Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, PavliSeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za c'elo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 14. prosinca 1911.
St. 2.
Naše zadriižništuo.
Ob koncu leta dela vsak dober gospodar račun, kako je v pretečenem letu obratoval, če in kje je imel pri gospodarstvu dobička, in dela potem sklepe, kaj in kje je morebiti pomanjkljivo ter česa bode potreba zboljšati, oziroma kje bode v -bodoče potreba zastaviti vod, da se gospodarstvo v obče zboljša ter da bode trud prinašal več uspeha.
Enako, kakor posameznik polaga letni obračun sam sebi prostovoljno, so zadruge, posojilnice itd. po zakonu primorane, položiti ob sklepu vsakega leta in do določenega obroka svoj računski zaključek in bilanco za pretečeno upravno dobo. V obliki in načinu, kako se to vrši, so naše zadruge po veliki večini že do dobrega poučene, one. katerim pa bi utegnilo manjkati v tem pogledu še zadostnega znanja, bodo dobile potrebni pouk od „Zadružne zveze“ v Ljubljani, kjer so učlanjene, odnosno pri različnih činiteljib navedene zveze.
In ker smo ravno komaj dokončali poprejšnje leto in ker nas vsak napredek na kulturnem, političnem in gospodarskem polju ne le samo veseli, marveč je tudi naša dolžnost, da kot edini koroški list pazno zasledujemo zlasti gospodarske interese našega ljudstva, nad istimi čuvamo ter jih po možnosti ščitimo, smo pač tudi opravičeni, da se ozremo nekoliko nazaj, če in v katerem oziru je naše slovensko koroško zadružništvo, zlasti pa naše slovensko posojilništvo napredovalo?
Uspeh, do katerega pridemo pri tem raz-motrivanju, je v vsakem oziru znaten, in lahko rečemo, da smemo biti z istim popolnoma zadovoljni.
Znano je, da je bilo pretečeno leto, pa tudi že poprejšnja leta v marsikaterem gospodarskem oziru, zlasti pa glede našega slovensko-koroškega gibanja precej burno in da smo bili izpostavljeni različnim izkušnjam, ki pa jih je naše zadružništvo vse možko prestalo v svoj prid in napredek in brez najmanjše škode ali izgube za svoje člane in vlagatelje. In četudi znamenja kažejo, da takih težavnih izkušenj še neče biti konec, zlasti ker se zaletavajo v naše zavode na-
sprotniki kar od dveh strani, je vendar več kot gotovo, da vsa obrekovanja in vse laži ter vse mogoče nasprotovanje ni in ne bode moglo omajati neomejenega zaupanja, ki ga goji naše dobro slovensko ljudstvo do svojih zavodov, in ne more izpodkopati trdnega temelja, na katerem stoji slovensko-koroško zadružništvo. Ravno v poslednjem času skušajo zavidljivi nasprotniki slovenskega zadružništva izkoristiti razne neprilike, ki so se zgodile izven naših vrst in po drugih krono-vinah, za to, da bi kradli in izpodkopavali zaupanje našim posojilnicam, ker s tem lovijo kratkovidne ljudi, da se pustijo brez potrebe in le v svojo škodo begati. Ker smo dobro poučeni, smemo pač ponovnokrat svariti naše ljudi pred lažnjivci, zapeljivci in obrekovalci in prosimo, naj se nihče ne pusti s tem ali onim praznim govoričenjem zbegati. Preskrbljeno je za to, da bodo taki obrekovalci dobili pri sodišču zasluženo kazen, ker se nam je posrečilo poizvedeti konkretnih slučajev, da so se mogli izročiti krivci sodišču. Pri tej priliki pa, ko poudarjamo, da je denar pri naših slovenskih posojilnicah gotovo mnogo bolj varen kot kje drugod, opozarjamo naše ljudi, naj se v potrebi obračajo za pojasnila in nasvete na pododbor ljubljanske Zadružne zveze v Celovcu ali pa na Zadružno zvezo v Ljubljani in njene činitelje. Take osebe pa, ki lažejo, da naši zavodi niso popolnoma varni in govoričijo vse mogoče izmišljotine, naznanite s pričami vred vselej nemudoma pisarni g. dr. Janko Brejcu v Celovca ali pa Zadružni zvezi, da se brez ozirov izročijo sodniji. V tem oziru mora biti naše prizanesljivosti in potrpežljivosti enkrat energično konec.
Zdelo se nam je potrebno, predstoječe besede zapisati ravno sedaj v času, ko tudi nam prihajajo vedno tozadevna povpraševanja, četudi je pravzaprav namen današnjega članka kratek pregled stanja slovenskega koroškega zadružništva ob koncu leta 1910. Naše zadružništvo je, kakor znano, že precej staro; saj se je ustanovila prva slovenska posojilnica že pred 39 leti v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, ko še v drugih slovenskih kronovinah ni bilo nobene slovenske zadruge. Poglavitno se je začelo razvijati v naši
deželi posojilništvo, za kar gre naše neomejeno priznanje poprejšnjim organizatorjem in voditeljem iz Celja, ki so se za povzdigo in prospeh naših zavodov mnogo trudili tako, da imamo lepo število posojilnic, ki prav plodonosno delujejo že več kakor 20 let. Bilo bi preobširno, ako bi hoteli vse navajati, vendar naj zadostuje, ako omenimo poleg posojilnice v Št. Jakobu na pr. Bekštanjsko posojilnico v Ločah, nadalje posojilnice v Velikovcu, Šmihelu, Spodnjem Dravbergu, Sinčivasi, Glinjah, Djekšah. Št. Janžu v Tinjah itd.
Vseh slovenskih zadrug je bilo koncem pretečenega leta na Koroškem 41, med temi je 37 posojilnic, 1 mlekarska zadruga, 1 gospodarska zadruga, 1 konzumna zadruga in 1 zadruga za pospeševanje živinoreje. Izmed posojilnic je 17 rajfeiznovk, katere uživajo posebne olajšave glede davkov in kolkov. Skoraj vse te zadruge so bile učlanjene do pretečenega leta v celjski zvezi, iz katere so pa iz obče znanih razlogov zlasti pa zaradi tega, ker jim slednja nikakor ni mogla nuditi takih ugodnosti kakor je to mogoče pri ljubljanski zvezi, izvzemši dveh posojilnic vse izstopile ter se pridružile „Zadružni zvezi v Ljub-ljani“. Ta zveza ima v Celovcu tudi svoj pododbor za Koroško in stalno pisarno v hotelu Tra-besinger z lastnim uradnikom. Razen tega razdeli Zadružna zveza v Ljubljani slovensko koroško zadružništvo o okrožju in se je prvo tako okrožje že ustanovilo za spodnji del Koroške v Velikovcu dne 5. decembra p. 1. Načelnik okrožja je preč. g. kanonik Jos. Dobrovc v Velikovcu, ki rad daje okrožje zadevajoča pojasnila. Temu okrožju bodeta sledili v teku leta nadalnji okrožji v Celovcu in Beljaku, s čemer bode organizatorično delo zelo olajšano.
Popolnoma napačno je mnenje, ki ga imajo nekateri domoljubi, češ, da je posojilnic in zadrug že preveč. Opozarjamo glede tega le na delo naših nasprotnikov in kdor stvari, ki se godijo, opazuje z bistrim očesom, nam bode priznal, da je naša zgoraj navedena trditev resnična.
Naše zadružno delo še davno ni dovršeno in slovenskih zadrug nam manjka na vseh koncih in krajih. Četudi smo z denarnim zadružništvom morebiti že precej dobro oskrbljeni, vendar je še
Podlistek.
Saltazar.
Napisal Anatole France. — Poslovenil Š. K.
(Dalje.)
IV.
Tri tedne je ležal Baltazar v nezavesti; po-doben je bil bolj mrliču nego živemu človeku.
k Prišel k sebi, prijel je Sembobitisa za toko, ki je Zajedno z Menkéro bedel nad njim, m plakajoč je rekel :
v	prijatelja, da bi vedela, kako sta
srečna. Kden zato, ker je star, a drugi zato, ker je podoben starcu! Ali ne! Ni sreče na svetu, in vse je zlo, kadar je celo ljubezen zlo, a Bal-kida je tako hudobna."
„Modrost dela človeka srečnega/* odgovori Sembobitis.
