JUTRA* Maribor, sreda 9 septembra 1931 ---------------- 1 • -7-rnr————— pm—■—*—w—i——■immi« Himniurii n nn I Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 I Oglati po tarifu Oglas« aprajema tudi oglasni V Ljubljani, Prašernova ulici *t, A fehaja razun nedelje in prašnikov vsak dan ob 16, uri Račun pri poStnam 8*k. MV. v Ljubljani It. 11.4*3^ V»IJa maaačno, prajaman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din TaMopj Uredn. 2440 Uprava 2455 6TigiSi^ri8WWff Mariborski Cena 1 Din Leto V. Poročilo kongresa narodnih manjšin ° konkretnem položaju evropskih narod-?'h manjšin je sedaj tudi v posebni pubh-Njl, je} obsega skoro 600 strani, izro-javnosti. Zato je dana možnost, da ^ tudi javno o njem spregovori. . Manjšinski kongresi so že takoj P0-Cettom svojih zasedanj sklenili poseben Pravilnik, ki prepoveduje kritiko in na-?a^e na posamezne države na zasedanjih ottgresa. In zgodilo se je ponovno: čim je kak delegat v poprejšnjih, pa tudi 1,3 zadnjem zasedanju kongresa dotaknil branjih prilik svoje države in kritiziral Manjšinski režim, ga je predsednik pohval k redu. Že sklep lanskega^ zasedanja, da se izdelajo poročila o položaju narod« n'h manjšin, je pomenil takorekoč kršene tega pravilnika. Seveda bi to ne bila Prav nikaka nesreča, saj je skoro bolj ^prijetno, da je skoro 600 strani obse-feoči elaborat v mnogih pogledih zelo Pomanjkljiv. Predvsem: delo obravnava samo po-°žaj onih narodnih manjšin, ki so na kongresu zastopane. O manjšinah v Nemčiji ni v poročilu niti besede, ravnotako Je o manjšinah na Danskem, v Rusiji, v fielgiji, Švici itd. Manjka celo poročilo o ^ložaju slovaške manjšine na Madžarom. Druigo: skoro vsa poročila, izvzemši ?*io o položaju naših rojakov v Italiji, ki Je strogo objektivno, so izraz mišljenja radikalnih elementov, ki povečini zastokajo narodne manjšine tako Iz naše, ka^ % tudi iz drugih držav, In ki so seve j*a iznesli o položaju svojih manjšin svo-radikalne nazore. Redakcija knjige ^Čivldno ni prav nič spreminjala In ubla-2®vala teh poročil, »1 pa tudi nikjer najdeno, kdo je spisal posamezna poroda in ali so bile prizadete manjšine zakopane po vsenarodnih delegacijah ali *atno po zastopnikih ene ali druge stran-ali strankarskega bloka. Iz tega raz-‘°Sa je težko smatrati poročilo, izdano 0c’ manjšinskega kongresa, kot obektiv-”0 delo, iz katerega naj črpajo zgodovinarji. Kdo je n, pr. mogel kedaj smatra-*’ dr. Morocuttiia, ki je prejšnja leta zakopal nemško manjšino iz Jugoslavije na kongresu, za polnovrednega zastopnika 6 manjšine in ne samo za zastopnika re-jjegatstva v naših krajih?! Saj je v tem f^žledu bil značilen dogodek na leto-®ru'etn kongresu: zastopani bi imeli biti **!di madžarski Slovaki. Toda njihov zaupnik, župnik Sebezenyi, je obolel in ni 'fišel na kongres. Tedaj so pa madžarski zastopniki na kongresu pozvali v £enevo brzo'avno ■'astopnlka madžarskega društva »Ogrsko ljudskolzobraževal-društvo na Slovaškem«, torej društvo, ' e danes sicer edino službeno dovolje-• slovaško društvo na Madžarskem, o *a irem pa 'e tudi znano, da naravnost f.‘®duje cilj raznarodovanja Slovakov, kregat bi naj zastopal Slovake na st0^Zarskem. Seveda ta »slovaški za-» ven^arle ni bil pripuščen na kon-*• Značilno pa je za mentaliteto ra*- Mac Donald dobil zauonlco ZA SANACIJSKE UKREPE JE GLA SOVALO 309 POSLANCEV, PROTI NJIM PA 250 OPOZIC1JONALCEV. LONDON, 9. septembra. Sinoči se je vršilo prvo izredno zasedanje spodnje zbornice odkar je Mac Donald prevzel vodstvo nacionalne vlade. Parlament je bil sklican v svrho razpravljanja o načrtih za štedenje in saniranje po predlogih vlade. Za sestanek je vladalo ogromno zanimanje in to tembolj, ker je bilo jasno, da se bo ob tej priliki ponovno odločala usoda Mac Donaldove vlade. Poslanci delavske stranke so zasedli klopi opozicije, čeprav ne do zadnjega mesta. Po izvolitvi novega podpredsednika, ki je bil doslej iz vrst delavske stranke, je povzel besedo Mac Donald. Branil je tezo vlade in zagovarjali potrebnost štednje ter finančne sanacije, obenem pa je stavil vprašanje zaupnice. Po njegovem govoru je bila prečitana poslanica kralja, ki je svetoval parlamentu, naj prouči položaj z vso treznostjo in naj stori potrebne ukrepe. Ministrskemu predsedniku je odgovarjal bivši zunanji minister in sedanji vodja delavske stranke Henderson. Obrazložil je vzroke, ki narekujejo nje govi stranki odpor proti znižanju so- cialnih bremen. Govorili so še lord Ce-cil, Stanley Bald\vin in sir Os\vald Mosley. Po njihovih govorih je zbornica o polnoči prešla h glasovanju. Vlada je zbrala pri tej priliki 309 glasov zaupanja, opozicija pa 250 glasov. Ostala je za 50 glasov v manjšini. Skoro istočasno je bil stavljen v zgornji zbornici lordov predlog zunanjega ministra lorda Readinga, v katerem se izreka kralju zahvala za njegovo poslanico. Zgornja zbornica je izjavila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se izvedejo potrebni sanacijski ukrepi. Parlament je bil odgoden do 15. septembra. Po zaključku zasedanja se je zbrala na ulicah velika množica brezposelnih. ki so demonstrirali proti vladi. Ker je dobil kabinet zaupnico, je računati s skorajšnjim razpisom novih volitev. Govori se, da bi bile te mogoče razpisane že v oktobru, gospodarski kmgi pa gledajo na ta termin skeptično, ter menijo, da bi tako nagle volitve ogrožale sanacijski program, za katerega je dobila vlada potrebno večino. Poljski glasovi o naši novi ustavi IZHODIŠČE ZA VELIK RAZVOJ JUGOSLAVIJE. — KRALJ JE POSPEŠIL VELIKO DELO NARODNEGA UJEDINJENTA. Kriza vina v Dalmaciji ŠIBENIK, 9. septembra. Včeraj pred* poldne se je vršila tukaj konferenca vseh primorskih vinogradnikov, ki so se sestali k posvetovanju o težki