ftoJhdiHj fš&mm v gotovini
Leto LXXm., št. 66
Ljubljana, četrtek 21. marca 1940
Izhaja vmK dan popoldne isvaemsi nedebc in praznike. — lnserati do 90 peLit vrst a r>tn i, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta i>in 4.—. Popuat po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoalavij! THn 12.—, za Inozemstvo EKn 25.—. Rokopisi s« nc vračajo.
DBEDNHTVO Df TTPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica š*. S
Telefon: 31-22, 21-23, 31-24, 21-29 in 31>2f
P«4rattii<« :   MARIBOR, Cra^ki trjj        T — NOVO MESTO  LjoMjMuka boaft«,
telefon H. M — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva uhca 1. telefon št. Ao: podNEnica uprave: Koc«nova ul. 2, telefon St. 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 10i. 3LOWJ GRADEC, SomflKov trg o. — Poštna ssmaflnie" t Ljubljani st, 10.351.
Pred vojno vlado v Franciji
Bivši finančni minister Paul Reynaud je danes dopoldne nadaljeval s posvetovanji za sestavo svoje vlade, ki naj bi po želji francoskega naroda vodila energično politiko za čimprejšnjo zmago — Nova vlada, v kateri bosta najbrže tudi Daladier kot obrambni in Herriot kot zunanji minister, se bo morda že danes predstavila parlamentu
Tariz,, _>1 marca AA. (Havaa) Ne*aj po polnoči j*? PanI Revnaud. ki je sno?i «»b 18. dobil mandat za Vstavo nove vlade, prekinil posvetovanja ter šel na počitek.
Oof«lej ni bilo izdano nobeno uradno •»porooilo »» rrz:iilt:itih razgo^ orov za sestavo nore vlade, vendar pa Se smatra, da bo Daladier končno pristal na to, da
• ibrlrži vodstvo narodne obrambe. <f°vori >e. da je zunanje ministrsrvo bilo ponujeno
Edvardu Herriotu. Zdi Se, da je zagotovljeno tudi s°deiovanje Chautempsa v novi
kombinati ji, kakor tu<Jf Laumouretha 'n 0»ya. Kot predstavnik umerjenih skupin bosta   verjetno   j>ovabljena  k sodelovanju
v vladi <3eoia,ea Mandei in bonif Kolin.
Zdi se, da bo Paul Revnaud hitr«» U.-neal posvetovanja. takn da bo vlada sestavljena Se v teku današnjega dne. To odgovarja odločnosti bodočega predhodnika vlade
kakor tudi željam države in parlamenta, ki ne želj prekiniti vladine akcij*' v dria-vi
in inozemstvu. Pariz, 21.  marca.  AA.  (Havas) Paul
Revnaud .je danes dopoldne nadaljeval s posvetovanji ter bo nato poročal Lebrunu.
Nova francoska vlada bo sestavljena še
danes ter se bo predstavila ze jutri, mogoče pa eelo že danes parlamentu.
Narod in parlament zahtevata močno vlado
Francoski parlament ni proti vodstvu vlade, temveč zahteva več energije v vodstvu vojne
Pariz. 21. marca. e. Snočnj: Temps«-piše v uvodniku: Ta politična kriza ne sme zavzeti oblik kakor smo jih doslej že prevečkrat doživeti. Ta kriza je enostaven apel za čvrstejše na dal je vanjo vojne, ker je učinkovitost naporov odvisna prav od te energije na znotraj in zunaj. V državi ni niti r.tiujenosti. niti pomanjkanja podruma. Ta ministrska kriza mora biti kratka. Narod in parlament zahtevata vojno vlado, ki gj bo ravnala po besedah GeOrjra Clernencoaua: \ odinio vojno po\^«'d in vedno do popoln«> zmage:
Pariz, 21. marca. s. (Havas). V francoskih političnih krogih poudarjajo, da glasovanje- na tajni seji parlamenta, pri katerem  sk je  vzdržalo glasovanja   300 po-
slancev, nikakor ne pomeni, da je parlament zavzel stališče proti vladi ali vodstvu vlade, temveč je bi1 to samo izraz želje parlamenta, naj se vodstvo vojne nadaljuje z največjo energijo. Nikakor ni hotel parlament izraziti, cia ne o lobrava vladine politike, temveč je le poudaril svojo željo po močnejši p.keiji. Nova vlada bo verjetno sestavljena tako, da bo to željo upoštevala, že senat je nedavno "prejel resolucijo. ki izrecno zahteva več energije v vodstvu vojne do končne zmage, lati smisel ima tudi glasovanje v parlamentu.
Pariz, 21. marca. s.  (Reuter). Na sno-čnji seji so senatorji in po=!anci radHcalno . socialistične  stranke  poleg  soglasne  za- j
upnice !n zahvale dosedanjemu ininistr-
skemu produotLiiitou Dalaaiex~u »»prejeli tudi sklep, naj vlada objavi porodilo o poteku zadmje tajne *je francoskega parlamenta.
Tudi Cnajnberlaia namerava osvežiti svoj kabinet
London. 21. marca. e. Glede rta alasove nemškega tiska in radia z ozirom na ostavko Daladierove vlade, ooudariaio v tukajšnji političnih kroeih. da so nemški de*; azi nelogični.
Dočim se v Nemci i i orikazuie kriza vlade kot posledice nesloge v francoskem narodu in nezadovoljstva z dosedaniim kabinetom, se v Londonu tolmači kriza vlade z željo parlamenta, da se sestavi kabinet, ki naj bi izražal edinstvo naroda na najodločnejši način.
V angleških parlamentarnih krogih mislijo, da ie hitra ostavka francoske vlade vplivala tudi na Chamb^iiama. da osveži tudi svej kabinet, kakor to imenu.ie.fo konservativni ministri. V teku zadnie razprave v parlamentu se ie namreč opazilo, da so nekateri mlajši poslanci konservativne stranke odločneiši kakor na večina kritikov7 opozicije. Zato nričakujeio. da bo Chamberlain izvršil rekonstrukcijo vlade najkasneje po Veliki noči. Njegova situacija ie lažja, kakor ie bil položai Dala-dieia. ker razpolaga s solidno in disciplinirano večino. Ovira ie samo v tem da se opozicija ne želi vezati v koaliciji z vlado. Ti argumenti imaio tudi notranieoolitične razloge, ker delavska in liberalna opozicija tipata, da bosta zaradi napak vlade v prvih bodočih volitvah zvišali število svojih glasov.
Na službenih mestih v Londonu so **nrči izjavljali,   da  bo   sodelovanje   Anglije in
Francije posulo še ožje. Če se Rev na uđ u posreči sestaviti vlado.
V Ameriki pozdravljajo Reynauda
wa>bJngton, 21. marca. s. (Havas) vtis.
ki ga ie napravila francoska vladna kriza v Zedinjenih državah,   ie.  da  bo Francija
po spremembi vlade močnejša neeo prej. Ce Reynaudu uspe sestava vlade, je lahko siguren simpatij v»cli ameriš'-ih krogov, med katerimi uživa kol bivši poslanik v VVasbinirtonu velik ugled.
Sicer vidijo v Washingtonu v načinu, kako ie prišlo do krize vlade v Franci i i. dokaz, da imate parlamentarni režim in demokracija v Franciji dovoli življenjske sile. Obenem na dokaz, da razpolaga Fran-ciia z odločnostio in trdnostio v vodstvu vojne. Posebne Daladierove zasluge niso bile nikdar osporavane in v Ameriki izražajo priznanie energij: in suosobnobti. s katero ie Daladier vodil Franciio v .-eda-njih težkih časih.
Ameriški listi naglasa io. da ie Revnaud eden najboljših gospodarskih strokovnjakov na svetu ter pravilo, da ie to Dač najboljše priporočilo za oiedsednišfvo vlade.
Komentarji nemškega tiska
London. 21. marca. s. (Reuter) Značilni so komentarji nemškega tiska k Revnau-dovemu mandatu za sestavo vlade. Nemški list naglašaio. da prihod Revnarda v nredsedništvo vlade ne bo mnoso spremenil položaja v Franciji. Revnaud je znan kot eden glavnih sovražnikov Nemčiie in eden največjih anglotilov. Nemški listi mu očitajo, da ie eden glavnih voinih huj-skačev v Parizu ter ga primerjajo z Win-s ton o m Churchillom.
Nadaljevanje »živčne vojne"
Sovjetski veleposlanik v Berlinu nenadno odpotoval v Moskvo — Ker na fronti ni „velifcf,h dogodkov44, pripravljajo v Berlinu nove „diplomatske dogodke"
Berlin. 21. marca. e. Sovjetski veleposlanik Skvarcov ie včeraj zjutraj odpotoval z letalom v Moskvo. To nepričakovano potovanje sovjetskega veleposlanika tolmačijo na službenih mestih kot potrebo osebnega poročanja moskovskega dit>lo-mata. kakor se to periodično dogaia pri vseli diplomatskih predstavnikih. Fripom-niti pa ie treba, da ie Skvarcov odDotoval na to poročanje komaj 24 ur po Hitlerjevem povratku z Brennerja.
V BerHnu govorijo, da velikih dogodkov na front: v kratkem še ni pričakovati, dočim bi bil v ojačen: živčni vojni prvo presenečenje za prestiž zapadnih velesil sporazum vseh treh avtarkičnih držav. Ta sporazum bi imel v prvi vrsti gospodarsko obeležje in bi zedinil tri ogromne sile v njihovih odpor Hi in rušitvi gospodarskega sistema, v katerem vidijo svojega največjega sovražnika. Poleg tega bi seveda prišlo tudi do političnega sodelovanja, ki bi obstojalo v tem. da bi vse tri države reševale svoje nrobleme takoj direktno al: indirektno.
Z nemškega nristoinesa mesta orav zadnie dr»: stalno trdijo, da ie Nemčija odločena končati to vojno samo na boinem polju    brez   kakršnegakoli kompromisa.
Dokler obstoji samo ena fronta, ie Nemčija prepričana, da bo dobila to vojno. Enu glavnih nalog njenih partnerjev v nameravanem trojnem sporazumu, bo onemogočanje novih front. Tako bi se dalo zapadnim velesilam na znanje, da bi v trenutku, ko bi poskušale izkrcati čete nitcie drugje, morale računati s sovražnostmi vseh treh avtoritativnih sel.
Amsterdam. 21. marca. AA (Reuteri Po vesteh iz Berlina je potovanje sovjetskega veleposlanika v Berlinu Škvarcova v Moskvo v zvezi i važnimi političnimi dogodki. Smatra da Skvarcov pripravil sestanek med vodeč i ni i osebnostmi nemške in sovjetske vlade. Možno je. da bosta Kibbentrop in Gorine odpotovala v Moskvo. Obstoja tudi možnost, da pride Mo-lotov v Berlin. Po vesteh »Teleerapha« pričakujejo berlinski diplomatski krogi v kratkem objavo nemško sovjetsko italijanske deklaracije, ki naj bi vsebovala načrt za novo Evropo pod pokroviteljstvom teh treh velesil.
Berlin, 21. marca. AA (DNB> Sovjetski veleposlanik v Berlinu Aleksandei* '.Vvar-cov ie zapustil Berlin 19. marca. Za časa njegove odsotnosti bo vodil poslaništvo Mihajlo Tihornirov.
Runtunski Nemci izražajo svojo lojalnost
Mauretania in Queen Mary zapustili newyorško luko
da v spremstvu angleških vojnih ladij vkrcata nove čete v Avstraliji za prevoz v Angino
P reko mor ni k »Mauretania« se je po 3 in pol urah vožnje ustavil in zasidral pred ne\vyorško I u ko. Domnevajo, da čaka bodisi na »Queen Man« ali pa na eskorto angleških vojnih ladij, s katerimi bo potem nadaljeval vožnjo v neznani smeri. Odhod »Queen Mary« je dotoren za 5. zjutraj  (11. srednjeevropskega časa).
Izključen laburistični
Xew York. 21. marca. s. (Reuter) Sinoči ob 20. lokalnega časa (2. zjutraj srednjeevropskega časa) ie veliki angleški preko-mernik »Mauretania«, ki je bil do le.i od izbruha vejne dalje zasidran v ne\vyorški luki. nenadoma zapustil pristanišče. Kolikor je znano, ima kapitan ladje navodilo za smer plovbe v zapečatenem ovitku, ki ga sme odpreti šele na odprtem morju. Verjetno je. da bo ladja porabljena za transport vojaštva najbrže iz Avstralije, kakor je že bilo nedavno javljeno.
Včeraj je bilo dano tudi navodilo, da mora biti na drugem prekomorni^u »Oueen Man« opolnoči zbrana v«a posadka. Dcmneva jo. da bo tudi »Queen Mary« danes zapustila luko.
Torfc,   21, marca   s.  tAA. Premi
London, 21. marca. s. (Reuter). Delavska stranka je včeraj soglasno izključila poslanca Pritt-Casiea, ker je v nekem govoru zagovarjal sovjetski napad na Finsko in se s tem ptegwWI proti politiki delavske stranke.
Bukarešta, 21. marca AA. (Rador) V teku debate o odgovoru na prcstolno besedo jc govoril v imenu nemške manjšine poslanec Hans Jung. Naglasil je. da nemška manjšina sodeluje v rumunski fronti narodnega preporoda in da je zastopana v romunskih mladinskih organizacijah. Hans Jung je dejal, da goji nemška manjšina čustva k>jalno6ti do rumunske države in da iskreno želi sodelovati z runmnskim narodom na vseh poljih
PrcJ:>ci.lnik parlamenta Vajda Vojevod jc i/ra^i! zadovoljstvo zaradi takega stališča nemške manjšine, ker je tu doka/, da postupa rumunska vlada korektno /. manjši-naini. >\: \as. jc dejaJ Vajda Vojevod, smatramo /a brate in želimo, da nas tudi vi smatrate za take. kajti io je v interesu splošnega blagostanja.
RatiSikacijske listine izmenjane
.Moskva, 21 marca s. (Reuter) Uradno javljajo, da so bile snoči v Krcmlju izmenjane ratifvkacijsfcc listine sovjetsko-finske mirovne pogodbe. Pri izmenjavi so bili navzoči za sovjetsko vlado predsednik sveta komisarjev in zunanji komisar Molotov, za l7:nsko pa dr. Paasikivi  in prof. Vojomaa.
Helsinki. 21. marca s. (Reuter). Inozemski novinarji, ki so posetili novo sovjetsko-finsko mejo. poročajo, da jc evakuacija Karelljskc zemeljske ožine skoraj končana. Kvakuiranei so nastanjeni po šolah in javnih poslopjih v notranjosti Finske. Sovjet->ke čete so na Kaieiijski ožini skoraj vse novo pridobljeno ozemlje že zasedle. liva-kuacfjfl Hangoja mora biti končana do jutri. Prebivalstvo sc izseljuje tudi iz pasu ob novi meji, ker bo točna meja šele naknadno potegnjena.
Na Poljskem ni več tujih konzulatov
VVashington. 21. marca. s. (Reuter) Ameriško zunanie ministrstvo ie sinoči obiavi-lo. da ie nemška vlada naslovila na ameriško in druga poslaništva v Berlinu oroš-njo. da do včerajšnjega dne umaknejo svoje konzulate iz Varšave.
Ameriška vlada ie orošnii ustregla in odredila, da se premestilo konzul in dva pedkonzula :z Varšave v Berlin. Odslei bo ameriško Doslaništvo v Berlinu ori stolno tudi za vse zadeve, ki se tičejo Poli-ske. Ameriško zunanie ministrstvo ugotavlja, da si kljub umiku konzulata iz Varšave pridržuje vse pravice slede anaeri-
Za poostritev blokade proti Nemčiji
London, 21. marca. .s. I Havas) Več poslancev spodnje zbo:nice bo stavilo danes v parlamentu pie^Jlog. naj Anglija še bolj poostri bloka::o Nemčije. V tem oziru bo stavljenih tudi več konkretnih predlogov. Pričakujejo nadalje, da bo danes L.loyd George govoril o splošnem mednarodnem položaju.
Hore Belisha hoče biti svobodnejši
London, 21. marca. s. (Reuter). Včeraj popoldne je sporočil na seji parlamentarne skupine nacionalnih liberalcev, ki podpirajo vlado, bivši vojni minister Hore Belisha. da odlaga predsrdništvo parlamentarne skupine. Utemeljil je odstop predvsem z željo, da hoče imeti več svobode v izražanju svojega mnenja. Nadalje je dejal, da je bil doslej predsednik nacionalnih liberalcev vedno član vlade.
Takoj za Belishom je povzel besedo finančni minister sir John Simon, ki je predsednik stranke. Vzel je odstop Hore Be-lishe na znanje ter mu izrazil zahvalo za dosedanje sodelovanje.
Zvečer je bilo izdano o odstopu Hore Belishe oficielno poročilo stranke, ki pravi, da bo Hore Belisha tudi še nadalje podpiral politiko odločnega vodstva vojne s strani vlade.
Italijansko rumunski trgovinski sporazum
Bukarešta. 21. marca. s. (Reuter) Sinoči ie bil podpisan novi italijansko rumunski trgovinski sporazum, ki veli a do konca te-i kočega leta. V veljavo stopi orihodnii teden. Podrobnosti še niso znane, vendar je bilo mogoče izvedeti, da ie dosedanja dobava rumunskega petroleja Italiji z novo pogodbo reducirana na polovico.
aluminija v Italiji
Rim, 21. marca A A. (Štefani) Na včerajšnji seji korporacije za metalurgijo, ki jn je predsedoval Mussolini, so bili sprejeti važni sklepi glede zvišanja proizvodnje aluminija posebno za vojaške potrebe. Proizvodnja aluminija naj doseže letos 40.000 ton, prihodnje leto pa 50.000 ton.
Sorzna poročila
Curih, 21. marca. Beograd 10.— Pariš 9.395, London 16.575, New York 446, Bruselj 76, Milan 22.525, Arnsterdam 236.75, Berlin 178.70. Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kodani 86.125, Sofija 5.50, Buka-
Iz notranje politike
I »K L/.   MOOL   rflliOM .AM-i;. M BANOVINE  HKVATShE NITI DRVGIH BANOVIN
Bivši iiiiiii>tir dr. Ljudevit Anrr j<- napisal   za   »NartMlni   Ust«   članek »Notranji
mir in okrepitev driavec, čigar zaključne besede *e glase«
Ako danes čitamo v tisku in rujemo ua terenu parole. Belo teZke in neprimerne, ki dišijo bolj po tujem i/\oru nego po duhu sporazuma, moranu verovati, da je to samo prehodno. Ako brod še ni s polno paro zaplul v jiifjoslovenst vo, potem verujemo,   da   1m>   še   zaplul.   Jugoslavija je
naša in mi smo JFugosloveni, pa naj m? i me nuje ii io Srbe. Hrvate ali Slovnic«'. Ju« goslavija je naša skupna domovina, brez katere za, nas ni ži\ ljenja, napredka in svobode,  ne  za  Srbe. ne za  Hrvate in ne
%a Slovence. Brc/ močne Jugoslavije ni
banovini*  Hrvatske  uiti družili banovin.
Na vsak naein moramo zapluti s polno paro v jiijroslovenstvo. ako lioeemo /.i>eti kot svoboden narod in ako hočemo svojim potomcem omogočiti, da bodo /iveli > s>o*
bodi, se razvijali iu napredovali.
PROSVETNA POLITIKA M K STA ZAGREBA
»Hrvatski dnevnik« poroča: Mestni poverjenik Mate starčevič kaše veliko rac«
Minevanje za kulturna vprašanja, kar jc razvidno tudi iz predlojra v še nednvrše-ueni novem mestnem proračunu. Kakor izvemo, VSCbuje mestni proračun prvič postavko v znesku oO.OOO din kot pomoč Hruštvu hrvatskih književnikov, ki izdaja kulturno-politično revijo »Savremenik« ter pripravlja zbornik »Obnovljena Hrvatska«.
Tudi banska oblast kaže veliko razumevanji' za kulturne potrebe hrvatskega na* roda. Na predlog Društva hrvatskih književnikov je že premeščen v Zagreb neki hrvatski književnik, v kratkem pa bo premeščen še drag odličen hrvatski književnik. S tem se mladim talentiranim ljudem olajšujeta delo in razvoj. S posebnim zadovoljstvom je treba poudariti, tki so hrvatski književniki našli razumevanje tudi pri banu dr. Iv. subašiču.
ORGANIZACIJA HSS V BEOGRADU
Na ustanovnem občnem zboru HSS v Beogradu je govoril minister dr. Smoljan. ki je med ostalim rekel, da bo imel novi odbor težko nalogo in da njegov«* delo ne bo lahko. Kdor je delal proti Hrvatom ali se sicer pregrešil proti življenjskim interesom Hrvatov, za tega ni prostora v organizaciji. HSS ne sprejme v svoje vrste vsakogar. Šarže morejo dohiti samo stari, zvesti borci, ki so bili na hrvatski strani že pred sporazumom. Kdor se je količkaj pregrešil, mora iti v vice, da se tam očisti. Potem lahko pride v prve vrste, toda ne kot šar/a. Kdor pa se j*' zelo pregrešil, ta naj gre v pekel, odkoder ni vrnitve.
BORBA ZA VOJVODINO
Beograjska »Jugoslovenska Otadžbina« priobčuje članek Jova Banjaniua »Vojvodina in nacionalna politika«, v katerem je med drugim rečeno:
Važnost Vojvodine za vso državo v političnem, nacionalnem in gospodarskem oziru je tako velika, da bi morali tej pokrajini upravitelji državne politike posvetiti posebno pozornost. Toda tudi tu se je pokazalo, da ne znamo voditi prave široko-potezne državne politike. Nekateri zvra-čajo krivdo samo na Beograd in na Srbe, v resniei pa smo krivi vsi skupaj. Največji greh pa je v medsebojni politični ln>r-bi med jugoslovenskimi političnimi skupinami izkoriščanje zastopnikov in glasov narodnih manjšin. Nihče ni zoper sodelovanje z narodnimi manjšinami, toda greh je, če se to sodelovanje plačuje s koncesijami na škodo državnega ugleda in da se vlačijo manjšine v spore med Hrvati in Srn*.
