91. številka. Ljubljana, v petek 20. aprila. 1888. Izhaja vsak dan avoC-er, izimši »edelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvaki-at, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvojev Rndolfa KirbiŠa hisi, ,.Gledališka stolba". UprjavniStvn nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". Dne 19. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer se je vršil redni občni zbor „Narodne Tiskarne". Pričujočih je bilo 10 delničarjev, uloženih 216 delnic. Podpredsednik dr. Tavčar spominja se bivšega predsednika dr. V. Zamika, ki se je do poslednjega Časa zanimal za ta zavod. Naj mu bode ohranjen hvaležen spomin! Odbornik g. Anton Knez čita potem poročilo o delovanji upravnega odbora „Narodne tiskarne" 1. 1887. Pred vsem navaja razna nova določila glede notranje uprave in poslovanja tiskarne s strankami, kakor tudi glede pobiranja naročnine za „Slov. Narod". Številke kažejo, da je odbor pravo ukrenil, kajti iz njih se vidi napredek tiskarne in ob jeinem „31ov. Naroda", zaradi katerega so domoljubi ustanovili „Narodno Tiskarno". Finančno stanje društva, neglede, da so se s tem tudi izgube zavirale, se je vsied teh doložil zdatno zboljšalo, mej tem ko smo imeli sklepom vlanskega leta na črkah, papirji, barvi in bronsi 4455 gld. 94 kr. dolga, so letos vsi računi poravnani in društvo nema nikakoga druzega dolga, kakor svojim delničarjem oziroma reservnemu fondu, kateremu se je odvzel del gotovine v porabo prometnej glavnici. Ta gotovina odvzeta reservnemu fondu se pa obrestuje iz skupnih dohodkov tiskarne po onej obrestnej meri, kakor se je prej, ko je bila naložena pri denarnih zavodih. S sprotnim plačevanjem svojih naročil doseza društvo, da si ua skonti prihrani 7 do 10%, dočim reservnemu fondu plača le 5%. Tudi tiskarna sedaj, kar potrebuje takoj plača zatorej lahko ceneje kupuje, ker ne potrebuje od strani prodajalcev nobenega kredita. Drug moment dokazujoč korist imenovanih na-redeb je ta, da je društvo vlansko leto imelo terjati 5015 gld. 98 kr. za tiskarska dela, letos pa le 3663 gld. 49 kr., torej 1352 gld. in 49 kr. manj, akoravno se je promet zvišal. Posebno pozornost obračal je upravni odbor na na red v tiskarni. Zarad pretesnih prostorov sicer ni mogel vsega izpeljati tako, kakor bi rad. Tudi Bklep o nakupu novega stroja ni se mogel zaradi tega zvršiti in le vestnemu izpolnjevanju dolžnostij s strani osobja se imamo zahvaliti, da so se naro- Čila kolikor moči točno izvrševnla. Da se pa prepreči ta razširjenju in napredku društva škodljiva okolnost, sklenil je upravni odbor najeti si druge prostore. Posrečilo se nam je po skrbi tačasnega načelnika gospodarskega odseka, gosp. Ivana Hribarja, dobiti primerne prostore v hiši banke „Slavije", v katere se bodemo preselili tekom meseca aprila. Pričakujemo, da nam bode v novih prostorih mogoče vse nameravane uravnave pri upravi in poslovanji povoljni zvršiti, laskamo se z nado, da bode potem „Narodna Tiskarna" ugledno urejena in s tem, kar nam je pri našem delu glavni namen in glavna težnja, krepka podpora narodnemu življenju, raz-cvetajoči se slovenski |književnosti, kakor dnevnej literaturi. Promet društva se je v preteklem letu zdatno povišal mimo prejšnjega leta. Dočini smo lansko leto imeli prometa 57.9 IG gld. 32 kr., narasel je letos na 68.517 gld. 23 kr., torej več za 10.G00 gld. 91 kr. (Konec prih.) Res carantanae. Začetkom tega leta donesel je „Mir" vest, ki jako čudno osvetljuje koroške razmere, da je morala sodnija v Šent-Pavlu dve pravdni zadevi odstopiti okr. sodniji v Slovenjem Gradci in sicer zategadel, ker noben sodnih uradnikov, poslujočih pri okrajni sodniji v Šent-Pavlu, ni mogel sporazumeti se s strankama, ker nobeden iz njih ne umeje slovenski. Ta stvar naznanila se je tudi, kakor poroča na dalje „Mir" pravosodnemu ministerstvu, katero je pritožitelju odgovorilo, da bode o svojem času v tej zadevi ukrenilo potrebno. Kaj je ukrenilo, doslej, tega ne vemo, pa da so razmere pri Šent Pavelski sodniji iste, kakor so bile in če prosi danes trdi slovenski kmet pravne pripomoči pri tej sodniji, odstopiti se bo morala zopet vsa pravdna zadeva Slo-venjograški ali pa kateri drugi sodniji na Štajerskem. A Šent-Pavelska sodnija ni jedina, pri katerej le slovenskega jezika vešča stranka ne more občevat' s sodnimi uradniki; skoro vse sodnije na slovenskem Koroškem in v mešanih okrajih razpolagajo z uradniki, kateri se ne mogo razumeti s slovenskim kmetom še manj pa uradovati v njegovem jeziku Neznosne te razmere, ki so v prvej meri v kvar pravnemu poslovanju, naj pojasnijo naslednji podatki: Od vseh sodnjib okrajev (26) na Koroškem je: a) šest popolnem slovenskih namreč : Pliberk, Bo-rovlje, Dobrla vas, Kaplja, Iiožek, Podklošter; b) šest okrajev z mešanim prebivalstvom: Celovec, Šent-Pavel, Beljak, Š^ut-Vid, Šent Mohor, Trbiž. Od teh slednjih je Celovški okraj po ogromnoj večini slovensk ; osobne razmere pa so pri Celovški deželni sodniji sledeče: Od tu