vinski krizi, ki dela skrbi vsem lastnikom vinogradov v Primorju. Sestanek je otvoril župan dr. Smolčič, ki je najprej predlagal udanostno brzojavko kralju. Nato se je vršil predmetni razgovor. Strokovnjak Ozanič je poročal o vzrokih krize in naglašal potrebo racionalizacije pridelovanja vina, kar naj bi se pokazalo v ustanavljanju zadrug za vino in pa s tipizacijo vinskih vrst. Na koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje predloge za omiljenje vinske krize. Resolucija zahteva med drugim obdavčenje brezalkoholnih pilač in uvedbo premij za izvoz vina. WILKINS NAJ SE VRNE! NEWYORK, 9. septembra. Časopisni mogotec Hearst, ki je denarno podprl odpravo »Nautiia« na severni tečaj, je brzo javno pozval Wilkinsa, naj prekine vož« njo in se vrne čimprej v Ameriko. Hearst j« pripravljen financirati novo ekspedicijo prihodme leto, biti pa mora boljše pripravljena, kakor je sedanja. Otvoritev holandskega paviljona na pa-riški razstavi. PARIZ, 9. septembra. V petek, 11, tm. se pripelje v Pariz holanska princesa Julijana, ki bo osebno otvorila novi paviljon na kolonijalni razstavi. VARŠAVA, 9. sept. Varšavska »Gazeta Polska« obravnava pozitivne rezultate izven ustavnega režima po 6. januarju 1929 in naglasa, da so tedaj zastavljeni cilji realizirani. Nova ustava, pravi list. predstavlja izhodišče za velik razvoj Jugoslavije. Krakovski »Golos Naroda« podčrtava politično modrost kralja Aleksandra, čigar neustavni režim ni bil sličen drugirn diktaturam. Krali je pospešil veliko delo narodnega ujedinienja, delo, ki ga bivši parlament ni zmogel. Na koncu po- stavlja list vprašanje, če jugoslovanska demokracija razume napako, ki jo je bila zagrešila in vprašuje, če se je v zadnjih dveh letih iztreznila ter če je sposobna, da prevzame oblast v svo je roke. »Slovo Pomorsko« naglaša, da je kralj Aleksander takoj po Izvršenem programu, ki si ga je bil zastavil, vrnil ljudstvu demokratski režim. V tem pogledu, pravi list, je kralj Aleksander lahko vzor drugim vladarjem v Evropi. Sovjeti kupujejo avione v Italiji. RIM, 9. sept. Agencija »Italia d’ Oggi« javlja, da bo 11. tm. dopotovalo v Italijo 8 odposlancev ruskega komisarijata za zunanjo trgovino, inženjeri in avijatiki. Poverjena .im je naloga, da v Italiji pregledajo in kupijo hidroplane in aeroplane za 60 milijonov lir. Aeroplani bodo o-preml.eni z italianskiml motorji, kojih tvornice bodo odposlanci tudi pregledali. Najden zaklad kraljice od Sabe. LONDON, 9. sept. Znani afriški potnik Frank Hayden se je vrnil v London in trdi, da je v neki abesinski puščavi našel zaklade kraljice od Sabe. Po njegovi trditvi so ti zakladi skriti v pečini pod koritom neke reke. Med nakitjem je velika množina dijamantov, zlata itd. Nekaj diasuljev je prinesel Hayden kot dokaz za svojo trditev seboj. PARIZ, 9. septembra. Včerajšnji govor italijanskega zunanjega ministra Grandl-ja v Ženevi je izzval mnogobrojne komentarje v francoskem tisku. Listi sodijo, da gre v tem primeru za enako zahtevo kakor jo zastopajo Ang'ežl v pogledu razorožitve. Brland bo danej odgovarjal in povdarjal francosko voljo do | miru. nih manjšinskih delegatov, da je sploh mogoče kaj takega. Cenimo idealno delo dr. Wilfana kot zastopnika jugoslovenske manjšine v Italiji, ki vrši težek posel kot dosedanji predsednik kongresa, in ne dvomimo, da ima trdno voljo, manjšinskemu problemu priti do dna in ga razkriti pred svetovno javnostjo v vsej njegovi realnosti. Dvomimo pa seveda, ali mu bo ta poštena in solidna namera mogla uspeti ob sodelovanju zastopnikov narodnih manjšin, ki kažejo takšno mentaliteto in koiih objek tivnost in realno gledanje na prilike je za nas pač več kot dvomljiva. Prva banovinska sadna razstava v Ptuju združena s sadnim sejmom pod pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine sa bo vršila od 11. do 13. oktobra. Otvoritev 11. oktobra ob 10. uri. Razstava bo obsegala vse vrste sadja iz sadnega izbora za Dravsko banovino in tudi grozdje ter bo imela trgovski značaj. Vse sadje bo pravilno sortirano in pakova-no, kakor to zahteva današnji svetovni trg. Na razstavi bodo tudi vsi najnovejši sadjarski pripomočki in statistični nia-terijal, kar bo za vsakega sadjarja velikega poučnega pomena, Sadjarji-raz-stavljalci bodo med seboj tekmovali v, kakovosti sadja in pakovaniu ter prejeli nagrade od posebne ocenjevalne komisije. Sadjarji, ki imajo sadje na prodaj ali ga hočejo razstaviti, naj nemudoma prijavijo količino vsake sorte ter svode posebne želje razstavnemu odborii v Ptu-ju, kjer dobijo vsa natančneja navodila. Vsak razstavljalec mora pripeljati ali doposlati vsaj 100 kg ali 3 jugoslovenske zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje ene sorte in ene velikosti ter dobro zapakovano, da se pri prevozu ne poškodme. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemal od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. ure v Društvenem domu v Ptuju, kjer se bo za razstavljalce dobila potrebna pakova'na posoda. Pa-kovalo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben pakovaltii tečaj, katerega se lahko vsakdo brezplačno udeleži, če se poprej prravl, na kar zlasti opozarjamo našo mladino. Vse vrste zabojev, sortirni stroj in merilo za sadje ima na prodaj Štajerska sadj. zadruga v Mariboru in razstavni odbor Ptuj. Kdor se hoče poučiti, kako se sad'e spravlja, sortira in pakuie, naj si naroči Priolovo navodilo pri Sadj. društvu v Ljubljani. Za vse razstavl:alce in posetnike razstave bo dovoljena polovična vožnja na železnici. olran z. Zakon o volil >Službene novine« od 8. t. m. objavljajo zakon o volilnih imenikih. Zakon, ki je stopil že v veljavo, prinaša v glavnem naslednje določbe: Volilni