohorskim Sv. Bolfenkom in med Pohorskim domom ter med Mariborsko kočo hitro dvignejo tako visoko, da tvoj pogled neovirano švigne čez košate, zasnežene krošnje tudi najvišjih smrek, jelk in bukev. Z vrha tega znamenitega, tudi nekoliko vrtoglavim izletnikom brez nevarnosti dostopnega mariborskemu razglednika boš gledal in občudoval iz primerne razdalje njo, zimo okoli »Ruške«, njeno zunanjo podobo, rast in ^stasitost, blesk in sijaj njenega pomladansko svežega in cvetočega zunanjega lica, čul in občudoval pa boš tudi vsaj rahlo tople utripe njenega srca, zaslutil življenje, duh in vonj njene duše.
Kakor iz dragocenega marmorja izklesana, ne mrtva, temveč vsa živa, zdrava in lepa, stoji pred teboj, da se je ne moreš nagledati, četudi te pe-stropisani zimski svet sredi katerega se ona dviga kot njegova kraljica, odvrača od nje in te vabi, da občuduješ tudi njega. Pa četudi se z dopa-denjem oziraš na edinstveni bakreni relief vinorodnih Haloz in Slovenskih goric, četudi 7. zadovoljstvom gledaš na naš Maribor, ki se v žarkih večernega sonca kakor svetla zvezda ob Dravi sveti na vse strani, vendar se ti vedno zopet povrne tvoj pogled k njej, k pohorski zimi, ki daleč proti zapadu iz skoro neskončnih šum, sneženih planot in snežnih žametov dostojanstveno in vendar dekliško lahkotno gleda v širni pohorski svet. Tam za Reškim (1156 m) in Perkovim (1232 m) vrhom, pa pred Žigartovim (134o m), kjer se nad
etaro »Glažuto« Pohorje, njegov glavni hrbet niža do prostrane, s snežnimi fantastičnimi jarki, prepadi in labirinti preprežene plan je, S e d o v e c zvane, in se potem na prisojni strani zasneženi temnozeleni in svetlobeli gozdni kompleksi pričenjajo zof>et dvigata, obrnjeni proti Velikemu vrhu, proti cerkvi sv. Treh kraljev in cerkvici sv. Urše, stoji v snegu in ledu, vsa ožarjena in razgreta od zimskega sonca, cerkev sv. Areha in »Ruška«.
Čim dalj se oziraš na to krasno zimsko sliko, na cerkev v samoti zasneženih velikanskih gozdov na 1249 in visokem gorskem hrbtu, tem liolj uvidevaš, kako zdrava, kako naravna je domišljija našega domačega pohorskega ljudstva. Na poti k spokorjenju blodi sv. Areh, kralj in cesar Henrik, v hudi zimi sam, brez tovariša in brez brašnja, v strašnih zimskih burjah in še silnejših snežnih vrtincih po zledenelih pohorskih gozdovih. _BIiža se temna noč — volkovi gladni in pre-mraženi, tulijo v bližini in si iščejo plena. Tedaj se zaobljubi mogočni vladar, ako bo srečno prestal noč, da pozida na tem mestu cerkev: to je cerkev
sv. Areha v zimi okoli »Ruške«. Več stoletij pozneje je storil enako jx>liorski kmet V isočn i k ; samo da pri svojih skromnih sredstvih ni postavil cerkve, ampak samo granitni kip Matere božje z jezuščkoin v naročju; pristno jx>horsko madono, ki sedaj s pajčolanom iz snežink in ledenih okraskov ovita, sameva v smrekovem gaju blizu j>od ["azglednikom.
Sedaj zima okoli »Ruškem, pohorska zima, ni več zajMiščena, prazna in samotna. Medvedje, risi in volkovi so sicer izginili, da se jih izgladovanih in izstradanih tudi v najhujši zimi ni treba bali. A izletniki in smučarji, naj prihajajo v družbah ali fx>samič, tudi v najtemnejših nočeh in v naj-silnejšem snežnem metežu, ne bodo zgrešili smeri in poti, pa naj so na poti k pokori in v posvečeni hram sv. Areha, ali pa namenjeni samo v topli kotiček, zakurjene peči v »Ruški«. V njeni zimi jo življenja in veselja tem več, čim več je snega in čim hujši je mraz. Drvarjeva sekira poje padajočim gorskim velikanom brezsrčno, hladno, zimsko pesem; »žlajfe«, domače sani, z velikanskimi bruni in hlodi, drče bliskovito po strnjenem snegu ni-zdol v Ruše, v Dravsko dolino skozi ves teden: ko pride nedelja, pridejo smučarji in še številnejši sankači, kajti takšnega sankališča, kakor je ono od »Ruške« po severnem pohorskem pobočju v Ruše, vsa Slovenija ne zmore, niti Karavanke z Ljubeljem, niti Triglavsko kraljestvo z Gorjušami in s Koprivnikom. Čez »Trateč skozi »Strmico« 7. razgledom na Gradec in Maril>or, preko »Ovčje ravne« na »Apnico« mimo »Gladovnega studenca«', mimo »Mihovih korit« na »Čandra« in »Rej>oluska< gre tako hitro, da triurno jx)t prevoziš v dvajsetih minutah doli do Ruš.
Ko lx> lepo zasnovani sen onih, ki so lela 1906 zgradili »Ruško«, da je sedaj kras in ponos jk>-horske zime, ko bo projekt Rušanov z graditvijo ceste od »Mariborske« in iz Ruš do »Ruške« uresničen, tedaj bo na tisoče in tisoče več srečnih ljudi moglo uživati vse lej>ote in krasote, blairo-dati, veselje in radosti zime okoli »Ruške«.
V	Sarajevu so v dolnjem delu mesta že prave poplave, ker se je sneg začel tajati. Kanali so natrpani s snegom in se voda ne more odtekati. Po ulicah so velikanske luže, skoraj vse kleti nižje ležečih hiš so polne vode. Včeraj je bilo jasno in sončno vreme, zvečer se je pa spet pooblačilo In je znova začelo snežiti. Snežilo je vso noč.
Volkovi raztrgali tri tihotapce
V	planini Veles pri Mostarju so se pojavili veliki tropi volkov. Sedem tihotapcev tobaka, ki so šli čez planino, je napadel trop lačnih volkov. Štirim se je posrečilo pobegniti, tri so pa volkovi raztrgali. Blizu vasi Visočice je orožniška patrulja našla tri človeška trupla. Očividno gre za žrtve snežnega viharja. Identitete ponasrečenih še niso mogli ugotoviti. Iz vseh okoliških vasi prihajajo vesti o napadih lačnih volkov. Kmetje so v velikem strahu pred temi zvermi in si ne upajo iz hiš. Večinoma čepe v stajah in varujejo živino pred volkovi. Ceste so zatrpane s snegom. Oblasti se trudijo, da pomagajo siromašnemu ljudstvu in da se zagotovi prehrana, dokler ne bo spet vzpostavljen promet.
Meter debel sneg na Dravi
Iz Osjeka poročajo, da je Drava pri Osjeku in v okolici čisto zamrznila in je led debel nad en meter. Pri Vukovarju je zamrznila tudi Donava, kar se ni zgodilo od leta 1929. Drava sicer vsako leto zamrzne, vendar tako debelega ledu že ne j pomnijo nad deset let. Vozniki pridno vozijo led v ledenice; to je sedaj njihov edini zaslužek.
Snežni vihar ustavit potniški vlak na odprti progi
Pri Djakovu je snežni vihar ustavil potniški vlak na odprti progi. Snežilo je že tri dni, piha! je hud sever, ki je nanesel ogromne žamete. Ponekod je snega dva do tri metre na debelo. Posebno je divjal snežni vihar v nedeljo ponoči in je popolnoma zatrpal železniško progo. Jutranji potniški vlak, ki bi moral priti v Djakovo ob 4, je zavozil v sneg, iz katerega se ni mogel rešiti in je ostal na progi nekaj kilometrov pred postajo Viškovci. Ko so deloma očistili progo, je lokomotiva s tremi vagoni odpeljala v Djakovo, drugi vagoni so pa ostali na progi.
V	dalmatinskih vaseh Hudje stradajo
Zaradi snega je bil promet na liški progi v noči od ponedeljka na torek spet prekinjen za šest ur. V torek zjutraj so progo očistili. Zaradi snežnih žametov je zatrpana železniška proga med Gra-čacem in Gospičem. Vlak, ki je v ponedeljek zvečer ob 11 odpeljal iz Splita proti Zagrebu, je bil zadržan v Gi^čacu in je šele v torek zjutraj ob 9 nadaljeval pot proti Zagrebu. Splošno imajo vlaki med Zagrebom in Splitom do šest ur zamude. Avtobusni promet je še vedno popolnoma ukinjen. Vse ceste so zatrjiane in jih pridno čistijo. Zaradi ukinjenega avtobusnega prometa prebivalstvo v posameznih vaseh že strada, ker povsod primanjkuje hrane, ki jo zaradi ukinjenega prometa ne morejo dovažati.
Ker se je vreme nenadoma spremenilo in je zapihal jug, je nastala velika nevarnost povodnji. Zaradi naglega tajanja snega so na posameznih odsekih železniške proge že poplave, ki otežko-' čajo promet.
Mraz v Italiji
Iz Rima izročajo: Iz zgornje Italije prihajajo vesti o nenavadnem mrazu za te kraje. Tako so imeli v Milanu 10 stopinj mraza, v Piemonlu 11 stopinj. Tudi v Rimu. Neaplju in na Sardiniji je 0 stopinj. Zaradi snežnih žametov r>o Italiji imajo vlaki silne zamude, |>onekod pa promet sploh zastaja, tako da je dovoz živil v velika mesta v nevarnosti. V Trstu in v Milanu pa se je več ljudi ponesrečilo zaradi zmrznjenih rest. Ker v Italiji v sobah nimajo skoraj nikjer peči, je mraz za prebivalstvo tem hujši. Mimo teea pa je Italija navezana izključno na uvoz premoga.
V	Španiji so reke zamrznile
Iz Madrida poročajo, da je v vsej Španiji hud mraz. Večina gorskih prelazov je neprehodnih, ker je povsod <V>bel snet;. Tudi železniške zveze so prekinjene. V Reinozi, v provinci Santander-so imeli kar 17 stopinj mraza. Na cestah je 70cm debel sneg. Reke so zninr7.)p. V«p tn je v Španiji, ki si jo mislimo le kot deželo sonca in toplote I
SA&dae novice
Koledar
Četrtek, 25. jan.: Spreobrnenje Pavla; Ananija, in. Ščip ob 0.22. I lerscnel napoveduje mrzlo, če ne bo pihal jugozapadnik.
Petek, 26. jan.: Polikarp, škof; Pavla, vdova.
Novi grobovi
•f- V Ljubljani je umrla gospa Marija Kovač, vdova po uslužbencu drž. železnice in bivša babica. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
•f V Križovcih pri Ljutomeru je izdihnila svojo blago dušo ga. Marija Brat in a, mati okrajnega načelnika v Murski Soboti g. dr. Franca liratine. Dosegla je visoko starost 81 let. Za njo žaluje 0 otrok, ki jih je vse vzorno vzgojila in preskrbela. Pokojna je bila zaradi svoje srčne dobrote ln plemenitosti znana daleč naokrog. Pokopali so jo ob veliki udeležbi prebivalstva iz vse okolice.
-J- V Lipovcih pri Beltincih v Prekmurju so
v nedeljo ob veliki udeležbi pogrebcev pokopali posestnico go. Terezijo Jakob, ki ie po kratkem bolehnnju umrla v starosti 66 let. Pokoj-n i ca je bila mati slikarja Karla Jakoba, profesorja risanja na gimnaziji v Murski Soboti. Bila je dobra krščanska žena ln skrha mati številni družini.
+ V Filovcih v Prekmurju so pokopali tamkajšnjega i>oseslnlka g. Janeza Lavrenčiča, ki jo umrl v starosti 70 let. Za njim žalujeta dve hčeri in sinova, od katerih je eden doma na posestvu, drugI pa je salezijanskl duhovnik v Marti-nišču v Murski Soboli.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše Iskreno sožaljel
Osebne novice
= Poročila sta se včeraj v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani g. Weble Detnetrij, odvetnik in bivši nar. poslanec iz Novega mesla ler gdč. Pogačnik Marija, prva in dolgoletna predsednica Dekliških krožkov. Poročil ju je g. župnik Koš-merlj; za priči pa sla bila ženinov bratranec prof. Božidar Jakac in nevestin brat inž. Pogačnik Boris. Mladoporočencema želimo obilo sreče!
Iz banovinske službe
Imenovani so: Inž. Mihael Vladimirov za banovinskega uradniškega pripravnika VIII. položaj-ne skupine pri banski upravi v Ljubljani; Anica Kranjc za banovinsko gospodinjsko učiteljico uradniško pripravnico za X. skupino pri kmetijsko-go-spodinjskih tečajih v dravski banovini; Franc Zrnec za banovinskega služitelja II. položajne skupine pri ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Napredovali so; Anton Zorn za banovinskega svetnika IV skupine 1. stopnje pri banski upravi v Ljubljani; Andrej Zega za banovinskega višjega računskega inšpektorja V. pol. skupine pri banski upravi v Ljubljani; Jakob (Radko) Klemenčič za upravno-pisarniškega uradnika VIII. pol. skupine pri upravi policije v Ljubljani; Vera Drolc za banovinsko uradnico X. pol. skupine kmetijsko gospodinjsko učiteljico pri banovinskih kmetijsko-gospo-din;6kih tečajih v dravski banovini; inž. Stanko Maček, za banovinskega tehničnega višjega pristava VI. pol skupine pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Ljubtjani; Franjo Čern:ak za banovinskega tajnika V. skupine pri banski upravi v Ljubljani; Avgust Vaingorl za banovinskega zvanič-nika I. politične skupine pri upravi zdravilišča v Dobrni pri Celju; Anton Žnidaršič za policijskega nadstražnika v I. a skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Premeščeni so: Inž. Vilko Praprotnik, banovin-ski uradniški pripravnik od terenske hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Pluju k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani; Kristina Frank, banovinska uradniška pripravnica pri banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani k banski upravi; inž. Anton Simončič, banovinski uradniški pripravnik, od banake uprave v Ljubljani k banovinokemu ribogojstvu zavoda v Bohinjski Bistrici, kjer bo opravljal posle uprav nika zavoda; Anton Skubic, banovinski uradniški pripravnik pri banov:n.>kem institutu za raziskava nije fn zdravljenje novotvorb v Ljubljani, na socialni oddelek banske uprave v Ljubljani.
tudi domneva, da je zapora osebnega prometa v zvezi s premikanji in grunacijami nemških vojaških moči pri Gradcu in Celovcu, neresnične in sposobne, da kalijo obstoječe prijateljske nemško-ju-goslovanske ouiiošaje.