nameščenih justičnih uradnikov ne znajo Blovenski: 1. predsednik deželnemu sodišču, nadsodni svetnik in od 8 svetnikov pet; trije svetniki so pa popolnem v besedi in pisavi vešči slovenskega jezika. Isto tako ni svetniški tajnik slovenskega jezika zmožen, od sodnib pristavov pa je samo l, reci jeden, slovenščine zmožen. Koroška šteje 17 sistemi/kovanih avskultantskih mest; 10 avskultantov je prirejenih deželni in okrajni sodniji v Celovci, 7 pa raznim sodnijam na deželi. Od vseh 17 avskultantov je samo jeden slovenščine zmožen in še ta je odrejen sodniji v Zgorenji Beli (Ober-Veliach), torej sodniji v popolnem nemškem okraji, jeden pa za silo lomi koroški dijalekt I Od vseh drugih souradnikov pri Celovški deželni sodniji, bodi si pri pomožnem uradu ali pri zemljišni knjigi nikdo slovenščine zmožen ni, vsi od prvega kancelista do zadnjega sodnjega sluge celo za silo slovenski govoriti ne znajo!! — Od sodnikov, kateri so nameščeni v preje navedenih popolnem slovenskih okrajih, so samo sodniki v Borovlji, Do-berli vesi in Kaplji slovenščine v besedi in pisavi zmožni, sodniki v Pliberku, Iiožeku in Podkloštru pa znajo le za silo govoriti slovenski. Od sodnikov, kateri so nameščeni v mešanih okrajih ni slovenščine nobeden vešč. Od 21 sodnih adjunktov, kateri so nameščeni pri okrajnih sodnijab ua deželi, ni niti jeden zmožen slovenski uradovati, za silo moreta s slovenskimi strankami občevati le dva adjunkta. Ta nedostatek občutijo najhujše slovenske stranke, ki imajo posla pri sodnijah v Šent Pavlu, Šent-Vidu, Beljaku, Šent-Mohorji in Trbiži, kajti pri teh sodnijah slovenske LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spiflal J. S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik. XXVII. (Dalje in konec.) „Bazarovu na spomini" šepnila je Katja svojemu možu na uho in trčila ž njim. Arkadi] stisnil jej je v odgovor roko, a ni se upal glasno napiti ta toast. Kazalo bi, da končamo? No, morebiti želi kdo iz čitateljev izvedeti, kaj dela sedaj, baš sedaj, vsaka osoba, s kojo smo ga seznanili. Pripravljeni smo, da ga uzadovoljimo. Ana Sergejevna se je pred nedavnim časom omožila, ne iz ljubezni, temveč iz premiselka, z nekim bodočim ruskim „delovalcem", jako premetenim pravnikom, krepkega praktiškega daru, trde volje in imenitne izgovornosti — s še mladim, dobrim in kakor led mrzlim človekom. Jako soglasno živita in bodeta doživela morebiti celo srečo... morebiti tudi ljubezen. Kneginja H . .. ska je umrla, in pozabili so je še tisti dan. Kirsanova, otec in sin, nastanila sta se v Marini. Dela jima gredo bolje od rok; Arkadij postal je izvrsten gospodar, in „ferma" donaša že precej znamenite dohodke. Nikolaj Petrovič bil je izvoljen posrednik *), | in trudi se na vso moč; ^neprestano popotuje po svojem okraji, govori dolge govore (on misli namreč, da se morajo kmetje „izpametovati", to je, da se jih s tem, da se večkrat opetujejo iste besede, prepriča), in vender, da govorimo resnico ne uzado-voljava popolnoma uiti olikanih plemičev, govorečih sedaj jezno sedaj otožno o mancipaciji (au izgovarja se skozi nos), niti neolikanih neprenehoma zabavljajočih „tej mancipaciji." In za te in za one je premehak. Katarini rodil se je sin Kolja, Mitja pa je že krepak deček, leta okolu in govori razločno. Fenička, Fedosjo Nikolajevna ne obožuje poleg moža in Mitje nikogar tako, kakor svojo sinaho, in kadar se ona usede za klavir, ne bi šla ves dan od nje. Kes, spomnimo se še Petra! Grozovito je napihnen od same neumnosti in važnosti, izgovarja *) Posredniki posredujejo v prepirih, ki so radi od-pravitve robstva nastali mej kmeti in njihovimi bivšimi gospodi. vse e kakor ju: vjutjur, njusrjučjun, in oženil se je tudi ter dobil precejšno doto s svojo nevesto, hčerjo mestnega vrtnarja, ki je odpovedala dvema dobrima ženinoma samo zaradi tega, ker nista imela ur. Peter pa ni imel samo ure — imel je tudi lakovane polučeveljf-ke! V Draždanih, na Prulski terasi, srečate lahko mej drugo in četrto uro, v najfashionabelnejein času za sprehod, blizu petdesetletnega moža, popolnem sivega in nekako bolebajočega za putiko, a vender Še lepega, izborno oblečenega in z onim posebnim znakom, kojega dobi človek le, ako biva dlje časa v višjih slojevih družbe. To je Pavel Petrovič. Odpotoval je iz Moskve v tujino radi zdravja in ostal v Draždanih, kjer se večinoma pozna z Angleži in ruskimi potovalci. Napram Angležem nastopa priprosto, skoro skromno, vender ne brez dostojanstva. Zdi se jim nekoliko dolgočasen, vender spoštujejo v njem dovršenega gentlemana, „a perfect gentleman." V družbi ltusov prosteje kaže svojo žolčjo kri ter zabavlja nad samim saboj in nad njimi. A vse to izvaja jako milo, malomarno m spodobno. Nazore ima slovatiofilake: znam« je, da se višjemu svetu zdi to tres distingue. Ruskega ne občevati, ako ne znajo slučajno nemški. Ako slednjič še omenimo, da na vsem Koroškem, kjer stanujejo Slovenci, oziroma pri tamošnjih sodnijah ni ne jednega zemljeknjižnega