Os Varuhinja opozarja na prenatrpan zapor Solze po cfasilski olimpijadi -C « . ?.. _ «• št. 58/ Leto 64 / Celje. 28. julij 2009 / Cena 1 EUR □n Odgovorne UTMntca KT ratianaCvim Prvi vroč »štrbunku Vreme je bilo pravo za prvo poletno akcijo Novega tednika in Radia Celje» »Štrbunk« se je slišal v Laškem, v soboto ga lahko pričakujete še v Aqualuni. Tisoč in ena dogodivščina popestrijo že tako odličen kopalni dan, zato ne smete manjkati! Fantje izpod Lisce osvojiii Dobje Strbunknite v nori^poletje 2 Nôvim tednikom in Radiem Celje! soboto V Celju tudi doktorski študij Zatem ko je fakulteti za poslovne in komercialne vede s sedežem v Celju v pičlem letu dni uspelo vet velikih melov, saj je dobila zeleno luč za izvajanje celega pa-keta študija turizma, iz visokošolskega zavoda pa se je preobli-kovala v fakulteto, ji je senat za akreditaci] o pri republiškem svetu za visoko šolstvo odobril Še dok- * torski Študij. »S tem smo dosegli vse dolgoročno zastavljene cilje,« je ob tem povedal direktor celjske fakultete Jože Geršak. Pod streho so namreč že pred tem spravili celoten skiop do-diptomskega in magistrskega šru-dija turizma z moduli za wellness turizem, menedžment prireditev. Športa ter marketing turizma in tako dopolnili ponudbo Studija komerciale in poslovne informatike. »Pridobili smo soglasje za izvajanje vseh treh smeri doktorskega JozeGeriak študija; komerciale, poslovne informatike in turizma. Po ireh letih študija bodo študenti pridobili naziv doktorja znanosti,« je naštel Ger-šak. »»Vendar se ne bi radi >zagnali<. zato bomo glede začetka izvajanja doktorskega študija počakali še leto dni. Prav tako ne nameravamo odpreti množičnega študija, saj smo predvideli le 30 mest za svoje nadpovprečne študente. Te želimo usposobiti za zahtevnejše raziskave, samostojno vrhunsko raziskovalno delo doma in v tujini. Seminarje bodo študenti opravljali pri mednarodno priznanih strokovnjakih,«' je še pojasnil Ceršak. Študij bodo izvajali na matični fakulteti v Celju ter v dislocirani enoti v Ljubljani, za letnik pa bo verjetno treba odšteti približno2.700 evrov. S tem bodo na celjski fakulteti v bistvu končaJi programske Širitve. Glede na povpraševanje HIT Gorice bodo verjetno uvedli še modu) i^al-ništva, v okviru komerciale pa na pobudo ti^ovinske zbornice Študij trgovinskega poslovanja. Dovolj za univerzo Kot je še dodal Geršak» je fakul* teta s potrditvijo doktorskega Študija praktično že sama izpolnila po-goje za ustanovitev univerze v Celju. »Vendar bi bilo ustanavljanje univerze za nas prevelik finančni in organizacijski zalogaj. Zadeve bodo morali pospešiti celotna regija, zainteresirano gospodarstvo in občine,« je dodal Gerlak. Spomnimo, da je Savinjska statistična regija glede formalnili pogojev na dobri poti k ustanovitvi univerze, saj imajo v regiji sedeže kar štirje visokošolski zavodi» poleg fakultete za komercialne in poslovne vede v Celju Še mednarodna fakulteta za družbene in poslovne Študije ter novoustanovljena visoka zdr-avstvena šola, ki bo v Celju začela delovali z novim šmdijskim letom, prištejemo pa lahko še velenjsko visoko šolo za varstvo okolja. »Od namere za ustanovitev univerze ne bomo odstopili,« je odločen celjski župan Bojan Šrot. Kot dodaja direktorica regijskega študijskega središča Katja £slh, bo treba glede odločitve, ali bi v po-Štev prišlo javno-zasebno partnerstvo, počakati na zadnjo besedo ministrstva. »Pripravlja se nova zakonodaja, rečeno pa nam je bilo Še> naj počakamo na ustanovitev pokrajin.« Da ne bodo sedeli križem rok. so po besedah predsednika mag. Branka Kidriča sklenili Še na seji sveta Savinjske statistične regije, kjer so se dogovorili o ustanovitvi posebne strokovne skupine, ki bo v okviru regijskega Študijskega središča uredila vse potreb-ne formalnosti. POLONA MASTNAK Lubadarji ne bodo več kamen spotike Zâvod za varstvo narave je podpisal sporazum o odgovornosti do narave z Uniorjem in občino Zreče Pred časom je bilo zaradi gradnje tekaških stez na Rogli precej hude krvi med naravovarsWeniki in Unior turizmom (Uniturjem), ki je dobil takšno zamisel. Zdaj so z zavodom za varstvo narave ne le sklenili premirje» temveč tudi poseben dogovor o sodelovanju. V Uniturju se namreč zaveda* jo» da je ravno neokrnjena narava prava vaba za turiste. Podpisan dogovor o sodelovanju pri ohranjanje narave na Rogli je osnova, da se na tem območju v prihodnje ne bodo več delali nepravil- ni posegi v prostor, je izpostavila v. d. direktorice zavoda MIrjam Galičič. »Na tem območju bomo začeli izvajati naravovarstvene akcije, ki so v prid narave. Kot so na primer postavitev označevalnih, informativnih tabel, ureditev poti (te so pomembne predvsem v okolici Lo-vrenSkih jezer, kjer ljudje ne smejo hodili kjerkoli), priprava raziskovalnih taborov za srednješolce, sodelovanje pri prireditvah» postavljanju razstav, s katerimi se osvel-ča javnost. Vse» čemur z eno besedo pravimo naravovarstvene akcije.« Čeprav je bil predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec lani prece) nezadovoljen zaradi (pre]velike skrbi naravovarstveni kov in »njihoveskrbi za vsakega lu-badarja«, se zdaj povsem strinja z direktorjem Uni-turja Damjanom Pintarjem. »Del Rogie. kjer imamo namestitvene in športne kapacitete» bomo še naprej razvijali, ne bomo pa posegali v neokrnjeni del narave. Opazili smo, da veliko ljudi pride k nam tudi iz tujine ravno zaradi narave. Zato smo se odločili, da bomo uredili poseben sklad (najverjetneje bomo vanj prispevali nekaj od vsake prodane smučarske vstopnice). ki bo osnova za pripravo poletnih raziskovalnih taborov za mlade»« )e pojasnil Pintar. »Mislim, da bo to primer dobre prakse za ostale,« je dodal sopodpisnik sporazuma zreSki župan Boris Podvr-šntk. »Rogla je enkraten naravni rezervat. "Rikaj je turizem treba razvijati s tanko-čutnostjo, da ga ne bomo preveč pokvarili in s tem postali nezanimivi za turiste.« ROZMARI PETEK Foto: GrupA Sporazum, iu ga je zavod za varstvo narave podpisal 2 liniorjsm In Oblino Zreče, ja Šele dmgl v Sloveniji. Cilj je krepitev družbene odgovomosti do naravo. Z leve: Borit Podvrinik, župan občine ZroČe, Gorazd Koroiec. Predsednik uprave Uniorja, Mirjam Galičič, v.d. direktorice Zavod RS za varstvo narave in Damjan Pintar, direktor programa Turizem Bosta na enem gnoju lahko dva petelina? Edini interesenl za najem Steklarske nove v stečaju Joc Pečečnlk naj bi včeraj končno (po kar nekaj preložitvah) ^ročil, ali bo najel steklarno ali ne. Vendar do zaključka redakcije časopisa njegovega odgovora v Rogaški Slatini $e niso imeli. lUdl v Ljubljani, kjer je odločitev tehtala Pe-čečnlkova ekipa, oâgovoTâ Še ni bilo. Že zato, ker so v istem času premlevall tudi usodo Mure. Že večkrat smo poročali o dvomih, ki se pri najemu steklarne porajajo Pečečniku in njegovi ekipi. Ta je §e včeraj dopoldne od ste^jne^ upravitelja Stefana Role zahtevala določene finančne podatke. Pika na i je bilo Pečečnlkovo pismo, v katerem je Rolo ozcaûl kot nekooperativnega in skorajda khvca zato, da sanacija podjetja ne bo uspela. Hkrati je dodal, da bi stečajni upravitelj, ki trenutno dokončuje proizvodnjo, peč moral že zdavnaj ugasniti, saj s tem pov2xoČa poslovno Škodo. Pečečnik kol bodočega najemnika omenja tudi podjetj e Salvâti iz Benetk, v katerem naj bi bil solastr^ nekdanji direktor sosednje Steklarne Rogaška Bojan Bevc. Zgodbo še bolj zapletajo nekatere informacije, da naj bi stečajni upravitelj prej delal za Zvon 2 holding, ki je posredno solastnik sosednje steklarne. Zato naj bi bil njegov interes ohranjanja podjela v stečaju vprašljiv. Sp^ pa je Pečečnik preko svojega podjetja stečajnemu upravitelju postavljal malo neumestna vprašanja, kot je, ali ima podjetje trg in kaj bo naredil z zalogami. Zelo malo, Če ne sploh neverjetna pa je tudi možnost, da bi podjetje najeli delavci sami; saj nimajo Ige vzeti denarja. Še za položni* ce ne, ker iz jamstvenega sklada Še ni bilo i^lačil. Če prej ne, do konca tedna bo končno konec ugibanj o nadaljnji usodi Steklarske nove. In če se Pečečnik za najem ne bo odločil, bo Rola začel postopno ugašati peči. Ugasnilo pa bo tudi upanje, da bosta v Slatini še kdaj delovali dve steÛami. Saj, kot je že nekoč dejal Bojan Bevc. na istem gnoju dva petelina ne moreta p«i... ROZMARI PETEK Medpodjetniški center do državnega denarja Šolski minister Igor LukéiČ je v začetku tedna podpisal prve pogodbe o sofinanciranju investicij v med podjetniške izobraževalne centre» med pet izbranih pa sta se uvrstila tudi celjski in velenjski center. Z načrtovanimi investicijami in nakupom tehnološke opreme v izbranih javnih zavodih želi ministrstvo izboljšati kakovost in učinkovitost izvajanja izobraževanj in usposabljanj za učence, dijake, študente, zaposlene, brezposelne, občane ter druge uporabnike. Ti centri naj bi ustvarili tudi možnosti za nove zaposlitve strokovnjakov za usposabljanje delovne sile ter postali stičišče gospodarske in izobraževalne sfere ter tako gibalo razvoja v lokalni skupnosti. Razpis za pridobivanje sredstev je sicer še odprt, Velenj-čani in Celjani pa so med prvimi petimi, ki so si zagotovili svoj delež. Medpodjetniški izobraževalni center Velenje, ki deluje v okviru Šolskega centra Velenje, je za razvojnodi-daktični energetski poligon prejel skoraj dva milijona in pol evrov, celjski, ki deluje v okviru celjskega šolskega centra, pa malo več kot 2,1 milijona evrov. PM NOVI TEDNIK Rešitev za gornjegrajski proračun? Draga poravnava s Probanko - Kdo je novi lastnik Enga? Prej delno olajšanje kot dokončna reâitev, bi lahko zapisali po Četrtkovem podpisu poravnave med Občino Gomji Grad in Probanko. Tako skoraj desetletna zgodba o težavah podjetja Engo» zaradi katerih se je občina v Času prejšnje občinske oblasti krepko za-kreditirala, kar je povzročijo kasnejšo skoraj popolno blokado občinskih sredstev, Še ni dobila dokončnega epiloga. Spomnimo, da je občina Gomji Grad pred leti dala več poroštvenih izjav za najem kreditov s strani podjetjaEn-go, Omenjeno podjetje je bilo ustanovljeno kot pilotni projekt daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, kmalu je naletelo na težave, medtem ko jeodlanivsiečaju. Ker družba Engo svojih dolgov do upni- kov ni uspela .poplačati, so upniki na podlagi notarskega zapisa dosegli neposredno izvršljivost. Kar je v praksi pomenilo blokado občinskih financ, saj je Občina Gor-nji Grad samo od leta 2005 do danes največji upnici, Pro-banki, izplačala okoD 744 tisoč evrov. Skupno ima občina zaradi Enga okoli 2,8 milijona dolgov, samo do Pro-banke skoraj dva milijona. Županu Stanku Ogradi ju so tako ob prevzemu mandata iz omare padli okostnjaki v obliki dolgov. »Po vseh sporih ter ob posredovanju ministrstva za finance in računskega sodišča smo vendarle uspeli najti možnost poravnave s Probanko,« zdaj pravi Ogradi, V četrtek je zato sklical izredno sejo, na kateri je moral sklep o poravnavi sprejeti §e občinski svet. A ne brez pripomb. Občini je namreč s Probanko uspelo izpogajati poravnavo v višini 1,25 milijona evrov, kar pomeni, da bo morala ponovno najeti kredit v višini 900 tisoč evrov. V desetih letih bo tako treba odpiačatinovih 1,6 milijona evrov, medtem ko naj bi občina nekaj sredstev, ki jih bo do oktobra še izplačala banki, dobila aazaj. Po potrditvi sklepa o poravnavi bo občina Šla v zbiranje ponudb za najem kredita, medtem ko bo moral po nalogu miniscrstvazafinanceponud-be pregledati neodvisni ři-nančm strokovnjak, šele potem bo ministrstvo odobrilo zadolževanje. Dolpa pot iz rdečih številk Največ vprašanj se je na izredni seji zastavljalo svet- Stanko Ogradi nikoma Andreju Presečniku in Nikolaju Pumalu. Čeprav jima je bilo jasno, da dnjge rešitve za gornjegrajski proračun trenutno ni, ju je skrbelo ponovno zadolževanje-Presečnik je zahteval, da se Probanka ob poravnavi zaveže. da bo umaknila hipoteke na občinska premoženje. Pur- nata pa so skrbele dileme glede stečajne mase, saj naj bi stečajni upravitelj podjetje že prodal. Višina stečajne mase še ni znana. Predvsem pa so svetniki postali sumničavi ob domnevah, da naj bi pri prodaji Enga v stečaju avstrijskemu podjetju - njegov predstavnik v Sloveniji je podjetje Eko toplota - posredoval nekdanji župan Toni Riielj. Slednji nam je potrdi!, da je res pripeljal kupca Enga: »Podjetje Eko toplota je želelo v Engo vstopiti že pred sedmimi leti, a je takratna avstrijska politika to preprečila. Kasneje se je pojavUa še možnost, da bi isto podjetje odkupilo Engo preko Holdinga Slovenskih elektrarn, vendar so bili tudi ti postopki ustavljeni. Prepričan sem, da ^e za optimalno rešitev, saj gre za podjetje s Številnimi izkušnjami, za katerim stojijo močni investitorji.« Riielj dodaja Še, da bi občina lahko sklenila boljši dogovor z banko, saj »bi tisto, kar Je že poplačala Probanki, skupaj s kupnino moralo zadostovati.« Rifelj napoveduje tudi novinarsko konferenco, na kateri naj bi predstavil podrobnosti glede odkupa Enga. Gornjegrajski svetniki so na koncu s klep o poravnavi vendarle potrdili. »Zavedam se, da s tem obremenitev za proračun še nikonec. Vseeno sem prepričan, da smo dosegli pomemben dogovor. Morda dolgov res Še ne bomo rešeni, a bomo vendarle lažje zadihali, kar se tiče občinskih investicij. Vemo, da teh ne moremo realizirati na noben način, Če jih vsaj deloma ne soin-vestiramo sami.« je sklenil Ogradi. POLONA MASTNAK Vsi na delo za rumeno čeprav se je vreme bolj kislo držalo, je Podružnična osnovna Šola Šmartno (POŠ) v Rožni dolini v soboto že začela dobivari novo podobo. Učence in tudi otroke v vrtcu bo jeseni pričakala v rumeni preobleki. Pridni delavci, praktično vsi domačini, ki irnajo otroke v tej šoli oziroma vrtcu ali so celo sami obiskovali to šolo, so k delu pristopili že ob sedmih zjutraj. Delali so neumorno in si krepko prislužili malico, ki so jo v soboto pripravQi v Osnovni Šoli Vojnik. Nato so delali naprej. Rezultat je že zdaj zelo dobro viden, vsi pa so obljubili, da bodo delali ves leden, ko bo dobra polovica Šole prebarvana. Sledilo bo zahtevno barvanje južne stene, kjer ni možno posta- viti odrov in si bodo morali pomagali z vrvmi. Da bo POŠ Šmartno v Rožni dolini dobila novo preobleko tudi z našo pomočjo, smo se odločili ob tradicionalnem pikniku Katrce v Vojniku, kjer se je uradno začelo praznovanje 55-letnice Radia Celje, šole namreč od leta Î962 niso niti enkrat prebarvali. SK Foto: SHERPA Cesta v Kozje odprta Državna cesta iz Prelaske-ga v Kozje, ki je bila zaradi napredovanja plazu delno zaprta, je od četrtka popoldan znova prevozna- Repub- liška direkcija za ceste je poskrbela za začasno sanacijo plazu, ki je približno pol kilometra pred naseljem Kozje, začetek trajne sana- cije pa napoveduje predvidoma oktobra, odvisno od zagotovitve finančnih sred- stev. Po polžje po štajerski avtocesti Dars ne more brez popravil slabih avtocest - V vrhuncu poletne sezone delne zapore na več odsekih BJ Da se na avtocestah po Sloveniji pospešeno dela ne glede na to. da smo na vrhuncu poletne sezone, ko Čez našo državo vozijo tudi tujci, ki so po kvalitě cest daleč pred nami, je zdaj že jasno vsem. dni so delne zapore na veČ delih avtoceste tudi na našem območju. Delna zapora je tako na avtocesti proti Mariboru, in sicer zaradi sanacije zdrsa pri počivališču Zima. Tik ob cestišču se je namreč sprožil manjši plaz» kar za promet ne predstavlja velike ovire, zaprt je le odstavni pas, Promet pa je bil in 5e bo v naslednjih nočeh, med 22. in 5. uro zjutraj, oviran tudi v trojanskih predorih. Gre za zalivanje fug med betonskimi ploščami na voziščih v predorih Podmilj in Trojane ter na voziSâh v predorih Jaso wiik in Ločica, I^omet je bil v preteklih nočeh oviran v smeri proti Mariboru, do 30. julija pa bodo dela izvajali v predorih Jasovnik in Ločica, v Podmilju in Trojanah pa do 3. avgusta ^utraj - v nasprotni smeri. »Promet bo zato v smeri proti Ljubljani preusmerjen na vzporedno cesto, za tretji in četrti cestninski razred pa je med preusmeritvijo obračunana nižja cestnina na cestninski postaji Vransko. Sicer pa so zaradi de) ovire tudi med priključkoma Arja vas in Šempeter v smeri prod Ljubljani, kjer je zaradi del za- prt prehitevalni pas. Enako na avtocestnem odseku med priključkoma Celje - zahod in Celje - center v smeri proti Mariboru. To pa §e ni vse! Podobno je tudi v smeri proti Mariboru med priključkom Celje - vzhod in Dramljami, kjer je zaradi del zaprta polovica avtoceste, promet pa poteka dvosmerno po dru^ polovici, izvoz (če se peljete iz smeri Celja) za Dramlje sploh ni mogoč ... SIMONA ŠOUNlC Foto: SHERPA Avtocesta Pmmlo t^ Dušan Zorko bo umiril strasti v Laškem Boško Šrot V Laškem nima več nobene funkcije »Moja prva naloga |e, da umirim liudl, saj vsaka sprememba povzroči oape-tosli. Upnikom moram vr-nid zaupanje v sistem Pivovarne Laško in doseči, da ga bodo banke spremljale naprej,« je ob nastopu svoje nove funkcije kol direktor Pivovarne Laško povedaJ dosedanji direktor Un iona Dušan Zorko. Zorko je bil imenovan s podporo bank upnic in druge največje lastnice, Kapitalske družbe» ki ima v la-sli 7 odstotkov pivovarne. Kol pravi, je BoŠku Šrótu, ki v Pivovarni Laško ne bo imel več nobene formalne funkcije, hvaležen, daje odstopil. S tem je zagotovil, da lahko sami poskrbijo za nadaljevanje glavne dejav- nosti skupine, torej za prodajo pijač. Zorko je na prvi dan nove službe Se bil v Ljubljani, kjer ;e moral dokončati nekatere posle. Šele včeraj je bil zanj prvi delovni dan v Pivovarni LaSko. Po poročanju nekaterih medijev je Zorko napoyedal, da se bo znebil vseh naložb, ki niso neposredno vezane na proizvodnjo pijač. A kot se je nato popravil, je s temi besedami želel povedati le» da osnovni posel pivovarne in njene skupine ostaja proizvodnja pijač. Kot so sporočili iz pivovarne, Zorko nekaj časa ne bo komentiral stanja v podjetju, saj ga mora najprej dodobra spoznati RP Duian Zorko REKLI SO Direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak; Mislim, da je bil to edini možen razplet za rešitev agonije v Laškem, ki bi se sicer Še povečevala. Na koncu bi trpela Skupina Pivovarne Laško, s čimer bi laliko nastala velika Škoda. Sestop ali odstop, karkoli je že bilo, je dobra poteza za vse, tudi za BoSka Šrota. Za Dušana Zorka pa iz izkušenj vem, da je pošten, korekten, izkušen gospodarstvenik. Tako da verjamem, da bodo zadevo znova zapeljali v stare, uspešne in nekonfliktne vode.