— Ukinjeni vlaki v Sloveniji. Od 28, jan. se bodo po sklepu promet, ministra ukinili na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva naslednji vlaki: na progi Maribor—Postojna brzi vlak 501-602, ki gre iz Maribora ob 2.48, in obratno vlak št. 601-502, ki odpelje iz Postojne ob 22.48; na progi Maribor—Mura—Keresztur vlak št. 1102 ob 3.08 in vlak št. 1101, ki odpelje iz Keresztura ob 0.48 v Maribor; na progi Jesenice—Podbrdo vlak št. 002, ki odpelje z Jesenic ob 9.05, in obratni vlak št. 903, ki odpelje iz Podbrda ob 22; vlaka iz Rogatca in Rogaške Slatine št. 2112 in 2126, ki odpeljeta ob 6.50 in 21.51, in obralno vlak št. 2111, ki odpelje iz Rogaške Slatine ob 4.02; na progi Ormož—Murska Sobota vlak št. 8718, ki odpelje iz Ormoža ob 22.51, in nazaj vlak št. 8711, ki odpelje iz Murske Sobote ob 0.38; na progi Ormož —Ljutomer—Gornja Radgona vlak št. 8818, ki odpelje iz Ljutomera ob 23.58, in nazaj št. 8167, ki odpelje iz Oornje Radgone ob 22.54; na progi Novo mesto—Straža—Toplice vlak št. 9540, ki odpelje iz Novega mesta ob 19.20, in nasprotni vlak št. 9541, ki odpelje iz Straže ob 19.48.
„AII-right" knjigovodstvo
enostavno — hitro — sigurno Liubliann, Aleksandrova 4/H, tel.39-09
Oton Stiglk
—	Nove zveze Dolnjo Lendavo z Zagrebom. Po#novem voznem redu na področju zagrebške železniške direkcije sta uvedeni dve novi direktni zvezi Dolnje Lendave z Zagrebom. Vlaka odhajata iz Lendave ob 18.20 in 0.45 in prihajata v Lendavo ob 18.04 in 0.15. S tema zvezama je Dolnja Lendava še bolj navezana na Zagreb.
—	Smrt v tujini. Iz Prekmurja odhaja vsako leto na tisoče delavcev na sezonsko delo v tujino. Letos jih je še čez zimo ostalo v Franciji na delu okrog 2000, v Nemčiji pa nad 500 delavcev. Marsikateri delavec najde v tujini etnrt in se ne vrne
več pod rodni domači krov. Tako je v Franciji po nesrečnem naključju električni tok ubil uilado sezonsko delavko Rosiko KUzma Iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Njena smrt je hudo prizadela domače.
—	Pri saprtjn, motnji v prebavi, vzemite zjutraj »e na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
—	»Novine Slovenske Krajine«, ki jih izdaja že 26 let urednik g. župnik v p. Jožef Klekl. izhajajo v novem letu v novi obliki z drugačno naslovno stranjo. Dozdaj so imele kot edini slovenski časopis naslov ob strani, ki je zavzel celo kolono. Z aprilom bo urednik in lastnik g. Klekl izročil »Novice« novemu lastniku »Tiskovnemu društvu Katoliške Akcije v Slovenski Krajini«.
—	Led na Muri. V nedeljskem »Slovencu« smo objavili zanimivo sliko zmrznjene Mure pri novem mostu v Petanjcih. Tako debela plast ledu še nikoli ni pokrivala Mure, ki tudi še dozdaj ni bila tako zaledenela v vsej dolžini od Radgone do Središča. Vedno je bil še po sredi ozek pas, po katerem se je med ledenimi ploščami pretakala voda. Zdaj hodijo ljudje kar po zamrznjeni strugi čez Muro. Brod pri Pelanjcih je ostal ob strani v ledenem oklepu Mure, promet pa gre že po novem petanjskem mostu, ki je pred nastopom zime dobil trdno ograjo. Vsi se že bojijo, kaj bo, ko se prične led premikati ln bodo ogromne mase ledu pritisnile ob leseni veržejski most, ki je že v zelo slabem stanju. Oblasti so bile že naprošene za strokovno nadzorstvo mosta ob nastopu spomladanskih poplav.
—	Delavska knjižnica v Murski Soboti. Po posredovanju podružnice ZZD Je Delavska zlior-nica v Ljubljani odprla knjižnico tudi v Murski Soboti. Knjižnica ima zdaj že veliko izbiro knjig iz slovenske in prevodne književnosti in se bo njena izbira v zimskem času še povečala. Knjižnica je lavna in se jo lahko vsakdo poslužuje. Nahaja se v Delavskem domu v zadružni pisarni in je odprta vsak torek in pelek od 4 do 6 popoldne. Z ustanovitvijo velike javne knjižnice v metropoli Prekmurja, je Delavska zbornica napravila narodno-kulturneniu delu v Prekmurju veliko uslugo.
—	Izpred velikega senata. Veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, je včeraj obsodil Lilijčana Ludvika Melina zaradi zločina po členu 3 zakona o zaščiti države, dalje po §§-ih 319 in 302 k. z. na 1 leto strogega zapora, ker je napram rezervistom slabo govoril o naši državi ter je žalil tudi orožnike. Državni tožilec je prijavil proti sodbi priziv zaradi prenizke kazni. S sodbo Melin ni bil zadovoljen.
P& dhJiotfi
* Poskušen vlom v stanovanje Ljube Davido-viča v Belgradu. V noči od ponedeljka na torek ob dveh zjutraj se je pred hišo predsednika demokratske stranke Ljube Davidoviča v Belgradu odigral nenavaden dogodek. Cinkograf državne tiskarne Peter Hmejak je iz doslej še nepojasnjenih razlogov skušal vdreti v stanovanje g. Davidoviča. To so mu pa preprečili sosedje, nakar je Hme-jaka aretirala policija. Dogodek se je odigral takole: Okrog dveh ponoči je Sofija Markovjč, ki že trideset let gospodinji v Davidovičevi hiši, zaslišala močno zvonenje pri hišnih vratih. Sla je pogledat, kdo zvoni. Pred vratmi je zagledala neznanega človeka, ki je na vprašanje, kaj želi, surovo odgovoril, naj mu takoj odpre vrata. Gospodinja je vprašala, koga želi, neznanec je pa ponovno zahteval, naj odpre vrata. Ker gospodinja tega ni hotela storiti, je začel neznanec groziti, da bo sam odprl vrata. Ker je gospodinja vedela, da so vrata dobro zaprta, je šla v svojo sobo. Cez nekaj časa je šla spet pogledat in je videla neznanca, da nekaj dela okrog ključavnice. Kmalu nato je neznanec preskočil visoko dvoriščno ograjo. Preplašena gospodinja je odprla okrfo in začela klicati na pomoč. Kmalu so prihiteli sosedje, pa tudi policijski stražniki, ki so neznanca aretirali. Ugotovili so, da je Peter Hmejak. Pri zasliševanju na policiji je Hmejak izjavil, da je doma iz Gorice. Zvečer je veliko pil s svojimi prijatelji v neki kavarni. Pred dnevi mu je ušla žena in on jo je zastonj iskal po vsem Belgradu. Povod je bila neka ženska, s katero pa Hmejak ni imel ničesar opraviti. Prijatelji so mu pomagali iskati ženo, ker je pa niso našli, so šli v kavarno, kjer so veliko pili. Ko ie bil že precej vinjen, se je odločil, da bo poiskal svojega prijatelja Radoj-
Vesela komedija Iz živlienla ameriške pomorske akademije
ROBERT Y0UNG, FLORENCE RICE, LI0NEL BARRVMORE
Ob 16. 19. in 21. uri Kino Matica, tel. 21-i4
ANNAPOLIS
—	Nabavni prispevek TPD rudarjem. Trboveljska premogokopua družba je povabila glavne zaupnike dnige rudarske skupine v Ljubljano za včeraj ob pol 10 dopoldne ter •jim je sporočila, da bo izplačala do 1. februarja t. I. nabavni prispevek vsem oženjenim — brez razlike kategorij — 300 din, samcem pa,-isto-tako bre/. ra/like kategori j 130 din.
—	Duhovne vaje za može v Domu sv. Ignacija v Ljubljani, Zrinjskega 9, bodo od 5. do l). februarja. Nekaj prostorov je še praznili. Možje, priglasite se kmalu, du si zagotovite lastno, toplo sobico, kjer boste lahko v miru in tihoti opruvili duhovne vaje. Na prepozne zgla-sitve se ne bomo mogli ozirati. Prehrana in oskrbnina za ves čas 100 din. Pridobite še druge može za to. danes tako potrebno obnovo duhovnega življenja, kat. akcija potrebuje neustrašenih. načelnih, vztrajnih borcev, ki jih vzgaja dobra šola duhovnih vaj — Vodstvo »Doma«.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine dne 24. t. ni. je objavljen »Pravilnik o spremenbah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih«, dalji »Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin« in »Pojasnilo o taksni oprostitvi listin, ki se nanašajo na posle zaradi naprave zaklonišč pred zračnimi napadi«.
—	Potniški promet z Nemčijo. Dne 10. januarja smo priobčili iz Maribora poročilo, da je ves osebni promet z Nemčijo ustavljen in da izdaja nemški konzulat vizum za potovanje v Nemčijo samo osebam, ki dokažejo, da potujejo »v interesu nemške države«. Nemški konzulat k temu poročilti izjavlja: Res je, da se smejo izdajali vizumi za potovanja v Nemčijo od strani nemškega konzu-lala po razmerju obstoječih predpisov pod sedaj vladajočimi izrednimi prilikami vojnega časa na poprejšnje vprašanje pri pristojnih nemških uradih samo neoporečnim inozemcem, ki znajo dokazati nujen namen potovanja. Nasproti so pa trditve, da smejo iz Nemčije samo osebe potovati,
nn nncphnpm zaupnem nnslti« in nroti
.v, h >» i q j,
katerim je'»vsa'previdnost prav umestna«, kakor
čiča, risarja v državni tiskarni, ki po njegovem
mnenju stanuje nekje na vogalu Nemanjine in Sve-tosavske ulice. Ta njegova izjava pa ne drži, ker hiša g. Davidoviča ni na vogalu ulice in se tudi Njegoševa idica ne križa s Svetosavsko ulico, ki pelje paralelno z njo. Hmejak je dalje pripovedoval, da prav v tej hiši, v katero je hotel vdreti stanuje njegov prijatelj Radojčič. Policija ima težave s Hmejakotn, ker neprestano izjavlja, da se ničesar ne spominja, da je bil popolnoma pijan. Zagovor Hmejaka ni logičen in tudi ne resen. Značilno je, da so pri njem našli številne vitrihe. Gre skoraj gotovo za poskušen vlom. Ugotovljeno pa je tudi, da je bil Hmejak res precej pijan.
*	Na Hrvatskem ne bo več frizerjev, ampak »vlasuljari«. V Zagrebu je bil te dni kongres brivcev in frizerjev. Sprejeta je bila resolucija, v kateri brivci zahtevajo, da se uvedejo minimalne cene za britje, ker današnje cene niso povsod enake in nekateri brivci brijejo globoko izpod cene. Na kmetih brijejo kmete celo leto za 20 do 40 kg pšenice. Brivci zahtevajo, da mora znašati najnižja cena za britje 4 din. Zahtevajo tudi, naj se uvede poseben davek za britve in britvice. Končno je bilo sklenjeno, da se ukine naziv »frizer« in upelje narodni naziv »vlasuljar«.
*	Divjačina na zagrebškem trgu. Prelekli torek je bilo na zagrebškem trgu izredno veliko divjačine, ki je bila večinoma nastreljena v Po-dravini in v Prekmurju. Vsega skupaj so prinesli na trg 742 zajcev, 233 fazanov in 81 jerebic. Razen rac so zaloge divjačine še od prej, ker se od 15. januarja ne sme več streljati zajce in fazane. Cena zajcem je zaradi velike množine precej padla.
*	Pogrešanega sodnika našli zmrznjenega. Včeraj smo poročali, da je na nepojasnjen način izginil sodnik Ilija Prodanovič iz Maje pri Pelrinji. Dolgo časa so ga iskali domači, orožniki in policija. V torek so pa našli njegovo truplo v jarku ob cesti Glina-Maja. Vozniki, ki so vozili seno v Glino, so zapazili, da moli iz snega roka. Ustavili so se in izvlekli izpod snega človeško truplo. Drugi kmetje, ki so prišli mimo, so v zmrznjenem truplu prepoznali sodnika Prodanoviča. Sotlna komi-
Ljubljana, 25. januarja
sija je ugotovila, da je bil Prodanovič že najmanj štiri dni zmrznjen. Skoraj gotovo je padel v jarek in tam obležal, ni pa tudi izključeno, da ga je kdo sunil v jarek. Prodanovič je bil star šestdeset let in je bil med ljudmi zelo priljubljen.
*	Mostarski milijonar v nemškem koncentracijskem taborišču. Po hrvatskih listih smo 13. t. m. objavili pod gornjim naslovom vest, da je g. Marko Kvesič, velelrgovec s kožami in usnjem, bil poslan v nemški koncentracijski tabor, najbrže zaradi deviz. Sedaj nam piše g. Kvesič, ki se je 21. t. m. vrnil s poslovnega potovanja po Madžarski in Nemčiji, da ni bil poslan v koncentracijski tabor zaradi deviz, ker se ni nikdar bavil s takimi posli. Res pa je bil g. Kvesič zadržan v Bregenzu-na nemški meji iz sledečega razloga: Njegov poslovni prijatelj v Pragi mu je izročil pismo poslovne in družinske vsebine za njegovega kom-paniona, ki je sedaj v Newyorku, s prošnjo, da ga iz Curiha odpošlje z avionsko pošto v Newyork. Ker pa to pismo ni bilo cenzurirano od nemških oblasti in ga g. Kvesič na meji ni pokazal, so ga obmejni uradniki osumili in pridržali v policijskem zaporu, dokler ni bila preiskava končana. Preiskava je dognala popolno nedolžnost g. Kve-siča, ki je bil takoj nato izpuščen na svobodo. Šlo je tedaj samo za neko poslovno pismo, nikakor pa ne za kakšne devizne manipulacije.
*	Ženin je prišel s 60 svati po nevesto, ki je pa pobegnila z drugim. Kmečki fant Mato Pejakovič iz. Balegovca pri Bosanskem Samcu se je nedavno zaročil z. mladenko Katico Pod-bradič in so že določili dan poroke. Mato Pejakovič je sin najbogatejšega kmeta v Bale-govcu, pa tudi nevesta je iz premožne hiše, zato so pripravljali veliko s vato vanje. Pejakovič je zaklal za ženitovanje vola, dve teleti, več ovac in veliko število perutnine. Povabil je na ženitovanje okrog sto sorodnikov in prijateljev Ko je bilo vse pripravljeno, je šel Pejakovič s 60 svati, ki so se peljali na petnajstih saneh, po nevesto, ženina in svate pa je čakalo veliko razočaranje. Podbradifevi so tudi pripravili veliko pojedino, na katero so povabili okrog sto svatov. Ko so hoteli opoldne iti k poroki, so ugotovili, da neveste ni. Vsi svatje in domači so preiskali vso hišo in okolico, pa o nevesti m bilo ne duha ne sluha. Peiakovičem svatom ni preostajajo drugega, kakor da se z ženinom brez neveste žalostni vrnejo domov v Balegovac, Sodijo, da je nevesta pobegnila z nekim fantom iz sosedne vasi, s katerim so jo videli te dni.