vodje, ali kancelista, kateri bi znal slovenski, (kajti nemškim besedam pridevati slovenske končnice ne moremo zmatrati za znanje slovenščine.) Najbolj gorostasne so razmere pri deželni sodniji in pri okrajni sodniji v Celovci. Kajti od vseh tamošnih justičnih uradnikov zmožni so le 4 slovenščine. Kazenske preiskave vodijo tu sodni pristavi, od katerih je, kakor smo že rekli, le jeden slovenščine vešč, pa še tisti je prirejen mestno de-legovani okrajni sodniji. Za časa, ko je deželnemu sodišču v Celovci predsedoval predsednik Schulheim bil je pri Celovški deželni sodniji sestavljen slovenski senat za slovenske stranke. In dandanes se koroški Slovenec, kateri kakor svoje stare vere, tako tudi svojega materinskega jezika ni pozabil, ne more dogovoriti s sodnikom, kateri naj mu da pravico ! — Po vsem tem se ne smemo čuditi, da diurnisti, zakotni' pisači in Bog si ga vedi kdo vse poslujejo pri raznih kazenskih in civilnih pravdah kot tolmači. Kako mogo ti ljudje, ki so večinoma žatostne eksistence in ki izsesavajo ubogega slovenskega Korošca kakor pijavke, informovati sodnika in mu dati podlogo za nadaljno sodno postopanje, to si moremo misliti! In kako se more pri tacih sodnijah vršiti priseganje v civilnih pravdah?? — Pri tacih okolnostib se ne smemo čuditi, da se koroških Slovencev poprijela nekaka mlačnost v narodnem obziru. Koroški Slovenec prišel je do žalostnega prepričanja, da jezik, katerega so govorili njegovi predniki, nema veljave pri neraiki gospodi in pri javnih uradih. Kamor potrka ter prosi v svojem maternem jeziku, zagrmi mu glas nasproti: Nix bindisch! Zahtevanje njegovo, da se naj ura-duje v njegovem matei nem jeziku, je in mora ostati brezuspešno, ker se sodnik ž njim celo ne more zmeniti v slovenskem jeziku in bo ostalo toliko časa, dokler vrhovno justično vodstvo, uvidevši te nedostatke, ne namesti na Koroškem slovenščine veščih uradnikov! Tu je treba nagle pomoči; sveta dolžnost zastopnikov slovenskega naroda je, da razpravljajo to v nebo upijočo krivico, katera se godi našim ubogim bratom trpinom na Koroškem, na pravem mestu, ter dosešejo vsaj nekaj v tem nziru. Ako se v tem oziru ne bode ničesa ukrenilo, potem tudi nesmo opravičeni moledovati zoper žalostne narodnostne razmere naših nesrečnih kora-tanskih bratov. Slovenske uradnike koratanskim Slovencem! in narod se bo začel zopet vzbujati in zavedati svoje narodnosti in možat> zastopati jo, uvidevši, da se njegov jezik čisla in spoštuje tudi v c. kr. uradih. H—k. .,Matica Slovenska." Tajnikovo letno poročilo o delovanji od-borovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888.1. Matica Slovenska zvršila je pred kratkim 24. leto svojega obstanka. Kar se posebej tiče zadnjega leta društvene dobe, o katerem mi je po odboro-veni naročilu naloga danes zboru poročati, smemo čita nič, a na njegovi pisalni mizi stoji sreberna pepelnica v obliki kmetske coklje. Naši turisti pohajajo ga jako pogostoma. Matvej Iljič Koljazin, ki stoji sedaj v „opoziciji" posetil ga je, popotujoč v češke toplice, slovesno. Draždanci pa. s kojimi se sicer malokdaj vidi, jedva, da ne klečeplazijo pred njim. Ustopnice v dvorno kapelo, v gledišče itd. nihče ne more dobili t*ko lehko in hitro, kakor der Herr Baron von Kirsauon". Dobrote izvršuje še, kolikor jih more, vedno še napiavlja nekaj Šuma: ni bil nekdaj zaman „lev" ; — a življenje ga teži . . . teži bolj nego sam misli . . . Pogledati ga je treba v ruski cerkvi, kadar sanjari pri strani naslonjen na steno in se dolgo ne gane, britko stisnivši ustnici; potem zave se nenadoma ter se jame neopazno križati . . . Tudi Kukšina je na tujem. Sedaj je v Heidel-bergu, a ne proučava naravoslovja, temveč arhitekture, v kateri je, kakor pravi, našla nove zakone. Kakor poprej občuje z dijaki, posebno z mladimi ruskimi fiziki in kemiki, kojih je polno v lleidel-bergu in ki vzčudujejo najivne nemške profesorje s svojo dovršeno nedelavnostjo in popolno lenobo, vzčudivši jih najprej s svojo trezno sodbo o vsaki na zunaj. Odbor, ki stoji društvu na čelu, trudil se je po moči ustrezati zahtevam društvenikov, nikoli kreniti iz poti, ki mu jo znamvajo pravila in dosezati namen, ki mu ga ona narekajo. Sestavljen je bil v bistvu tako, kakor poprej: predsednik mu je bil zopet prof. Mam, I. podpredsednik prof Leveč, II. podpredsednik postal mu je mestni župan G-rasselli; blagajnik mu je bil šestnajstič Ivan Vilhar, pregledovalec društvenih računov Luka Robič, ključarja A. Praprotnik in F. Stegnar, overovatelja sejnih zapisnikov A. Kržič in I. Šubic in pravdni zastopnik dr. I. Tavčar. Tudi sestava odsekov : gospodarskega in književnega, ostala je v bistvu ista. Gospodarski imel je mesto 3, letos 5 Članov, tudi književnemu prirastla sta 2 odbornika. Glede delovanja pritrdil je odbor tudi v zadnji dobi načelu: prepuščati glavno delo odsekoma, izdelane načrte pa predlagati njemu v konečno potrdilo. Običajno sta se tedaj skoro pred vsako od-borovo sejo shajala oba