« 52-letnega magistra ekonomije Dušana Zorka imajo celjski gospodarstveniki zelo v čisllh. Nekateri še iz Časa Kovinotehne. kjer je po devetih ieliii dela postal komercialni direktor tozda Zunanja trgovina, dnigi pa iz Kovintradea, ki je nastal z odcepitvijo od Kovi-notehne. Pred odhodom v Pivovarno Union marca 2004 je bil osem let predsednik uprave Kovintradea. Tam si je ugled okrepil ne le z doseženimi rezultati, temveč tudi s korektnim odnosom do sodelavcev in posiovsih partnerjev. Je ljubitelj športa» predvsem hokeja in tenisa. Cetis lani znova v rdečih številkah Po ietu 2005, ko )e celjski Cetis leto končai s S-milijonsko izgubo, je lani znova končal v rdečih številkah. Izguba po oceni generalne direktorice mag. Simone Potočnik sicer še ni velika, znaša 417 tisoč evrov. »Recesija nas je lani v za-četku druge polovice leta prav krepko zajela, a vseeno smo iz nje izplavali z manjšim mi- nusom, kot smo računali. Po letošnji prvi polovici leta smo še na plusu,« pravi Potočnikova, Prve tri mesece so podjetje reševale afriSke države, novvečji priliv podjetju pa bo prineslo tiskanje novih vozniških dovoljenj. RP Lani majhna izguba V prostorih Polzele, tovarne nogavic, druge največje tekstilne tovarne v Sloveniji, je bila 14. skupšči-na delniške družbe. Skupščini je prisostvovalo 50,56 odstotka kapitala. Z večino glasov so bili sprejeti vsi sklepi, ki sta jih predlagala uprava ld nadzorni svet družbe. Kot je povedal predsednik uprave Tone IXírnŠek, sta poslovanje in prodaja do zadnjega trimesečja potekala dokaj normalno in po načrtu. V oktobru in novembru pa so zabeležili nenormalno velik padec prodaje. Svetovna Onančna in gospodarska kriza je težavne in zahtevne pogoje poslovanja Popravek še zaostrila. Povečanje cen surovin in energentov, upad števila kupcev, manjša kupna moč, pa tudi slabi meddržavni odnosi s Hrvaško, so povzročili izpad prihodkov. Družba je lansko poslovno leto zaključila z izgubo v višini 125 tisoč evrov» ki jo bo pokrila s prenesenim dobičkom. Lani je 480 zaposlenih proizvedlo in prodalo 17 milijonov pa-. rov nogavic ter ustvarilo preko 15 milijonov evrov prihodkov. od tega 56 odstotkov pod lastno blagovno znamko. Pomemben deiež prodaje se ustvari preko lastne maloprodaje, ki jo bodo širili tudi v prihodnje. TT V petkovi Stevilld Novega tednika smo v tabeli prispevka Ogorčenost zaradi nagrad stečajnlkom, v kateri so bile nanizane letos izplačane nagrade stečajnim upraviteljem, pomotoma zapisali, da je Borut Soklič kot stečajni upravitelj Gozdnega gospodarstva Nazarje prejel 5.919 evrov neto. Pravilen znesek je 45.919 evrov neto. Uredništvo Rošada v Laškem Dogajanje na Ljubljanski borzi se je po visoki rasti sredi julija v zadnjih dneh nekoliko umirilo. Delniški tečaji so v preteklem tednu ostali stabilni in dobili podporo na trenutnih nivojih. Obseg prometa je glede na sezono dopustov nizek in pričakovan ter pod letnim te-denskim povprečjem. V preteklem tednu je bil le nekoliko nad milijonom evrov, kar kaže na odsotnost glavnih akterjev iz dnevnega trgovanja. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MEO 20.7. IN 24.7.2009 OzBski Ime EftotoitBČaj Promet v tEUR Xtpt. CIC6 Cinkarna Celje 52.90 • 10,60 -0,19 Cbita Cetis 0.00 0.00 0,00 GRVG Gvenje 9.92 162.90 3.01 PILA Pivovarna La§ko 3^.98 78.00 0.82 JTKS Julsks 49^0 4.60 0.00 ETOG Etol 0.00 0.00 0.00 Oba domača delniška indeksa sta zaključila trgovanje pri izhodiščni vrednosti. Najširši indeks domačih borznih družb SBl 20 je petkovo trgovanje zaidjučii pri 4.19S indeksnih točkah, kar pomeni O.lO-odstotno tedensko rast. TUdi indeks najpomembnejših domačih borznih družb je malenkost pridobil na vrednosti in z 0,20-odstotno rastjo leden zaključil pri vrednosd 1.030 točk. Delnice oa Ljubljanski borzi so se v povprečju zadrževale malenkost pod gladino brez večjih negativnih nihanj, a je za izničenje negativne vrednosti poskrbelo petkovo trgovanje. V petek je na krilih zahodnih trgov indeks SBl 20 pridobil 1,21 odstotka. Med pomembnejšimi delnicami Ljubljanske borze se je najslabše odrezal najboljši sosed, ^terega delnice so cenejše za 2,4 odstotka. Ob nizkem obsegu prometa in neznani usodi lasmištva Mercatorja so vlagatelji izvršili prodajni pritisk pri delnicah vodilnega domaČega trgovca in tako potisnili ceno delnice do 165 evrov, V četrtek je zaspano borzno dogajanje popestril Boško Šrot, do tedaj vodilni mož pivovarskega imperija iz Laškega, ki je nepreklicno odstopil z vodilnega mesta. S tem je poskrbel za evforijo med vlagatelji, ki so potisnili ceno delnice Pivovarne Laško na dnevni ravni 6,7 odstotka navzgor Kljub tej potezi analitiki menijo, da zamenjava Šrota dolgoročno ne bo prinesla večjih sprememb tečaja delnice, temveč bo to odvisno predvsem od reSevanja težav v družbi. Delnice Pivovarne L^ko so na tedenski ravni pridobile 7 odstotkov in zaključile petkovo umovanje pri 34,68 evra. INDEKSI MED 20.7. IN 24.7.2009 fndtfcs Zsdnji t«£ij % spr. SBJ20 4.19$.40 ^ 0.72 Posloven rezultate za prvo polietje je objavil domači naftni trgovec Petrol. Skupina Petrol je v drugem četrtletju letos realizirala 14,3 milijona evrov Čistega dobička, skupno v prvem polletju pa 8,7 milijona evrov. DomaČi analitiki so pričakovali poUetni čisti dobiček v višini 18 milijonov evrov, kar je vzpodbudna novica za deloičaije te družbe. Cena Pe-trolove delnice se po objavi novice ni dosti spremenila in je zaključila teden pri 310 evrih z 0,9-odstotno izgubo vrednosti, ' ROMAN GOMBOC borzni posrednik rURlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6,1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Unior v prvem polletju z izgubo Tesna povezanost z avtomobilsko industrijo jebi-ia za posiovanje Uniorja v prvi polovici leta »usodna«. Bolj$i časi. po naročilih sodeč. prihajajo v drugi polovici leta. Minuli teden je zavod za zaposlovanje sklenil prve pogodbe s podjetji, ki bodo izkoristila ukrep Čakanja na ddo. Med njimi sicer še oi Uniorja, ki bo na čakanje poslal 465 ljudi. Že prej pa je Unior uvedel krajši, 32Hmu delavnik, saj so se letos naroČila bistveno poslabša- la. Najbolj izrazit padec so za-beležili v programih sinter in odkovki, saj je bila proizvodnja v primerjavi z letom prej nižjaza 40 odstotkov. Povprečje je d\ngnii program strojna oprema, vendar le na račtm že lani sklenjenih pogodb. Polletje Unior tako končuje z izgubo. »Vendar kot uspeh Štejemo to, da je izguba rù^a od amortizacije. Govorimo o pozitivnem gotovinskem loku v višini 540 tisoč evrov,« je dodal predsednik up ni ve Gorazd Korošec. RP it.58*28.|idlif 2009 AKTUALNO So res od vseh pozabljeni? Posekali so le tisti del rastja, ki je oviral vožnjo kolesaijev. Vse ostalo ostaja zaraščeno, veijetno pa bodo veje kmalu spet zrasle do ceste. Krajani Brega v Celju so prepričani, da so nanje pozabili. Imajo slabo cesto, ki jo prejšnji teden zakrivalo Še rastje z desnega brega Savinje. Obrnili so se 2e na več pristojnih, vendar ostajajo s slabo cesto in z zaraščenim bregom. Začnimo pri cesti. Po njej je prepovedan promet s tovornimi vozili, ki so težja od petih ton. Krajani pravijo, da se je zaradi težkih tovornjakov, W jih je več, odkar obnavljajo drsališče, začela cesta iigreza-Ú. Bojijo se, kaj se bo lele zgodilo, ko bodo gradili novo betonsko ploščo na drsališču in bo tam mimo vozilo več »hrušk« dnevno. Pred časom smo na ta problem opozorili direktorja ZPO-ja Ivana Pfei-ferja» ki nam je povedal, da se nanj ni nihče obrnil. ZobČine pa so nam sporočili, da so Gra-disu, ki obnavlja drsališče, dovolili vožnjo s težjimi tovornjaki, dokler bo potekala obnova. Ko bodo dela končana, bodo opravili tudi ogled, ali je cesta v takšnem stanju, kot je bOa pred začetkom obnove. Če ne bo, bodo morale uiee-pati pristojne inšpekcijske službe. Inšpektorji pa bi lahko že pred časom opozorili, da je cesta nevarna. A ne zaradi lukenj, ampak zaradi rastja z desnega brega Savinje. To je namreč zakrivalo že nekaj cestišča, tako da se kolesarji niso mogli normalno voziti, saj so se morali umikati rastju. Iz agencije za okolje so nam sporočili, da rastja le niso očistili zato, ker po lovskem zakonu ne smejo Čistiti nabrežin zaradi gnezdenja ptic od 1. marca do 1. avgusta. Vendar tudi po 1. avgustu nabrežine ne bodo očistili, ker nimajo dovolj denarja. Očistili pa bodo nabrežini od konca Po-iul do Košnice. So pa na agenciji za okolje še dodali, da bi lahko ta del nabrežine očistila tudi občina. Tako so manjši del rastja, tik ob cesti, res posekali. Glede na to, kako hitro se veje razrastejo, pa bodo morali verjetno Se večkrat poprijeti za delo. Krajani Brega pa že nezaupljivo gledajo, saj so že večlorat morali sami kaj posekati, ker se tako dolgo nihče ni spomnil nanje. ŠPELA KtJRALT Foto: CrupA Plaketi glasbeni šoli in veterinarju Na petkovi osrednji prireditvi občinskega praznika Rogaške Slatine so najvišji letošnji priznanji, plaketi občine, podelili Glasbeni Šoli Rogaška Slatina ter veterinarju Romanu Kropcu iz Veterinarskega centra Kropeč. Prejemni3ci treh tako imenovanih priznanj občine so na-rodnozabavni glasbenik Franc Les jak, cerkveni pevski zbor iz Svetega Florijana ter Košarkarski klub Rogaška Slatina, priznanja pa je podelil župan mag. Branko Kidrič. Župan je v govoru opozoril na denarno pomoč občine nekdanjim zaposlenim v Steklarski novi ter na deset najpomembnejših projektov občine v skupni vrednosti 10 milijonov evrov, toliko kot znaša letošnji proračun občine. Med njimi je največji v zgodovini občine, to je gradnja severne vpadnice s sladnske obvoznice v središče kraja. V kulturnem programu so nastopili slatinski moški pevski zbor, pianist Ermin Tkalec ter plesalca Damir Halužan in Anja Mashchyts, prireditve pa so se udeležili tudi župani iz sosednjih slovenskih ter hrvaških občin. BJ, foto: SHERPA Cenejši bencin Cene naftnih derivatov so se po 14 dneh spet znižale. 95-oktansld motorm bencin je cenejši za 0,1 centa in liter stane 1,099 evra. 98-oktanski motcani bencin pa je cenejši za 0.4 centa in stane 1,117 evra. liter dizelskega goriva je cenejši 3,8 centa (slone 1,012 evra), medtem ko se je cena kurilnega olja zvišala za 0,1 centa na liter in stane 0^70 evra. AB novitednik www.novitednik.com radi ocel je www.radiocelje.com Z osrednje prireditve sletinskega občinskega praznika, kije bila vznamenju podelitve občinskih priznanj. BobKa HOTEL"' CELJSKA gil sfcKre- I'M iKhiàe^ do K^^-nca!!! . PREIZKUSITE PRVI IN EDINI BOBKARTV Pri prodaji Jelšingrada se je zapletlo Pri prodaji dvorca JelSin-grad, ki sameva že dve de* selietji, se je (ne)pričakovano zapletlo. Občina Šmarje pri Jelšah bi se morala odločiti o svoji pred* kupni pravici, vendar to na četrtkov! seji občinskega sveta Se nI bilo mogoče. Za odločitev manjkata Še dve bistveni sestavini. Svetniki so tako na predlog župana Jožeta Čalcša odločitev prestavili za nedoločen Čas ter se bodo po potrebi odločili na izredni seji. Novogoriška nepremičninska družba Ren es, ki prodaja dvorec v lasti Georgija Ze-čeviča iz Švice ter Dimitrija Dokiča iz Ljubljane, namreč svoje vloge občini do seje ni dopolnila- Občina jo je opozorila, da manjka pooblastilo obeh solastnikov, da se s prodajo strinjata, ter da prodajna cena v pisni obliki ni navedena. Po telefonu so sicer izvedeli, da naj bi Renes prodajal dvorec Jelšingrad za približno 380 tisoč evrov, kar za odločitev svetnikov pravno ne zadostuje. Za odgovor o tem, kako da je prišlo do zaplela, so nam v nepremičninski družbi Renes po seji občinskega sveta neuradno odgovorili, da je Čas dopustov ter da ni vse odvisno od njih. Iz krogov blizu obeh lastnikov je glede prodaje Šmar-skega kulturnega spomenika sliSati različne, nasprotujoče si informacije. Po nekaterih informacijah naj bi Dokič svoj lO-odstotni lastniški delež dvorca želel obdržati, po drugih ga je bil vedno pripravljen prodati. Manjkalo naj bi le še pooblastilo enega od solasmikov. Za nakup dvorca Jelšin-grad se zanimata dva interesenta. Enega naj bi imeli v Renesu ter naj bi bil iz Slovenije, drugega ima Občina Šmarje pri Jelšah. Za nakup dvorca se že dolgo zanima turistična družba Hosting, danes s sedežem v Ljubljani in poslovno enoto na Ptuju (kjer je začela delovati) ter hčerinskimi družbami na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori. Njen ustanovitelj in direktor je ptujski rojak Peter Vesenjak, ki se ga po Sloveniji spominjajo kot nekdanjega državnega sekretarja za turizem, s funkcije, ki jo je opravljal pred približ- Nekoć prečudovit dvorec Jsliingrsd v Šmarju pri Jelšah, zgrajen 2 orientalskim artirtektuniim pridihom. Po končani denacionalizaciji so pri prodaji ia vadno zaplata. no enim desetletjem, Na Ptuju je Hostingovzelo lepo ure- jen starinski hotel Mitra v starem mestnem jedru. Kot smo že poročali, lahko občina prenese predkupno pravico tudi na koga drugega. BRANE JERANKO Z nastopa Varteksovih tamfaurasev iz sosednje države, iz Varaždina Dijaki razveselili varovance v projektu Čisto moje Velenje dijaki In študentje v Času počitnic čistijo mesto» barvajo ograje, obrezujejo žive meje ... Skupina dvanajstih dijakov pa je pred dnevi razveselila varovance Doma za varstvo odraslili Velenje, ki so na Invalidskih vozičkih. Odpeljali so jih na sprehod v velenjski Sončni park. Varovanci doma so uživali v naravnem okolju parka. Dijaki bodo akcijo ponovili še jutri, ko bodo, če bo vreme naklonjeno, varovance peljali na ^ed knjižnice. Projekt usto moje Velenje organizirajo že od Ie(a 2002. Letos je zanimanje za počitniško delo izredno veliko, saj so prejeli 2e več kot 500 vlog. Dijaki in Študentje so razdeljeni v sedem skupin. Vsak opravi 80 ur in tako z malico vred zasluži 240 evrov (3 evrenauro). AB Tamburaši niso pozabljeni Turistično društvo Rogaška Slatina je v nedeljo že tretje ieto pripravilo mednarodno srečuje tamburaških skupin. Nastopile so skupine iz Varaždina na HrvaŠkem, Majšperka, s Polzele ter belokranjski Zlati mu-zikanti. Na prireditvi na Evropski ploščadi Je bilo kar nekaj mladih udeležencev, kar kaže, da med njimi zanimanja za camburico ne manjka. V sklopu prireditve Naj tambu- rica zazveni so prav tako poskrbeli za turistično tržnico Na Anino, s 16 stojnicami, kjer so bili različni izdelki s širšega celjske^ območja, od lončarskih do svečarskih. Za Turistično društvo Rogaška Slatina pomeni prireditev vrhunec julijskega prireditvenega dogajanja v času, ko se Slatinčani spominjajo svete Ane. ki so ji posvetili kapelo na obrobju Zdraviliškega parka. V času godovanja svete Ane je v Rogaški Slatini že od starih časov največ gostov ter največ prireditev, v spomin na Anino pa Slatinčani danes tudi praznujejo občinski praznik. BJ Foto: SHERPA m Vrtec brez salonitne kritine v juliju, ko je vrtec Potoček v Rogaški Slatini zaprt, so na strehi zamenjali dotrajano salonitno kritino z zdravju prijaznejšo. Na šeststo kvadratnih metrih strehe je tako po novem kritina iz profilirane pocinkane barvne pločevine, prav tako so imeli veliko dela kleparji, obnovljen pa je tudi strelovod. Vrtec Potoček, ki je v središču Rogaške Slatine, pri glasbeni šoli. obiskuje približno sto otrok. Bj NOVI TEDNIK SIH KRAJEV f - 1 otvoritve najdaljšega odseka ceste. S prerezom traku so jo pffldali namenu Ivan Jelen, D^i Zagorícník, Alojz Verdsv, Ivan Cokan ter Lojzka in Miha Jelen. Trije odseki cest V KS Ponikva v žalski občini je bila v soboto osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti. Najprej so se krajani in gostje zbrali pri otvoritvi treh odsekov asfaltiranih cest v skupni dolžini 1,4 ki-lom etra. Dva odseka so odprli v zaseku Vrhe, najdaljšega, nekaj več kot kilometer dolgega, pa na relaciji Studence-ribnik-domaćijaJelen. Sledila jeslav-nostna seja, ki so jo tokrat pripravili pri ribniku Steska. Predsednik Ivan Jelen )e pouda- ril, da med največje pridobitve uvrščajo tn nove asfaltirane odseke cest v vrednosti okoli 80 tisoč evrov. Denar so prispevali krajani, krajevna skupnost, del sredstevje iz naslova vlaganja v telekomunikacijsko omrežje, in družba Ceste mostovi Cel(e. Pri najdaljšem odseku pa sta največ prispevala lasuùk ribnika Ivan Cokan in domačija Jelen. Med prednostnimi nalogami v načrtih za prihodnje leto je rekonstrukcija ceste skoz! center Ponikve in izgradnja» čistilna naprave. K uspehom in prazniku jim je nato Čestital podžupan Občine 2d]ec Daru Zagoričnik, nato pa so podelili priznanja KS> ki so jih prejeli Milan Cokan, Ana Peč-nik, Ines Pusovnik in Vaška skupnost Vrhe. plakete pa Ivan Cokan, Tatjana Jezer nik, Branko Verdev in desetina veteranov PGD Ponikva. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor. Ljudske pevke Folklorna skupina, harmonikar Urban Pečevnik, vsi s Ponikve, in Vaška godba Hram Še. TT Blagoslov konj v Novem Kloštru v okviru praznovanja polzelskih župnijskih dni in goda sv. Marjete» župnijske zavetnice, sta bila v Novem Kloštru maša in blagoslov konj Malteške konjenice Polzela in konjeni-ce gostov. V imenu občine in malteškega viteškega reda je govoril malteški vitez Stanko No- vak, kj je poudaril da je blagoslov konj star slovenski običaj, ki sega v deseto stoletje. Na Polzeli je malteška konjenica ponovno obudila ta stari običaj in tako letos že osmič organizirala blagoslov konj, tokrat četrtič ob praznovanju župnijskih dni. Malteški viteški red. kije bU prisoten na gradu Komenda na PolzeD več kot petsto let, je v svojem času uporabljal konje kot edino prevozno sredstvo, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojnah. Za blagoslov se je zahvalil predsednik maiteške konjenice Zvone Zupane, sledilo pa je družabno srečanje. TT n ZA SALO - ALI PA TUDI NE Ste pravi Slovenec? Blagoslov id opravil polzelskl župnik m dekan Jože Kovačec. Pred kratkim sem malo za âalo postal Član velike srečne elektronske družine na Facebooku. {n tam sem našel kvize v smislu, ali ste pravi Štajerec (Bosanec ...)> kaj vara gre najpogosteje po glavi» katero glasbeno skupino imate najraje...» prt Čemer domišljije, po-trebne, da se človek sporom takšnih »bučk«, avtorjem enostavno ne zmanjka. To me je napeljalo na idejo, da kviz kot strokovno kompetentna oseba z dolgoletnim psi-hološkim stažem in zavidljivim renomejem sestavim tudi sam. 1. Trbovlje so ... a) Kaj pa jaz vem» ne utrujaj me s tem butastim kvizom. b) Kraj v Sloveniji, iz katerega prihaja moj daleč najljubši satirik (možno je tudi, da jetrna klobasa» od katere sem enkrat »iasal« pošteno drisko). c) Vališče »rdečkarjev«. »zdraharjev«, pijančkov in brezposelnežev. To je bilo za ogrevanje. Obkrožiti ste morali odgovor, ki vam je najbližje, Zdaj ko ste dojeli sistem reševanja, gre zares: 2. Sosed je dvignil hi* šo za eno nadstropje. Kaj pomislite ob tem? a) Sosedu Želim blaginjo, večni mir in mu Wičem še na mnoga leta (in »dol mi visi«)- b) Da ne bo več dolgo užival, ker slučajno vem, da je v kreditih do vratu (hehehe). c) Da se mu> da bog da, vžge in poruši »bajta« na tisti njegov zoprn »ksiht« in pod ruševinami pokoplje še njegovo mozoljasto mu la rij o in tisto » debelo-rilo babo«, 5. Znancu se je v sumljivih okoliščinah vžgala in kasneje de porušila hiša. Ka] občutite ob te| novici? âj Bi preživel. Me pa ne bi presenetilo, Če bi se Čudežno vžgala Še njegova vrtna lopa. katnor se je preseli) s »familijo«. b) Prav mu je. c) V domačem krogu bi od same sreče priredil veselico, pekli bi čevapčiče in plesali na Brizgalno brizgo. Kasneje bi Franc, ki je med nami najbolj »ko-rajžen«, podkuril še v lopi- 4. Ko bi tega znanca naslednji teden videli'beračiti na ulici, bi... a) Mu vrgel kakšen cent. b) Ga lepo pozdravil in obenem užival ob misli, da na svetu le obstajata bog in njegova pravica. c) Stopil do njega, mu sočustvujoče stisnil roko in mu iz srca zaželel najboljše (z madežem od čevapčiča na srajci in s Francijevim vžigalnikom v žepu). 5. Od znanih Slovencev najbolj občudujem... a) Kakšnega »prepitega« pesnika ali j etičnega pisatelja. (Cukrárna b. š-)- b) Damjana Murka (... in ostale lepe, bogate, pametne, fine in »nobel« ljudi). c) Kardinala Rodeta. ' 6. NOB je okrajšava za a) Nič Nas Ne Sme Presenetiti. b) Nekaj strašljivega, kot nam razlagajo pametni ljudje in politiki po televiziji. c) Obdobje terorja »rdeče zalege« (kjer vsakemu, ki simpatizira z njo, mirno želim »C« iz druge točke, ostalim pa pošiljam sončne pozdrave iz Argentine). 7. Kako se obnašate ob pomembnih ljudeh? a) Me ne zanimajo. Mogoče bi me vsaj malo, če bi mi plačali kakšno položnico (torej nikoli). b) Spoštljivo, tako kot jim pritiče,^ Niso to neka goveda in primitivci, kot tisti, ki obkrožijo pri tej točki odgovor »a«. c) Krasno je v njihovi bližini, kar dih mi jemlje njihova pomembnost (in pomanjkanje zraka v »anai-kanalu«, op. p.). 8. Kaj radi »papcate«? a) Jazbec, oprosti, ampak tale kviz je katastrofa. b) Govejo juhico, goveji zrezek, pečen krompir in salatko (ob zvokih Brizgalne brizge). c) Lectov srček z nabožno podobico (jo spoštljivo obgrizem). 9. Ob kateri besedni zvezi vam najbolj zaigra srce? a) Vsebnost alkohola -40%. b) Popolna razprodaja zaradi zaprlja trgovine. c) Bog ohrani, bog »ob-varji« (nam našega cesarja, predsednika, poslanca, župnika, župana, vaškega funkcionarja, prijaznega s 1 adoleda rja. ko raj ž nega Francija ...). ID. Svetovljanskost je a) Nekaj, kar bo nosilca zagotovo pognalo v Cukrárno, b) Izraz, ki ga rada uporablja Nina O sena r. c) Bolezen krompirja kifličarja. 11. Ga radi srknete? a) Brez skrbi. b) Občasno, vendar najraje doma. Kaj bi pa sosedi rekli. c) Nikoli. Cirozo sem dobil preko skrivnostne bakterije »kislovodarice«. 12. Koga ali kaj ne marate? a) Šefa. b) Šefa, sodelavcev in sosedov. c) Šefa, sodelavcev, sosedov, glasnih psov, kričanja otrok, »pedrov«, »kurb«, »fi k satje v«, jehov-cev, »dedcev«, ki se oblačijo v «babe«, Hrvatov, Bosancev. ciganov, taj kuno v, tipov z mercedesi, pokvarjene mladine, težkih knjig, umetnikov in intelektualcev ter Polnočnega kluba. In predvsem Jazbeca. Će ste večinoma obkrožili »a«, ste tip »teflon«. Od vas se neumnosti odbijajo kot od teflona in bolezen »dementia sloveni-cus« vas je nekako obšla. Radi imate robat .humor, poveste, kaj si mislite, in ljudje vas ne marajo. Možno je, da vam je kdaj pogorelo kakšno poslopje ali da niste napredovali, pri čemer so ob vašem razočaranju vsi globoko sočustvovali z vami. Ste odprte glave in v tem Šentflorja-nu se ne počutite najbolj doma. Vendar ne silite nikamor drugam - tam, kjer se boste znašli, bo kardinala Rodeta pač zamenjal kakšen kardinal Tutu, namesto Bruslju se bodo domorodci uklanjali Washingtonu in namesto nad Bosanci bodo dvigovali nos nad nekom, ki )e pač geografsko južneje od njih. Če ste večinoma obkrožili »b«, ste tip "iebo te zavidljivi renome in dolgoletni psihološki staž«. Ta kviz vara je'Šel malce na živce, a še sami ne veste, zakaj. Avtor vam je rahlo neokusen in sumite, da se norčuje iz vas, vendar sum hitro, izzveni ob veselju ob prejetju nove številke Lady ali Cosmo-politana (ali ob odprtju novega lokala v vaši bližini). Gledate Velikega brata, se nasmejite dovtipom simpatičnega Maria Galu-niča, se veselite tradicionalnih počitnic v Umagu in živite običajno, lepo življenje pridnega, delavnega občana, ki plačuje davke in ima pravico do svojega mnenja v pismih bralcev. Politike ne marate, tako kot ne marate reklame za Ariel, a vendar hodite iz trgovine otovorjeni z družinskim paketom omenjenega praSka, ker na njem piše, da za manj dobite več. če ste obkrožili »c«, ste tip »čistokrvni Slovenec«. Bravol Prav zaradi vas je ob pisalnem stroju »>kre-hal« Cankar in na grmadi goiel kakšen »teflonai«. Seveda bolezen »deraetia slovenicus« ni bolezen, kot sem napisal malce višje. Je čudovita lastnost, ki vam omogoča preživetje pod gospodarji ob istočasnem gospodovanju nad hlapci. Jazbec »ma vas rad«. Zelo. GREGOR JAZBEC Št 58 - 2S. iulij 2009 Sprejem n ponos Rečice ki so nastopile na olimpijskih igrah, žal pa je manjka Še kanček tekmovalne sre-Če. Na obeh uradnih treningih je enota pometla s konkurenco. Na dan tekmovanja, 25. julija, so se tekmovalke prebudile v deževno jutro, kar je dalo slutiti, da pogoji za tek-movanjenebodo dobri. Enota je tekmovala v zadnji skupini nastopajočih na olimpijadi. Ftav v času, ko se je enota pojavUa na Štadionu, pred Številnimi slovenskimi navijači, je začelo močneje deževati. Organizator je za nekaj Časa prekinil tekrnovanje, nato je tekmovalne enote kJjub slabim razmeram poslal na travnato površino. To so bili trenutki, ko so se slovenskim navijačem zatresle roke in oro-sQe oči. Tekmovalke Škofje vasi pa so ponovno strnile svoje vrste in ohranile mirne živce. Dosegle so najboljši čas v vaji z motorno brizgalno, žal so sledile kazenske točke. Kljub temu je Še ostajalo upanje za zmago. Štafetni tek je bilo treba teči na vse ali nič. Toda v tem času se je nad atletsko stezo razbesnela prava nevihta. Sledil je padec tekmovalke z grede in sanj o olimpijskem naslovu je bilo konec. Tekmovalni sistemje zelo selektiven, saj že najmanjša napaka onemogoči boj za sam vrh. Tega so se zavedale ludi tekmovalke, ki so kar po vrsti v solzah zapuščale atletsko stezo štadiona. Prav vsi, gasilski strokovnjaki in slovenski na\^jači, pa priznavajo» da so se gasilke Škofje vasi borile do zadnjih atomov moči. Zato so jim v nedeljo ob prihodu domov pripravili veličasten sprejem. Le upamo lahko, da bo ta desetina vztrajala še do naslednjih olimpijskih iger v Italiji. Lepo bi bilo» če bi zbirki medalj, osvojenih na olimpijskih igrah, zlati medalji s Finske in bronasti iz Češke, dodale še srebrno. DANICA OŠTIR Tekmovalna enota» ki je tekmovala na 17. mednarodnem tekmovanju CTIF: Janja SentoČnik, Tatjana Bra-Ček> Jožica Gračnar, Magda Novak, Jasna Sentočaik> Diana Fldler, Sabina Pintar, Sabina Arčan, Oiga Žužek, Danica Ofentavšek in trener Vinko SentoČnik. Gasilci na braslovški cerkvi člani PGD Braslovče so imeli nenapovedano vajo v braslovški cerkvi» ki sodi med največje objekte v občini. Vajo je ob pomoči poveljnika Danijela Pantnerja in z dovoljenjem župnika Milana Gosaka pripravil Član Rok UŠen. Organizirana je bila za preverjanje odzivnosti gasilcev v primeru poziva ter za dopolnitev znanja reševanja iz visokih objektov. Na vaji so poleg članov PGD Braslovče sodelovali rudi trije gasilci rcD Velenje z avtolestvijo, ki so se na vabilo prijazno odzvali. Do nastanka požara je prišlo zaradi udara su^le v zvonik, ki je zato zagorel, v njem pa je ostala ujeta ena oseba. Gasild so poskušali osebo rešiti in pogasiti požar z vstopom v zvonik ter od zunaj s pomočjo avtolestve. To jim je v primernem času tudi uspelo. Pri tem so ugotovili, da bi bilo v primeru pravega požara reševanje in gašenje zelo oteženo, saj je dostop do cerkve z vozili omejen z ograjo in je velenje ska lestev že na meji primerne dolžine, zvonik pa bi se tud! lahko zrušil. Ugotovili so tudi> da so take vaje zelo pomembne zaradi ustreznega sodelovanja med enotami. TT Gaienjd zvonika Jože Žnidaršič daroval kri že 144-krat Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v sodelovanju z občinsko organizacijo na Vranskem v prostorih zdravstvenega doma pripravila letos že sedmo krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo 105 krvodajalcev, kar je po besedah strokovne delavke na Območni organizaciji RK v Žalcu Majde Pûih zelo dobro. Akcije se je udeležil tudi domačin Jože Žnidaršič. ki je kri tokrat daroval že 144. Naslednja akcija bo na Polzeli v veroučni učilnid pod cerkvijo 11. septembra od 8. do 15. ure. TT »Slo vsnija, od kod lepote tvoje,« je spremljala tudi navijače iz Škofje vasi. ki smo jih ^»ulovili« v petek na štad ion u v Ostravi. Članice B so tokmo vale JoSa Žnidaršič je redni knrodaje lee in tudi tokrat se je udeležil akcije na v soboto. {Foto; US) Vranskem. 10 NOVI TEDNIK Koiflje z ročno koso na bolj strmih fegah tehnika vse do danes ni uspala spra^ v pck2abo. Slamoknvcav danas manjka, vendar na prireditvi Ukof na tabertii tega ni bilo opaziti. Podobe iz (pol)preteklosti Prireditev Likoi na taberhi v Rogatcu je vzbudila spomine na stare čase babic in dedkov ter celo srednje generacije Končno! Letošnje vreme jo je organizatorjem enajstega Ukofa na taberhi grdo zagodlo, saj so morali prireditev zaradi napovedi slabega vremena že prestavljati. V muzeju na prostem v Rogatcu so jo končno pripravili v nedeljo popoldne ter prikazali vse. kar so nameravali. MlaČav Tita na mletilnici. ki je kmetovalcem žhrijenje nekoliko olajšala, vseeno zahteva nekaj pridnih in spretnih rok. kov. Današnji upokojenci se- Ija in Kozjanskega ter doma- veda poznajo delo, ki so ga Činov,katerihnastopesijeog- zedruStev upokojencev Koz- prikazovali, Se izsvojih oseb- ledalo veliko obiskovalcev iz jansko posebej mikavna, saj nihizkušenj.NaprireditvjLi- drugih krajev. koi na taberhi je nastopilo več BJ kot sto upokojencev Obsote- Foio: SHERPA Letošnja prireditev je bila zaradi sodelovanja Članov Zve- so tako prikazali Še več opravil iz časa naših babic in ded- Nekdanji »sopingicj obiskom krošnjaija Za starodavno mbčevs cepti nekatartrntodi nitišesišai niso. Pompornemdelu, kije terjafo močne roke^slaii »Ouifu. nekatere pa sole za^^ - it. 58 - 28. iidii 2009 -- Najlepši umetelno Izveden skok v vodo je predstavljal eno od tekmovalnih disciplin. V Laikem smo odkrili kar nekaj talentov, ki so poskrtrali 78 izjemen umetniški vtis. A najboljši, ki se bo v Laško na brezplačno kopanje lahko podal še enkrat, je bil samo eden. Vroč »štrbunk« v Wellness parku Laško Bil je eden (istih vročih poletnih dni, ki jih v letošnjem poletju ni ravno veliko. Naša ekipa se je odpravila v Laško, v Thermano - družbo dobrega počutja, in se zasidrala v Wellness parku Laško, kjer je kalila dnevni mir. Seveda samo v najboljšem pomenu besede. In nato je sledila akcija 1 Takšne in drugačne igrice, tisoč in ena dogodivščina, ki so popestrile že tako odličen kopalni dan. Za nameček smo v goste v L^ko pripeljali tudi pevko Vesno MaJgaj, eno najboljših aa pevskem tekmovanju Full Cool Demo Top, ki ga je v minulih letih organizirala naša hiša. Prav tako smo poskrbeli za ljubitelje klubske glasbe - didžej Teo, ki vsak petek zvečer na Radiu Celje poskrbi za Clubbing» je namreč glasbo »ro-lal« kar v živo. Če vam je »dogajanje na fotografijah« všeč. potem jih poglejte še na www, radi o ce-jje.com. Še najbolje pa bo. Če se boste v našo družbo odpravili v soboto, 1. avgusta, ko bomo od 14. ure rajali v Aqualunil Foto: Cru p A V petek SS je v Wellness paritu Laško vse vrtelo v znamenju Novega tednike In Radie Celje, ki sta tistim najbolj dejavnim in pogumnim podarila marsikatero krasno nagrado Thermane, d. d., in nase medijske hiše. Za kopalce, ki po ohladitvi v busnu radi preberejo kaj svežega in informetivnega. pa smo tudi poskrbeli... Na obisk v Wellness perk Laško jo prišla ^di mlada pevka Vesna Mah gaj. Gro 2a talentirano povko, ki jo svoj pevski talent uspešno predstavila tudi na pevskem tekmovanju Full Cool Demo Top. i teúníK •"adioceiie . lîij I Ekipo, kl jo delila dobro voljo in nagrade. Z tov«: tonski tehnik Brenko Ogrizek, voditeljica Tanja Seme, didzej Teo. tonski tehnik Bojan Pišek, voditeljica Saša PuU in Jaša Šrot Za vas so bodo potrudili tudi prihodnjo soboto. 1. avgusta, ko bomo »strbunknili« v Aqualuni. Najmlailekopalcojetreba Še posebej pohvaliti. Medtem kojebilaudetežba pri igricah za najmlajše izjemno številna, so sa starejši pintill malce prepričevati, a so na koncu vseeno podlegli skušnjavi krasnih nagrad. Kot smo izvedeli, so otroci po tako aktivnem dnovu zvecarz lahkoto utonili v spanec. Morda so bili za to krtvi tudi Iziemno >izategli« baloni? Skalp Maribora pomembnejši od zvezdinega Rudar se nima česa sramovati po dvoboju z Beograjčani - V nedeljo je dobil derbi z Mariborčani» prvič po dobrem desetietju Nogometaši velenjskega Rudarja navkljub porazu $ 4:0 v Beogradu proti Crveni zvezdi na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij za ligo Evropa niso bili osramočeni. Celoten dvoboj so izgubiD celo s 5:0. toda treba je vedeli: bivši evropski in svetovni prvak (leta 1991} je izkoristil veČino svojih priložnosti, Pučnikova četa pa prav nobene od kar nekaj zelo zrelih! Razkačeni, v napačno smer v Beogradu so po razpadu Jugoslavije v evropskih pokalih gostovaD košarkarji Zlatoroga In pričakovano Izgubili 8 Partizanom, rokomeiaši Celja Pivovarne Laško so dokaj senzacionalno klonili proti Crveni zvezdi, srbska presfolni-capaje bilanegostoljubna (na igrišču, seveda) tudi za nogometaše Rudarja, Po domačem porazu jih je Čakala težavica naloga. Morali so tvegati, da bi upravičili svojo ambicioznost in dokazali, da imajo pogum za poskus preobrata. Trener Marijan Pušnik se je zavedal, da so možnosti za napredovanje skoraj nične, zato je svoje vaiovance hrabril z optimističnimi izjavami. Da bi jih še bolj razbremenil, jih je na dan tekme odpeljal v muzej Crvene zvezde. Ogied za igralce ni bil obvezen, nekaj jih je ostalo v hotelu in listalo po svetovnem spletu- Torej, veČina moštva se je med prostim časom seznanila, kako je beograjsld klub pisal zgodovino evropskega nogometa. Napačne so bile ocene, da je šlo za »turizem« in podobno. Toda sledilo je ogorčenje. Igralci po zmagi nad Mariborom niso hoteli dajati izjav... Zeleni šal sredi rdečih «Odigrad izvrstno in upali na slab dan gostiteljev,« tako je upal Pušnik. Crvena zvezda je odigrala 245. tekmo v evropskih pokaDh, jubilejno stoto zgolj v najnmožičnejšem pokalu (prej pokal UEFA, zdaj Mik Omladič v boju s Pavletom Ninkovom (Foto; ZORAN FUS) Marijan Pusmh po zmagi, ki si jo je tako lelel. V prejšnji sezoni jo Rudar izgubil vseh pet obračunov z Mariborom. liga Evropa). Za primerjavo: Rudar je šestnajstič nastopil v evropskih pokalih. Doslej je 2bral tri zmage, proti Construc-turolu {2:0) in Transu (3:0. 3:1), ter štiri remije, proti Lii-zernu (1:1), Constructurolu (0:0) in Halmdstadsu (0:0, 2:2). Prvi »evropski« gol je dosegel Ismet Ekmečič (Tottenham). Na lestvici strelcev vodi F^bijan Cipot s cremi goli, sledi Živojln Vidojevič z dvema, po enega so dosegli še Matjaž CvikJ (minilo je že desetletje od prezgodnje smrti enega najboljših velenjskih nogometašev), Komar, Šumnik, Podvlnski. Križanič, Crobel-šek, Omladič, Triikovič In MahmutoviČ. Na Marakano je pripotovalo 47 navijačev Velenjsldh kna-pov. V Beogradu pa sta bila tudi velenjski župan Srečko Meh in njegov strankarski kolega, podupán Bojan KontiČ. Ohta s soprogama. Naključje je hotelo. da sta ju kar precej stiskala k sebi. Avtobus z vodstvom Rudarja je zapeljal v Sta-dionski kompleks. Toda povezave med parkiriščem in vhodom na tribuno znotraj štadiona ni (na novinarsko konferenco so, na primer, trenerja Pu-šnika pripeljali z avtomobilom) 1 Potrebno se je bilo »sprehoditi« med nekaj tisoči Delij ... Policist je napovedal dodatno varovanje, potem pa je sam korakal za nami» bolj prestrašen od vseh nas. Zaslišala se je ■prva kletvica in: »Kaj }e, Slovenci, kaj iščete tukaj? Marš domovi« Najbolj pogumen je bil Jože Janežič. nosil je namreč Rudarjev šal »Dol ga daj, slišiš. Takoj ga daj dol!