*	Stekel pes v okolici Siska se je pojavil pretekle dni. Potepal se je po okolici Siska in napadal ljudi. Kmetje so opozorili svoje otroke. naj ostanejo doma.s Kljub vsej pozornosti, pa je pes ugriznil štiri osebe in sicer dva otroka in dve odrasli ženski. Ugriznil je tudi dva psa in več kokoši na kmečkih dvoriščih. Gotovo bi pes ugriznil še več ljudi, če ga ne bi kmet Cetina. ki mu je pes ugriznil hčerko, ustrelil z lovsko puško. Ogriz.ene osebe so takoj odpeljali v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
*	Posledica ljubosumnosti. Kleparski pomočnik Milan Habazin je že delj časa sumil svojo tridesetletno ženo Danico, da mu ni zvesta. Ker je zvedel, da stanuje njegova žena pri 26-letnemu Milanu Hajdinu, ki je tudi kleparski pomočnik, in da se je šla z njim v družbi več drugih Zagrebčanov smučat v Samobor, je sklenil, da bo na postaji Samobor z njima obračunal. Ko je žena z drugimi smučarji in Hajdinom prišla na postajo, je Habazin stopil k Hajdinu in mu zadal z nožem dve hudi rani na lice in roko. Hajdin je padel na tla, drugi smučarji so pa preprečili nadalnje prelivanje krvi in izročili Habazina orožnikom, ki so ga prepeljali v zapore zagrebškega okrožnega sodišča.
*	Dva razbojnika obešena. V Požarevcu so pretekli torek obesili Cedomila Vidanoviča in Ra-dovana Paunoviča, ki sta na zverinski način mučila kmeta Novakoviča in njegovo družino. Razbojnika sta vdrla v hišo in zahtevala od gospodarja denar Ker jima mož ni hotel povedati, kje ima denar skrit, sta ga razbojnika zvezala in pekla tako dolgo na o^nju, da je revež v strahovitih bolečinah umrl. Nato sta mučila še ostale člane družine. Sodišče je oba obsodilo na smrt in sta bila sedaj obešena.
*	Lastneda sina je zabodel, Friderik Jung t Ruljkesu pri Novem Sadu je imel 22-letnega »'na, ki se je izučil za tesarja. Delo pa ga ni posebno veselilo, pač p» «<> jo udejstvova! pri politični organizaciji mladih Nemcem 2a t« je med očetom
Gledališče
D ram a i Četrtek, 25. jan.: »Kupčija s smrtjo«. Red Četrtek. — Petek, 26 jan.: »Na prisojni straiii«. Premiera. Premierski abonma. — Sobota, 27. jan.: »Profesor Klepec«. Izven. — Oper a i Četrtek, 25. jan.: zaprto, — Petek, 26. jan,: zaprto. — Sobota, 27. jan.i »Ruealka«. Premiera. Premierski abonma,
Radio Ljubljana
Četrtek, 25. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Valčkovi kralji (prošče)
—	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.0
—	12,30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Operni trio — 14 Poročila — 18 Priljubljeni napevi (Radij orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac ura: Ministrstvo za telesno vzgojo (Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Reproduciran koncert simf. glasbe — 21.15 Samospevi ge. Tončke Marotl-Suštarjeve, pri klavirju prof. Pavel šivic — 22 Napovedi, poročila — 22.13 V oddih igra Radijski orkester.
Drugi programi
Četrtek, 25. januarja: Belgrad: 20.30 Sve-tosavski konc. — Zagreb: 20.30 Madrigalisti — Bratislava: 21.30 Nar. konc. — Sofija: 20 Vok. in instr. konc. — Angleške postaje: 20 Ork. in zbor — Beromiinster: 20.40 Ork. konc. Budimpešta: 20.10 Operni ork. Bukarešta: 20 Filh. konc. — Stockholm-Hiirbv: 19.30 Simf. konc. — 20.45 Kabaret — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc.
—	22 Koralni konc. — Rim-Bari: 22.20 Violina
—	Florenca: 18 Operetna gl. — 21 Verdijeva opera »Rigoletto« — Oslo: 20 Danska gl. Poste Parisien: 22.10 Havajske kitare — 23.13 Francoska glasba.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Sv. Krištof priredi 1. februarja 1940 ob 8 zvečer predpustno zabavno prireditev v dvorani hotela Miklič na Masa-rykovi cesti. Spored zelo zabaven.
»Kovačev študent«, spevoigra v treh dejanjih bo v nedeljo, 28. t. m. ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Prirede jo šentjakobski fantje za zaključek Propagandnega tedna.
Goldonijevo komdeijo »Stric Ihta« vprizore v Frančiškanski dvorani igralci naših društev Stolne prosvete in Posekke zvsze Pričetek točno ob 5 popoldne.. Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 din 6e dobivajo v trafiki Soukal, Pred škofijo, dve uri pred pričetkom predstave pa tudi pri blagajni »Pax et bonum«. Ker je zanimanje za to komedijo veliko, se priporoča nakup vstopnic v predprodaji.
Sestanki
Občni zbor Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo v sredo, dne 31. januarja, ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Opozarjamo članstvo, da je treba v smislu društvenih pravil sporočiti ev. samostojne predloge društvenemu odboru vsaj 5 dni pred občnim zborom.
F. O. Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. prof. M. Dobovška o športu pri raznih narodih Udeležba obvezna.
FO Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni fantovski sestanek. Predaval bo duhovni voditelj gosp. Zabkar, ki bo nadaljeval svoje zanimivo predavanje o spiritizmu.
Predavanja
Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 v Ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. Kregar: »Kako si sami namnožimo najlepših cvetic gomoljnic.« Predavanje bo g. predavatelj razlagal tudi « slikami.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška c.
in sinom večkrat prišlo do prepira, ker je oče očital sinu, če ga ni sram, da živi na račun očeta. Sin pa je še naprej samo politiziral. Nekega dne je sin povabil na dom več prijateljev in jih gostil. V sobo je stopil oče in začel karati sina, kako si drzne prirejati pojedine za prijatelje na očetov račun. Za odgovor je sin prisolil očetu nekaj zaušnic, da se je oče zgrudil na tla. Ko se je spet dvignil, je odhitel v kuhinjo, vzel velik nož in se vrnil v sobo. Navalil je na sina in mu zasadil nož pod rebra. Sin se je ves v krvi zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil. Ko je oče videl, kaj je storil, se ie sam javil orožnikom.
*	Brata je ustrelil. V Bošnjacih je Tuco Ba-lanlovič z lovsko puško ustrelil svojega brata Ivana. Zgodaj zjutraj je Tuco hotel prodati skupni panj zaradi česar ga je nahrulila njegova mačeha — Ivanova mati. Tuco je mačeho pretepel. Ivan ga je vprašal, zakaj pretepava mater. Med bratoma je prišlo do prepira, med katirim je Tuco zgrabil lovsko puško in ustrelil Ivana. Nato si je obesil puško na rame in odšel na vas, kjer se je javil orožnikom.
*	V občinski blagajni zmanjkalo 113.000 din. V Popovači pri Kutini na Hrvatskem so ugotovili, da manjka v občinski blagajni 113.000 dinarjev. Občinski blagajnik Josip Čolik je najprej pobegnil, nato se je pa sam javil oblasti. Čolik je bil nastavljen pri občini kot uradnik že 16 let,
Namesto anekdote
»Tu počiva Pierre Vietor Fournier, iznaj-ditelj trajne svetilke, ki porabi petroleja samo za en centim na uro. Bil je dober oče, sin in mož. Njegova neutolažljiva vdova votli trgovino v Rue aux Trois naprej Razpošiljanje na vse kraje.«	(Pokopališče v Parizu.)
»Spominu Jamesa Randoma, ki je umrl 6. avgu«ta leta 1808. Zapustil je vdovo v starosti 24 let, ki ima malo premoženja in vse za dobro gospodinjo potrebne lastnosti. Stanuje na Glavnem trgu št. 628.«
(Pokopališče v Massachusettu.)
»živel je življenje kreposti in umrl, gotov večnega blažtvistva, za kolero zaradi uživanja nezrelega sadja v starosti sedemindvajset let. Pojdite in storite enako!«
(Pokopališče v neki angleški vasi.«)
Bretboinišfca propaganda v Združenih ameriških državah
Anieriška »Zveza za širjenje ateizma« je Izdala vsoto 500.000 dolarjev, ki jo bodo uporabiii za izdajo lista za pobijanje krščanstva.
T
| L]UBt)4N4
Ps
Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov
V soboto, 20. t. m. je bil občili zbor društva stanovanjskih najemnikov, ki ga je otvoril in vodil dosedanji podpredsednik g. prof. Fran Grafenauer. V svojem uvodnem nagovoru je obrazložil vse težkoče, s katerimi se je moral boriti dosedanji društveni odbor, ki prav za prav od leta 1937 ni mogel svojega delovanja razgibati in razširiti. Nadalje je navedel važnost društva stanovanjskih najemnikov posebno v sedanjih prilikah, ker je namen društva varovati in pospeševati skupne koristi najemnikov stanovanj, sob, pisarniških prostorov, lokalov itd. Prečital je tudi poročilo dosedanjega blagajnika in naprosil navzoče, da dajo dosedanjemu odboru razrešnico. Na predlog g. Jamška in g. Sovreta je bil dosedanjemu odboru izrečen absolutorij. Pri naslednji točki dnevnega reda so bile sprejete izpremembe društvenih pravil, ki jih je predlagal učitelj Drago Supančič. Izpremembe obsegajo: pristopnina se ukine, upravni odbor se razširi in se ustanovi poseben izvršni odobr, ki bo vodil tekoče osle. Ravno tako se razširi tudi nadzorni odbor, ledile so volitve upravnega in nadzornega odbora ter namestnikov. Listo je predlagal po sporazumu z raznimi stanovskimi organizacijami učitelj Supančič in so bili izvoljeni naslednji člani iz vrst vseh nameščenskih organizacij in organizacij državnih ter privatnih upokojencev. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vrtačnik Ivo, za podpredsednika upravnega odbora Sovre Franc, Kisovec Ivan, prof. Grafenauer Fran in Supančič Drago. Za tajnika Jam-šek Marjan in Dovžan Ivan. Za blagajnika Rosina Joško, z. arhivarja Rismal Melhior in za odbornike: dr. Tomlnšek Teodor, Juh Avgust, Pahajnar Vlasta, Završan Franja, Nadrag Ferdo, Markič Viktor, Siherl Joško, Peterlin Josip, Šuster Janez, Ko-govšek Ivan in Koželj Jakob. Za namestnike: Gspan Alfonz, Gostič Janko, Špende Anton, Leben Franc, Marinče Vinko in Salmič Janez. V nadzorni odbor Skulj Andrej, Duhovnik Jožef, Čop Josip, Zabuko-vec Leopold in Penko Josip. Za namestnike: Dre-novec Alojzij, Gnidovec Anton in Trost Franc. G. predsednik dr. Vrtačnik Ivo se je zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano z izvolitvijo za predsednika.
Pri slučajnostih so navzoči stavili razne predloge za živahnejše in uspešnejše delovanje društva v bodoče. Splošno je prevladovalo mnenje, da je s sestavo odborov, v katerih so zastopane vse stanovske organizacije aktivnih in upokojenih nameščencev, zagotovljeni uspešen razvoj in uspešno delo društva. Sprejet je bil sklep, da bo prva seja, katere naj se udeležijo vsi izvoljeni, v petek 26. t. m. ob 17 popoldne v prostorih sekcije JUU v Ljubljani, F.račiškanska ulica 6. Vsi zgoraj navedeni odborniki in namestniki so naprošenl, da se seje gotovo udeležijo. Posebnih vabil društveni od-^)or ne bo razpošiljal. S tem je bil dnevni red izčrpan in je gospod prof. Grafenauer Franc zaključil občni zbor.
Policijska kronika za leto 1939
Policijska kronika nam vedno odkriva zagonetni košček življenja, ki družbi že od nekdaj prizadeva velike skrbi in tudi — stroške. Tudi letošnja nam nudi celo kopico hladnih podatkov, ki pa
bodisi v naše planine, bodisi v visoke alpe izven meja naše države. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami Predproduja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
1 V počastitev spomina pokojnega gospoda profesorja Jakliča je darovala ga. V. K. Š. iz Ljubljane 100 din Uniji za zaščito otrok. Darovali so še: ga. prof. Kozina 30 din, prof. Kral 200 din, Rupnik Marija 20 din, Erika Kac 20 din, Dular Iva 50 din. — Iskrena hvala
1 Sentjakobčani! Danes zvečer ob pol sedmih bo v farni dvorani četrti večer propagandnega tedna, ki je posvečen fantom od 12. do 17. leta. Na sporedu je deklamcija, petje, predavanje g. prof. Dobovška, igrica »Čudna kupčija« in dv; 6kioptič-ni smešnici. Po sestanku je zabava... Starši, pošljite svoje 6in0ve na ta večeri
1 Razstava planinskih slik Edo Deržaja. Čeprav je vreme skrajno slabo, obiskuje ljubljanska kulturna publika prav pridno razstavo planinskih slik našega priznanega slikarja Edo Deržaja. Obisk prav toplo priporočamo naši srednje-in meščansko-šolski mladini. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 18. Razstavni prostori so ogrevani. Pripominjamo, da je slikar kljub izrednim, razmeram prodal že nekaj del, kar pove, da so dela kvalitetna.
1 Prošnja mestnemu cestnemu nadzorstvu. Vedno se dobijo ljudje dobrih src, ki skrbijo za uboge ptičke pozimi, da imajo dovolj brane. Nekateri izdajo zato prav izdatne vsote. Ali presenečeni smo te dni, ker ni nobenih steza do krmilnic in morajo nekateri nesti krmo nazaj, ker ne morejo bresti 80 cm snega, da bi lačne ptice nakrmili. V sneg metati zrnje je pa škoda, ker ga takoj žamete nov sneg. Zato prosimo, naj se dd delavcem nalog, ko čistijo pota, da do vseh krmilnic naredijo steze. Upamo, da nas boste uslišali in tako pomagali, da lahko ubogi ptički dobe hrano. — Krmiiec ptic.
1 Redek obrtniški jubilej. — Eden najstarejših ljubljanskih meščanov in obrtnikov, splošno znani in spoštovani optik g. Josip Goldstein, obhaja danes jubilej, ki ga redko najdemo celo med obrtniškimi krogi. Kot mlad mož je 1885. leta prišel z Dunaja v Ljubljano in odprl 25. januarja v staro-znani ulici Pod trančo št. 1 svojo delavnico. Do današnjega dne, torej celih 55 let, vedno uslužen in prijazen, ljubeznivo postreže vsem svojim odjemalcem v istem lokalu, ki ga v vsej dolgi dobi ni menjal niti enkrat. Rad se pohvali: Mlad fant je prišel in kot mojster začel z lastno optično delavnico, danes sedi na istem mestu kot star mož. Toda ta mož je kljub starosti vedno enako živahen in vesel, dasi je še pred kratkim prestal smrt-nonevarno bolezen, vedno enako skromen in ponižen, tenkovestno pošten in otroško pobožen, pa zlatega srca za vse potrebne, zlasti še za študente in železničarje, ki uživajo pri njem že od nekdaj izjemno stališče. Od družine mu je ostala edino še hčerka gdč. Erna, ki je pred nekaj leti v Zagrebu kot prva žena v Jugoslaviji odlično položila mojstrski izpit iz optike in sedaj vodi delavnico in trgovino svojega očeta. Obema želimo ob priliki redke obletnice iz srca še mnogo let skupnega življenja na istem mestu v sreči, zadovoljstvu in božjem blagoslovu!
