P1f>li« plgM w gotovi«!._tafcan mfc tonk, Hrte* I« »ebolo._C— pomimmU iL Dh TRGOVSKI UST O*** t ČASOPIS Zil TRGOVINO, INDUSTRIJO J*" . v0v\Vf Predfrtktv« la «TW*vnHir© j« v Ljubljani, GradišC« št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekov v£W’v Ljubljani 11.953. — St. telefona 552 Naročnina m ozemlje SNS: letno D 90 za pol leta D 45*—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50, za L /bistvo D 120’—. — Plača ln toil se v Ljubljani LETO V. emsssig« iSiT. List stane od 1. novembra 1022: 1. za kraljevin o. SHS: 1 celoletno Din. 120.— polletno Din. 60.— ;> četrtletno Din. 30.— mesečno Din. 10.— posamezna štev. Din. 1,— 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150.— Hajka na trgovce. Pod tem naslovom prinaša trgovinski Glasnik« članek, ki je vredeD, da ga priobčimo v dobesedni prestavi : V naši državi imamo danes vrsto ljudi, ki so postavljeni takorekoč izven zakona in proti katerim se je uvedla sistematična, ubistvena hajka, hajka za presleefovanje. Mislilo se bo mogoče, da so to oni brezštevilni hajduki po mestih in vaseh, ah one komite, ki preganjajo do obupa naše ljudstvo v južni Srbiji, Črni Gori in Hercegovini? — Ne, niso mišljeni ti. Ti ne povzročajo toliko glavobola našim nadležnim faktorjem, ki se ž njimi tudi ne bavijo preveč, ampak njim se zdi bolj opasna druga vrsta ljudi, katero je treba‘trebiti in uničevati z vsemi mogočimi šikanami, ter oviranjem dela: to so trgovci. Mi ne pretiravamo, ko to pišemo, ampak smatramo za absolutno potrebo in dolžnost, da ta grd in absurden pojav javno ožigosamo. Naši nadležni državni faktorji so zavzeli napram trgovcem stališče, kakor da bi bili to uajpriprostejši banditi in parasiti, kakor da bi bili to ljudje, ki zaslužijo strahovito mnogo in se bogatijo na nedovoljene načine, in da jih je zbog tega ne samo mora ovirati pri zaslužku, ampak da se jih sme celo, na legalne in nelegalne načine, poljubno puliti. Na tega namišljenega nesrečnika so se vrgli, poleg oficijelne države, tudi še mnogi advokati, in mnogi korumpirani administrativni, prometni, carinski uradniki, in še mnogo drugih, kateri zahtevajo, da se jih namaže, za to, da bi izvršili samo to, kar je predpisano po zakonu. Za trgovce ni v ostalem sploh zakona: imamo* samo razne kapricijozne na-redbe in uredbe, ki se spreminjajo z vsakim momentom, tako da noben trgovec ne zna več, kaj mu prinese dan, kaj mu prinese noč. Nagle iz-premembe izvozne in uvozne carine, nepričakovane prepovedi izvoza in uvoza- državno fingiranje borznih tečajev in njihove katastrofalne izpre-membe, postavitev trgovine pod -varilstvo ministrstva za socijalno politiko, deviznih odborov in še mnogih drugih faktorjev — vse to postavlja trgovino v tako negotovost, da je vsaka kalkulacija nemogoča. Katere svrhe zasleduje vse to? — Mnogi trdijo, da vse te neprijetnosti, vsa ta bremena no tangi rajo trgovce, ker jih ti prenašajo na konsumente. Ali bi bilo to vedno točno, resnično, bi se moralo vprašati, ali se po tem potu pobija draginja, ki je glavni motiv vsega tega strašnega varuštva trgovine. Toda ta trditev ni točna, vsaj sedaj za večino primerov ni točna, kajti nepričakovane spremembe te-I . čajev deviz, potežkoče pokritja in no- LJLBLJANA, dne ve nabave blaga prinašajo zelo pogosto ogromne škode, katere morajo prenašati izključno sami trgovci. Ne-broj trgovinskih podjetij zaključuje zadnja leta svojo bilanco z ničlo čistega dobička in mnoga celo z absolutno škodo na kapitalu. V obupu, zbog velikih šikan pri dovolitvi uvoza in pri dobivanju deviz, zapuščajo postopno mnogi trgovci svoj posel: Police se praznijo, pomočniki se odpuščajo, podjetja se počasi i zapirajo, To ni slika samo enega ali dveh mest, ampak to je slika stanja trgovine v, celi naši državi. Pri nas izumira trgovina, država jo neposredno in posredno, nevede in vede ubija. Na uvoznih postajah stoji na tisoče vagonov dospelega blaga, lastniki katerega so se razpršili po raznih' uradih in inšpektoratih, izpolnjujejo vse predpise, plačajo vse takse, dajejo vse garancije in vendar ne dobivajo dovoljenja za ocarinjen je: naposled se zve, da je ministrstvo financ izdalo oblastnim deviznim odborom zaupno naredbo, da dokler ne bo izdan nov pravilnik za devize, kakor mogoče ovirajo uvoz! Kedaj bo izdan ta pravilnik, ne zna nikdo, tudi ne oni, ki ga pripravlja, toda do tedaj je ustavljen ves krvotok v našem gospodarskem življenju. Smatramo, da je to davljenje in mrcvarenje trgovine do skrajnosti škodljivo, tako za naše kulturne in nacijonalne, kakor tudi za vse gospodarske interese sploh. Vsak, tudi še tako naiven človek zna danes kakšno važno, kakšno ne-obhodno vlogo igra trgovina v gospodarskem življenju narodov. Brez trgovine ni niti napredka v proizvodnji, niti padanje cen neposrednega konsuma. Trgovina je glavni faktor napredka in obogatitve vsakega naroda. Imamo slučajev, da obogatijo nekateri ljudje tudi s trgovino po ne-zaslužnem, toda zbog tega se ne sme započeti hajko proti celokupni trgovini, osobito ne danes, ko najdemo korupcije in nepravične obogatitve v drugih poslih mnogo več nego v trgovini. Osobito ni ono podcenjevanje