« mu je si kal domači navijač. Želja mu ni bila uslišana. Končalo se je brez inddenia. Ko se odpreš Na tribuni pa nov Sok: deset minut pred tekmo je bilo omrežje za mobilne telefone zasedeno, okoli 20 tisoč ljudi na štadionu in okoli njega je opravljalo ali skušalo opravljati zadnje klice. Ko je ruski sodnik Maksim L^juškln oz-načii začetek tekme, je bil prob-lem Že bivši. Rudar je zaigral vpostâvitvi4-l-4-î (Savlč-Po-kleka, Cipot. Stojnič, Sulejma- novič - Tolimir - OmladiČ, Golob, Koisi, Prašnlkar - Mešič). Previdnejši postavitvi je morda botrovala Pušnikova kalva-rija na Marakani izpred dveh let, ko je z Mariborom izgubil proti Hajduku iz Kule s 5;0. Znamenita sevema tribuna beograjskega štadiona je dihala s svojimi ljubljenci od prve minute. Navkljub pobudi so rde-Če-beii prve žvi^e zaslišali že v 15. minuti. To, nestrpnost namreč. in vročina bi lahko bila velenjska aduta. Pa vratar Bo-ban Savič, ki se je moral resno precegniti. Najboljšega domaČega igralca spet ni bilo v ekipi, Črnogorca Igorja Bur-zanovića (peta zvezdina zvezda Dragan Stojkovič Piksi ga želi odpeljati na Japonsko) » zato pa je po sredini potegnil Nikola Lazetić. Marko Pokleká je moral popraviti napako soigralcev in ga je zrušil. Po spretno izvedenem prosîem strelu je Rudar zaostajal 1:0 v 37. minuti, Pušnik pa je na klop pred odmorom poklical le preveč obremenjenega Luko Prd-Snikarja. Šele naslednji menjavi sta bili zadetek v polno; vstopila sta Renato De Moraes in Aleš JeseniČnik. Slednji je poskrbel za nekaj sekund tišine na Marakani. Po nj^ovem prvem předložku je Mešič neoviran po udarcu z glavo poslal žogo ob desni vratnici, po drugem pa je žoga preletela obrambo, a tudi obšla vrata. To se je zgodilo zatem, ko je Crvena zvezda v5S. minuli začela umirjati igro, celo zavlačevati, Rudar pa je v novr postavitvi (4-2-3-1) z razpoloženim dirigentom Miho Golobom prevzel pobudo. Osvežitvi trenerja VLadimirja Petroviča Pižona pa sta bili še bolj strupeni za tekmece, v protinapadih: Aleksandar Jevtič je dosegel dva gola. Mendes Gadu pa enega, Vmes se je Meši-ču ponudila nova priložnost za častni gol - s treh, Štirih metrov je žogo brcnil preko vrat. Škoda. Toda Rudar se nima česa sramovad. Seveda pa smo radovedni, kaj bi se dogajalo, če bi Mešič izenačil. Bi se gostiteljem zatresle noge, bi navijači pritisnili na Rusa, ki je vse dvomljive položaje že tako ali tako ocenil Crveni zvezdi v prid, bi ob morebitnem vodstvu Rudarja z 2:1 sploh prišli s štadiona? Tlidi to smo premlevali ... Preveč prepiha ... Marijan Pušnik je bil prvič na Marakani žez 12 leti. skupno na njej okoli petnajstkrat: »Vzdušje in >velikost< tekme sta Mirza Mešič je z glavo odbil žogo v vratnico, potem ja vanj trošcil vratar govtov Marko Ranilović. preveč vplivala na igro nekaterih naših igralcev. Bili so bojazljivi. Mlade glave niso zdržale pritiska. Ko smo začeli igrati povezano, smo bili premalo disciplinirani pri vračanju v obrambo. To uspeha Crvene zvezde ne zmanjšuje. Najbolj mi je žal, da nismo prikazali več pred beograjskim občinstvom. Do odmora smo Želeli zdržati brez prejetega gola, da bi >zvezdaši< postali ávčni. Preveč prepiha smo dopustili, kar nam ne gre v čast. Vseeno je potrebno realno gledati na vse skupaj. Zvezda ima 10 milijonov proračiina, mi en milijon. Nikomur ni bolj žal kot meni, da nismo zadeli vsaj enkrat. Najboljši domači igralec je Čadu.« Obliz nd rano v 2. krogu 1. SNL je Rudar prvake prikoval na dno. Ob Alfls Jesantčnik je polhnl velenjsko igro v Beogradu, proti Manboni pa je bil prav tako med najboljšimi ne igrišču. Rudar {4-1-4-1): Savič-JeseniČnik, Cipol, SuJejmano-vič, Dedič • Tolimir • Golob, Grbič, De Moraes. Kolsi - Mešič. Igrali so Še Djukič, Omladič, Mu j ako Vič. jezeru pred dva tlsoČ gledalci (1:0). Zaslužil si je zmago» do nje pa prišel sicer z avtogo-lom> ko je po předložku Marka Kolsi ja žogo v lastno mrežo preusmeril Kljajevič. Derbi bi lahko Velenjčani odločili že pred končnico, sicer odlični Aleš JeseniČnik z levico in Mirza Mešič z glavo pa nista bila dovolj natančna iz ugodnih položajev. V 81. minuti pa je na travi obležal JeseniČnik. Najbrž najboljši slovenski sodnik Miran Bukovec iz Lendave se je nemudoma posvetoval s pomočnikom in ideči karton pokazal Zoranu Pa-vloviču. Dejanje VelenjČana v mariborskem dresu je obsojanja vredno, občinstvu je nato pokazal grdo gesto, povsem so mu popustili živci. »Reakcija Pavloviča je bila popolnoma nepotrebna. Izgubil je živce. Nedopustno!« je komentiral njegov trener Darko ?^anič. Rudar je premagal Maribor po dobrem desetletju. Mnenje Marijana PuŠnika je bilo: »To je bil spet pravi Rudar, agresiven, bojevit. Evropski ritem je pustil posledice pri obeh moštvih. Zmaga je obliž na rano po Beogradu. Zdaj se bomo popolnoma usmerili na državno prvenstvo. S takšnim odnosom bomo osvajali točke. Kdor od fantov ne bo >šel sto na uro<, ga ne bo zraven. Na Marakani smo namreč v drugem polčasu storili le štiri prekrške!« V seštev|cu obeh tekem so največ prikazali JeseniČnik, De Moraes, Sulejmanovič in Tolimir. Rudar je Mariborčane ugnal po dobrem desetietju. DEAN ŠUSTER Foto: Grup A Dnevi grmenja in prva točka V 2. krogu 1. SNL je MIK M Celje Še dni^Ć gostoval t osvojil prvo točko. VII po-kusih Še ni uspel znugati v endavi. v soboto je bil, Če-rav zelo oslabljen, najbližje svojitvi vseh treh točk doslej. Vodil ;e 43 minut in dopu-lil izenačenje v končnici tek-le. Najbolje jeodjgral Sebast-m Gobec, kapetansko, čeprav i več kapetan (to je Rajko Rep, i je trenutno na mladinskem P!?), odlično tudi Darijo Biš-an. Dejan Urbanč in Rok traus, ki je bU zelo potrt in trujen: »Res je. razočaranje ? ogromno. Do finiša smo ime-zmago v žepu, pa se je pri-etila napaka obrambe.« Trener Milan Đuričić je seel na tribuni. Hrvaáki strateg "na težave z delovnim dovolje-jem: »Najbolje bo, da me me- MJK CM Celje (4-4-M): lujčinovič - Gobec, Mijato-ič. Andelkovič, Bakarič -traus, UrbaoČ, Korun, Mo-ič • BlŠČan • Dvorančič. Igra-i sta še Stojanovič, Centrih. LESTVICA 1. SNL i.lukakopeh 2 2 0 0 4:1 6 1 rudar 2 2 q 0 6 3.inraibl0cku z 1 1 0 3:1 4 4. hitcorica 2 1 0 1 2:2 3 s. omiaxí 2 0 2 0 tt 2 6.0umpua|'2) 2 1 0 1 3:4 1 7.m#ccmcbjs 2 0 1 1 u 1 i. lasoo drava 2 0 1 1 3:$ 1 9. nafta 2 0 1 1 14 1 10. maribor 2 0 0 2 0:2 0 PANORAMA NOGOMET 1. SL. 2. krog: Nafta • MIK 'M Celje 1:2 (l:2);.Koplaro-ics (11). Sebbk (83);Dvoran-ÍČ (37). BiSčan (40), Radar- diji pustite pri miru, saj bo prišla še poUdja. Svetovalec bom. dokler ne sestavimo pogodbe. V Lendavi smo izgubili dve točki. Morali bi zmagati.« Kaj pa komentar burnega prejšnjega ledna? »Nisem bil zadovoljen z zbranostjo igralcev na treningu, čeprav razumem njihove težave. Če so nekateri utrujeni, lahko delajo po svojem programu, ob strani. Prekinil sem trening, ker ni imel koristi, Ni mi vseeno, ker je sedaj nekaj igralcev prizadetih in kaznovanih,« je dejal, potem ko ga je predsednik Marjan Vengust prepričal, da se je že po nekaj dneh vrnil v Celje. Drastično sta denarno kaz-novarïa Ai^entínca Šarič in Sa-cripanti. Dš Maribor 1:0 (1:0); Kljajevič (27 • ag), Drava • Koper 1:3, Interblock • Úorrdale 0:0, Gorica • Olimpija 1:2. Liga Evropa, povratna tekma 2. pred k roga: Crvena 2ve2-da • Rudar 4:0 (1:0); Bogda-novič (37).Jevtič (74,93),Čadu (85). (KM) Vnsši reprezentanci je najvt^i Prinioi Brezec (216 cm). »Velenja zet« si je prad začetkom priprav agledal nogometno tekmo med Rudarjem in Crveno zvezdo. Na Rogli začeli kovati medaljo Konec minuJega tedna so se na Rogli tudi uradno začele priprave slovenske moške košarkarske reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo v začetku septembra na Poljskem. Selektor Jtire Zdovc je s pomočniki Tomom Mahoričem, Mirom Alilovičem in Grkom Stefanosom Dedasom, ki je določen za analizo nasprotni- kov naše reprezentance, zbral vse najboljše, kar slovenska košarka premore, z izjemo RaŠe NesteroviČa. ki se je od reprezentance poslovii, in Sanija Be-čiroviča; ki je sodelovanje odpovedal zaradi poškodbe. Med enotedenskimi pripravami na K(y§}l t)odo postavljeni udarni temelji za napore v naslednjem mesecu in za EP. V hotelu Pla-n)a, kjer sejepredstavila repre- ^fera vseh afer - 2. Rokometni klub Celje Pivovarna l^ko je Šele v sre-lo prejel dopis oziroma uradio obvestilo o odločitvi arbi-ražne komisije RZS glede pre-:initve» sicer do zaključka ezone 2010/11 sklenjene po-;ođbe RK Celje z Miho Žvi-ejem, pa čeprav je biJa no-ica nekoliko presenetljivo e pred časom objavljena na pletnih straneh RZS. Žvižej je sicer na prvem se tanku povedal, da se v maiič-lem kJubu ne vidi. in dogovoreno je biJo> da se zainteresira-i klubi obrnejo na celjski klub lede možnosti o predčasni pre-initvi pogodbe. Do danes niti n klub ni izrazil žel)e oziro-la postavil vprašanja o mož-osti prestopa MiheZvižeja» tu-i predstavniki velenjskega kJu-a ne, pa čeprav je bilo za to ar nekaj priložnosti tudi ob usedanjih ZROPS-a, pravijo v batorogu. Dodajajo, da njihov Uub takšnega ravnanja ne prak-icira, prav lako po njihovih iz-lušnjah ne delujejo ostali evrop-ki Idubi, edini njim znan pri-ler glede podobnega ravnanja zagrebški klub. Ker je v pogodbi člen, ki ščiii îlade celjske igralce ob njiho-em razvoju in zahteva letno »definiranje finančnih pogo-»v po sistemu l+l+l+l, je ar-itražna komisija tega očitno ílmačila kot člen, po katerem • treba pogodbo vsako leto po-aljšati oziroma podpisati neks, pa čeprav Miha Žvižej ?ga v preteldosti Še ni storil, Zorko pa pravi: »Izredno presenečeni smo nad odločitvijo arbitražne komisije. Pogodba, ki je za Žvižeja pretekli dve leti očitno veljala, je po našem mnenju izredno korektna in varuje mlade igralce pred izkoriščanjem. Zanimivo bi bilo vided, kako bi bilo, Če bi takšno po-* godbo samovoljno prekinib mi in na čigavo stran bi se takrat postavila arbitražna komisija ali pa sodiSče. Mnogi bodo sedaj d^ali, da smo se mu s po&ojo Slovanu odrekli mi. Ce bi se mu želeli odreči, ne bi z njim podpisali štiriletne pogodbe, temveč bi mu dali izpisnico. Slovanu je bil posojen zaradi njegovega razvoja. Če bi že takrat imeli drugo moštvo, kot je bil v pretekli sezoni RK Zlatorog, bi ostal tukaj, tako pa je bilo za njegov razvoj bolje, da si izkušnje pridobi v sredini kot je Slovan. Želimo izpostaviti, da ko dve strani podpišeta pogodbo, v njej opredeljeni členi obvezujeta obe strani, ne le eno. Upamo, da takšno delovanje ne bo postalo praksa, kajti potem bi se podobno lahko začeli obnašati še nekateri. Mi tako ne delujemo, kar dokazuje tudi naše nedavno zanimanje za Davida Miklavčiča, ko smo najprej vzpostavili kontakt s predsednikom njegovega kluba in za dovoljenje najprej vprašali nj^ BDdo« zvezdnik najbrž ne le slovenskega rokometa je zaenkrat Gorenjev. kot tudi ni podpisal aneksa o prekinitvi pogodbe, ki ima veljavnost do leta 2011- Žvižej tako v svoji prošnji po izpisnici celjskega kluba niti ne prizna- va kot matičnega, temveč navaja, da je rokometno pol začel v RD Slovan in jo žeU nadaljevati v RK Gorenje, pojasnjuje celjski klub. Direktor Mijo - Št. 58 • 28. julij 2009 Pravna služba RK Celje Pivovarna Laško bo preučila odgovor arbitražne komisije RZS in se odloČila za nadaljnje postopke. Pritožba ni mogoča, obstaja pa še možnost uporabe določenih pravnih postopkov. DŠ zentanca, je vel optimizem prav od vseh, kajti večini igralcev se počasi izteka čas igranja za reprezentanco. Vsi skupaj želijo svoje sodelovanje končno obeležiti z uspehom. Potem ko je bivši selektor Aleš Pipan z asistenti in i^alci uspel presekati »modrost« o važnosti sodelovanja na velikih tekmovanjih in ko je kljub številnim odpovedim uspel reprezentanco pripeljati med najboljših sedem selekcij v Evropi in tudi na SP, je zdaj že čas za še kaj več. To več pomeni odkrit boj za medalje na EP, kar vsi napovedujejo. Zanimivo je, da je Zdovc v r^rezentančni štab povabil srbskega strokovnjaka za telesno pripravo Jadranka Ni-koUča. Delo na Rogli poteka pet ur dnevno, dopoldne na zunanjih terenih in popoldne v ťitnesu in dvorani, kjer Zdovc že vadi kombinacije v napadu in obrambi. Konjičan, ki je na selektorskem položaju nasledil Celjana Pipana, pravi: »Predvsem me veseli, da smo se tukaj zbrali skoraj v popolni postavi. Igralcev ne mučijo poškodbe in upam, da bo tako tudi ostalo. Na Rogli imamo odlične pogoje za delo. Caka nas peklenski teden. Fizična priprava je zelo pomembna. Javnost od nas veliko pričakuje. Obljubljam, da bomo naredili vse, da bi vaše in naše želje izpolnili.« Rašo Nesteroviča je v vlogi kapetana nasledil Matjaž Smodiš: »»Čeprav je uvodni del priprav vsekakor naj težj i, upam> da nam bo to pomagalo, da bi na dolgi rok delovali Se bolj homogeno. Skupaj trpimo in utrjujemo enotnost. Od končnih ciljev smo še daleč. Gremo korak za korakom. Jasno pa je, da smo si zastavili cilj. ki se imenuje neposreden boj za odličje.« Rezultati testiranj, ki so bili opravljeni na Fakulteti za Šport v Ljubljani, so po besedah Jureta Zdovca dali zadovoljive rezultate, ki bi lahko bili tudi boljši Vodstvo reprezentance je dobilo bazo podatkov o igralcih, ki jim bo služila kot vodilo za prihodnje ravnanje na področju telesne priprave. Z Rogle se bo naša selekcija preselila v Kranjsko Goro, kjer bo ostala do nedelje, v Trbovljah pa bo 2. avgusta odi^aia prvo pri-jateljsko tekmo, proti Makedoniji. Vseh pripravljalnih tekem bo 12. kar naj bi ekipo Jureta Zdovca pripeljalo do optimalne pripravljenosti za EP, ki se bo začelo 6. septembra. Naša izbrana vrsta je v predtekmovanju v skupini z reprezentancami Srbije, Špa-nijein Velike Britanije, iz skupine pa v nadaljnje tekmovanje napredujejo tri ekipe. JANEZ TERBOVC Foto: Grup A o' I ai I (/) I Joli se bo vrnila danes popoldne Jolandi Ceplak $e je iztekla dveletna prepoved nastopanja. Vse štiri nenapovedane dopmške kontrole, ki jih je atletinja celjskega KJadivarja opravila v zadnjih mesecih, so bile negativne. Svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 metiov in nosilka bronaste olimpijske medalje se bo na stezo uradno vrnila danes na mitingu v Mariboru. Zasedba naj bi bila skiomna. zato naj bi za ritem poskrbela Jolandina klubska kolegica Urška Klemen. Bivša evropska prvakinja v dvorani in na prostem trdi: »Zelo dobro se počutim. Trerúrala sem po načrtu. Veselim se, da bom spet lahko tekla. Nisem obremenjena, nimam strahu ...« Ni nas prepričala. Iz glasu je bilo razbrati, da nestrpno in z obilo (pozitivne) treme pričakuje današnji tek. Po dveh letih odsotnosti s stez. Ne bo enostavno. Sicer pa B norma za SP v Berlinu (15.-23. avgust) znaša 2:01,30. Ze tek okoli dveh minut in dveh sekund bi zadovoljil trenutne apetite Čeplakove in njenega trenerja Toma Popeiruja. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA Večino ljubiteljev atlatike zanima, kako bo nagrajeno Jolandino garanje na treningih. 