1 Kaznovana malomarnost. Pri vajah v obrambi pred letalskimi napadi, ki smo jih v Ljubljani imeli nekaj dni pred božičem, se je pokazala prav ... „ velika discipliniranost ljubljanskega prebivalstva, so" j i*h" te kom leta "n a b r"a 1 f nesreč rii aTiTiido'bnl'tipl f Navodila in opozorila javnih organov je prebival-
vseh vrst, od malih tatičev, potepuhov, otrok brez staršev ali z nevrednimi starši, pa do razbojnikov nevarnejšega kova. Policija je v preteklem letu obravnavala naslednje število posameznih kriminalnih primerov:
Kaznivih dejanj zoper javni mir in red 516; prijav zaradi umorov 6; težkih telesnih poškodb 26; ponarejanja listin 147; ponarejanja in razpeča-vanja denarja 19; zoper osebno prostost in varnost 14; kaznivih dejanj proti nravnosti 36; žalitev organov v službi il; tatvin 1510; razbojništev 5; prikrivanje ukradenih stvari 31; izvršenih samomorov 35; samomorilnih poskusov 54; izgoni iz države 8; izgoni iz Ljubljane 93; odgoni v pristojne občine 1072; ostalih zločinov, prestopkov in prekrškov 7855.
Največja »zakladnica« policije pa je gotovo daktiloslfopska registratura, ki v svojih razvidnih polah vodi kriminalne podatke o 97.507 ljudeh, dokaj več, kot ima Ljubljana prebivalcev! V »kartonih specialistov« so shranjena dela 75.405 zločincev, ki so se »specializirali« na posebno vrsto zločinov in jih najčešče zanese v te; v teh zbirkah je seveda tudi veliko mednarodnih tipov. Na kraju zločinov je policija 64krat posnela prstne odtise; s pomočjo daktiloskopije je identificirala 9 oseb. Policijski album pa hrani 96.470 obrazov!
Tudi z raznimi izgubljenimi ženskami se mora pečati policija, da družbo obvaruje njihovih kvarnih vplivov, nje pa po možnosti napoti k poštenemu življenju. Leta 1939 je aretirala takih žensk 279 (1. 1938 pa 198). Od teh jih je bilo 45 prvič na policiji in tem so oblasti posvetile posebno skrb, da so vse, ki so pripravljene, našle pošteno delo in kruh.
V policijskem okolišu je koncem 1. 1939 prebivalo 87.600 ljudi, od teh tujih državljanov 4516. V ljubljanskih prenočiščih je prenočevalo 52.482 ljudi, iz Jugoslavije 36.647, inozemcev je bilo pa 15.835.
*
1 »Iz mojega nahrbtnika« je naslov predavanju, ki ga bo imel na XIII. prosvetnem večeru v petek 26. t. m. ob 20 v Frančiškanski dvorani g. predavatelj prof. Janko Mlakar. Dasiravno nam vsebine svojega nahrbtnika noče odkriti preje preden bo predaval, pa smo prepričani, da bo predavanje zanimivo, ker je g. predavatelj ne samo dober turist in najboljši poznavalec naših gora, temveč je tudi zabaven družabnik in povsod priljubljen predavatelj. Njegov nahrbtnik bo gotovo vseboval izlete
stvo prav rado ubogalo predvsm v središču mesta, na periferiji je bilo pa že nekaj omalovaževanja strogih predpisov in tudi ugovarjanja. Vendar so bili pa izgovori po večini precej upravičeni, ker so bili signali za pričetek in konec napada vsaj na periferiji kolikor toliko pomanjkljivi. Tako n. pr. v Vodniatu, Mostah in v Štepanji vasi niso slišali topovskih strelov niti zvonjenja ter zaradi tega tudi tamkajšnje tovarne niso oddajale dogovorjenih znakov s sirenami. Navzlic temu so bile
1 Premog za revefe je mestni socialni oddelek pričel deliti prvi teden meseca v stari cukrarnl, ki je v kratkem letu jmstala v resnici zavetišču vsem najhednejšim našefta mesta. Dobri gos|>od ravnatelj Jagodic z Gradu, ki ob vsaki priliki dA mestnemu socialnemu uradu na razpolago svoje dragoceno izkušnje, jo tudi lo pot prevzel težko nalogo, da je v najhujšem mrazu delil revežem premog, kakor ga deli tudi pri Rdečem križu. Pet dni po vrsti so prihajali k njemu od zgodnjega Jut ra pa do noči reveži z vozički, da je odpravil in s premogom založil tudi po 100 strank na dan. Nekateri so dobili po 100 kg, seveda predvsem samci, drugi (K) 150 in 200 kg, n tudi po 250. 300 in celo 350 kg premoga, da se bodo lahko družine grele vso zimo. Pomisliti pa moramo tudi, da je velik del obdarovanih tudi pri Rdečem križu že dobilo premog. Kdor je tam dobil mnogo, je v cukrarni pač dobil samo 50 ali 100 kg premoga. Razdel jenega je bilo skoraj 80 ton premoga, kakih 20 ton ga je pa še ostalo za cukrarno, ki sedaj potrebuje silno mnogo kuriva za svoje zares ogromne prostore. Kuhinja izda po 600 porcij na dan, saj mnogo hrano znosijo tudi družinam domov. Čeprav je mnogo brezposelnih dobilo zaslužek pri spravljanju snega, vendar je ogrevalnica v stari cukrarni
vedno polna, prenočuje pa tudi vsako no? po 70 in več revežev, pri tem pa seveda ni vštet prehodni otroški dom. Ves premog je mestna občina dobila v dar, in sicer je Trboveljska premogokop-na družba darovala 40 ton, Prometni zavod za premog 10 ton ter ŠeiitjnnŠki premogovnik (A. Jakil) 50 ton premoga. Sploh «o te tvrdke med največjimi dobrotniki ljubljanskih revežev in zato zaslužijo javno zahvalo in največjo hvaležnost revnih slojev.
1 Zaposlitev brezposelnih pri kidanju snega.
Mnogi brezposelni so se takoj prvi dan, ko je bila zjutraj Ljubljana popolnoma zasnežena in zatne-tena, prijavili na mestnem cestnem nadzorstvu v nekdanji šentpetrski vojašnici za kidanje snega. Do včeraj zjutraj je nadzorstvo sprejelo 450 brezposelnih na delo. Pri kidanju je drugače zaposlenih še 250 stalnih mestnih delavcev. Včeraj se je prijavilo nadzorstvu tudi več voznikov za odva-zanje snega. Vsega je bilo najetih do 100 voznikov, od katerih vsak na dan odpelje v Ljubljanico povprečno 10 voz snega.
1 Upravo policije prosimo, da posveti malo več pozornosti nekaterim hišnim posestnikom v Rožni dolini in jih pouči, kako morajo biti hodniki očiščeni snega.
MARIBOR
Preselitev protijetičnega dispanzerja
S L februarjem bo imel lastne prostore v Zdravstvenem domu ter lasten rentgen
Organizacija boja proti morilni jetiki je v naši državi že na visoki stopnji. Maribor se ponaša s tem, da je prvi začel to borbo ter je dal iniciativo za ustanovitev neštetih protijetičnih lig v državi. Maribor je bil tudi prvi, ki je dobil v naši državi protijetični dispanzer, ki nudi vsakomur brezplačno zdravniški pregled. Že od ustanovitve pa do danes se je moral dispanzer boriti z raznimi težavami, ki so imele vso svoj izvor v pomanjkanju denarja. Ustanova je bila pač premalo doti-rana od države ter ji jo le iznajdljivost njenih voditeljev ter pomoč Protituberkulozne lige omogočala uspešno delovanje. Glavna ovira so bili pa neprimerni in nezadostno opremljeni prostori. — Dispanzer se je selil sem in tja, nekaj časa je bil v Zdravstvenem domu, potem mu je priskočil na ppmoč Okrožni urad ter mu je dal prostore v svoji zgradbi v Marijini ulici. Tu pa so nastopale še druge težkoče. Jetični oddelek OUZD v Mariboru ima največ bolnikov ter je vedno tako zaseden, da je za tiste, ki so prihajali na dispanzer, preosta-jalo le malo časa. Povrhu je tudi rentgen na okrožnem uradu neprestano v uporabi ter je bil za obiskovalce dispanzerja le kratek dnevni čas na razpolago. Tako je nastopila nujna potreba, da se najdejo za dispanzer primerni stalni prostori, ki naj bi se kolikor mogoče sodobno opremili. Predvsem je moral dobiti dispanzer svoj lastni rentgen, ker je brez tega aparata vsaka preiskava pljuč nemogoča.
Na izredno posrečen način sta sedaj rešeni obe vprašanji. Dispanzer je dobil nove prostore v Zdravstvenem domu, kamor se bo preselil 1. februarja. Ti prostori leže v pritličju, so dostopni kar z ulice. Oljstojajo iz treh sob — iz čakalnice, iz sobe za rentgen in <ydinacijske sobe s separatnim vhodom. Poleg tega je na razpolago še po-
sebna temnica za razvijanje rentgenskih slik. Prostori so veliki, svetli in zračni ter sodobno opremljeni.
Glavnn pridobitev dispanzerja pa je pač novi rentgen, ki predstavlja najnovejši izdelek tovrstne tehnike. Aparat je izdelan na Češkem ter je veljal 50.000 din. Prirejen je za pregled notranjih organov in za fotografiranje ter 1m> namenom dispanzerja v vsakem oziru ustrezal. Akcijo za lastni rentgen je započel šef Zdravstvenega doma dr. Vr-tovec že pred nekaj leti, ko je organiziral posebno nabiralno akcijo za nakup aparata. Ta akcija se še vrši. Ker pa še ni prinesla dovoli sredslev, je preostanek, ki je bil potreben za nakup aparata, posodila dispanzerju PT liga. Gotovo pa bo akcija sedaj, ko je pokazala viden uspeh v obliki novega prepotrebnega aparata, imela še večji odmev ter bo mogoče zbrati toliko sredstev, da se tudi dolg ligi odplača.
Kot smo že poudarili, pomenja novi aparat ogromno pridobitev dispanzerja ter važen korak naprej v organizaciji borbe proti jetiki. Predvsem bo sedaj imel dispanzer svoj aparat ves dan na razpolago, imel ga bo tudi vedno pri roki ter bo mogoča stalna kontrola bolnikov. Ker je Zdravstvenemu domu priključena tudi šolska poliklinika, bo omogočena z novim aparatom tudi serijska preiskava vseh šolskih otrok, kar bo neizmerne važnosti za zdravje mladine. Sedaj bo dispanzer tudi lahko povabil cele ljudske skupine na serijski pregled ne saino iz mesta, temveč tudi iz ožjega in širšega okoliša in prav tako bo omogočen skupni pregled podeželske šolske mladine. Takšni serijski pregledi se v naprednih državah organizirajo na zglo obširni podlagi ter se na primer v Nemčiji vrši že nekaj let pregled vsega prebivalstva v državi.
m Snežna odeja se je v noči od Torka na f na tkalnica v .Sarajevu kaj čuiTne pojme o na-
sr(>do v Mariboru in okolici spet za nekaj centimetrov zvišala, ker je vso noč pomalem medlo, proti jutru pa se je vsul zelo gost sneg. Izgleda pa sedaj, da bo prenehalo snežiti ter se bo vreme ustalilo, kar se vidi na barometru, ki se je precej dvignil in kaže sedaj na stalnost. Medtem smo s c visokemu snegu že malo privadili, tako da prometne težkoče niso več
Zanimiv film opasnih pustolovščin, plemenitega požrtvovanja in verne ljubezni!
Fatalna bolničarka
Sally Ellers, Paul Kelly, Larry Blake
Danes ob 16., 19. in 21. uri
Kot dodatek misterijozen film
Noti v Sing-Singu
Kriminalna drama po noveli H. St. Keeler-ja
KlnO SlOgd telefon 27-30
I
Danes zadnjikratl
Ne odlašajte danes ob 16., 19. in 21. uri
Vražji študentje
Sijajna burka, pri kateri se je nasmejalo staro in mlado!
Kino Union, tel.22-21
i
pa po prizadevanju policijskih stražnikov že po kakih 7 minutah ulice prazne. Znatno boljša je bila pa nočna vaja. Zasebniki so z zares redkimi izjemami vsi zatemnili okna na cesto, pač je bilo pa razsvetljenih več oken po dvoriščih. Zato pa zasluži grajo razsvetljava dveh velikih javnih poslopij prav v središču mesta. Najvažnejše poslopje je s svojimi nezadostno zagrnjenimi okni zbujalo kritiko občinstva, češ, da bi prav to poslopje moralo biti v resnem primeru najbolj skrito. Tudi sicer pri javnih poslopjih ni bilo takega reda, kakršnega bi pričakovali pri poslopjih, ki bi morala biti zgled vsemu prebivalstvu. Zaradi prekrškov pri dnevni vaji je bilo prijavljenih le 27 oseb, pri nočni vaji pa je bilo 174 prijav. Nekaj prijavljenih je bilo samo strogo posvarjenih, ker res niso mogii slišati signalov in niso kazali odpornosti, vsi drugi so bili pa kaznovani z globo od 125 do 225 din. Ta globa je bila v Ljubljani zelo milostna, saj je bila po drugih večjih mestih v 'državi najmanjša globa 500 din. Zato pa že danes opozarjamo naše občinstvo, zlasti pa tiste grešnike, ki niso zatemnili dvoriščnih oken, da bo pri prihodnjih vajah najmanjša kazen 500 din.