trgovskega stanu, ono preziranje trgovca. ki se širi odgovor s strani raznih naših visokih oblastev, niti pametno, niti opravičeno. Trgovci so bili vedno najzvestejša opora in pri-pomoč naše države in nacijonalne politike. Med carinskimi boji, za čas težkih finančnih kriz, za vreme krvavih bojev, o priliki valutnih katastrof, so bili naši trgovci vedno in v vseh situacijah, kadarkoli se je obračala vlada na trgovca, rade volje pripravljeni, da so prevzeli na sebe tudi najtežje materijalne žrtve zbog višjih državnih in nacijonalnih ciljev. Navajali bi lahko nebroj velikih primerov iz našf- bližnje preteklosti, v katerih so se naši trgovci prav dobro tekmovali z našim kmetom v ljubezni do domovine in v požrtvovalnosti. — Ker so pa trgovci v ožjih zvezah z mestno kulturo, je bilo še lažje dobiti od njih obilne pomoči za vsak kulturni pbkret v naši državi, za prosveto mas, za podpiranje nauke in umetnosti. Med nami ni bilo bogate aristokracije, ki bi pri nas izvrševala vlogo kulturnega pionira in zato je to vlogo prevzelo v večjem delu, skupno z našo inteligenco, naše tr- 19. decembra 1922. govstvo. Naše trgovce čakajo pa v bodočnosti poleg gospodarskih, tudi še ogromne kulturne naloge. To bi morali znati tudi vsi oni sa-mozvanci-diktatorji našega gospodarskega življenja, ki vodijo danes s tako aroganco in s tako majhnim razumevanjem brezsrčno hajko proti trgovcem in proti trgovini. Poslovno poročilo trgovske zbornice o gospodarskih razmerah v Sloveniji 1.1922. (Nadaljevanje.) Socijalno-politične zadeve. V preteklem polletju izdani soci-jalno-politični zakoni in sicer predvsem zakon o zavarovanju delavcev ter zakon o zaščiti delavcev pomenijo v sedanji obliki veliko finančno obremenitev ne samo naših mladih industrij, marveč zadenejo prav posebno tudi male obrte in trgovine v vseh prečanskih pokrajinah, ki je bila pritegnjena k prispevanju na ta način, da se je zavarovanje zoper nezgode uvedlo tudi za trgovinske obrate. Pri velikih industrijah znaša ta obremenitev vsled reduciranega obrata in še vedno zmanjšane storlji-vosti delavstva povprečno 10 odstotkov od vrednosti produciranega blaga. Dajatve za pokojninsko zavarovanje, bolniško in nezgodno zavarovanje so v primeri s pomočjo in s podporami, ki jih nudijo zavarovalnice zavarovancem, radi velike upravne režije zavodov neprimerne visoke in je znižanje premij nujno potrebno. Omenjena zakona sta bila uveljavljena brez motivnega poročila in statističnega materijala ter brez zaslišanja gospodarskih korporacij, katerim se ni dalo prilike, da se o njih izjavijo. K načrtu razdelitve nevarnostnih odstotkov na posamezne obrate je podala zbornica obširno izjavo, vendar je bil vladni načrt uveljavljen v prvotni obliki brez upoštevanja izraženih pomislekov in predlogov. Zato je prosila zbornica ministrstvo trgovine in industrije, da se zavzame za to, da se ti zakoni čim-preje podvržejo reviziji, ker bi v sedanji obliki imeli za domačo podjetnost pogubonosne posledice. Prečan-ska industrija je prišla napram obnovljeni srbijanski industriji, ki ne plačuje teh velikih socijalnih dajatev, v neenak konkurenčni položaj. Zbornica je dalje opetovano intervenirala, da se ohrani samostojna trgovska bolniška blagajna v Ljubljani, ki obstoja že nad 80 let in ki po sedanjem ustroju popolnoma odgovarja zahtevam zakona, ki dovoljuje samostojni nadaljni obstoj hrvaški trgovski bolniški blagajni Merkur . Glede ureditve delavnega časa in uvrstitve posameznih obrtov v kategorije s poljedelskim delovnim časom, se je zbornica udeležila anket pri oddeiku* za socijalno politiko in pri oddelku ministrstva zn trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer se je izjavila v zmislu zahtev, ki so jih bile predlagale posamezne krajevne organizacije trgovstva in obrtništva. Akcija za zboljšanje prometa. ŠTEV. 148. Uvidevajoč, da je najvažnejši predpogoj za konsolidacijo notranjih gospodarskih razmer predvsem za pobijanje draginje in za redni obrat naše industrije, kakor tudi za povečanje izvoza in s tem tudi za izbol jšanje valutnih odnošajev napram inozemstvu ureditev prometnih razmer, je zbornica posvečala prometnemu vprašanju največjo pažnjo. Naš promet trpi deloma na vojnih posledicah, deloma na posledicah prometne politike bivše monarhie. Dosedanji budžetni izredni krediti, kakor tudi sredstva iz zunanjega posojila, ki so se doslej votirala za izboljšanje obstoječih železnic, niti od daleč ne odgovarjajo potrebam. Pod posledicami te kratkovidnosti pa trpi celo naše gospodarstvo. Posebno za Slovenijo in njeno industrijo je rešitev tega vprašanja življenskega pomena. Priznati moramo, da se je letos sklenilo več važnih železniško-pro-metnih pogodb z inozemstvom, za direktni promet s Češko preko Avstrije in preko Madžarske, z Romunijo in Nemčijo, česar se pa poslovni krogi še ne poslužjejo v zadostni meri. — Zbornica je opretovano na vseh merodajnih mestih urgirala izvršitev že lani uzakonjenega železniškega investicijskega programa za Slovenijo, namreč predvsem pospešitev preddel za zgradbo železniške zveze iz Murske Sobote preko Ljutomera v Ormož, dal je izvršitev zgradbe