Na konferenci sreske organizacije HSS v Som boru je predsednik organizacije dr. Viiković poročal o razgovorih z ministroma dr. Mihaldžičem in dr. Smoljanoni ter je izjavil, da se bodo morale upravičene zahteve bačkih in baranjskih Hrvatov slednjič le upoštevati. Po njegovi izjavi dela HSS na to, da dobi Vojvodina svojo avtonomijo in postane posebna federativna zajednica, ker to zahteva večina Srbov in večina Hrvatov, pa tudi Madžari in Nemci.
O  POLITIČNEM   POLOŽAJ V
piše glasilo ministra dr. Kulenoviča »Narodna Pravda«.
Ne ve se, če bo v doglednem času sploh prišlo do nadaljnje preureditve države in težko je dati odgovor na to vprašanje. Prav tako se ne more reči, ali bodo kmalu volitve v narodno skupščino in hrvatski sabor, ker mnogo razlogov govori za to. da ni pričakovati volitev in da se ho podaljšalo sedanje stanje.
SOCIALISTI PROTI CRNOGORSKIM LEVIČARJEM
Šef srbskih socialistov dr. živko Topa-lovič je objavil v svojih »Radničkih no-vinah« članek, v katerem ostro kritizira črnogorske levičarje, ker so izdali dva proglas« proti sindikalni centrali v Beogradu zaradi njene obsodbe sovjetskega napada na Finsko«
ARHIJEREJSKA SINODA
Danes se je pričelo v Sremskih Kariov-cih zasedanje srbsko pravoslavnega arhi-jerejakega sinoda pod
Stran 2
>SlOVENSKI  NA ROD«, četrtek, 21 marca mo.
oi*v. fig
Bolgarija za nevtralnost in mir na Balkanu
Zunanji minister Ivan Popov je v svoj večnega prijateljstva z Jugoslavijo
Sofija, 21. marca e. Na včerajšnji seji narodnega sobranja se jc končala razprava o odgovoru na prestolno besedo.
Prvi jc qovoril zunanji minister Ivan IV po\\ ki jc izjavil, da mora boluar^ka zunanja politika stremeti za tem. da sc B<>! garijl zavarujejo njeni interesi ne glede na izid vojne. Zaradi tega jc potrebno, da sc Bolgarija ozre v prejšnje čase in dogodke v dobi 1013 do 1918 Ti dugodki ji bodo dobro služili v vodstvu njene sedanje zunanje politike.
Danes, jc rekel minister Popov, ko nas mnogo let loči od teh dcoodkov in ko z večjo mirnostjo gledamo nanje, sc luhko mnogo naučimo iz naše pretcklsti z vsemi njenimi težkimi posledicami, ki jih >c danes občutimo. Potrebno fe9 da se ne vmešavamo v borbe za rešitev velikih svetovnih pTobleniu\ , ki so več ali mani tuji interesom malih narodov.
S takim pojmovanjem, do katerega STO :> prišli po izkušnjah iz preteklosti, sc je prijela nova doba nase zunanje politike, ki temelji na realnosti. toda ne izključuje močnega idealizma. V \sakcm primeru jc v vseh 20 letih pri vseh vladah, ki so sc po vojni izmenjavale in poleg vseh notra njih borb. ki jih preživljamo, naša zunanja
politika ostala zvesta idealu mim in sporazumu med narodi. Ta politika nam jc dovoljevala, da smo izboljšali odnosa je s sosedi, predvsem z bratsko Jugoslmnjo, s katero nas veže pog<tdba večnega prijateljstva, ki je tako globoko ukmmninjena v dušah obeh narodo\\
Tc besede zunanjega mi.iistia jc sobranje    pozdravilo z iskrenim dolgotrajnim
< - J'«bra vanjem.
Nato jc Popov nadaljeval: Prav tako smo uredili odnosa je s prijateljsko Turčijo, s katero smo že l. 1926 podpisali prijateljsko pogodbo, ki prav tako izraža občutke našega naroda nasproti sosedu, s katerim nas vežejo skupni interesi. Interesi naroda ki države so biti vodilna načela vseh vlad po vojni, zlasti pa vlade dr kj< »seivanova. Ta iskrena in lojalna politika, nam jc dala prav tako možnost, da zboljši.mo tvoje odnosu ie tudi z ostalimi sosednimi državam / Rumuniio in Grčiio kljub dogodki se odigravali v F.vropi in nemiru, ki jc nastal po vsem svetu po pričetku sedanje vojne. Hočem še omeniti, da so Ji dogodki dali povod nekaterim krogom v inozemstvu, da dvomijo o naših namenih, toda to ni spremenilo našega lojalnega za-držanjat ki ie r teku časa nudilo največji dokaz, da nihče ni imel pra\\ niti ni imel
izjavil, da je pogodba v dušah obeli narodov
razloga, da nas spravlja v zvezo z dogodki, ki se odigravajo daleč od nas in neodvisno od nas  Tako smo uspeli, da ohrani mo zunanjo varnost in notranji mir Bolgarije,
Nevtralnost, ki jo je vlada <ianei> objavila, je prišla po naravni poti. kot moder državniški akt ter je v skladu / bistvom bolgarske zunanje politike, katere določa vladi
državni poglavar in razpoloženje bolgarskega naroda. Moglo bi sc reči. da držaAa, ki čuva nevtralnost domovine, čuva tudi njeno neodvisnost. Bolgarija pomaga ohranjevati mir vse južno\'zhodnc Fvrope. Naše lojalno zadržanje ni naletelo na odobravanje samo pri naših sosedih. temveč tudi pri vseh državah, ki so v vojni. Tako soglasno, dragoceno priznanje kakor tudi vzdrževanje prijateljskih od noša j ev s sosednimi in vsemi ostalimi državami, je jamstvo za uspeh naše zunanje politike. Xa ta način bomo najboljše dosegli svojo nalogo, da ohranimo nevtralnost in mir ni Balkanu in da zavarujemo interese Bolgarije.
Govor zunanjega ministra so poslanci prisrčno pozdravili. Nato jc govoril notranji minister Peter Gabrovski o notranji politiki  sedanje vlade.
Danes začno dvigati lokomotivo
Reševalna dela napredujejo počast — Zlata Demšarjeva
ni umrla
Angleški odgovor na italijansko protestno noto
Anglija ima po mednarodnih zakonih pravico za protiukrepe zoper države, ki v pomorski vojni ne spoštujejo zakonov
Rim. -1 marca. ?. (Reuter) Včeraj ie izročil angleški poslanik Lorainc i tali lanskemu /zunanjemu minst.ru grofu Cianu angleški odgovor na italijansko orotcjst-no noto proti nostonaniu angleških kontrolnih nostaj za vojno tihotapstvo,
AnglcVi odgovor ugotavlja predvsem z veseljem, da ic bil dosežen sporazum v vprašan i u prevoza nemškesa premoga v Italijo. Dalje nravi nota. da ima Anglija po mednarodnih zakonih pravico za protiukrepe zoper Nemčiio. če ta v svoii pomorski voini ne spoštuje mednarodnih zakonov. Anglija ne moi^ trpet! barbarskih metod pomorskega vojskovanje,  po kate-
rih so prizadete tudi italijanske ladje. Ke-
prosaliia proti takemu vojevanju ie *udi udlok o zasežen j u nemškega izvoza
Nota dalje zavrača posamezne očitke italijanske note z dne 3. mana. Ugotavlja da dovoljuje Anglija italijanskim ladiam tako v vzhodnih kakor tud: zapadnih kontrolnih postajah v Sredozem>Vcm moriu rosebne privilegije Zaplenitev nemške pošle in drugi angleški ukrepi so v skladu z italijanskim vojnim zakonom fz leta 1038. Angleška vlada želi. da imaio nevtralne države zaradi ukrepov voinetiho-tapske kontrole čim mani razloga za pritožbo.
Po napadu na otok Sylt
Kaj pripovedujejo britanski letalci, med katerimi sio tudi piloti iz dominionov — Tudi Hin denhurgov nasip poškodovan
London, 21. marca. s. (Peuter) Piloti Total, ki so izvršila bombni napad na Svit. so dali nekaj izjav novinarjem. Med piloti je bilo mnogo letalcev iz dominionov. tako iz Kanade, Nove Zelandije in Tasmanije. VV1' so stari po 20 do 21 let Neki Ka-nadec, ki jc prvi preletel otok. pripoveduje, da je letel nad 15 minut v višini 1300 m. Žarometi so letalo sicer iskali, pe ga niso naši L Protiletalski topovi so pričel: streljati šele. ko .ie letalo že vrglo 4 bombe. Izstrelki topov pa so eksplodirali v razdalje do 200 m od letala. Vsi letalci pripovedujejo, da ni^o pri nočnem poletu naleteli  na nobeno  nemško letalo.
Kcdanj. 21. marca. s. (Reuter) Včeraj se je po ves dan z otoka Sylt dvigal gosi crm. Očividno požari, povzročeni pri velikem letalskem napadu, še niso bili po-gašeni. Opaženo je bilo. da ie izginil eden izmed 4 stolpov na Hindenburgovem nasipu, ki veže otok s celino. Ti stolp: so opremljeni s številnimi proti let al.--ki mi topovi m strojnicami. Eden izmed stolpov ie bil pri napadu uničen. Verjetno je tudi. da ie bil poškodovan nasip sam. ker včeraj po njem ves dan ni vozil noben vlak. Sicer vozilo po nasipu dnevno po 4 vlat*
Danski protest v Londonu
London. 21. marca s. (Reuter) Danski poslanik v Londonu ie prejel od svoje vlade nalog, da vloži pri angleški vladi protest, ker so baje angleška letala ob priliki napada na Sylt ponovno prekršila dansko nevtralnost. Baje je bilo vrženih okoli 10 bomb na dansko obalo.
Nizozemski demanti
Amsterdam, 21. marca AA. (Ha^as) Nizozemska časopisna agencija demantira trditev uradne nemške agencije, da so an gleska lctaJa o pri lkki bom bard Iran ja Svita preletela nizozemsko ozemlje. Nizozemska agencija je objavila tole sporočilo:
V zvezi i vestmi, ki jih jc objavila agencija DNB. izvemo s pooblaščene strani, da po dobljenih informacijah od poveljništva
nizozemske protiletalske obrambe nobeno letalo ni v teku včerajšnjega dneva letelo mul nizozemskim ozemljem.
Nemški letalski napad ob škotski obali
London. 21. marca. s. (Iteuter) Angleška adrniraliteta je izdala ponoči dva komunikeja o sinoćnjem napadu nemških letal na neki angleški konvoi v Severnem morju v bližini škotske obale. Ugotovljeno je, da je napad izvršilo okoli 10 nemških bombnikov tipa Hcinckel. Nobena anqlc-ška ladja in nobeno letalo ni bila poškodovano. Tudi ni bilo pri napadu človeških žrtev. Pač pa so bombe zadele 1300 tonsko norveško trgovinsko ladjo Swin-da<. ki se jc potopila Posadko je rešila neka druga norveška ladja. Nadalje ie neka zažigalna bomba zadela švedsko ladjo »Utklippan« (1500 ton). Istotako ie bil poškodovan 700 tonski norvešk' pa mik Torra Elisa«. Obseg povzročene škode še ni znan.
Angleške vojne ladje, ki so konvoj spremljale, so otvorile na nemška letala ogenj s protiletalskimi topovi. Naimani eno nemško letalo ie bilo težie poškodovano, več drugih pa je bilo zadetih. Konvoj so spremljala tudi 2 ali 3 angleška lc-lala. ki so se zapletla z nemškimi letali v borbo.
V Londonu uradno demantiralo nemško podatke o rezultatu napada .n jih dzna-čujeio kot močno pretirane.
Potopljena nevtralna parnika
London, 21. marca. s. (Reute. . V bhžini vzhodne angleške obalo sta bili včeraj potopljeni zopet dve nevtralni ladji, in sicer I danska parnika BothcU (2000 ton) in >VickLng« (1100 ton). Potopila sta se v presledku 10 minut. Oba sta. bila na poti v Anglijo brez tovora. Na prvem so izmed 20 mož posadke rešili samo 5, na drugem pa izmed 17 samo 2.
Položaj po brennerskem sestanku
Zanimiva vprašanja z nameravanim Nemčijo in sovjeti
lista v med ItaHjo,
AmNcrdam. 21. marca. s. (Havas) »AF1-
cemeene Handelsbiat« sc bavi s ooložalem
do bramer&em sestanku ter se vprašuje, če se res Mussolini, ki je v naivečii meri
nezaupljiv slede sodelovanja s Stalinom strinja z nemško konceociio novega itali-Ianako nemško sovjetskega sodelovanja. lAkt predvsem prirx?rmnja. da 90 vesti v tem lardalu izzvale vznemirjenje na Balkanu.
DaJje omenja članek >Izvesfcii«. ki wavi. da skuša sovjetska Rusiia pridobiti Rim na
svojo stran. To bi pomenilo, da hoče sovjetska. Rusija garantirati italiiar.--<e interes© na Balkanu- Toda za kako dolgo?
ac vprašuje Ust. Fa tudi Nemčija le baie pripravljena aatt Rumunij; garancije, Zrna* nastane vpragariic. za kakor doljfp? Morda želita aovjeftaka RuMla in Nemttia
samo. da bi bili angleški in rrancoski interesi izločeni z Balkana. Mussolini na ie daljnoviden politik. Ve. da le panslavizem vodno WJ in da bo vedno usmerjen rja Oardanele, Carigrad in Sredozemlje, Prav tako na bila politika Danitennaninna vedno usmerjena na Trst in Jadransko morje. Nemški cilii eredo uroti romunskemu petroleju in madžarski fitnlci*
List se vprašuje: Ali bo Mussolini pomagal pregnati zaveznike z Balkana da
sovjeti in Nemci izvedejo svoie atare načrte? Ali bo riskira! zato konflikt z 7&-vezniki in Turčijo v Sredozemlju? vpe, kaže, da bo I ta lila raje obdržala svoio po-
j litiko ravnotežja med silami in da se ne j bo preveč obrnila na eno ptrmn. v LoTido-
! nu Se nadalje smatrajo, da so IftaJ^liTtlDrj angleški od nosa ji prijatelisJd.
Pomlad po koledarju
Ljubljana, 21. marca Začetek pomladi v teh časih in po takšni zimi zaleže skoraj več kakor zvišanje plač ali pocenitev živij» niskih potrebščin. Na pomlad smo čakali kakor na odrešenje. Upali smo. da je konec zime vselej, ko so zapihljale južne sapice; a večkrat nas je ogoljufalo. Zima se je vračala po zelo kratkih interm^zzih. Drvarnice so bile že zdavnaj izpraznjeno, mraz je pa še pritiskal. Namestil, da bi se dvigalo živo srebro v termometrih, so rasle številke po izložbah. Kar se teh številk tiče, je treba reči. da so čutile vstajenje zc o božiču.
Zdaj se pa torej pomlad začenja uradno. To se pravi, da bomo morali poslej biti zadovoljni z njo, najsi bo kaki sna koli. Po koledarju se je začela in nihče ne bo smel več tožiti, da ga zebe. Moramo pa priznati, da se je v resnici začela, kajti vreme imamo že v resnici pomladno v Ljubljani. Solaca ni kljub vsem vremenskim napovedim. Prejšnjo dni nas je še hladila burja, da nas bližajoča se pomlad ni preveč razgrela. Da se je začela pomlad, so sprevideli številni meščani tudi po nahodu. Začenja se velika sezona kihanja kakor navadno pri nas ob tem času.
Marsikoga bi pa najbolj zanimalo, kakšni bodo prazniki. Danes bi sc moralo zjasniti, kakor je napovedovala zei nunska vremenska postaja. a pri ras ho najbrže celo začelo deževati. Nastopa južno vreme in zelo malo izgledov je, da bi imeli lep«" praznike Vreme sf sicer zdaj naglo spreminja in je verjetno, da se bo popravilo rio nedelje, vendar rnnče ne more delati načrtov za praznike že zdaj.
Lspsvškov klavirski
Ljubljana. 21. marca. V ponedeljek je koa .„rtiral naš odkeni pianist Marijan Ljpovšek, katerega nastop smo zavoljo njegovega študija pri znanem klavirskem pedagogu Caselliju pričakovali še s posobnim 7.>miniH.njem. Spored Lipov-škovega koncerta je bil zelo obsežen. Začel je b tremi Šearlattijevimj sonatami in se
nadaljeval v prvi polovici t Havdnovo .-Sonato v es-dtiru in s težko, tehniški in in-tei pretacijski mnogo zahtevajoče Beethovnovo Sonato op. f»3 v c-durne. V drugem delu pa je obsegal zariimlvo grajene in zveneče Premrlove Variacije za klavir, dalje šivičeve 12touske študije v obliki male klavirske suite (Koračnica — romantična fantazija — interemzzo — scher-zo). v katerih je skladatelj uporabil kro-matieno lestvico za tema v melodični obdelavi, jo v različnih oblikah uporabljal skozi vse delo skladbe, ji prilagodil harmonično gradnjo in s trm vsem oblikoval zanimiv, vsebinski-oblikovno izenačen poskus v duhu nove glasbene tvornosti: dalje je obsegal spored nam že znane interesantne Osterčeve všHri miniature*- in tehnično odlično pisane ter polne bogate invencije -Tri noktnrne« skladatelja Škerjanca. Po teh naših domaćih komponistih je se pianist izvajal prelepe Debussvjeve *Tri preludije« in Chopinovi >Dve etuditer Scherzo v h-molu. op. 20c istega tvorca. Lipovšek. ki je bil že poprej pianist visoke stopnje, je nedvomno to stopnjo v zadnjih časih še močno dvignil. Ton mu je ustaljen, estetski fino oblikovan in v vseh linijah in temu ustrezajoč je seveda tudi nastavek. Tehnika je priznana, ostra v izenačenosti glede na medsebojna razmerja in po izdelanosti vsekakor odlična. Tudi interpretacija je pri Lipovšku močno poglobljena in je našla v njem pravilno razumevanje ter občutenje. Tako nam je pianist prikazal svoj program v kvalitativno visoki izdelanosti in mu vlil pravi vru*biS9ki obraz. 55la«ti velja to za. Beethovnovo >Sonato<r, Debussvjeve preludije, katerim je znal posredovati vso tisto barvno pestrost in tehnično lennost, ki označujeta
r>ebTissyjeve »kladbe, prav tako pa velja za Scarlattija in Haydna ter nase skladatelje, katere nam je predstavil v dovršeni, dojemljivi izdelavi. Tudi chopinovi >Dve etudi c sta bili vzorno prikazani, le v >Scherzu« se je pianistu že poznala utrujenost, Id je spričo obi i rn osti sporeda tudi bila povsem razumljiva. Na svojem solističnem koncertu se je LipovSek ponovno predstavu rtr močno pianiatieno osabnost in potrdil, da se bo mogel ob nadaljnjih ugodnih pognjm razvijati se naprej in zavzeti v pianističnem delovanju tisto funkcijo, ki
mu spričo njsgove mečne nadarjenosti tudi pripada. Občinstvo se mu je spontano z navdušenjem zahvaljevalo za lep estetski užitek, ki mu ga j« s svojim koncertom posredoval. Ob Koncu je se dodal dve Cho-
pinovi skladbi |n s njima zaključil koncert. Id ga. moramo uvrstiti med odlična piani-
stične prireditve,_ed---
Postani in ostani Slon Vodnikovo donlhol
Metlika, 21. marca Reševalna dela na kraju strahovite železniške katastrofe >e niso posebno napredovala. Danes popoldne pricno dvigati lokomotivo. Pod njo so potapljači \>a. tudi dru-ljudje že opazili nekaj temnega, kar bodo najbrž telesni ostanki enega izmed ponesrečencev.
V Metliko j t včeraj prišel g. šijatović iz ^umberka in i/javrl, da bi moral priti k njemu njegov 221etni brat Nikola, ki mu jc pisal, da se je 15. odpoljaJ iz Caribroda. ker jc pisal, da bo potoval preko Zagreba in KLarlovca. jc prav verjetno, da je tudi on med ponesrečen c L Prvotna i est, da je med smrtnimi žrtvami tudi učitc.jica Zlata Tri-pežie. sc jc Izkazala k src' za netočno, ker sc jc Tripcžičeva javila včeraj s pismom, da je ostala na obi-Ku v Turjcvskcm Brodu. Med poore^inc so pri- ovali tudi nekega Kovačiča, ki pa se je javil živ in zdrav.
Najbrž pa je med smrtnimi žrtvami 271et-ni kočijaž Rafael Ralej, ki je bil uslužben pri Trontelju v Karlovcu in ki se je odpeljal usodnega dne z vlakom nekam v Slovenijo.
Včeraj in danes se je po Metliki m Črnomlju Sirila vest, da je težko ranjeni ga. Demšarjeva nenadoma podlegla poskod bam. dobljenim pri železniški nesreči. Krr je ga. Demšarjeva upraviteljica šole v Ra-riatovičih poleg Metlike in jo mnogo ljudi iz Bele Krajine pozna, je žalostna novici globoko pretresla ljudstvo. K sreči pa vest o smrti ge. Demšarjeve ni resnična. Gospa leži v karlovški bolnici, kjer so jo včeraj obiskale vse njene tovarišice iz Kadato-vičev.
Ta pomirjevalna vest bo gotovo radostno odjeknila širom Bele Krajine. Tudi ml iskreno želimo, da bi si ponesrečenka čim prej opomogla.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Nekaj podatkov iz letnega poročila za leto 1939
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
v Ljubljani je imal včeraj dne 20. marca t. 1. pod predsedstvom gospoda Andreja Sarabona svoj XX. redni občni z-M>r, ki je r.klenil razdeliti čisti dobiček iz poslovnega leta 1939 v višini 2,962.372.50 din po doslej običajni izmeri. Dotirani so razni fondi z večjimi zneski. Počenši s 1. aprilom t. 1. bo blagajna zavoda izplačevala 10Cr-no dividendo.