»Tudi jaz' hočem poskušati,“ reče Baltazar, toda odidimo takoj v Etijopijo."
Ker je zgubil ono, kar je ljubil, sklenil je, posvetiti se modrosti in postati modrijan, čeprav ga m veselil ta sklep, vendar mu je vsaj ublažil
SrCf' k večer’ sedeS na terasi svoje palače v družbi Sembobitisa in Menkéra, je gledal na obzorju nepremične palme, ali krokodile, ki so v mesečini plavali po Nilu kakor debla dreves.
„Nikdar se ne naveličaš opazovati narave ** spregovoril je Sembobitis.
„Brez dvoma," je odgovoril Baltazar. „Toda v naravi so še lepše stvari nego so palme in kro-
kodili.“ Govoril je samo zato, ker se je spomnil pri tem kraljice iz Sabe. Starec Sembobitis pa reče:
„Nil naraste in poplavi ;v zelo čuden je ta pojay in sem ga raztolmačil. Človek je ustvarjen za razumevanj e. “
„On je ustvarjen, da ljubi,“ prekine mu govor Baltazar. „V naravi so pojavi, ki se ne dadó raztolmačiti.“
„Povej mi enega!"
,,Ženska prevara," odvrne kralj.
Ko se je odločil Baltazar postati modrijan, je dal zgraditi stolp, raz katerega je mogel pregledati velik del svojega kraljestva. Stolp je bil zgrajen iz opeke ter je nadkriljeval po višini vse druge stolpe. Gradil ga je dve leti; Baltazar je potrošil za njega vso svojo dedščino. Vsak večer je šel na stolp in zajedno s Sembobitisom opazoval nebo.
„Nebesne oblike so znaki naše usode," reče nekoč Sembobitis.
„In nje je treba spoznati, ker so zelo temne. Tudi to mnogo velja, da ne mislim na Balkido, dokler opazujem nebo."
Sembobitis ga je naučil razen drugih resnic tudi to, da so zvezde podobne žrebljem, zabitim v nebesni obok, in da je pet planetov: Bel, Me-rodach in Nebo so moški, Sin in Mylita ženski. Sinu pripada srebro, a to je mesec, Merodachu železo, Belu pa kositer.
,.To je znanost, katero moram proučiti," je govoril dobri Baltazar. „Ker dokler proučujem astronomijo, ne mislim ne na Balkido, ne na kaj drugega, kar je od tega sveta. Znanost je velika dobrotnica. Pouči me, Sembobitis, o vedi, ki |
ubije v človeku čustvo in odlikoval te bodem brezmejno."
Baltazar je opazujoč solnce in zvezde čimdalje manj mislil na Balkido. Menkera, to opa-zivši, se je zelo razveselil.
„Priznaj kralj, da kraljica Balkida skriva pod zlato haljo kozje noge."
„Kdo ti je govoril o tej bedastoči?" vpraša kralj.
„To verujejo vsi v Sabi, kakor tudi v Eti-jopiji, gospodar," odgovori hadum. „Vsakdo govori, da ima kraljica noge pokrite z dlako, a namesto stopala dva črna parklja."
Baltazar je stresel rameni. Vedel je, da ima Balkida ravno take noge kakor vse druge ženske. In ravno ta misel mu je zbudila spomin na ono, ki jo je nekdaj ljubil. Za osnovo obtožbe proti Balkidi je vzel, ker ni bila njena lepota brez pogreška pri onih, ki je niso poznali. In njemu je bilo zelo neugodno, da je ljubil žensko, ki je v resnici krasna, pa je vendar predmet občemu zasmehu — in ni je hotel nič več videti. Baltazar je imel priprosto dušo; toda ljubezen je vedno čustvo, zelo komplicirano.
Od tega dne je kralj zelo napredoval v magiji in astrologiji. Vedno je pazljivo motril stanje zvezd, na horoskop se je ravnotako razumel kakor modri Sembobitis.
„8embobitis, ali moreš jamčiti s svojo glavo za istinitost mojih horoskopov?"
„Gospodar,“ odgovoril je Sembobitis, „veda je nepogrešljiva, samo da se modrijani vedno motijo."
Baltazar je bil od narave zelo nadarjen.
mnogo krajev, kjer bode kazalo po treznem pre-vdarku ustanoviti še rajfajznovke. Zlasti pa bode potreba posvetiti vso pozornost v bodoče snovanje nedenarnih zadrug, in pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev živinorejske in druge kmetijske zadruge.
Po predstoječih razmotrivanjih smemo reči, da je bilanca gledé stanja in napredovanja našega slovenskega zadružništva do sedaj povsem zadovoljiva ter da nam daje vse upanje za še lepši napredek v bodočnosti. Da pa je temu tako, gre neoporečna zasluga našim vrlim voditeljem, odbornikom in pregledovalcem, katere obenem prosimo, naj ohranijo svojo naklonjenost in naj povečajo svojo dosedanjo skrb rasti in procvitu našega slovenskega zadružništva tudi v bodoče. Narod jim bo večno hvaležen.
Nič manj pa ne gre naša zahvala in priznanje ravnotako vrli Zadružni Zvezi v Ljubljani, ki se nikdar ne straši ne truda in ne stroškov, kadar se gre za koristi koroškega zadružništva in ki je naše gospodarsko in zadružno-organiza-torično delo na Koroškem navzlic vsem zaprekam tako spretno in uspešno zapričela. Zato pa se je bodemo vsi čimdalje tesneje oklepali ter se ravnali po njenih navodilih.
Politično društoo razpuščeno.
Silno neprijetno je bilo nemškemu „Volks-ratu'1 in deželni vladi privatno ljudsko štetje, ki je je uvedlo „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem'1. Rezultat tega privatnega štetja bi bil najboljši dokaz za neštevilne protipostavnosti, ki se vršijo sedaj ob ljudskem štetju in s katerimi hočejo požreti naj-nmnj 40.000 koroških Slovencev. Politično društvo je, kakor je bila njegova dolžnost, posvetilo ljudskemu štetju vso pozornost in se je lotilo ljudskega štetja z vso odločnostjo. Celo kopo pritožb glede uradnega štetja je poslalo na deželno vlado, ki je pa odgovorila na te pritožbe z — razpustom političnega društva in sicer z utemeljevanjem, da je društvo svoj delokrog prekoračilo. Zapleniti je hotela vse listine političnega društva, ki pa jih ni dobila, ker jih je odvzel že prej društveni podpredsednik g. poslanec Grafenauer. Z deželno vlado se ne bomo o njenem ukrepu prerekali tukaj, to se bo zgodilo na pristojnem mestu. Opozarjamo le svoje somišljenike, da se naj ne obračajo več s kakimi vprašanji na politično društvo, ker ga ni več. če hoče imeti kdo kak političen nasvet, naj se obrne naravnost na g. advokata dr. Brejca. Politično društvo ne sme več delovati — vsaj začasno ne, s tem pa ni rečeno, da se ustavi politično vse delovanje koroških Slovencev. Ravno sedaj pokažimo, da znamo delati tudi brez društva! Poslanci so z nami. Dr. Ivan Šušteršič je poslal takoj po razpustu političnega društva sledečo brzojavko: „Ministrski predsednik, ekscelenca baron Bienerth, Dunaj. — Deželna vlada v Celovcu je razpustila pod ničevo pretvezo slovensko politično društvo za Koroško. Proti temu nezaslišanemu nasilnemu činu protestira „Slovenski klub“ ter zahteva takojšnjo postavno remeduro.11
„Nič ni resničnega razen onega, kar je božansko, a božansko nam je prikrito. Mi iščemo zastonj resnice. Vendar sem odkril novo zvezdo na nebu. Tako je lepa! Rekel bi skoraj, dazivi; kadar podrhteva, je podobna nebesnemu očesu, ki tako milo sveti. Meni se zdi, da jo slišim, kako me kliče. Srečen, srečen je oni, ki se je naredil pod to zvezdo. Glej, Sembobitis, kako kako divno sveti ona-le krasna in veličastna zvezda !“
Sembobitis ni videl zvezde, ker je ni hotel videti. Kakor je bil moder in star, ni ljubil novih stvari.
Baltazar je ponavljal v nočni tišini:
„Srečen, srečen bode oni, ki se je narodil pod to zvezdo . . . “
V.