Pogled u belgijsko mesto Antverpes, ki so asu pristanišča zaradi vojne prazna, čeprav }s Belgija
nevtr alna.
tako velike. Vlaki prihajajo kolikor toliko točno, le Ljubljančan in Korošec imata še vedno zamude. Ker so ceste kolikor toliko očiščene, so včeraj v redu obratovali avtobusi tudi na podeželskih progah. V mestu se je posrečilo številnim delavcem ccste precej očistiti, vendar je položaj v prometnih ulicah še vedno precej težaven. Po dolgem so sicer po ulicah tiri napravljeni, povprečnih prehodov pa je le mulo in še ti obstojajo le iz ozkih gazi.
m Na Ljudski univerzi bo predaval jutri v petek o problemih prve pomoči dr. Vladimir Brezovnik, šef primnrij II. kirurgičnega oddelka v Mariboru. Predavanje pojasnjujejo skiop-tične slike.
m Muzejsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 4. februarja ob 10 v čitalnici Studijske knjižice. Nn dnevnem redu so poročila odbora, preglednikov in volitve novega odbora.
m Dva onemogla zaradi visokega snega. Okrog pol I ponoči se je zgrudil na Glavnem trgu tik pred stražnikom neki moški ter obležal v snegu. Stražnik je priskočil ter je videl, da je mož ves krvav Poklical je reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Bil jo hlapec Rudolf Snajder v Selnici ob Dravi. Zvečer se je zapletel v pretep z delavci, ki so s plugom čistili cesto, pa je dobil nekaj zabodljajev z nožem v roko in ramo. Napotil se je potem takoj v Maribor v bolnišnico, zaradi velikega snega in zaradi izgube krvi pa je tako oslabel, da se je na Glavnem trgu nezavesten zgrudil. Imel je srečo, da ga je obšla slabost že v mestu, kje v okolici bi bil gotovo zmrznil. — Drugega takega reveža so pobrali pasanti nn Betnavski cesti. Bil je to starček kakih 70 let, slabo oblečen, očividno berač, ki je omagal ter je nezavesten ležal sredi ceste. Reševalci so tudi tega zapeljali v bolnišnico, kjer pa no morejo ugotoviti, kdo in od kod je, ker je mož gluhonem ter nima pri sebi nobenih listin.
m Zanimivi napisi. Državna tkalnica preprog v Sarajevu razstavlja svoje preproge, kakor večkrat v letu, v dvorani hotela Zamorc v Gosposki ulici. Obiskovalci tc razstave pa so i velikim zanimanjem ugotovili, da ima držuv-
rodnostnem položaju Muribora. Napisi na etiketah, ki so pritrjene na vsaki preprogi ter služijo v opozorilo interesentom glede velikosti in cene, so namreč v nemščini. Izgleda, da tkalnica reflektira le na kupce, ki ne govorijo slovenski ...
m Obrtniški družabni večer bo 27. januarja v Narodnem domu,
m Nesreča zasleduje železničarje. Na tračnicah je nadel 39 letni železničar 1'eier Vindiš s Pragerskega ter si presekal levo licc.
m Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem obsojen. Pred okrožnim sodiščem v .Mariboru se je zagovarjal včera j dopoldne 2S letni lovski čuvaj Franc For.šnerič iz Spod. Brega pri Ptuju. Dne 19. septembra, lanskega letu se je pripeljal s kolesom k posestniku Rudolfu Vajsu. Puško in kolo je pustil pred hišo ter vstopil v vežo. Puška pa je bila nabita in ni bila zavarovana 15 letni Viktor Vujs je vzel puško ter stopil z njo k oknu spalnice. Poklical je svoja dva brata, du jima pokaže orožje. Ko je 7 letni Slavko radovedno pogledal skozi okno, je Viktor nameril orožje proti njemu. Puško je naenkrat počila in strel je dečku razbil lobanjo, da je bil nn mestu mrtev. Foršne-rič je bil zaradi tega obsojen na 3 mcsece strogega zapora, pogojne na 3 leta.
m Zanimiva razprava bo jutri dopoldne ob pol 10 pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča v sobi št. 53. Zagovarjal se bo vpokojeni policijski stražnik in posestnik .Josip Kugy iz Frankopanske ulice 14. Obtožen je, da je zakrivil smrt svoje žene, ki je ob svoji smrti tehtala le 19 in pol kilograma.
in Velika tatvin« v Framu. V spalno sobo za goste pri posesinici Mariji Vajs v Framu je prišel ponoči nepozvan gost ter je odnesel 2600 din gotovine, 9 dukntov po 10 kron. 5 po 20 kron in 5 zlatnikov po 10 frankov. Skupna škoda znuša 5540 din. >
Litija
Zveza združenih delavcev v Litiji je imela v nedeljo, dne 21. januarja v dvorani Ljudskega doma v Litiji svoj občni zbor. Po poročilih zvezinih funkcijonarj :v je bil za predsednika odnosno delavskega zaupnika izvoljen gospod Lenarčič Jože, mizar iz Gradca pri Litiji, za podpredsednika pa gospod Prebil Janko ml. iz Gradca.
Nesreča pri smučanju. V nedeljo, dne 21. januarja 6i je pri emučanju zlomila nogo gospodična Lindner Jožica, hčerka litijskega gostilničarja in mesarskega mojstra gospoda Lindnerja Antona.
Sludenec pri Sevnici
V nedeljo 21. t. m. je imela tukajšnja gasilska četa svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila večina članstva. Upravo žujie je zastopal g. Bizjak iz Krškega. Po otvoritvenih formalnostih so sledila poročila odbora, ki so bila letos za našo komaj nekaj let obstoječo onjatiizacijo zelo razveseljiva. Ker je bil za tekoče poslovno leto so-glavno izvoljen po večini spet naš agilni stari odlior, zato smemo upati, da Ik> gasilski dom v letošnjem letu |x>jx>lnoma dograjen in se bo gasilski inventar že lahko namestil pod lastno streho. Vse to bi bilo že dovršeno, ako bi se tudi pri nas še vedno ne našli nekateri, ki nimajo ali nočejo imeti jiravilnega zanimanja za pomen gasilstva. G. Bizjak je jKidal v tej smeri nekaj zelo j>otreb-nih in umestnih pripomb, ki bi jih bilo ireba brezpogojno upoštevati.
KULTURNI OBZORNIK
Papini: Priče trpljenja Gospodovega
S to zbirko Papinijevih velikotedenskih legend stopa zbirka »Naša knjiga« v založbi Jugoslovanske knjigarne pred svoje naročnike in pred slovensko javnost. In reči moramo, da je izbor posrečen. Papinijeve legende so namreč resnično mojstrsko delo tega italijanskega duhoviteža, kritika, konvertita, ironizatorja, literarnega kritika, ljubitelja renesanse, leposlovnega ustvarjalca ter življenjepisca Kristusovega življenja. Ce je Papini postal slaven prav s svojimi zgodbami Kristusovega življenja (Storia di Cristo), ki so v odlomkih že bile prevedene v raznih naših listih, so te legende nekako nadaljevanje teh zgodb, toda zgodb nekaterih ljudi, ki so bile priče Kristusovega trpljenja ter jim je prav ta dogodek popolnoma preusmeril njihovo dosedanje življenje. Prav v tem je bistvo teh legend, da se Papini ne zadovolji samo z njihovo vlogo ob smrti Gospodovi, kot jo omenja Sv. pismo, temveč da hoče s svojo duhovito intuicijo pogledati za svetopisemskimi junaki še dalje ter jih razložiti iz tega dogodka ven. Tako se 1'apiniieva psihološka analitična moč izživi najprej pri Judeže ve in izdajstvu ter nam nazorno in pre|)ričujoče slika nagibe, ki so dovedli Judeža k izdajstvu, analizo njegovih skušnjav, ki mu jih od dveh strani kaže hudič in ga v imenu člo-večanstva in zapostavljenosti pahne v greh. Nasprotje poganskega sovraštva do krščanske vseod-puščajoče ljubezni se kaže v drugi legendi Očetov sin. Baraba, ki je bil kot priča Kristusovega trpljenja rešen trpljenja, se je potem skušal maščevati nad svojimi krivci, o katerih je mislil, da so delali proti njemu, toda končno se prepriča, da bi ga nihče ne reševal, če bi jim ne bilo do Jezusove smrti; zato hoče usmrtiti tistega, ki ga je rešil, Pilata. Ta pa ga da obsoditi na smrt in križati prav tam, kjer bi bil umrl sicer že tisto veliko noč, ko je Kristus umrl. Zanimiva je Mal-liovo uho kot primer, iz kakšne malenkosti zna Papini napraviti problem, ki človeka popolnoma preobrne v novo smer. Od tistega trenutka, ko Malhusu odseka Peter uho, ga Malhus zasleduje po vseh njegovih potih, da bi se mu maščeval, pa usoda nanese, da umre istočasno in prav tam kot Peter. Simon iz Cirene je četrta priča, pomagal je Jezusu križ nositi proti volji, pa potem, ko ga zaradi tega doleti sreča, taji svoje delo in taji tudi še ob smrti, ko umira med kristjani kot Ne-
Simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru
(B. Smetana: Moja domovina.)
Mariborsko koncertno življenje, ki je v zadnjih letih že tako bilo v veliki meri nerazgibano, je v letošnji sezoni še prav posebno zastalo. Kljub miru se vendarle čuti, da leži nad nami mračna senca vojnih strahot, ki divjajo okoli po svetu. Če ^ogledamo kroniko mariborskega koncertnega živ-.,enja v tej sezoni, najdemo do novega leta en sam samcat cerkveni koncert pevskega društva »Maribor«, ki pa ima tudi v znamenju težkih prilik in v duhu časa dobrodelno geslo v božično pomoč severni obmejni deci.
V tem zatišju nas je tem bolj razveselil simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru, ki se je vršil 17. januarja v veliki unionski dvorani. Orkester Glasbene Matice, pomnožen z godbeniki 45. pešpolka, je izvajal znamenito simfonično pesnitev češkega skladatelja B. Smetane: M& vlast (Moja domovina). Sodeloval je tudi s harfo g. Lukeš, koncert pa je naštudiral in vodil vojaški kapelnik gospod kapetan Josip Jiranek.
Matičnemu orkestru in njegovemu sedanjemu dirigentu moramo biti in tudi smo iz srca hvaležni tako za lansko dovršeno izvedbo Dvofakovih Slovanskih plesov, ki je bila vsekakor velik glasbeni dogodek pretekle sezone, kakor tudi za pričujoči koncert, ki nam je predstavil velikega češkega skladatelja Smetano v vsej njegovi domovinski ljubezni, ki jo razodeva v tej obsežni skladbi. Vse priznanje Glasbeni Matici, da nam je vprav v sedanjem času nudila to delo. S tem koncertom pa je Glasbena Matica, ki še vedno nima rešenega težavnega in kritičnega vprašanja svojih prostorov, tudi ponovno potrdila in dokazala v tvorni delavnosti svojo pomembnost in svoje kulturno poslanstvo v Mariboru.
Delo samo, ki so ga izvajali, je tako polno plastične slikovitosti in dramatične izraznosti, da kar neposredno vzbudi v poslušalcu vidne predstave vseh romantično izoblikovanih motivov, zajetih iz češkega narodnega življa v njegovi zgodovinski in pravljični preteklosti, povezani z lepoto njegove prirodne pestrosti.
Vešči roki g. Jiranka je orkester sledil ubrano, le mestoma je enotnost popustila; tu pa tam bi si želeli še več prožnosti in mehkobnosti v izvedbi (tako n. pr. pri motivu, ki simbolizira žuboreči vir, p.li mestoma v violinah). V interpretaciji je bilo tudi dovolj občutene in doživete izraznosti, tako da je delo močno učinkovalo.
Koncert, ki ga je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, je bil za Maribor po svoji vsebini izvedbi edinstven dogodek. Naša javnost ga je tudi v veliki meri razumela in dokaj dobro zasedla dvorano.
P. S. Pri tej priliki bi morali mariborsko javnost opozoriti, da polurno in še večje zamujanje ter motenje koncertne izvedbe ni prav nič na mestu, • lasti še ne spričo radijskega prenosal
Bb.
*
Svetovnoznani poljski pianist Ignacij Pade-rewski, predsednik poljskega parlamenta. — Znani poljski pianist-virtuoz Ignacij Paderewski je živel po sporu s Pilsudskijem po 1. 1922 stalno v emigraciji ter ima svojo lastno farmo v Kaliforniji, "e lani jc napravil večjo turnejo po Ameriki v svojem lastnem vlaku. Ves čas se je zavzemal za demokratično ureditev Poljske ter je po vojni takoj povzdignil svoj glas na pomoč Poljski in v uteho /oljakov. Sedaj je prišel v Pariz ter je prisostvoval poljskemu nacionalnemu komiteju, ki ga je tudi kot najstarejši član, odobril. Izbran je bil za predsednika tega začasnega poljskega parlamenta v tujini. S tem je zopet stopil v politično areno velik poljski umetnik in eden največjih poljskih domoljubov, ki je na svoje stroške postavil svojčas spomenik Boleslavu Hrabremu pred Gnieznensko cerkvijo in Grunvaldski spomenik v Krakovu — iva spomenika, ki sta sedaj oba postala žrtvi tuje invazije. Ignacij Paderevvski se je rodil 1. 1859 ter je kot 12 letni deček prišel na glasbeno šolo, kjer je I. 1879 že postal učitelj glasbe na njej. L. 1883 je šel v inozemstvo, kjer se je izpopolnil v Berlinu in bil v Strassburgu tudi učitelj na konservatoriju Od tedaj se je začela njegova glasbena kariera kot enega najboljših klavirskih virtuozov. Prvi koncert
ronova plamenica, sam vendarle nekristjan. Dve legendi je posvetil velikemu duhovniku Kajfi in namestniku Pilatu: prvi čudovito zofistično dokazuje, da je dal umoriti Jezusa iz maščevanja, ker se kot božji sin ni obrnil nanj kot duhovnika, dasi je on veroval, da je božji sin in še zdaj veruje, da je delal po Njegovi volji. Pilat pa v poznejšem življenju zblazni, vedno in vedno premišljujoč Kristusovo vprašanje pred prestolom: »Kaj je resnica?« Poleg te zadnje je gotovo najmočnejša »legenda o velikem rabinu«, v vsej zbirki zadnja, ko stoji pred papeževem prestolom veliki rabin kot poosebljeno judovsko ljudstvo — kot večno blodeči Ahasver, ki je bil tudi priča Smrti — in hoče stopiti v Cerkev, seveda na ta način, da se v grozni apokaliptični diskusiji izpriča vsa perfidnost ljudstva, ki še po stoletjih noče priznati svoje krivde, temveč ono odpušča Kristusu za vse krivice, ki jih je storil svojemu narodu. S to grozotno vizijo, ki obsoja ves narod kot pričo trpljenja in se ne zaveda krivde ter jo še vedno hoče naprtiti Odrešeniku, je Papini zaključil svojih sedmero legendarnih novel.
Niso to legende v starfem lahkotnem pravljičnem smislu z legendarnim motivom, temveč so lepe psihološke študije, v katerih se je pokazal Papini velikega psihologa. Mislim, da nismo v zmoti, če sodimo, da se je pri njem učil psihološke legende tudi naš Bevk. Toda pokazal se je še večjega debaterja in filozofa, umskega ostrega misleca, ki obrača dokaze kar sproti v več strani. Tako v Ju-deževih skušnjavah kakor v Kajfovem priznanju zagovarja najprej eno duhovitost, da jo potem pobije z drugo še duhovitejšo in polnejšo. In bralec bo imel užitek prav zaradi tega ostrega mišljenja, tega advokatskega talenta, kot ga zlepa nima kakšen pisatelj. Tudi v teh pričah stopa tako pred nas Papini kot ga poznamo iz drugih del, najbolj iz »Storia di Cristo«, pa tudi iz »Go-ga«, ki bazira prav tako na razumski dialektiki.
Lep sintetičen oris Papinijevega življenja in dela, kateremu je priložena tudi pisateljeva podoba. je napisal prevajalec Vinko Beličič ter nam tako dobro predstavil ta zanimiv literarni pojav sosednega naroda, ko nam poklanja obenem Pry° celotno delo tega izrazito katoliškega sodobnega genija.	y
Z bojne ladje, ki jo spremljajo torpedni rušilci, je prišel poziv. Mornarji so brž prihiteli na krov k
topo vom.
ŠPORT
je dajal že 1. 1887 na Dunaju, potem v Parizu in v Londonu, kar mu je prineslo, svetovno slavo. Kmalu nato je šel v Ameriko na turnejo, kar je njegov sloves že potrdilo. V času svetovne vojne je bil v Zedinjenih državah, kjer je s svojimi koncerti žel prave triumfe ter je storil za svojo Poljsko z umetnostjo več kot marsikdo drugi z diplomacijo ali orožjem. Politično se je začel udejstvovati med vojno, ko je stopil — kot sedaj — v nacionalni komite v Lausanni obenem z Dmowskim, Zamoyskim in dr. Ta odbor je v Parizu dosegel priznanje Poljske kot antantine zaveznice, kar se je pokazalo kot veliko dejanje ob zaključku vojne. Tedaj je Paderevvski prišel na Poljsko in postal že decembra 1918 ministrski predsednik druge poljske vlade ter obenem zunanji minister. V tem svojstvu je zastopal Poljsko na mirovni konferenci ter je eden najstarejših, še sedaj živečih podpisnikov mirovne pogodbe. Po sporu z ministrom Wojciechowskim je postal zastopnik Poljske v Ženevi pri Društvu narodov do 1. 1922, ko se je spri z novim režimom in odšel zopet v prostovoljno emigracijo v Ameriko, kjer si je kupil lastno farmo in živel kot privatnik in umetnik. Sedaj ga je zopet usoda domovine poklicala na delo — osemdesetletnega starca, — da še enkrat obnovi svojo osvobodilno delo kot predsednik parlamenta v emigraciji in pomaga Poljski do nove svobode. Tako je veliki umetnik tudi veliki državljan, velik Poljak, ki tudi svojo umetnost posvečuje samo domovini.