Letno poročilo upravnega sveta za preteklo leto poudarja, da so razmere v jesenski krizi dobile nase denarne zavode v polnem obsegu pripravljene. Denarnih sredstev ni manjkalo. Seveda pa taka blagajniška pripravljenost za vsako eventualnost gospodarstvu ni koristna, ker onemogoča do-»ičkoaosuo nalaganje. Iz na-vedenih razlogov je zavod posebno skrbel za visoko dnevno blagajniško stanje.
Iz bilance je razvidno, da so se blagajniška sredstva skopaj z blagajniškimi zapisi lani ponovno dvignila in so dosiegla 77.6 milijona din nasproti 68.6 in 33.9 milijona din v prejšnjih dveh letih. Od blagajniških sredstev je lani ob koncu leta odpadlo na gotovino 52.6 milijona din (prejšnje leto 3S.6). na blagajniške napise finančnega ministrstva za 25 milijonov i prejšnje leto 30).
Med ostalimi postavkami v bilanci kažejo večjo razliko debiturji, ki so nazadovali od 167.S na 154.2 milijona din. To nazadovanje je posledica spremenjenih razmer v t imovini. Proizvajalec in traovec zahtevata pri prodaji izdelkov gotovino, deloma plačilo v naprej in zaradi trga nista primorana izkoiiščati bančnih kreditov v takšni višini, kakor normalno. Tudi menični portfelj jc iz enakih razlogov nazadoval od 61.4 na 01.1 milijona din. Postavka vrednost niii papirjev se jc zvišala v toliko, kolikor je to zahteval nakup državnih papirjev za naložbo rednega rezervnega fonda po zakonskih predpisih. Ta naložba je znašala ob kuncu leta 1.3 milijona din in je posebej izkazana. Ostali vrednostni papirji so le nebistveno narasli na 10.4 milijona din. Prav tako so ostali skoro nespremenjeni konzorcialui računi v višini 10.3 milijona din. Postavka nepremičnin se jc povečala na 1.1 milijona din, ker so pri zidali nov trakt k bančnemu poslopju zaradi povečanja poslovnih prostorov. Staro bančno poslopje, je v bilanci vneseno le z zneskom 120.000 din.
. Hranilne vloge so navzlic znanemu vznemirjenja, ki je nastopilo ob izbruhu vojne i v Evropi, nazadovale le od 68.6 na 61.0 J milijona din. kar priča o neomajnem zaupanju, ki ga imajo vlagatelji do tega vodilnega denarnega zavoda. Dviganje vlo;^ sc je kmalu ustavilo. Vlagatelji so pričeli vračati dvignjene zneske in se je stanje v tekočem letu zopet izravnalo. Postavka ostalih kreditorjev se je zmanjšala od 212.4 na 202.3 milijona din.
Po zakonu o rezervnih fondih se mora .sedaj redni rezervni fond toliko časa dotirati, da znaša 50% glavnice. Zavod je v prejšnjih letih z vsakoletnimi zneski d«* Ural druge fonde, ki imajo v splošnem isti namen kakor rezervni fond. Da ne bi bilo potrebne vsakoletne dotacije po zakonskih predpisih, je bil Iz izrednega fonda prenesen v redni rezervni fond znesek 5 nuiijo-nov din, tako da znaša &edaj redni fond 6.25 milijona din, to je 50% delniške glavnice. Poleg tega rednega rezervnega fonda ima zavod še izredni rezervni fond 2.8 milijona din, fond za dubiozne terjatve v višini 6.4 milijona din, azijski v višini 3.75 milijona din, fond za tečajnd Izgubo pri vrednostnih papirjih 0.34 milijona din In gradbeni fond v višini 0.6 milijona din Skupaj znašajo vsi rezervni fondi 20.1 milijona din; ta vsota sc z letošnjimi dotacijami poviša na 20.8 milijona din. Pole^ tega ima zavod še poseben fond za izgub' določenih terjatev v višini 1.16 milijona din  (prejšnje leto 2.36 milijona din).
C\*t\ dobiček znaša, kakor rečeno, J.'-t nulijona din, skupaj s prenosom iz prejšnjega leta pa 2.96 milijona din, Iz tega dobička se porabi 1.25 milijona din za iz-pačilo 10'o dividende. 300.000 din za dotacijo rezervnemu fondu za dobiozne terjatve, 400.000 din za dotacijo gradbenemu fondu, 100.000 din za dotacijo pokojninskemu fondu nastavljencev m 50.000 din za obče koristne namene, ostanek 649.000 din pa se prenese na novi račun.
Zaradi visokega blagajniškega stanja so dohodki od obresti nazadovali. Navzlic temu je skupni dohodek od obresti, dividend in provizij narasel na 5.03 milijona din (prejšnje leto 4.82), dobiček od deviznih, valutnih in drugih poslov pa je znašal 2.59 milijona din (2.70). Letno poročilo na koncu omenja ustanovitev podružnice v Beogradu, ki je potrebna, k^r so popi i z Beogradom zelo narasli.
Prva žrtev Save
Radeče, 19. marca
V nedeljo se jc nenadoma raznesla po Radečah vest, da je v Savi nasproti Coto-ve gonilne utoni! štiriletni otrok, ki je bil v reji pri železniškem čuvaju Conerju v bližini postaje Loka pri Zidanem mostu. Okoli železniške čuvajnice je mala trati-ca, kjer se je otrok brezbrižno igral. Ko je zagledal domačega mačka, ^c jc pognal /a njim. hoteč ga ujeti. Med tekom najbrž ni videl strmega brega Save, kar mu je postalo usodno. Nesreča je hotela, da sc jc z vso silo zaletel in padci po strmem bre^u v Savo, kjer je utonil.
Domači, ki niti vedeli niso o tragičnem dogodku, so zaman iskali nesrečnega otroka Šele ko so se razgledali naokoli, so našli na bregu njegovo čepico. Preiskali so kalno Savo in s posebnim drogom potegnili iz vode utopljenega otroka, ki pa se-ve ni kazal nobenega znaka življenja več.
O tragični usodi so domači obvestili otrokove starše in varnostne oblasti na Zidanem mostu. Na odredbo oblasti so prenesli truplo utopljenca v mrtvašnico župnega pokopališča v Loki pri Zidanem mostu, kjer so ga včeraj pokopali.
Iz Višnje gore
— Novi grobovi. V naši župniji smrt dobro kosi med lj ldmi. V Križ ki vasi Je po daljši bolezni umrla Jedert Vovk po domače Martincvčeva mati, dobra ln usmiljena do reveže v, stara Sele 67 let. ZapuSča užaloščenega moža in pet že odraslih otrok. V Veliki Loki jc ugledni posestnik Jože Zaje podiral pred hišo električni drog. Ko
jc začel drog padati, se jo hotel umakniti a po nesreči mu je na poledenelih tleh gpo-<i ranilo, da je p ade L Zlomil si je nogo in počila mu je lobanja, vrhu tega j« padel
nanj tudi drog. Takoj je bil poklican zdravnik dr. eFdran iz Stične, KI je ugotovil
hude poškodbe v glavi ln odpeljal ponesrečenca z atvom v ljubljansko bolnico. Toda kljub skrbni negi zdravnikov se nesrečnež ni več zavedel in čez dva dni je uim-l, star sele 50 let. Zapuflca uzaloSčeno ženo in šest nepreskrbljenih otrok v starosti od dveh do 14 let. V isti vasi Je ravno takrat umrl užltkar Andrej Zupančič, star 7* let — tako, da sta bila iz vasi oba
pogreba hkrati na župno pokopališče v Višnji gori kar se pač redko primeri v podeželskih župnijah. Naj bo vsem trem lahka zemlja,  žalujočim svojcem  pa na$e
iskreno sožalle.
— Polževo zopet dostopno z avtomobili. Odkar je bila izdana uredba, da smejo avtomobili ob nedeljah zopet voziti, so bili v nedeljo prvi avtomobili zopet na Polževem. Kljub dolgi rimi je sedaj cesta na. Polževem že uporabna za vsa vozila. Priporočamo avtomobiliftom, motocikl istom in kolesarjem Polževo, zlasti sedaj »pomladi
v bUžini  Ljubljane  za. izlete   ni lepAaga
kraja.
KOLEDAR Danes: Četrtek, 21. marca: Benedikt DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematografi zaprti
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. BakarČič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 7S.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani ln Maribora. SPD ln JZSS 2L HL 1940
Kranjska gora 810 m: 0, barometer se dviga, megla, 10 cm anega, južen. Bukov-rdk: 50 cm snega, južen. Krnica: 120 cm snega, južen,
Podkoren: 30 cm snega,
Pokljuka 1300 m: —2, sneži, 15 cm pršića na 60 podlage,
Bo hin j-Z lato rog 530 m: 4-3, delno oblačno. 35 snega, južen,
Dom na Komni 1520 m: —1, delno oblačno. 100 cm anega, osrenjen,
Triglavska jezera: —1, delno oblačno, 100 cm snega, osrenjen,
Skala&ki dom na Voglu 1540 m: —2, oblačno, 105 cm snega, aren,
Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —2, delno oblačno, 85 cm snega, osrenjen.
Koča na Veliki planini 1558 m: —1, delno oblačno, 45 cm snega, osrenjen,
Dom na Krvavcu 1700 m: —1, delno oblačno, 70 cm snega, osrenjen,
Senjorjev dom 1522 in: —3, oblačno, sneži,
S cm prsiča. na 50 podlag-e, Peca 1651 m: -J-7, oblačno, 65 em snega,
južen.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Zaprta od 31- do 23. marca
Velika nedelja, 24- marca: Praznik gveto-
skavuorlju. Izven. Globoko znižane cene
od 16 din navzdol Veliki ponedeljek, 20. marca: 2ene na Ni-
Irven. Globoko znižane cene od 16 din
navzdol Torek, 26. marca: zaprto
OPERA Začetek ob 20. uri Zaprta od 11. do 28. marca
Velika nedelja, 24. marca: Adrlana Lecou-vreur. Izven
Veliki ponedeljek, 25. marca: ob 15. uri: Fri belem konjičku. Izven. Znižano cene. Ob 20. url: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungji nčfive
Torek, 2fl. m are*: aaprto
Štev. 66
»SLOVENSKI   NAROD«,      Četrtek, 21. marca 1940.
Stran 3
za velikonočno številko sprejema nprava do petka 22. t. m. do 18. nre
Uprava „Slov. Naroda
44
EVNE VESTI
— Podatki o naši  zunanji trgovbu se
nekaj časa ne bodo objavljali. Zadnji podatki o naši zunanji trgovini so se nanašali na ..- mber lanskega leta o-nosno na vse lansko leto. Za januar in februar pa po laiki niso bili objavi jeni. Po zgledu drugih nevtralnih držav tudi naša država uo nadaljnjega ne bo objavljala statističnih podatkov o naši zunanji UgovinL
— Za  izpopolnitev   zdravstveue »»lužbc. Pod ipaedse^s^vom   ministra  za socialno
politiko Ln narodno zdravje dr. •Judisav-ljev:ča se je danes nadaljevala konferenca, o izpopolnitvi zdravstvene službe. Načelniki zdravatvanUi oddelkov banskih uprav ter cd rektorji fcl^enskih /svodov «*o v svojih referatih navedli glavne nedostatke m tezkr^e v zdravstveni službi ter :edlagall, kako bi se ta služba zboljSa--a ter se zlasti uredilo sodelovanje med afkfeVStveuisnJ *r: upravnimi ustanovami. Na konferenci bodo izdelani konkretni predlogi, ki bodo predloženi ministru za socialno politiko in narodno zdravje.
Got k,!   pogajanja   z Nemčijo
preložena. Prvotno je bilo <oloCeno, da se sestane stalni   jugoslovensko-nemški gospodarski odbor 5. marca. Pozneje je bil ;. :eiožen sestanek na l. aprila, zdaj je pa poLovn<"» preložen na konec aprila ali za-maja Nemčija se še ni odločila, kaj bo Scorila 8 će^komoravskim protektora-tcj;-:. dali bo vključen v nemško carinsko r:;i:očj«  al: {>a bo ostalo vse pri starem. \'ključitev Protektorata v nemško carinik    »dročje se odgodi do oktobra in zato .-estanek nemško jugoslovcnskega odbora ni nujen.
— Proračun   /*tj^r<>bši»e občine.  Ls Lošnji
proračun zagrebške mestne o oči ne bo zna-aJ 160.000.000 din brez mestnih podjetij, ki imajo posebne proračune, po katerih so izdatki izenačeni z dohodki. Lanski zagrebški proračun je znašal okrog 150 milijonov din.
Milijon < i i ii /a povzdigo živinoreja. Trgovinski mšnistei v.r. Andies je včeraj novinarjem izjavil, da zbira Zavod za pospeševanje zunanje trgovine denarna sredstva in ta denar se porabi za pospeševanje živinoreje. Ker bo zadnje dni marca v Budimpešti velika razstava plemenske goveje živine je določil minister en milijon Bn za nakup plemenske živine. Ta denar bo razbeljen pod običajnimi pogoji na po-edine kraje, kjer so središča reje plemenske živine.
O^ hod   rtat>^   go>podar>ke delegacij«' v Bakareftto. Ob koncu prihodnjega tedna v Bukarešto  naša gospodarska ■ • n:i  <eiu s  trgovinskim mjni-
stre-n dr- Andresom. Delegacija bo prisostvovala svečanosti jugoslovensko-rumun-ske gospodarske zborni o.
Prošnje 7.a odpi- uavkov. Oddelek za datvke v finančnem ministrstvu opozarja vse interesente, da s« bodo prošnje za odpis davkov po uredbi o odpisu davčnih zaostankov do konca 1337 sprejemale do vštetega 2:>. marca. Izrecno naglasa, da fc pozneje prošnje ne bodo več spre-iemale.
Zračna prOga Zagreb—^ulit—saraje-
Letne no zračna zveza s Splitom nekoliko spremenjena. Namesto zračne proge Zagreb—Split—Dubrovnik dobimo zra-o progo Zagreb—Split—Sarajevo. Promet na nji se prične že 1. junija.
— Iz\^z našega lesa v Anglijo. Naša država si prizadeva, da dobi iz Anglije nekatere sirovine in vojaške potrebščine, kar je pa mnogo preJrago. Ker nimamo
:vclj deviz za te strovale, da bi jih plačali v gotovini, je naša država predložila
Angliji, da bi jih plačali z lesom. Anglija je naš predlog sprejela in odgovorila, da jc pripravljena uvoziti iz Jugoslavije okrog 200.000 kubikov mehkega gradbenega lesa. Včeraj smo poročali, da je odpotoval -.oči v Lon'on viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, ki bo obravnaval na merodajnem mestu tudi vprašanje kom-: nzacvjsklh poslov med Anglijo in Jugoslavijo.
— Uvoz sirovega bombaža v drugem četrtletju. Na seji sekcije za bombaž in svilo v petek 15. t. m. je bilo ugotovljeno, da je Narodna banka izdala za II. četrtletje tekočega leta za uvoz sirovega bombaža predilnicam dovoljenje za 5.117.625 kg.
— Proračun beograj*ke občine. Za novo proračunsko leto je pripravila beograjska mestna občina osnutek proračuna, ki predvideva 424.528.000 din izdatkov in je večji od sedanjega proračuna za 51,000.000.
* Važno za p°kllcne ftoferje. Vojno okrožje je preko banske uprave v Ljubljani sporočilo Zvezi šoferjev dravske banovine v Ljubljani, naj vsi poklicni šoferji, ki mislijo da so prikrajšani, ako so dodeljeni cd nicam peladije ali drugam, namesto k motoriziranim edUnicam. to javijo svojemu vojnemu ckiožju z navedbo osebnih podatkov. Banska uprava je zagotovila, da bodo volna okrožja prošnjo upoštevala in šoferje uvrstila v motorizirane edinice. Prošnje so kolka proste. Podrobnosti in navedbe, kako je treba prošnjo sestaviti, daje Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani vsako nedeljo med 10. ln 12. uro v društvenem lokalu na Gos posvete ki cesti. Nadalje je sresko načeletvo Ljubijana-oko-lica izročilo ::vezi pomotoma preveč vplačani znesek poklicnih šoferjev pri registra-eiji šofersk h legitimacij. Vsi prizadeti lan-ko dvignejo znesek v gori navedenem časa v društvenem lokalu.
— Prošnja poštni direkciji. Poštno direkcijo naprošamo, naj se malo pozanima kako in kaj je >; dostavo ekspresnih pisem iz Maribora. Zdi se nam namreč, da ekspresno pismo ni ekspresno, če potuje iz Maribora do Ljubljane 16. ur. Ne razumemo kako morejo prihajati ekspresna pisma sicer redno zjutraj. Naenkrat se pa pripeti da eksnresnega pisma zjutraj nI, čeprav ie bilo oddano v Mariboru na pošto pravočasno »večer, ln ni vlak nikjer ob-■ ičal. Zadnje dni smo imeli dva taka primera in želeli bi, da bi se ne ponavljali več.
^ Bivši narodni poslanec pred sodiščem.
Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bila včeraj razprava proti bivšemu narodnemu poslancu Jojku Pejinu, ki je bil obtožen, da je sprejemal denar kot nagrado za izposlovanje lekarnarskih koncesij. Kot
priča je bil zaslišan tudi bivši ban donavske banovine Vekoslav Rajič. Bivši poslanec Pejin je bil obsojen na tri mesce strogega zapora.
* Izletniški vlaki o veliki nO£i. Dne 24 in 25. t. m., na velikonočno nedeljo in ponedeljek vozita na progi Ljubljana — Bistrica Boh. jezero odnosno Rateče-PIani-ca vlaka št. 920.919 odnosno b62u »619 kot izletniška vlaka. Odhod iz Ljubljane ob 5.40. prihod v Bistrico Boh. jezero ob S.36. v Rateče-Planica ob S.39. Odhod iz Bistroe Boh. jezero ob 20.20. iz Rateče-Piani-oe >b 19.15, z Jesenic ob 20.20. prihu^ \ Ljubljano ob 22.10. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani nadalje sporoča: PriCen-si od 21. marca pa do vključno 27 marca vozita na progi Beograd — Jesenice in obratno brza vlaka št. 2 in št. 3 z odhodom iz Beograda ob 9.02 ;n prihodom v Jesenice ob 22.15, drugi brzo v lak pa z odhodom iz Jesenic ob 7.45 in prihodom v Beograd ob 20.15 V istem času vozita na progi Zagreb — Sušak in obratno vlaka št. 306 in 301 z odhodom iz Zagreba ob 17.30 in prihodom na Sušak ob 23-50. odnosno z odhodom s Sušaka ob 6.30 in prihodom v Zagreb ob 12.20.
— Udeležencem smučarMv-—- »zleta SPD čez Triglavsko pogorje v dneh od 31. marca do 7. aprila. Zberemo se v Mojstrani v hotelu v Triglav« 30. zvečer. Odhod iz Mojstrane 31. ob 6. zjutraj skozi Krmo na Staničevo kočo. Drugi dan izlet na Kredarico in Tr.glavski ledenik. V toi*ek odhod čez Velo Polje n,i Hribarico in za Kopico na Triglavska jezera. V sredo izlet na Kanjavec. četrtek čez Kal na Lan-savico in v Dom na Komni. V petek pod Podrto goro in čez Konjsko sedlo v Ska-laški dom na Voglu. V soboto na Ro-ico ter pod Raskovcem na Matajurski vrh in čez Črno Prst v Orožnovo kočo. Tura v opisanem obsegu je izvedljiva v lepem vremenu, sicer pa se zaključi po vremenskih m snežnih prilikah že na Voglu. Udeležence opozarjamo na opremo, katero je nujno potrebno vzeti s seboj in sicer, kože za vzpon, snežna očala, kremo proti solčnini opeklinam, preobleko, rezervne dele stremen in maze za smuči (kaste* v zlati dozi. maže za kože in event. Braetli za zrnat sneg). Pogoj za udeležbo jc znanje obratov na smučeh in vzdržnost. Nosači so na razpolago v Mojstrani pioti plačilu predpisanih tarif.
— Naš letalski promet lani. Pred dnevi je bil v Beogradu XII. redni občni zboi delničarjev »Aeroputa*. Poslovno poročilo nam kaže, da je naš letalski promet lani yelo lepo napredoval. Predlanskim je potovalo z letali 7660 potnikov, lam pa že 12.6S7, kar pomeni porast za 60 •/♦. Letala so preletelo za 20 uo več kilometrov kakor predlanskim. Promet je bil tako reden kakor doslej še ne. Od 27S1 določenih poletov jih ni bilo samo 5. Tezi prtljage je znašala lani 126.046 kg, predlanskim pa 77.123 kg, teža prenesene pošte pa se je povečala oa 6890 na 10.556 kg. Program >Aeroputa. za novo sezono je v glavnem nespremenjen.
— 1.000.000 kg tobaka za Nemčijo. Delegati nemške režije tobaka so pred dnevi, ko so se mudili v Dubrovniku, nakupili milijon kilogramov našega tobaka. Razen Nemcev so tudi Slovaki nedavno nakupili večje količine tobaka, in sicer 300.000 kg.
-1 Ustanovitev tovarne brezmotornih letal. Trgovinski minister je odobril ustanovitev tovarne brezmotornih letal pod imenom T'tva d. d., .s sedežem v Beogradu. Kapital znaša 12.000.000 din. Pod imenom : Utva« je doslej delovala zadruga z omejeno zavezo: izdelovala jc že letala, a ne v industrijskem obsegu.
— Monopolski dohodki v januarju- Po poročilu uprave državnih monopolov so znašali dohodki od prodaje tobaka v januarju 134,161.000 din, soli 6.345000. petroleja 6,312.000, vžigalic 7.348.000 in cigaretnega papirja 8.173.000 din.