inšpektorata in železniških delavnic v Ljubljani. Dolga prizadevanja so imela toliko uspeha, da se je v preteklem polletju začelo z zgradbo poslopja za inšpektorat državnih železnic, ter da se je v avgustu konečno vršila trasij-ska komisija za zgradbo prekmurske železnice. Zbornica je bila v to svrho tudi sklicala sestanek interesentov vseh gospodarskih krogov v Ljutomeru, da se doseže glede trase sporazum krajevnih interesentov. Investicijski program. Akcija za pričetek zgradbe delavnic državne železnice v Ljubljani je uspela v toliko, da je ministrstvo sa-obracaja obvestilo zbornico, da je bil za tekoče leto 1922 potrebni kredit za zgradbo delavnic v znesku 2 mil. 470.000 Din že nakazan, ostanek 790 tisoč Din pa bo dan v prihodnjem letu na razpolago direkciji v Zagrebu. Na zopetno zbornično urgenco je direkcija v Zagrebu sporočila 27. julija, da se izdelujejo tozadevni načrti in da se bo po izvršitvi načrtov takoj še letos pričelo z zgradbo. Dalje je zbornica opetovano dopisovala z zagrebško direkcijo in ministrstvo saobra-čaja v zadevi izboljšanja gornjega ustroja železniške zveze Bubniarci in Karlovac, ki ne odgovarja intenzivnemu prometu, in je ministrstvo dalo na zbornično intervencijo z odlokom z dne 3. julija 1922, št. 20.147 direkciji v Zagrebu nalog, da naj se stavi v prihodnji proračun zagrebškega ravnateljstva v te svrhe potreben kredit. Za obnovitev prometa na prelc-Murski železnici iz Murske Sobote v Hodoš je zbornica vodila več mesecev trajajočo korespondenco. Obnovitvi se je upiralo zagrebško ravnateljstvo, ki je bilo odpoklicalo osobje in odpeljalo inventar na liško železnico, kakor tudi vojno ministrstvo, ki ni TRGOVSKI LIST hotelo iz neznanih vzrokov kljub predlogu pristojne IV. armijske oblasti privoliti v rekonstrukcijo proge na obmejni črti med Hodošem in Ilo-tormanv-Davidhaza, da bi se dovažal za obrat potrebni premog v tranzitu preko madžarskih železnic. Po dolgem odporu se je vendarle konečno posrečila obnovitev prometa vsaj v omejenem obsegu in s tem ustreglo upravičenim željam prekmurskih gospodarskih krogov. Nadalje je zbornica intervenirala pri oddelku ministrstva trgovine in industrije glede prenosa sedeža uprav lokalnih železnic iz Avstrije v Slovenijo in pospešitve delitve onih lokalnih železnic, katerih polovica omrežja se nahaja v Avstriji, druga polovica pa v naši državi. Po dolgotrajnih intervencijah pri raznih osrednjih uradih se je konečno posrečilo zbornici doseči v februarju 1922 obnovitev rednega tranzitnega prometa iz Maribora preko Špilja in Radgone v Ljutomer, katerega so bili avstrijski lokalni faktorji samovoljno in proti določbam mirovnih pogodb ter na železniški konferenci v Celovcu maja 1921 doseženega sporazuma po izpraznitvi ukinil 30. julija 1920 in je bil le 25 dni v juniju in juliju obnovljen. Prometne omejitve. Vsled prometnih omejitev, ki jih je izdalo ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu koncem meseca junija, je zbornica pričela takoj energično akcijo, ki pa je dosedaj rodila le delni uspeh, ker proga Zagreb—Sisek— Vinkovci v sedanjem stanju nikakor ni kos, obvladati ogromno narasli tovorni promet. Zbornica je že meseca februarja, potem opetovano julija in avgusta ter septembra opozarjala ministrstvo saobračaja na kritične posledice prometnih omejitev ter skušala, uvidevajoč, da železniška uprava sama ne more izvesti poprave železnic brez dovoljenja velikega sanacijskega kredita, zainteresirati naše narodne poslance, vse politične organizacije, kakor tudi ostale zbornice v kraljevini za velikopotezno rešitev tega perečega vprašanja, ker so se razmere od meseca do meseca v tovornem prometu kljub reparacijske-mu materijalu vedno bolj slabšale. Zbornica je predlagala ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu, naj skliče po prometnem shodu Zveze in-dustrijcev v Ljubljani konferenco gospodarskih krogov glede ureditve tovornega prometa in določitve smernic za prometne omejitve, nakar do sedaj še ni prejela odgovora. Tarifne zadeve. Z ozirom na vedno bolj rastočo perečnost nerešenega tarifnega vprašanja se je zavzela zbornica pri ope-tovanih prilikah za obnovitev in sklicanje tarifnega odbora pri ministrstvu saobračaja, ker se poprejšnji odbor v sv«ji triletni funkcijski dobi ni bil niti konstituiral. Industrija v zborničnem okolišu? ki je uživala v Avrstriji gotove tarifne ugodnosti, je prišla vsled neurejenosti tarifnega vprašanja v naši državi v zelo neugoden položaj. Tu je omeniti predvsem našo mlinarsko industrijo, ki se bori z veliko konkurenco podonavskih ve-lemlinov, ki izkoriščajo v polni meri za svoj promet rečno plovbo, medtem ko se morajo naša podjetja boriti z neprilikami zastoja železniškega tovornega prometa. Linearno 50% povišanje tarif, ki je stopilo z 8. junijem t. 1. v veljavo, je težko zadelo mnoge industrije, ki morajo prevažati svoje surovine male vrednosti na velike razdalje. Tu je potrebna nujna reme-dura in je zato sklicanje tarifnega odbora neodložljivo. Izdajajo se tarifne olajšave za prevoz krmil, medtem ko se za ljudsko prehrano in za oskrbo industrij niso dovolile še nobene