Po celi Etijopiji in po vseh sosednih kraljestvih se je raznesel glas, da Baltazar ne ljubi več Balkide.
Ko je prišel ta glas v Sabo, zdelo se je Bal-kidi, da je izdana. Stekla je k comagenskemu kralju, ki je v Sabi pozabil na svoje kraljestvo in mu rekla:
„Veš, prijatelj, kaj ti hočem povedati? Baltazar me ne ljubi več.“
„Kaj za to,“ odgovori kralj v smehu, „da se le midva ljubiva."
„Torej ne vidiš v tem sramote, ki mi jo je napravil ta zamorec?"
„Ne, ne vidim je," pristavi comagenski kralj.
Sramotno ga je zapodila in zaukazala je vezirju, pripraviti vse potrebno za pot v Etijopijo.
Dnevne novice in dopisi.
Visok obisk. Pretekli teden je obiskal „Mohorjev Dom" Nj. eksc. prevzv. gosp. knezoškof krški dr. Balt. Kaltner. Očividno gaje zanimala družbena tiskarna in knjigoveznica. Spremljali so visokega gosta kn.-šk. kancelar — vodja družbe — ter družbeni tajnik in blagajnik.
Velika narodna veselica se vrši v Celovcu 28. t. m. Več prihodnjič.
V župniji Št. Lovrencu v Celovcu je bilo minulo leto rojenih 157, poročenih 38, umrlo jih je 149, od vere jih odpadlo 8.
Mladinoljubom, ki so poslali poročila, naznanjamo, da dobe v zahvalo novoletno darilo: prosimo, da to uvrstijo med ostale številke „M1. kn.“. Ostale prosimo, da kmalu poročajo. Vse Slovence pa, ki jim je na srcu, blagor mladine, prosimo, da nas izdatno podpirajo.
Sanatorij „Maria-Hilf*‘ križnih sester v Celovcu. V zdravilišču je bilo pretečeno leto 208 bolnikov; od teh jih je bilo odpuščenih ozdravljenih 198, 10 jih je umrlo. Operacij se je izvršilo 182, od teh na slepem črevesu 53, guši ali krofu 17 in na želodcu 13.
Sodni okraj Velikovec je razglašen zopet od oblasti kot prost živinske kužne bolezni, iz-vzemši samo mestno občino Velikovec.
Razpisano je učno mesto za moško učno moč na trirazrednici v Šmarjeti v Rožu v stalno, oziroma začasno nameščenje do 18. t. m. Zakaj se ne zahteva znanje slovenščine?!
Zadružna Zveza v Mariboru priredi v sredo, 18. januarja 1911 živinorejski tečaj v dvorani Narodnega Doma v Slov. Gradcu. Začetek točno ob 9. uri predpoldan, konec ob 5. uri popoldan. Predavajo: g. župnik Rožnik iz Selc na Kranjskem, živinorejski inštruktor Fr. Krištof in nadrevizor Vlad. Pušenjak o živinoreji, zboljšanju hlevov in pašnikov, o živinorejskih zadrugah in o zadružni prodaji živine. Kmetje ob štajersko-koroški meji, porabite to ugodno priložnost in udeležite se tečaja v obilnem številu !
Drsališče na Lendu v Celovcu je bilo otvor-jeno v pondeljek 9. t. m.
Najdena je bila lansko jesen na cesti med Sinčovasjo in žel. postajo v Rikarjivasi večja svota denarja. Lastnik ga prejme v župnijskem uradu v Škocijanu v Podjuni.
Poročil se je dne 7. t. m. v Ptuju na Štajerskem g. dr. Franc Kotnik, profesor na celovški gimnaziji, sin vrlega kmeta Kotnika, p. d. Zupanca v Dobrjah pri Tolstem vrhu, z gdč. Reziko Kranjc v Ptuju. Bilo srečno!
Volksrat — pribežališče č. g. Almerja. Odkar je velikovški veroučitelj g. Almer govoril na slovenski zemlji v družbi najhujših svobodo-miselcev in sovražnikov Slovencev za nemško-narodno društvo, kojega namen je, zadnjo slovensko besedo pregnati iz šol med Slovenci in onemogočiti tudi slovenski pouk veronauka za slovenske otroke v slovenskih krajih, od tistega časa seveda prijateljska vez med g. Almerjem in slovenskimi duhovniki ni več taka. kakršna je bila nekdaj. Verjamemo, da mu je to neprijetno. Da pa se ne zboljša, je kriv g. Almer sam, ki se je prvi začel izogibati slovenske duhovniške
„Še danes odpotujemo," reče ona. „Dam ti odsekati glavo, ako ne bodeš vsega pripravil pred solnčnim zahodom."
Ostala je sama; pričela je silno jokati in vzdihovati.
„Jaz ga ljubim! On me ne ljubi, a jaz ga ljubim!" vzdihovala je iz dna svoje duše.
Neke noči, ko je Baltazar gledal s svojega stolpa po krasni zvezdi, spustil je pogled na zemljo in zagledal dolgo črno nit, ki se je iz daljave vlekla po pustinjskem pesku, podobna je bila sprevodu mravelj. Kmalu je izginevalo ono, kar je bilo podobno mravlji, rastlo je in postajalo tako jasno, da je mogel kralj razločiti konje, velblode in slone.
Ko je prišla karavana v bližino mesta, spoznal je Baltazar sijajne sablje in črno stražo kraljice Balkide. Tudi njo je kmalu zagledal. Objel ga je velik nemir, ker je čutil, da jo bode zopet vzljubil . . .
Na nebu je svetila z jasno svetlobo divna zvezda. Balkida, ležeča na škrlatastih blazinah, je bila tudi podobna zvezdi. Baltazar je čutil v sebi neko grozno silo, ki ga vleče k Balkidi. Vendar je, čeprav s težavo, obrnil glavo od nje in pričel opazovati svetlo zvezdo. Začudil se je, ker zvezda je pričela govoriti:
„Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje."
„Vzemi, kralj Baltazar, posodo z miro in hodi za menoj! Privedla te bodem pred noge plemenitega deteta, ki se je v hlevu rodilo in je v plenice povito in v jasli položeno."
družbe, ki ga je sprejela v svojo sredo kot svojega, tembolj pa se je družil z velikovškimi svo-bodomiselci, zagovorniki svobodne šole — on kot veroučitelj. Zato se pa tudi prav nič ne čudimo, če v svoji zapuščenosti ni našel druge inštance, h kateri bi se bil zatekel, nego so „Fr. Stimmen" in „Deutscher Volksrat", ki oba iz dna duše kažeta sovraštvo do nemških duhovnikov ravnotako kakor do slovenskih. Razumemo pa, zakaj se je zatekel g. Almer ravno tja. Pritožba pri kaki drugi inštanci bi se pač končala z obsodbo g. Almerja, ,,Freie Stimmen" pa imajo precej ohlapno vest. Kakor smo se informirali, je v članku v „Fr. St." „Wie windische Geistliche einen deutschen Priester behandeln !“ precej laži in zavijanja. Tako se huduje g. Almer nad g. župnikom Treiberjem, da mu ni pustil maševati v privatni kapelici v slovenskem zavodu. V privatnih kapelicah se sploh ne mašuje brez večjega vzroka, če je farna cerkev tako blizu kakor v Št. Rupertu; nadalje bi moral g. Almer pomisliti, da je kapelica v slovenskem zavodu, kjer rešujemo slovenske gojenke, da se ne pogubijo v nemškem morju. Kaj bi pač rekli stariši teh gojenk, ako bi izvedeli, da so poslali v slovensko zavetišče svoje otroke zato, da bi še tam ne molili v materinem jeziku! Saj g. Almer ne zna slovenski moliti, in če bi tudi znal, bi ne maral! G. Treiber mu tudi ni mogel pomagati pri šolarski spovedi, ker je isti dan imel dve poroki! Da je 8. dec. pridigoval č. g. Podgorc, ne Almer, je tudi slednji sam kriv, ker je sprva izjavil, da ni dolžan ob praznikih pridigovati in ker g. dekan ni maral tako obsedeti kakor ob Vseh svetih, ko mu je g. Almer šele- dva dni pred praznikom odpovedal, da ni bilo več mogoče drugega dobiti. Nehvaležnost pa je, če očita g. Almer g. dekanu po brezverskem listu, da mu ne da iz narodnega sovraštva več ustanovnih maš. G. dekan bi res imel dovolj vzroka, da bi mu jih ne dal, toda istina je, da mu jih je vedno dajal; le zadnji čas mu jih ni mogel dati, ker jih sam ni imel in jih je celo zase moral dobivati od sosednega g. župnika. Po novem letu pa, ko so bile ustanovne maše zopet na razpolago, mu jih je gospod dekan sam ponudil, a g. Almer jih je — odklonil. Nato pa tako zavijanje v „Fr. St." ! No, g. Almer, odslej Vas bo z intencijami preskrboval že „Volks-rat“ ! Da bi slovenski otroci zbadali nemške, o tem ne ve v Velikovcu nihče drug kakor „Volksratovci“, pač pa je znano, da so učenci nemških mestnih šol v torek v kvaternem tednu plezali po ograji „Narodne šole" in klicali skoz ograjo: „Windische Trotteln!" Slovenski otroci tudi niso nosili sokolovih peres, ampak le fazanovo perje, ker so jih prej rabili pri igri v „Narodni šoli". Na druge neslanosti, psovke in hujskanje nemškonacijonalnega lista ne odgovarjamo. G. Almerju izrekamo le še svoje globoko obžalovanje, „Volksratovcem" pa častitamo k njihovemu reku: „Se bomo šli pa pritožit k svojemu nemškemu škofu."