Filozofija v srednji šoli. — Filozofsko društvo v Ljubljani je zadnji svoj večer posvetilo vjiraša-nju pouka filozofije na naših gimnazijah. Govoril je g. upokojeni direktor dr. S. Dolar, ki je pokazal v kratkih besedah pomen in smisel filozofije kot take ter razvoj pouka filozofije na srednjih šolah v raznih državah, s poudarkom, da je treba filozofski nauk na gimnazijah razširiti, ker je filozofija težišče vsega pouka v višji šoji- Morda bi naše šolnike, ki jih zanima ustroj srednje šole, zanimal tudi Dolarjev praktični predlog razširitve filozofskega študijfc v srednjih šolah.
Filozofski pouk je treba poglobiti in koncentrirati.
Razširiti na ta način, da se uvede v oba zadnja gimnazijska razreda, in poglobiti tako, da se poleg logike in psihologije uveljavijo še ostali filozofski predmeti. V sedmem razredu naj bi začeli s sistematičnim poukom psihologije in logike, za osmi razred naj bi izbrali ostale filozofske discipline! Osmi razred naj bi za filozofijo v srednji šoli pomenil koncentracijo filozofskih problemov. Nujno potreben bi bil v ta namen filozofski seminar. Da bi se filozofija v srednji šoli mogla gojiti v takem obsegu, bi bilo seveda treba črtati po eno uro manj važnih predmetov.
Filozofski pouk v srednji šoli bi moral biti najbolj povezan z življenjem. Vsak srednješolski učitelj bi se moral zanimati za filozofske probleme svoje stroke. Zlasti on bi moral biti učencem tudi s svojim življenjem v zgled. Mladini bi se moral posvetiti z vso ljubeznijo, zakaj ravno zanj veljajo v prvi vrsti besede Maksima Gorkega: Tisti, ki ljubi, uči.<
III. izlet gorenjskih smučarjev od 26. - 28. t. m. v Tržiču
Nad 200 tekmovalcev 6e je prijavilo za to zim-skošportno prireditev, ki bo največja športna manifestacija, kar smo jih doslej videli v naši državi in bodo pri tekmah spričo velikega števila tekmovalcev največje borbe, kar jih je doslej bilo v našem smuškem športu.
Dovoljena je za udeležence polovična vožnja v času od 24.—28. za potovanje v Tržič ter v času od 28.-30. t. m. za povratek. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek ter bbrazec K 13 na podlagi legitimacije kateregakoli športnega kluba. Povratek je brezplačen v zvezi 6 potrdilom prireditelja Gorenjske zimskošportne podzveze, ki ga bo dobiti v Tržiču v času izleta. Zatorej vsi na III. izlet gorenjskih smučarjev!
Skakalne tekme za prvenstvo MZSP
Smučarski klub Celje izvede na praznik, dne 2. februarja t. 1. na svoji skakalnici v Liscah pri Celju. Smuško skakalno tekmo za prvenstvo Mariborske zimskosportne podzveze in za prvenstvo Celja. Kakor smo izvedeli, se je že prijavilo lepo število naših mednarodnih tekmovalcev iz Gorenjske.
Finci pravijo, da bodo olimpijske igre
Prireditveni odbor za XII. olimpijske igrf„.je imel 6ejo v Helsinkiju, na kateri je ugotovil, da bo Finska lahko organizirala tekme, če 6e konča vojna, ker je stanje priprav tako, da se bodo igre brez nadaljnjega lahko izvedle. Z druge strani pa 6e predpostavlja, da bo tudi mednarodni olimpijski odbor sprejel rešitev kakor jo predlaga sama Finska. Urad prireditvenega odbora za olimpijske igre bo še nadalje vodil posle pod vodstvom tajnika olimpijskega odbora.
Erkki Tarnalo ni padel
Svoječasno je bilo sporočeno vsemu športnemu 6vetu, da je na sovjetsko-finski fronti padel Erkki Tamillo, svetovni rekorder v teku na 25.000 m s časom 1:21:27.0. Po najnovejših vesteh pa 6e je omenjeni športnik vrnil k 6voji edinici na karelijski fronti potem, ko se je pet dni skrival pred Sovjeti. — Nasprotno pa javljajo, da sta padla dva reprezentativna nogometaša in 6icer srednji krilec Lar-voa ter levo krilo Nurminena.
Svetovno smučarsko prvenstvo FIS-e odpovedano
Končno so dobile te dni narodne smučarske zveze od FIS-e obvestilo, da je svetovno smučarsko prvenstvo, ki bi moralo biti leta 1940 na Norveškem, odpovedano. Ta odpoved ni nikogar iz-nenadila, saj so jo v6i pričakovali.
Rezultati
medklubske smučarsko tekme v alpski kombinaciji, ki jo je priredil SK Železničar v nedeljo, dne 21. januarja 1940 na Pohorju.
Proga za slalom je vodila jx> stari Glažuti v bližini »Ruške koče«. Višinska razlika je znašala 50 m. Progo je bilo prevoziti dvakrat. Snežne razmere so bile ugodne. Tekmovalcev je bilo prijavljenih 19
Proga za smuk je vodila od Sv. Bolfenka po novi smučarski progi e ciljem pri »Habakuku«; dolžina proge 4.5 km, višinska razlika 500 m, prijavljenih 23 tekmovalcev. Tekme so potekle v najlepšem redu in brez nezgod. V tehničnem vodstvu so bili gg. Pirnat, Mandl, Herič, Prah, Draksler. Vodja tekmovanja Ignacij Pirnat.
Skupni rezultati za alpsko kombinacijo:
Slalom: 1. Košir Jože 1.09 1 petina; 2. Erman (Maraton) 1.07 4 petine; 3. Knific Jožko 1.18 1 pe-
Naglo polzi torpedni ruiilec, da zavaruje podmornico v bližini.
tina; 4. Plešnik Ernest 1.26 2 petini; 5. Stalekar Karel 1.20.
Smuk: 1. Košir Jože 12.07, 2. Erman (Maraton) 14, 3. Knific Jožko 12.05, 4. Pešnik Effhest 11.49, 5. Stalekar Karel 13.17.
Rezultati za:
Slalom: 1. Erman (Maraton) 1.07 4 petine; 2; Košir Jože 1.09 1 petina; 3. Knific Ernest 1.18 1 petina; 4. Stalekar Karel 1.20; 5. Gregorčič Danilo 1.20.
Smuk: 1. Plešnik Ernest 11.39, 2. Knific Jože 12.05, 3. Košir Jože 12.07, 4. Urleb Bogomir 12.30, 5. Vranjak Ivan 12.38.
Izven konkurence so startali v smuku: 1. Ivič Franc (Hašk) 12.13, 2. Ule Mirko SPD (Mežica) 12.57, 3. Pšunder 14.31.
Pri smuku so odstopili zaradi kvara na smučkah 3 tekmovalci.
Smuški tečaj za šolske učitelje
V	tečaj za ljudskošolske učitelje, ki bo od 2.—8. februarja, so sprejeti naslednji ljudskošolski učitelji: Gabrovec Avgust, Dadmirje; KavaT Janez, Poljane; Kopčaver Anton, Železniki; Ožbalt Vladimir, Korinj; Pirnat Anton, Vrh pri Sv. Treh kraljih; Rihar Rafael, Trbovlje; Slomšek Josip, Škrilj; Vidmar Franc, Martinj vrh; Višner Ludvik Moravče, in Žolnir Bogdan, Šmartno pri Slovenjem Gradcu.
Odhod v tečaj je v petek 2. februarja zjutraj z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.05. Kupijo naj si udeleženci vozovnice do Bohinjske Bele, tam pa naj se javijo vodji tečaja g. Sicherlu Janku.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
S K Planina — smučarski odsek. Drevi ob 19 ho v akademskem domu sestanok tekmovalcev. Zaradi nastopanja na prvenstvu LZSP v Zagorju naj se sestanka zanesljivo udeležijo sledeči tkmovalci: Babnik Ivan, Cenčič Jelko, Jerman Franc in Jože, Jeločnik Albert, Poto&nik Črtomir, šmid Marjan in Vrbine Miro.
SK Reka (smuč. sekc.) V ftetrtek 2S. Jan. 194(1 strog« obvezen PianRki aestanek smučarske sekcije v gostilni Oblak, Tržaška cesta. Važno zaradi nedeljskega tekmovanja v Zagorju.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev bo drevi o kavarni Emona ob 19. Važna zaradi državnega prvenstva v alpski kombinaciji in pod-zveznega prvenstva v klasični kombinaciji.
Z F 0
III. smuške tekme Zveze fantovskih odsekov
*
Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani razpisuje smuške tekme v norveških in alpskih disciplinah ter štafetnem teku, in sicer:
I.	del. Prvenstvo v alpski kombinaciji bo v nedeljo 4. februarja v Boh. Bistrici v izvedbi fantovskega odseka v Boh. Bistrici.
Spored:
Od 1.—3. februarja obvezen trening podzvez-nih vrst in ostalih tekmovalcev na smučišču za tekmovanje.
V	soboto 3. februarja ob 8 zvečer v društvenem domu slavnostna seja bistriškega fantovskega odseka in žrebanje nastopnih številk za smuk.
V	nedeljo zjutraj ob 5.30 maša za tekmovalce in sodelujoče. Ob 8 skupen odhod tekmovalcev na start za smuk. Smuk bo potekal izpod Koble na Široke laze in bo dolg okrog 3000 m z 400 m višinske razlike.
Ob 11 na določenem' odseku prej imenovane proge smuk za starešine (nad 38 let) fantovskih odsekov.
Popoldne ob 14 slalom na pobočju >Sela«.
Ob 17.30 v društvenem domu zaključna akademija, slovesna razglasitev rezultatov in razdelitev častnih daril.
II.	del. Prvenstva v norveški kombinaciji in tekmovanja okrožnih štafet bo v soboto 10. in v nedeljo 11. februarja v Dovjem-Mojstrani v izvedbi FO Dovje-Mojstrana.
Spored:
Od 7.-9. februarja ogled tekmovalnega področja in poizkusilo skakanje na mojstranski skakalnici (obvezno za |x>dzvezne vrste in dostopno ostalim tekmovalcem).
V	soboto 10. februarja ob 13 v društvenem domu v Dovjem žrebanje nastopnih številk za tek.
Ob 15 pričetek startanja za smuški tek na 15. km.
V	nedeljo zjutraj ob 6 maša za tekmovalce in sodelujoče. Ob 8.30 start smuških štafet 4x10 km.
Popoldne ob 15 na skakalnici Sm. ki. Movje-Mojstrana najprej skoki za dopolnilo klasične kombinacije, zatem pa propagandno skakanje za samostojno ocenoI
Ob 18 v društvenem domu v Dovjem zaključna akademija, slovesna razglasitev rezultatov in razdelitev čnstnih daril.
Tekmovalo se bo:
a)	Za prvenstvo ZFO, v kombinacijah se morejo boriti podzvezne vrste, sestoječe iz 4 članov.
b)	Za prvenstvo v štafeti morejo nastopiti okrožja s štiričlanskimi štafetnimi postavami.
c)	Za prvenstvo v samostojnih disciplinah tekmujejo člani posamezno. Posameznikom se bodo priznala tudi prvenstva v kombinacijah.
Norveški zunanji minister - največji učenjak svoje domovine:
Halfdan Koht - Juč severa"
Malo mestece TromsiJ, čigar nizke, pisane lesene hiše so obdane od valov Severnega niorja, je glavno mesto istoimenske norveške province, ki se dotika neskončnih tihih daljav Finnmarke in La-ponske. Norveški pisatelji zelo radi jemljejo junake za svoje knjige iz tistih pokrajin, kjer je vse polno divje romantičnih čeri, kjer je zadnja postaja na meji večnega ledu.
Iz tega mesteca, iz ene teh pisanih hišic izhaja Halfdan Koht, največji sin mesta Tromsoa.
V Descartovi dvorani pariške Sorbone je predavanje. Govori velik, plečat gospod, ki se itiu ne pozna, da ima že 66 let; je sivkastih las, ki štrlijo kvišku. Njegov obraz je oglat in kmečki, kakor jih vidimo pri starih pomorščakih, ali vodnikih na hribe. Oblečen je preprosto, vse prej kot elegantno, vendar je to Holfdan Koht, globoko čuteči leposlovec, dolgoletni predsednik mednarodne zgodovinske družbe in. prvi diplomat evropske države. Na prvi pogled človek tega ne bi verjel, šele če ga poslušaš, če slišiš, kako gladkb govori francosko, kako so njegove misli kristalno čiste in so njegovi stavki duhoviti, tedaj šele .spoznaš, da te je tudi tukaj zunanji videz prevaral.
Kot sin malomeščanske stare družine Troinsoa je imel Koht jako skromno mladost. Po osnovni šoli in gimnaziji je študiral leposlovje, zgodovino na univerzi v Oslu in pa v Parizu. Koht je hotel postati profesor in je po končanih študijah tudi nekaj časa poučeval. Ves prosti čas pa je posvetil leposlovju. Njegova raziskavanja so bila javnosti kmalu znana, ko je izšla biografija o Ilisenu v dveh obsežnih knjigah. Nato je izdal še študijo o drugem velikem norveškem književniku, o Bjornson. Zdaj se je bolj in bolj posvečal leposlovnemu delovanju, tako da je opustil poklic profesorja. V naslednjih letih je pisal leposlovne, kulturno-zgodovinske študije, izdajal knjige, je bil sotrudnik vseh velikih listov svoje države, potoval je po Evropi, Angliji, Nemčiji, po jugu, in je prevedel različne inozemske knjige iz sedmih jezikov v nor vešči no. Politično je pristopil k norveški delavski stranki.
Leta 1905, tisto odločilno leto v norveški zgodovini, ko se je Norveška odločila od Danske in
' ' ' -V; <-" -i
> ; v'; j ' '. f.
-----1
- - . » N ;<? > .; ; v: -!
Francoska torpedovka spremlja trgovske ladje.
Cerknica
Občni zbor Prosvetnega društva. Ob zadovoljivem številu članstva je bil zadnjo nedeljo zvečer v mali dvorani Prosvetnega društva redni letni občni zbor. Ko so odborniki podali svoja letna poročila, bolj ali manj obsežna, je bila dana prejšnjemu odboru z g. Skubicem na čelu, razrešnica. Novi odbor sestavljajo: predsednik g. Lojze Grebene, podpredsednik g. kaplan Urbane, tajnik Lojze Škulj in blagajnik Tone Ponikvar. Knjižničarka pa je Mima Javornik.