imeniki, po katerih se vrše volitve za Nar. skupščino, so stalni. Občinski odbori (uradi) so dolžni v roku 10 dni (v konkretnem primeru do 18. t. m.) sestaviti prvi volilni, (imenik, pri čemer bo služil za podlago volilni imenik, po katerem so se vršile volitve v Nar. skupščino dne H. septembra 1927. Najkasneje v soboto, 19. t. m. morajo županstva volilne spiske poslati okrajnim sodiščem, sicer v dvefi originalnih izvodih. Sodišča bodo nato spiske potrdila. V stalne volilne imenike se vpišejo po uradni dolžnosti vsi, ki imajo volilno pravico, če bivajo najmanj 6 mesecev v dotični občini. Državni in samoupravni nameščenci se vpišejo v volilne imenike tiste občine, kjer so v službi. Okrajna, odnosno okrožna sodišča bodo v roku dveh dni imenik potrdila in en izvod spravila v svoj arhiv, drugega pa vrnila občinskemu odboru. Volilno pravico ima vsak moški državljan po rojstvu ali pristojstvu (natu-ralizciji), ki je izpolnil 21. leto življenja. Aktivni častniki in podčastniki ter vojaki pod zastavo ne morejo vršiti volilne pravice in tudi ne morejo biti izvoljeni. Začasno izgubi volilno pravico: kdor je obsojen na robijo ali zapor delj kakor eno leto dni, kdor je pod stečajem (kon-kurzom), kdor je pod varuštvom in kdor je pred sodiščem izgubil volilno pravico zaradi volilnih prestopkov. Občinski odbori (uradi) morajo po uradni dolžnosti vsako leto od vštetega 1. do 31. januarja izvršiti popravke volilnih imenikov in vpisati vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico in dotlej niso bile vpisane, enako pa izpustiti one, ki so to pravico izgubile. Tako popravljene imenike morajo občine predložiti do 5. februarja pristojni oblasti v potrditev. Imeniki so Javni. Vsak potrjen imenik bo stalno razstavljen pri občinskem uradu, pri okrajnem, odnosno okrožnem so- Mednarodni šahovski turnir na Bledu Pirc je z Vidmarjem remiziral, proti Astalošu dobil. V XII. kolu blejskega šahovskega turnirja so se vršile naslednje partije: Spiel-mann-Aljehin, Colle-Niemcovič, Stoltz-Kashdan, Kostič-Marosczy, Astaloš-Flohr, Tartakovver-Bogoliubov in Vid-mar-Pirc. Spielmann je proti Aljehinu otvoril z damskim gambitom. Ker pa ni igral dovoli odločno, je kmalu Aljehin prevzel pobudo. Spielmann se je sicer dobro branil, a že po 23 potezah je bila partija remis. Partija Colle-Niemcovič je bila prekinjena. Stoltz-Kashdan sta igrala težko igro. Kashdan je igral varianto kraljevske indijske obrambe in je zmagal po 31 potezah.. Partija Kostič-Marosczy se je po 40 potezah končala remis. Tudi partija Astaloš-Flohr se je končala remis, m sicer v 43. potezi. Tartakower in Bogoljubov sta partijo prekinila. , Vidmar je proti Pircu otvoril z damskim gambitom, dobil kmeta, pozneje pa -je popustil in tako sta s Pircem remizirala. V torek je bil prost dan in so se odigrale prekinjene partije: Aljehin-Kashdan. Aljehin je nadaljeval svojo končnico. Kashdan se je nekaj časa dobro držal, v odločilnem trenutku pa .se je vračunal in Aljehin je v 74. potezi dosegel remis. Pirc je krepko začel napadati Astalo-ša. Partijo je dobil po 82 potezah. Igra Tartakower-Bogoljubov se je končala remis v 56. potezi. V igri Colle-Niemcovič je zmrzal Niemcovič po 72 potezah. Vidmar in Colle sta ^rez nadaljnjega boja zedinila za rerftfcr. Stanje po XII. kolu je bilo naslednje: Aljehin 10 in pol, Kashdan 7 in pol, Bogoljubov, Flohr, Spielmann, Vidmar 6 in nih imenikih dišču. Vsakdo ima pravico vpogleda vanj, prepisa, objave njegovih podatkov in pravico zahtevati popravek za sebe ali koga drugega. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustmeno pri občinskem odboru ali okrajnem, odnosno okrožnem sodišču, vendar pri slednjem samo pismeno. Z zahtevo po popravku je predložiti tudi dokazila. Za dokazila služije lahko samo veljavni javni dokumenti. Če oseba, ki zahteva popravek, zahteva tozadevno potrdilo, mu ga mora oblast izdati. Vsaka zahteva po popravku se isti dan zabeleži v tajniško knjigo in v posebni seznam. O vsaki zahtevi po popravku volilnega imenika mora občinski odbor sprejeti sklep v roku pet dni. Občinski odbor je dolžan vsak svoj sklep poslati po uradni dolžnosti v roku 2 dni po iztoku roka pritožbe pristojni oblasti v oceno skupno z vsemi akti, ki se nanašajo na sklep. V primeru pritožbe more sodišče tudi spremeniti sklep občinskega odbora. Sklep sodišča pa je »vršen. r Oblasfva' so dolžna v teku 24 ur izdati vsa potrdila, ki se zahtevajo v svf-ho popravila volilnih imenikov. Kdor o priliki popravljanja volilnih imenikov, kakor je predvideno v čl. 1. tega zakona, vpiše v imenik kako osebo ali jo črta iz imenika v nasprotju z označenim načinom, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 2 let. če število tako vpisanih ali zbrisanih oseb znaša več ko 10 za isto volišče, bo dotičnik kaznovan z zaporom do 5 let. Kdor o priliki popravljanja imenikov hote izpusti osebe, ki jih je po uračni dolžnosti dolžan vpisati, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 3000 Din. Isto velja, če ne izbriše oseb, ki so umrle ali pa so izgubile volilno pravico. Če občine ne predložijo stalnih volilnih imenikov sreskim, oziroma okrožnim sodiščem v roku, odrejenem po tem zakonu, bodo odgovorne osebe kaznovane z zaporom do 6 mesec :v. Vse te krivde sodi senat okrožnega sodišča. pol, Niemcovič 6, Kostič 5 in pol, Asta-loš, Marosczy, Stoltz 5, Colle, Pirc in Tartakower 4 in pol. V sredo se je začelo zadnje XIII. kolo prvega turnusa. Na vrsti so: Niemcovič-Spielmann, Pirc-Colle, Flohr-Vidmar, Bogoljubov-Astaloš, Kashdan-T artako- wer, Marosczy-Stoltz in Aljehin-Kostič. * « BLED, 9. septembra. V začetku današnjega 13. kola sta se spoprijela Niemcovič in Spielmann. Njuna partija še ni odločena. Po