FRANCETU STELETU 
UREDNIKU V SPOM IN IN ZAHVALO
(1886— 1972)
K akor se vedi starinoslovje in zgodovina um etnosti stik ata in včasih pre­
livata, tako je b il z arheologijo povezan profesor Stelè. K ot edini konservator 
v Sloveniji je m ed obema vojnam a ne le po srcu in osebnem p rijateljstvu, ki 
ga je vezalo n a arheologe, sodeloval z m uzeji in zasledoval izkopavanja, m arveč 
je to n ag n jen je gojil tudi po svoji dolžnosti. Podobno je b il v stikih z arheolo­
gijo pozneje k o t univerzitetni profesor, saj so začetki evropske um etnosti v 
grških in rim sk ih plasteh, in m ladika bizantinske um etnosti, k i je še 1000 let 
direktno o h ra n ja la antično tradicijo, je bila v fazi renesanse cepljena in pre­
sajena na zahodnoevropsko vejo.
S tem i problem i se je u k v arjal njegov duh in zato vedno ostajal blizu 
arheologiji in arheologom . Posebej blizu še po upokojitvi, ko se je kot tajnik 
razred a za zgodovinske in družbene vede Slovenske akadem ije znanosti in 
um etnosti in ko t načelnik Sekcije za zgodovino um etnosti, ki je s Sekcijo za 
arheologijo skupaj člen In stitu ta za zgodovino Slovencev, še tesneje in še bliže 
povezal s tem svetom . Spoznaval ga je nadrobno kot u red n ik Arheološkega 
vestn ika in k o t nestor in m entor, ki so ga v zvezi s prispevki ali problem i 
z m eja obeh ved arheologi redno obiskovali in konsultirali. Še posebej mu je 
bil p ri srcu razcv et izkopavanj, ki so zajem ala zgodnjesrednjeveško dobo, in 
veselil se je ogrom ne m nožine novega staroslovanskega gradiva, saj je to edino 
m aterialno pričevanje, ki ga im am o za vzhodnoalpske Slovane in iz njega 
teče p rejkone p rem a črta v rom aniko in gotiko. Gotovo pa se je najbolj pri­
bližalo njegovim interesom arheološko izkopavanje rim ske nekropole v Šem­
petru. Z ekipo je od začetka (1952) p rijateljsk o in tesno reševal problem e re­
konstrukcije in lociranja, posebej p a ga je seveda zanim ala in terp retacija in 
um etnostno-zgodovinska valorizacija teh nadpovprečno važnih izkopanin. Zato 
se je tu d i tru d il, d a b i katalog g rad iv a izšel pri SAZU, česar usoda ni hotela.
Ko je p ro feso r B rodar odložil ak tiv n e funkcije in se u m aknil v zasluženo 
zatišje (v začetku leta 1972), je p ro feso r Stelè rad in z določeno podjetnostjo 
prevzel dolžnost glavnega u red n ik a Arheološkega vestnika. Vsi smo se ga 
veselili in posebej cenili njegove bogate izkušnje in av to riteto tudi na tem 
področju. G radivo pričujočega letnika, ki smo m u ga predložili, je izredno 
h itro obdelal in se nato spet predal svojem u studiju. Počitnice se še niso iztekle, 
ko nas je prizadelo dejstvo, da je om ahnila izkušena in trd n a roka, za katero 
smo upali, da bo vrsto let vodila krm ilo našega čolniča.
J. Sašel