olajšave. Zbornica je vložila protest, da se uvaja tako povišanje brez zaslišanja tarifnega odbora. Zbornica je s pozornostjo sledila tudi razvoju 'zadeve jadranskih tarif, na katerih naše železniško omrežje ne participira, in ki delajo naši industriji in izvozni trgovini občutno škodo Po naročilu ministrstva saobra-\ čaja nabira sedaj zbornica gradivo za ureditev tarifnega vprašanja in je pričkovati po novem letu sklicanje tarifnega odbora. (Dalje prih.) Naše prometne razmere. (Nadaljevanje.) Posledice proračunskega gospodarstva. Te kalamitete so se, kar se bud-žeta tiče, posebno v letošnjem letu, ko se je pričelo nesrečno gospodarstvo s proračunskimi dvanajstinami, vedno bolj in bolj stopnjevale. Krediti, ki so jih predvidevale dvanajstine in ki so bili kalkulirani na podlagi cen spomladi leta 1919, so bili povišani samo za premog in olje. Za vse druge materijelne izdatke so osiali neizpremenjeni in je bila posledica, da se ni moglo nabaviti najnujnejšega materijala za popravo strojev in vagonov ter za vzdrževanje obrata, kar je imelo zopet nadaljno posledico, vedno rastoče število defektnih voz ter samoumevno zastoj cirkulacije vagonov. Razmere so se poostrile tako daleč, da ni bilo niti kredita za nabavo vagonskih listov, za nabavo plomb za vagone in drugih malenkosti, za katere je bilo potrebnih le nekoliko sto kron. Jasno je, da so predpisi zakona o državnem računovodstvu za sedanje nestalne razmere in nestalne cene materijala neuporabljivi in da je treba vsaj za gospodarstvo pri železnicah najti drugo, času primernejšo obliko budžetiranja in gospodarjenja, ki odgovarja načelom trgovskega poslovanja in ne predstavlja okostenelega birokratskega sistema,.ki je celo pri stabilnih cenah povzročal velike neprilike. Kakor smo obveščeni pripravlja ministrstvo saobračaja revizijo zakona o državnem računovodstvu, vendar se je bati, da se bo stvar predolgo zavlekla. Slaba kvaliteta premoga. Nadaljni vzrok prometnih kalami-tet je današnja kvaliteta premoga, ki stoji direkciji za obrat na razpolago. Ta premog je v prim. z miiodobnim premogom do 30 % slabejši ter obsega do eno tretjino neuporabnih primesi, kamna, in zemlje. Ker so stroji, ki stojijo v obratih do skrajnosti izrabljeni, povzroča premog, ki ima že itak nizko kalorično vrednost, radi primesi vsak čas defekte ter vsled tega zakasnitve vlakov. Dokaz te trditve je, da je bilo lansko leto od vseh normalnih vlakov še 85% pravilnih, to je brez zamude, medtem ko jih je sedaj komaj 10 V Premog, ki ga dobiva direkcija vsled svoje slabe kvalitete ni sposoben za deponiranje. Vsled nizko odmerjenega dnevnega kontingenta, ki je bil pred meseci le začasno nekoliko povišan, a tudi to v razmerju kakor Je narastel promet, so zaloge kurilnic in postaj tako pičle, da jim vsak čas grozijo neprilike. Direkcija je predlagala ministrstvu, da naj se nabavi nekaka železna rezerva dobrega inozemskega premoga, h čemur pa dosedaj ni prišlo. Pomanjkanje strojev. Med nadaljnimi vzroki zastajanja tovorov in prenatrpanja postaj je omeniti pomankanjo strojev sploh, posebno pa dobrih strojev za lokalne železnice. V območju zagrebške direkcije pride na 50 vagonov ena lokomotiva, medtem, ko pride pri ostalih direkcijah ena lokomotiva že na 30 vagonov. Posebno v subotiški direkciji je razmerje števila strojev napram številu vagonov neprimerno ugodnejše kot v ostalih direkcijah. Zagrebška direkcija je zahtevala, da se ji od 480 lokomotiv, ki jih je dobila naša država na račun reparacij iz Nemčije odstopi 80—100 komadov. Ministrstvo saobračaja pa je ukazalo dirigirati vse nove stroje v Sr bi jo J^er je obljubilo dati zagrebški direkciji za tri nove stroje po eno uporabno in eno neuporabno lokomotivo na razpolago. Seveda so bile tudi uporabne lokomotive vsled neprestane službe od izbruha vojne tako izrabljene, da se o -njih nikdar ne ve, ali bo taka lokomotiva, ki zapušča kurilnico dospela na cilj ali ne. Za reparaturo neuporabnih lokomotiv pa je bil potreben denar, ki ga proračun ni predvideval v zadostni količini. To je najbolje razvidno tudi iz letošnjega proračuna 1922 23, kjer je za materi-jalne nabave delavnic železniške direkcije v Subotici določenih 33 milijonov dinarjev, akoravno ima Subotica samo eno podružno železniško delavnico in mnogo manjše omrežje kakor pa zagrebška direkcija, kateri je bilo za delavnice nakazanih samo 13.000.000 dinarjev za nabavo materiala, kljub temu, da ima veliko železniško delavnico v Zagrebu ter po-družne delavnice v Brodu in Srbskih Moravicah. Umevno je, da je vsako večje delo onemogočeno, ako se nakaže samo eno tretjino za materijal zahtevanih kreditov. Separacijske lokomotive. Ker direkcija Zagreb ni imela dobrih strojev za glavno progo in ker so bile zakasnitve vlakov vedno večje, je morala na lastno pest in odgovornost proti ukazu ministrstva zadržati nove lokomotive, ki so prihajale iz Nemčije, da je sploh vzdržala vsaj ta promet, ki ga danes že imamo. Lokomotive, ki smo jih prejeli iz Nemčije, so lokomotive za glavno progo. Omrežje zagrebške direkcije pa tvorijo po večini vicinalne proge, za katere primanjkuje lahkih lokomotiv. Na opetovane