Odpadli so od katoliške vere: Anton Pta-tschek, uradnik deželne zavarovalnice za živino, roj. 1890; Pavlina Jakoch, roj. Ratschnig, r. 1875; Miha Schussmann, realec, roj. 1894; Matija Weiss-mann, mizar. roj. 1880, in Jožef Uhi, rojen 28. ja-
„Glej, to je kralj vseh kraljev; potolažil bode vse one, ki so potrebni tolažbe."
„Tebe, kralj Baltazar, kliče to dete k sebi, ker tvoja duša je črna kakor tvoj obraz, a srce tvoje je plemenito."
„Dete te jè izbralo, ker si trpel; obdarovan boš od njega z bogastvom, veseljem in ljubeznijo."
„Dete ti bode govorilo: „Bodi siromašen z veseljem, ker to je pravo bogastvo!" Reklo ti bode še: „Prava radost je odreči se radosti. Ljubi mene, ker jaz sem čisto edina ljubezen k'
Po teh besedah se je naselil velik mir na kraljevem obrazu. Baltazar je z vnetostjo poslušal besede in čutil je, da se poraja v njem nov človek. Sembobitis in Menkéra, ležeča na tleh s čelom proti zemlji obrnjenim, sta se zelo čudila.
Kraljica Balkida je hitro spoznala na Baltazarju, da ni več mesta v njem ljubezni za njo, ko je vendar njegovo srce napolnjeno z ljubeznijo božjo. Prebledela je od jeze in zapovedala vrniti se takoj v Sabo.	. .
Ko je prenehala zvezda govoriti, sel je kralj s Sembobitisom in Menkero s stolpa.^ Pripravil je posodo mire, sestavil karavano ter šel po potu, koder ga je vodila zvezda. Potovali so dolgo po neznanih krajih, zvezda jim je bila .zvesta vodnica.
Prišedši do križpotja, kjer so se križale tri ceste, naleteli so na dva kralja, ki sta potovala z velikim spremstvom. Eden njiju je bil še mlad in belili lic. Pozdravil je Baltazarja in izprego-voril je:
„Ime mi je Kaspar, sem kralj in nosim detetu, ki se je rodilo v Betlehemu, v Judeji, v poklon zlata."
nuarja 1890 v Staincu, mizarski pomočnik, stanuje v Celovcu, Frolilichova ulica 39.
Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno naprednjejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tnjcev. Geslo: „Svoji k svoj im “ naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine p rimesi v Lj ub-Ijani, katera se prodaja v korist ..Slovenske Straže11.
Iz celovške okolice. (Našim društvom.) Ker si naši nasprotniki na vse mogoče načine prizadevajo zatreti slovenski narod, zato so jim tudi katol. slov. izobraž. društva napoti, zato si na vse mogoče načine prizadevajo, napraviti med društvenimi člani in pevskimi zbori prepir, da bi mi ta način enega ali drugega zavoljo razžaljenja ali lažnjivega obrekovanja pripravili tako daleč, da bi od društva odstopil. Zato bi bilo jako dobro, ko bi vsako izobraževalno društvo priredilo kakor kaže § 18 društvenih pravil, takoime-novana posredovalna sodišča, da bi se vsako obrekovanje in žaljenje pravilno dognalo in dokazalo; na ta način, mislim jaz, take neprijetne stvari najlažje odstraniti. Posebno vpa se obračam na člane društva „Edinost“ v Št. Tomažu, kakor tudi na društvo „Skala“ v Grabštanju, da bi ostali edini in trdni kakor skala, kateri tudi vihar, sedanjih naših razmer ne more škodovati.
Št. Tomaž. (Božična igra) „Pastirci in kralji41 se je pri nas vršila na dan sv. Štefana in vdrugič na dan sv. Treh kraljev. Fant Miha Novak nastopi z lepo slovensko trobojnico, pozdravi navzoče in razloži vsebino igre. Nato se je začela igra. Kar se tiče igralcev, moramo splošno reči, da so bili vsi kos svoji nalogi. Posebno lep vtis so napravile žive slike v bengalični razsvetljavi. Med igro so se glasile ganljive božične pesmi. Med odmori nam je tudi društveni pevski zbor pripravil prijeten užitek, ko je prepeval prelepe narodne pesmi. Igra je ljudem zelo ugajala. * Udeležba je bila tudi, kakor smo pričakovali, velika. Čast društvu, ki je uprizorilo tako predstavo!
Grabštanj. (Naša in neraškutarska kultura.) Čudom so se čudili našinci in nasprotniki, kako se je vendar enkrat moglo vršiti v Grabštanju javno zborovanje slovenskega društva. In vršilo se je. To ve vsa slovenska javnost, to vedo tudi naši nasprotniki. Našemu društvu naklonjeni ljudje prireditve od 26. decembra ne morejo dosti prehvaliti. Tako stvarnih in poučnih govorov in poštene zabave pri petju in tambu-ranju seveda med nasprotniki ne morejo najti. Šaljivemu igrokazu „Kmet in fotograf* sledil je bučen smeh, nepričakovano krasnem dvospevu ,.Ciganski otrok44 pa burno ploskanje. K društvu je pristopilo petnajst novih udov, tako da šteje sedaj sedemdeset članov. To seveda jezi naše nemčurje. Ne vedo, s čim bi nas bolj strašili, da bi vsaj nekatere preplašili. Tako smo morali že na dan zborovanja poslušati različne zabavljice, ki ravno niso častne za one, ki so jih izustili. Krono so si pa postavili na glavo z dišečimi cvetlicami'4, ki so jih postavili na prag gostilne; mi pa smo jih mirno prezrli in smo jih pustili grabštanjskim fortšritlarjem za novo leto. Hajl!
Pristopil je tudi drugi. Bil je starec, kateremu je bela brada pokrivala prsi.
„Ime mi Melhijor; tudi jaz sem kralj in nosim božjemu detetu kadila; to dete bode ljudi učilo spoznavati resnico.44
„Tudi jaz grem tja, kamor vidva,'4 izprego-voril je Baltazar. „Premagal sem svojo strast in zato me je poklicala zvezda.44
„A mene je zato poklicala,44 reče Melhijor, »ker sem premagal svojo oholost.44
,,In jaz grem zaradi tega z vama, ker sem ukrotil SV0j0 krvoločnost,44 končal je Kaspar.
Ir> vsi trije modrijani so nadaljevali skupno pot. Zvezda, katero so videli na iztoku, vodila jih je do onega mesta, kjer se je rodilo dete.
•	!?• ^ zvezda ustavila, obšlo jih je veliko
veselje, oli so v kočo in našli dete z Marijo, njegovo materi0- Pokleknili so pred njega in se mu poklonili. Odprli so svoje blago in mu darovali zlata kadila in mire, kakor stoji napisano v svetem evangeliju.
Smešnice.