— Carinski dohodki v prvi tretjini marca. Dohodki centralnih carinskih blagajn so znašali v prvi tretjini marca 24,891.554 din. Lani v istem razdobju so pa znašali 36 milijonov 013.281 din. Od 1. marca lani do 10. t. m. so znašali carinski dohodki skupaj 904,464-884 din. Po proračunu bi pa morali znašati 979,242.500 din ali 74,777.616 dinarjev več.
* Diuga uujiga *p°minov dr. Ivan* Laha je izšla. Izdal jo je odbor, ki Je lani zaslužnemu Književniku in borcu odkril iz nabranih prispevkov nagrobnik pri Sv. Križu. Delo obsega 200 strani in je opremljeno i pisateljevim portretom Mirka šu-bica. Kratek uvod je napisal Pavel Kar-lin. Knjiga se broširana za din 36, vezana pa za din 48 naroča v komisijski založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani selen burgova ulica,
■■ Inozemsko blago na Ijub'janskem ve-lesejmu. Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva ie odobril, da sme i o inozemski razstavlialci inozemskega blaea ki bodo sodelovali na letošniih liubllanskih velesejmih (od i. do 10 juniia in od 31 avgusta do 9. septembra) nakazati Droti-vrednost prodanega blaga in sicer oreko pooblašečriih zavodov na način, kakor ie predvideno v plačilnih sporazumih za do-edine države, iz katere se razstavljeno blago uvozi. Opravičenje teh nakazil se bo vršilo na osnovi potrdil velesejmske uprave, da ie bilo dotično blaeo na veleseimu razstavljeno, na veleseimu oredano in da so zanj nlačane vse redne državne daiatve — Za blago, ki Izvira Iz neklirinških držav in bo na veleseimu razstavi i eno se bo izvršilo plačilo v inozemstvo v svobodnih devizah mora oa biti za vsak konkreten primer že pred uvozom oreskrbl leno dovoljenje izvoznega odbora Dri Narodni banki.
— Zupana Fermeta jama pri Grosuplju j« zopet redno odprta, vsako nedeljo in praznik od Velike noči dalje do Vseh svetih. V velikonočnih praznikih bo mogoče videti v njej poleg že poznanih kapniških krasot, krasne ledenike in ledene tvorbe v Ledenici, ki pa se ze do konca maja stal.jo. 161—n
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo spremenljivo, deloma oblačno, zmerno hladno vrame. veeraj je deževalo skoraj po v«eh krajih uaSe države. Najvišja tem-
peratura je znašala v Splitu 17, v Dubrovniku in K um boru 15, na Rabu 13, na Vi-10, v Zagrebu 9, v Ljubljani 8.4, v Sa-:ajevu 7, v Mariboru 6.3. v Beogradu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala 4.3.
— V zSpOru ga je o kradel in pobegnil. Orožniki v Dol. Logatcu so oni lan aretirali VladhTiirja Oblaka, ki je italijanski državljan, vendar se stalno mudi na Notranjskem. Oblak je star okrog 36 let in je znan krraninalen tip. V zadnjem Času je kradel po okolici Logatca, tatinska žilica pa mu ni dala miru niti potem, ko se je znašel v zaporu. Okradel je soletnika Karla N., kateremu je \*zel bankovec za 500 din in usniate rokavice, nakar je pobegnil \i zapora.
— Tatvine. Z dvorišča Albina Slezaka v Dravi j ah je nekdo odpeljal 100 kg težko železno traverzo, vredno 500 d**n. Tatovi so te dni vdcli v kolarsko delavnico Antona Langusa na Kodeljevem ter mu odnesli več orodja. Ladislavu Cenčurju je tat ukradel s kolesa v Jesenkovi uflej \ d n^mo svetilko, vredno 2O0 din. svetilka, vredna 100 d"n. je bila v.'
tudi Antonu Rupniku in sicer izp: lavskega doma.
— V *mrt zaradi živčne bolezni. V Novem Sadu je skočila pod vlak soproga šefa samoupravnega odseka donavske banovine Stojana Maširević. Mož se je odpeljal v Sento. C:m je odšel z doma. je dejala žena, da gre nekaj kupit, v resnici je odSla na železniško progo, kjer se je vrga pod vlak. ki jo je razmesaril. V smrt je sla zaradi težke živčne bolezni.
— Samonio" zaljubljenega veleposestnika. Na praznik zvečer se je ustrelil v vas: Andrijaševei Mizu Vinkovcev 331etni veleposestnik iz Conoplje v Vojvodini Franjo Kopina. Bil je zaljubljen v neko dekle. M se je pa omožilo z drugim. To ga je tako potrlo. da je  obupal nad ž* vi jen jem.
— Ce nosi dekle tisočake okrog ^ ratu. V Mitrovici so imeli na praznik zaiiiirvv pruner tatvine. 18letni Ivanki Durač iz sosedne vasi Lačarka je sled 1 neki fant. ki se je nedavno vrnil od vojakov. Jovan-ka je nosila okrog vratu 20.000 cin v bankovcih po 1000 din. Vsak bankovec je bil v posebnem okvirčku, da bi se videlo koliko dote ima dekle. Za mestom je fant skočil k dekletu in mu strgal z vratu 11 tisočakov, en t sočak je padel na tla. osem jih je pa ostalo dekletu v roki. Napadalca so pa kmalu izsledili in prijeli, tako da ni imel nobene koristi od svojega plena.
Iz Ltnh'i^ne
—lj Zanemarjena olies. Stanova'ci lis ob SnežniSbd ulici in pešci, ki hod'jo po tej ulici, se upravičeno pritožujejo, da je ta ulica zanemarjena, čeprav je promet po njd zelo živahen. Mnogi ljudje hodijo na MLrje in večinoma pc Snežniški ulici. Neko stavbno podjetje ima ob tej ulici začasno skladišče gradbenega materiala kar na prostem. Dotični prostor je ograjen s starimi deskami. Ta plot pora olja jo delavci in tudi drugi za opravljanje večjih in manjših človeških potreb, ^kla.iišče je tam že leto dni. Na cesto pa odlagajo smeti, staro razbito opeko in gramoz. Na cesti pa leži menda že dve leti mnogo velikih skal, ki so prav pripravne, da pa-< sš ponoči preko njih na nos. Kaj. če bi • ..skušali vso to navlako in nesnago prenesti za nekaj dni recimo na fJIeivveiso-vo cesto. Tam bi ljudje ne bili tako potrpežljivi kakor so v Snežniški ulici.
Dr. Rodoschegg
ne ordinira do L aprila.
—lj Poglavje o gramoznih jamah. S tem
naslovom smo pred kratkim čitali pritožbo
proti odpiranju novih gramoznic, češ naj bi mestna občina nikakor ne smela dajati dovoljenj, ker s tem oškoduje tudi samo sebe pri dohodkih trošarine. Resnica je, da to škodo mestna blagajna občuti, vendar pa mestno poglavarstvo ne more preprečiti odkopa gramoza na ozemlju, ki je z regu-lačrdm osnutkom določen kot gradbeni okoliš, ker je odkop dovolila nadrejena oblast in izdala tudi smernice, kako naj mestno poglavarstvo izdaja gradbena dovoljenja.
u— Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, na veliko soboto dne 23. t. m. ne bo poslovala.
u— V evangeljski cerkvi v Ljubljani bo
na veliki petek in v nedeljo, prvi dan Velike noči, ob 10. dopoldne svečana služba božja.
—lj Za mestne reveže je stalen dobrotnik, ki noče biti imenovan, spet poslal 1000 din za priboljšek revežem v cukrarni, prav tako je pa g. A. Vovk, trgovec z deželnimi pridelki na Resljevi cesti, poslal 50 nakaznic po 3 kg moke, ki naj jih socialni urad porazdeli najpotrebnejšim za Veliko noč. Kakor o božiču tako tudi sedaj dobrosrčni meščani žele obhajati praznike na ta način, da izkazujejo dobroto revežem in z njimi dele pirhe. Naj bi se s to zavestjo pripravljali na praznike tudi dru- , gi ter posnemali dobre zglede I Družini g. polk. Oskarja Vldica in Vide ter Mare \ klic, Rimska c. 12, sta podarili 100 din mesto venca na krsto ge. Marije Kiler; g. Ivan Jensterle, starešina mitnice na Dolenjski eesti, je poslal 150 din v počaščenje spomina ge. Fanl Kurentove, namesto ven- I ca na krsto iste gospe so pa poslali tudi g. Oton Trinker, Gledališka ul. 3. 120 din. družina Bajuk, Tvrševa 62, 200 din in ga.
Ivanka Vodnik, Kolodvorska ul. 34, spet 200 din, a mestna vrtnarija je v znamenje vseh teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krste preproste vence. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih.
—lj Krajevna organizacija JNS za dvor-s*l okraj. Nenadno nas je zapustil naš
zvesti član in odbornik naše organizacije g. Pr. Juvanec, nadučitelj v p. ^Pokojnik je bil vedno vztrajen v svojem naprednem prepričanju. Pogreb bo jutri 22. t. m. popoldne ob 16.30 iz drž. bolnice. Vse člane in somišljenike naše in drugih organizacij pozivamo, da ga spremite na njegovi poslednji poti.
—lj šentjakobski gledališki oder izreka najtoplejšo zahvalo eruštvu Kneginje Zor-ke v Ljubljani, ki je prevzelo v prodajo del vstopnic, vsem posetnikom predstave in zlasti preplačnikom. ki so vsi pripomogli, da je imela dobrodelna predstava >Ujež<£ v korist slovenskega skladatelja g. Kogoja Marja tako lep uspeh in da je bil dosežen izkupiček 3145 din (tri tisoč sto štirideset pet dinarjev), ki je bil izročen rodbini g. Kogoja Marija.
u— Popisovanje otrok zaradi zaščite je že v glavnem končano, vendar pa še vedno manjka kakih 1.500 popisnih list, kakršnih je bilo 10.000 razposlanih že mesca decembra. Mestni o:sek za zaščito otrok domneva, da imajo te pole le oni starši, ki ne reflektiiajo na pomoč oblasti ob morebitni evakuac;ji, vendar pa morajo tudi ti vrniti pole vsaj do 1. aprila v sobi 37. v L nadstropju nad trgovino elektrarne na Mestnem trgu štev. 2.. sicer zaščitni urad teh ctrok sploh ne bo imel v evidenci tudi glede javne ali zasebne izselitve. Kdor je pa polo izgubil ali založil, lahko dobi drugo v navedeni sobi.
lj— UKradeni kojesi. Na Mestnem trgu je tat izpred hiše št. 11 odpeljal 1000 cm vredno, crno pleskano kolo znamke ^Alfa* Francu Kolencu. — D"ugo kolo znamke i-Elektra« je bilo ukradeno Francetu Tiva .a:;u. Tat mu je odpeljal kolo izpred liše št 89 na Zaloški cesti. Tiva dar j evo kolo ima novo pneumatiko in je bilo vredno S00 din.
—lj Izgnan iz Ljubljane. Iz ljubljanskega policijskega okoliša je za tri leta izgnan 411etni delavec Franc Pavlic, doma iz okolice Jesenic na Gorenjskem.
Iz Trbovelj
— V najem bo na novo oddala določena občinska zemljišča trboveljska občina. V poštev prihajajo vsa ona zemljišča — travniki ln njive — ki so bila doslej že oddana ali pa so določena za najem. Opozarjamo interesente, da se bo oddaja vršila 27. t. m. ob 14. pri novem občinskem domu. Kolikor bi dosedanji najemniki ne prišli pravočasno na določeno zbirališče, se bo smatralo, da ne reflektirajo več na občinsko zemljišče. Novi najemniki bodo morali plačati najemnino za tekoče leto takoj na mestu. Občinska uprava bo na dan oddaje zemljišč dala posameznikom vsa potrebna pojasnila.
— Krsti, poroke in umiranja. V Trbovljah so bili zadnja dva tedna krščeni: Kon-eilja Stanislav, Kurnik Gabrijela, Jager Ljudmila, Bigman Radovan, Zupane Justina, Guzej Srečko, Kavčič Ida, Medve-šek Jurij, Cestnik Franc, Hauptman Albin. — Poročila sta se Kočar Anton, dipl. tehnik, in Pokelšek Franja iz ugledne trboveljske napredne rodbine, pridna in zavedna sokolska delavka. Mladima poročence-ma naše iskrene čestitke! — Umrli so: Vene Peter, sin rudarja, star dva mesca, Pire Jakob, 74 let, 2ak Franja, roj. Jani-ček, vdova po zlatarju in urarju, 59 let. Naše sožalje!
— Krajevna  legija  koroških  borcev v
Trbovljah je v soboto zvečer na občnem zboru dajala račun o delovanju v lanskem poslovnem letu. Skupščina je bila zadovoljivo obiskana. Po branju zadnjega zapisnika so sledila poročila predsednika gosp. štaudegerja, tajniško in blagajniško poročilo, iz katerih je razvidno, da je bil društveni odbor tudi zadnje leto neumorno na delu za dobro narodne ideje in čuvanje interesov članstva. Staremu odboru je bila izrečena soglasno zaupnica s tem, da je bil vnovič izvoljen tudi za novo poslovno leto. Članstvo se je na zboru posebno zanimalo za vprašanje spominskih kolajn, ki se bodo letos dodelile borcem na naši severni meji. ter za vse. kar se tiče pokreta jugoslovensklh dobrovoljcev. Občni zbor je izzvenel v občo željo za ojačenje društvene akcije med narodom, ki nai se čimbolj utrdi v narodnoobrambnem duhu!
_- Na belo nedeljo, to je 31. t. m., priredi pevski zbor Ljubljanskega Zvona pri na«? Koncert skladb skladatelja Zorka Pre-■ovca. Za koncert je ze danes veMko zanimanje, zato pridno posezite po vstopn'nh.
160-n
Z Jesenic
— Običajni letni sejem na Jožefe vo ie
bil tudi letos zelo dobro obiskan Kljub slabemu vremenu ie bilo mnoco Droda-ialcev in kupcev. Kupčija ie b;la razmeroma dobra, ker ie bil v Dcnedeliek v tovarni plačilni dan. Na seiem so l 1 Sli kmetje in dela vej iz vsesa radovljiškega okraja Najboli ie šlo v denar nerilo. obutev, oolisko crodie in semena ter bazarsko blago, ki se običajno ponuja kclekciia do 10 dinarjev.
— Posnemanja vredno. Mestna ob "in i ic tik pred semaniim dnevom dala nasuti Kralja Petra cesto od Hermanove costilne pa do Zvanove traf:,_e z debelim in ostrim kamenjem Od tra. '.e naDrei oa ie ostalo blato, da so liudem ostaiale aal^še v niem. Občinski očetie so s tem vsem občanom in tudi tujcem ^po ustregli Mestni občani so prihranili nekai stotakov. ki bi iih morali plačati za banovinski cestni va-liar. ki ga pa ni bilo treba ker so ds-iavci in kmetie sami temeliito stlačili in steptali ostro kamenje in orem^šali cestno j blato. GosDodinie na so bile »ud: zelo vesele, ko so iim drtižinsk: člani nanosili baš za praznike dovoli blata z Roardove-i2a trga Naiboli zadovoljni Da so čevljarji, ker so si liudie na ostrem kameniu temeljito obrusil: in raztrgali podolate Ce bodo jeseniško občino oosnemale tudi druge občine, bodo slovenske ceste kmalu v najlepšem redu tako. da bo banovinski cestni valiar kmalu brez vsake škode romal med staro železo, ali na v roootamico.
ŠAH
— Dve prvenstveni tekmi. ŽelezniČarski šahovski klub je Imel oni dan v gosteh drugo moštvo Centralnega šahovskega kluba. Zmagali so ^Železničarjih z rezultatom 6:2. To je že tretja zaporedna pomembna zmaga vZelemičarjev*. Ob malo večji pazljivosti bi bil rezultat lahko boljši, kajti njihova premoč je bila jasno izražena. Ude-'ežba je bila polnoštevilna. — Naslednjega dne pa je bila v istem lokalu druga prvenstvena tekrna. in sicer med ^Zelezničar-jem*: in mladinskim LSK. Izid te tekme je bil 4:4. Tekma je bila vseskozi napeta in do zadnjega se ni vedelo, kdc bo zmagovalec v tej borbi. Navzočih je bilo precej kibicev ki so z vso vnemo zasleiovali potek igre. Najbolj zanimiva partiia je bila nedvomno med g. Mejakom in Slikanom. Igrala sta na prvi deski Kljub temu, da je g. Slokan zelo dober igralec, je moral kapitulirati proti neprimerno moČnejSemu nasprotniku. Pohvaliti pa moramo g. Mejaka, ki doslej še ni utrpel nobenega poraza niti ni remiziral. dasi je imel najmočnejše nasm-ot^ike v prvenstvenih tekmah slovenske šahovske zveze.
Iz Novega mosta
— Delovanje strelske družine.   Pri re-
stavrateiju hotela Wmdischer e. Stritarju« se ie v ponedeljek vršil občni zbor strelske družine. Iz poročd ured ecinika in ostalih funkcionarjev ie razvidno razveseljivo deistvo da ie bilo delovanje družine kljub neugodnim razmeram zelo živahno. Poročila so poka a'a naoredek ki ie bil dosežen posebno no strel šču n s trikratnim pomnoženi?m imovine. Po izrečenih priznanjih ie bil z malimi spremembami izvoljen stari cdbor s preds J*>žet m Sterbencem. V odbon« pa so: odvetnik J. °*»**r. dentist F Ogrič Robas 1 Sedai V Koncilja A. Okroelič A.. Košir S. Povh J.. Radi B Bevc K. Gabrijelčič A.. Pavlin G. in Kavšek A V nadzornem odboru: dr. Cervinka 2.. Kobe Jos:p. Mramor Fr.. Kovačič Fr. st. in dr Furlan Anton. Ker ie potrebna čimoreišnia premesti ev strelišča iz mesta, b: biio na mestu da bi vsi meščanski krosi oodDirali delo dru-žne. ki ie na raznih tekmah že proslavila svoje ime.
— Legija koroških borcev je imela redno letno skupščino v sredo 13. t m v prostorih gostilne I. Obreza na * Vratih«. Ob lepi udeležbi članstva ie pedal o delovanju kr. organizacije obš:rno noroČ'ilo nredsed-nik g. dr. D. Gros ki ie naela-il da so bili storjeni na merodainih mestih vri potrebni koraki za doseeo pravic dobrovoli-stva. Pri volitvah v odbor kr. organizacije, ki šteie preko 90 članov, ie bil Donovno izvoljen za predsednika E dr. Davorin Gros. za tajnika Hrovat A in za blaeaj-nika Vahter Matija, pri katerem nai Člani tudi poravnajo svoie Članske obveznosti, ki so malenkostne.
Iz Rafhenburga
— Koncert Trboveljskih slavčkov. Dne 10 marca bi morali slavčki iz Trbovelj priredit; dva koncerta: prvega na Senovem, drugega v Rajhenburgu. Zadevni odbor je izvedel vse priprave. Razne organizacije so prispevale svoj delež ln zbrale preko 1500 din. Toda neki gospod in Raihenburga je ta koncert onemogočil odnosno preprečil, ker je rekel, da so mu Trboveljski slavčki neznani. Kaj bi na to porekli praški ceni?
— Šahovski klub Rajhenburg. Na velikonočni ponedeljek 25. marca bo ob 16. ustanovni občni zbor šahovskega kluba v restavraciji Zemljak. Klub, ki so ga ustanovili sami dijaki, zasluži vso pozornost. Na občni zbor so vabljeni vsi. ki šah ze igrajo ali pa se ga še žele naučiti.
— Novo električno centralo je začel graditi tukajšnji rudnik. Dela je prevzelo podjetje Dukič iz Ljubljane.
— Upravi kina Rajhenburg bi bilo treba poslati slovensko slovnico in pravopis. Sramotna za naše razmere je slovenščina na letakih.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave Oeseda din X.—
davek posebej.
6    pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
Seseda 5U pai   davek poseoej Najmanjši znesek »-— din
TRAJNO ONDULAC1JO
s 6-me8ečno gaiancijo, v modernih frizurah Vam napravi z aajnovejšim aparatom za ceno din 50.—  »Salon Merlak«, 8v Petra c 76. 320
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
ima je •i|otifi o»Denl
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
še vedno po starih cenah do-oavija v moderni ln solidni izdelavi tvrdka ^Oprava*. Celovška 50. Sprejemajo se naročila
o. U
SEJE
PRODAM
Beseda 50 par   davek posebej Naimanifr" ^n^spl* 8.- din
OREHOVA JEDRCA in FIŽOL nudi najceneje
SE VEK & KO>lP.
Ljubljana. 824
BMW
motor 250 cem OHV, ohranjen kot nov, prodam. Osredkar M., Domžale. 867
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med ln medico dobite   najceneje v
MEDARNI Ljubljana, židovska ul. 6. 18/L
SODAVTCARJI, POZOR!
Prodam okoli 10.000 originalnih Jogura-steklenlc, novih, še nerabljenih, avto Chevrolet Truck 2 5 tonski, stroj za etikiranjp. po zelo nizki ceni. Vprašati: Brežice 14 in Radeče 160. 866
Beseda 50 par  davek poaebej. Najmanjši znesek is.— din.
POZOR!
Kupujem ln prodajam rabljene Čevlje, moške obleke in staro perilo. Svlavter, Vofinjakova 4.
860
Makulaturni papir
oprava »Slovenskega Naroda" Isjuojjm*! Kaafljeva ulica itev. s
»SIOVSNSKI  NAROD«,     četrtek. 21.
marca 1940.