vsej priliki bo padla odločitev šele v popoldanskih urah. Pirc igra proti CoHeu. Nasprotnika sta v enako dobri poziciji. O izidu partije še ni mogoče prerokovati. V približno enakem položaju sta tudi Vidmar }n Flohr. Bogoljubov in Astaloš sta otvorila zelo zanimivo igro. Bogoljubov stoji boljše od Astaloša. Kashdan se je proti Tarta-kowerju slabo postavil. Stoltz se je dopoldne dobro držal proti Maroczyju, Kostič pa je svojo igro proti Aljehinu izgubil. Kadar propadajo banke... Polom Amstelbanke v Amsterdamu je težko prizadel tudi nekatere prominent-ne umetnike mednarodnega slovesa. Tako poročajo, da je izgubil prvi tenorist dunajske Državne opere Alfred Picca-ver poldrug milijon dinarjev naše veljave, dočim sta prišla komik Maks Pallen-berg in njegova žena Fritzi Massary ob vse premoženje. Avgust, mesec potopa. Vremenoslovec pri pariškem »Matinu« je napisal pregled o letošnjem avgustu in prihaja do zaključka, da beleži ta mesec tri rekorde. Prva njegova posebnost je izredno nizek barometrični tlak. Nadalje je bil najbolj deževen mesec letošnjega leta ter je imel največje število brezsolnčnih dni. Barometrični tlak je dosegel višek depresije ■ 24. avgusta. Solnce je v rečeni dobi sijalo komaj 100 ur, medtem ko sije normalno 225 ur. Mariborskih Volilne imenike v Mariboru so že takoj danes pričeli sestavljati. Na delu je cela vrsta občinskih nameščencev, izgleda pa, da jih bodo morali pritegniti še iz raznih mestnih uradov. Računati je, da bo imel Maribor nad 7000 volilcev, morda celo blizu 8000. Ni prav. Po Mariboru pobirata prispevke dve sivo oblečeni redovnici, ki se predstavljata za »Missionarinnen von Laibach«. Druge legitimacije ne pokažeta. Je že lepo, da se skrbi tudi za zamorčke, bližji so nam pa vsekakor naši bosopeti, razcapani in lačni reveži, ki so ravno tako potrebni podpore in bi gotovo bili tudi hvaležni za kako toplo odelo. Umestnej-ši bi bili prispevki zanje. A če že prosi kdo med nami, naj nam gotovi krogi ne pošiljajo tujk iz »Laibacha«. To je anahronizem, ki ni več na svojem mestu. Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Janez Korošec, strojnik, z gdč. Emilijo Poropat, tkalko; Edvard Pelko, strug, pomočnik, z gdč. Nežo Blazino, šiviljo; Viktor Schneeberger, miz. pom., z gdč. Marijo Zorec, gospodinjo; Jos. Tekavc, uradnik, z gdč. Matildo Leben, šiviljo; Janko Kravarič, šol. upr., z gdč. Slavico Strojan, učiteljico. Na X. rednem občnem zboru društva Jugoslovanskih akademikov v Ptuju, c: se je vršil dne 27. avgusta t. 1., je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Pograjc Stanko, cand. med., podpredsednik: Žagar Ignacij, stud. iur., tajnik: Zajšek Vlate, stud. iur., blagajnik: Kajnih Srečko, stud. iur., arhivar: Rubin Maks, stud. iur., odbornrik: Meglič Mirko, stud. ing., revizorja: Tonejc Stane, cand, ing., Kolarič Karl, stud. iur. Za brezposelne. Pri borzi de’* v Mariboru dobijo delo: za Maribor: 2 sedlarja, 1 šofer, 3 navadni delavci, 2 krojača, 2 čevljarja, 1 pre-šivalka (šteparica) za gornje dele čev-jev, 1 šivilja za perilo, 1 hišna šivilja, 2 gostilničarski kuharici, 2 modistovski učenki, 4 šiviljske učenike. Za Maribor in . .ulico: 2 krojača, več učencev (mizarske, kotlarske, kolarskej krojaške, čevljarske, kovaške, brivske, slaščičarske in pekovske obrti), 8 dekel, 3 nata-icarice, 1 hotelska sobarica, 2 varuški, 4 sobarice, 10 kuharic in 23 služkinj. — Za iz Maribora: 1 oženjen hlapec, 2 sodarja, 1 železostrugar, 1 prekajevalec, 1 fant za v skladišče, 2 krojača, 2 mlinarja, 1 gospodinja, 5 strojnih pletilk, 1 kuharica za uradniško menzo, 2 kuharici k orožnikom in financarjem, 1 trgovski pomočnik, 1 vzgojiteljica, l prodajalka. Invalidska tombola. Kakor je že U. V. I. v Mariboru svo-ječasno poročalo, priredi krajevni odbor v nedeljo 4. oktobra t. 1. ob pol 15. uri na Trgu svobode javno dobrodelno invalidsko tombolo v prid in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Kraj. odbor prosi, ker je prireditev humanitarnega značaja, da druga društva na ta dan ne bi prirejala veselic ali tombole. Krajevni odbor Narodne Odbrane v Gor. Cmureku priredi v nedelio, dne 13. septembra t. 1. v gradu v Gor. Cmureku svojo 2. veliko narodno veselico. Začetek ob 15. uri. Za pevsko društvo »Jadran« in glasbeno društvo »Drava« bo pripravljen avtobus, ki bo vozil izpred hotela »Orel« ob 12. uri dopoldne. Istotam bo čaka tudi drugi avtobus, katerega se lahko poslužijo drugi udeleženci proti odškodnini 20 Din za pot tja in nazaj. V primeru slabega vremena se preloži prireditev na prihodnjo nedeljo. Zopet težka motociklistična nezgoda v — Kamnici. Sinoči okrog 22. ure je padel v Kamnici 291etni Hinko Anders iz Košakov z drugega sedeža motocikla. Pri padcu si •je nalomil levo nogo tako opasno, da ga je moral reševalni oddelek odpeljati v splošno bolnico. — Vozač motocikla se je le neznatno potolkel. Samo do 13. septembra Svengalijevi telepatski vočeri v Veliki k?.