prošnje in predstavke zagrebške direkcije je sedanji železniški minister konečno obljubil, da bo naročil na račun reparacij 20 lokomotiv za vicinalne proge. Brez teh lokomotiv je trajno zboljšanje prometa na obdravski železnici iz Osjeka v Križevce nemogoča. Ali so bile te lokomotive res naročene in kdaj bodo dospele, še do danes ni znano. Osobje. Za stroje je potreba tudi starega izurjenega osobja. Sedaj pa razpolaga direkcija po pretežni večini le z mladim osobjem, ki je bilo na hitro nekoliko izučeno v strojni službi in ki ne more vršiti službe tako, kakor bi bilo v interesu prometa. Stari strojniki so po večini odpovedali službo, deloma vsled slabe plače, deloma vsled tega ker se jim ni preskrbelo stanovanj itd. in odšli v privatno službo k novo-osnovanim industrijskim podjetjem, ki so jim nudila mnogo boljše pogoje. Iz istih vzrokov so zapustili državno-železniško služijo tudi strojni inženirji, tako da ima zagrebška direkcija na 10 kurilnic odnosno ekspozitur s 2000 km proge sedaj celotno 2 strojna inženirja. Posledica tega je popolno pomanjkanje strojne kontrole na progi. Prometno uradništvo je napram samolastnosti strojevodij popolnoma brez moči in strojevodja diktira danes ali naj se kak tovor prevzame ali ne. Sistem premij v delavnicah. Po skoro enoletnem zavlačevanju je ministrstvo saobračaja konečno odobrilo predlog zagrebške direkcije, da se vpelje v delavnicah sistem pre-lniranjiL ki bo sedaj vpeljan tudi pri ostalih direkcijah. Pri poprejšnjem mezdnem sistemu v delavnicah je bilo delo zelo padlo in se je lani popravilo za 10% lokomotiv in za 90",, vagonov več kot pa v letošnjem letu pred upeljavo premij. Posledica premijskega sistema, ki je bil upe-ljan 25. septembra, se je takoj pokazala in je bilo v naslednjih mesecih izvršenih za 80% več popravil kakor v prejšnjih mesecih. 1‘remikalni kolodvori. Med nadaljne vzroke zastoja sj)a-da pomanjkanje premikal n ih kolodvorov v območju zagrebške direkcije za nove prometne smeri. Pred vojno se v Zagrebu kljub temu, da je bii absolutni promet zagrebške postaje mnogo večji kot danes, ni vršilo nikako ranžiranje, ker je bilo 86% vsega prometa tranzit in sicer v glavnem madžarsko-jadranski promet, za katerega se je tovor ranžiral že v Gyekenyešu, odnosno na Reki. Medtem ko smo dobili v Sloveniji med vojno pod vojaškim režimom na srečo nekake surogate za premikalne kolodvore na Teznem, v Zalogu in v Dravljah, je na Hrvaškem sedaj edina postaja, kjer se da izvršiti nekoliko premikanja Vinkovci, medtem ko se v Zagrebu še le sedaj gradi pre-mikalni kolodvor. Načrt za la kolodvor je bil izdelan že leta 1910, pa vsled raznih nasprotstev med ministr-stvoin in zagrebško občino ni prišlo k izvršitvi. Tovorni vlaki prihajajo sedaj v Zagreb z mešanimi tovori ter lokalni tovor ni ločen od tranzitnega. Posledica je, da je manipulacija takega viaka zelo otežkočena. Poleg tega moramo vpoštevati, da je stalo pred vojno leta 1913 na zagrebškem kolodvoru maksimalno 253 vagonov, medtem ko jih sedaj stoji minimalno 1.029. Ta moment prispeva z drugimi k temu, da je promet za Zagreb d. k. po južni železnici iz Slovenije že nad leto dni zaprt. Naraščanje prometa. Ako vzamemo samo razmere v Zagrebu v predvojni dobi in sedaj, vidimo, da je bilo v Zagrebu prejetih 1. 1913 dnevno 99 vagonov blaga in naloženih 51 vagonov. Leta 1921 pa je narasel dotok na 259 vagonov dnevnega prejema, medtem ko znaša odprema le 98 vagonov. Iz tega je razvidno, koliko se je pojačila intenziteta prometa, medtem ko je gornji stroj in tehnična oprema postaj ostala popolnoma ista. Daši je celotni promet, ki je znašal 1913 leta 977 vagonov dnevno, leta 1921 pa 843 vagonov, padel, ker manjka madžarsko-reški tranzitni promet, ki je znašal 86% celega predvojnega zagrebškega prometa, postaja Zagreb davno ne odgovarja več prometnim zahtevam. Iz te statistike pa je tudi razvidno, da je manevriranje, ki se vrši na zagrebškem kolodvoru danes povprečno za 100% večje kot je bilo poprej. Pri potniškem prometu se vidi ta razvoj še jasneje. Število potnikov na zagrebški postaji je znašalo 1918. leta 624.000 in je narastlo do Jeta 1921 na 2,036.000 ter znašalo že v prvih devetih mesecih letošnjega leta nad 2,300.000! Kakšne so praktične posledice pomanjkljive cirkulacije voz, dokazujejo sledeče številke: dne 4. decembra je bila zahteva vagonov na progah zagrebške direkcije brez Slovenije in Dalmacije 1007 G, 1023 K, 857 Jk voz. Na razpolago pa jih je bilo 208, odnosno 255 in 251 vagonov dnevno. Po veljavnem voznem redu pa se da prevesti dnevno le po 15—20 vagonov, ker ni strojev .in personala. Pri tem pa še potrebe privatnikov sploh nismo vpoštevali. Kako se je povečal promet na progi Sisak-Brod napram predvojni dobi, akoravno je tehnična oprema postaj in zgradba proge ostala ista, kažejo najbolje sledeče številke: leta 1913 je znašalo na tej progi število vlakov 6573, leta 1921 22 pa 10.002, torej za 6“.7% več; število vlakovnih kilometrov je znašalo 854.161 leta 1913 in 1,184.998 leta 1921 22, torej za 72% več. Ker nimamo Reke je postaja Ba-k.v stalno zatrpana, dasiravno je madžarski promet reduciran