Ste v\ 66
Prodajalci, ki ne spadajo med trgovce
v službi države brez pokojnine
Naj ob tej ki ni priznan
Ljubljana, 21. marca priliki  opozorimo  na stan. kot stan. na piodajalce, ki se ne morejo prištevati med tigovce in ne med obrtnike, na ljudi, ki so prav za prav v službi  države ter s svojim    e'.om zelo zvišujejo državne dohodke, pa  vendar tudi ne spadajo med državne uslužbence. O tem posebnem stanu zve javnost kaj več le ob občnem zboru njegove organizacije, ki pa zopet ni pr li-dno združenje, kakršna imajo trgovci  in obrtniki.  Ob  tej priliki raj izdamo nekaj zan mivosti iz poklicnega življenja teh prodajalcev, ki so na zunaj sicer zelo popularni, a vendar ne veste, kako nenavaden je njihov boj za eksistenco; ti prodajalci, ki jih navadno imenujejo trafikante, se nik ar ne sklicujejo, češ.   mi  smo  steber  države!   Država ima tol;ko in toliko m ili ionov od našega dela! Ne.  ti ljudje morajo  dan za dnem pres< deti ali prestati v svojih tesnih lokalih v vzdušju tobaka        večno med    delom in skrbmi, da ne utegnejo niti tožiti ter iskati  razumevanja  zase  v  javnosti.  Nit: na občne zbore svoje organizacije ne utegnejo prihajati v večjem številu.
zanima, da starka ne utegne in ne moie zahajati jest kam drugam. Pri tem je pa na^olj zanimivo, da prodaja tobaka ni prepovedana v bifej h. kjer kuhajo ves dan kavo in čaj, klobase itd. Socialni momenti so tudi v tem primeru odrinjeni po zgolj, kupčijskih. Zato tu i lahko dobi trafiko, kdor ima lokal, reven inval d pa se mora odreči upanju. Trafikantska organizacija ni tudi obveščena, če ie kje trafika za prevzem. Pravilnik o tobačnih iz elkov na drobno tega loča.
kakšna prodaj)] ne do-
35.000  TRAFIK V Pomislite, to je že sila.
DRŽAVI
.'15.000 trafikantov! Toda pravih trafikantov, ki se preživljajo samo z delom v trafiki, je zelo malo. Sama liaifka ne more nikogar' preživljati v manjših krajih, zato so pioda-jalci tobaka na deželi navadno trgovci in gostilničarji Samostojnih trafik je v državi le okrog ;i.000. že po tem je razumljivo, da ni tesnejše povezanosti med >>pravimi in nepravimi ti af ikanti. Pač pa so trafikanti v mestih skoraj vsi organizirani. V Ljubljani jih je organiziranih \)o odstotkov. Sploh ie treba priznati, da je trafikantska organizaeija piecej močna ter da mora uprava državnih monopolov resno računati z njo. Najznačilnejše je, tla je bila prva trafikantska organizacija ustanovi jena v Ljubljani, nakar so bile ustanovljena v Ljubljani, nakai so bila vem Sadu, Saiajevu, Beogradu in Skopi ju. l. i92o je pa bila že ustanovljena zveza
vseh teh organizacij. Posebno močna organizacija bi nastala, če bi se jim posie-čilo uresničiti zamisel, naj bi se združili v skupnem združenju pridelovalci tobaka, monopolski delavci in trafikanti: vsi imajo več ali manj skupne interese. To::a ovir za ustanovitev takšne organizacije je zdaj še mnogo preveč.
10 DIN  ZASLUŽKA  NA  DAN V
LJUBLJANSKI TRAFIKI
Če pravimo, da samostojne trafike lahko obstoje samo v večjih krajih, nikakor ne smete misliti tla je trafika v mestu do-bićkanosno podjetje. Tako sicer misli mar-sikdo. a trafikanti s<< tega slovesa ne morejo veseliti. Invalidska uredba nudi vojnim invalidom, vdovam in sirotam socialno zaščito tudi z določbo, da mora biti oddana najmanj polovica trafik da od M000 samostojnih trafik okrog 1000 v lokah invalidov, sirot. Na deželi se invalidi s ne   morejo   preživljati   v mestih
xp:navadna konkurenca
Pravilnik  govori  na  dolgo  in  široko o d: Ižnostih trafikantov, mnogo manj pa o njihovih pravicah. Trafikanti, namreč- pravi,  poklicni trafikanti, so brez učinkovite socialne   zaščite.   Zaslužek  je premajhen, da bi si lahko kaj  prihranili. Zavarovani niso. a veliko škodo tuda trpe zaradi nenavadne konkurence. Nekateri bi zaslužili vsaj nekaj s prodajo kolkov. Toda dogaja se včasih, da  nekatera podjetja kupujejo kolke naravnost na  uradih, kar ie sieei prepovedano. Dogaja se pa tudi marsikaj, kar sicer  ni   prepove ano.  a  je trm'iknn-tom vendar zelo škodljivo. Tako n    i nekateri   podeželski  trgovci,  ki    so :rati trafikanti,  poravnavajo svoje dolgov 2 pri voletrgovcih   —   s   kolki  in   tovornimi listi . . . To je samo eden izmed mnogih primerov  nenavadne  konkmence me.i ttafi-kanti  sanrmi.  Tiafikanti   v  mestih  so s konkurenčno   pi odajo  koHccv  še posebno prizadeti,   ker   morajo  imeti   po   predp sih kolke, ne glede, ali jih p:o-i men prometni kapital je ne da bi se obrestoval vsaj
vedno v iajo ali t ako še z 1" ,,
zaloui ne S* vezan
EDINA   PRAVIČNA UREDITEV
Trafikanti bi res o marsičem lahko položili.   Marsikaj   bi   lahko    pove ali tudi
kantinerji, prodajalci tobaka v vojašnicah S posebnimi tobačnimi izdelki, ki jih bo dobavljala uprava državnih monopolov neposredno vojašnicam, bodo skoraj povsem izpodrinjeni navadni tobačni izdelki, ki jih prodajajo kantinerji. Vendar so takšne tožbe postranske: najbolj se trafikanti pritožujejo že dolga leta nad prenizko provizijo. Provizija bi bila zvišana lani in z uradnih mest so že poročali o definitiv-nem sklepu. Me tem je pa prišlo do notranjega preurejanja države in vprašanja monopolskih dohodkov se niso več dotikali. O tem bodo sklepali pri sestavi novega proračuna. Febiuarja bi naj bila sklicana pri upravi državnih monopoiov konferenca zastopnikov prodajalcev monopolskih izdelkov. Na dnevnem redu bi bilo vprašanje zvišanja provizije. Na račun tega zvišania bi monopolska uprava odtrgovala 0.05" „ za sklad, ki bi vseboval sredstva za obvezno članarino trafikantov. dalje za trafikantske kreditne zamge in za socialno zavarovanje. V naši banovini bi se na ta račun nabralo na leto 70.000 din.
če bi pa hoteli vprašanje provizije rešiti pravično, bi jo naj določili po kupcij-skem prometu posameznih trafik: provizija za tiafike do 30.000 din prometa na mesec bi naj znašala 8" ,.. pri prometu nad oO.OOO pa 5 odst. Ta ureditev bi tudi izključevala zlorabe. Konferenca bo nedvomno sklicana prej ali slej. Baje razmišljajo
0 zvišanju provizije za 1" .•. Pri dosedanjem prometu bi šlo pri tem zvišanju za 20 milijonov din na leto. Upanje je. ia bodo trafikanti dosegli vsaj to. Seveda bi si marsikdo želel, da bi provizija znašala 10 odst. kakor je v Avstrij:. a nekateri uvi de vajo. da višja piovizija skriva tudi svoje nevarnosti: če bi provizijo res zvišali kakor bi bilo prav. da bi onemogli traf kanti ne umirali v bedi. bi bilo treba z zakonskimi določbami piepiečiti lov na trafike  bogatejših ljudi  in da bi trafika
1 ila dedna, sicer- se bodo trafik polastili bogatejši dob:čkarji in zvišanie provizije bo zgrešilo svoj namen.
O vseh teh težavah so govoiili pred dnevi na občnem zboru Združenja trafikantov za dravsko banovino v Ljubljani. V združenju je včlanjenih 45"'». trafikantov dravske   banovine   Obširnejši   poročili   sta po-
dala predsednik J. Preša. Izvoljen je bor.
Kladnik bil zopet
in taimk dosedanji
Fr. od-
Iz zgodovine poročne
prstana
Nekaj prvmerov, ki kažejo, kako važna vlogo je igral
vedno poročni prstan
njim. To-jih  je le vdov ali trafikami trafiko
laže dobe ljudje z večjim kapitalom. Invalidi niso kapitalisti. Ko so krvaveli na bojiščih. .^<» se med svetovno vojno bogatili verižnik: tudi v trafikah v zaledju. Tedaj je bila prodaja tobaka res dobič-kanosna. Vojne je bilo konec in mnogi prodajalci tobaka so obdržali trafike. Invalidi so lahko prevzeli po večini le manjše trafike na periferiji. Vedeti morate, da znaša provizija pri prodaji tobaka le 5" *
V zakotnih ulicah in v predmestjih trafikanti prodajajo le za nekaj sto din tobaka na dan. Še to je mnogo. Zdaj pa računajte: če trafikant proda za 200 din tobaka na dan. zasluži le 10 din! Tudi v Ljubljani so tako • dobičkanosne. trafike.
V TRAFIKI JE PREPOVEDANO
KUHANJE
Kako naj reven trafikant vodi večjo trafiko, ko je pa s posebnim pravilnikom predpisano, kakšen naj bo lokal! Lokali so v mestih dragi Nekateri najemodajalci pri nas zahtevajo posebno mnogo za lokale, ker mislijo] da je trafika dobička-nosno p< •. i j • :.]•-. I'<> predpisih naj bo lokal ob ulici z vhodom s ceste. Naj ne bo vezan s stanovanjskimi prostori in zlasti je v njem prepovedano kuhanje, da bi se ne kvaril tobak. Mnogi revni trafikanti pa ne morejo najemati razen stanovanja še posebnega lokala za prodajo, zlasti še, če prodaja/jo na dan le nekaj škatlic cigaret. Kako naj trafikant vzdržuje lokal, ko z dohodki komaj krije režijo prodaje same? Vendar si ženica, ki ima v trafiki »ga-spereek to se pravi v sobici, kjer pteždi ves dim. ne sme skuhati kave. Če bi bila zaradi taksnega prestopka trikrat kaznovana bi ji vzeli trafiko. To jih seveda ne
Navada izmen ia vat i ob Doroki orstane. izvira iz poganskega stareaa vtki :n že večkrat ie dala pobudo za ne-n .-'.o simboliziranje Okroaia oblika zaročnetia odnosno poročnega prstana velja za znak večnosti neskončnosti Navado nositi poročni prstan na četi tem orstu leve roke, se razlaaa lako da vodi od teaa orsta žila naravnost k srcu.
Kralj Ludvik IX. ie pripisoval poročnemu prstanu velik pomen Ocenil se ie z lepo Marketto Provencalsko. ki ie padla pozneje kot žrtev ljubosumnosti niesove matere Blanke Kastilske Krali, ki ie svoio ženo vroče ljubil ie vedno nosil prstan okrašen z lilijami in viteškimi ostrogami, s svojim in znakom svoie žene. Na krasnem safiriu ie bil križec z napisom Hc rs cet anneau pourroins nous trovver amour . Alaria Stuart govori v svoii oooroki. ki io ie napisala pred rojstvom svoieaa sina Jamesa v gradu Edinbureh razen drusih tudi o demantnem prstanu, ki ga sama označuje za Doročni nrstan Naibrž aa ii ie podaril Darnlev ob poroki, ki se ie vršila pred njunim poročnim ootovaniem.
Ob oficielnih kraljevskih zarokah ie imela raba prstana mnoso večjo vrednost. Baronu Rosenu. ki ie bil izenan v Sibirijo, ko ie zasedel prestol car Nikolai L. so hoteli pred odhodom vzeti vse drasocenosti. Ko so mu pa hoteli vzeti poročn. orstan. ie dejal: To ie moj poročni prstan Če mi hočete vzeti ta Drstan. mi morate vzeti še prst. Te besede so napravile na stražarje tako globok vtis. da so mu prstan pustili.
Najmanjši poročni nrstan ki ie bil kdai na dekličinem prstu, ie bil oni orincese Marije, hčerke Henrika VIII. Dobila aa ie 5. (Atobra 1518 ob poroki s francoskim prestolonaslednikom sinom Franca I-Princesa je bila stara 2 leti. ženin na 7 mesecev in 8 dni. Poročna svečanost je bila v Greenuichu Mlada nevesta ie imela oblekco iz zlatega brokata. črno žametasta čepica z demanti ie r>a ookrivala nieno glavico. Po poročnih obredih so i u vzeli v naročje in odnesli pred Drestol kraiia in kraljice, da bi sprejela njun blaeosiov. Potem so pa izročili princeski droben zlat prstanček z dragocenimi brilianti.
V Spaniii velja še zdai za obliubo zakona, če podari fant dekletu prstan. Izpolnitev take obljube zahteva tudi orstan.
Prvi dar kralja Friedricha IV. Ani Zofij: Reventlovovi ie bil prstan z napišem: Mon coeur est dr.ns votre main. (Moie srce ie v vaših rokah.> Pri vseh krščanskih narodih ie veljal orstan za znamenje z\ esto-be in ljubezni. Zdai so se razmere tud v tem pogledu nekoliko izoremenile. Prstan ie ostal kakor cela vrsta druaih stvari prav za orav samo še zunanji ostane*; starih običajev in nosi se prav tako dobro v ročni torbici al: v žepu kakor na orstancu leve reke. Na svetu ie oač vse minljivo in tudi poročnemu prstanu v nieaovem prvotnem oomenu  ie odzvonilo.
Kongres
Nedavno je bil v Hastingsu kongres čudnega društva, tako zvane »Caitopnilia Society\. Besedo cartophilia bi zaman iskali v angleškem slovarju. To je nov naziv za zbiranje vinjet. ki jih prilagajo tobačne tovarne cigaretam v škatlicah ali zavojčkih. Na teh vinjetah so fotografije najrazličnejših ljudi in predmetov—umetnikov, pisateljev, rokoborcev, igralcev in igralk, filmskih zvezd, zgodovinske osebnosti, raznih spomenikov, mest, pristanišč itd. Tobačne tovarne se piilagodevajo tej zbiralski strasti, ki je zajela zvaj že precej širok krog občinstva in izmišljajo si vedno nove serije sličic.
Zbiranje vinjet je pri mnogih ljudeh isto, kar je zbiranje poštnih znamk. Ime cartophilia so si izbrali nalašč za to. da bi imeli zbiralci sličic tudi tuje ime kakor filatelisti in cartophili slede filatelistom v tem, da iščejo na sličicah različne napake in da nekateri z njimi tudi trgujejo. Na občnem zboru cartophilskega društva v Hastingsu se je zbralo nad 200 članov, ki so vneto obravnavali vprašanja, nanašajoča se na cartophilio. obenem so pa tudi navdušeno izmenjavali in prodajali drug drugemu vinjete. Naivečie pozornosti je bil c eležen neki Bravvn. ki je prinesel s seboj v kovčegu nad 60.000 vinjet v vrednosti dobrih 150.000 din v našem denarju. V njegovi zbirki slovi najbolj vinjeta s fotografijo slavne pevke Adeline Patti. Ta slika izvira iz Amerike iz 1. 1880. Za cai-tophile je to nekaj podobnega kakor za filateliste sloveča znamka z otoka Mauri-tius.
France Juvanec umrl
Ljubljana. 21. marca Številne znance in prijatelje je včeraj presenetila vest o nenadni smrti upokojenega nadućitelja Franca Juvaiica. Kljub lepi stai-osti - rodil se je 1. 18t>5 kot sin železničarja v Ljubljani — je bil Juvanec >o   vedno -s: no   živahen   in duhovit,
vedno vedrega duha. čeprav je tudi z njim žVljonje pogosto ravnalo mačehovsko.
Ju v
plodnemu delu za obče narodne interese, pri nas pa mladina ne pozna drugega kot pohajkovanje, kockanje, popivanje! Ali ni škoda, da se pušča na cesti sto :n stu mktdih sil. ki se v slabi družbi tzplvajo. ko so jedva zapustili šolsko klop. če jih slabi zgledi in okolca n so pokvarili že mnogo preje. Današnja mladina jc vsaj v tukajšnjih industrijskih okoliših brez vsakega pravega vodstva. Četudi j.> z ipostena pri rudniku in obisku.ie obrtno nad tli je valne tečaje, je v prostih uran prepuSH m.i sama sebi. In v tem času naj h" sc mladina pritegnila v prosvetna in izobraževalna društva ter iz nje oblikoval] ; ? narodno zavedni diža\ljani z v.so | * no moralno, nacionalno in umatveno vzgojo, kakršna je potrebna mlademu čluveku. ki stopa šele v življenje. Morda bo potem v vrstah naše zapuščene in brezposelne industrijske madine več smisla E8. res tO I" samoizobrazbo. več vlndnosti m manj surovosti ter bolestne naklonjen o ti k obupnim dejanjem! Stvar trboveljskih prosvetnih in kulturnih organizacij je. da s podvojenim delom prikličejo vso to mladino v svoje tabore, na naši mlad ni pa je še bolj. da pokaže več zanimanja t i obče koristno kulturno in nacionalno eJo
Iz Celia
še eden izmed tistih i*ed-
znosM stvor, >
kih učiteljev naše polpretekle dobe. kakršnih  z laj že ni mnogo več.  učiteljev ki so bili vzgojitelji naroda v pravem pomenu besede. Kot učitelj ni storil svoje dol-amo v šoli. temveč tudi med Ijud-ki se mu je znal približali ter mu Jc Di:      . '   Uši svetovalec. Učiteljsko službo je nastopil že ko je bil šele 19 tet Star. Najprej   je služboval  v  Starem  trgu pri Ložu   m   Vil.   Poljanah   pri   Ve!. Laščah, potem  je  nastopil  službo za  delj  časa v Belokrajni.   na    Sinjem    vihu   ob Kolpi. Kmalu SI J'1 pridobil s svojo sposobnostjo, kiemenitim   m   naprednim   značajem prebivalstvo, ki ga j,- izredno cenilo. Po 2i letih se je težko loči] od Bele Krajine in dobrega    lju Istva.    Nastopil je službo v Mirni peči pi i Novem mestu. Po -11 letih napornega   in  vzornega  dela  za  narod je I  upokojen  ter je  preselil  v Ljubljano. Vse  življenje  je   ostal   neomahdjiv. zna-eajen naprednjak, k: je kakor redki vedno nosil  s ponesem  sok* laki  znak. Svojega prepričanja m nikdar skrival. V tem" duhu je tudi vzgojil  hčer in sina.  ilči vlast a je bila pori cena s slikarjem Miheličem • n je lam umrla yn ponesrečeni operaciji.
Juvanca bodo jutri ob lodlO spremili na zadnr not? k Sv. Križu številni prijatelji in znanci ki .so znali ceniti njegovo značajnost Ohranjen mu bo časten min.
—S Nad 14 let
Pred petčlanskim dišča v Celju so 221etna dninariea pri Sv. Petru in Karel Dom i tro v ič pod   Sv. gorami.
spo-
Otsesi! se je
Trbovlje, 20. mana Obesil se je v soboto 201etni rudar Simon Groznik. Prisedsi domov se je baje spri s svojimi roditelji ter se v hipni jezi iejansko lotil svojega oč'ma Majcena, poleni pa Se materi*. Ves razburjen je potem odhitel na dvorišče, si zadrgnil vrv okrog vratu in se obesil na visokem kolu. Ozadje obupnega dejanja bo menda nesrečna ljubezen in  r<> binski spori.
Samomori mladih ljudi se pri nas v zadnjem času množe m so žalosten znak mora'noga propadanja delavske mladine! Drugo 1 so dorašcajoči mladi ljudje žc takoj po ljudski šoli uvrščeni v razne organizacije,  ki jih  koristno    piipravljajo k
rohj.je Za umor otroka.
senatom  ok. ožir^ga so-se   zagovarjali   v ?redo Ana Koienova iz Trcbč 261etni  posestnikov sin iz Zagaja pri Sv. Petru prvi   dve  zaradi umora, Domitrovič pa zaradi sokrivde na e pravi telesnega plodu. Ana Koienova je lani v aprilu   zanosila.   V   drugi   polovici meseca novembra je skupno s svojo materjo sklenila, da bosta spravili otroka s sveta, ker se je bala. da bi jo njena strica nagnala od hiše. ker je vedela, da ne bo mogla otroka  vzdrževati,   in  kei   so    jo zaradi otroka obrekovali. Dne 3. decembra se .je v spremstvu Karla Domet rov iea. ki ga je poznala, peljala v Zagreb k rok. ženski, pri   kateri  je  dobila   za   700  din sredstvo za  odpravo   plou.  Že  drugi   dan  je .Vna Koienova   doma   porodila      Iravo deklico. Njena mati je po njenem naročilu zavila otroka v staro obleko, ga  nesla v vlažno klet in ga položila v škaf,  nato pa od-la Ko &e je četrt uri   pozneje vrnila, je bil Otrok že mrtev. Trupelee je pokopala drugi dan v bližnjem gozdu. Po mnenju zdravnika  izvedenca je  otrok  umrl  zaradi zadušen ja. Ana  Korenova je   bila  obsojena na 7 let in 1  mereč robije in trajno izgubo častnih pravic, Marija Koienova  na  T let in 3 mesece robije in traino izgubo častnih pravic. Karel Domitrovič pa na 4 mesece   zapora   in   200  din   povorečnine. Vsi trije so kazen sprejeli.