14 PKULTURA novi tednik Cesta na Dobrova v delu, kjar se je naselje že povsem zlilo z mestom. Od Dobrove na Zgornjo Hudinjo Danes pojasnjujemo poU menovanje Ceste na Dobrovo» ki se v Celju cepi od Dečkove ceste na zahodni strani Golovca in vodi skozi mesljio naselje Nova vas severno prod naseiju Dobrova. Naselje Dobrova, ki sta ga nekoč sestavljali Spodnja in Zgornja Dobrova, je bilo v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1480, ko se tam omenjajo »tri hube - kmetije« (drey hwebm). Naselje Dobrova leži severno od mesta Celja ob potoku Koprivnica, v smeri proti Šmartin-skemu jezeru. Spodnja Dobrova, ki leži na vzhodnem delu širokega podolja nekdanje struge potoka Koprivnice, ki so jo v sedemdesetih letih 20. stoletja zaradi poplavne varnosti prestavili bolj proti zahodu, je zelo gosto poseljeno in je danes sestavni del mesta Celja, Skozi starejšo poselitev vodi cesta oz. ulica> poimenovana Cesta na Dobrovo. Zgornja Dobrova oz. današnje naselje Dobrova se začenja na območju Ulice CiriJa Debeljaka oz. severno od trase štajerske avtoceste ob koncu mesmega nasdja Nova vas. kjer se v smeri proii vzhodu, tj. proti Zgornji Hudinji dviga nizko oblo sleme v rahlo se dvigajočo planotico, ki je bila pred razširitvijo mesta Celja posejanazgozdom. Na severu sega naselje Dobrova f^okom se im€nuj€ vse do Šmartinskega jezera, na vzhodu do Lahovniškega potoka, na zahodu pa do t.i. dobrovskih Gajev, ki pa so že na desnem bregu potoka Koprivnice. Zgodovinski viri pričajo, da se je zgornji del Dobrove nekoč imenoval Dobje, kar nedvormio priča o nekdanji gozdnatosti pokrajine (hrast - dob). Iz urbarja iz leta 1751 pa je razvidno, da so omenjeni del naselja imenovali Koprivnica. V tem času so bile v zgodnjem delu Dobrove samo tri kmetije. Kasneje so se le-te cepile in sredi 19. stoletja Je bilo v tem delu naselja že pel kmetij. Kmalu za tem, leta 1864 je v tem delu nastal še t.i. Križanovmlin, oblikovalo pa se je še nekaj drugih manjših kmetij. V tem obdobju jesčasoma odá-io v pozabo tudi prvotno poimenovanje naselja Dobje« V spodnjem delu Dobrove pa je bilo v 18. stoletju osem kmetij. S časom in z delitvijo tamkajšnjih kmetij, je naselje pridobilo še Štiri dodatne kmetije. Največ- ja kmetija v tem območju je bila Sribarjeva, ki pa se je leta 1909 zaradi dedovanja razdelila. Velik del te kmetije je kasneje kupil celjski podjetnik emajlirane posode Westen. Delile so se tudi ostale kmetije v spodnji Dobrovi. Največ Pintarjeva, ki je se razdelila na štiri dele in takrat se je oblikovala tudi t.i. Hostna Dobrova. Obsegala je svet ob današnji Cesti v Lokrovec na vzhodni strani današnjega Ostrožne-ga oz. severu. V zadnjih desetletjih je Dobrovaizgubila precej svojega prvotnega videza. Njen južni del oz. spodnja Dobrava se je dobesedno zlila s celjskim mestnim naseljem Novo vasjo, t.i. zgornja Dobrova pa je s pozidavo, predvsem individualnih hiš. prav tako v precejšnji meri izgubila svoj nekdanji podeželsko-kmečki videz. Foto: GrupA Zgodbo o zgodovini primestnega celjskega naselja Dobrova je za objavo zapisal mag. Branko Goropev-šek. Oktet 9 v Avstralijo Fantovska vokaina zasedba Oktet 9, ki pod vodstvom Gregorja Deleje že četrto leto deluje oa Gimnaziji Celje -Center, odbaja na tritedensko turnejo po Avstraliji, kjer se bo občinstvu, večinoma slovenskim rojakom, predstavila na osmih koncertih v Sydceyju, Canberri, New-castJu, Brisbaneu, Fraser Islandu in Byron Bayu. V Oktetu 9 že štiri leta prepeva 11 nekdanjih in sedanjih dijakov Gimnazije Ceî je • Center. Pester reper- toar in živahnost izvedbe skrbita za priljubljenost tega sestava. Zasedba je odpela že več kot 80 na- stopov in koncertov po Slovenci, lani pa so gostovali tudi v Veliki Britaniji. Oktet 9 se bo konec oktobra udeležil tudi mednarodnega pevskega festivala na Malti, v Celju pa jih bomo spet videli 18. septembra na nastopu v Celjskem domu. BS Umetnost ni zgolj za elito Skupina mlađih z manifestom Bodiart za razbijanje ta bujev, ki jih imajo mladi c umetnosti Mladi, združeni v plesnem kolektivu Abomo, in njihovi podporniki so v četrtek zvečer v Galeriji Plevnik • Kronkowska v Celju predstavili svoj manifest, imenovan Bodiart. Bodyari dobesedno prevedeno pomeni umetnost telesa. A mladi so se poigrali s skovanko Bodi ari oziroma Bodi umetnost. Prav to, da bi vsakdo, ki to želi, poslal del umetnosti, je temeljni cilj projekta, ki ga je v okviru programa Mladi vak-ciji podpria evropska komisija. podpori pa se je pridružila tudi Mestna občina Celje in z logistično podporo Celjski mladinski center. Zakaj mladi kulturo in kulturne prireditve jemljejo kot nekaj, namenjeno zgolj tako imenovani eliti? To je bilo temeljno vprašanje, iz katere- ga izhaja projekt Bodiart. In odgovor? Ni ga, kot ni odgovora, kaj umetnost sploh Je in zakaj se umetniki zapirajo v svoje intimne kotičke in svoj ska razmišljanja. Bodiart naj bi tu naredil preboj. Mlada konjiška umetnica Nika Dime pravi, da je Bodiart mladinska pobuda osmih mladostnikov in širšega kroga mladih ustvarjalcev iz Celja in okolice. »Nekega lepega dne smo se zavedli velike apatičnosti ljudi do ustvarjalnosti in vseh plasti umetnosti. V sam proces ustvarjanja umetnine in v končno razvrščanje, kaj je in kaj ni umetnost, si želimo pritegniti čim več ljudi z ulice in jim tako približati ustvarjalni proces nastanka nekega umetniškega dela. Tako se bodo tudi sami prepričali, da ne gre za ni- kakršen ehtizem, ampak da je umetnost namenjena vsem,« pravi Nika Dime. V letii dni bodo tako izvedli deset dogodkov, najprej sla bila na vrsti predstavitev manifesta Bodiart in pogovor o umetnosti. »Naslednjih devet dogodkov bo namenjenih temu, da se bodo mimoidoči ali tisti, ki bodo na dogodek prišli z namenom, seznanili z nastajanjem umetnine skozi opazovanje, debate, delavnice in tudi tako, da se bodo sami vključevali bodisi v perfor-mans ah tako, da bodo dogodek dokumentirali s fotoaparatom,« je povedala Mika Dime. Naslednji dogodek v projektu Bodiart bo konec septembra. BRANKO STAMEJCIC Foto: GrupA Predstavitev manifesta Bodiart in pogovor o umotnosti In njenem doživljanju je bil prijeten dogodek v Galeriji Plavnik • Kronkowska. Podalpski sen Simona Sokliča v prostorih Galerije Plevnik • Kronkowska so v petek odprli novo razstavo. Na njej je Simon SokliČ predstavil svoj Podalpski sen. Simon Sokfic se na tokratni razstavi humomo poigrava s podalpskim okusom Slovencev. SokliČ, letnik 1971, se predstavlja s svojim starejšim opusom, kljub temu pa je večina del razstavljenih prvič. Rdeča nit razstave je avtorju lasten odgovor na po-dobarstvo in osladnost turističnih izdelkov, ki še danes v precejšnji meri zaznamujeta likovno dojemanje veliko Slovencev. Njegova dela zaznamujeta sproščenost in likovna neposrednost, ki ju dosega z močnim koloritom. Kljub temu so dela prežeta s fascinacijo nad bizarnim, z jasnimi elementi ironije in kritike. S kopico humorja nam približa umetnost. ki Izhaja Iz ljudi in je namenjena ljudem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. BS, foto: GrupA Z okusom po baroku Koncert baročne glasbe v gornjegrajski katedrali Ovajsetclanski Baročni oricester Evropske unija bo v soboto nastopil v fiomjam Gradu. V katedrali sv. Mohorja in Fortimata v Gornjem Gradu se občinstvu v soboto ob 20.30 obeta izjemen dogodek. Z deli Handla in Bacha se bo na koncertu predstavil Baročni orkester Evropske unije pod vodstvom Larsa Ulrika Morten-sena» solistka pa bo švedska sopranistka Maria Keo* hane. Dvdjsetčlanski Baročnj orkester Evropske unije sestavljajo glasbeniki iz več kot desetih držav unije. Na svojih nastopih orkester občinstvo fascinira z izvrstnim izvajanjem skladb mojstrov baročne glasbe. V Gornjem Gradu bodo občinstvu predstavili koncert Georga Friedricha Hándla v B-duru, ki združuje elemente skladateljevih zgodnjih del in tem» vzetih iz Corellijevega koncerta St. 8, in Latinski motet. Johanna Sebastiana Bacha in njegova dela pa bodo počastili z izvedbami koncerta za čembalo in poročne kanta-te. BS Slovensko srce na gradu Na tretjem Veronikinem večeru Man-ca Izmajlova s svojim triom Manca Izmajlova Na celjskem Starem gradu (v primeru dežja v Celjskem domu) bo v četrtek ob 20.30 na Veronikinem večeru nastopila Manca izmajlova s svojim triom. Celjski koncert je naslovil Slovensko srce, od ljudske pesmi do muzikala» napoveduje pa izbran in raznovrsten repertoar s poudarkom na skladbah z njenega albuma Slovensko srce, ki je med najbolje prodajanimi v Sloveniji. Repertoar Man ce Iz maj-love je obsežen - od skladb iz vseh obdobij muzikaia in biserov klasične glasbe do narodnih pesmi raznih držav, popularnih pesmi in džeza. Izmajlova je zaključila akademijo za muzikál v Londonu, šolanje pa je nadaljevala na glasbenem ko-lidžu Konservalorija Čajkovski v Moskvi, smer operno petje. Že vrsto let nastopa na najbolj imenitnih odrih doma in v tujini, gostovala je v 14 državah, na treh kontinentih. Bogata žametna barva glasu» srčnost, odlična pevska tehnika in profesionalnost so očarali posluSalce na njenih koncertih. Celjanom se tako obeta lep glasbeni večer na gradu. BS V Maroko s kurami Sedem plesalk Plesnega teatra Igen je te dni na ll-dnevnem gostovanju v Maroku, kjer se čiji in na Cipru je to že peto v Rabatu udeležujejo svetovnega festivala plesa. poletnogostovanjelgnavtu- V Maroku se bodo ignov- preoblikovani koreografiji Po gostovanjih Igna na Ni- jini to poletje. ke predstavile v na novo Kure - preživele smo gripo, zozemskem, v Španiji, Tur- BS, foto: GR£GOR KATIČ Gamma prepričala v Avstriji Celjska inštrumentalna zasedba Gamma je med 23. in 26. julijem na svojem prvem gostovanju v tujini, v solnograškem mestu Bad IschL prepričala gostitelje. Z gostovanjem so uvedli obsežen triletni mednarod-rd glasbeni projekt, imenovan Jumum, pri katerem gre za mladinsko produkcijo na temo operete. Pri tej bo sodelovalo več kot sto dijakov, študentov ter poklicnih dramskih in glasbenih umetnikov. Vanj se kot polnopravni partnerji vključujejo Muzej novejSe zgodovine Celje, Hiša kulture Celje in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, mesto in festival Badlschl (Avstrija), Theater an der Rott (Nemčija), mesto Eggenfelden (Nemčija) ter gledališče Opereika Iz Varšave (Poljska). Gamma je za svoje prvo mednarodno gostovanje izbrala spored, sestavljen iz del Piazzole, operetnih skladateljev Kalmana in Leharja ter priredb slovenskih m tujih del 19. in 20. stoletja, ter z dvema koncertoma navdušila zahtevno občinstvo. UspeSne-mu nastopu jeslediio ponovno povabilo v Bad IschI prihodnje poletje ter povabila na Dunaj in v nemški Eggenfelden. BS INFORMACIJE S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Živite cenejei I ..b \yrum JU) I J, 1» II N (J ! I / L> Wagner na kratko Verjetno najkrajša knjiga o skladatelju, ki pa ga pojasnjuje izčrpno, razumljivo in zabavno. Nanizane bio-graške podrobnosti, kratke predstavitve njegovih del nudijo odličen vstop v Wagner-jev svet. Knjižica Wagner na kratko prinaša celotno gledališče v žepni velikosti. Holger Noltze (1960) je Študiral germanistiko In his-panistiko, doktoriral pa z disertacijo o Parzivalu Wolfra-ma von Eschenbacha. Bil je kulturni urednik v več nemških radijskih hišah ter hkrati svobodni publicist. Od leta 1994jeporočevalec2Wag-nerjevega festivala v Bayreut-hu, od leta 2005 pa profesor glasbenega časnikarstva na univerzi v Dortmundii. Cena: 19,00 EUR Jakličeva knjiga Avtor Mihael Glavan nam v monografiji o pisatelju Franu Jakliču, obogatena je z izbornim slikovnim gradivom, predstavi Jakii-ča skozi Štiri pomembna obdobja v njegovem življenju: 1. Življenjsko obzorje. li. Učitelj in ljudski vzgojitelj, in. Jakličevo gospodarsko, socialno in politično obzorje» rv. Obnebje slovstva. Fran Jaklič (1868-1937) je vsvojem slovstvenem obneb-ju Želel predvsem podati lepoto slovenske vasi pa tudi lepoto kmečkega človeka. Ta njegova samooznaka je naj-boljša iztočnica za vsebinsko, etično in liierarnozgodovln-sko oznako vsega njegovega slovstvenega dela. Jaklič je pravi rapsod dobrepoljskih inSirše suhokranjskih bajtarjev in gruntarjev. V središču njegovega slovstvenega snovanja je torej odkrivanje po- zitivnih, lepih in dobrih lastnosti preprostega človeka. Kadar so se njegovi talenti in hotenja najbolj posrečeno zdniili v organsko celoto, so nastala njegova najboljša dela, ki ga uvrščajo med prve in najboljše slovenske ljudske pripovednike. Cena: 33,00 EUR Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba podi rti ppncefimiu naročnikov Novega tednika. Ne samo/da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih a^fcif^^Mn oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AMaJSENESESTEVAJO ' tudi številne popuste vtrgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. g.f^pggp SAKATO DIHA Trgovina v City e«irtru GALERUA OSKAR KOGOJ NATURE EESIGN CE LJS lesnîna Umetnost sobivanja Zdravnica, pubiidstka in prevajalka Metka KleviSar je v svojih dosedanjih knjižnih in drugib objavah že večkrat spr^ovoriia tudi o svoji bolezni muJtipti skJooa. Tokrat pa nam ne govori toiikoo bolezni kot o umetnosti sobivanja. Skupaj 5 prijateljico Julko namreč sooblikujeta posebno vrsto sobtvan)a, ki za obe predstavlja neprestano učenje in brušenje. Ftav v tem je tudi velika dragocenost njunega sobivanja. V marsičem sta si zelo podobni. v mnogih stvareh zelo različni. Vsakood njiju je po svoje oblikovalo življenje in nista dva nepopisana lista. Vsaka prinaša s seboj svojo doto. Ob tem pa se prav dobro zavedata. da bosta vse to, kar prinašata s seboj, lahko pož-lahtniii, če bosta znali najti primemo obliko sobivanja. Za to si vsak dan znova prizadevata in nikoli ne rečeta» da je stvar končana. Veliko laže jima je, ker o tem govorita in se pri tem spodbujata. Metka Klevišar (r. 1944). zdravnica, pubîicistka, predavateljica in prevajalka, je léta 1969 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1977 je opravila specializacijo iz onkologi)e-ra-dioterapije in delala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z bolniki s pljučnim rakom do upokojitve leta 1994. Leta 199S je s sodelavci ustanovila Slovensko društvo hospic. Za svoje deio je leta 1994 dobila priznanje do-brotnice leta, leta 199S je poslala Slovenka leta, leta 2001 pa je dobila nagrado Mesta Ljubljane. Že kot študentka je zbolela za multiplo sklerozo. V številnih člankih, knjigah in predavanjih se loteva tem o zdravju, bolezni in umiranju. Doslej je izda* la šest samostojnih knjig: Kako udomačiti bolezen, Spremljanje umirajočih. Čisto vsakdanje stvari. I del, Na poti vere. upanja, ljubezni, Mo ja četrta kariera. Čisto vsakdanje stvari - 2. del Cena: 15 EUR SKiNAUT smuùuokaSOU celjska Mlekarna Celeio ta ea jlizz&ùo/ -- I édùm'é^ skMšh/^ - — yj^i ZDRAVILIŠČE USKO irv« itvrnwuiv MTuu^ tamj, - AVTO 0I:1.JI- ♦ AVTU -Mprn FERJAN^ Ferian Mifan s.p. avtosefvi» • wll;ani2»:ija • klima naprave • diagnostika vozii • nrM matorjev-ssrvis kominic. Maňáska a 87.3000 Celja. tel.;03 49166 70.QSM04167a010-10%pi)poitiwli«»florft¥« -CASINO FARAON CaJL Ljubljenska cesfa 39,3000 CfiQa -oil nakupu 100 žvtoflov lOgratic ŒLBIZMâL Mariborska e. 1.3000 Calja - 10X |»pust vdja za st&ritv» ♦GALÍRUAOSKAR Kf|r^,f mWf f^^ISN-M.B. DOUN^ D.O.O. TrgCeliskih kmov 9.3000 Celje • 10% popusta m oMkt . UQKVffiAWJg. STtKLAR^TVO GAlfRUA VQUC CMca ullca 2.3000 CaQe. Te).: 03 M4 25 35*10% 601BENPQINT. C&leiapart; Csljâ. iirokâ libitè nogavic • SX popust oli ukupu do 20 EUR. 1QX popust ofe Bakupu nad 20 EUR • KROSATIVANS P Miar^a dalavncd.Medlog3000Celje. 6sm: M/1% 272 • Notranje oprema po ndroćilu * KERROCK PULTI • popust na vrodtwst uroe^ oad 12S1.88 EIIH,7\ popust na vrodnosl iurQ&lBnadZ921.D5 EUR •MUKáBMASíílá. prwIejalM Goíí^^b, Aija vas 92.3301 Pstrcivia - popust voIjaaôMatutMpninDdnta, sa v^o 29 ake^slM csaa • MRAVUICA CVFTKA BOHINC S.P iil^va \ C^a. trgovina 2a ustvarjalne • 10X popustio vso ídofte PiTgRiAVPRQNA Merutor canter Celje - popnt pri Mkupu hrono-kortko pmito&td ob flon^ul • Pf^FECTSfpVIS, Ul. Leona Oobrotinška 27.3230 Šentjur. Rogalka n?ta 19.3240 Smuiapn Jelldh - 10X ptqHnta oi optično nastsntov podvodi in do 30% popusta ob nakupu amskih pnsvmotik OPTIKA S^OBIR. Lfivoe 38e. 330) Petrovca - 5% popust ob nakitu sončoih M «I kof ahcjřUcih okvínev v vsoh t^ihovfh PE v Slovsuji Ptinarnis^s 4.3000 Celje, v» za ogrevfifije m vodovod tel.: 03 4$û 47 70, GSM 051 626 793 • m popust ;TOP-flT 0.0.0^ Inavčeva ulica 22. Calji • 10X popust nufli lox popustil bam. mvao bann. tolanj . nudí 10% popust za bazon, sivna * bazao, fítnas, uHafii tar masažo, kopali m druga wollness storitM, masoćna in latno Frizerski studio VMcv fetn â.p, Ulica uUcw 3.5310 talec OALiRIJA v Q t K goldenpoint« —— Celjska Mohoiíieva družba ^"^WraJi ijíca VIDIM (^pcika Ca ■ I« r ac tkl • GORIŠKA BRDA -^tlpV- e •SS PARI WELLNESS PARK LA^KO -v -řV te^si QřO ZLATARSTVO GAJŠEK QOi tC síovenija —ťFpv— vstopnica • EUňOSPMTTRADř 0.0.0, Mahra • Spasiieva B. 1000 gubljana • 10 X popust na vso obutev; rw va^ za afuitske eana. ' BS 86 • 10 % popusl (razsn na izdatke v akciji) SX popust • SKiřiíAi/r STQflm/t siMqN $,p, Vruníeva Celie • m popust • CEUSKA MOHORJEVA DRU7BA - MOHORJEVA Praiernova ulica 23. 3000 Celia, t^eton: 03 490 14 2i). oiioha: ta^amfrce^ljsks-mohorleva.si. 6X Mpustoa kn^aa izdaie ca^sk» Moborjava družbo • PROJEia MR IwiENIBtMG. 0.^1,0.. Bar Qub Tetazza. AAerûva U (Ceíeieparkh 2000 Celja * 10% popusta pri codctadih • ZLATARSTVO GAJSEK MjU^ g.P. Drofenikovs 15.3230 Šentjur 10% popust na vtijavne meloprodajne cene • HRUSTUAVASKU^IAVA. prodajalna ^lec, Savinji cesta 77. prodajalne v EX centru v Celju. Mariborska cesta 88. Celje • 10X popust na vsa vnta kruha • IfSNINA D.Q lavac 18-3% popust na oUazmjano pohištvo (sadeâa grt. trosađ, poiivaliiHd...) • mWgTIKA. center optíke. Maríliofsk« casta 88 (Posktvni center EK). 