Našo zdravstvene ustanove v preteklem letu. Naše zdravstvene ustanove so v preteklem letu pokazale sledeče rezultate. V Zdravstvenem domu je bilo pregledanih: 102 dojenčka, 198 malih otrok do 6 leta, do 14 leta, šolske mladine pa je bilo preiskanih 1126. Polej tega števila pa je bilo še 300 sistematičnih pregledov. V protituberkuloznem dispanzerju je bilo preiskanih 1208 oseb. Pri 37 bolnikih je bila ugotovljena odprta tuberkuloza, pri 197 pa zaprta. 91 bolnikom je bil dan zrak v pljuča, 321 pa je bila preiskana kri. Štirje tuberkulozni bolniki so bili poslani na Golnik v zdravilišče, 17 pa jih je bilo preiskanih po specialistu v ljubljanski bolnišnici. Nekaterim bolnikom so bile podeljene podpore za poboljšanje hrane in stanovanja. Ustanovljena je tudi »mlečna kuhinja«. V tej kuhinji dobiva dnevno 20 revnih in slabotnih šoloobveznih otrok šalico mleka in kos krulja. Otrokom se deli tudi brezplačno ribje olje, mazalo proti lišajem in jodstromit proti golši. Vse bolj in bolj pa se kaže na Notranjskem velika potreba bolnišnice, ki naj bi bila v Cerknici, kakor predvidevajo načrti.
je znova postala neodvisna kraljevina, takrat se je tudi norveška delavska stranka osamosvojila, razširila se je in je imela velik vpliv. V tistih časih je bilo le malo inteligence v teh krogih. Zatorej ni bilo čudno, da so velikega učenjaka, znanega pisatelja in Ibsenovega biografa in zgodovinarja kmalu »pravili v ospredje v tej stranki. Koht si ni želel ne časti ne naslovov in ne, da bi bil poslanec. Najraje je bil v svoji knjižnici in svoji delavnici. A ko je slednjič le bil izvoljen v norveški parlament, y »storthing«, je postal kljub svoji volji eden najvplivnejših parlamentarcev, čigar glas je veliko zalegel.
Leta 1935 je ministrski predsednik Nygaards-vold imenoval Kohta za ministra. Koht je zaprl svoje knjige, saj ni hotel svojih volivcev, ki ao bili sami ribiči in drvarji iz severnega dela Norveške, razočarati v njihovem zaupanju vanj. Posvetil se je zunanji politiki z vso dušo in je kmalu postal prvoboritelj za blok nevtralnih malih in srednjih držav. Vse je skušal storiti, da bi ohranil mir v Evropi kakor v svoji lastni deželi. Izvoljen je bil v odbor za podelitev Nobelovih nagrad. Vsako leto podelijo tudi nagrado miru. In vprav Koht je prejel najvišje etično odlikovanje, ki ga pozna človeštvo, Nobelovo nagrado za mir.
Njegova želja se ni izpolnila. Tudi na pragu njegove lastne hiše, na meji njegove tako oddaljene države, je izbruhnila vojna. Starček mora poslušali grmenje topov, in tudi Pariz, tisto mesto, odkoder izvirajo njegovi mladostni spomini in kamor se je vsako leto vračal, in kjer ima mnogo prijateljev med visokimi osebnostmi, je postal glavno mesto vojskujoče se države.
Toda plečati minister z evropskega najvišjega severa ni potrt. Čeprav je mir moten, mora biti spet vzpostavljen. »Mir je mrtev, živel mir!« to je njegovo geslo. V mislili ima bodočo Evropo. Ali jo bo doživel? Trdno je prepričan, da jo bo. Na vsak način so njegovi sorojaki prepričani, da je Halfdan Koht iztesan iz tistega lesa, iz kakršnega bodo jutri naredili stebre sveta.
Nemci, ki so se priselili iz Vzhodne Poljske, so se ustavili v Lodžu, da jih v posebnem uradu
preskrbijo za nadaljnjo pot.
Finski marša I Mannerheim kol pisatelj
Kakor poročajo iz Stockholma, bo v teh dneh izšla knjiga izpod peresa finskega vrhovnega poveljnika Mannerheima. Odločil se je bil, da napiše Dnevnik s potovanja po Aziji v letih 1905 in 1906. To raziskovalno potovanje, ki ga je privedlo do Taškenta in Pekinga, je opravil Mannerheim kot mlad častnik v ruski armadi. Slavni švedski raziskovalec Sven Hedin, ki je pregledal Mannerheimov rokopis, se je jako laskavo izrazil o tem prvencu Mannerheima.
O smrti „sodnika Lyncha"
Ameriška poslanska zbornica je predlagala novo postavo zoper barbarsko »linčanje« in zdi se, da bo senat spet odklonil to postavo. Vendar pa ima skoraj vsakoletno razpravljanje o linčanju v ameriškem parlamentu to veliko prednost, da prodre vsaj misel o koncu barbarskega postopanja med širše plasti ljudstva.
Pred mnogo, mnogo leti, v tistih časih, preden je bila ameriška secesijska vojna, je bil na jugu dežele sodnik, ki je dal vsakega zamorskega sužnja, ki je bil obdolžen, da se je dotaknil kake bele ženske, ne da bi bil obsojen, takoj obesiti. Ta »prijetni« sodnik se je imenoval Lynch. Svoje ime si je nesmrtno proslavil. In število zamorcev, ki se tudi po odpravi suženjstva že zdaj ne morejo ubraniti množice, da jih ne bi na najbližje drevo obesila, je naraslo že na deset tisoče.
Seveda ni med poslanci, ki so navzlic temu zoper odpravo linčanja, nobenega pripadnika lin-čanja. Toda ti parlamentarci, ki so skoraj izključno zastopniki južnih držav, katere niso prijazne predsedniku Rooseveltu,\ imajo drugačne ugovore zoper odpravo linčanja. Po postavah naj bi bilo linčanje
zvezni postopek, to se pravi, vsi tisti, ki se so-udeležujejo linčanja, naj bi prišli pred zvezno sodišče, ne pa pred krajevno sodišče posameznih držav, ki v Južni Ameriki po navadi vse »linčarje« jako milo sodi. Zoper tako poseganje v avtoriteto posameznih držav pa se branijo tisti, ki so zastopniki, še dandanes jako občutljivih, južnih držav. Mimo tega pa s tem očitajo predsedniku Rooseveltu, da si hoče s postavo zoper linčanje za svoje prihodnje predsedniške volitve pridobiti glasove pri zamorcih.
A čeprav bi ta postava ostala zmeraj samo načrt, vendar ni obravnavanje o njej brez haska. Razgovori v parlamentu o linčanju vendarle zdaj pa zdaj vzdramijo javno mnenje in javno vest, tako da je zmerom manj primerov linčanja. Medtem ko je med 10 leti skoraj vsako leto postalo lOCO zamorcev žrtev linčanja, je to število 1. 1937 padlo le na 8 primerov; 1. 1938 na 3 in 1. 1939 samo na 2 primera. To pa je neposredno tudi uspeh Roose-veltove- politike,, čeprav odprava linčanja ne bi bila nikoli uzakonjena.
Nov ženski poklic na Kitajskem
Ta novica prihaja seveda preko Amerike. Kakor poroča neki ameriški časnikar svojemu listu, imajo zdaj na Kitajskem nov ženski poklic, ki je jako moderen, posebno pri mlajših in izobraže-nejših Kitajkah. Nekaj mladih žensk so zdaj postale morske roparice na reki Jangcekjang!
Mlada »dama«, ki hoče postati piratka na Jang-cekjangu, napravi to tako, da zbere okrog sebe skupino kulijev, ki so njeni tovariši in pomagači. Tem kulijem mora plačati majhen predujem. To je ena od obeh investicij kapitala, ki sta potrebni za ta poklic; druga pa je v tem, da kupi načelnica tolpe zase in za svoje sodruge vozovnice za potovanje na parniku po reki Jangcekjang.
Ta »poklic« zahteva potem tole: čim je parnik z roparsko tolpo že na sredi reke Jangcekjang, načelnica zažvižga ali drugače da kak signal, nakar se »tovariši« vržejo na preplašene pomorščake in na "potnike in jim pokradejo ure in denarnice. Kdor se upre, ga vršejo v reko. Ko je vse odpravljeno, pa pomorščake prisilijo, da roparsko tolpo pripelje na breg. Ko pridejo na suho, pobere načelnica vsej tolpi pokradene denarnice in ure in plača svojim sodelavcem njihove deleže.
Kakor je videti, je to lahek in dobičkanosen poklic in ker ni treba za to nobenih šol in nobenega denarja razen tistega predujma, ki je kmalu izplačan, je naval na ta poklic seveda jako velik. Ameriški časnikar pa pravi še, da se te morske roparice prej pomožijo kakor ženske iz drugih poklicev, in da postanejo odlične gospodinje.
Vsa zgodba pa je spet enkrat dokaz, za koliko stoletij je »kultura« Daljnega Vzhoda pred »kulturo« Evropejcevl
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc*Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min soc. pol In n rdt S-br. 15 485 25. V. 35.
Strelski jarek na zahodni fronti, ki je skrbno zakrit očem sovražnika.
I
Celjske novice
c Celjski zvon ima drevi ob 8 v Domu skupno pevsko vajo. Udeležba zaradi bližnjega koncerta obvezna za vse.
c Predavanje za gasilce o obrambi pred zračnimi napadi bo v nedeljo ob 9 dopoldne v Št. Jurju pri Celju. Govoril bo kapetan g. Franjo Toš iz Celja. Vabljeno tudi občinstvo.
c V celjski bolnišnici sta umrla 32 letni delavec Žagar Marjan iz Prečne ulice v Celju in 81 letni
gosestnik Ivan Holeček iz Turja pri Hrastniku pri olu. Naj v miru počivata!
c Skupščina Prostovoljne gasilske čete v Celju bo v sredo 31. januarja ob 8 zvečer v Gasilskem domu.
c Poročilu o zdravstvenem stanjn prebivalstva mesta Celja za preteklo leto moramo dodati še nekaj zanimivih številk o delu mestnega fizika-ta v Celju, ki najskrbneje zasleduje zdravstveno stanje celjskega prebivalstva in se trudi, da po svojih močeh in možnostih pripomore k zboljšanju. Mestni fizik je v preteklem letu izvršil v mestni ambulanci 3800 ordinacij. Zdravniških obiskov na domu bolnikov je imel 354 in to večinoma zunaj ožjega mestnega okoliša. Ponoči je opravil 63 obiskov. Raznim društvom in korporacijam je 20 krat predaval o prvi pomoči pri nezgodah, o negi bolnikov, o vojnih strupih itd. Dojenčkov in otrok je bilo cepljenih 655. Higienskih pregledov po mestnem fiziku je bilo skupaj 101. Pregledani so bili vsi mladeniči, ki spadajo pod zakon o telesni vzgoji, teh pa je v celjski mestni občini okrog 600. V šolskih počitnicah, ko je bila šolska poliklinika zaradi popravil zaprta, je mestni fizikat sprejel v zdravljenje revne šolarje. Zdravniške obiske revnih bolnih šolarjev vrši redno le mestni fizik. Zaščitna sestra je obiskala na domu 35 dojenčkov, 86 šolskih otrok, 51 odraslih bolnikov in 44 hiralcev. Socialnih obiskov je izvršila 57, šole in dnevna zavetišča pa 29 krat. Desintektor je izvršil 72 uradnih des-infekcij proti nalezljivim boleznim in sicer 40 stanovanj in 32 šolskih razredov. Izvršil je nadalje 8 privatnih desinfekcij proti stenicam. Tržni nadzornik je vršil dnevni pregled trga, tedensko pa mesnice oziroma prekajevalnice, mlekarne, 111 gostilniških obratov, 180 trgovin z živili itd. Občinska babica, ki je nastepila službo marca 1930, je imela 7 ubožnih porodov.
c Mraz in sneg, ki je zapadel te dni, je prisilil številno divjačino iz košenskih gozdov, da je prišla v bližino naselij. Kmetje so videli včeraj večje skupine srn, skupaj kar po 30, ki so se približale hišam in niso pr^v nič boječe. Večjo skupino so opazili tudi v Liscah in Polulah. Srne delajo precej škode na sadnem drevju, pa tudi v mladih smrekovih nasadih v bližnjih celjskih gozdovih v Košnici, Liscah in Polulah.
c Glas iz občinstva. Vsi hišni posestniki v Celju morajo skrbeti, da so pločniki pred hišami čisti Zato se čudimo, kako stražniki, ki so sicer tako vestni v opominjevanju, ne opomnijo tudi lastnika vile na Bregu, ki se ne zmeni za to in pušča hodnik, ne da bi ga očistil.
Kranj
Na drugem prosvetnem večeru drevi ob 1 predava o prekmurskih Slovencih g. prof. Vilki Novak v dvorani Ljudskega doma. Predavanje je združeno s skioptičnimi slikami.
Koledar premičnih praznikov
Kdor pogleda na letošnji koledar, vidi, da so vsi premični prazniki letos tako zgodaj, kakor je sploh še možno. Pomladanska polna luna, ki se po njej ravna velika noč — in po tej ves koledar premičnih praznikov — je letos že 23. marca, torej čez dva dni po prvem pomladanskem dnevu. Ker pa je ščip na nedeljo, je velika noč že drug dan, torej 24. marca.
Tako je pobožični čas, to je od sv. Treh kraljev do septuagezime, nenavadno kratek. Na mesto predvidenih šestih nedelj, sta letos le dve nedelji. Predpustni čas se je začel že 21. januarja. Svečnica je tik začetka posta, Pepelnična sreda je že 7. februarja.
Pošta je prišla! Vojaki na zahodni Ironti biastno segajo po časopisih. — Na desni; Dva francoska vojaka, ki jima je pes prinesel poročilo.
Izredna posebnost, ki jo le malo ljudi doživi večkrat kot enkrat, pa je letošnji datum za praznik Marijinega Oznanjenja. Letos bo ta Mariijn praznih na veliki ponedeljek, pri čemer prideta dva praznika Iiturgičnega značaja drug za drugim. Liturgična proslava Marijinega praznika je zato preložena na prvi prosti dan, to je na ponedeljek po beli nedelji.
Praznik sv. Jožefa bo letos na torek v velikem tednu. Tudi ta praznik bo liturgično preložen na torek po beli nedelji. God sv- Marka, ko imamo »Markovo procesijo«, je samo za tri dni — od 25. do 29. aprila — ločen od »prošnjih procesij«, torej od vnebohoda. Vnebohod bo 2. maja, torej en dan pred najdbo sv. Križa (3. maja). Binkoiti so že 12. maja in sv. Rešnje Telo že 23. maja.
Pristojni cerkveni krogi so se že mnogo trudili, da bi omejili z reformo koledarja to premikanje praznikov, Toda doslej tega še ni bilo moči doseči.
Kdaj je bit vesoljni potop
Iz Rima: Profesor Rafael Bendandi je na podlagi znanstvenih raziskovanj baje določil natančen čas vesoljnega potopa. Odkril je štiri majhn; planete v območju asteroidov, in pravi, da je privlačna sila mnogih majhnih nebesnih teles v tem območju vplivala na geološki razvoj zemlje. Iz študija o spremembah planetnih gibanj je baje dognal, da je bil vesoljni potop leta 2687 pred Kristusom. Vprav na te«j podlagi pa tudi sklepa da je bajeslovna Atlantida žare« obstojala. Atlantida je zaradi strahotnega pozemskega in pomorskega potresa pogoltnil Atlantski ocean, kar 6e je po njegovih računih zgodilo v jeseni lita 1008. pred Kristusom in je « tem naša zemlja popolnoma spremenila svoio obliko.
MALI OGLASI
V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; tanitovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovna besede te reCunaJo dvojno. Najmanjll znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglati ta plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ta računa enokolontka. S mm vltoka petltna vittlca po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglatov treba
priložiti znamko.