—c Kruli za od*ck za ObVCKno telesno x 'goj0. Mestna občina celjska razpisuje dobavo kruha za odsek za obvezno telesno vzgojo za dobo od 1. aprila do 30. junija in sicer dnevno, razen ob sobotah in nedeljah, po 30 40 hlebčkov iz polčrne moke, težkih 11 do 12 dkg. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 26. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
- c (ross-iountrv za seniorje in junior-je bo priredil SK Celje v ne eljo 7. aprila ob 14.30 na Glaziji v Celju. Dolžina proge za seniorje znaša 5.000 m, za omladince in junior je C 2.000 m. za junior je B pa l 500 m. Senior ji in junorji kratkoproga-ši, skakalci in metalci bodo startali posebej na 1.500 m. Prijave je treba poslati do 5. aprila na naslov: SK Celje. Gosposka ulica 20. Pravico starta imajo verificirani in neverificirani atleti klubov, članov SAZ.
--3--t.
Zapustil nas je mož in oče
Franjo Juvanec
ŠOL. IPKAMTKU V POKOJI
Zadnjo pot nastopi v petek, dne 22. marca 1940 ob ', .V uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Sarajevo, Sevnica., 20. marca 1940.
ŽKNA EN OTROCI
fhtniel T/esueur
Krinka t
46
ljubezni
Um m mu
— Hči te kmetice! — je vzkliknila grofica.
— Hči neomadeževane žene, potomke stare, ugledne in ponosne, čeprav siromašne rodbine, — jo je zavrnil markiz de Valcor. — Gaeli so neke vrste trdo plemstvo, ki odtehta drugo. Sicer pa pripoveduje ustno izročilo o tem kraju, da so imeli moji predniki in lepi Michelinini pradedi med seboj pogosto dovolj zaupne razgovore, da se lahko pozna na njih nekaj naših potez in nekaj naše krvi, — je pripomnil smeje.
— Toda njen oče? — je vzkliknila gospa de Fer-neuse. — Njen oče vendar niste vi, ko trdite, da ona ni Hervejeva sestra.
— Ne, to nisem jaz.
— Kdo pa je ?
— Eden izmed Gaelov. Pripovedovati vam hočem zgodbo, draga moja, ki bo znana edino vam in meni.
— A Laurence ?
— I^aurence o tem ničesar ne ve.
— Ona misli, da je Michelina njena hči?
— Da, domneva to.
— Kako je to mogoče?
— Takoj vam povem. Toda najprej vedite tole: Čeprav Michelina ni markizin in moj otrok v pravem pomenu besede, je to po matriki, je po Lauren-cinem prepričanju in moji očetovski ljubezni, tako globoki in izredni, tako ponosno nežni kakor če bi morala biti za svoje življenje hvaležna meni. Od-krijem vam tajno, Gaetana, ki je nisem nameraval odkriti nikomur na svetu ... Morate mi pa svečano priseči, da jo boste ohranili na dnu svoje duše samo zase in da boste ravnali, kakor da te tajne sploh ni bilo. Razen tega, kar se nanaša na to, da med Mi-chelino in Hervejem ni nobene krvne vezi, ne dopuščam, da bi kdo na svetu, pa niti vi, ki boste to vedeli, da bi se kdo čeprav samo v mislih vedel v navzočnosti moje hčere — te besede je izgovoril s posebnim poudarkom — drugače kakor vpričo potomke Valcorov.
Renaud je položil v te zadnje besede vso svojo poveljujočo silo. Podčrtal jih je tako, da je bila Gaetana ogorčena.
Iskrena čustva so se kazala pri tem možu kot pripravljena in prisiljena inscenacija. Tajna, ki jo je dozdevno odkrival, je bila bodisi lažna ali pa je bila v zvezi z drugimi tajnami, ki jih ni hotel odkriti.
Gaetana ga je gledala z grozo, toda v tej grozi je bilo nekaj tragičnega čara. Kako se bo izmotala iz te mreže iluzije, s katero jo je hotel omrežiti ta genijalni glumač? To njegovo prizadevanje se ji ni
zdelo prav nič presenetljivo, nego neverjetna drznost in inteligenca. Ah, če bi ne imela spominov in bodočnosti, svoje ljubezni v preteklosti in sreče svojega sina v bodočnosti . . . Tuda s tema dvema talismanoma si ne upa na grozno partijo pod preveč neenakimi pogoji. Resnica!... Pod lokavo lažjo odkrije resnico!
Zdaj v najpozornejši osredotočenosti in potrpežljivosti, ki je ni skrivala, je poslušala Renaudovo pripovedovanje.
Dogodki so segali v čase, ko se je po dolgi odsotnosti markiz de Valcor prvič vrnil v Bretagno.
Zdelo se je, da ga doma nihče ne pozna. Ko je odpotoval, mu je bilo dvajset let. zdai je bil pa star trideset. Deset let lahko temeljito izpremeni človeka, čeprav bi ne živel tako pustolovskega življenja, kakor ga je živel on. Okrog Valcora so se bili ljudje tudi izpiemenili. srčne vezi so se bile pretrgale. Samo eno srce ni izpustilo odsotnega iz spomina. Toda to srce, srce polno ljubezni, je živelo plaho ob strani na gradu de Ferneuse, pri malem Herveju in med tem Rcnaudovim bivanjem v Bre-tagni se Gaetana z njim ni sestala.
Prišel je tja, ker je bilo treba, da bi mlada markiza končno spoznala veleposestvo. čigar ime je nosila, in ker so bili zdravniki odredili to zdravo bivanje delikatni mladi ženi, ki bo kmalu postala mati.
Komaj sta se zakonca naselila v gradu, so spoznali siromašni ljudje tistega kraja, tuu; +aki, ki se niso mogli spominjati graščakovih potez, njegovo
navzočnost iz dobrodelnosti, ki so je bili deležni povsod. Ena rodbina je bila pa takoj deležna neposredne dobrodelnosti markiza de Valcora. To so bili Gaelovi. Malone takoj po svojem prihodu je Renaud vprašal po teh vrlih mornarjih, čijih usoda je bila vedno več ali manj zvezana z usodo njegovih prednikov.
Naletel je na mračen obup stare matere in matere. Starejši sin Bertrand je bil našel tragično smrt, ko se je potopila državna trgovska ladja, na kateri je služil zadnja leta vojaške službe. Po njem je bila ostala vdova Mauricetta. Strašna nesreča je bila omajala njen um in tako ni mogla obvladati niti sebe, kaj šele da bi vzgajala svojo malo Bertrando! Ah, to ubogo bitje je bilo vprav v tem trenutku žrtev tiste mirne duševne bolezni, ki ji je prinesla zdevek Nedolžna«. Najbolestnejša drama se je odigravala v skromni hiši. Drugi Mathurinin sin, razboriti in ognjeviti Mathias, je bil zlorabil duševno bolezen svoje svakinje, da je storil gnusen zločin. V trenutku zaslepljenosti, ki jo je takoj obžaloval, je zapeljal njo, ki je tako zvesto objokovala njegovega brata. In zdaj je bila Mauricetta noseča.
Stroga in ponosna Mathurina je pred vsemi skrivala nosečnost svoje snahe, o kateri ^Nedolžna« sama ni niti slutila. Toda približal se je trenutek, ko naj bi se rodil nesrečni otrok. Ob koliki sramoti je stopil v življenje! In kolika sramota za rod Gae-lovih, ki je dotlej tako ponosno dvigal čelo.
Markiz Valcor je prišel, da bi slišal iz ust babice to žalostno vest.
Ufjuja Jot« Zvponoc M Za ^Nevedno Mamo* Fran Jman It Za upravo in metalni del lista Oton CflrisM // V« v l^btpm
Stev. 66
>SLOVENSKI NAROD«,
Četrtek, 21. marca 1940.
Stran 3
Velika noč — veliki dan za velike reveže
Velikonočna obmejna pomožna akcija
NI ga bilo reveža med njimi ...«
Maribor,  veliki teden.
Kdor zasleduje leto za letom sistematične je organizirano bežično pomožno akcijo za našo mejo in opazuje, koliko je v tem sicer tako brezdušnem svetu vendarle Se tudi usmiljenih src in radodarnih rok, mu t<> boi:;no veselje zagreneva vprašanje, kako p.i je z nado velikonočno pomožno akcijo?
S tem v zvezi sili na dan Še cela vrsta vprašanj. kateriD večna bi se dala združiti v eno ali dvoje vprašanj: ali obstoja revščina .samo o božiču? In: ali je naša božična pomožna akcija res tako bogata in sploh tako urejena, da naj zadostuje za. celo leto?
Recimo, da bi na ti dve vprašanji lahko povoljno odgovorili — kar pa je v resnici vnaprej izključeno — pa stopi pred nami z vso resnostjo današnjega časa tretje vprašanje: ali se zavedamo tudi so--:ega pomena velike noči? Od koder tudi izvajalno nastanek velike noči: ali iz človeške pradavnine, ko je človek , prvič   zavestno slavil zlom zime in ele-
mentarnih nepnlik m Je pozdravljal veliko Vstajenje prirode, ali imamo pred očrni osvobodilni odhod Judov iz egiptovske su-žnosti (Kateri praznik je še danes v tesni zvezi z našo veliko nočjo); ali pa smatramo veliko noč kot Vstajenje človeške družbe in nje podvig k višji kulturi: vse tri primere preveva neizrečno veselje do življenja. To veselje je bilo prvotno v ustanavljanju krščanskih cerkev tako prodorno, da si ga je cerkev osvojila celo v svoji božji službi. Raz prižriic ae je oznanjalo veselje tudi take posveta« narave, da so se verniki morah — smejati i rsus pascalis), in naravnost -dominica gau-deac — nedelja veselja« so nazivali kršćansko veliko noč. Kako je bilo to veselje: zmage Kristusa nad smrtjo — splošno in je pron:calo vse tedanje življenje, nam spričuje tudi ta bežna slika: sodišča so se zapirala, ječe so se odpirale, sužnji osvohojali revne so vabili v cerkev in jih tam — pogostili tako. da je prišlo celo do velikih zlorab dobrodelnosti in neredov, vsled česar se je ta način pogobčevanja ukinil. Zato pa se je velikonočna
dobrodelnost tem bolj omejevala na posamezne primere.
Krat k orna lo:  Velika noč je postala veliki dan oziroma veliki praznik največjih reveže v. Po svojem obsegu in načinu daleko  je  prekapala   velrkcncčna dobrodelnost ono božičnih praznikov.
Pa dandanes ? Kdo — tudi od tistih, ki so imeli smisel za božično obdarovanje naših reve že v na meji — zdaj o veliki noči sploh misli, cia s tem, ko so jih o božiču obdarovati, med tem niso še prenehali biti reveži, marveč nasprotno: revščina se je preko zime še poetrila in pomnožila ter od d-ece prenesla tudi na starše.
Za organ ziitmo velikonočno pomežno akcijo je zdaj v toliko že prepozno. Če mislimo samo na oba velikonočna praznika. Kljub temu vsaj oni. ki živijo na tem ozemlju, v c*~ebno jim znanih primerih vel ke revščne še lahko pomagajo. V ostalem pa naj bo ta opozoritev vzpodbuda za razširjenje že obstoječe pomožne akcije tudi na veliko noč in naj se cela ta akciia spremeni v stalno za celo leto namenjeno!
Socialna pomladna akcija
na meji
Poseben mlin — Razdelitev koruze — Preskrba sadežev
Maribor.  21. marca
Pri naš — v deželi viničarjev, kočarjev (zeiar.  v-)  in najemnikov,  pa  tudi otrok bogatega, sicer pa preža dolženega kmeta, se  pojavlja  navadno  vsako  spomlad pomanjkanje za preživljanje.  Letošnja zima pa nas j   te izpove tka opozarjala, da nam njen konec prinaša še prav posebno občutno pomanjkanje zlasti tam, kjer ni dovolj polja in so ljudje za vsakdanji živet navezani  na  nakupovanje.   Kadar je potisna moftaost  zaslužka tudi preko zime. tak na-:in  preživijanja ne  povzroča po-sebnh skrbi, saj tako se preživljajo tudi mesta. Toda cela letošnja zima je bila na celem našem obmejnem ozemlju pač taka, da na poseben zaslužek ni bilo mogoče misliti in je bila od ročnega zaslužka odvisna  ver ina primorana izčrpati tudi teko zvene  Selesne  zaloge.  Sredi najhujše zime se je celo dogajalo, da je mati zmr-Ecrj   ih otrok razsekala ln sežgala skoro novo  posteljo,   ker  drugega   goriva že ni bilo več pri hiši. če Koaj, letos bi se izpla-ec:o, od kraja do kraja, od hiše do hiše pop sat;., kako so naši ljudje pi^estali to zimo.
Tak popis bi bil tem bolj potreben tudi za naše oblasti, ker gotova špekulacija že dela poskuse z našo revščino. Tako so prišli na misel, za gotov okraj ustanoviti
I erega bi se dobavljala le enotna moka. čeprav smo z mlini preko svoje potrebe že preskrbljeni, bi nič ne rekh. če bi se res ustanovil ali postavi] Še poseben mlin, namenjen izrecno za cevne sloje dotičnega okraja. Moka iz takega, mlina bi morala biti cenejša kot povsod drugod in poskrbljeno bi moralo bi ti da bi to moko dobavljali tudi taki, ki je ali t-ploh ne morejo ali pa le začasno ne morejo plačati. To naj bi bila nekakšna podeželska, pomladna pomožna altcija, ulično kakor jo poznajo mesta preko zame. V našem primeru pa si špckulac'ja tak poseben mlin zamišlja tako, da naj bo taka enotna moka najdražja (po 3.25 ddn), da je treba vzeti najmanj celo vrečo po J 00 kg in — kar je za reveže še bolj s-raz-
.  vesel j ivo j- — moko je treba vnaprej plačati. So tudi taki srečneži med nami. am-' pak čim dalje bolj redki. In ti ne po tre-j bujejo takega mlina   na   račun socialne preskrbe  pomanjkanja trpečih.
Slično je z nabavo koruze. Dozdaj je bilo tako urejeno, da so imeli pravico za nabavo cenene koruze v prvi vrsti res reveži, ki so nabavo koruze Janko tudi naknadno odslužili z občinskim kulukom itd. Letos pa si mor-ejo koruze -.abaviti le tisti, ki morejo vnaprej plačati celo vrečo (100 kg 150 din). Kdo od teh. katerim ni j bi bila ta pomoč namenjena, pa ima danes 150 din samo za to potrebo?
Z nabavo raznih sadežev bo letos odnosno je že zdaj velik križ. Marsikaj naj bi bilo že v zemlji ali vsaj že vse pripravljeno za sajenje in setev, za silno neugodno vreme tega ne dopušča. Baš to pa naj bi bil en razlog več. da bi bilo od vseh pristojnih strani za nal>avo pomladnih sadežev do podrobnosti vse in tako preskrbljeno, da ko pride Čas za eno ali za drugo potrebo, mora biti blago točno na razpolago Pri tem igrajo pone&kod važno vlogo tudi vreče, ki morajo biti brezpogojna skrb dot'čnega dobavitelja, ne pa kakor se zdaj zahteva, nasprotno. Vreče so vendar vračam jene že pri blagu.
Ker gre tu naravnost za obstojno, življenjsko vprašanje tisočev našega :jud-stva ob državni meji, smatramo za svojo dolžnost, da s tem pravočasno opozarjamo vse pristojne oblasti, da že vnaprej onemogočijo vsako špeku^cijo na račun pomanjkanja trpečega ljudstva. Predvsem je potrebno v vsakem okraju ugotoviti število dejansko potrebn'h, zlasti pa oruh. ki jim je treba takojšnje odpomoči v živežu.
S tako. potom oblasti urejeno in od pristojnih ustanov (Kmet. zbornice. Kmet družbe itd.) sistematično organizirano socialno pomladno akcijo naj bi bila združena tudi pomožna akcija dobrodelnih ustanov, slično kot je bila za zadnji božič organizirana božična  akcija na meji.
Zadnji astronomski zimski dan se poslavlja
Plinasta megla, nizka oblačnost, deževno, na sneženje nagnjeno, zelo nezdravo vreme
Maribor, 20. marca
Danes je astronomsko :adnji zimski dan — to se pravi; tudi po tastronomskem računu letnega časa bi n >r;d biti danes zadnji čan letošnje zime. Jutri — z nastopom enakonočja tudi astronomska spomlad.. Ce je to popolnoma točno - zlasti z o žirom na prestopno leto in pa. da je bila luna porojena«*: še v trm (zimskem) mesecu in doseže 23. t. m. šele svoj šči{ — *o raz-motrivanje prepuščamo poklicnim vešča-kom. Kot navadni zemljani s. nemo le z crloboko žalostjo opozoriti, da se v resnici letošnja zima prokleto malo brga za astronomske račune in vodi železni režim J svoje anarhije za vse učene koledarje ne-
brižno naprej. Danes je (zlasti proti večeru) še bolj kritičen dan kot je bil Jožef. Ob Pohorju se že ves dan vlači tista sumljiva plinasta megla, ki tudi nam neposredno ne prinaša navadno nič dobrega. ze zaradi tega je zmes v toliko še slabša, ker se na- Mariborom razteza in vlači več tovarniškega dima, ki mu prenizko viseči :n pretežki oblaki zastirajo pot na kvišku. Tako se z rahlo padavino cela umazana brozga poseda na — naša pljuča.
Zato željno pričakujemo, da se nas ju-tii usmili katerikoli že veter — prvi spo-mladni veter, pa magari, da bo samo — astionomski.
Poročna s&dna razprava na Kralja Petra trgu
Rekonstrukcija prometne nesreče 1* avgusta 1939
Maribor, 20. marca Precej pozornosti je zbudila med Mariborčani v ponedeljek ob 22. uri sodna raz prava, ki je bila na Kralja Petra trgu. Mimoidoči so začudeno opazovali to urado-vanje v nočnem času na javnem trgu. Izvedeli so, da gre za rekonstrukcijo dejanske-gs stanja prometne nesreče, ki se je pripetila lani 1. avgusta na tem trgu.
Omenjenega dne je privozil namreč ob pol 24. uri tovorni avto prevozniškega podjetja z Glavnega mostu v smeri proti Tržaški cesti. Na zgornjem deiu trga pa je bila položena preko cestne proge vodna cev, s katero so mestni delavci Škropili travniški nasad sredi trga. Na šoferjevo zahtevo pa delavci niso začasno umaknili cevi. Nastal je prepir med šoferjem in delavci. Slučajno je bila navzoča neka uradna oseba, ki je ukazala Šoferju, da mora zadenski voziti do mostu in nadaljevati potem vožnjo po drugi strani, ki pa ni bila pravilna v smislu  cestno policijskih  predpisov, šo-
fer se je vdal. obenem pa je pripomnil, da ne prevzema za to nobene odgovornosti. To pa je bilo usodno. Zgodila se je nesreča. V tem trenutku je privozd namreč nasproti posestnik Bencik s svojim vozom, v katerega je bil vprežen isker konj. Na vozu je bilo pet oseb. Očividno ni bil voznik pripravljen na to, da mu pride kdo na tej strani z avtomobilom nasproti. Konj, mlad dirkač, se je ustrašil žarometa in je zavo-zil ravno pred avto, ki je že stal Konj je prišel z zadnjo desno nogo med obrambni drog. Prerezal si je žile na nogi in so ga morali ubiti.
Sedaj toži posestnik avtomobilskega prevoznika za odškodnino 12.000 din. Bilo je že več razprav. Sedaj je bilo potrebno še samo, <La se ugotovi dejanski stan v nočnem Času.   Zaradi   tega   poslovanje   sodnije na
javnem trgu V Mariboru je zelo živahno zanimanje za izid velike pravde, saj gre za
velike odškodninske zahtevke in velike pravdne stroške.
Mariborske in okoliške novice
— Drzen roparski napad sta izvršila v
Volinjaku pri Mežici doslej še neizsiedena moška. Okoli poldneva sta vdrla v stanovanje Jerice Robnikove ter zahtevala denar. Roparja sta bila oborožena z noži in koli. Robnikovi se je posrečilo, da je skozi zadnja vrata pobegnila, nakar sta moška pretaknila vse stanovanje. Pod posteljo sta nasla ročno torbico, v kateri je bilo 450
din gotovine, nakar sta s plenom pobegnila. Na podlagi osebnega popisa roparjev domnevajo, da je bil eden roparjev zloglasni 281etni ropar Franc Knez, ki je bil član Roganove razbojniške tolpe, pa je pobegnil preko meje.
— Velike poneverbe pri mestnih podjetjih. Pri mestnem električnem podjetju so prišli n?. sled velikim poneverbam, Ki jin
I je zakrivil neki inkasant. Gre za vsoto kakih SO.000 din. Zadeva je bha prijavljena mariborskemu državnemu tožilstvu, ki je uvedlo preiskavo.
— Naravna smrt ali zločin? V Ciglan-skem vrhu pri Sv. Martinu pri Vurbergu so našli mrtvo 891etno preužitkarico Elizabeto Radakovič, ki je nemška državljanka. Xa podlagi raznih okoliščin je podan sum zločina in se domneva, da je bila Radako-vičeva zastrupljena. Orožniki so zadevo prijavili mariborskemu državnemu tožilstvu, ki je cdredilo preiskavo in obdukcijo trupla pokojne Elizabete Radakovičeve.
— Samo, ako »e po turško poroči. Te dni so imeli na mariborskem sodišču prav zanimivo razpravo, pri kateri je šlo za to, da bi žena dovolila ločenemu možu, da se ponovno poroči, in sicer pravoslavno. 2ena je bila sporazumna, toda samo s pogojem, če se poroči po turško. Kajti rekla je, da tudi novi ženi ne bo zvest in potem bo tudi ta zahtevala od njega alimente, ako pa je poročen po turško, bo pa lahko imel več žen in nobena ne bo mogla zahtevati od njega preskrbnine, ako bo slučajno obrnil oko na drugo. (»Delavska Politika«.)