na minimum i. j. samo en vlak dnevno. Piuakovati je, da se bodo razmere nekoliko zboljšale, ko bo na pomlad, koncem februarja dograjen nov premi kalni kolodvor v Zagrebu in ko bodo postaje lvanjkovo, Gar-čin, Jasenovac in Milanovci za en tir razširjene. Seveda to ne bo mnogo zaleglo, ako se istočasno tudi v ostalih ozirih razmere ne začnejo boljšati. Materijalne dobave. - Nadaljni indirektni vzrok zastoja prometa je zavlačevanje odobritev materijalnih dobav za potrebe direkcije pri ministrstvu saobračaja. Tako je n. pr. pri pragih* da navedemo samo en konkretni primer, biio nakazano zagrebški direkciji 1)0.000 komadov manj, kot jih nujno, potrebuje, in tudi teh ni dobila po zimi, ko je dovolj kmetskih delavcev na razpolago, ker nimajo po zimi dela T p O O V S K I I ST ,, ; na polju, marveč v juliju, ko ni bilo •/.a one plače, ki jih nudi želcznica mogoče dobiti delavstva. Posledica tega je bila, da je imela železnica prage, ni pa imela delavcev in v kolikor jih je sploh dobila, zopet ni imela potrebnega orodja. Podobnih nrimerov bi lahko navedli celo vrsto. Na inženjerskem kongresu meseca maja t. I. v Sarajevu je pod- ! o tern poglavju bivši pomočnik železniške direkcije v Sarajevu in pioL-sor tehnike J. Alačevič s podrobnimi podatki uničujočo strokovno kntiko o poslovanju ministrstva, ne da bi bila zadeva našla le najmanjši odmev v ■skupščini odnosno v ministrstvih. Vsem znanim industrijskim, obrt. in trgovskim tvrdkam v Sloveniji prične podpisano upravništvo dane&raz-pošiljati »Obrtniški koledar« za 1. 1923 s povzetjem 13 dinarjev. Koledar, ki je priročna žepna knjižica, obsega 96 str. najpotrebnejših podatkov in zanimivega gradiva za industrijce, obrtnike in trgovce. Posebno potrebni, oziroma poučni so zanje nekateri članki, kakor članek o davkih, nadalje o koncesijah, o vlogah pri sodiščih itd. Koledar prinaša tudi odločbo, s katero se gotovi predmetni oproščajo uvozne carine, ako jih uvažajo industrijska ali obrtna podjetja za potrebe oziroma vzdrževanje svojih podjetij. — Založništvo torej upravičeno pričakuje, da koledarja nihče ne bo vrnil, ker bi s tem tudi ovzročil založništvu škodo napoštnini. »Obrtniški koledar«. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Dalje.) Kartonažne izdelke izdelujejo omenjene tovarne v Beogradu, dalje tovarne v Zagrebu poleg manjših in večjih knjigoveških obrtnikov v celi državi. Imamo tudi manjša podjetja, kakor so g. Vape v Beogradu in Bonača v Ljubljani, ki delajo poleg navadnih škatelj tudi fine lekarniške škatlje, kakor tudi fine škatlje za bombone, dišave in podobno. Te tovarne zaslužijo ravnotako tarifno zaščito, da bi se čim bolje razvile ter napredovale, ker so v stanju, da zaposlijo mnogo ženskih rok. Te tovarne bodo začele izdelovati tudi pisemski papir, ovitke, voščila in podobne izdelke papirne konfekcije, posebno tovarna g. Vape in Bonača. Dosedaj so se izdelovali ovitki večjih dimenzij in sicer g. Vapa v Beogradu in Petrovič v Svilanjcu. Tudi ta industrija zasluži, kakor ostale poprej navedene stroke, da se jih kot vrsta industrije za zaposlenje ženskih moči zaščiti. Tiskarska industrija v Srbiji je krila navadno potrebo države v svojih izdelkih. Samo pesmarice in narodne koledarje so tiskali v Zemunu, Novem Sadu in Pančevu in sicer okrog 50.000 komadov na leto. Med vojno je ta industrija mnogo trpela ter se je po prevratu s težavo obnovila in ustanavljala in to tembolj, ker so veliki založniki začeli tiskati vsa svoja naročila na Dunaju in ker je bila delavna sila zelo redka in draga ter je diktirala pogoje. Sedaj se je ta industrija obnovila, a trpi vsled nezaposlenosti in naročil v inozemstvu. Naši tiskarski industriji^ v Srbiji škoduje to, da ni na tehnični višini, ona nima n. pr. rotacijskih strojev, ima malo strojev za vlivanje črk itd. Sedanja situacija naših tiskarskih industrij v Srbiji zahteva, da se uvede carina na knjige, pisane v našem jeziku, ki se tiskajo v inozemstvu. Ravnotako nam interes naših šol nalaga, da se ukine carina na tiskarski papir kakor tudi na tiskarsko barvo. S tem bomo dosegli, ker je število tiskaren zadostno, da bodo zaposlene in da se knjige ne bodo dražile. To je interes tudi ostale tiskarske industrije v celi državi, akoravno ona tehnično dobro stoji ter krije potrebe svojega okoliša. Izdelava vsakovrstnih slik na pa-! iirju je industrija, ki je komaj pri- čela, je skromna in je zastopana v mnogobrojnih umetniških zavodih v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, No-vemsadu in Ljubljani. Ona se ima šele razviti ter napredovati s podporo vseh državnih sredstev za podpiranje industrije, s šolo, šolanjem, carinsko politiko, zaposlenjem od strani države, občin in korporacij. V ta namen bi bilo treba pri eni državni tiskarni osnovati šolo za vse grafične ' obrti, kakor tudi vzgojiti čim večje število posameznih gojencev, da se v teh strokah spopolnijo. Enako bi bilo treba izdajati primerne tehnične knjige v našem jeziku, v katerih bi bila opisana vsaka stroka predelovanja papirja. Za vse druge stroke predelavanja papirja bi bilo treba šolati naraščaj v tu- in inozemstvu, da bi se ta koristna stroka industrije čim bolje in čim hitreje pri nas razvila kot last domačinov. 