12	I	iTnriEl	i
Šivilja
gre šivat na dom po nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 788.
Perica
gre prat na dom v sredo ln četrtek. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 774.
Službo hišnika
nočnega čuvaja ali karkoli, Išče pošten ln trezen samec. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 696.
Ženska
srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del — išče primerno službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 802.
Absolventka
dvorazredno trs. šole želi nastopiti mesto kot pisarniška moč ali kot bla-Bajničarka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna^.
Gospodična
mlnda, simpatična, z nekoliko pisarniške prakse. Iščem primerno zaposlitev v občinski «11 kaki drugi pisarni, mesto blagajni-čarke, aslstentlnje — ali sploh kako zaposlitev v Sloveniji. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 92 6. (a)
mm\
Sprejmem takoj vajenca
za avtodelavnico. Polzve se : Clzerl, Kotnlkova ulica 21-11.	(v)
ilužbodobe
Črkoslikar. pomočnika
samostojnega, Eprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 985.
Šoferja
starejšega, Bolidnega, za prevoz lesa, sprejmem. -Ponudbo na upravo »SI,« pod »Trezen« št. 953.
Slugo
išče tovarna v Ljubljani. Kavcija potrebna. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Tovarna« št. 990. (b)
Delavko-laborantko
vajeno dela v kemičnem laboratoriju, s spričevali, rprejmemo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 996.	(b)
Uamnp žolčne, ledvične, v mehurju raz-IlUlIlllu staplja in zdravi njihove bolezni
DUBRAVKA ČAJ
Mnos^o jih je že ozdravelo, poskusite tudi Vi Zavitek Din 30'-. Izdeluje: Kem. farm. laboratorij lekarnarja Mr Ivana Andrljlč Moslar	H. S. I>r. 14471 »VV. 1938
Oglejte si
nove vzorce manufakture
pri Trpinu, Maribor, vetrinjska 15
I KRANJ
Vse za šolo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite v podružnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju .
(Majdičeva hiša — sodnija)
sjj^i
Dotrpela je naša dobra in draga gospa
Kovač Marija
vdova po uslužbencu drž. žel. in bivša babica
Pogreb blagojiokojne bo v četrtek, dne 25. januarja 1940 ob dveh popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 24. januarja 1040. Žalujoči ostali.


Uradnik
verzlran v trgovini z deželnimi pridelki in žitni stroki, s primerno šolsko izobrazbo — se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 991.
Šivilja-prikrojevalka
za pletenine in trikotažo se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trikotaža« št. 980.	(b)
Mlado dekle
prlkupljive zunanjosti ln pošteno, dobro računarico sprejme takoj restavracija za točilnico. Peterček, Kranj. Pismeno ponudbe s sliko.	(b)
Prvovrstna sobarica
ki govori nemško ter zna perfektno šivati, skladati, ročna dela delati, svileno perilo prati ter ima dolgoletna priporočila — se Išče za Slavonijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvovrstna« št, 1001
I
Auto-mofor
i
Avto in motorno kolo
(nov osebni in tovorni na oglje) prodam za vsako ceno; pisalni stroj, radio vzamem v račun. Cizerl, Kotnlkova 21-11.	(f)
Kupimo
šestclllndrskl, šestsedežni malo rabljen avtomobil, temne barve ter moderne oblike z minimalno porabo bencina. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober avto« št. 992. (t)
EE5E3
ODDAJO:
Lokal |
za trgovino ali pisarno I se odda. Vprašati : Kolodvorska ulica 35, prvo I nadstropje, desno. (n) I
fl
Kupimo
▼aakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica it 8
Cunje
mehko, čiste, kupuje Li tografija Cemažar, Ljub ljana, Igriška 6.	(k
ytroški kotiček
SLON SAMBO

Vsakovrstno Zlato
srebro in briijante kupuje vsako količino po najvišjih ecnah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Kupim:
pisalni stroj, stružnico, vrtalni stroj ln orodje za ključavničarja. — Clzerl, Kotnlkova 21-11.	(k)
lil
LLlI
Jajca, cvetje
dobite pri Baloh, Kolodvorska 18, dvorišče. (1
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever et Komp., Gosposvetska cesta 6.	(1)
□SEBI
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
M
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 10
H
Vsakovrstne
stroje za obdelavo lesa!
posebno 3 in 4 stranske skobelnike, najboljše kvalitete, izvanjredno kratkoročno' dobavlja Peter Angelo, d. z o. z. Ljubljana. Pražakova ulica 8
nin 7090--
Mizarski mojster Grm, Videm - Do-
brepolje, pišo: Zali valjem se Vam 7.a.dob„vlienistroj Fortuna. Na Biroju Iz letujem vsa pohištvena dela in staTbna dela in je res rešitelj male obrti.
PETER ANGELO
d. 7, o. z. Ljubljana, Pražakova B
(251) Tako je sleherno bitje našlo kako zavetje, in slednjič je prihodnje jutro ]x>sijalo tudi že sonce in je s svojo toploto posrkalo poglavitni del vode. Jan in Filip sta od veselja zaplesala v sončni luči.
(252) Čez nekaj dni so ljudje in živali pozabili na to stisko. Nekega jutra je prišla v palačo v temna oblačila oblečena ženska, proseč, naj jo odvedejo k sultanu. Pokleknila je predenj in rekla: »Milostljivi vladar, kmalu bo zavladala silna suša. Shranite vode, sicer bo hudo v deželi!«
Kupim hišo
dvostanovanjsko, v Ljubljani ; plačam v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša« št. 945.
Dvonadstropna trg. hiša
velika, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali in velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Kapital«.	(p)
Itanoianja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
v	bližini centra iščem za prvi maj. Ponudbe upra
vi	»Slovenca« pod »Točen plačnik«.	(c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kopalnico se odda. Linhartova 22.	(č)
Enosobno stanovanje
v pritličju oddam za eno ali dve osebi. Vprašati: Kolodvorska ulica 35, prvo nadstropje, desno, (č)
na
IŠČEJO:
Uradnica išče čedno sobo
z oskrbo ali brez pri dobri družini. Ponudbe 2 navedbo cene upravi Slovenca« pod »čista soba«
do 1000 din in več
mesečno zamore do=e-
Postranski zaslužek
či vsakdo v vsakem kraju, ako je pošten pismen in le malo marljiv. Ponudbe pod »LJUDSKO ZAVAROVANJE« na anončno ekspedicijo HINKO SAX v MARIBORU
MARKOVE KAPLJICE
so že 150 let preskušane in priznane kot najboljše zdravilo za želodec proti bolečinam, napetosti, pomanjkanju teka itd. Ce ste bolni na želodcu, pišite takoj I 1 steklenica Din 22'—.
GRADSKA LJEKARNA
Qgi.s.br.iooo/n>35 ZAGREB. Gornji grad, Kamenita 11.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljubi« W »Bogoljuba«, naročate Inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol' B zjutraj do pol 1 pop. tat ed 2 do t pop.
Telefonska itevilka 30-30
Zahvala
Za vse izraze sočutja, za poklonjene vence in cvetje in tudi vsem, ki so spremili našega nepozabnega moža in strica, gospoda
Franca Šimnica
na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujeva. V Ljubljani, dne 24. januarja 1940.
Uršula Šimnic.	Štefanija Šuklje.
Lov z letalom
42
»Težko bo pristajati,« zamrmra Jock.
Naenkrat se Monospar prevezne navzdol. Motor je še vedno deloval z vso silo, zato je letalo drselo sikaje in z blazno hitrostjo naravnost nad spodnje letalo kakor izstreljena krogla. Zdelo se je, da bosta obe letali z groznim treskom trčili.
A Finch je svojo stvar razumel. V zadnjem hipu je smer spremenil in tako letel točno sovražniku nad glavo.
Jock je mimogrede opazil, da je Jasperjev obraz spačen od groze. Finch pa je že zopet jiritegnil drog in Monospar je švignil kvišku, kot da je raketa. Obrnil ga je tako na kratko, da so zapele vse oporne žice, nato pa se zojjet vrgel na tatova.
Zdaj je pa Jock lahko videl, da Marko ni prepaden nič manj od Jasperja. Zavihtel je svoje letalo na desno in se jei strmo spuščati. Jock je j>olngoma spoznal Finchov načrt, a že se je Monaspar znova nagnil navzdol, da jim je kar sa|>o zapiralo.
»Posrečilo se je!« zavpije Tim. »Zbežali ste jazbeca iz luknje, Finch.«
»Jazbece vse izbezal pa smaragde zapravil!« odvrne Finch jezno, kajti Marko je oči-vidno izgubil glavo in na nos drl proti zemlji.
Vsi trije so za nekaj strašnih sekund opazovali Markovo letalo, kako se jp vrtinčilo navzdol. Zdelo se je, da mora treščiti v močvirje in se globoko zariti. K sreči pa sta bila še precej visoko. Ko sta se tako ponižala za kakih tisoč čevljev, je Marko z obupno spretnim zavojem letalo spet zravnal.
Jock se je globoko oddahnil. »Prav v zadnjem hipu se je še rešil. A kaj bo storil zdaj?«
»Pristal bo,« reče Tim.
In res je Marko imel dovolj. Samo ene stvari si je želel: da bi čim prej imel trdna
tla pod seboj. Tzprege! je motor in se spuščal. Finch pa za njim. Zgoraj v višavah je bilo še nekaj svetlobe, tu pri tleh je pa vladala že noč.
»Proti sipinam se obrača,«' opozori Jock.
Bila je oseka, zato je med morjem in obalo ležal širok pas peska. Semkaj se je nameril Marko. Ko se je bil vrgel kar na nos proti zemlji, je pustil Monospar daleč seboj. Tako je bil zdaj Finch še kake pol milje proč, ko je izginil za visokimi obalnimi čermi.
»No, zdaj naj ju pa vidimo, če moremo!« zagode Finch
»Kaj pa plamenice?« predlaga Jock.
»Saj res, čisto sem jih pozabil. Znaš z njimi ravnati?«
»Znam.« Že. je Jock odložil stušalo in pripravljal plamenico. V hipu jo je prižgal in vrgel ven. Prasketajo se je zaiskrila, potem pa takoj svetlo zagorela, da je njen sij osvetljeval vse pozorišče pol milje naokrog: valčki, lomeči se na obali, široka sipina, visoke, po-rašene obalne čeri in letalo, ki so ga tako dolgo in s tako brzino lovili; pravkar je sedalo na pesek.
Monospar je bil sovražnikoma ravno nad glavo, ko sta pristala. Ni pa še motorja iz-jiregel in že so videli brata Lovella, kako sta v divjem begu tekla po obali proti severu.
Tim je prvi uganil, zakaj tako hitita. »Gotovo imata kak .čoln pripravljen!« je zavpil.
»Drugo plamenico!« je hlastnih Finch, znova upregel motor in letel nad obalo naprej.
Kar prsti so se Jocku tresli, ko je pri-žigal drugo plamenico in jo zavihtel iz letala. Prva je že cvrčaje ugašala na pesku. Zdaj pa je novi žar osvetil daleč naokoli morje in celino. Tisti hip pa Tim krikne in s prstom pokaže na malo lanšo, ki je kakih tri sto metrov pred njimi počivala v ustju nekega potoka.
49. Bitka na potoku.
Če Marko in Jasper prideta v lanšo, bosta gotovo ušla. Seveda bi Finch lahko zletel v Burnham in poslal policijo za njima, a Lorella bi bila tedaj že daleč, pa tudi če bi ju policija ujela, bi bila nagrada njena.
Letalo ie pa urnejše od še tako dobrega tekača in Jock je takoj sjKiznal, da bo prej pri potoku nego Lovella. A kaj potem? Finch zaradi svoje izvite noge ne more pomagati, sama s Timom pa dveh razdraženih in brezobzirnih obupancev tudi ne bosta mogla ustaviti. Kaj tedaj?
Časa za premislek in načrte ni bilo kdo ve koliko. Jock se je odločil kot blisk. Ilitro je rekel Finchu na uho: »Izkrcajte me ob potok u! Polastim se lanše.«
Finch prikima, ln že so kolesa podrsnila po pesku, ali letalo je steklo naprej. Za hip se je zdejo, da bo čmoknilo naravnost v potok, na srečo pa je bila sipina rahla. Letalo se je še pravočasno ustavilo, Jock se je divje zavihtel iz njega in planil po strmem blatnem obrežju proti ozkemu zalivčku, kjer je počivala lanša.
Lovella sta to videla, zato sta zdirjala še hitreje in besno žugaje tulila. Do členkov udirajoč se v črno blato je pritekel Jock do lanše in skočil na krov. Vedel pa je, da motorja ne bo mogel pognati pred prihodom Lovellov, zato je zopet skoraj izgubil vse upanje.
Udal se pa le ni. Ob čolnu je malo pod krovom v jermenih visel dolg, močaa drog. "Jock potegne nož iz nožnice, prereže vrv, ki je bil z njo čoln privezan, pograbi kol, ga zasadi v breg in se z*vso močjo vanj upre. A bila je oseka, zato je lanša s kljunom sedela na blatu. Kar ni je mogel premakniti.
Letalov motor na je znova zabučal in Jock je videl, da Finch letalo obrača, zato da bi Lovella zadržal. Deloma se mu je jx>srečilo, kajti morala sta se vreči na tla, ker bi jih sicer po-
bila široko razpeta krila. Jock se je uprl še bolj. Mislil je. da se mu bodo vse mišice potrgale, a nesrečni čoln se niti premaknil ni.
Tedaj pa se je nekdo pognal po bregu dol. Jock je mislil, da je eden od bratov, a bil je Tim. Jock si ni mogel predstavljati, kako je mogel zlasti iz premikajočega se letala, a tudi časa ni bilo. Blaten do kolen je Tim zlezel na lanšo in se še sam uprl v drog.
Zdaj je šlo. Lanša se je zganila. Res d* počasi, zelo počasi, a vendar je Jocku srce poskočilo od veselja, ko je videl, da le gre. Tedaj je pa tudi Marko, ki se je vendarle Finchu nekako izognil, že stal vrh brega,
»St°i!« mu je zapiskal glas, zasopljen od teka. »takoj drog iz rok, ali pa vaju živa na meh oderem!«
Fanta sta pa seveda čoln le Se bolj odrinila Marko je sopihal od togote in utrujenosti ter drl po bregu dol proti njima. Podvojila sta svoj napor, a lanša je lezla samo palec za palcem. In Marko je že zagrabil za njen kljun.
Skrajno razburjenje je dalo fantoma nadčloveške moči in tako se je lanša smukoma oprostila svojega blatnega ležišča. Marko se je pognal za njo in se besno trudil, da bi splezal na krov.
»Glej, da izgineš!« ga posvari Jock in zamahne z drogom.
»Pazi, Jock!« zavpije Tim. »Lahko bi prišel na krov, ker je voda plitva.«
»Pa za to blato ni plitvo,« odvrne Jock.
In blato je res storilo svoje. Marko ni napravil niti šest korakov, pa je bil do pasu v blatu. Jei se je udirati. Besnost se mu je sprevrgla v grozo.
»Na pomoč!« je divje zavpil. »Na pomoči Pogrezam se!«
Ti m je brž porinil proti njemu drog a Jock pa zadrži.
»Tim, le počasi! Nisva še na varnem. Kje je Jasper?«
7«
ta
Jugoslovansko tiskamo v LJubljani: Jože KramariS
izdajatelj: inž. Jože Ssdja
Urednik: Viktor Cenčii