3DOO Celje -10% popust ob nakupu sen&iih oèaï, korokcijskúh okwriav itr kontaktnih laS. Ob nakitu vsaj dveh ikatSe kontaktnih loi nudijo grat» takočiiio za lača {60 mlV Vsak n«n£njk prajnw 1k latAO ob predšikiit« iikaz^ očala. -AVTDCElJgO.p, Ipavisuaunca21 Golja Prodajoi canter Madlog fS: pnevmatika blagome znanko AURORA. Popust ja 40 % za koaSne uporabnika. Teiafon: 03/42614 02 sli Akcija velja v majt) in iuniju ot do prodaje ufoa. popusti se ne saittv^. • VINSKA KLfTGORIŽKABR0A10.0.. Ul. Ffdnkolovsidh !rtev 17.3000 Celje Telefon: 03 42S \S 80 TO % popust na naša lastila proizvoda. • TiPS - Canisf irwativfta^ Půdjstnifrf^ i^o.p, Ul. XIV. dSùtje 14. Sooo Ca^e Telefon; 041 B53 378,03 492 61 68 5 X popust za storitva posradovanja pri prometu n^mmim m pri prvam računu za računovodska storitva Prepričljivo so zmagali Fantje izpod Lisce, ki so doživeto zapeli dve pesmi, Daleč je dom Modrijanov in Oliverja Dragojeviča Andjele moj. Dobili so 76 od 80 možnih točk. Na 2. mesto se je uvrstil odličen harmonikar Nejc Pušnik iz Hramš (73,5 ), sledijo Zlatorogi na (71.5), Vizija (71.5) in Pept s prijatelji (71). Vsi so bili nagrajeni, do 1Ô. mesta pa so se zvrstili Ansambel bratov Slatinek, sestre Kovačič> ansambel Mladika, Tjaàa Jeci in trio Bevc. fantje izpod Usee so biti navdušeni nad zmago in so napovedali odhod v studio na snemanja prvih skladb. Fantje izpod Lisce osvojili Dobje Pokaži, kaj znaš v Dobju je edina tovrstna prireditev v Sloveniji šel ansambel Mladika, ki dela pod vodstvom Mitje Jankovi-ča> vodje ansambla Savinja» in v zadnjem Času Vere Šolinc, pevke pri ansamblu Gašpeiji. i2 Rogatca pa so se prvič predstavile sestre Kovaáč, Nives, Vesna in Nina, ki se jim je pridružila še Marija Beiej. Po dveh vajah se je pred5ta\^ ansambel Pepi s prijatelji iz Rimskih Toplic, Í2 Šentjurja pa je prišla Vizija, katere mentor je Član Modrijanov, Franjo Oset. Po lanskem nastopu so Fan^e izpod Lisce prišO letos še enkrat in preprifljivo ter zasluženo zmagali. Ob koncu prireditve sta se predstavila dva ansambla iz Vitanja: Zlatorogi delujejo pet in bratje Siadnek petnajst let, oboji pa so v Dobju nastopili prvič. Edini v Sloveniji žal smo tako kot prejšnja leta po^^li posameznike s citra-mi, pevce, tudi humoriste Ln redtatorje. Letos so manjkali tudi dueti. Razveseljivo pa je to, da je za Pokaži, kaj znaš v Dobju §e vedno veliko zanimanje tako med nastcpajoûn^ kot tudi obiskovalci. Prireditev je primerna za začetnike, čeprav se zanjo radi odločajo tudi takšni z daljšim stažem nastopanja, kar za njihov ugled ni vedno dobro, ker so u vretitev slabše, kot jih pričakujejo. Po uradnem áéixi so nastopili Mladi korenjaki iz Dobja, ki so zmagali pred dvema letoma in postali zma^vald festivala v Marija Reki. Fantje veliko nastopajo, tako da ne uspejo posneti skladb za prvo ploščo, kar ni dobro. Organizatorji so se potrudiii in pripravili dobro prireditev s srečelovom in z dobrotami z žara, za kar so poskrbeli domači gasilci. V zaključnem nagovoru se je župan Občine Dobje Franci Sa-iobir zahvaiil vsem, ki so sodelovali, ter obljubil, da bodo vztrajali vsaj do jubilejne, štiridesete prireditev Pokaâ, kaj znaš. ki je še edina te vrste v Sloveniji, Prijetno srečanje ob prazniku Občine Dobje, ki se bo končalo v nedeljo s tradicionalnim gasilskim tekmova-njem v mokri vaji, so končali vedno za dobro voljo pripravljeni Va^bundi. TONE VRABL Najmlajša udeleženka je bila S-letna Tjaša Jed, katere mentorje Tine Lftsiak. Kulrumo društvo Dobje je že 38. pripravilo priljubljeno prireditev Pokaži, kaj znaš, na kateri je tokrat sodelovalo dvajset posameznikov in skupin. Med posamezniki so že po tradiciji prevladovali harmonikarji» nastopili sla dve skupini ijud-^dh godcev, Žlabtnlki z Ru-dijem in Prijatelji 6ŠE izŠešč pri Preboldu, ter preseaetl ji* vo lepo Število ansamblov, med katerimi so tudi Ukliu* ki bodo ob vestnem delu dosegli Še lepe uspehe. Nastopajoče sta ocenjevala občinstvo in strokovna komisija, ki sta se tokrat proti pričakovanju zelo ujemala. Pokaži, kaj znaš so začeli Žlahtniki z Rudijem in nadaljevali harmonikarji Daan GraČnar iz Lesičnega, Žan Stres iz Šmarja pri Jelšah, Tja-Ša Jecl iz Platinovca pri Cro-belnem, Jani Pušnik iz Hramš, Gregor Korez iz Prožinske vasi, Igor Povh tz Ribnice na Dolenjskem, Aleksander Bobov-nlk iz Pongraca, Blaž Jakop iz Straže pri Novi Cerkvi in Nejc Pušnik iz HramŠ. Mladi z zndnimi mentorji Za posamezniki so se predstavili Prijatelji 6 Š£ iz Šešč pri Preboldu, ki prepevajo že devet let, nato pa skupine in ansambli. Iz okolice Vojnika so prišle Jasna Cvlkl ter Katarina in Natalija Žlavs kot ansambel Deteljice, zanimiv pa je bil družinski trio Devc iz Smaijete pri Šmarjeških Toplicah, ki ga sestavljajo sestrid Melica in Kat* ja ter bratec Jan, zadnja dva pa sta dvojčka. Njihov mentor je član ansambla Slak, Tone Štri-toi, mladi glđsbeniid pa so se predstavili z dvema lastnima skladbama. Iz Dramelj je pri- Prišle so pnnč in navdušile. Simpatične sestre Kovaeič iz Rogatca. Nives, Vesna in Nina, s katerimi sodaluie tudi Marija Belej. Pohorska cokla za Belokranjko Po treh predtekmovanjih in ožjem izboru je bilo v okviru turistične prireditve Jakobovi dnevi na Resniku 9. telunovan j e iiarmonikarjev za pohorsko coklo, ki ga s sodelavci pripravlja Domen Jevšenak. Letošnja priredi* tev je uspela, saj so se v finalni prireditvi predstavili harmonikarji iz skoraj vse Slovenije. Najdragocenejšo nagrado, pohorsko coklo za absolut- no zmago, je dobila odlična Katja Jakljevič iz Grabrovca v Beli krajini. Ostale tri pohorske cokle so dobili za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi David Stara-§inič iz Gradca v Beli krajini, za najboljšo pohorsko pesem Jan Alenc iz Slovenskih Konjic in občinstva Matjaž Crešnar z Res nika. Štiri glavne nagrade so dobili: za najbolj spretno zaigrano melodijo Rok Tavčar iz Du- tovelj, za najboljši valček Jani Pušnik iz HramS, za najboljšo priredbo Denis Rondič Lz Portoroža in najboljšo vokalno izvedbo ob igranju Se-bastjan Kugonič iz Vrhol. V 1. skupini do 10 let so bili najboljši Blaž Drořenik, Jan Alenc in Miha Grmek Se-ražin, od 11 do 14 let Katja Jakljevič, Anže Počkar in Andrej Javomik, od 15 do 45 let Rok Tavčar, Jani Pušnik in Denis RondiČ, od 46 do (35 let Anion Selič in nad 65 let med veterani Vinko Uše-ničnik in Franc Helbink. TV Ljudska pesem ima zdravilni učinek Zadnjo nedeljo v juniju je bila na Kmečkem turiz* mu Marjetka v Pletovaiju kulturna prireditev, posvečena ljudski pesmi. Damjan Kolar je predstavil svojo treljo knjigo z naslovom Pesem je moje življenje.7\i-di ta knjiga je posvećena ljudski pevki iz Dramelj Roziki Kolar, poročeni Ofič. Pevki, ki je s svojo ljubeznijo do ljudske pesmi, svojim božanskim glasom in spoštljivim in blagodejnim odnosom do petja osrečevala ljudi. Nenehno je dokazovala, kakšno čarobno moč ima ljudska pesem. Čarobno moč, kiljudi zbližuje, povezuje in osrečuje. Sleherna družba, tudi priložnostna, ima možnost okusiti pozitivno moč ljudske pesmi za dušo in telo. Z nobeno rekreacijo ali drugo sprostitvijo ni mogoče nadomestiti te čarobne moči ljudske pesmi. Njena moč je v melodijah in besedilih, ki so prilago- Datniinn Kolnr PESEM jeni duši In naravi človeka v našem okolju. Med nastopajočimi v kulturnem programu so Izstopali poleg Urške in Blanke Pevec §e Ljudski pevci iz Tepanja. Ploskala jim je vsa Evropa, ko so peli v evropskem parlamentu in tako predstavljali Slovenijo. Bili so na mnogih gostovanjih v Kanadi, Avstriji, Italiji in' Dalmaciji. Přesune te. ko čutiš, s kakšno spoštljivostjo, ljubeznijo in žarom pojejo slovensko ljudsko pesem. Dejanje Evropskega parlamenta, ki je povabil ljudske pevce, daje misliti. Opominja nas, da ne smemo pozabiti, da mora imeti ljudska pesem posebno mesto v kulturi vsakega naroda in Človeka. S svojo ljudsko pesmijo smo razpoznavni v svetu. Brez Ijudskepesml bi postal svet manj zanimiv za tuje turiste. Kako dolgočasno bi bilo, če bi poslušali le ameriške melodije! Za nas domačine pa bi življe- JE MOJE /l\ EJENJ! . ' • .A... ' !. nje brez nje postalo nesmiselno. Ljubezen in spoštovanje do ljudske pesmi pridobiš običajno že v otroštvu, pri čemer je odločilno družinsko in izobraževalno okolje. Kulturno omiicani narodi imajo svojo ljudsko pesem zelo visoko v svoji duhovni zavesti in na lestvici vrednot. To je dokazal tudi Evropski parlament. Skupno ubrano pelje v družbi je odraz medsebojne naklonjenosti in spoštovanja, odraz skupne radosti. Hkrati je odraz spošdjivega odnosa do prednikov. Je oblika skupne aktivne meditacije, ki obnavlja življenjsko energijo in duha. Za kaj takega niso potrebni velik napor in finančna sredstva ali draga in moteča oprema. Potrebno je le, da se prepustiš prijetnemu, harmoničnemu vzdušju. Včasih imaš občutek, da si nekdo prizadeva, da bi ta velik dar, ki ga ima človek, zakrnel in da bi z njim izginil velik del duhovne kulture. Zanimive so ugotovitve pri nas in v svetu, da je pri ljudeh v porastu pojav depresije, medtem ko pada zanimanje za aktivno petje, glasbo in ples. Že zgolj ta podatek dokazuje, kako pomembno je slednje za zdravje človeka in za zdrav odnos med ljudmi. Veselimo se kulturnih prireditev, na katerih ne bomo le nemi opazovalci, kot je to današnja moda, ampak aktivni sodelavci in s tem ludi ustvarjalci duhovnega dogajanja, kar nas bo pozitivno prerodi-lo. Pri tem mislim tudi na vsakdanje družabne dogodke, na katerih so možni skupno petje, ples, glasba, nežaljivi humoristični vložki, družabne igre... Smo v času, ko človek Čuti, da potrebuje več na duhovnem področju, saj opaža, da mu materialne dobrine ne osmislijo življenja in mu ne dajejo polnosti sreče. Naj postane petje enako splošno znana zdiavilna aktivnost, kot je telesna rekreacija. Pri tem nI pomembno, da imamo lep glas in da znamo peti, saj tudi za telesno rekreacijo velja, da ni pomembno, koliko jo obvladamo, ampak da se je lotimo. FRANC PEVEC v mariborski Kadetnici Navadno smo organizirali izlet članstva v jesenskih mesecih. Letos pa smo se soglasno odločili, da gremo na izlet za spremembo v prvi polovici leta. Tako smo se v soboto. 20. junija, zbrali na avtobusni postaji v Što-rah in se odpeljali proti Mariboru, kjer smo si najprej ogledali prečudoviio obnovljeno Kadetnico. Objekt je vreden vsega spoštovanja. za vse nas resnično prava ^adbena mojstrovina. Z velikim zanimanjem smo si ogledali enkraten vojni muzej in ostale dejavnosti. Človek ima res kaj videti. Po ogledu Kadetnice nas je pol vodila proti Slovenskim goricam. V vasi Sovjak, občina Sveti Jurij ob Ščavnici, smo na kmečkem turizmu Kocuvan organizirali dégusta ci j o njihovih vrhunskih vin, Teknila pa nam je seveda tudi njihova tradicional- na jed, prekmurski bograč. Poskrbeli pa smo tudi za glasbo. V popoldanskem času smo se vračali proti domu. Vendar je sledil še zaključni del Izleta. Leios smo si ga privoščili kar v svojih društvenih prostorih. Za hrano so poskrbeli v Prehr^ Tlili iz Štor, za vse ostalo, kar sodi zraven, pa smo poskrbeli sami. Na koncu smo sprejeli Še zelo pomembertsklep, da kmalu organiziramo nov izlet in zaključke izletov naredimo kar v svojih prostorih, čim bližje domu. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranskih organizacij občine Štore Krap da te kap Franc Kramer je znova imel veliko »ribiško srečo«. Pretekli teden je na Šmartinskem jezeru ujel 94 cm dolgega in 21 kilogramov težkega krapa. Franc je dolgoletni član Ribiške družine Celje in ljubitelj narave. Verjeli ali ne, njegov ulov, je bil na suhem samo za merjenje in fotografiranje, nato pa ga je spusiil nazaj v vodno kraljestvo. Tako sta imela srečo oba, ribič in krap. Le-ta bo verjetno osrečil §e kakšnega namakalca trnkov -pred tem pa se jim bo nekaj časa pridno izogibal... ALBIN APOTEKAR ^ ^ BRALCI FOTOGRAFIRAJO Fantovščina Afldrejs Petelinska. Foto: VOJKO ORLČNIK NOVI TEDNIK KRONIKA Varuhinja okrcala celjsko sodišče in policijo Opozarja predvsem na prenatrpanost (tudi) v celjskih zaporih - Napačno ravnali tudi »dacarji« Varuhinja Človekovih pravic Zdenka Čebašek -Travnik je pred dnevi predsedniku republike Danilu Turku in predsedniku vlade Borutu Pahorju predala 14. redno letno poročilo svojega urada. Varuhinja kot najbolj problematično navaja reševanje vprašanja pravic invalidov in vpraia-n je razmer v zavodih za prestaja nje zaporne kazni. Kar nekaj strani v poročilu pa je namenjenih težavam, s katerimi se je srečevala na na^m območju. Tbdi letos je okrcaia celjsko okrožno sodišče. Nanjo se je namreč obrnila žrtev na-silneža, ki so mu sodili v Celju in je žriev zmerjal in žalil tudi v sami sodni dvorani» a očitno niso odreagirali. Kar nekajkrat si je dopisovala tudi s celjskim olâajnim sodiščem. To je namreč nekemu pripomiku izreklo obvezno psihiatrično zdravljenje v Vojniku. Ker je pripor-nik menil, da je v Vojniku preživel daljše obdobje od predpisanega, je pisal varuhinji. Med dokumentacijo je res odkrila nekaj pomanjkljivosti in sodiSče na to opozorila. Dvakrat je požugala tudi celjski policiji, ki seje morala opravičiti nekemu občanu zaradi napake policista pri postopku, v drugem primeru je napako pri dokumentaciji naredil dežurni policist, zaradi česar je imela stranka Csljsici 28fKiri so prenatrpani. kasneje težave. Z dokumentom so v enem primeru nemarno ravnali tudi na celjskem davčnem uradu, za kar so se občanu prav tako morali opravičiti. Varuhinja v poročilu omenja ludi poscopke v zvezi z asfaltno bazo v Planinski vasi in čudežno izginotje dokumentacije v tem primeru. Največ primerov, ki jih je obravnavala na našem območju» pa se nanaša na celj- ski zapor, ki ga vsa ta leta udarja težava prevelike zasedenosti, nihče pa ne izpolni obljube, da bodo celjski zapor preselili na boljšo lokacijo. V Celju je bilo lani namreč število zapornikov preseženo kar za 124 odstotkov, paznikov pa je daleč premalo. Problem so v Celju reševali z nameščanjem pripor-nikov v sobe. ki so namenjene obsojencem, kar je vodilo v dodatne težave. Cebaškova izpostavlja celjski zapor tudi po velikem §te-viiu pritožb zaradi odnosa zdravnika do zaprtih oseb. Problem je tudi v Radečah, kjer prestajajo kazen mladoletni, ki menda nimajo dovolj zasebnosti. So pa pohvalili celjske zapore» kjer imajo dobro organizirano možnost izobraževanja zaprtih oseb. SIMONA ŠOLINJC Foto: SHERPA _« Kdo je umrl pod Planjavo? Še vedno ni znano, kdo je planinec, ki je zdrsnil z ledenika - Znakov nasilja ni Policisti še vedno zbirajo kakršne koli informacije D moškem, ki je domnevno zaradi zdrsa v četrtek umri pri Pasjem sedlu pod-Planjavo pri Solčavi. Na truplu so vidne hude poškodbe, vendar znakov nasilja ni bilo. Še vedno ni znana njegova identiteta. Gre za moškega, starega okoli 50 let, z daljšimi sivimi lasmi, spetimi v Čop. Oblečen je bil v modro vetrovko, ob sebi je imel starejši roodro-rumen nahrbtnik. S seboj ni imel nobenega dokumenta. Na kraju so bili tudi gorski policisti, ki so po končanj preiskavi truplo s helikopterjem v dolino prepeljali daJi kasneje. Truplo sta našla nemška turista na zelo težko dostopnem, Se vedno zasneženem in poledenelem kraju. O najdbi trupla sta bila obveščena državni tožilec in preiskovalni sodnik, ki je odredil sodno obdukcijo. Ker identiteta pokojnega ni znana, policisti naproša* jo vse. ki bi o neznancu karkoli vedeli, naj pokličejo na lis. Možno je tudi. da gre za tujega planinca. SŠol Nesreča na toboganu Šmarski policisti še vedno zbirajo informacije o četrtkovi nesreči na kopališču v Podčetrtku, kjer se je hudo poškodoval 16-letni fanl. Ta je namreč dobil hude poškodbe glave pri spustu po zunanjem odprtem toboganu. TYenumo se zdravi v ljubljanskem kliničnem centru. Napadli 75-letnika Sobotno jutro se ni končalo dobro za 75-leinega Veienj-čana. Okoli 3. ure zjutraj sta namreč v njegovo stanovanje v Ulici Janka Vrabiča obiskala dva neznanca, ga zvezala in mu ukradla kar 16 tisoč evrov. Na srečo moškega, ki je zdravstveno v slabšem stanju, nista poškodovala- Policisti in kriminalisti naj bi bili osumljencema že nas sledi. SŠol Na Hrvaškem umrl Velenjčan V petek pozno popoldne se je na Hrvaškem smrtno ponesrečil 53-letnl slovenski motorist. Na cesti med Smokvico in Sen jem blizu Novega Vinodolskega je v blagem ovinku izgubil oblast nad motorjem in padel po vozišču. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri prijwlja] voznik golfa, ki je SB-letnika povozil. Gre za motorista z območja Velenja, Janka Gologranca (Vinska Gora). Ta se je vrsto let ukvarjal ravno s trgovino motornih koles, rezervnih delov in motoristične opreme v Prelski. Znanci so ga klicali Jogi, opisujejo pa ga kot strastnega glasbenika v pihalnem orkestru in umirjenega športnega motorista. JOŽE MIKLAVC Pet oseb poškodovanih V petek natančno ob 18. uri se je v nesreči na glavni cesti Lzven Velike Pirešice poškodovalo kar pet oseb. 27-letni voznik vozila je na ravnem delu ceste zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 22-letnega voznika avtomobila, ki je pripeljal nasproti, 22-letnik je pri tem dobil hude telesne poškodbe, Štiri osebe so se lažje poškodovale. Foto: PGE Celje Padel s 50 metrov Okoli 15. ure v nedeljo se je pri Golteh ponesrečil jadralni padalec. Ta je po vzletu padel z višine okoli 50 metrov. Pri padcu se je huje poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja, ki so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Prehiteval v nesrečo Pri Ljubnem se je v nedeljo zgodila huda prometna nesreča. 52-leini voznik osebnega avtomobila je v bližini bencinskega servisa začel prehitevati motorista, ko je vanj Čelno trčil 29-letm voznik avtomobila, ki je pripeljal nasproti. 