V žlahti? Sodnik vpraša pričo: „Ali poznate obtoženca? Ali ste ž njim v žlahti?44
Priča: „No, seveda ga poznam, saj sva oba služila pri enem gospodarju; on je bil pri konjih, jaz pa pri volih — dalje pa nisva v žlahti.44
Neka gospa prime fanta, ki ji je mleko nosil: „Ti, kaj pa je to, da se mleko vidi danes tako vodeno?44 Fant se pa odreže: „Je pa spet moja sestra prilila deževnice; mati so pa rekli da naj natoči vode iz studenca.44
Podljubelj. (Dr kanj e) se je silno priljubilo našemu ljudstvu. Celi dan, še pozno v noč je polna cesta. Zadnjo nedeljo so jih šteli do 300. Ker jih je preveč in se vozijo po glavni cesti skozi vas, je v takih časih zelo nevarno po cesti hoditi. Fantu Kvančniku, ki ni mogel pravočasno v stran, so zlomili nogo, neki mož, S. Križnar, je zletel zadet od sanjk en meter visoko, potem pa na glavo in seveda omedlel. Nam se čudno zdi, da se ni še nihče pritožil.
Velikovec. („Hranilnica in posojilnica44) je imela lani l,192.791'58 K prometa. Vse hujskanje „Štajerca“ in njegovih podrepnikov ni ničesar izdalo. Le malo zaslepljencev se je dalo oplašiti, da so dvignili svoje vloge in vsled tega izgubili za en mesec obresti, za kar se naj prav ponižno zahvalijo lutrovskemu „Štajercu“. Sedaj, ko so se ljudje prepričali, da so nasprotniki s «Štajercem44 vred le hujskali in nesramno lagali, so začeli tem bolj vlagati denar v našo slovensko hranilnico tako, da smo imeli že prvi uradni dan v tem letu 54.000 K prometa. Hvala lepa «Štajercu44 za njegovo izborno reklamo! «Giftna krota“ si naj dobro zapomni, da ima laž kratke noge!
Velikovec. (Preselil) se je v Celje k c. kr. okrožnemu sodišču A. Gallinger (prej se je pisal Kapun), deželni sodni svetnik in vodja tukajšnjega okrajnega sodišča. Tukajšnji Nemci in nemškutarji so izgubili močen steber; Slovenci pa ne bomo za njim pretakali solz.
Žabnice. Pri nas dobimo nov vodovod. Dne 6. t. m. je bilo posvetovanje pri g. Ehrlichu. G. Albin Ehrlich je poročal o približnih stroških in o načrtu. Vsi so z veseljem pritrdili njegovemu predlogu. Izvolil se je pripravljalni odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Franc KrOnn, za podpredsednika pa g. Albin Ehrlih. 72 posestnikov se je že oglasilo, da vzamejo vodo. To bo gotovo velik napredek za našo občino. — V preteklem letu je bilo v naši fari rojenih 28 otrok, in sicer 14 fantov in 14 deklic. Umrlo jih je 26, in sicer 23 domačinov in dva tujca : en turist in en romar. Ta dva sta umrla oba nenadoma v Višarskem grabnu. Poročenih je bilo 8 parov. — Na našem «jezeru44 se je mladini veselje nekoliko skalilo. Delavci prav pridno sekajo led. katerega lastnik g. Kronn pošilja v bližnjo Italijo, kjer ga nimajo, za hlajenje piva in mesa, — Na oklicih je g. Janez Džugan, c. kr. gozdarski substitut z gpdč. Valentino Črnologar.
—	6. t. m. je umrla učenka tukajšnje šole, Ivana Mošic. Reva je bila bolna celih sedem let. — Vreme imamo sedaj prav lepo, baje zato, ker so otroci na dan sv. Treh kraljev s pridnim zvenenjem pregnali iz naše občine vse coprnice. Pri nas je namreč navada, da na ta dan otroci pri vsaki hiši po vasi zvoné, da bi pregnali vse hude duhove.
Črna. (Prememba posesti.) Veliko p. d. Pungračičevo kmetijo v bližini naše vasi je kupil veleposestnik Ratih v Bistri. Prav tako; domača zemlja naj ostane v domačih rokah!
Črna. (N e m š k i 1 e p a k i) so vabili v nedeljo 8. t. m. rudarje na «Bergmannskranzchen44. Ali ste socijalni demokratje tisti, ki se skrivate za nemškimi plakati in se sramujete svojega materinega jezika?
Črna. (Naša dekleta prvič na odru.) Na praznik sv. Treh kraljev je imelo naše delavsko društvo zborovanje. Govoril je č. g. Ivan Hojnik o svojem potovanju po Galileji. Daši je tvarina resna, kraji, katere je popisoval, sveti, vendar je znal govornik o vsem tako poročati, da smo v zabavi mnogo lepega zvedeli. Hvala mu! Za njim so pa nastopila prvič na odru naša dekleta. Predstavljala so igri «Čašica kave44 in «Pri gospodi44. Obe igri so igrale vse igralke brez izjeme tako lepo, da so bili gledalci kar očarani. Šlo je vse tako gladko,' da nismo slišali nikdar suflerja. Imajo lepe zmožnosti za gledališče. Čast pogumnim dekletom, ki so se že pri prvem nastopu tako odlikovale! Da ni bilo med posameznimi dejanji gledalcem dolgčas, so skrbeli pevci, ki so jim zapeli več lepih pesmi.
—	Za pust se pa že pripravljajo fantje. Želijo nekaj prirediti, da bi se vsak, kdor se bo udeležil njihove prireditve, enkrat pošteno nasmejal in bil dobre volje.
Radiše. G. Albin K lešnik, izdelovatelj cerkvenega orodja v Celovcu, ki je bil v «Miru44 večkrat priporočen in je tudi ud Slov. kršč.-soc. zveze, je za božične praznike izdelal za našo starodavno cerkev prekrasen lestenec, ki je sedaj gotovo najlepši kras naše božje hiše. Delo se mu je, kakor strokovnjaki trdijo, naravnost posrečilo. Lestenec je prav priprost, iz medenine prirejen, ali vendar kaže v obliki veliko umetnost in lepoto, tembolj, ker ni fabriško delo, ampak trud lastnih delavnih rok. Umetniški mojster je lahko prepričan, da se mu je «prvo večje delo44, kakor je trdil, popolnoma posrečilo. Cena je pri-
meroma delu jako zmerna — stane samo 240 K. Izdelal je tudi nove svečnike k Najsvetejšemu, nove svetilke za procesije ter predelal star kelih. Vse delo je okusno in tudi solidno. Zato se vsem najtopleje priporoča. — Vsa hvala pa tudi stari Petkinji v Kozjah, ki je sama takorekoč cerkveni lestenec poplačala. Tudi fantje in posebno dekleta so se za praznike izkazali, ker so cerkev z venci in s cvetlicami lepo ovenčali in postavili dvoje bleščečih božičnih dreves.
Vogrče. (Shod in igra.) Novo leto znači tudi nov napredek v našem društvenem življenju. To je dokazal shod, ki ga je ta dan priredilo naše izobraževalno društvo pri «Škofu'4. Ko nam je govornik podal sliko starega leta, nam opisal boje, ki smo jih morali izvojevati v preteklem letu kot katoličani in Slovenci in bodril k naročeva-nju slovenskih katoliških časnikov, ki nam edini morejo pomagati v tem boju. nastopili so ob nabito polni dvorani naši fantje na novem, krasno slikanem odru in uprizorili igro «Spoštuj očeta!44 naravnost mojstersko, da so bili gledalci polni začudenja in hvale. Pa zakaj bi tudi ne šlo tako dobro, ko sam očak Abraham pride in pomaga vleči? Počastili so nas s svojim obiskom celo daljni Štebjani in Globasčani, katerih izborna pevska grla smo imeli priliko to pot občudovati. Hvala jim! Hvala pa tudi domačemu moškemu zboru za vrlo petje! Na svidenje ob dekliški igri «Nežka z Bleda44 v predpustu!
