FRANCETU STELETU UREDNIKU V SPOM IN IN ZAHVALO (1886— 1972) K akor se vedi starinoslovje in zgodovina um etnosti stik ata in včasih pre­ livata, tako je b il z arheologijo povezan profesor Stelè. K ot edini konservator v Sloveniji je m ed obema vojnam a ne le po srcu in osebnem p rijateljstvu, ki ga je vezalo n a arheologe, sodeloval z m uzeji in zasledoval izkopavanja, m arveč je to n ag n jen je gojil tudi po svoji dolžnosti. Podobno je b il v stikih z arheolo­ gijo pozneje k o t univerzitetni profesor, saj so začetki evropske um etnosti v grških in rim sk ih plasteh, in m ladika bizantinske um etnosti, k i je še 1000 let direktno o h ra n ja la antično tradicijo, je bila v fazi renesanse cepljena in pre­ sajena na zahodnoevropsko vejo. S tem i problem i se je u k v arjal njegov duh in zato vedno ostajal blizu arheologiji in arheologom . Posebej blizu še po upokojitvi, ko se je kot tajnik razred a za zgodovinske in družbene vede Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti in ko t načelnik Sekcije za zgodovino um etnosti, ki je s Sekcijo za arheologijo skupaj člen In stitu ta za zgodovino Slovencev, še tesneje in še bliže povezal s tem svetom . Spoznaval ga je nadrobno kot u red n ik Arheološkega vestn ika in k o t nestor in m entor, ki so ga v zvezi s prispevki ali problem i z m eja obeh ved arheologi redno obiskovali in konsultirali. Še posebej mu je bil p ri srcu razcv et izkopavanj, ki so zajem ala zgodnjesrednjeveško dobo, in veselil se je ogrom ne m nožine novega staroslovanskega gradiva, saj je to edino m aterialno pričevanje, ki ga im am o za vzhodnoalpske Slovane in iz njega teče p rejkone p rem a črta v rom aniko in gotiko. Gotovo pa se je najbolj pri­ bližalo njegovim interesom arheološko izkopavanje rim ske nekropole v Šem­ petru. Z ekipo je od začetka (1952) p rijateljsk o in tesno reševal problem e re­ konstrukcije in lociranja, posebej p a ga je seveda zanim ala in terp retacija in um etnostno-zgodovinska valorizacija teh nadpovprečno važnih izkopanin. Zato se je tu d i tru d il, d a b i katalog g rad iv a izšel pri SAZU, česar usoda ni hotela. Ko je p ro feso r B rodar odložil ak tiv n e funkcije in se u m aknil v zasluženo zatišje (v začetku leta 1972), je p ro feso r Stelè rad in z določeno podjetnostjo prevzel dolžnost glavnega u red n ik a Arheološkega vestnika. Vsi smo se ga veselili in posebej cenili njegove bogate izkušnje in av to riteto tudi na tem področju. G radivo pričujočega letnika, ki smo m u ga predložili, je izredno h itro obdelal in se nato spet predal svojem u studiju. Počitnice se še niso iztekle, ko nas je prizadelo dejstvo, da je om ahnila izkušena in trd n a roka, za katero smo upali, da bo vrsto let vodila krm ilo našega čolniča. J. Sašel