52-letnik se je tako hudo poškodoval, da so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, voznik in sopotnica v drugem vozilu pa sta bila lažje poškodovana. V hišo čez balkon V nedeljo dopoldne so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo v Erjavčevi ulici v Celju. Vlomilci so v hišo prišli skozi balkonska vrata, ukradli pa so kuverto s 600 evri! Policisti tatove še iščejo. Prav tako še ni znano, kdo je v noči na nedeljo izpred stanovanjskega bloka v Rogaški Slatini ukradel avto znamke Renault Megane, sive barve, registrske številke CE A4-27T. SŠol ŠC 58 «ZS. julij 2009 ISCEMO TOPEL DOM Pogrešan ali zavržen? Današnji Članek je name-njen belemu kužku na sliki, ki jeprav zadovoljno požiral v recepciji zavetih. Je velik, s snežno belo dta-ko> ki je očitno negovana, s prijaznimi rjavimi očmi in z ljubeznivim nasmeškom. Ob prihodu )e bil sicer zadihan od vročine, vendar Še vedno radoveden in zvedav. Študentka Nina ga je odrešila vroče odvečne dlake, ku-ža pa je medtem bolj kol ne mimo sial in vohljal okoli. Potem mu je brez težav vgob-ček potisnila tableto proti zajeda vcem, ga malo pregledala in božala. Ta samojed je torej neproblematičen in zelo prijazen, ni agresiven, tako da se razume z ljudmi in z drugimi kužki, pusti se pregledati, božali, česali... Popoln kuža, torej. No, skoraj. Nima namreč čipa, ki bi pri- vedel do njegovega lastnika, tako da lahko le Čakamo in upamo, da se bo slednji sam oglasil ponj. Če ga seveda nj zavrgel... Do tedaj prijazni samojed v zavetišču čaka na novo priložnost, da se izkaže kot dober družinski kuža. Iščete morda novega člana družine? Do naslednjič lep pozdrav in poskrbite, da bodo vaše živali v teh vročih dneh imele na razpolago vedno svežo vodo in senco. Uradne ure v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah so od ponedeljka do petl^ med 8. in 16. uro; ogledi živali od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro; sprehajanja po predhodni najavi ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro; podrobnejše informacije na spletni strani www.zonzani.sl ali po telefonu 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL Kakšna plastična miška? Nobene nisem videla, tako da naju nikar ne obtožujte, da sva jo skrila. (7229,7230) TreniJtnostraiunivhodvdomBkmIŠkeZonzi.kerje odšle nasprehod. In r^vno sem bile sredi popoldanskega počitka... (7204) Jaz sem sarno^, o katerem je govora v Sanlia Vsa, kar piše o im vendar se m bom sam In^. Pndhe me obiskat in se san« pr^nc^te. (722S) Jaz sem Šarm. tele ne tjeh pa je moj vzglavnik Bani. Če me posvojite, gre Banizraven.Dobitetorejdvaza »ceno« enega, (7222) Vse muce, ki danes ISčejo dom, so zdrave, cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani, večinoma testirane na FeLV in FTV, označene z mikročipom, z odpravljenimi paraziti, socia-lizirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izkijučno notranji, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim ter jim po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Za vse infonnacije v zvezi s sterilizacijami» kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326-877 ali 041 426-562 ali obiščete Internetno stran www, maciah isa. si Vili je 4inese5ni mucek. Liikec je4^ese£fli mucek. Garjavci GarjavcI spadajo v skupino pršíc in so kožni zaje-davci. V praksi poznamo več vrst garjdvcev, ki lahko povzročajo manjše aJi večje probleme našim ljubljenčkom, pa tudi nam. Pri kužkih najpogosteje najdemo garjavca po imenu Demodex canis, ki povzroča bolezen imenovano demo-dikoza psov. Ta povzročitelj je v manjšem Ste\îlu normalni prebivalec kože (živ! v dlač-nih mešičkih) pri večini zdravih kužkov. Torej bolezen ni nalezljiva. Pod določenimi pogoji (imunosupresija zaradi stresa odraščanja, ralusta obolenja, zmanjšano delovanje ščitnice» povečano delovanje nadledvične žleze, terapija s kortizoni, citostati-ki, -O, pa se lahko ti zajedava prekomerno razmnožijo. Ločimo dve obliW bo- lezni in sicer lokalizirano in generalizirano. Pri lokalizirani se pojavi ponavadi na obrazu in sprednjih tačicah eno ali več omejenih, rdečkastih, luska stih in običajno nesrbečih mest brez dlake. Običajno je ozdravitev spontana- Pri generalizirani obliki pa so spremembe bolj razširjene in zajedavcu se pridruži še bakterijsko vnetje kože. Generalizirana demo-dikoza je zelo resno obolenje in zato je rudi zdravljenje dolgotrajno in težavno. Mlajši kužki do enega leta imajo večje možnosti za popolno ozdravitev kot odrasli, pri katerih je potrebno zdraviti še primarni vzrok. Tbdi mačke lahko obolijo za demodikozo. Vendar je to obolenje pri njih zelo redko. Pojavijo.se brezdlačna mesta na vekah, ob očeh, na glavi in vratu z rdečino, lusicami in krastami. Prognoza za zdravljenje je ponavadi dobra, če ni kakšnůi drugih imu-nosupresivnih dejavnikov (FeLV» FIV, sladkorna boře-zen, ...). Poznamo tudi ušesno garja-vost mačk in psov in tudi belih dihurjev. Povzročitelj je Otodectes cynoiîs. in se prenaša kontaktno med živalmi. Najpogosteje 2vi na površini kože sluhovodov, lahko pa tudi na koži vratu, križa in repa. Zajedavci se hranijo s kožnim epitelom in kožnimi izločki. Zaradi vnetja se ušesni kanal napolni z ušesnim maslom, krv^ jo in Izločki zajedavca, prisoten je lahko tudi močan srbež sluhovodov. Ušesna garjavost je pri mačkah vzrok za vnetje ušes kar v 50 odstotkih. Sarcoptes scabiei var. canis je garjavec, ki primarno zajeda na koži kužkov, lahko pa povzroči obolenje tudi pri človeku, lisicah in mačkah.!^ garjavost se prenaša kontaktno in je nesezonsko močno srbeče kožno obolenje psov Posebnost pri teh gajjavdh je, da oplojene samice vrtajo rove v kožo gostitelja Najraje se naselijo na manj odlakanih delih kože in sicer na trebuhu, prsih, okončinah in ušesih, kjer nastanejo debele rumene lea-ste. Garjavec Notoedres cati je povzročitelj gaijavosti pri mačkah, Pren^ se kontaktno in z nJim se lahko okužijo tudi kužki, lisice in zajci. mucah spremembe običajno zajemajo robove ušes, glavo, obraz, očesne veke in vrat, lahko pa se raširi jo tudi na sprednje okončine. Koža je močno zadebelela, pokrita z rumeno sivimi krastami in močno srbi. Manj pogosto najdeni pršići na naši koži in koži naših ljubljenčkov sta Cheyletiella dermatitis in Trorabicuia au-tomnalis. Prva pri kužkih in mucah povzroča zmerni sitež in suh prhljaj po hrbtu. Sami- ce jajčeca trdno prilepijo na dlako gostitelja. Druga pršića se nahaja predvsem na mestih, Id so v stiku s tlemi (stopala, trebuh, glava), saj samo del svojega razvojnega kroga preživi na gostitelju. Na teh delih se pojavi močan srbež z izpuščaji. Koža j e zelo zapleten organski sistem in veliko je še drugih vzrokov, zaradi katerih so kožne spremembe podobne, kot so pri gajjavdh. Zato je za pravilno diagnozo in zdravljenje pol^ temeljitega pregleda treba odvzeti in mikroskopsko pregledati števiine kožne ostmžke, brise kože, brise sluhovodov in dlako. Potek samega zdravljenja pa je odvisen od vrste garjavca. KLAVDUA AŠENBERGER, dr. vet. med- ZVITOREPKA »■■ZVITOREPKA Hm praznuje 1 * obletnico! v juliju nudimo 10% popust na preventivne posege in preglede ter mnoga presenečenja TRNOVÊUSKA 2. CEUE Î03 490 31 931 WWW.2VIT0REPKA.Sl zdravje - nase bogastvo Spanec in krvni tlak Vprašanje bralca: Ze več let se zdravim zaradi povišanega krvnega tlaka. Zadnje mesece imam kar precej skrbi in zelo slabo spim. Ibdi krvni tlak jesedaj visok. Ali se mi je spanje poslabšalo ludi zaradi pritiska, ki mi sedaj močno skače? Spanje je pomemben pokazatelj zdravja in številne raziskave potrjujejo, da ljudje, ki imajo previsok krvni tJak in neurejeno hiperteozijo spijo slabše in krajši čas kot pa bolniki z doseženim ciljnim krvnim tlakom (pod 140/90). NormaJno je krvni tlak ponoči najnižji» saj organizem ponoči počiva, fti bolnikih s povečanim krvnim tlakom z okvarami različnih organov pa je pogosto nočni krvni tlak poviian. To lahko dokažemo s 24-umim merjenjem krvne- IIU4SA.N4Í 8 - 12 k9 mewén» Dr. PIRNAT www.plmat.si Dr hAct«»«, IUM(M Piše: prim, JANEZ TASIC. dr. med,, spec, kardiolog ga ilaka. To je enostavna preiskava, za kar potrebuje zdravnik merilec krvnega tlaka s programom in spominsko enoto, ki beleži dosežene vrednosti- Po 24 urah se računalniško odčita izmerjene vrednosti, ki se izpišejo na papir» izrišejo se tudi krivulje tlaka in pulza ob meritvi, zdravnik pa nato to analizira in izvede nove ukrepe ali celo predpiše dodatno zdravilo. Preiskava je enostavna in poceni, je pa res. da je zaenkrat samo-plačniška, saj ni na seznamu preiskav, kJ jih zavarovalnica plačuje. So pa lakšne meritve dokazale» da povišan krvni tlak tudi ponoči poslabša spanje bolnikom. To je dokazano z merjenjem bolnikove aktivnosti med spanjem. Bolniki z umirjenim spancem se ponoči redkeje premetavajo po postelji kot drugi. Posebna aparatura poznar^a pod imenom Aktiwatch -16 (Philips, Respironics...} meri gibanje rok, tako da se ura za merjenje aktivnosti namesti na za-pestjein zabeleži gibanje zapestja ponoči. Podatki so pokazali. da so ta gibanja sorazmerna kvaliteti spanca. Dokazano je. da imajo bolniki» ki spijo le kratek čas, večja nihanja krvnega tlaka ponoči. Pri njih so tudi višje dnevne vrednosti, v petih letih pa se registrira več komplikacij kot pri tistih z dolgim in mirnim spanjem. Spanje je fiziološko stanje organizma, ki je potrebno za številne funkcije telesa vključujoč imunski sistem, presnovo sladkorja, a tudi druge funkcije, kot je tudi regulacija krvnega tlaka. Raziskave so potrdiJe» da pet aii šest ur spanja ni dovolj za obnovo organizma- Sedem ur naj bi bil minimum, ki je potreben za regeneracijo. V hiteči in delovno ustvarjalni družbi se spreminjajo tudi možnosti spanja. Nekateri celo mislijo, da če spijo sedem ur aii več, niso dovolj ustvarjalni oz. delovni. Čeprav takšni ljudje smatrajo, da so zdravi in lahko dolgoročno ustvar- ^ wr^^yr...... ...... Zdravniki pravijo, da je za zdravje potrebna vsaj sadam ur spanja. jajo le s tremi do petimi urami spanca, dolgoročno vodi to v pregorelost organizma in v bolezen. To je dokazala tudi raziskava Cardia. V šestih letih spremljanja kvalitete spanja in krvnega tlaka so ugotovili» da je pri bolni-kih s povišanim krvnim đakom in kratkim spanjem veČ okvar srca, ledvic in možganov kot pa pri drugih z dolgim in mirnim spanjem. Vsaka ura spanja manj je pomenila dvig krvnega tlaka za 37 odstotkov, povečalo pa se je tudi število nenadnih incidentov (ICV» infarkti, motnje ritma, odpovedi srca R^ zultat so še pokazali, da jemanje zdravil, ki znižujejo oz. normalizirajo krvni tlak, izboljša kvaliteto in dolžino spanca. Raziskava je pokazala, da moški spijo manj kot ženske in da je kvaliteta spanja moških slabša kot pri ženskah. Morda je to tudi še eden od dodatnih vzrokov, da ženske živijo dlje kot moški, čeprav so ponavadi v postelji krajši čas kot njihovi partnerji. Pomanjkanje spanja vodi v povečano simpatično aktiv-nost, živčno napetost,'povečan krvni tlak, ki Še poslabša spanec, in tako pridemo do začaranega kroga, ki ga moramo prekiniti le s spremembo življenjskega sloga, ponavadi pa le z zdravili za zniževanje krvnega tlaka. Pogosto jemanje zdravil za spanje poruši naš biološki ritem in v takšnih primerih je prav, da pomislimo tudi na druge vzroke za nespečnost, kol so le vsakodnevne skrbi, ki nas tudi lahko mučijo ponoči in nam kratijo spanec. Takšno kronično pomanjkanje spanca bo vodilo v hipertonijo, ki bo zahtevala zelo zahtevno diagnostiko, a tudi zahtevno zdravljenje. Ob vseh vzrokih za povišan krvni dak postaja nespečnost nov dejavnik tveganja, ki ga moramo vzeti resno in se ob takšnih težavah posvetovati s svojim zdravnikom, ki bo predpisal tudi nova zdravila ali odredil dodatne preiskave. Zato tudi ob nespečnosti ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, saj že pregovor pravi, da je zdrav spanec boljši kot žganecl Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite oa Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celfe, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. RECEPT ZA KRIZO in čajčki KUHARSKE BUKVE WA MIZO! Rozga drobi sečne kamne za i/eivhe m ma ie ^ôôpodinje! mame hm 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR .1 jS s " -D £ SI ^/uifT'lj/'i/l ^VSfAJl/flJ PodpMfia Informacile: NARO£ll!NICW iwyridîcM nirdSaa nepreklicno naro^m nepnUim naroda nepreliDcu na^oSam Naroûinicg pošljite na nealov: kompletav trah kn^ v AKCIJSKI PRODAJI neroiii dva dobiS tri pp ceni 20 EUfl (•- poftnicial inodov KuhiftkB bu>v8 slownsfcih fnwpgditi po crni 10 EUR zs tnoú [t poltnínal. izvodûv knjige Huha^sk« bukve _»lfifianiex.sh£aMvínitin »fflfnvania živil flc ceni 7,93 EUR aizwd h poStnina). Iivodov kniiee Mravitea «lito, bji m fajna mejanica go cení 10 EUR za inrod 11 poSinina). NT&RC Ď.O.O., Pretefwa 18,3000 CsQe ^^ - Ce Imamo težave z mehur-jem in ledvicami« zlasti» če smo nagnjeni k nastajanju peska In kamnov, si v zaČ^-ku avgusta, ko zlata rozga začne odpirati cvetove, natrgajmo nekaj nadzemnih delov te dobrodejne rastlinice. Zlata rozga ali irebuhovka (Solidago vii^urea) je imela v ljudskem zdravilstvu od nekdaj velik sloves. Močno so jo cenili Germani, pri katerih je veljala za glavno zdravilo za celjenje ran. Tudi v srednjem veku 50 jo zelo čislali. Martin Luter, ki so ga pestile mnoge zdravstvene težave, je bil velik uporabnik in ljubitelj trebuhe vke. Naši Ij udski zdravitel ji so Čaj iz zlate rozge redno predpisovali pri boleznih ledvic in mehurja. Na podlagi izkušenj so i^otovili, da spodbuja izločanje urina, vzpodbuja delovanje jeter, lajša revmo in artritis» težave s prostato ter odprav-Ija kožne bolezni. Čaj iz roz-geJahko uporabimo tudi za iz* piranje In grgranje pri vnetju ustne votline in žrela in kot obkkdek pri zagnojenih ranah, izpuščajih in turih. Sveži Usti blažijo pike in ugrize žuželk ter srbenje. S čajem umivamo tudi kožo dojenčkov in otročkov, vnelo zaradi plenic. PiSe: PAVU KUKER Če se vam je zahotelo, da bi jo letos tudi vi nekaj natrgali, še nasvet. Kabiramo zgornje dele z lepimi rumenimi cvetovi, ki jih povežemo v šopke in obesimo na senčnem, zračnem prostoru ali razprostre-mo po papirju. Našli jo boste v svetlih gozdovih in posekah po vsej državi. Kaj pa so o učinkovitosti zlate rozge ugotovile sodobne raziskave? Potrdile so to, kar je ljudsko zdravilstvo že dolgo vedelo - da deluje diuretično OZ- poveča izločanje urina, protivnetno in spazmolitično. kar pomeni, da sprošča miSiČ-ne krče. Raziskave so potrdile tudi njeno protimikrobno delovanje in ji priznale zaviralne učinke na rast sečnih kamnov ter pozitiven vpliv na imunski sistem. Uporaba roz-ginega čaja se največkrat priporoča pri težavah z ledvicami in mehurjem, ker pospe- šuje izločanje urina in tako iz-pira sečne poti. Na ta čaj ne pozabimo pri vnetjih sečnih oi^anov, pri kamnih in nagnjenosti k nastajanju peska in kamnov v ledvicah in mehurju. Čaj pripravimo kot popa-rek Iz dveh Žličk posušene in zdrobljene rastline, ki jo prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico, po požirkih med obroki. Zelo dobre diuretič-ne učinke dosežemo z mešanico iz zlate rozge, korenine navadnega ^deža (Ononis spi-nosa) in brezovih listov (Betula pendula), Žličko meSani-ce prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Pijemo do tri skodelice Čajne mešanice na dan. Ce čaj iz zlate rozge u^va-mo v dovoljenih količinah, ni pričakovati neždenih učinkov. Ne smemo ga uživati pri slabem delovanju ledvic in srca. Pri kroničnem vne^u ledvic se o uporabi posvetuj mo z zdravnikom. DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav i2puŠčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci {delo za dotočen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znance in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni fn manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RSza zaposlovanje: hTtp://wvAV. ess.gov.si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. uiccue osnovnošolska izobrazba memsta oa^ tu/h fomof ni suhommtaíí 6iu0kji. doioccn 3 mtífct wm; ubs uoirrefmnaačmsp. 08í4u0iiui i.smcsje vamqsmk • 11/2; vamvahje pflemo ^ m msthiwarhosmjk oolofen cas. 3 mes^ mm sifiïtt qlk oruiba za varovaue nmqiiluk y.d ceut ipavccva uuca r îodosue zjdafl zazjoali^e in omítavanje mim ûeuvq, z0aiui • h/1 omi owta. mil ÍHňňUi in enostavna 6ftu)8cma o&a: NEOOU^Cai CAS^UmSR IM2MRIW BMUf. Ni^ rasREDMâd ^rrvi ikSemring o.ao. lava s. 3000 celie SUAOliČNW sumjtttmk v NLUnUllQ v (bju • h/l razntvu-jau^ u natowjaue »juk pmvllb putoem w iniua rabl^ loflaue evtoum wue ntfm ka bu£a. ku z RAÛINAUilKOtt: oouďtt 6ls. s mescev. tbihft ntetkwaldeh xadhovske stdfftve. d o s. iískdskova cesta g e. lûn uu-sliaha UJUČAVNIČAJt 2Ei£ZDn{ivEC M/Î Hmfsm. ooiofn M MESECEV, WJm OHDM FIĐ MLADIN MitlÔ IP. UUBUANSKA cesta 27. m tĐJE stbojni mehanik smuhl mounw • u/l (zd&ava emstavhlisih smunih deufv, vrtaut aezaue navojev: sstava uostamih skupog nedolotu čas. 16.1^609: mahu mimuk zastofanji trfiovna tulq. caje. k^umska cesta 4 b. »oocaJE sflemja pûkucna izobftazba vafnonvk • U/l vw0w1a nmâsjuK in oseb. fleccproftska dba ^ vamosînik/vaft uasmicA. KnofiEH (K 3 MES8X mim vamosr mambofl varovanje pflbrioiuiia. tkgiv m. sîonnvt m piwodnja oji kraucvica nauka uuca s. 2tbdmaaieor $mua t1ig0wa šmlia • m/2: pflooau texstiu. ue zavu ooloča čas. 6 mesetv. ajifttt; nmu. 6ui«eni$tv0 im 2astdpstva snon levail ZS. ipavćcva ujca 24.38» (SJÍ MESAH ímuic oeuvec v cďju • uzsft mesa. kianjl ùsîilna in vzsflîevaina dûa: klo^n čas. 6 mesecev, lltm tlídilmalou kaor&-vske ^iïvl Oil 0. liskûsmva osia b e. m UinUANA PftODAJALEC prtoiuaua wl ntooaja na stdjakl cmpafk Cl ooloieh cas. iz mesecev, wmt thehr zujtta JrnUHti na ofi08u joâca vincett sf. muh&VAUUCA4l.30flBtZlJE konefloaust u hrenu • pffloaja in ms^ tmvui strank na poohodlu su SlOVDiUE z oamjio dewmtinmi arhku. nedoiocfk ík. 29.7.2(xft sun h mvina in STtlRTTVE o.al ipavttvauucazzïocdalie KOMCflClAUST na hrenu • m/2; mwa in oskrbovanje stunk na tbentl z vifllm. kxqtta-ttvhm) in upmafinimi artmu. nedouíčen tas, 2b.7.2009; sun s4. TfigOVINA ih stiiftnve ao.o, ipavtevauucaa3oncaje natakar hatakar- m^' PfttFRAVA mi2 ik po6rwa0v. zbi-mi naaul in spanje goshw. sîbâba hralá m nuft, (zstavuakje m&nov, 8u6a^ mik0 posuivANJE. sna ZAteniCDiN ununost aehavmuil ooio&n £as. 12 mesecev. 3i.7j00s: tbemonaiíier xaorovsu stomtvt om. ifskft IMjVACESTABLinOUUGUAlIA FRiZEA Tim ' u/l vse frsrske sfofftve: mŮBŘ. mmi pqoauscvuue us.. ooloc» ttë. e mukev. loos; mitja stormit w tr60v1na 0 jlq. ce5ta v kstni108 b4.1»! uu6uana ekonomski îdin»k ZDIlWSTVCNIAQMKlSTiUTOAM/î)&ffistnosu> po nsanji vdkwe evioenc. PtSAlUE na pisalni STau. pisanje po mcTAni. rm; moi» čas. s meseffv. )um. spio^ boinesnica cas. 0blan!vauuca5.»xicfl£ strojni tunjk muvi tqnk. m/1 oua u rqalnini. rtsi^ ue v avtocasu. ra2na UJU6»vmčarska oba: mota cas, 12 mesecev, ^VIMÍ: se^ kuu- čavničasstvo in kova§tva o ao. soqca 3x 3?03 nova cerkev cnc of^rattr / za PlAMDtSN fn p1az£hski raz. rez pločevue • U/l oeiavec 9û izviual oeia naoic snuju piambiskiin plazatsn uzbez PlOÍFME, puxaue in ohala o&a po NAVOOtUH pkomtavljblesjk nemhofien &u. 217.2069: inoa inženirko procvoonja trcovia stdftv rve djld. tovorna ulica 13nc ceue GRAFlâWCeiJKÛVAUC oeukovalíc • U/l sraflbio obukovui^ dtp. neooloćoi £as. IVUS: ll£01cua s 2iu0 hafl-ketk m storitve. ojlil mkutáčfva liuca a. 3NCaU! pftof esor hačvnalmřnra můjiuuhkm) orsanlzatorinf.o&uvmcn h/ t r^úhauicm . (»sanizator pie. 0cjavk2s1 ycnbj i31mih pkumftov c raůmalnt^. motet dopouuevania za poiiioel čas; 01^ uůft čas, 12 ksuev. 8.