Hodiše. (Pevska veselica.) Kakor znano, se preseli naš pevovodja g. I. Modrič na svoje posestvo k p. d. Mandlnu na Dobajnico; obljubil nam je tudi zanaprej ostati društveni pevovodja in tudi voditi izobraževalno društvo. Zato napravi odbor društva v nedeljo, dne 15. t. m. v društvenih prostorih pri Kramarju v Hodišah ob 3. uri popoldan svojo pevsko veselico, h kateri so povabljeni vsi pevci in prijatelji petja. Pobirala se bo tudi udnina, katero smo namenjeni poslati za «Delavski dom44 v Podljubelju.
Škocijan v Podjuni. («Litanije44 naših novic iz zadnji hdni.) Št. Štefanska veselica je bila dobro obiskana. Poleg gospodarskih govorov gg. Vinkota Poljanca in Antona Grila nas je kratkočasila naša mladina na odru ter domači pevci. Vse priznanje in zahvala! — Na Št. Janževo se je namesto odstopivšega pd. Kosa izvolil za cerkvenega ključarja župne cerkve Lovro Picej, pd. Škudnik v Straživasi. — Na novega leta dan smo pokopali pridnega kletnega šolarja Skrbjakovega Blaža Pukart v Srejah. Zelo častno število sošolcev in odrašče-nih ga je spremilo na zadnji poti. Domači cerkveni zbor, ki je ta dan dobil novo vodstvo, mu je lepo popeval krasne žalostinke.v— Težko obolel je posestnik Luka Hojzl, pd. Štuk v Srejah. Zelo spretnemu svetovalcu pri živinskih boleznih želimo, da kmalu okreva! — Na praznik sv. Treh kraljev je zborovala naša kmetijska podružnica. Ob veliki udeležbi je govoril najprej g. V. Poljanec. Spominjal se je umrlih udov ter potem iskal vzrok draginje živil. G. K oli e rt je govoril sicer prav poljudno, toda, žal, v nemškem jeziku, o gojitvi travnikov in sadonosnikov. 24 posestnikov si je naročilo mlada drevesca. Tem povodom se je tudi sklenila sprememba pravil v toliko, da pristopijo udje naše podružnice h «Knl-turratu'4! — Preteklo leto je pod našim župnijskim zvonom zamahnila smrtna kosa 33 krat. Osem parov se je izneverilo samskemu stanu in novih kristjanov smo pridobili 4L Torej smo — napredovali !
Šmarjeta vJRožu. (Nekaj odgovora.) V zadnji številki «Štajerca44, ki mi je prišla samo slučajno v roke, je blagovolil nek dopisunček obregniti se v šmarješkega kaplana, češ, da hujska in dela politiko celo na prižnici v cerkvi. Ne bi sicer odgovarjal, ako bi se zadiral dopisun samo v mojo osebo, protestiram pa z vso odločnostjo, da se hoče celo od strani «štajercijanskega" • dopisuna komandirati, kaj sme duhovnik na prižnici pridigovati in kaj ne. Mislim, da so v to poklicani čisto drugi ljudje. «Štajerc14 oznanja, kakor navadno, evangelij miru in ljubezni, ne ve pa, da je mir nekaj, kar si moramo še-le priboriti. Ker ga pa nam še celo oni nočejo dati, kateri ga nam oznanjajo, zato si ga moramo izvojevati sami. In ne zamerite, ako zgrabimo tudi mi za meč v obrambo božjih resnic in pravic. Dotični dopisun pravi, da dajam jaz kakor kralj v svojem kraljestvu raz prižnico svoje postave: katere časnike in knjige ljudje smejo čitati in katere ne. Ubogi revček pa še menda katekizma ne pozna, sicer bi vedel, da katoliška cerkev prepoveduje brati brezverske in nenravne knjige in časopise in da je branje in razširjanje takega časopisja proti 1. in 6. božji zapovedi. In duhovnikova dolžnost je, stati na straži in ljudi opominjati, da naj zvesto izpolnjujejo božje zapovedi. In bolj kot kedaj. je ravno v današnjem času dolžnost duhovnika, opozarjati ljudi
IfflSC Zdratlje Si ohranite! Fellerjev fluid z znamko „EIza-fluid“
Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
ako rabite
t
>rv
Tuòi na
Nmh mazati
se pusti
noua
uoljna jeòilna mast
In pomaga tako prihraniti u gospočinjstviu ueliko òenarja, ker ni samo najboljša, temuef tudi najcenejša jeòilna mast.
na sovražno silo brezverskega in nenravnega časopisja. In to menda spada v cerkev in to še menda ni hujskanje, rogovilenje, politika itd.? Pa kakor bi stopil komu na kurja očbsa, tako so zacvilili oni, katerih se posebno tiče in ki so se čutili prizadete. In izdali so se nehote tudi v tem slučaju. Pridigoval sem 4. in 11. dec. 1910 o brezverskem in nenravnem časopisju, ne da bi s kako besedico izrecno ali imenoma omenjal kak časopis. Toda izven naše fare bivajoči dopisun pa je slišal, da sem na prižnici šuntal proti ..Štajercu", „Bauernzeitungi“ in „Freie Stimmen". Iz tega samo sklepam — in mislim, da pravilno sklepam — da „Štajerc“ že sam in njegovi čita-telji prištevajo ta list in sicer čisto po pravici med brezversko in nenravno časopisje. „Štajerci-janski" dopisun je sam dokazal, da je „Štajerc“ brezveren in nenraven, da ga je treba iz stališča praktičnega krščanstva zatreti in izpoditi iz kr-, ščanskih naših hiš. Dokler nam „Štajerc“ res dejansko ne dokaže, da ni proti veri, kar tolikokrat s hinavskimi frazami zatrjuje, mu ne bomo verjeli. Skrbeli bomo, da se bodo našim še dobrim ljudem res oči odprle, da bodo spoznali svojega zakletega sovražnika. Šmarječani. bodite možje! Postavite se temu sovragu v bran, kateri hoče vas in vaše otrdke zastrupljati, ki vam hoče odvzeti vero vaših očetov. Premagali bomo ne-krščansko časopisje le z dobrim, krščanskim. Zato vsi, ki še niste naročeni na „Mir“, naročajte ga vsaj sedaj in to bo najboljši odgovor na „Štajerčeve“ pisarije in fraze.
Matej WeifS, kaplan.
Društveno gibanje.
Katehetsko društvo ima svoj občni zbor v ččtrtek, dne 19. januarja t. 1., ob 2. uri popoldne v Celovcu pri ,.Benediktincih". Spored: 1. Volitev predstojništva. 2. Razgovor o skrajšani molitvi pred spovedjo.
Prevalje. Kat. slov. delavsko društvo ima dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor.
Želinje pri Velikovcu. Na Sladkega Imena dne 15. t. m popoldne po blagoslovu priredi izobraževalno društvo na Želinjah mesečno zborovanje. Na sporedu je zelo poučno predavanje o gospodarskem napredku v Švici. In še drugi govor. K obilni udeležbi vabi odbor.
Guštanj-Tolstivrli. V nedeljo, dne 22. t. m., se vrši v gostilni tolstovrške slatine v Tolstem vrhu veselica z gledališko predstavo „Trije tički" s petjem, govori itd. Pred. med in po
predstavi bodo udarjali vrli prevaljski tamburaši. Sliši se, da bo domač guštanjski pevski zbor imel priliko tekmovati s pevskim zborom iz Slov. Gradca. V nedeljo, dne 22. januarja vse v Tolsti vrh! Začetek ob pol 3. uri popoldne
Politične vesti.
Novo ministrstvo.
Baron Bienerth je imel sestavljen nov kabinet že v soboto, 7. t. m. vKer je pritegnil v novo ministrstvo tudi enega Čeha, kljub temu, da so Čehi odklonili v sedanjih razmereh poslati v novi kabinet svojega zastopnika, se je oglasil znani nemški radikalec Wolf in grozil Bienerthu; izjavil je, da zaraditega ne more reči, kakšno stališče bo zavzela nasproti novi vladi njegova stranka. Bienerth se pa — prvič — ni ustrašil take grožnje od nemške strani in je predložil cesarju novo listo. Bienerth ni maral Čehov popolnoma odbiti, ker še vedno upa na češkonemško spravo. Novo ministrstvo, ki ga je cesar že potrdil, je sestavljeno sledeče:
Predsedstvo: Baron Bienerth.
Notranje zadeve: Dr. grof Rikard Maks Wickenburg.
Trgovina: Dr. Rikard Weisskirchner.