odseka ter pretresala in prirejala vso za odbor potrebno tvarino iz svojih delokrogov. Kakor v predzadnji dobi imel je odbor tndi v zadnji štiri seje, namreč 27. aprila, 7. julija, 24. nov. in 14. marca ; isto t ako gospodarski odsek, namreč 4. maja, 25. junija, 21. novembra in 10. marca; književni pa tri, to je 7. junija, 19. novembra in 12, marcija. Prva odborova seja bila je v prvi vrsti namenjena konstituiranju odbora in volitvi odsekov, druga konečui aprobaciji lanskih društvenih knjig, tretja stroškom za lanske knjige, četrta letošnjim knjigam in deloma pripravam za današnji redni veliki zbor. Dve vprašanji se vijeta neprestano skozi dru štveno kroniko, književno in gmotno. Čim previdnejše in varčnejše postopa odbor financijelno, tem trdnejšo podlago osnuje društvenemu obstanku, tem lože mu je potem tudi društvenike zadovoljiti z obsegom in tvarino knjig; nasprotno pa se mora isto-tako po zanimivih, obče prijajočih knjigah zvekšati tudi število društvenikov in ž njim važni vir peri-jodičnih letnih dohodkov. Oglejmo si nekoliko natančneje, kako je odbor ti dve vprašanji v zadnji dobi reševal, in obr-nimo se najprej k književnemu vprašanju. Glede izdavanja knjig se je odbor držal lani načela predzadnjega leta. Hotel je podati društvenikom pred vsem skupino manjših, po vsebini raznovrstnih, kolikor mogoče izvrstnih spisov na znanstveno poučni podlagi; tej skupini bodi pridodano pisarniško poročilo v običajni sestavi. To načelo je izraženo v Letopisu za 1. 1887, katerega je več let sem tako marljivo in spretno uredoval prof. Leveč, da omenjajo knjigo pohvalno že razni slovanski znanstveni časopisi in društva. Z dr. Lampetovim ,Uvodom vmo-droslovje" dobili so Matičarji samostojno, znanstveno poučno knjigo iz doslej mej Slovenci še malo obdelovane stroke. Odbor mora biti pisatelju le hvaležen, da se je težavne naloge lotil ter jo tako častno rešil; knjiga bo močno prijala pred vsem strokovnjaškim krogom. „Mrtve duše" Gogolove v Podgoriškega prevodu, so knjiga lepoznanske vsebine, ki je bila Matici iz zapuščine velezasluženega pokojnika na ponudbo in s katero nadaljuje Matica „Zabavno knjižnico". Imenovane tri knjige obsezajo stvari. Z dvema ali tremi takimi kemiki, ki niso vedeli razločevati kisleca od dušca, ki pa svoja lastna prepričanja zanikujejo. Sitnikov občuje v Peteiburgu z velikim EliseviČem, ker hoče tudi velik biti, in nadaljuje po svojem prepričanji „delo" Bazarova. Pravijo, da ga je nedavno nekdo pretepel, a ostal mu ni na dolgu: v nekem malostnem članku natisnenem v malostnem časopisu omenil je po strani, da je oni, ki gaje pretepel — strahopetnež. To imenuje on ironijo. Otec ne briga se zanj kakor se prej ni, njegova žena pa ga smatra norca . . . in književnika. V jednem najbolj oddaljenih kotov naše Rusije leži malo grobišče. Kakor skoro vsa pokopališča dežele naše, podaja nam tudi to jako žalosten pogled ; rovi, kateri je obdajajo, obrađeni so že davno od plevela in zasuti; leseni križi leže na tleh ali pa se še komaj držo po konci, upogneni pod malimi strešicami, ki so bile nekdaj pobarvane in postavljene nad njimi. Nagrobni kameni spravljeni so s svojega mesta, prav kakor bi jih kdo od spodaj potisnil strani, dve ali tri gola drevesa jedva delajo nekoliko sence; mej grobovi pasejo se ovce . . . Jeden grob pa je mej njimi, kateremu prizanaša prekoračil običajno mejo glede obsega. Oblika jim je bila ista, kakor predlanskim, tiskovni red isti, stroški so bili pa za blizu 200 gld. manjši, kakor po proračunu nameravani. Namen, ki ga je imel odbor z omenjenimi knjigami, je bil najblažji in naj-resnejši; je li ž njuni tudi občno ustrezal, o tem sodijo naj društveniki in sploh občinstvo slovensko. Tudi za letos so doslej določeue tri knjige, namreč: 1. Letopis za 1. 1888. Urednik dr. L. Požar. Vsebina in sestava podobni lanski, oblika ista. Večina spisov je že gotova, nekaj jih utegne priti kmalu, gotovo pa o pravem času; nekaj jih je Matica pisateljem vrnila. Knjigo, ki bo obsezala okrog 20 tiskovnih pol, ima tiskati zopet „Narodna Tiskarna", korekture preskrbe pisatelji in urednik. 2. J. Apib: Slovenci in 1. 184 3. Kulturno-zgodovinska stvarna razprava v obsegu do 18 tiskovnih pol. Te dni gre k Blazniku v tisek. 3. Erjavčevi pripovedni spisi. I. del. Uredil Fr. Leveč. Knjiga ima obsezati kot III. zvezek „Zabavne knjižnice" 15 tiskovnih pol. Zaradi premnogega gradiva izide II. del nasproti prvotnemu načrtu še le prihodnje leto. Tiskala jo bo „Katoliška Tiskarna". Pravico do izdaje si je pridobila Matica od varuha pokojnikovih dedičev. — Omenjene tri knjige preračunjene so tedaj zopet na več, kakor 50 pol. Tiskovni red isti, oblika ista, sestava podobna lanski. Slavnemu zboru je znano, da ima Matica v svoji oskrbi več ptujih tondov, mej njimi od 1885. 