64. Izdelovanje lesovine ia navadne lepenke pri nas. Od jelovega in smrekovega lesa se izdeluje lesovina, kjer imamo dovolj takega lesa in po ceni vodne sile. Ta se pridobi v špecijalnih aparatih, v katere se stiskajo leseni panji preko okretuic, ki se z ogromno hitrostjo vrtijo. Tak lesni brus potrebuje za svoj pogon, kakor tudi za pogon postranskega stroja okrog 250 do 500 konjskih sil. Brušen les gre potem preko strojev za razplastitev, kakor tudi preko stroja za odvajanje vode. Od lesovine se izdeluje navadni omotali papir, priprosta bela in ruja-va lepenka, časopisni papir, s 85% lesovine, konceptni papir in podobni izdelki. Pri nas se nahaja 6 tovaren za navadno lepenko, kakor tudi dve tovarni papirja, ki izdelujejo tudi lesovino. Vse tovarne ležijo v Sloveniji. 1. Sladkogorska tovarna lepenke in lesovine, Slatka Gora, ki izdeluje letno okrog 280 vagonov rujave lepenke; 2. Tovarna Moline, Tržič, ki izdeluje okoli 150 vagonov bele lepenke; 3. Tovarna Prevalje pri Guštanju, ki izdeluje letno okoli 12 vagonov rujave lepenke in 24 vagonov lesovine; 4. Tovarna Vilhem Fiirth, Ceršak, ki izdeluje letno okrog 180 vagonov rudečkastorujave lepenke. 5. Tovarna grofice Turn v Forski Vasi pri Prevaljah, ki izdeluje i vi v Bosni pod naslovom vJadrina- z domačini kapitalom 5 milijonov kron. Soudeležnik Ignac Fischer da podjetju na razpolago svojo parno žago v Petrovem selu, ki je vredna pet milijonov kron. Udruženje subotiških mlinov. Lastniki mlinov v Subotici so osnovali v zaščito svojih interesov iidruženje, ki im;', med drugim na programu tudi boljšo oskrbo konzumentov z moko. Industrijska kriza na češkoslovaškem. Največja tovarna čevljev v Češkoslovaški, tvrdka Bata v Zli mu na Moravskem, ki je izvažala zlasti v Jugoslavijo in na Dansko, mora svoj obrat znatno omejiti. Za prihodnjo so-boto je odpovedano delo 500 delavcem. Ostali delavci bodo delali v omejenem obsegu. Ameriško železo in jeklo. Produkcija surovega železa v novembru je znašala 2,845.000 ton, to je največja tekom zadnjih dveh let. V novembru je pričelo delati z nova ‘22 peči, tako da je število peči naraslo na 240. Naročila za železo v prvem četrtletju 192H. se cenijo na milijon ton. Stinnes v Švici. Po vesteh švicarskih listov je Stinnes v Švici investiral že preko 20 milijonov zlatih mark. Denarsevo. Pravilnik o dovoljevanju kreditov in eskomptiranju menic. Upravni odbor Narodne banke je imel v kratkem sejo, na kateri se je sklenilo: I. da se imajo krediti dovoljevati le protokoliranim tvrdkam in 2. da se za sezonske kredite dovoljuje rok največ šestih mesecev; \ gotovih izjemah sme odbor ta rok podaljšati. ;S. Menice morajo podpisati tri osebe: izjema naj se dela le pri onih tvrdkah, ki so na doorem glasu in kjer zadostujeta dva podpira. 4. Podružnicam Narodne banke se do- , voljuje, da dajo kredite tudi brez odo-brenja glavnega upravnega odbora, toda le največ 10 odstotkov vplačane vsote. Carina. , Carine prost uvoz zdravil. Te dni je ekonomsko finančni komite odobril carine prosti uvoz onih zdravil, ki se ne morejo v naši državi proizvajati. Premeščenje glavne carinarnice iz Maribora v št. Ilj? Pred kratkim je došla v Maribor komisija z nalogo, da uredi vse potrebno za premeščenje glavne carinarnice v Št. lij. Komisija si je ogledala na licu mesta Št. Ilj. Carinski nadavek v Nemčijt znaša od 20. do 26. t. m. 180.900%. hromet. Avtomatični telefoni. Ministrstvo pošle in brzojava nabavi pričetkom prihodnjega leta nekoliko stotin avtomatskih telefonov, katere postavijo po ulicah in železniških postajah v vseh večjih mestih naše države. Zveze Tržaškega Llovda s črnomorskimi ruskimi lukami. Y sporazumu z italijansko vlado je Tržaški Lloyd sklenil, da obnovi zveze z ruskimi lukami Bat um, Odesa, Novoro-sijsk in Sebastopol. Kriza brodarslva v Italiji. V pristaniščih Italije tiči danes okoli 1*50 bro-dov s 760.000 tonami brez posla. Od teh jih je v Genovi 48, v Neaplju 83, v Benetkah 17 in v Trstu 7. Direkten prevoz blaga z mednarodnimi tovornimi listi. Povodom dogovorov med zastopniki nasledstvenih držav in Nemčije, ki so se vršili v Dresdenu, je došlo do defniiitvnih sklepov, (da se more od 1. februarja 15)2:5 dalje pošiljati blago z mednarodnimi tovornimi listi. Take pošiljke bodo imele prosto pot skozi vse pogodbene države: Hazn&» Amerika zviša kredite inozemskim državam. Na konferenci guvernerjev posameznih držav je priporočal guverner države Nebraska, naj Zedinjeno države zvišajo kredite onim inozem- TRGOVSKI LIST i Gumijevi napetniki , in podplati Vam ohranijo obuvalo trpelno lepo. : 'A - * -• X V- m »fSJKTH.AV- \ ■ -ftSgz •'•’ 1 fJKc K ,r-& /3 Dobe se v vsaki boljii trgovini z usnjem ter na debelo pri Berson-Kaafak d. d. Znsreb, Ullsonou trs 7. p ki m deželam, ki imajo življenja zmožne vlade. Predno pa se ti krediti zvišajo, ej treba po njegovem mnenju od teJi držav zahtevati, naj zniižajo svojo oboroženo silo na oni stalež, ki odgovarja mirovnemu stanju. Lotosu j pridelek tobaka. Kakor poročajo iz Beograda, znaša celokupni letošnji pridelek tobaka