Financa: Dr. Robert Meyer.
Pravosodje : Dr. Viktor vitez pl. Hochenburger.
Železnica: Dr. Stanislaj Glabinski.
Javna dela: Karl Marek.
Poljedelstvo: Baron Adalbert Widmann.
Domobramba: Fml. Georgi.
Gališki minister rojak: Vitez pl. Zaleski.
Novo ministrstvo je pravo uradniško ministrstvo, ker razen dr, Weisskirchnerja in Glabin-skega noben minister ni poslanec, pa tudi ta dva sta po poklicu uradnika. Zelo slabo znamenje in pravo izzivanje za Slovence pomeni v tem ministrstvu pravosodni minister dr. Hochenburger. Izvzemši Glabinskega so vsi novi ministri pravi birokrati, uradniki avstrijskega sistema, od katerih Slovani nimamo ničesar dobrega pričakovati. Grof dr. Maks Wickenburg je bil sekcijski načelnik v ministrsvu za javna dela, prej v na-učnem ministrstvu. Dr. Roberta Meyer j a hvalijo kot strokovnjaka. Bil je svoj čas sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu, nazadnje načelnik statistične centralne komisije. Rojen je 1.1854. Baron Adalbert Widmann je prišel iz Šlezije, kjer je bil podpredsednik deželne vlade v Opavi. Nemec po rodu se je naučil tudi češki. Rojen je bil 1. 1868. Karl Marek je Čeh in je bil sekcijski načelnik v železničnem ministrstvu. Kot narodnjak je baje — mlačen. Dr. Stanislaj Glabinski je bil načelnik kluba poljskih poslancev. Nemci so se ga branili, ker bi bili radi imeli pravega naslednika Wrbe, ki bi še vnaprej dovoljeval Slovence zapirati, ako bi zahtevali vozne listke v slovenskem jeziku. Pričakujemo, da bo nemškonacijonalnim petelinom pri železnici stopil malo na kurje oči. Izmed bivših ministrov sta bila najznačilnejša moža notranji minister Haerdtl in finančni Bilinski. Prvi je bil tip krutega nemškega uradnika in tudi pri nemških nepriljubljen, poleglega sovražnik Slovanov. Poljak Bilinski ' je bil izboren govornik, pa kot minister ni bil srečen. Vrgli so ga Poljaki sami. Wrba je pri koroških Slovencih v najslabšem spominu. Ko je ministroval, so se zvišale tarife južne železnice. Pri dobrih uradnikih je bil skrajno nepriljubljen in je bil naklonjen le svoji kliki. Bog ga nesi! Koroški Slovenci smo še pa vedno živi! Minister javnih del Ritt je bil nezmožen za svoj resort. Vodja poljedelskega ministrstva, Popp, čeh po rodu, je bil prava uradniška šleva in je vzrok, da je bil zakonski predlog o deželnem kulturnem svetu koroškem predložen cesarju v potrjenje. „Slovenski klub" si je pridržal prosto roko nasproti novi vladi, pa tudi nasproti drugim strankam.
Državni zbor
se snide 17. t. m., delegacije 21. ali 23. t. m.
Književnost.
Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. S prilogo „Angelček“. Gena obema skupno 5 K 20 v. „Angelček“ se oddaja tudi posebej in stane na leto 1 K 20 v. Naročnina in vsi spisi, namenjeni „Vrtcu" in „Angelčku", naj se pošiljajo na naslov : Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani. „Vrtec" izhaja vsak mesec. Starišem najtopleje priporočamo, da naročijo otrokom, če ne zmorejo „Vrtca“, vsaj ,.Angelček".
„Mir“ je edino glasilo horodhiiiSlonencev.
Poslano.
Podpisani Posojilnici v Celju, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo, se je sporočilo, da se hujska proti njej in vznemirja njene vložnike s tem, da bo imela velike zgube pri Glavni posojilnici v Ljubljani.
V pojasnilo izjavlja Posojilnica v Celju, da nima pri Glavni posojilnici v Ljubljani nobenih vlog in sploh nobenih terjatev ter da z Glavno posojilnico v Ljubljani sploh ni in ni bila nikdar v poslovnem stiku in da tudi ni njena članica.
Posojilnica o Celin,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
Potnanjhanje Ni
je nevarno stanje in se mora brez odlašanja odpraviti s SCOTT-ovo emulzijo, zanesljivim krepilnim sredstvom, ki je zdravniki kakor tudi bolniki vedno toplo priporočajo. Scott-ova emulzija prijetno diši in je pri tem lažje prebavna in vendar bistveno bolj učinkujoča, kot. navadno ribje olje. Poskus Vas bode o tem hitro prepričal.
Scott-osa emulzija
je obenem priporočljiva za osebe vsake starosti, ki trpe na katerikoli način na pomanjkanju krvi.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Kaj je novega po svetu.
Ponesrečen zrakoplovec. V Londonu se je ponesrečil pri vzletu zrakoplovec Hoxey in ostal pri priči mrtev.
Rop v župnišču. V Dziedicu na Poljskem so oropali 3. t. m. trije roparji tamošnjOga katoliškega župnika Macoška. Proti večeru so prišli v župnišče trije lepo oblečeni mladi možje in rekli, da bi radi govorili z župnikom. Eden je ostal pri vratih, dva pa sta vstopila v župnikovo sobo. Župnik je ravno štel cerkven denar. Roparja sta pomerila z revolverji in zahtevala denar. Župnik je hotel zbežati, tedaj sta pa oddala proti njemu več strelov in ga težko ranila. Ko sta slišala strele gospodinja in visokošolec Čenčala, ki je bil na obisku, sta šla gledat in našla župnika vsega krvavega na tleh. Roparji so ukradli 7000 K in nekaj dragocenosti in zbežali skoz okna. Težko ranjenega župnika so prepeljali v bolnišnico. Upajo, da bo okreval. V sosedni vasi so napadli štirje poštnega uradnika Raba, ki je pa potegnil revolver in dva ustrelil, dva sta pa ušla, pa so ju kmalu prijeli.	_________
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega ravnanja.
Največja trgovina z oblačilnim blagom -1 v Celovcu. =■	=
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hnton Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg T Celovcu.
Brat smrti. To ime so že od nekdaj nadeli spanju, »da po krivici, zakaj v resnici j« krepčalno spanje redilni ir življenja. Naj bo kdo še tako utrujen, da, onemogel — ekaj ur dobrega spanja mu copet P0VI“® “Sy. jene moči » ga spravi v stanje globoko čutne blaženosti. Dobrot iravega spanja pa uživajo samo oni, kyvarujejo svoje živce ražljiva pijača slabi živce, iz tega izvira nespečnost. Ir »m pa igra glavno ulogo kava, ki se pije skoro v vsak »dbini. Z navajo na Kathrmnerjevo Kneippovo sladno avo se je ozdravila že marsikatera nespečnost. Pustna iathreinerjeva Kneippova sladna kava ima vse aromatične rednosti zrnate kave, .brez škodljivih sestavin. ^ njo se apra vij a okusna kavina pijača m obvaruje srce m živce enaravne razdraženosti. Po vsej pravici se imenuje oiej ristna Kathreinerjeva najboljša rodbinska kava.
Dva ogrska orožnika kot roparja. Na juž-em Ogrskem sta dva žandarja zvabila neko dekle, ;i se je vračalo v domovino, v gozd, ga umorila

Poživljen.]c krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehlajenju
se doseže, če rabimo
Za umivanje glave, ust, oziroma zobov
in za olepšan j e polti	jO
je neobhodno potrebno
......................................*
Diana-francosho žganje.
0aš zdravnik
Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat.
Domač prijatelj
Zgorajšnja varstvena znamka Vas
ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to. da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko.
v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —‘50, srednje steklenice K T20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, I., Hohenstaufengasse 3r.

in oropala gotovine 800 frankov. Neki gozdni čuvaj je videl to in se dal od orožnikov aretirati kot divji lovec. Pred mestnim glavarjem je razkril zločin orožnikov, ki so ju takoj zaprli.