1. sem tudi „JurČič- Tomšičevo ustanovo za literarne namene." Svota pod tem imenom je narastla lani do konca leta na 2500 gld. V soglasji z nameni ustanove razpisal je odbor lani častni nagradi dvema izvirnima povestima; jedni 200 gld., drugi 100 gld., kateri se imata pisateljema izplačati iz obrestij omenjene ustanove. Jedna od teh dveh po-vestij utegne morebiti še letos iziti kot četrta knjiga v Miličevej tiskarni. (DalJe Prih) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. aprila. 30. t. m. bode skupni mlnlsterslti so-vet, pri katerem se bodo določile predloge, ki se imajo predložiti delegacijama. Gregrov govor hudo napadajo ogerskl listi in trdijo, da so njegove izpeljave veleizdajske in je v njih tudi razžaljenje velečastva. Na ta način Čehi ne bodo pridobili simpatiji Ogrov za njih avtono-mistične težnje. Vidno je, da je Gregrov govor hudo zbodel vse nasprotnike slovanstva. V u a nje države. Kakor je znano, se dosedaj v Itn si ji reser-visti neso klicali k vajam. Sedaj se bode pa to spremenilo, kar bi utegnilo semtertja imeti za re-serviste neugodne posledice. Marsikoga bi utegnili odpustiti od službe. Vojno ministerstvo je zatorej naročilo oblastvom, da naj pogovarjajo občinska predstojništva iu zasebnike, da naj obdrže reserviste še nadalje v službi. Ker bodo vaje le malo časa trajale, jih bode ta čas že lahko pogrešali in jih ne kaže takoj zamenjavati z drugimi, ki so vojaščine prosti. Nemiri mej runiiiiiNklmi kmeti se še nikakor neso polegli. V Tariceni v Olteniškem okraji so ponehali nemiri, ko so zaprli nekega Bukureškega človeška roka, katerega ne teptajo živali s svojimi nogami: le tiče prihajajo iu sedajo nanj, in vsako jutro o zarji pojejo ondi. Železna ograja ga obdaja, in na obeh konceh stojita dve mladi jelki: Evgenij Bazarov pokopan je v tem grobu. Dva človeka, — mož in žena, katera je breme let upognilo, prihajata ga iz bližnje vasice večkrat obiskavat. Opirajoč se drug ob druzega, približujeta se s počasnim korakom ograji, poklekavata ter jokata dolgo in bridko; oči so jima uprte na nemi kamen, ki pokriva njiju sina; po nekaj besed izpregovarjata, brišeta prah ležeč na plošči, privzdigujeta to ali ono jelovo vejo, spet pričenjata moliti in ne moreta se odločiti, da bi ostavila ta kraj , kjer s zdita bliže svojemu sinu in njegovemu spominu . . - Je-li mogoče, da bi bile zastonj njiju molitve, njiju solze? Je-li mogoče, da čista, požrtvovalna ljubezen ni vsemogoča? O ne! Naj je bilo še tako strastno, Se tako uporno to srce, ki počiva v grobu, — cvetice, katere razcvete na njem, gledajo nas prijazno s svojimi nedolžnimi očmi; ne govore" nam Bamo o večnem pokoji, o pokoji „ravnodušne" prirode, pri-pripovedujejo nam tudi o večni spravljivosti, o življenji brezkončnem. revolverjem, a vender ga je policija spravila pod ključ. Preiskava proti njemu se hitro nadaljuje in ga bodo strogo kaznovali, da bi ostrašili druge. Bivšega JaloviŠkega prefekta so tudi zaprli, ker je kmete suntal, de naj se prilaste zemlje veleposestnikov. V Ur si se ni, kjer bo se nemiri z nova začeli, se kmetje ubili arhimandrita, ki ima ondu posestva. V Maksigeni ji so kmerjp razdejali nekemu posestniku hiše in gumne. Turčija je poslala mnogo vojakov v Epir in Makedonijo, da preprečijo listajo grškega prebivalstva. Grški agitatorji so poslednji čas po teh krajih narod podpihovali in mu obetali pomoč Grške in Rusije, če se spunta. Zlasti grška duhovščina je močno podpirala agitacije. Metropolita v Seresu so bili zaprli zaradi tacib agitaciji, ker je pa patrijarh hudo ugovarjal, so ga izpustili in sedaj vodi preiskavo proti njemu duhovsko sodišče. Novo truiicosko ministerstvo hoče že v jedni prvih Bej zbornice staviti zaupno vprašanje. Tako se utegne pripetiti, da čez malo dni odstopi vlada, ki je jedva poslovati začela. Tako bi se bili v»>i tisti varali, ki so stavili velike nade v novo ministerstvo. Floquetova vlada ima več nasprotnikov mej republikanci poleg tega mu je nasprotna vsa monarhi8tična stranka. Boulanger-jevi privrženci hudo rujejo proti vladi, ki neče takoj zbornici predložiti kakegi načrta o reviziji ustave Boulanger sam pa le zategadel želi revizije ustave, ker ve, da bi stvar napravila Se večje zmešnjave mej republikanci ter bi se potem ložje polastil državne oblasti. Nemftkl kancelar izjavil se je proti nekemu tujemu diplomatu, da se Nemčija strogo hoče držati nemško-avstrijske zveze. Battenberžanovi ženitvi se je ustavljal, da okrepča one osobe in strauke v Rusiji, ki delajo za mir. V lfcOHgi&keJ državi baje Evropci jako grdo delajo z domačini. Vso zemljo mej Maladi in Stan-ley Pool, 200 angleških milj na dolgo in 90 angleških milj na široko, so opustošili, vasi požgali, ljudij pobili. Celo ženskam in otrokom neso prizanašali. Tako so izvedeli angleški listi. Kaj je bilo povod takemu grozovitnemu postopanju, ne vemo. Na tak način se pač Evropci domačincem ne bodo pii-Ijubili. Ožje volitve so liolaiifluko zbornico so vse za liberalce neugodno izpale. V zbornici bode 53 klerikalcev in 45 liberalcev. Nova vlada, ki bode sestavljena iz klerikalcev, bode torej v drugi zbornici imela zadostno večino. Težava bode pa zanjo, ker imajo liberalci v prvej zborrci večino. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je preteklo poletje po toči poškodovanim posestnikom pri sv. Hieronimu v Savinjski dolini 100 gld., onim v občini Rogački 300 gld. — (Shod volilcev II. razreda) bil je včeraj zvečer ob 7. uri v mestni dvorani. Oosp. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški pozdravil je kot načelnik narodnega volilnega odbora došle volilce ter potem predsednikom shodu predlagal mestnega odbornika g. Fr. Ravnikarja. Predlog ta bil je vsprejet z odobravanjem in g. predsednik otvoril je debato o kandidatih. Prvi je bil jednoglasno in z odobravanjem kot kandidat proglašen gosp. župan Grasselli, kot drugi pa trgovec g. Josip Benedikt. Ker se stavbeni svetnik g. Fr. Po to čn i k prihodnji mesec preseli v Gorico in ne prevzame nobenega mandata več, bil je na njegovo mesto kandidatom proglašen g. Janez Rozman, župnik Šentjakobski, katerega je mnogo volilcev želelo. Kot četrti kandidat pa je bil na g. P i r c a predlog proglašen gosp. c kr. notar Ivan G o g a 1 a , župan Grasselli zahvalil se je volilcem na zaupanji, že tretjikrat mu izkazanem, ter obljubil, da bode vse svoje skromne sile, kakor doslej, posvečeval blaginji mesta. (Živio klici.) S tem bil je shod končan. — (Državni pravdnik v Celovci) dr. Zechner dobil je naslov in značaj nadsodniškega svetnika. — (Premembe v Lavantinski škofi j i) G. Blaž Trunk, župnik v Slivnici pri Mariboru stopi v pokoj. G. Fr. Černejšek, kaplan v Loki, premeščen je v Kozje, g. Klepač, kaplan v Kozjem, kot kaplan v Loko, g. Andrej Zdolšek pa kot kaplan na Pako. — (Tabori v Istri.) „Tagespost*, za njo pa tudi drugi listi, ki radi pobirajo njene drobtine, prinašali so vest o taborih, ki se imajo letos vršiti po Istri. Znali so natančno število taborov, naštevali vsa taborišča in celo posamične točke dnevnega reda. Pošteno bi pač bilo, ko bi ti listi blagovolili povedati svoj vir, kajti v Trstu, Pazinu, Kopru in drugih krajih Istre o teh taborih nihče ničesar ne ve. ^f-^ffice.) \ zaanjin urai nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela: 1 ženska, 1 otrok. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 7 moških, 1 ženski in 9 otrok. Skupaj 17 osob. — („Ljubljanski pohaj kovalec") nam piše: PredvČeraj popoludne je bilo. Ogrevajoče apri-lovo solnce dalo je Ljubljanskemu „winkel-dohtarju" — W. G—er-ju povod, zateči se zaradi žeje v želodci in grlu, a zaradi suše v žepu v dokaj znano gostilno na sv. Jakopa trgu. Tamkaj se ta „Bauern-fanger" — kakor bi ga zval dr. Glantschnigg, — usede za mizo ter naroči četrt vina — druzega za družim ter jih prazni do Številke 5. in pri tej nastal je zunaj tudi že mrak, katerega je ta učeni lisjak pričakoval. Tako precej okrepčan ustane in vpraša za račun. Ta sejmu pove. Mesto plačila reče možic v tolažbo natakarici: „Pardon! ich habe mein Portemonais zu Hause vergesaen; habe ich viel-leicht Credit?" — „Nein!tt — BSo bitte ich, vvollen Sie nicht vielleicht einen Knecbt mit mir schicken." Tudi to se zgodi. Hlapec gre z „gospodom", a ta pelje ga mesto v svoje stanovanje — v neko krčmo in naroči pol litra vina. Tega izpijeta oba, a ko je treba plačati pusti „dobtar" hlapca na cedilu, tako da bi bil ta kmalu še ob — klobuk prišel. — Morala: Krčmarji pazite na svojo pijačo in goste, kajti ne ure ne dneva ne veste, kdaj,pride kakšen „rafiniran dohtar" k Vam, in vas tako -—na led spelje, kajti za-nje so zdaj slabi časi! — (Novo brzojavna postaja) dovoljena je za Braslovče, v zvezi s pošto. — (Vabilo na kozarec dobrega vina) namesto na: občni zbor (katerega je g c. kr. glavar Beljaški »radi nevarnosti izgredov 16. t. m. ustno prepovedal) v nedeljo 22. aprila 1888 ob 4. uri popoludne na Vratah v gostilni pri „Neuwirthutt po tera-le dnevnem redu: Se pije, peva, je" in katera moška pove. V Gorji, 18 aprila. 1888. Matej L u t m a n , župnik. — (Vabilo k veselici,) katero priredi dolenjsko pevsko društvo, narodna čitalnica in dolenjski „Sokol" dne 22. aprila 1888 v prostorih „Narodnega doma" v Rudolfovem na korist pogo-relcem na Vinici. Program: 1. A. Foerster: Soko lovska, moški zbor. 2. A Nedved: Na goro, mešani zbor. 3. F. B. Mendelsohn: a) Koračnica iz „Som-mernachttraum". b) Koračnica iz „Athalia", četvero-spev na klaviru. 4. Witt: Sloga, kvartet. 