v Jugoslaviji samo* približno 8 milijonov kilogramov. Ker pa je treba za konzum vsaj 1‘2 milijonov kg, je samostojni odbor ino-nopolske komisije sklenil, da nakupi za porabo v naši kraljevini 4 milijone kilogramov tobaka na Holandskem. Knjigo na račun reparacij. Italijanska in nemška vlada sta se sporazumeli, da izroči Nemčija na račun reparacij raznovrstne knjige za državne knjižnice. Ttalija dobi za 4 milijone zlatih mark knijg, ki so izšle pred vojsko in med njo. Nov davčni zakon v Nemčiji. Državni zbor je sprejel po kopmpromisnem predlogu meščanskih strank novi davčni zakon, ki skuša prilagoditi davčne postavke padcu denarne vrednosti. Tihotapljenje dinarja. V finančno ministrstvo prihajajo mnoge vesti o tihotapljenju dinarja, zlasti v Avstrijo in Madžarsko. Da bi se tihotapljenje preprečilo, je finančno ministrstvo odredilo svojim obmejnim organom, da strogo preiščejo vsakega potnika. Generalni tajnik za Avstrijo. Za generalnega tajnika za Avstrijo je imenovan bivši rotterdamski župan dr. Zimmermann, ki je izjavil, da to mesto sprejme. Pričakujejo, da bo dr. Zimmermann že prihodnje dni prišel na Dunaj. Češkoslovaško - jugoslovansko narodno - gospodarsko udruženje y Pragi. To udruženje. kot nadaljevanje jugoslovanske ankete, katera se je vršila ob priliki spomladanskega velesejma v Pragi in katerega cilj je vsestransko pripomoči izboljšanju gospodarskih razmer med Kralj. SHS in Češkoslovaško Republiko, se sestoji iz delegatov sledečih korporacij: Osrednja enota gospodarskih društev, Praha, II. Hybernska ul. Savez čsl. bank, Praha V. Miktil&š-ska tf. 9. Trgovska in obrtniška zbornica v Pragi. Masarykova Akademija Dela, Praha I. Starom. nim. Izvozna družba v ČSR. Praha, Narodni tffds. Pražki velesejm, Praha, I. Starom. rad-nice. Čsl. - jugosl. liga, Praha II. Miku-ladskž ul. Osrednji savez čsl. fndustri-jalcev, Praha 1. Masarvkovo n.abf. 4. kakor tudi raznih drugih osebnosti, ko-optiranih izvrševalnim odborom. Udruženje bode delovalo v pisarnah Praškega velesnjma na Staromžstkč radnici, dalje v odbornih sekcijah, katerih je dosedaj ustanovljeno 6 in sicer: Sekcije: bančna in finančna, industrijska, trgovinskih zbornic, zemljedelska, splošno narodnogospodarska, legislativna. Pisarne teh sekcij se bodo nahajale pri oni korporaciji, ki je član udruženja in ki se za delovanje dotične sekcije najbolj zanima. V centralni pisarni se bode uradovalo vsako sredo in soboto od 4—7 ure popoldan. Vsi uradi omenjenega udruženja so pripravjleni vsem interesentom, ki se zanimajo za jugoslovanske tazmere, dajati potrebne informacije in v slučaju potrebe podpirati želje interesentov o uresničevanju njihovih interesov v Jugoslaviji. šolske zvezke Raznovrstne za srednje, obrtne In osnovne ioie, kompendlje, dnevnike In belelnlce, raznovrsten papir In vse Šolske In pisar. potrebSflne dobavlja najceneje POZ©!l! TISKARNA “SAVA", KRANJ. Za trgovce posebno ugodne cene! Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice ¥ Liuhilami naznanja svojim odjemalcem, da bo obrestovala s 1. jan. 1923 vloge po Slo Cinovaička banka v Beogradu potrebuje za novo zavarovalno drulbo lizali ii l star. uradni Kandidati naj vpošljejo svoje oferte [najpozneje do 31. decembra 1.1. navedeni banki, Krasja Hilana br. 64 v zelo prometnem kraju, stara, dobro upeljana trgovina na deželi ob južni železnici pri Mariboru, krasni lokali, obširna skladišča, hlevi itd. se takoj proda. Cenjene ponudbe pod »Brezkon-kurenčna trgovina« na upravništvo »Trgovskega lista.« \ ✓ \ S \ / \ ✓ \ / \ / \ / \ / s / Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani prtperoCa Špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo, Lastna pratarna za kavo in mlin za dISave x električnim obratom. Ceniki na razpolago. \ / \ / V / \ / \ / \ / s s \ / v / \ \/\/\/\/\/\/\/ III Pl N m M m Prvovrstna suha ajdova kaša '(tieidenbrein) se vednoTdobi pri A, Radi, Maribor. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebščine za Šivilje, krojače, Čevljarje !n sedlarje, toaletno En brivsko milo, gumbi, sukanec, svila za vezenje cipk, vezenine. ii svuano iinia mi Zagreb, na kanala 48. adiSte govei betih soljeni «| skih crijeva (Saitling), [veliko i malo. Veliko skladiSte govedjih suhih I soljenih tankih crijeva (Bandei-darm), debelih soljenih (Sajdarm) strogo sortirano. OvCjih I svinj- kao i za kobasiiare (Kesselrei) prodaje na - Traie se zastupnici u provinciji. Zahtevajte Davki! Vloge! Davki! Pravni nasveti, pismene vioge, pritožbe, prizivi, prošnje itd. Dr. Robert Herinausier, finančno-jurlttičnc zastopstvo. LjubSjana,Knafljeva ulica St. 4. Pritličje desno! C5> šš ■<£0 to 0*3 H {( »NEDICINUL KONJAK z znamko „ Alko - modri krilec In najflnejče krem likerje! „ALKO“, Ljufeljana-Kolizej P S S S R-ssn [[jodsKd sanka y. LiuMpii 1 Podružnice: A LJUBLJANA, ŠelenbUlgOVa ulica Štev. 1. lelefomstev. 146, 458. H8VJ Ki!!, mt SIlMlsrfc |lwrtuJe KSe banc-M posie aaitolneie „aikuIant„eje. Brzojavke: Trgovska esKomptnc banko Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Blenk. —Odgovorni urednik: Pranjo Zebai. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LjubUdn