‘ arnl. 16. prične veliki zimski kabaretni spored. ■—BTftMTI HHHT Ifflfl1*. dnevni drobiš Usoden skok iz drvečega vlaka Ko je sinoči okrog pol 18. ure prihajaj ljubljanski vlak na postajo Pragersko, 1 pred zadnjo bločnico, hoteč si prikrajša ti pot domov, skočil iz drvečega vla • 171etni mizarski vajenec in siif železn čarja Josip Plajh, stanujoč pri svojih sta* riših v bližini postaje Pragersko. Pri P3 nesrečenem skoku si je fant zlomil des' no nogo v členku. Prelom kosti je z-kompliciran. Vlakospremno osobje opazilo nezgode, vsled česar Je vlak ne* moteno odpeljal na Pragerske. Ponest čenec pa je po komisijonelni ugotovit nad pol ure ležal brez pomoči tik proS in klical na pomoč. Poklicani Jtiaribors reševalni oddelek je ponesrečenca premil v splošno bolnico. Karambol s smrtnim izidom. V pondeljek zvečer je vozil pc c®* od Maribora proti Bohovi na motocikl trgovec Pozne iz Oplotnice. Pred seMJ je videl na cesti starca, ki pa se vkb. neprestanim znakom s huno ni UIT1®..IL s ceste. Pozneje ga je hotel levo prehu ti, v istem hipu pa se je starec ozrl » skočil na levo. Katastrofa je bila seve(L neizogibna. Oba sta bila pri karamh» poškodovana, starec težko, vozač la^ Starca je pripeljal neki šofer iz Ru» bolnico, kjer je še isti večer podlegel K škodbam. Identitete doslej še niso rm, ugotoviti. Pri njem so našli samo v LF ski knjižnici v Narodnem domu izposoj2’ no knjigo in v njej izkaznico na ime j°‘ že Kojc brez vsakih nadaljnjih podatke'' Zadevo ima v rokah policija. Smrten padec z enokrake lestve. Po vesteh od Sv. Primoža nad je padel v pondeljek popoldne z enokra‘ pondeljek in sredo od pol 9. do pol . ure, a v soboto pa od pol 9. do pol 12-dopoldne in popoldne od 15. do 17. u .J Izven uradnih ur se stranke sprejel* samo v nujnih zadevah in če so pova ljene. Tezno. hehkih blazin. Nacionalistična vojska je »°rla v prestolnico, on :e moral bežati. Pa ni daleč. Pobegnil je na japonsko jemlje v Tien-Tsin in sprejel meščan-p° ime Pu-Yi. Tako je postal gospod U-Yi siguren pred zasledovalci, ki so ?u Poprej, dokler ie bil cesar, stregli po žlv>ienju. tem pregnanstvu pa se je gospod u~Vi seznanil z neko ameriško filmsko igralko. Zatelebal se je vanjo čez glavo, S tem je posegla v njegov zakon nova sila. Začel je mučiti svojo ženo, s katero je začel nekavalirsko ravnati in jo ta' ko trpinčiti, da si je večkrat skušala vzeti življenje. Ljubezen do filmske igralke pa je povzročila tudi v duševnosti gospoda Pu-Ya velike spretnem! Dočim mu je bilo prej moderno življenje tuj svet, v katerem bi se bij izgubil, če bi bil tedaj zablodil vanj, mu je postalo zdaj mahoma potreba. Začutil je v svojih prsih željo da bi se 1 sam posvetil kinematografu Ni dvoma, da je na te njegove načrte vplivala njegova ljubimka, ki je postala odločilna za razvoj njegovega novega življenja. Zadnja kitajska cesarica živi torej ločeno od svojega moža in preživlja samotne dneve zapuščena od ljudi. Baje je prav lepa in tudi jako izobražena. Čeprav deluje Pu-Yi z vsemi silami na to, da bi dosegel ločitev zakona, se ona te mu upira. In ne brez povoda. Za bivšim kitajskim cesarjem stoji močna struja, ki ga še vedno smatra za edinega izvoljenega vodnika kitajskega ljudstva. Bivša cesarica se tega dobro zaveda in noče odstopiti od svojih pravic, ker upa, da bi se utegnile razmere na Kitajskem še kda. spremeniti. Ali je treba tudi noge negovati? Mnogi ne posvečajo dovoij pazljivosti ne2i nog in jih v primeri z negovanjem fok, lica itd., zapostavljajo. Morala bi pa hiti Boga v negovanju telesa na prvem tjiestu. Zapostavljanje noge pride najbolj do izraza v poletnih mesecih, v kopališču, ko je tudi noga brez čevljev in no-kavie. Tu je lahko videti noge epih, skrbno negovanih žen in moških, kako ?° zapuščene, polne žuljev, kurjih očes, kako so jim prsti zviti drug preko dru-g€sa, žile otečene, stopala ravna in še h°lno drugih napak, ki kvarijo lepoto, ha tudi zdravje noge. Koliko je žen in jh°Ških, ki tožijo, da jih. bolijo noge. V 99 od sto slučajev je vzrok boleč nam claba ali pa nikakšna nega noge skozi daljšo dobo. Negovati noge se ne pravi "hiivati jih dnevno eden- ali dvakrat, ”dga zahteva temeljitejše nege. . fta orijentu negujejo noge zelo skrbno, °da ne morda samo radi lepote, temveč ?®to, ker se stanje noge odraža v vsem hjjtenju; če boli noga ali peče kurje oko, chčutimo to bolečino po celem telesu. Ukazano je, da imajo Orijentalci, ki hftiivajo svoje noge vsak dan in jih ma-£ek> z dišečimi olji, občutljiv sluh. Topla popeij noge deluje zelo osvežujoče, živci delujejo pravilno in enakomerno. Vsakdo Iahko opazuje, da mu je sluh slabši, ako f° tnu noge hladne, če pa umije noge v ‘°Pli vodi, se mu sluh zjasni. Često se a«ko izognemo raznim težavam v pre-rjjvi, če kopljemo noge v vroči vodi in J,h nato frotiramo ter masiramo. Razen ^sakodnevnega umivanja in negovanja "°ge je zelo važno tudi obuvalo. Nositi volnene nogavice ni dobro, ker •jiih dotik kožo draži. Svila je ugodna in hobro drži toploto, zato je priporočljivo, nosijo svilene nogavice oni, ki so nag-!*ieni k revmatizmu. Nogavice je treba ^menjati vsak dan, da ostane noga su-d® in topla. Na to je treba paziti pred-$etn poleti, ko se noge znojijo. Zelo priporočljivo je, da nosijo oni, ki imajo rav-a stopala, visoke čevlje. I Kdor bo posvečal nogam dovolj paz-k*vosti, bo imel priliko občutiti v kratim Času dobre posledice tega negova-jjJ®* V mnogih slučajih so krivi raznim 5 nog čevlji, ki so ali preozki ali kratki. Ozki čevlji povzročajo kurje st h v njih so prsti tako stisnjeni, da ra-f * drug čez drugega, nohti se ne mo-tfie Pravilno razvijati in često rastejo v Čevi°.' Ravno tako so škodljivi nogam He*11 z visokimi petami. Pri teh je pre-na vsa teža telesa na sprednji del prstih in sprednjem delu stopala; kost g'ežnia na notranji strani je potisnjena jako navzven. Radi tega žene mnogo tr-P’"io, ker se kost često vname. Vsemu temu se lahko izogneš s pra^ vilnim in skrbnim negovanjem. Kdor ima že pokvarjene, odnosno bolne noge (kurje oči itd.), jih iahko sčasoma popolnoma ozdravi, ako izvaja dobro negovanje. Težja obolenja nog pa mora zdraviti zdravnik. h 11 Hoge Na ta način dobivaš trdo kožo na Reforme sovjetskega pravosodja Nezmiseine kazni, ki jih izrekajo sovjet ska sodišča. član osrednjega odbora ruske komunistične stranke Šo!c je objavil v »Iz vestjih« članek, v katerem protestira proti praktikam sovjetske justice. Nava ja tudi nekatere grobe napake ruskega pravosodja in