&7d0b: chovná toa MlOHJA. MASeORSXACESU i2& 3088 bje un kverzjttthi empuhlirani inžentr STROJNICA MiADlRAZISKOVMK H/t ftAZISKAVE IN RAZVOJ, poonottsn tmk misu Us. S4 mesecev. ^3.12909: razvtum center orsuutstva SiOVE-nue (V ANGliSČINI: SlOVENMN ttlol A« or OE^ UlPMEr snter). kqričeva uuu 26.3000 ceue UNIVERZnUNt DIPLOMIRANI EKONOMIST SOO&AVU NAffiOJfKTM' 10: oes z UKUBBUHk Ml POOJEUIN S POTBClUlM PARTNSUr. mO CUA IN $T«I z JAVNOSTM. AÍUAAUUE SPlfTMH STKANI. »GANIZACUA PROMOJSKN oosookov IN STROKOVNIH SREČANJ NA lOKALKQi RESNUl-lem. NAQONAUÏH m MSHAROONEM MVUU. USTDEZNE AXTIVmni POVEZAK S PROMOCUSKD OEJAVNOSTJa nOMQUAINO KIO S ÙAKSTVQM, KOOnOUtAUA IN SODELOVANJE NA PODROČJU PO VEZOVANJA eOSPOOABSTVA IN RSITTUOJ ZNANJA POVEZOVANJE Z OfflKlMI IHSTTTWJAH IN POTEN OAUfl PARTNERJI USTREZNE AKTTVKSTI POVEZA> NE S n3MEBCIALIZACU0 ZNAUA, VZVOSUJAUE POCUETNISTVA. DiOMTTVMOSr IN KKATTVNISTI V UKAuar n mCUNAUIEM OHKJU, SPRBIUJ^ nje javmn osjav na področju poojom^a h kflikukhcmtm. nnoma svetovauta pomoč &Axm mnuvASTBOKOVHH tfm n um rajuvs p00r8&1a podjhwstva in honkurenčna sn. 08ukdvakie w vzdrževanje baze podatkov. ^juanje projektov. prruvuiuue poouee za izvajanje dejavm3st1izstroxovneca POOfUČlA. prmavuanje besql sooeovuue na dqavnk cak ^ oootel čas. 12 me shîv, i.i.20ds; msîffl pflofntsxi umubatdft saviu911 refiul hoftlče-va ?&, caji xomčeva uuca 3s. 3«b ca^ NU6ISTERfARMACU£ ftimacevt • M/l' izduuje ZORAVIt. svetova. nje. PROaMA; ooločpi čas. i2meseœv. lazooft celiske lekaflne javni zavđo. mboij&čeva lua 1.3008 (bje u1 UkŠKO 08NOVNOi(M2KA BOmAZBA NATAKAR • m/Ž STR^A AIAČE M KIIANE. OOUČETT ČAS, 2&)ZaB; PCXZMN VITAPARK. FRANC CAMUM, LP. TRUBARJEVA UUCA S. S7B CAIKO NATAKM • h/l' SnÚSA KRANt in PUJ^ DOLOČEN ČAS. Z3ÍJ009: PUSDN VTTAPAftK. FRAK CAMLOH. IP, TRUBABiEVA UUU 5. m IAÍKD MŽJAPOWCNA IZOeaAZBA (00 2 IfTl IZOELOVAl£C V PROIZVODNJI TERMOIZOLAOJ ' m/2: OEIO HA STROJ« in NAPRAVAH ZA RAZeZ n OBI» LAVO STVUJPOaA, ZiAGAU IN ZAVUANIE STIROPIBV NU CDOIDV. BDOAVA VZDfKZV. STROt ČAS. 3 MESECE. 612009: FMSHAT tu. mwm IZObUUSIlîSA HAJIRIAU O.Í. SPODNJA REČICA BSEUMIEC V PflOCVQOUI NIBflOCDLACU • U/t OUO NA mXfSW UNIR ZA PRflZVOĐUO HlOROk ZDIACLBKDI TRARffV, TDČENIf aOliMNA, IZDEAVA BlUMENSKIH UMfl. DOU^N ČAS. 1 MESC. îi.ZU9: FRA6Mr Tli TOVARNA COiACUSfiU MATERIALA D.Q. ^NJA FSČICA 77.3270 LAÍKO m MOZIRJE FRIZER fRIZER • m/l VSE niZERSKE STOfBTVt striženje. BARVANJE. PODALJŠEVANJE USDOIOČ0Í ČAS. 6 MESEOV. lt2D0$L' MITJA STORTTVE W TRSOVINA 0 jlc. as\a v mestni 108 B4, iido uubuua OIPIDMIRANIEKOMNBST (VS) vodja komeroale ivl vooour kohercbunega p00r0cja.0eisiq posiovmkparthcbjev. prodaja [zoelxirv in stoflitev. suepank posoos in spira-2im0v. ekonomska prdpasanoa' nedoloča čas. 6.b.?vft fiin nazarje. usna ikoustrua dj3 0. lisaasxa cesia 10. ssinazame ui slovghske icolijice OHAVEC BREZ POKUCA bsnutt na obmoui slov. kdiuc .h/2: úsčenje pro^rdv in opreme po^ ob. čas mb) s. a 1 zjunuu jpoi^b]; motat čas. i meseca. BS FACIUrrseMCES stoflftveln trfifr VUA d.o.a. TRŽAŠKA GESTA 37 A. 2000 HARIBOR STRUGAR STRU2BÍIE M/l STRUŽENJE PROCVQOOV. SíSNUU-N£ PROtZVOSOV. MONTAŽA H 0EH0NTA2A REZUNE SA ORODJA ^ OOUlČa ČAS. 3 HE^ Um: MAROVT PROIZVODNO EZVDZMO UVOZU POOJfT.^ QiL0.SIRANia^3USSTTtAMCE SREONJAMKUCN A IZOBRAZBA OOOaOVAUlE 0PeiU3JE lA nOCVOOBI • M/l POSNEMANJE PROEZVOSOV. IZDELAVA KAVDJEV HA STWA MHČNIKOVir ORU&E fflSeVDOe. tZOElAVA (ZVRTKV 6uve IN VSTIRA UMČMKDV H NA OSTj^ ?mm. POVHIAVANK (ZVRTH. REZKAKJE PROfZVOOOV^oou)ČEMČAS.BMESE£fV.I3.S.2DO& MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO POOJET.^ D.OJL STRANICE SSjaxmUiHZ NATAKAR natakar • h'i sttežba krane in amc. sprejem nabûûl in oodaja v «uhiiuo. evuentauue priv mha čláenje prostorov w pfbbora: dodcen čas. a MESEO. inm bradbeni servis in snrstvq pehr leskovar si. tuvarm^ca cesta laSZIOSLOVnSKEKOKJtG ZOBOTEHNIK zobdtdmk • pripravnik- ft/l zdîittqnûe ^ rnvt oolíič9i čas. 3 meseo. zb^lrft sanioejft stoflltveno podjetji xova^ csta 2s b. 32u zreče EKONOMSKI nHNTK aominrsthator komntclaljstm^opflavuaue aohinim^ttvnihoa izdaja rahlmv.pnpflava ookumevtaoje za računovdostvo. vooeue ew oeki; opravuajue kohertulnih 00: določen tái. 12 mesecev. 9.b.20»: rv seneks. odkup in prodaja ïsâ oilo. bezina19 b. 3219 slovenske konjice m twrjuii pri cbuiit 0$flOVKO&<^KA EZOBRAZBA âstilm • m/l' ůsčenje poslovne stavbi ooie^ cen čas. 1 mesec tvm intesros fddjetje za nizhe oraofue in graoseni inzehrims. m. prosefo^ 48. ^jur. frosdićm) 48. 3z30 sam SREDKiA POKLKNA IZOBRAZBA SKLAOlŠČWK • vtučarlst - m/l ontavua oea skladiščnika m vučarlsta v hladfunu pomkva oolo&n čas, mesecev. 1.12009: MLU KMETU su) podjetje šentjur. 0.0. cefta liona dobro tusm 3.2230 šentjur UNIVERZTTHNIDIPUWIRANI EKONOMIST samostdjm računovooja • m/l knjisehje. iz-deuva poročil fakturiranje: ooulček čas. \î mesecev. UMt «lES/S podjetje za «zke eaumje in gradben; ih2ainih&. oílo. prose» ik046. sam prosnâd 40.32311 sdfliur DOKTOR MEDICINE zdthvrk brez sfeoauzaoiez licenco au zorav mk speqalizant 0ru2lhske ALi splosne menone v zp pluuna • ivl zdravnik v sputsnl amhl lanti zp plamka in oeíurna služba. nedoločen das. 24.l20d9: zdravstveni dqh sbftjua ceha lidna odororinâu 3 k 3230 šentjur me žwuuui pki jelšah OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VAlBlfC • m/l varjenje ot m odoro. varjejlr svi in ravnih fovrân 0bj3 se 6pravua na nfzdzhskh: določen čal 3 mbeo. um srfks. kovhai^. proizvoofua. tr80vina m storitve. 0.0.0. tlâ(a cesta g. 3254 podčetimk PEK pek m/l razna ocla v proizvodnji n razvoz ouha. DOlOâN čas. b mesecev. b^iom; ^tts. pekarna. troovika in sraofi0l$tva d.o.a. w vec pn smmju 3 a. u40 ^e pri ja&w NATAKAR natakar • m^ strežba pu a£ in tdpuh xapftkdv, nedqu^ cû. ».7.2w9: gosrnstvo h mon taže vwo ajksek sj*. lbvsha uuca 10. 3260 r06ajxa sutina VtijA STROKOVNA IZOBRAZBA vodja pooroču tekstil • ivl nabava. nevze> ml probaia. zaračunavahu vooott evdfnc zaukt analize prodiu. nabave. odgovornost l£ tîga. kontrola p.l poslovahu tegtuin 00-oftxovooločen čas. 6 mesecev. 30.7.2009: ja grtts trsovtna proizvodnja in storitve elao. lase 1/a podput. laâe 1 b. 3241 pooput pđoročm vodja 2nrla in ïïhmka h^l vodenje. kontrou trgovinskega poslovanja po enotah. pospe^anje prodaje. anauze prodaje. nabave. zaltte ^ določu čas. 6 mesecev, mtitts; ja9tdstttfiovuta. prttzvoohja in stohtvl do J). iase i/b, pooplal uâ i b.32(l podplat lOOOfCO meoped • logoped. določen čas. ib.&2d«; im» vzffijwhzobraîevalhi zavod bl osnovna Sola rikažka siatua. izitini^ uuca ib. 32so roga^siatiia UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR 6RA0BEJIt$TVA direktor proizvodnje w ' m/l orcan^ zbunje proizvodnje oruibenin ojeutovpo ro vaojan ut 6radiua put stavbe z novim mateju-alom. neoouiíen čas. uioos: exs^ffintalnl razvoj movn ii«j uasxovawt in razvoj aojl, xuniperx ib. 32k 81strica ob soiu uevelewje ^ EtflAVEC BREZ POKUCA čistbic 2ríhjave m/l clsr zeleuavd za pre oeiavđ in pakiranje. izvaja kontrolo kmljtete zeunjavl zelenjavo ustrezno re2e. izvaja prmje in aiânje mfiuavl tehta in pakira zel0uavq, &a&a zasûje ha voziíex m v kladk ms-. ooutcen ča& 1 mesec 29.7ísq0: vesepail predelava ui pakiraue sv£& zelinjavt koroskassta 668.3320 veleue klavec v prolznonji m/2 hl'l'opravua dela na stroju za ffitfzsdvakje pla^ nadzoruje oeuivahje stroja, kvaltativno pregleduje m ločuje polizdelke oziroma izdelke (neustrezne izuů). komplehra koncne lzoaxe iz več kosov [vstavua matice. zatiče -]. ipd.: določen čas. 12 mesecev. 3i.7.200s; plastka sm. proizvo oua. trgovwa. storitve 0.0.0. 20 a. 3320 velenje ORODJAR oroiuar • vzdricvalcc orodu • m/l skrbi za memutem oeiovanje oroou. stiojev. naprav u prruv. opravlja reona vzdrževalna ooa na strojih. orodjih. naprav m phpravaj4.sxr8i. da so om stroïv m oroou rednooči^i. nama- zaniin prinuvueh za poson.IZVjua manj za» ttvna popravila v okviru svoje sîrlwmsil pqmaba pri kwaviorodlj. opravlja varjenje vseh vrst kateiwlov ms. arffln. mik. elaoro obiočno ] določen čas. s mesecev. ».7^1«: liplast. podjetje 2a izdelavo izdgxov iz k& vwe in plastike oil.o, preoska o^a 1.3320 veinie tlhnoloe kakovosti. Ufl izvaja vwono kon trdlo materiaun. polizoekov vt izdelkov. xontboura mumatua porabe matuflau. na& žira m kontrolorův proizvodnji in uvaja v njhove oodnosr in naldci mu občasno vzobčno hmtrdlo ootovli mi^. pri delu skrbi za izvajanje odločil poslovika kakdvo w ^ oolflten čas. 5 mesecev, 36.7.2089: lfplast. podjetje za izdelavo cdokov iz xomne in pia-tm d.ojl. preuáka ce^ 1.3326 veaje A^MEHANIK avtomehamk » ivl OREANiaRA in izvaja avto mehahbcarska dela v sfnnslt oia6noswra. nastavua vzdržuje in oopravlla napake po smeznbi deuiv in soopov, izvaja pofflavlla w3l; ooločoi čas. e meseov. 3jiflb; uto snop pokof^ poojeu za trmviid v zuna> nj» in notranjem prometu. aoil. miti 16, 332s šolanj SREDNJA STTf OKOVNA AU SPLOSNA IZOBRAZBA STROJNK »AOBENIH STROJEV - M/l OEU) S KOM-BlNIRKa OOiOČEN ČA& 12 MESECEV. 26.7.20BB: MASOJA STORfîVENO PODJETJE aO.0. OSTA 00t(^ MTTSKîBA ODREDA 10. tNC LJUBLJANA NATAKAR STRElBA PUAČE IN SLAŠČIC • OaO v velenju • M/l STREŽBA PU/Û in SLA^ DOLOČEN ČAS. fZ M& seccv. lim ísn ■ svetovanje m trsovivl QJ3iL1UJinM0WUUCA87, tOOOLJUBUANA NATAKAR v RESTAVBACUl SlORMAN v velínju • M/l STRE2BA JEDI IN PUAČ. A LA CAim DNEVNIH DOROKOV: NEDttOČai ČAS. 6i JD89: WTON ZVOK fTORMAN SP.- 60STUE> H0THJ ^OSMAN. RIMSKA cesta 10. SI i Šempeter v savinjski oouM PRODAJALEC PRODAJALEC V TROOVU ZA MALE 21VAU • MLDVM) MESTO V VELENJU • M/l PRODAJA OPREME ZA MAU aVAU NEOOlOČa ČAS, Z3im AIMPETTRSIW NA aO JL. IfTALlâU CESTA ?11000 UUBLJAKA OMJARSKIGALANTERIST SAIANTEBIST/KOMFEKOONAR TKSTIIU t U/l SAMOSnUND SVAJUE GAIANTERUSKIH IZDELKOV IZ UMETNIH MATERIALOV, PRIPRAVLJALNA OELA. RAZREZ. MONTAŽA IZDELKOV. ZAKLJUČNA IN DODATNA O&A V GALANTERU M/l'DOlOČ» ČAl 3 MESECE. S J269S: BIHART MAJVETK UOJ). VELENJE. iO-ROSKACESTA26B.3326VELÍNJE STROJNI TEHNIK REFERENT ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI • M/l IZVAJA OEU ZA U^DOO STANDARDOV (ISO »01.14NI. WAY. n 1B,.f SPREMUA KAKOVOST. PLANIRA IN IZVAJA fflESOJE (BfTERNi PRI DOBAmiH). WA-UZIRA TRENDE. PREDLASA UKREPE ZA IZBOU^AME KAKOVOSTI [ZVAJA MEDfAZNO KONTROU KAKOVO STL DOA V PROIZVDDUl RESUJE REKLAMACIJE Xll^ CEV n BEKIAHACLS 00 DDBAVITTLJEV {S PODROČJA KAKOVOSTI) J« ANAUZIRA H PREDLAGA UKREPI DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 31.Y.2IMI9: PLASTI SKA^ ZA. PRIRZVODNJA. TRODVINA. STORITVI O JLD. SELO 20 A 3320 VELENJE INŽENIR STItOJM^TVA VODJA PflOmNJE M/l'VODENJI KOORDOHRJ^ UE Vi NADZOROVANJE PROUVOONE6A PROCESJL. OOUlČEN ČAS. S MESEŒV. 3a721NS: LBUST. POB jnJE ZA fZĐ8AVĐ IZOejtOV C KDVnE IN PlASTKE OiLO, PREIO^U CESTA ). 3320 VEIDUE Ui žalec "" DEUVECBRQPOKLJeA KROVEC POHOČMK M/l POHODA ISU PRI OBNOVI STREH W OSTREâJ. DOLOČEN ČAS, 3 MESCE. M.7im TESARJI TESARSTVO. KROVSTVa STAVfr NO KLPARSTVD. ZAKLJUÍMA OBAV BRADSailTVU. TRSOVIMA aOJL PONDGR 7 K 3304 TABOR STROJNIK SERVISER. MONTER • 1^1 SBMSIRAUE U MONTA 2A STROJEV, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 31.7.2008: KROrSIN SW0VI. ZASTOPSTVA. TR&CMNA H SERVIS. D.0iLCBJSKAa$TA6.3310ka NIŽJA POKLICNA OOBAAZBA (00 3 LET) *NASTAVIIALE STROJEV • M/l • NASTAVTTEV STRO JEVZABffiZSAKJE PUST1KE. PRIPRAVO DEOVIEOA MESTA MENJAVO BKKALNIH OROM. ZAGON PflOCE SA IN SPROSTITEV SERUl SKRB ZA KAKOVOST LZDa KOV. HANJ^ VZDRŽEVALNA OCU': DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. JiliMftOOaO SLON^NLU. PODJETJE ZA aUVOJ, fRDCVOOUO IN TR2ENJE AVTOMOBILSKIH OaOV. OiLO. TOVARNdKA CESTA 12.3312 PRESOLD SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VHIRŽEVAIiC • M/l NASTAVITVE STROJEV ZA BRf ŽGANJE PIA^ VZDRŽEVALNA OEIA NA STROJIH ZA BRIZGANJE PlASTKE. ITD.' ODLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 29.7Í0N: ODELO SLOVENUA. PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVOOIUO IN TR^E AVTOHOBUSXUI OELOV. OJUL TOVARH^ CESTA It t312 PimO KUMAR KUHAR Z CKUSUANI • M/l KUHANJE DNEVNU OBROKOV. fiJTOVIH JEDI. A LA CARTE: ttDDlOČEH ČAl 30.7J099: ANTOI ZVOME tTOWAN Sf. • GOSTILNE HOTEj flORKAN RIMSKA CSTA 10. 331) ŠEMPETER V SAVI WSKIBOUH KLMAR U/l PRIPRAVA JEDI PO NAROČlUL KOSL MAUC NEDOLOČEN ČAS. liBJOM; HOTEL ŽALEC DAO. 2ALEC. MEST» Tfig 3.3316 2ALE PRODU AEEC TR60VKO ZA OELO V TRGOVINA PROlOPA M KAMNECE • M/l' PRODAJA EZKLXOV DEIO Z BLAfiAML POL Nlftff POUC. ââSUE TRSĐVUf& DOLOČEN ČAS. I MESEi; 6.BiB0$: PEKARNA POSTOJNA. PROIZVO ONJA. nSOVINA IN GOSITKSTVD. Oil.D. KOLODVORSKA CESTA S C. $230 POSTOJNA STKOJNI TEHNIK miSH TeiNOLOD NA PODRD^IU BR1Z&UUA PLASTIKE. M/l DOPRASIJANJE HAPAX V PROCESU BRSSANJA PLASTIKA VZPO^AVITEV NADZIAA V PROCESU SRCBAIUA ZNOTRAJ OOOEKA TLAČNEGA UTJA PLASTIČNIH MAT. NEO(UČEN ČAS. 26.7J006; ODUO SLOVaUA. POOJHJE ZA RAZVOJ. PROIZVO DUD IN TRŽBUE AVTDHOeflâQH KLOV, D.OÍL TOVARHdCA CISTA It 3312 PRSOLif POMOČMK VOOJE KOVINARSKE OEIAVNICE IN RAZVO JA Oafi NA STROJIH (âXARJE. ll£A. VRTAUH. KRIVUlt STROJ). VARJENJE PD POSTOPKU HIB. KLO NA ItOČM PiAZH. OBČASNA NABAVA MATUIALA ZA POTREBE KOVINARSKE OaAVMC^' NEDOLOČEN ČAl 3I.0?J«9; APIAST PROiZVOOUA iN TRGOVKA D.OÍL PETROVČE ))$A.330t PETROVCE TRQQSNI 7BIN0106 HA PODROČJU BROCANJA PIAST1XE M/l ODPRAVLJANJE NAPU V PROCESU BftIZCAUA PLASTIKE. VZPOSTAVITEV NADZORA V PROCESU «UZGANJA ZNOTRAJ OOOQXA TlAČNESA UTJA PLASTIČNIH MAS': DOLOČEN ČAS. 24 MESEIÏV. ZB.7.266% ODELO SIOVENUA. POOJEUE ZA RAZVOJ. PRDCVOOfUO IN TRŽENJE AVTOMOBliaiH OEU^. DgO. TOVMWSXA CESTA >13312 PREBOLO EKONOMSKI TB4N1K ZAVAROVALNI ZASTOPNIK • M/l SUPANJE ZAVAl^O-VAU V PISARNL DOLOČEN ČAS. 8 MESEOV 3).7ifln: KORINITA. SKLEPANJE ZAVMOVANJ. OJJ.O. LATWA VAS 94.3312 PREBOLD ZAVAROVAL» ZASTDPNIK^PANJE ZAVAROVANJ V PISARNI • M/l KANDIDAT BO SKLEPAL ZAVAROVAklA VPrSARM. DOLOČEN ČAS.BMESEOVJ.B.ZBOSrKOA NiTA SKLeVWE ZAVUUVAHJ. UOJ). LÁTKOVÁ MS 64.33)2 PREBOLD VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA ADMlNt^TOR. KOHStOAUST DELO NA TIRENU. V PISAR«. PROOAJA IN KONTAKTIRANJE S KLira. DOLDČOf ČAl 6 MESECEV. 31.72809; KROtS }n SINOVI, ZASTOPSTVA. TR6CVWA h SEnOl aOJl. C&JSKA CESTA 6.3316 2ALfi: VODNIK torek. 28.7. 10.00 Knjižnica Rogatec__ Nđtikači za vsakogar počiimSkaddaimka 10-00 (in 15.00!) Pred Domom kulTLireVirfenje_ Polelje oa traňilku v družbi pravljičark veienj-ske knjižnice vabijo • hop v pravi^ 17.00 Medobčinska sploSna ki^žžnica Žalec_ Po pravljici diSi ptav^íùux umsknjUničar-skimi prav^iůsfkam $fleda,29.7. 10.00 Knjižnica Rog. Slatina Natikači za vsakogar poČirTuŠka<3£lamika 17,Zdravilišče Dobrna, __ predavalnica VivaL _ Zlomi v tretlem življenjskem obdobju snokovriD prednifonje Božidarja i^t^nca. dr med., spec, travmat. 19,30 Kol enčeva domaći] a. Ljubno_ Kc^enčevalipa oznúčiíevr\nraim£vreíinole voh/ira Ftosai^ke^ bala Kmo KiftMBttgnfi « yiÉliiiit 041 553 378 ZSenka Jaqoaic te^ t«p«.»i * oppam STANOVAHJEvCelju,Pod lipami, 45 m^ oprfimiieno, oddom. Telefon 051 351-676. p DVOSOBNOstimovonjevCe^ oddom som-ski o$eb oli mirnemu pcru. T^fon 041 364-140. 3303 5?AN0VAHJf, enoinpolsobno. 43 m'.cfifem' ijenovfeloH, oddom no ZeknidvCdig. Telefon 041 743-?28. 3341 GtfSOKJERO, opremriHo. oddom upokojenki zo pomoč v gospodinisWu. Telefc^ (03) 4927516. 3356 ENOSÛBNÛ slcnovonje odéam v bloku no Lovi. Telefon 070 861-006.070 881-127. p OTOK^. 26 km lioZodfD. D^m dvosobni oporlmo, 70 m od morjo, od 15. fl. do 15.9. Telefon 041223-263. 3369 STAKOViUtlE vTniborjevi tilití, 54 m^ od 1. 6. noprei oddom. Nojemnino 300 EUS •»strošl;!. Telefon 041 34(^767. 3395 DEDIO opremljeno émobno ďonovanje, 60 m^, v Novi vosi v Celju, oddomo. Telefon (03) 7104010,po19.uâ 3399 NUPIM UPOKOJIM nu£m stanovunjezo pomoćv hi9innQvr1u.TeÍ6fofi041942493. KUPIM GAXA20 kupim v Celju oli okolld. Telefon 051 348-302. D PRODAM 10 m^ drr, no krotko zagonih, (eno 50 EUR/m'. prodom. Telefon 051 803-260. 3388 v 61. letu me je za vedno zapustil dragi očka MARTIN DOLER 12 Zavrha 7 a Od ajega smo se poslovili 10. julija na pokopališču v Galiciji. Vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu, iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žaiujod: hči Alcksefa z Marjanom in ostalo sorodstvo — ■ ŽIVALI PROPAM PSIĆKO zlolo prinoûlko, staro 5 tednov, prodorno. C«no 2ÛD EUK. Telefon 040 332*301. 0 PUjSKE.režke od 15 do 50 kg. prodom. TMn041B36-398. Š343 HA formi Roje pr! Šempetru sprejmemo naročilo u enodnevne tef [»$c'an» zo doprtonjs. Prodojo kihkih novih in težkih ÔTiih \qA\i bo v septembru. Telefon (03)70C^1446. 33S0 DVE ^sosti Stori 14 di^ era mesnofo, drugo kombinirano, prufom. Telebn 040361-446. 3396 PRASKE, ttike priblezno 30 kg, prodom. Telefon 041 531-663. 3400 KUPIM BIKA, za nodorpijo rejo, od 400 kg noprej, kupim. ISičite po 20. uri, telefon 041 248410. 33d8 PRODAM SDIO v kockali, okolico Pr^ldo, prodom. Telefon05131^22. 3359 PROPAM S1EĐIUIIK M olje, tistemo na #,10001. pllnďd štedilnik Kekec, prodom. Telelan 070848-207. . Š333 ^no okno. loslekljeno. dvoje vhodnih vrol, žitni mhn in skobelini stroj, pro- dom.Tele(on 5794-272,031 75^^99. 3379 DESKE, cesnjo, 2,5 cm in dve grodbeni pnreli. prodam po ugodni ceni. Telefon 041267-481. Š346 ZARADI selitve prodom bojler za conlnilno, vbodno vfofa in stružnico Emco 5. Telefon 031 335-909. 3402 KUPIM ROOIE ure za novijonje Irt slike no plotnu kupim. TeteÍQn041 742-915. p SIMPATIČNA vdova. 56 H iz ŠentjurjG, zdi pnlotoliodc 70 let. Telefon 041 246-647:ogencija Super Alon. 3390 3(Hema, >Iu^m< Cdjonb, vitko, zali rrios-kego do 421er. Telefon 041 24^47; ogendfoSuperAlon. 3390 UPOKOJENI mnki i«e žensko zc skopno avlienje. Kodilke in olkoholIČorke nezo-želene. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 582W11. 3371 ZAPOSUNA in pošteno 41-letnQ iz Rogêke zeliprijoteljo. bhko tudi s kmetijo. Telefon 041 24H47;ogen