5. V. KlaiČ: Svračanje, mešani zbor. 6. F. S. Vilhar: Večerna, mešani zbor. „Repatica", vesela igra v jed-nem dejanji. Po Iftlandu poslovenil Novomeščan. Marmorni kipi. predstavlja dolenjski „Sokol". Ustop-nina : Sedeži po 40 kr., navadne ustopnice po 30 kr., za dijake po 15 kr. Odbor Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Pariš 19. aprila. V zbornici zahteval ministerski predsednik Floquet v očigled resnemu položaju zaupnico, da more braniti republikanske institucije. Zbornica dala vladi zaupnico s 379 proti 177 glasom ter sklenila dalje s 340 proti 215 glasom, da se komi-sijon za ustave prenaredbo imenuje v soboto. Boulangera idočega v zbornico in nazaj občinstvo živahno pozdravljalo. Berolin 19. aprila. Bolezen cesarjeva se je shujšala in pojavile so se prikazni, da se je bati otrovanja krvi. Tako mislijo ne samo nemški zdravniki, mej njimi Leyda, ampak tudi Mackenzie. Kakor piše „National-Zeitung", ni bolezen omejena več na grlo, marveč se je razširila v sapnik. Ne samo pri odprtini v grlo, v katero se ima utikati cev, ampak tudi pod to odprtino kažejo se razrastki, ki zožujejo sapnik ter so cev nazaj potisnili. Kako daleč v pluča so se znistki razširili, se ne da dognati, ker sedaj ni moči pogledati skozi usta v sapnik. Da so pa pluča tudi že prizadeta, o tem sedaj ni več dvomiti. Šmarje pri Jelšah 20. aprila. Naučno ministerstvo odgovorilo na naš rekurz zoper gennanizatorski ukaz deželnega šolskega sveta, da ima biti na tukajšnji petrazrednici učni jezik samo slovenski. Dunaj 20. aprila. „Heeres-Verordnung-blatt" objavlja Najvišje odobrenje, da se mirovno stanje tronstva (train) pomnoži za štiri rit-majstre prvega, za štiri ritmajstre druzega razreda, za trinajst nadporočnikov, za dvanajst poročnikov, pričenši s 1. dnem maja 1888. Berolin 20. aprila. Cesar imel precej mirno noč Stanje sicer neizpremenjeno. Peterburg 20. aprila. Misli se, da se bode sredi maja otvorila železnična proga iz Merva v Samarkand. Na roti no-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Odnošaji v političnem okraji Kočevskem neso se tudi toliko premenili, da bi se prebivalci mogli odreči olajšilu, katero jim daje § 17. zdaj veljavnega krošnjarskega zakona, in smemo reči, da še zmerom veljajo razlogi, kateri so napotili postavo-daja, da jim je dala to olajšilo. Svet je nerodoviten, žito si morajo uvažati, večjih obrtovalcev ni in ker tudi krošnjarstvo ne daje toliko zaslužka, kakor prej, zato se prebivalci znatno selijo v Ameriko. Odseku se je torej izjaviti, da se rečeno olajšilo dovoli vsem občinam sodnih okrajev Kočevskega in Ribniškega ter občinam Velike Lašiče, Sv. Gregor in Lušarje sodnega okraja Velikolaškega. Izmej navedenih stvari trebalo iz zdravstvenih ozrov izpustiti: „ostrige in kalamare", kar se zgodi lahko tudi radi tega, ker krošnjarji ž njimi več ne kroš-njarijo. Privzeti pa bi bilo treba: sardine, mala-gajsko grozdje, melise, ocukrano in suho sadje, sladne bombone, ker s temi proizvodi danes krošnjarji krošnjarijo. V drugih okrajih na Kranjskem ni potreba posebnih olajšil. Zategadel predlaga odsek, slavna zbornica naj se izjavi v tem zmislu. Gospod zbornični svetnik Vaso Pe tr i či č misli, da so določila načrta o novem krošnjarskem zakonu preostra. Recimo, da v velikem mestu, da je na Dunaji krošnjar tujcem nadležen; v Ljubljani ne moremo tega trditi in krošnjarstvo tudi ne Škoduje tukajšnjim trgovcem. Na kmetih pa je kroinjarstva še vedno potreba, ker krošnjar krošnjari z mnogimi proizvodi, katerih ravno ni v oddaljenih krajih, v katerih krošnjari. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann podpira predlog odsekov. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričičje mnenja, da bi si krošnjarji več prislužili, ako bi krošnjarili samo v svoji domovini. Gospod zbornični svetnik Ivan Bauragartner izjavlja, da se načrt novega krošnjarskega zakona po možnosti ozira na željo trgovcev. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann predlaga, da se v § 9. mej ono blago, katero je ne glede" na izvor izključeno od krošnjarstva vsprejmo tudi človeški lase. Gospod zbornični svetnik Vaso P etr iči ć predlaga k § 10., da se krošnjarstvo v občinah z več nego 20.000 prebivalci more prepovedati trajno ali na nedoločen čas. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann ne more se strinjati s predlogom g. predgovornika, ker se more krošnjarstvo prepovedati samo na za-htevanje občine in v sporazumu s trgovinsko i a obrtniško zbornico, in zategadel ne moremo trditi, da v občinah z več nego 20.000 prebivalci ni smeti krošnjari ti. Pri glasovanji sprejme se predlog odsekov s pristavkom gosp. Karola L uc k man na k § 9, a predlog g. Vaša P e t r i č i ć a k § 10. se odkloni. (Dalje prih.) M* JJUBLJAMI ZTON" Mtoji (1B2—278) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. X" u j C i : 17. aprila: Pri Slonu: Tauge iz Berlina. — Frank iz Hamburga. — Augusti n i Kolonje, — LiniugeJ z Runaja, —-Bruck, Klein, Friedman, Mauler, Hirscli, Walber. Malbe, z Dunaja — Kauknig iz Cradea. — Marinović iz Bebrine. — Milkovič iz Jakše. — Kurjakovič iz Novfika. — Mosier iz Šent Janža. — Poglain iz Mislinja. — lkronin iz iit -:h i* Hir, si.H^eueui želodci, p«»-iniiiijl.iKi-i tri i»ti tlo jedi|, {črnili in obi-ednili lioleznib* iit preselio v svojem učinku vsa dur>a v reklamah toliko proslavljena sredstva. Ker to Rdr&vllo izdeluje lekarna stuna. velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 tik:'(.ljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden BaVoj se s potilo ne NUt' pobilja. — Prodaja i606—18) »LEKARNA TRNKOCZY" zraven rotovža v Ljubljani. ■■ Razpošilja se vsak dan po poŠti. Hi » » I I I I I » » L. Luserjev obliž (flašier) za turiste. (■otovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim očesom, židjem, tako imenovani Irilej koži na podplatih in petah f'roti bradovicim in vnem dragim trdim i/.i.kinu kofte. — Us«it»h zajamčen. — Cena šketljki Co kr. a. v. Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingu pri Dunaj i. Pristnega imajo v Ljubljani .). S\voboda, U. pl. Trnkoczv; v Kurtolfbvem D. Ui/.olli; v Celovvi A. Egger, W. Thurmwald, P. Lirnbacher; v Brezuli A. Aichinger; v Beljaku F. Schols; v W«dfs- Ihi^'u A 11.i tli. 1'i-JHleu sanm. će iin:'ta navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven: tedaj naj se pazi in odločno zahteva.: ,,L,. l.usc.jov niili/ (liani«■■) za lui-lHle". (287—1) N ajveOju j.nlir.iii ii' ni.i gtMpOdl njavii Najvišja nilikovanja in /luto kolajne. V prodajalnicah koloni jalnega blaga in delika tes ter droguerijah se dobiva najedenkrat, J^JJ Jgg^^ dišaVaZajed ne da bi se ,,.pns.-liiTO Daje Ko ■v I kaj pridejalo, izvrBtno mesno juho. ipreugljiri , *%L zaradi dolircga okusa in nizke cene. Marke: Esfrachim Purum, Au.r Fities Herhes und Trilffel- W(h-ze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravijane pod varstvom c. kr avstrijskega obrtnega nadzorstva in Švicarske občiiukoristuo družbo. • Osrednja atoga: VVien, I., Jasomirgottstrasse 6. • Prodajajo: Peter Laasnik, 11. L. NVenael, Sclrassnig A Weber. — V Zasorji: It. B. Micliellc, Ivan Mm-ler. Rudniška bretovska Bkladnioa. - V Litiji: Ivan VVaggouik. (902-2 2 okrajno glavarstvo. Zemljepisno-z godo vinski spis. A. HARTLEBNA Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivan. Ta res hvalevredna knjiga dobiti je pri gospodu Antonu l ;i pa j m m. učitelji v Ribnici, in v Nturodv* $91—1) Tiskarni v I. ju M juni po JKi kr., s pošto s kr. v 5. ki ima 72 kari v 100 kartinih straneh, popolen v *o snopleib po »O k •- Za skupno ceno B gld. se ponuja občinHtvu v VBakein oziru izvrstno, vsem zahtevam znanosti zadostujoče kaitino delo, kakeršnega še ni tako dovršenega, tako popo*iega, pa za tako nizteo ceno. Z ujajhnmi žrtvami napravi si lahko vsakdo t;i ai'as, ter si tako pridobi delo, ki mu ('•. odgovor v vseh vprašanjJli svetoznanstva. Naročnino vsprejema in ima že pi ve snopiče J. Gionti i v Ljubljani. Restavracija Ljubljanske čitalnice. Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk v gostilni v Logatci svojim vsakdanjim gostom, naznanjam slavnemu občinstvu in tast. dphovščini, da aem sedaj v najem vzel restavracijo Ljubljanske čitalnice, kjer bodem stregel slavnemu občinstvu z dobiim Koslerjevim carskim pivom, izvrstnimi dolenjskimi, bizeljskimi, črnimi istrijanskimi in originalnimi dolenje-avstrijskimi vini iz Retza. Znjiitrl« je zm^om i« U usno pripravljen, isto tako kosilo in večerja. Za mnogobrojni obisk se priporoča, zagotovljaje najboljšo postrežbo Franjo ISemic, restavrater. VELIKA (5000001 iocl str te kot. največji dnliilcU V nane-sliit-aji iioiiuJH velika <»«1 llam-hurske države zajaineoua deunrua loterija. Specijelno pa: prem. a mark Dlfl/UU'/ 1 dobit, a mark 200000 1 dobit, h mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark H0000 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 7 l dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark 26 dobit, a mark dobit, a mark 106 dobit, a mark 257 dobit. i\ mark 2 dobit, a mark "1» dobit, a, mark 839 dobit, a mark 30020 dobit, si mark 15960 dobit, a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 14 5 NajpovejSa volika, od visoke državno vlade v HAMBUKOU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.500 srečk, od katerih se Izžreba 47.80O srečk. Za žndmnje določeni skupni kapital znaša 9,160.290 mark. /namenita prednost te denarne loterije je ugodna naredbo, da Ne vseh 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v medinih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda BOafca 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 00.000, v četrtem na 70.000, v petem na SO.000, v Šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, Bpecijelno pa na tfOO.000, 200.000 nirvk itd. Podpisana trgovska hiSa uljudno vabi k udeležitvi to velike denurne loterije. Častiti naiočevalci se prosijo i>aročitvi pridejati dotično zneske v avsii'ijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitvo izvrše tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda ve>ja 1 «'el» originalan Nreekii av. v. gld. 1 polovica originalne Nrerlcc av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.!M). Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jedeem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neuim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 30. aprilom 1888 Dam doposlati. (284—2) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, HAMBTJBG-. Izdajatelj in odgovorni ureanik: Dr. Josip Vožnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 44 4D