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85, in Rem-sova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
— Drobne vesti. S kolesa je padel ter si zlomil desnico 411etni delavec Josip ša-dar iz Spodnje Dobrave. Zdravi se v mariborski bolnici. — Zasebnici Elizabeti Kcr-banovi je neki žepar na Vodnikovem trgu izmaknil iz ročne torbice denarnico, v kateri je bilo okoli 60 din gotovine. — Z vrelo vodo se je polila 61etna železničarjeva hčerka Marija Stramličeva, ki je dobila hude opekline po rokah. Zdravi se v bolnici. — Na Meljski cesti sta trčila dva kolesarja. Pri karambolu je obležala na cesti 251etna tka'ka Frančiška Legvart. ki je dobila poškodbe na nogah, razen tega je njeno kolo do nerabnosti ra~bito.
— Zaščitni urad ponovno vabi vse družine, ki imajo bodisi svoje ali tuje otroke do vključno 16. leta starosti, pa jim niso bile dostavljene popisne pole v svrho popisa otrok, da si te pole takoj priskrbijo v socialno - političnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg štev. 9.
— Občni zbor sreske organizacije JNS v Mariboru. Snoči so bili v polni mali dvorani Narodnega doma najprej občni zbori petih okrožnih mestnih organizacij JNS. na katerih so bili izvoljeni večinoma dosedanji odbori. Po prihodu ministra v p. Ivana Puelja, ki so mu navzoči priredili topel sprejem, je predsednik sreske organizacije JNS v Mariboru dr. Lipold s prisrčnimi besedami pozdravil vse navzoče zlp^ti pa ministra Fuclja in otvortl občni zbor. Vzorna poročila so podali o marljive n delu sreske organizacije JNS v Mari-bCxU sreski tajnik Vekoslav Spindier, blagajnik Žmavec in dr. Senekovič za nadzorni odbor. To podam hporočilih je bil soglasno izvoljen za predsednika sreske organizacije JNS v Mariboru dr. Lipold, v odboru pa so ostale večinoma sedanje moči. Nato je minister Pucelj podal zanimivo poročilo o političnem položaju in o notranjepolitičnih razmerah v naši državi. Za svoja izvajanja je bil deležen prisrčnega odobravanja navzočega članstva.
— Posojilo 2.5 milijona din za zaščito otrok v primru vojne bo najela mestna občina. Posojilo je odobril mestni svet na svoji snočni seji pod pogojem, da ga najame pri domačem zavodu. Tudi je mestni svet sklenil, da bo občina še naprej plačevala za svoje uradnike in nameščence pripadajoči uslužbenci davek.
— Haeetova  pajdaša 32 - letni Stanko Kalšek iz Taborske ulice 6 in 19-letni Ignacij Ilešič sta bila danes po končanem za- . slišanju s policije prepeljana v sodne za- j pore.
— Mariborsko vreme. Davi je znašala temperatura 2.3, včeraj popoldne 6.2. Vremenska napoved pravi, da bo prevladovalo oblačno in nestalno vreme, deloma vetrovno.
— V polastitev spomina prof. Gabriela Majcna je darovala gospa Antonija Dev. vdova po sodnem svetn'ku, 100 din v prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju.
— Iz Studencev. Naša Ljudska univerza zaključuje &revi svojo letošnjo uspršno sezono. Sklepno predavanje ima urednik dr Franc Vatovec o temi: Zakoni ina^i-ke Po predaveniu je občni zbor r ju^cke univerze, h kateremu so vabljen' vsi čTa-ni ter pr:jatelji na?e agilno delujoče Ljudske univerze Na sporedu so tudi tedenske slike.
— Stari rod izumira, V Nasipni t^ic1 36 je preminila zasebnica Marija Koros. Doživela je lepo starost 89 let. Ohranimo ji časten sipomin. žalujočem naše globo sx> žalje.
— S Pohorja, v Ribnici na Pohorju je umrl mesar TomaŽ Buher. star 41 'et Zapušča ženo in 4 mladoletne otroke Pokopali so era ob velikem spremstvu ioma-čega liudstva
— Smrtna nesrfča na Kralja Petrn tr-5TU. Včeraj kmalu po 12 uii se }e p:ip?-tila na Kralja  Petra  trgu  prometna ne-
sreča,  ki je zahtevala človeško življenje.
V cmenjenem času je privozil z smeri Tržaške ceste tovorni avto z zmerno brzino. Na križišču Kralja Petra trga in Po-breške ceste ^e v tem trenutku prekoračil cesto neki starček, šofer tovornega avtom ob la je dal predpisane znake, vendar se starček za nje ni menil, šofer je zaradi tega avto moćno zavrl, toda blo je že prepozno. V nas'ecnjem trenutku je avto podrl starčka na tla. Obležal je negiben. Iz ust in nosa se mu je vlila kri. Starčka so tr<koj potegnili iz ori avtomobila. Poklicali so tud' reševclce. da bi st-rčku nudil' pemeč To:'a reševalci so ugotovili, da je starček že mrtev. Imel je razbito lobanjo. Nesrečnež je bil pri priči mrtev. Na k ratu tr?sričnr era dogodka se je zbrala velika nmožca ljuli. PriŠta je tudi sodna komisna. k* je usrotovTa dejanski stan.
V žepih smrtne žrtve so našli neke dokumente, iz katerih je razvidno, da je pokorni identičen z 71 letnem tanetnišMm pomočnikom Antonom Laknerjem 'z Va-raždma- ki se je zadnja leta preživljal z beračenjem.
i
RBTPBSRTOAR Narod. gled. v Mariboru. O*-1-'- 21.,  petek 22.,  sobota  23. marca: Zaprto.
Težisfe naši1! žclezn2er^ev
Upravičeni predlo«?! za z**slutile ^motnega položaja
naših železničarjev
Maribor. 20. marca Na svojem nedeljskem zborovanju, o katerem smo že poročali, so naši narodno zavedni železničarii, organizirani v tukajšnji podružnici UJNŽB, sprejeli tudi sledeče predloge, ki naj pomagajo laišati težko stanje v katerem se nahajajo zaradi naraščajoče draginje in drugih neprilik naši železničarji:
Napredovame v železniški službi naj bi bilo avtomatično. Pri tem naj se vzame za nodlasro bivši iužno železniški sistem. Osebne drć-sriniske doklade nai se ukinejo, osnovna plača pa nai predstavlia eksistenčni minimum, zpč^nši nri najnižn k?fe<ro-riji. to je pri služiteljih V primeru naraščanja drapinje nai se pooblasti ministrski svet. da določi izredni draerinlski dodatek po indrksu cen Narodne banke, ki naj na bo za vse stroke uslužbencev enak. Eksistenčni minimum, to je osnovna plača, naj bo pri služiteliu začetniku 1000 din PrVjMricri^a dr« triu iska dok] a da naj bo 150 din za ženo in vse otroke, dokler jih
vzdržuje uslužbenec. Rodbinska doklada naj se uzakoni in nai velja tudi za starše, ki so za pridobitno delo nezmožni. Tudi naj se prizna eksekutivna služba vsem vrstam službe, ki so naštete v prometnem pravilniku Uslužbencem naj se Štejejo v nanredovanle in nokoinino vsa leta. prebita v želez službi DnevniČarji delavci naj se nastavilo po zakonu, čim zadostijo pred-rvisanim poeroiem Rodh;nski^t č'nnom rtnev-ničariev naj se priznajo rodbinske doklade kakor nastavilencem Za vse uslužbence naj se uvede stanarina. Vsa vojaška leta nai se šteiejo onim uslužbencem, ki so bili nri voiakih po 18 letu st^r^sti V nrebodne določbe naj se vstavijo točke ki bodo popravile krivice, ki so bile storiene zlasti nri prevedbi ter nanredovanju nlžiih uslužbencev Paragraf, ki .inioča o stalnosti naj se Črta. Ocene ter izniti za višio položaje nm" odnodrt-io   Prkoinine nai bodo 100r;
(nserirajte v ,,S1. Narodu"!
Iz t-*'Mtcmrjra
— Sokolski k'no. Zvočni kino Sckolsk dom bo predvajal med velikonočnim prazniki filmsko glasbeno veledelo »Pesem zla-teea zapada.^. Ta razkošna opereta se bo predvajala na veliko noč ob 16. in ob 20. in na vel ponedeljek ob 16. in 20. in v torek 23. marca ob 20.
— Ć£s škropljenja sadnega drevja Pred kratk m so dospele nove motorne škropil ke sadnega drevja, ki iih je dobavila tvrd-ka Miovič. Sadne škropilke so bile oddane v prvi vrsti v občine, kjer je ugotovljeno Ca. gospodari kapar San Josć kjer so sedaj že v polnem obratu. Kot sredstvo proti kaparju se uporablja tekočina »tiljo-bran«, ki jo je dobavila tovarna olja Scheil lz Zagreba.
— S koli so ju napadli. Vargazon Viktor doma iz Stanetincev je šel pred dnevi v Zasade po denar za prodane kože. V gozdu v Murščaku so ga napadli trije fantje s koli in ga pošteno obdelali. Vargazon je dobil močne poškodbe po glavi in po telesu in vse je kazalo, da bo podlegel. Naslednjega dne pa so zopet tiije fantje s koli napadli delavca Franca Su-maka iz Stanetincev ter mu povzroč li težke rane po telesu, šumak in Vargazon sta morala v bolnico in je upanje, da bosta okrevala, napadalce pa zasledujejo orožniki.
Vinski sejem v L j is 12 mera
Ljutomer, 20. marca. V torek 12. t. m. je bil v Ljutomeru vinski sejem. T^kiat je bilo v Ljutomeru razstavljenih 187 vzorcev vina, iz ljutomerskega okoliša 147, iz gornjeradgon-skega 11 in iz štrigovskega okoliša 27 vzorcev. Strokovna ocena razstavljenega vina, ki se je izvršila v ponedeljek pred razstavo, je ugotovila, da je velika večina vzorcev vredna najboljše ocene. Med temi najboljšimi vzorci je komisija naknadno izbrala en vzorec, za katerega je bila določena lepa nagrada 100 kg galice. Isti dan zvečer se je vršil sestanek vinogradnikov in navzočih strokovnjakov, ki ga je vodil načelnik kmetijskega oddelka kralj, banske uprave inž. Podgornik. Na sestanku se je obdelalo vprašanje zaščite našega vina s posebnim ozirom na dejstvo, da je letos izdalo kmetijsko ministrstvo odločbo o zaščiti imena izvora vina, ki raste na dalmat:nskem otoku >Šolta^. Ta odločba je bila rešena v nekaj dnevih, a prošnja
za zaščito >ljutomerčanav< se vleče že peto leto brez konca   Kje je krivda V
V torek ob 9. je g. načelnik inž Podgornik v imenu bana otvoril vinski sejem in razstavo z lepimi i^podbudnnm besedami. Tudi sreski načelnik g. Otmar Skale je toplo pozdravil razsta ljalce. čestital prirediteljem in želel obilo uspeha razstav-ljalcem in kupcem. Predsednik vinarske podružnice pa je toplo pozdravil vse navzoče, imenoma zastopnike oblastev in druge strokovnjake. Nato se je pričela po-kušnja vina. ki je v največji živahnosti trajala ves dan t^a do 8 zvečer. Prodano je bilo okrog 100 hI vina po 5 do 8 din za liter. Mnogo vinogradnikov pa je odšlo v nadl. da bo kupec ki si ie njegov vzorec zapisal v katalogu, prišel, ko bo potreboval vino, spet k njemu in odkupil vino. Tako je vinski sejem vsestransko ugodno izpadel.
Iz Ptuja
— Sezona občnih zborov se je za k ^učila z občnim zborom obeh podružn c C.\1D, ki se je vršil v soboto v spodnji dve rani Narodnega doma ob precejšnji udeležbi članov. Iz poročil funkcionarjev moške in ženske podružnic2 izhaja, da je bila CMD lani na naši severni meji zelo akt vna. Razen denarnih prispevkov, ki sta jih nabirali obe poiiružnici, je bila. obdarovana tudi štev lna deca. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednico go. Štefko Jer*e in predsednikom dr. Senčarjem Matejem. V nedeljo pa se je vršil občni zbor Proti tuberkulozne lige v Ptuju v mestni posvetovalnici in so se ga uJeleži-li razen čir nov tudi predstavniki civilnih oblasti. Namesto umrlega dosedanjega predsednika g. dr Stuheca je bil izvoljen za predsednika sreski načelnik Farč-nik Anton
— Alarmiranj gas?Iei. Po Ptuju se je raznesla vest. da je v plamenih Korošcev mlin na Bregu. Ptujski gasilci, ki so bili alaaanrani, so takoj odhiteli tja, ker pa ni pretila nobena nevarnost, so se vrnili. V dimniku so se bile vnele samo saje m so ogenj zadušili domači.
— J°žef°vanje. Tudi v Ptuju je navada, da se proslavlja god Jožetov m Jožic, katero svečanost pa je letos motil dež. Trgovine so bile na praznik dopoldne odprte,
— poplave. Zaradi kopnenja snega in
nalivov v zaenjih dreh so mnogi potoki poplavili polja in tudi nekatere ceste. Na večjih krajih je promet na cestaJa zelo omejen, ker so rx>škodovani propusti.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
I
RAzno
beseda 50 par   davek poseDej
Najmanjši znesek 8.— din.
TRAJNO ONDULACIJO
s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam apravi z lajnovejšim aparatom za ceno
din 50— >Salon Mer lake, Sv Petra c. 76. 320
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
imajo tlgoroii aifcbl
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
£e vedno po starih cenah do navija v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila
o. L.
mšEiE
JUGOGfcAHKA
3eseda 50 par   davek posebej Na ima niši m^sefc din
OREHOVA JEDRCA in FIŽOL
nudi najceneje
SEVER & KO>LP.
Ljubljana. 824
motor 250 cem OHV, ohranjen kot nov, prodam. OsredKar M.,
Domžale. 867
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite    najceneje v
MEDARM Ljubljana, Židovska ul. S. 18 L
SODAVIČARJI, POZOR!
Prodam okoli 10.000 originalnih Jogura-steklenic. novih, še nerabljenih, avto Chevrolet Truck 2 5 tonski, stroj za etikiranje, po zelo nizki ceni. Vprašati: Brežice 14 ln Radeče 160. 866
\ Beseda oO par aaveK p ose Dej. Najmanjši zneseK o,— din,
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in staro perilo, rilavier, Vošnjakova 4.
860
Makulaturni papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda*
LJuoljaaa, Knafljevu ulica itev* S
StroH 4
»ŠIO VENSKI   NAROD«,     četrtek, 21. marca 1940.
Stcv. 66
Prodajalci, ki ne spadajo med trgovce
v službi države brez pokojnine
izubijana, 2i. marca
Xaj   ob   tej   piiliki   opozorimo   na stan. ki ni  priznan  kot  stan,  na piodajalce. ki
se nc morejo piištevati med trgovce in ne med obrtnike, na ljudi, ki so prav za prav v službi države ter s svojim čelom zelo zvišujejo državne dohodke, pa vendar tudi ne spadajo med državne uslužbence. O tem posebnem stanu zve javnost kaj več le ob ob."nem zboru njegove organizacije, ki pa zopet ni prisilno združenje, kakršna imajo trgovci   in obrtniki.  Ob  tej piiliki raj izdamo nekaj zan mivosti iz poklicnega življenja teh pro lajal cev, ki so na zunaj sicer zelo  p< oni : ni. a  vendar ne veste, kako nenavaden je njihov boj za eksistenco: ti prodajalci, ki jih navadno imenujejo trafikante, se nik. ar ne sklicujejo, češ.   m:   smo  steber  države!   Država ima toliko in toliko milijonov od našega dela! Ne. ti ljudje morajo dan za dnem presedeti ali prestati v svojih tesnih lokalih v vzdušju  tobaka        večno med    delom in skrbmi, da ne utegnejo niti tožiti ter iskati  razumevanja   zase  v  javnosti.   Niti na občne zbore svoje organizacije ne utegne jo prihajati v večjem številu.
35.000 TRAFIK  V DRŽAVI Pomislite, to je že sila. ."5.000 trafikantov! Toda  pravih  trafikantov. Ivi se preživljajo  samo z delom  v   trafik;,  je zelo malo. Sama tiaifka ne more nikogar preživljati v manjših krajih, zato so prodajalci tobaka na deželi navadno trgovci in gostilničarji.  Samostojnih trafik  je  v državi le okrog .'1.000. že po tem je razumljivo, da ni tesnejše po\ezanosti med -pravim:    in    nepravimi    ti afikanti. Pač pa so trafikanti   v   mestih   skoraj   vsi organizirani.  Y  Ljubljani  jih je organiziranih 95 Odstotkov.  Sploh   je  treba  priznati,  da je trafikantska organizacija precej močna ter da mora uprava državnih monopolov resno računati z njo. Najznačilnejše je. da je   bila   prva     trafikantska organizacija ustanovljena   v  Ljubljani,  nakar   so bile ustanovljena  v  Ljubljani,  nakar   so bila vem Sadu. Sarajevu, Beogradu in Skoplju, 1.  192b'  je  pa   1 ila   že   ustanovljena zveza vseh teh organizacij. Posebno močna organizacija bi nastala, če bi se jim posrečilo uresničiti zamisel, naj bi se združili v skupnem združenju pridelovalci tobaka, monopolski delavci in trafikanti: vsi imajo   več   ali   manj   skupne   interese. To.a ovir za ustanovitev takšne organizacije je zdaj še mnogo preveč.
Zanima,  da   starka  ne  utegne   in moie
zaiiajati jest kam drugam. Pri tem je pa ua^oij zan:mivo, da pr odaja tobaka ni
prepovedana v bifej h. kjer kuhajo ves dan kavo in čaj. klobase itd. Socialni momenti so tudi v tem prime: u odrinieni po zgolj, kupčijskih. Zato tu i lahko dob: trafiko, kdor ima lokal, reven inval d pa se moia cdieči upanju. Trafikantska 01 gani-zaciia ni tudi ooveščena. če ie kje trafika za prevzem. Pravilnik o tobačnih iz. elkov na drobno tega loča.
kakšna
prodaji ne do-
NENAVADNA KONKURENCA
Pravilnik govor: na dolgo in široko o dolžnostih Uafikantov, mnogo manj pa o njihovih pravicah. Trafikanti. nami cč pravi, poklicni trafikanti, so brez učinkovite socialne zaščite. Zaslužek je prema ihen. da bi si lahko kaj prihranili. Zavaiovani niso. a veliko škodo tudi trpe zaradi nenavadne konkurenče. Nekateri bi zasluždi vsaj nekaj s p;odajo kolkov. Toda dogaja se včasih, da nekatera podjetja kupujejo kolke naravnost na uradih, kar ie S*cer piepovedano. Dogaja se pa tudi marsikaj, kar sicer- ni prepove ano. a je trafikantom vendar zelo škodljivo. Tako n rv nekateri podeželski trgovci, ki so trati trafikanti, poravnavajo svoje dolgo«, e p: i vele trgovcih s   kolki   :n   tovornimi li-
sti . To je samo eden izmed mnogih primerov nenavadne konkurence me 1 ti afikanti samimi. Ti afikanti v mestih so s konkurenčno prodajo kolkov se posebno prizadeti, ke: morajo imeti po predpsih kolke, ne glede, ali jih p:o-remen prometni kapital je ne da bi se obrestoval vsaj
vedno v dajo ali tako še z 1" B
zalo li ne SI; vezan
EDINA   PRAVIČNA UREDITEV Trafikanti bi res o marsičem lahk tožili.   Marsikaj   bi   lahko    pove ali
po-
tudi
kantinerji. prodajalci tobaka v vojašnicah.
S posebnimi tobačnimi izdelki, ki jih bo dobavljala uprava državnih monopolov neposredno vojašnicam, bodo skoiaj povsem izpodr.njeni navadni tebačni izdelki, ki jib
prodajajo kantinerji. Vendar so takšne tožbe postranske: najbolj se trafikanti pritožujejo že dolgra leta nad prenizko provizijo. Provizija  bi bila zvišana lani in
z uradnih mest so že poročali o definiUv-nem sklepu. Me: tem je pa prišlo do no-
tranjegra preurejanja države in vprašanja monopolskih dohodkov se niso več dotikali. O tem bodo sklepali pri sestavi novega proračuna. Febiuarja bi naj bila sklicana pri upravi državnih monopolov konfeienca zastopnikov prodajalcev monopolskih izdelkov. Na dnevnem redu bi bilo vprašanje zvišanja provizije. Na račun tega zvišanja bi monopolska uprava odtrgovala 0.05" za sklad, ki bi vseboval sredstva za obvezno članarino trafikantov. dalje za trafikantske kreditne za ruge in za socialno zavarovanje. V naši banovini bi se na ta račun nabralo na leto 70.000 din.
če bi  pa hoteli  vprašanje provizije rešiti pravično, bi jo naj določili po kupcij-skem  prometu  posameznih  trafik: provizija za tiafike do .J0.OOO din prometa na mesec bi naj znašala S" ... pri prometu nad oO.OOO pa 5 odst. Ta ureditev bi tudi iz-I ključ evala  zlorabe. Konfer enca bo nedvomno sklicana prei ali slej. Baje razmišljajo o  zvišanju   provizije  za   1" ...  Pri dosedanjem pi ometu bi šlo pri tem zvišanju za 20  milijonov din  na leto.  Upanje je. ia bodo trafikanti dosegli vsaj to. Seveda bi si maisikdo želel, da bi provizija znašala 10  odst.  kakor je  v  Avstriji, a nekateii uvi deva jo,   da   višja   provizija   skriva tudi svoje nevarnosti:  če bi provizijo res zvišali  kakor bi bilo  piav, da bi onemogli traf kanti ne umirali v bedi, bi bilo treba z zakonskimi določbami preprečit] lov na trafike  bogatejših ljudi  in da bi trafika Vila  dedna,  sicer se bodo  trafik polastili bogatejši   dobička rji   in   zvišanje provizije bo zgrešilo svoj namen.
O vseh teh težavah so govorili pred dnevi na občnem zboru Združenja trafikantov za dravsko banovino v Ljubljani. V zdiu-ženju je včlanjenih 45" trafikantov dravske banovine. Obširnejši poročili sta podala predsednik .1 Kladnik in tajnk Pi Preša, izvoljen je bil zopet dosedanji odbor.