Strašen potres v Osrednji Aziji. V Osrednji Aziji je razsajal pretečene dni strašen potres. Zlasti v mestu Wjerny je povzročil mnogo škode in strahu. V zemlji se je naredila široka razpoka. Premožnejši ljudje zapuščajo mesto, nižji stanovi so v strašni bedi. 300 ljudi leži ranjenih. Seveda je tudi več mrtvih. Ljudje po vaseh prenočujejo na prostem, ker so se jim glinaste hiše podrle. Mnogo ljudi je zblaznelo, drugi iščejo izpod razvalin mrtve svojce.
Napad na kralja Alfonza. Na španskega kralja Alfonza je v Malagi izvršil neki anarhist napad, ki ga pa hočejo španške oblasti utajiti. Istina pa je, da je bil neki anarhist aretiran.
Kalhreiner Kneippova sladna kava
!
služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava ! Po ceni in zdrava. ........
Sprejmem tako!
pridnega mizarskega učenca. Lovro Mačič, mizar v Prevaljah, Koroško.
Proda se posestoo
v večjem kraju na Spodnjem Koroškem. Posetve je 24 birnov, nekaj travnikov. S posestvom je združena tudi pekarija. Cena je 18.000 K. Več pove uredništvo „Mira“ št. 53.
Poziu!
Ker se, kakor čujemo, od zagrizenih nasprotnikov in po ljudeh, ki so po njih nahujskani, trosijo debele laži, kakor da bi bila „Hranilnica in posoj ilnica v Spodnjem Dravbergu“ v stiskah vsled zvez z nemško „Zentralkasse“ v Celovcu, z „Zadružno Zvezo“ v Celju, „Glavno posojilnico" v Ljubljani, naznanjamo, da naša hranilnica in posojilnica z imenovanimi denarnimi zavodi, oziroma zadrugami ni v prav nobeni zvezi.
,,Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Drav-bergu“ je članica „Zadružne Zveze v Ljubljani", ki je brezdvomeo najboljša in največja Zveza na Slovenskem. Zato noben vlagatelj ni niti v najmanjši nevarnosti, vloge so gotovo bolj varne kakor marsikje drugod.
Poživljamo zato vsakogar, ki izvé za take lažnivce, da jih proti odškodnini nemudoma naznani našemu odboru in pove dotične priče, ker jih bo odbor potem takoj naznanil sodniji, da jih ta po pravici kaznuje.
Prosimo vse člane naše posojilnice in vse pošteno misleče, da dobro pazijo na take lažnivce in nam jih takoj naznanijo.
Spodnji Dravberg, dne 10. januarja 1911.
Odbor
,,Hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravbergu".
Vabilo
na
= občni zbor =:
katerega bo imela
Bekštanjska posojilnica v Ločah
na Svečnico, 2. februarja, popoldne pb 3. uri pri Pložu v Ločah
po naslednjem redu:
1.	Poročilo o delovanju posojilnice v pretečenem letu in odobrenje letnega računskega zaključka,
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Razni nasveti.
Vabi vse zadružnike
ravnateljstvo.
Jožef Božič u Celoocu
Beljašha cesta Sten. 14
priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagem ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo.
Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano nlin in llDPnn Ilir posebno fino kadilo, francoski stenj itd. Ulju uti Vbili U IU l| Naročila se tudi sprejemajo v Pavličevi nlici št. 7.
Loterijske številke 7. januarja 1911: Gradec 86 34 26 48 2g Dunaj	84 89 75 59 78
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za Sv. Lenart pri sedmih studencih,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil
dne 2. februarja 1911, v gotilni pri „Majarču“ v Št. Lenartu, ob pol 3. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju in odobrenje računskega zaključka za leto 1910.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo
^ občni zbor ^
Modestovega društva
dne 26. januarja, ob 7211. uri predpoldne, v dvorani ^Katoliškega rokodelskega društva" v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Računsko poročilo.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Predlogi.
Posebnih vabil se ne bo pošiljalo.
Načelstvo.
Mayfartlr sejala! stroji
Agricola
SO
najboljši !
za vse vrste semen.
Model 1911
že dolgo izkušen. Močen, soliden sestav. Čisto lahko postavitev
Enakomerno	in
sejanje.	izpraznitev.
Tovarne poljedelskih strojev, livarn železa in fužin na paro
Pii. IHayfartli S Co. Dunaj
ll./fl Taborstrasse št. 7f.
Etablirano 1872.	1500 delavcev.
Natančni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in preprodajalci se želijo.
Zahtevajte ..Mir" po vseh gostilnah!
Varuje noj se
vsako rano pred okoženiem
in pokrije isto z antiseptično obvezo.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kotzanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3‘16 se pošljejo štiri pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko.
Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga
E. FH9GNEH, s. in h. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praga, Mala strana, vogal Neradove ulice št.ZOS.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška dražba
Peter Mernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. £5^— Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Posredovalnica
za nakupovanje in prodajanje živine in poljskih pridelkov se otvori zanaprej v „Na-rodnem domu“ (Aufmuthu) v Velikovcu.
■ vvyrv'.w--'
Pozor!
Da se skažem svojim p. t. odjemalcem, sem se zato odločil, da po
inventurnem sklepu
ostalih približno
4000 metrov
platnenih ostankou
oddam z izgubo, ostanki so 8	14 me-
trov dolgi, zelo fine kakovosti, zajamčeno brezpogrešni, rabljivi za najfinejše bale in se prodajajo
po 55 vinarjev pr. 1 meter
m
Pozor!
šilja se po vrsti v zabojih po 40 proti povzetju.
Vsakemu posameznemu odjemalcu se ne pošilja več nego 40 metrov. Za neugajajoče vrnem takoj denar.
S. Stein, tkalnica, Nachod,
Češho.
Brady-jeve želodčne kapljice, prej
arijinDceljske kapljice imenovane, z arijinoceljsko Materjo božjo
kot varstveno znamko
so najboljše, več nego trideset let pre-skušeno sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd.
Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom
Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385.
6 steklenic za K 5‘—, 3 podvojne steklenice
za K 4‘50 frankó.
V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu
je na novo izšla knjiga:
Razlaganje cerkvenega leto (slovenski Rottine).
Priredil msgr. Valentin Podgorc.
Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3-—, po pošti 40 vin. več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4--, po pošti 40 vin. več.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Priložnostni nakup.
fiamsoDa brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, !6 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj. IX., Altmiitter-gasse 3/VII.
Mnogo priznalnih pisem.
MleMe zadruge
in posestnih!, pozor!
IVIleka
200 do 500 litrov potrebuje za vsak dan in kupuje proti kavciji odjemalec v Celovcu.
Kdo, pove uredništvo „Mira“.
Proda se iz obirskega nadarbinega lesa
stavbni in tesarski les
200 m3 potom ponudbe, ki se naj do četrtka dne 2. februarja 1911 dopošlje na župni urad Obirsko. Pogoji se lahko uvidijo pri podpisanem uradu.
Župni urad Obirsko, 9. januarja 1911.
Rok Tojnko;
provizor.
Kmetija
v bližini Vrbskega jezera, v Škofičah ob jezeru se proda po ceni, obsega 17 do 18 oralov njiv in travnikov, blizu ležeč gozd, aroudirano, poslopja novo in priročno zidana, posebna hišica itd. Dopise in ponudbe na npravništvo „Mira“ št. 2.
Kupujte narodni kolek!
Zaloga ;:suhna, platna,	Franc Souvan sin, Ljubljana	Najmja zaloga preprog.
modnega in manufaKturnega Blaga.	Mestni trg št. 22 in 23.	Popolne opremo
	fllanufalitiirna uelBtrgouina.	Narodno podjetje.	za neveste.
: Hotel Trabesinger o Celovcu :
VelikooSka cesta St. 5
se priporoča
potnihom, hi preuočujsjo o Ceioucu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi
hogljišče, t"!irai k"™1™-	■—~
— Pa liti sadiš na 56110001801 5PtU.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družboj posebno v sredah zvečer.
UsliikE dusrane za sSaods iti ueselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: !vail MillOfllg.
Podružnica Ljubljanske kredMue banke o Celoocn
I Kolodoorska cesta sten. 27.
Delniška glavnica K 5,000.000. ‘Rezervni fond K 450.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje [srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. - Sskompt in inkasso menic. — SWzna naročila.
Centrala
Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesetmo vplač. po K 8--za kom.
Tiske srečke s 4°/o obrestmi. Dve žrebanji na leto Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpla-čevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.