priporoča reforme, ki se bodo glede na njegov vpliv v stranki prav gotovo izvedle. Med drugim posebno žigosa drakonl čne kazni, ki jih izreka sovjetska justica v povsem nedolžnih primerih. Tako so bili n. pr. trije di'aki obsojeni na tri leta ječe samo zategadelj, ker so nepravilno izpolnili formularje za vstop na univerzo. Potvorili so podatke o svojih roditeljih, ker so hoteli prikriti, da niso delavci. Otroci delavcev pa imajo, kakor znano, prednost pri pohaianju ruskih visokih šol.. Nič manj kričeč ni drugi primer. Dva delavca sta bila obsojena na leto dni pri-si nega dela. Pokvaril se je bil namreč neki kompliciran stroj, ki so ga jima bili zaupali po devetih dneh preizkušnje, nakar so ju proglasili od prej preprostih delavcev za kvalificirane profesioniste. Njuna krivda pa je obstojala samo v nerodnosti, ki je izzvala dokaj težke posledice. Vlada ju je obtožila sabotaže in čeprav sta svoje stališče natančno pojasnila na obravnavi, sta bila obsojena zaradi zanemarjanja dolžnosti. Nekega vojaka, ki je bil v pijanosti prodal svojo ženo za šileč žganja, je sodišče obsodilo celo na pet let ječe. Tudi ta obsodba je nezmiselna, pravi Šole. Saj je jasno, da žene ni mogoče prodati, ker to prepoveduje zakon. Torej se ne more nihče zaradi takšne krivde obsoditi. Slednjič upravičuje revizijo dosedanje sodne prakse v Rusiji tudi dejstvo, da ugodi vzklicno sodišče najmanj tretjini vseh pritožb. Vse to so razlogi, ki dajejo resno misliti in ki bodo gotovo izzva-li potrebne nujne preureditve v sovjet-; SK Rapid - ISSK Maribor 2:1 (2:0) Na Rapidovem igrišču se je včeraj odigrala prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Rapid: Hermann, Barlovič, Flack, Go-linar, Brockl, Seifert, Schmidt, Heller, Hardinka, Baumel, Kokot. Maribor: Koren, Domi, Ivič, Korenčan, Kirbiš, Konič, Miro, Bertoncelj II, Vodeb, Janžekovič, Tonček. Kljub temu, da so Rapidovci zmagali nad svojim starim rivalom, vendar niso povsem zadovoljili. Rapidovci so imeli najmočnejšo formacijo v ožji obrambi, ki je tudi odločila bitko. Moštvo je ugodno iznenadilo z živo in svežo igro. Odlikovalo se je v splošnem z dobrim startom, s prilično dobro igro z glavo in s še nekam zadovoljivim podajanjem. Lepa povezanost med poedinimi deli moštva, zlasti pa razumna kolaboracija med hal-fi in napadom, je ustvarila pred nasprotnim golom nebroj zrelih položajev, ki bi bili obrodili, če bi bil napad količkaj pri strelu, še obilnejše plodove. Povdariti je treba, da so se poedini deli, kakor tudi poedinci med seboj, kar se tiče forme in kondicije, močno razlikovali. Zelo dober, naravnost odličen je bil Hermann. Tri, štiri zadeve je rešil v stilu res prvorazrednega vratarja in s tem mnogo prispeval k uspehu svojega moštva. Od bra nilcev je bil Barlovič vsekakor boljši in je imel v razpoloženem Flacku prav dobro podporo. Sploh je bila vsa desna stran močnejša od leve plati in so se po tej strani izpeljale najnevarnejše ofenzivne poteze, dočim je bilo možno priti l-.apidovski obrambi do živega skoro izključno na levi shrani. Krilska vrsta je zadovoljila razen Seiferta, ki je s svojo življenjsko nevarno igro povzročal ne broj prostih strelov. Napad je bil razpo lovljen v dve polovici, ki ju Hardinka ni znal, z izjemo par moentov, povezati. Desna je bila močnejša in šele v drugem polčasu je postala tudi leva opas-nejša. Hardinka je bil v polju močno pod kritiko, toda dvakrat je izkoristil situacije, ki so mu jih ustvarili drugi. Schmidt in Heller sta se na momente dobro razumela. Baumel je bil v napadu najrtianj opasen protivmik. Moštvo ISSK Maribora je bolehalo na dveh najvažnejših mestih, v ožji obrambi in v krilski vrsti. Branilca sta imela srečo, da ni nasprotni napad prepogosto prišel v kazenski prostor, sicer bi bi la s svojo neodločnostjo in nervoznostjo lahko še marsikaj pokvarila. Krilska vrsta, razen Kirbiša, ki pa tudi ni bil na običajni višini, je grešila zlasti mnogo z naravnost obupnim podajanjem. Napa dalna vrsta si je izgradila nekaj opasnih situacij, sicer pa je Rapidova ožja obramba le redko pustila nasprotnika do strela. Ob količkaj uspešnejši podpori hal-fov bi bila napadalna vrsta eventuelno utegnila zabrisati podpovprečnost obrambe in krilske vrste in tekma bi lahko končala neodločeno. Ob takih okolnostih ni čuda, če se ni mogel močnejše uveljaviti napad, ki je bil sicer pogumno na delu in mestoma zelo opasen. Disharmonirala sta v celem kvintetu Vodeb in Janže-covič. Zlasti zadnji je predvajal nemogočo igro. Bertoncelj je »visel« v zraku in je prihajal do veljave le individualno. V ostalem je napad ponovno serviral svoje bombe, toda ovire so bile premočne in nobena ni našla prave poti. Igra je potekala v prvem polčasu v znamenju Rapida; v drugem polčasu pa so prevladovali Mariborčani. Goli so padli v prvem polčasu v 24’ in 25' po Hardinki in v drugem polčasu v 5’ po Bertonclju. Sodil je zelo slabo g. Nemec. Zlasti v razsojanju foulov je bil nemogoč. Kot predigra se je vršila prijateljska tekma med rezervama Maribora in Rapida, ki je ostala neodločeno 1:1 (1:0). Sodil je g. Jančič, Dopoldne je na Mariborovem Igrišču porazila II. mladina ISSK Maribora I. mladino SK Svobode s 5:4 (2:1). Sodil je g. Kopič. mu prvaku SK Gradjanskemu prijateljsko tekmo. Železničar, ki je nastopil brez Wagnerja, Frangeša in Pezdička, se proti močnemu nasprotniku ni mogel uveljaviti in si je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Zagreb .'Budimpešta 1:1 (1:1), V Budimpešti se je včeraj vršila medmestna nogometna tekma Zagreb:Bu-dimpešta, ki je končala neodločeno 1:1. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrše sledeče tekme: dopoldne ob 10. prvenstvena tekma SK Svoboda:SK Železničar rezerva; popoldne ob 14.: druga finalna ju-niorska tekma za pokal SK Ilirije ISSK Maribor:SK Ilirija; ob 16. prvenstvena tekma SK Ilirija :ISSK Maribor. Vse tekme se vršijo na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odborniki: dopoldne g. Bergant, popoldne gg. Milosavljevič, Kemeny in Marusig. Tajnik. Mariborski zimskošportni podsavez, službeno. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi 5le'a P.reU °bčnega zbora se vsi odborniki vabijo, da se te seje gotovo udeleže. Tajnik. Sokolstvo Cehoslovaško Sokolstvo so udeleži državnih tekem jugo* slovanskega Sokolstva Velikih državnih tekem v odbojki, ki jih prireja Savez Sokola KJ za prvenstvo Jugoslavije, se udeleži glasom telegra-fičnega sporočila tudi čehoslovaško So-kolstvo s svojim prvim moštvom. Kakor znano se tekme vrše na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica. Udeležba na tekmah za prvenstvo Jugoslavije. Dosedaj so prijavile udeležbo naslednje župe: Celje, KarJovac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osijek, Su-šak, Veliki Bečkerek, Varaždin, Zagreb, Belovar, Novomesto in Beograd. Udeležbo javlja tudi čehoslovaško Sokolstvo! Prošnja sokolskim rodbinam! Na državne tekme jugoslovenskega Sokolstva v odbojki, ki bodo dne 13. t m. v Mariboru, pošlje tudi čehoslovaško Sokolstvo svojega prvaka. Bratska dolžnost nas veže, da skrbi-mo za lep sprejem in ugodno bivanje bra-tov, ki prihajajo iz zlate Prage k nam. Zato prosimo naše sokolske rodbine, ki bi zamogle sprejeti enega aK več bratov Cehov kot goste, da sporoče to do petka opoldne Sokolski župi Maribor, Narodni dom. Bratje Cehi dospejo v soboto in odhajajo v pondeliek. Pričakujemo sokolskega odziva ta izraza slovanske gostoljubnosti! Sokolska župa Maribor. Vsak drugi Kitajec brez dela Slika brezposelnosti in bede na Kitajskem je uprav strašna, To ponovno po-trjuje statistika, ki jo je nedavno izdalo kitajsko notranje ministrstvo. V njegovem poročilu stoji, da šteje, danes Kitajska nad 200 milijonov brezposelnih. Številka je katastrofalna, posebno če pomislimo, da znaša blizu polovico vsega kitajskega prebivalstva. Notranje ministrstvo je izdalo navodila vsem upravnim oblastvom na deželi, naj mu po možnosti sporočijo načrte za zaposlitev ljudstva. Samo po sebi se razume, da izziva ta položaj politične posiledice in da se zaradi tega v deželi širi komunizem« skj justici. SK Železničar :SK Gradianski (Bjelovar) 5:5 (3:5). SK Železničar je v nedeljo gostoval v jBjelovaru ter odigral proti tamkajšnje- Nov list naših izseljencev le pričel izhajati v Parizu pod naslovom »Jugoslavenske pariške novine«. V pozdravnem članku prve številke pravi uredništvo, da bo list zastopal nacijo-nalno jugoslovensko politiko med izse-jenci in gojil prisrčne prijateljske odno-šaie med Francijo ta Jugoslavijo. Stran 3. JffarlEorsEJ VECrifWTK jatrg t m J ti d o r i, nne y. ia BFlL" ^ ---- . 1931. Dr. O. Hatmlg. ‘Dva soseda Povest iz preteklega stoletja. A zavist ie bila že v raju in je upropastila prvo dvojico. V trenutku, ko je hotel pograbiti Sultan kost, ie planil Purši proti njemu, ni pa znal, da je bil privezan za verižico ob miizino nogo; ker pa je Sultan že držal kost v gobcu, in imel najresnejši namen že tudi uživati kje na samem prav nemoteno, se je zakadil ogoljufani Purši za Sultanom. Vsled močnega sunka je potegnil tudi maizo seboj in ker je trenutno nikdo ni držal, je zgubila ravnotežje, se nagnila ter prišla v dotik z materjo zemljo, z njo vred pa so zdrsnili vsled od nekdaj veljavnih postav privlačne sile matere zemlje različni kozarci, napolnjeni z vinom ter celi bokali na suha trda tla, kjer so se razdelili vsled svoje teže v večje in manjše kose, kar je seve povzročilo precej glasno žvenketanje. Gostje so žal. prepozno zapazili, kaj se namerava zgoditi, hreščeči ktikii žensk in katastrofa je že bila tukaj z vsemi posledicami. »Ti nesrečni pes,« zakriči zdravnik Resnik in ker je držal slučajno svojo palico v roki, jo je v razburjenosti položil po hrbtu razjarjenega Puršija, toda tako krepko, da mu je ostal le krajši del z ročajem v roki, drugii pa je zletel onstran psička, ki se je cvileč skril pri svojima zaščitnikoma. »Taka surovost, tepsti nedolžno stvar, to pač ni lepo, O moj ubogi Purši,* je zakričala davkarjeva soproga s histeričnim glasom ter božala svojega ljubljenca na mestu, kamor je padla palica. Davkar je ošvig-nil razvnetega zdravnika s pogledom, ki mu sicer ni bil navaden, toda rekel ni nič, kajti z Pesnikom sta si bila dobra, posebnoi ker sta v dolgočasnih urah kvartala skupaj in se pri tem vedno dobro razumela. Nastal je za trenutek mučen položaj in mogoče bi med današnjimi gosti nastali tudi dve stranki. In to bi bilo usodepolno, ker bi se vsekako nagnila pretežna večina na zdravnikovo stran, h kateri ie pripadal tudi adjunkt Kodrič. Vsled tega pa bi bila seveda zamera pri predstojniku, kar pa ni dobro za uradnika, ki ima še kaj častihlepnosti. Radi tega psa bi moral namreč gledati čemeren obraz in pri vsaki priliki čutiti moč užaljenega ljubitelja tako skrbno negovane živali. ' > Toda v tem trenutku so udarili vsem na ušesa glasovi godbe, hreščeče harmonike, škripajočih gosli ter neuglašenih trobent. Godci so udarili veselo poskočnico, da so se nekateri gostje začeli vrteti kar po trati. »Kaj pomeni to,« vpraša davkar, bi se je med tem časom že pomiril, kajti postavili so zopet mizo, Rozika je prinesla kar dva bokala najboljšega, ki ga je naročil zdravnik Resnik kot odškodnino za bolečine ubogega Puršija, ki se je vsled debelega kosa mesa, podarjenega od sodnika Škerjanca, hitro potolažil. »No, adi ne veste,« odvrne notar, »naša Cestnikov-ca ima jutri god, Sv. Marjeta se Časti.