Iz zgodovine poročne
prstana
Nekaj premerov, ki kažejo, kako važno vlogo je igral
vedi,o poročni prstan
10 L>IX ZASLUŽKA  NA  DAN V
LJUBLJANSKI TR A FTK1
Ce pravimo, da samostojne trafike lahko obstoje samo v večjih krajih, nikakor ne smete misliti, da je trafika v mestu do-bičkanosno podjetje. Tako sicer misli maisikdo. a trafikanti se tega slovesa ne morejo veseliti. Invalidska uredba nudi vojnim in vali lom, vdovam in sirotam socialno zaščito tudi z določbo, da mora biti oddana najmanj polovica trafik njim. To-tia od M000 samostojnih trafik jih je le okrog 1000 v rokah invalidov, vdov ali sirot. Na deželi se invalidi s trafikami ne morejo preživljati, v mestih trafiko laže dobe ljudje z večjim kapitalom. Invalidi niso kapitalisti. Ko so krvaveli na bojiščih, so se me 1 svetovno vojno bogatih verižniki tudi v trafikah v zaledju. Tedaj je bila prodaja tobaka res dobič-kanosna. Vojne je bilo konec in mnogi prodajaln tobaka so obdržali trafike. Invalidi so lahko prevzeli po večini le manjše trafike na periferiji. Ve eti motate, da znaša provizija pri prodaji tobaka le 5n ».
V zakotnih ulicah in v predmestjih trafikanti prodajajo le za nekaj sto din tobaka na dan. Se to je mnogo. Zdaj pa računajte: če trafikant proda za 200 din tobaka na dan. zasluži le 10 din! Tudi v Ljubljani so  tako    dobičkanosne trafike.
V TRAFIKI  JE PREPOVEDANO
KUHANJ E
Kako naj reven trafikant vodi večjo trafiko, ko je pa s posebnim pravilnikom predpisano, kakšen naj bo lokal! Lokali sov mestih dragi Nekateri najemodajalci pri nas zahtevajo posebno mnogo za lokale, ker mislijo, da je trafika dobička-nosno podjetje. Po predpisih naj bo lokal ob ulici z Vhodom s ceste. Naj ne bo vezan s stanovanjskimi prostori in zlasti je v njem pr t-:>ovedano kuhanje, da bi se ne kvari! tol>ak. Mnogi revni trafikanti pa ne morejo najemati razen stanovanja še posebnega lokala za prodajo, zlasti še, če prodajajo r. le  nekaj škatlic cigaret.
Kako naj trafikant vzdržuje lokal, ko z dohodki komaj krije režijo prodaje same? Vendar s: ženil a. ki ima v trafiki i ga-špercek*. to se pravi v sobici, kjer pieždi ves dan. ne sme skuhati kave. Če bi bila zaradi takšnega prestopka trikrat kaznovana, bi jr vzel; trafiko. To jih seveda ne
Navada izmenjavat: ob oornk Drstane. /.Vira iz nosanske^a stareea veka :n že večkrat ie dala pobudo za oe-n ' u simboliziranje Okrcala oblika zaročnega odnosno poročneaa prstana velja za znak večnosti neskončnosti Navado nositi poročni prstan na četrtem prstu leve roke, se razlaga tako da vodi od teaa ursta žila naravnost k srcu.
Krali Ludvik IX. je pripisoval poročnemu prstanu velik pomen Ocenil s: ie z lepo Marketto Provencalsko. ki ie padla no-zneje kot žrtev ljubosumnosti nieaove matere Blanke KasTilske Kralj, ki ie svoio ženo vroče ljubil ie vedno nosil prstan »krasen z Lilijami in viteškimi ostrogami.
svojim in znakom svoje žene. Na krasnem safirju ie bil križec z napisom H> rs cet anneau pourroins nous trower amour . Maria Stuart aovori v svoii oporoki, ki io je nap sala Dred rojstvom svojesa sina Jamesa v gradu Edinbureh razen drugih tudi o demantnem prstanu, ki sa ."-ama označuje za poročni prstan Najbrž aa ji ie podaril Darnlev ob poroki, ki se ie vršila pred njunim poročnim potovanjem.
Ob oficielnih kraljevskih zarokah-ie imela raba prstana mnoao večjo vrednost. Baronu Rosenu. ki ie bil izanan v Sibiriio. ko ie zasedel prestol car Nikola i I., so ho-teli pred odhodom vzeti vse draaocenost:. Ko so mu pa hoteli vzeti poročn. prstan, je dejal: -To ie moj poročni prstan Ce mi hočete vzeti ta prstan, mi morate vzeti še prst. Te besede so napravile na stražarje tako alobok vtis. da so mu prstan pustili. Najmanjši poročni prstan  ki ie bil kdai
na dekličinem prstu, ie bil oni princese Marife. hčerke Henrika VIII. Debila sa je 5. l* ^ t obra 1518 ob poroki s francoskim prestolonaslednikom sinom Franca I. Princesa ie bila stara 2 leti. ženin oa T mesecev in 8 dni. Poročna svečanost ie bila v Greemvichu Mlada nevesta ie imela oblekco iz zlateaa brokata. črno žametasta čepica z demanti je pa pokrivala nieno glavico. Po poročnih obredih so iu vzeli V naročie in odnesli pred presto! kraiia in kraljice, da bi sprejela njun blagoslov. Potem so pa izročli princeski droben zlat prsianček z dragocenimi briijanti.
V Španiji velja še zdaj za obliubo zakona, če podari fant dekletu prstan. Izpolnitev- take obljube zahteva tudi prstan.
Prvi dar kralja Friedricha IV. Ani Z ti Reventiovovi je bil prstan z napišem: Mon coeur est dans votre main. (Moje srce ie v vaših rokah.> Pri vseh krščanskih narodih ie ve'jal prstan za znamenje zvestobe in ljubezni. Zda i so se razmere tud v tem poaledu nekoliko izpremenile. Prstan je ostal kakor cela vrsta drusih M vari prav za prav samo še zunanji estan^*; starih običaiev in nosi se prav tako dobro v ročni torbici ali v žepu kakor na prstancu leve roke. Na svetu je pač vse minljivo in tudi poročnemu prstanu v meaovem prvotnem pomenu  ;e odzv cmlo.
Kongres kartofilev
Nedavno je bil v Hastingsu kongres čudnega društva, tako zvane Caitophilia Society< . Besedo eartophilia bi zaman iskali v angleškem slovarju. To je nov naziv za zbiranje vinjet, ki jih prilagajo tobačne tovarne cigaretam v škatlicah ali zavojčkih. Na teh vinjetah so fotografije najrazličnejših ljudi in predmetov - umetnikov, pisateljev, rokoborcev, igralcev in igralk, filmskih zvezd, zgodovinske osebnosti, raznih spomenikov, mest, pristanišč itd. Tobačne tovarne se p:ilagodevajo tej zbiralski stiasti. ki je zajela z.:aj že precej širok krog" občinstva in izmišljajo si vedno nove serije sličic.
Zbiranje vinjet je pri mnogih ljudeh isto, kar je zbiranje poštnih znamk. Ime eartophilia so si izbrali nalašč za to. da b: imeli zbiralci sličic tudi tuje ime kakor filatelisti in cartophili slede filatelistom v tem, da iščejo na sličicah različne napake in da nekateii z njimi tudi trgujejo. Xa občnem zboru cartophilskega di-uštva v Hastingsu se je zbralo nad 200 članov, ki so vneto obravnavali vprašanja, nanašajoča se na cartophilio, obenem so pa tudi navdušeno izmenjavali in prodajali drug dmgemu vinjete. Največje pozornosti je bil (eležen neki Bravvn. ki je piines?l s seboj v kovčegu nad 60.000 vinjet v vrednosti dobrih 150.000 din v našem denarju. V njegovi zbirki slovi najbolj vinjeta s fotografijo slavne pevke Adeline Patti. Ta slika izvira iz Ameinke iz 1. 1880. Za car-taphile je to nekaj podobnega kakor za filateliste sloveča znamka z otoka Mauri-tius.
France Juvanec umrl
Ljubljana,  21. maica Številne   znance   in   prijatelje  je včeraj
presanetila vest o nenadni smrti upokoj -nega naručitelja  Franca Juvaaca. Kljub
le: i  starosti rodil se je 1.  I8t>5  kot sin
Železničarja v Ljubljani — je bil Juvanec Se vedno mladostno živahen in duhovit vedno vedrega   duha.   čeprav jc   tuči z
njim življenje pogosto ravnalo mačehovsko.
Juvanec je bil še eden izmed tistih i*e*l-krh učiteljev naše polpretekle dobe. kafer-snih  zdaj  že  ni  mnogo več.  učiteljev, ki so bili vzgojitelji naroda v pravem pomenu besede. Kot učitelj ni storil svoje dol-'';u! >-i*no v ^ * * I i. temveč tudi med ljudstvom, ki se mu je znal približali ter mu je bii najboljši svetovalec. Učiteljsko službo je nastopil že  ko je bil šele 19 let star. Najpiej   ie  služboval   v  Starem   trgu pri Ložu   in   Vel.   Po'Janah   pri   Vel. Laščah, potem je nastopil  službo za  del j časa v Beiokrajan,  na   Sinjem   vrhu   ob Kolpi. Kmalu s; je pridobil s svojo sposobnostjo, kiemenitrm   in   naprednim   značajem prebivalstvo,  ki  ga  je  izredno cenilo.  Po 2* letih se je težko ločil od Bele Krajine in dobrega    ljudstva.    Nastopil je službo v Mirni pečj pri  Novem mestu. Po 11 letih napornega   n  vzornega  dela  za  narod je bil   upokoji n   ter  je  prt selil  v Ljubljano.
Vse življenje je ostal neomahljiv, "zna-eajen naprednjak, ki je kakor redki vodno nosil s pene som sokolski znak. Svojega prepričanja ni nikdar skrival, v tem duhu je tudi vzgojil hčer- in sina. i Iči Vla-šta je bila poročena s slikarjem Miheličem n ji- lam umrl;- po ponesrečeni operaciji.
Juvanca b<>,;., jatri ob lG.:;o spremili na zadnj: poti k Sv. Ki ižu številni prijatelji  in znanci   ki so znali  ceniti njegovo
znaca jnost. Ohranjen mu ho časten spo-
plodnemu delu za obće narodne bi terete, pii nas pa mladina ne pozna drugega kot
pohajkovanje, kockanje, popivanje: Ali ni Skoda, da se pušča na cesti sto n sto mladih sil. ki se v slabi družbi lz.pi Sajo, ko so jedva zapustili Šolsko Klop, Ce jih
^labi zgledi in okol ca ix*so p. k a rdi že mnogro preje. Današnja  mladina je vsaj v
tukajšnjih Industrijskih okoliših brez vsakega pravega vodstva, Četudi je zaposlena
pii rudniku in obiskov obrtno : 1 valne   tečaje,   je  v   piostih   urah prcpu&Žana
sama sebi. In v tem času naj b se mladina pritegnila v prosvetna in izobraževalna društva ter iz nje oblik ovt* h obr*. narodno zavedni državljani Z vso potre' 1 moralno, nacionalno in umstveno vzgojo, kakršna je potrebna mlademu čl »veku, ki stopa šele v življenje. MoJ da bo potem v vrstah naše zapuščene in brezposelne industrijske madine več smisla za •• t- ao delo, samoizobrazbo. več vluidnosti in manj surovosti ter bo'.estne naklonjeno i k obupnim dejanjem! Stvar trboveljskih prosvetnih in kulturnih organizacij je, da s podvojenim delom prikličejo VSO to ml <din-> v svoje tabore, na naš: mlad 'ni pa je se bolj. da pokaže več zanimanja za obče koristno kulturno in nacionalno e'o.
Iz Celja
—C Nad 14 let
Pred petčlanskim dišča v Celju so 22letna dnina rica pri Sv. Petin in Kaiel Domitrovič pod   Sv.  gol a mi.
robije /a immr otroka.
Senatom  okrožnega so-se zagovarjali  v sredo Ana  Koienova iz TrebC 261etni  posestnikov sin iz Zagaja pri Sv. Petru prvu   dve  zaradi umora.
Obesi! se je
Trbovlje. 20. marca
Obesil se je v soboto 201etni rudar Simon Groznik PriSedSi domov se je baje >pri s svojimi roditelji ter se v hipni jezi dejansko 1< tri svojega oć'ma Majcena, potem pa še matere. Ves razburjen je potem i (hitel na dvorišče, si zadrgnil vrv okrog vratu in se obesil na visokem kolu. Ozadje obupnega dejanja ho menda nesrečna ljubezen in io binski spo:i.
Samomori mladih ljudi se pri nas v zadnjem času množe n so žalosten znak moralnega propadanja delavske mladine! Drugod so dorasčajoCi mladi ljudje že takoj po ljudski šoli uvrščeni v lažne organizaciji1,   ki  jih   koristno     pripravljajo k
Domitrovič pa zaradi sokrivde na o pravi telesnega plodu, Ana Korenova je lani v aprilu   zanosila.   V  drugi   polovici meseca novembra je skupno s svoj • materjo sklenila, da bosta spravili otroka s sveta, ker se je bala. da bi jo njena, strica nagnala od hi£e.  ker je vedela,  da  ne  bio mogla otroka   vzdrževati,   in  ker   so    jo zaradi otroka obrekovali. Dne •*'>  decen bra se je v spremstvu Karla Dometrovica, ki ua je poznala, peljala v Zagreb k  neki ženski, pri   kateri  je  dobila   za   700  din sredstvo za odpravo plo u. 2e drugi  dan je Ana Koienova  doma  porodila     Iravo deklico. Njena mati je po njenem naročilu zavila otroka v staro obleko,   ua  nesla  v vlažno klet in ga položila v škaf.  nato pa odšla. Ko se je četrt uit   pozneje vrnila, je bil >>tiok že mrtev. Trupelce je pokopala drugI »ion v bližnjem gozdu. Po mnenju zdravnika  izvedenca je otrok umrl  zaradi zadu-šenja.  Ana  Korenova je   bila  obsojena na 7 let in  1  me.ee robije in  trajno Izgubo častnih pravic, Marija Koienova na T let in  3 mesece robije in trajno izguba častnih piavic.  Karel  Do-mitrovič pa n.i  A nic-
ičce zapora in 200 din po oreenlne. Vsi t lije so kazen sprejeli.
—C Kruh /a ođ&ek /a ObVeSRO telesno vzgojo. Mestna občina celjska razpisuje dobavo kruha za od^ek za obvezno telesno vzgojo za dobo od 1. aprila do 30. junija in sicer dnevno, razen ob sobotah in nedeljah, po .'JO 40 hlebčkov iz polčrne mo-ke, težkih 11 do 12 dk£. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 26. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
c CroSs-countrv za seniorje in jun orle bo priredil SK Celje v nedeljo 7 apiila ob 14.30 na Glaziji v Celju. Dolžina proge za seniorje znaše 3.000 m. za omladince in junior je C 2.000 m, za. juniorje B pa 1.300 m. Seniorji in junorji kratko prog a-ši. skakalci in metalci bodo startali posebej na 1.500 m. Prijave je treba poslati do 5. apiila na naslov: SK Celje, Gosposka ulica 20. Pravico staita imajo veri-fic:rani in neverificirani atleti klubov, članov SAZ.
k.      ril .t »~ v.-
Zapustil nas je mož in oče'
Franjo Juvanec
ŠOL«. UPRAVITELJ V POKOJ l
Zadnjo pot nastopi v petek, dne 22. marca 1940 ob
IHuiiel T.e*uieur
Krinka t
46
ljubezni
Kanal
— Hči te kmetice!      je vzkliknila grofica.
— Hči neomadeževane žene, potomke stare, ugledne in ponosne, čeprav siromašne rodbine. — jo je zavrnil markiz de Valcor. — Gaeli so neke vrste trdo plemstvo, ki odtehta drugo. Sicer pa pripoveduje ustno izročilo o tem kraju, da so imeli moji predniki in lepi Michelinini pradedi med seboj pogosto dovolj zaupne razgovore, da se lahko pozna na njih nekaj naših potez in nekaj naše krvi, — je pripomnil smeje.
— Toda njen oče? — je vzkliknila gospa de Fer-neuse. — Njen oče vendar niste vi. ko trdite, da ona ni Hervejeva sestra.
— Ne, to nisem jaz.
— Kdo pa je?
— Eden izmed Gaelov. Pripovedovati vam hočem zgodbo, draga moja, ki bo znana edino vam in meni.
— A Laurence?
— Laurence o tem ničesar ne ve.
— Ona misli, da je Michelina njena hči?
— Da, domneva to.
— Kako je to mogoče ?
— Takoj vam povem. Toda najprej vedite tole: Čeprav Michelina ni markizin in moj otrok v pravem pomenu besede, je to po matriki, je po Lauren-cinem prepričanju in moji očetovski ljubezni, tako globoki in izredni, tako ponosno nežni kakor če bi
morala biti za svoje življenje hvaležna meni. Od-krijem vam tajno, Gaetana, ki je nisem nameraval odkriti nikomur na svetu .. . Morate mi pa svečano priseči, da jo boste ohranili na dnu svoje duše samo zase in da boste ravnali, kakor da te tajne sploh ni bilo. Razen tega, kar se nanaša na to, da med Mi-chelino in Hervejem ni nobene krvne vezi, ne dopuščam, da bi kdo na svetu, pa niti vi, ki boste to vedeli, da bi se kdo čeprav samo v mislih vedel v navzočnosti moje hčere — te besede je izgovoril s posebnim poudarkom — drugače kakor vpričo potomke Valcorov.
Renaud je položil v te zadnje besede vso svojo poveljujočo silo. Podčrtal jih je tako, da je bila Gaetana ogorčena.
Iskrena čustva so se kazala pri tem možu kot pripravljena in prisiljena inscenacija. Tajna, ki jo je dozdevno odkrival, je bila bodisi lažna ali pa je bila v zvezi z drugimi tajnami, ki jih ni hotel odkriti.
Gaetana ga je gledala z grozo, toda v tej grozi je bilo. nekaj tragičnega čara. Kako se bo izmotala iz te mreže iluzije, s katero jo je hotel omrežiti ta genijalni glumač? To njegovo prizadevanje se ji ni
zdelo prav nič presenetljivo, nego neverjetna drznost in inteligenca. Ah, če bi ne imela spominov in bodočnosti, svoje ljubezni v preteklosti in sreče svojega sina v bodočnosti . . . Toda s tema dvema talismanoma si ne upa na grozno partijo pod preveč neenakimi pogoji. Resnica! ... Pod lokavo lažjo odkrije resnico!
Zdaj v najpozornejši osredotočenosti in potrpežljivosti, ki je ni skrivala, je poslušala Renaudovo pripovedovanje.
Dogodki so segali v čase, ko se je po dolgi odsotnosti markiz de Valcor prvič vrnil v Bretagno.
Zdelo se je, da ga doma nihče ne pozna. Ko je odpotoval, mu je bilo dvajset let, zdaj je bil pa star trideset. Deset let lahko temeljito izpremeni Človeka, čeprav bi ne živel tako pustolovskega življenja, kakor ga je živel on. Okrog Valcora so se bili ljudje tudi izpremenili, srčne vezi so se bile pretrgale. Samo eno srce ni izpustilo odsotnega iz spomina. Toda to srce. srce polno ljubezni, je živelo plaho ob strani na gradu de Ferneuse, pri malem Herveju in med tem P.cnaudovim bivanjem v Bre-tagni se Gaetana z njim ni sestala.
Prišel je tja, ker je bilo treba, da bi mlada markiza končno spoznala veleposestvo, čigar ime je nosila, in ker so bili zdravniki odredili to zdravo bivanje delikatni mladi ženi. ki bo kmalu postala mati.
Komaj sta se zakonca naselila v gradu, so spoznali siromašni ljudje tistega kraja, tuu." *aki, ki se niso mogli spominjati graščakovih potez, njegovo
navzočnost iz dobrodelnosti, ki so je bili deležni povsod. Ena rodbina je bila pa takoj deležna neposredne dobrodelnosti markiza de Valcora. To so bili Gaelovi. Malone takoj po svojem prihodu je Renaud vprašal po teh vrlih mornarjih, čijih usoda je bila vedno več ali manj zvezana z usodo njegovih prednikov.
Naletel je na mračen obup stare matere in matere. Starejši sin Bertrand je bil našel tragično smrt, ko se je potopila državna trgovska ladja, na kateri jc služil zadnja leta vojaške službe. Po njem je bila ostala vdova Mauricetta. Strašna nesreča je bila omajala njen um in tako ni mogla obvladati niti sebe, kaj šele da bi vzgajala svojo malo Bcrtrando! Ah, to ubogo bitje je bilo vprav v tem trenutku žrtev tiste mirne duševne bolezni, ki ji je prinesla zdevek Nedolžna Najbolestnejša drama se je odigravala v skromni hiai. Drugi Mathurinin sin, razboriti in ognjeviti Mathias, je bil zlorabil duševno bolezen svoje svakinje, da je storil gnusen zločin. V trenutku zaslepljenosti, ki jo je takoj obžaloval, je zapeljal njo, ki je tako zvesto objokovala njegovega brata. In zdaj je bila Mauricetta noseča.
Stroga in ponosna Mathurina je pred vsemi skrivala nosečnost svoje snahe, o kateri -Nedolžna* sama ni niti slutila. Toda približal se jc trenutek, ko naj bi se rodil nesrečni otrok. Ob koliki sramoti je stopil v življenje! In kolika sramota za rod Gae-lovih, ki je dotlej tako ponosno dvigal čelo.
Markiz Valcor je prišel, da bi slišal iz ust babice to žalostno vest.
MMJfr Josip ZugdoSc U Ja »Narodno tiskamo" fran Jaran  U Za upravo in mseratni del lista Oton Chr&oi // Vsi v ljubko*