« »A, glej, glej, skoraj sem pozabil,« pripomni odvetnik Suhadolnik, »saj že dalje časa nisem bil tukaj.« »To je pač čuda in skoraj neverjetno,« odvrne notar, »ko raste tukaj tako lepa rožica na samoti in mogoče ovene, prej ko bo hotela.« Rekši, dvigne kupico ter pomežikne adjunktu Kodriču, češ, moja hči Zofika ni tako lepa, a za to je bolj petična. Kodrič je razumel ta zbadljaj, zato pa je vstal in šel proti hiši, kjer so se že zbrali drugi gostje. Ravno- kar so končali godci, njih vodja je izrekel čestitke, šaljivo in resno, nakar so pristopili tudi današnji gostje, da bi izrekli svoja voščila. To priliko je porabil Kodrič, stoječ poleg Rozike, ki mu je na tihem stisnila roko, da je skočil na stol ter spregovoril v imenu vseh današnjih gostov prav srčne čestitke, katere so zaključili godci z močnim tušem ter klicanjem trikratnega zategnjenega: Živijo. Vsa ginjena se je zahvaljevala dobra gospodinja Margareta ter si ponovno obrisala solzne oči z belim predpasnikom. »Kako ste lepo govorili, gospod adjunkt, take časti pač nisem vredna, ko sem le priprosta ženska.« »O ne ponižujte se, gospa, vi ste nad vse spošto- vani in zato vas tudi vsi radi imamo, Bog vas reče adjunkt in stisne ginjeni gospodinji roko. Zopet so zagodli godci ter končali z močnim tu* šem. . Rozika radi tega počaščenja od strani adjunktaKa ni mogja premagovati svo:ega vese!ja. Vedela .'e naffl*| reč, da se je s tem prikupil njen oboževatelj starisero do cela; sedaj je samo še treba, da se jasno izjavi ® kmalu bo srečna nevesta tako lepega uradnika. Zelei* se mora kovati, dokler je še vroče. Nastopal je že mrak, veseli gostje so zapeli še V kaj pesmi in tudi godci so še vrezali nekaj poskočni« nazadnje pa ie le prišel čas odhoda. Ob slovesu je spregovori! še davkar Gorjan ^ kaj besed na čast Cestniku, ki je postregel s tako do* brimi stvarmi, češ, da ima smisel za svojo stroko]® kaže tudi drugače razumevnost, zato pa tudi zasluzitj da postane župan v Strugi, ker bo mož na svoje® mestu. Živahno so odobravali vsi te besede in še enkrat je zaoril krepki: Živijo, bodoči župan! Le Suhadolnik in Resnik sta ostala tiho, bila s*1 drugih misli. Cestnik se je ginjeno zahvaljeval ter poslavljal ^ ljubih gostov, ki so mu izkazali toliko časti, vrh te?a pa pustili pri njem še dosti denarja. Zadnji je bil adjunkt Kodrič. »Kam pa se vam tako mudi,« meni Cestnik V1 srečen, »saj niste oženjeni, posedite še nekaj časa, se še malo pomenimo, Rozika ima tudi sedaj bolj č cel popoldan je morala tekati, revica. Sem pač ves®'' da imam tako izvrstno pomoč.« V tem je že prišla Rozika, ki je ravno še ujel* zadnje besede. Vedoč, da želi celo oče, kar si je m sama mislila, je prijela adjunkta za roko ter ga pelja' k mizi v kotu. vrta, kjer sta se vsedla pod košatil11 drevesom. Oče Cestnik se ie še pomudil nekaj čas* pri obeh, a se na to odstranil, češ, da mora še poglf dati k gostom, ki so prišli.iz soseščine počastit njež* vo ženo. Sobo s štedilnikom oddam, ksandrova cesta 17. Studenci, Ale-J 2626 Strogo separirano, lepo opremljeno sobo takoj oddam. Ka-cijanerieva ulica 22, pritličje, Mel(e. 2624 Hišo ali vilo pri Aleksandrovi cesti oziroma parku kupim. Ponudbe, z navedbo ulice, številke, cene, sprejema notar Kogej Jak., Celje, Miklošičeva 3. 2567 Rabljene avto in moto gumi piažče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Velijo Izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se Izvršijo točno in ceneno. 2491 Sobo in črkosiikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro to okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«, X Preteklo nedefto se je na veselici v studenškem gozdu zgubi! klobuk. Dotični gospod, ki ga je vzel seboj je poznan in se prosi, da ga odda v Studencih, Kralja Petra c. 28. 2604 Gostilno oddam pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Mesarska ulica 5 ali Vojašniška ulica 4, 2627 Lepe sobe v vili pri parku oddam. Naslov v upravi lista. 2623 Dijake sprejmem na stanovanje in hrano v banovinski hiši. Naslov v upravi lista. . • ' 2622 Soba, solnčna, lepo opremljena, s posebnim vhodom, oddam gospodu. Cvetličnn ulica št. 13/1.____________________2625 Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos. Aleksandrova 13. 2370 Telovadne In druae čevlie za šolo, jesen in zimo nudi najugodneje trgovina s konfekcijo JAKOB LAH« Maribor, aiavni trg 2 Inseriraite v ^Veterniku »• Sveže kislo zelje najboljše kakovosti dobite od 11. sept. naprej vsaki dan pri tvrdki M. Berdajs, Maribor, Trg svobode. 2631 Dijakinjo sprejme v vso oskrbo boljša rodbina v Mariboru. Klavir na razpolago. Naslov v upravi »Večernika«. 2581 Šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damsk® torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd* v veliki izbiri in po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici. Spre* jema tudi popravila. Josip Karlo, Ko»-pališka ul. 2, Scherbaumov paviljon. 2287: RUSIJA Učite se jezika največjega slovanskega naroda. Izšla je: Ruska začetnica za Slovence v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. Dobi se v vseh knjigarnah. Nalceiieie kupite I Nogavice, damske, moške in otroške. Pletenine vseh vrst, za dame, moške in otroke. Rasna ročna dela In pred* tiskanje. Toaletne predmete v novo otvorjenl ipecijalnt trgovini Slavko Černetli Maribor. Steina ulica 1 Zahtevajte povsod „Vecernik“! Starši! f Začetek šole le tu I Ne pozabite, da dobite vse šolske knjige & šolske potrebščine najbolje in najceneje pr* Tiskovni zadrugi,Maribor Aleksandrova cesta 13 {■dala Kotutordj .Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja to arednlk; PRAN UKo/.miC v Mar‘hum. liska Mariborska tiskarna d. d» predstavnik alANKu Utltl-A 1 Maribor«.