LASILO OBČINE GORNJI PETROVCI Številka 26 • 19. december 2008 NOVINE, številka 26 Uvod DRAGE OBČANKE IN OBČANI Leto 2008 se počasi izteka, saj nas do konca leta loči samo še nekaj dni. Ogromno različnih dogodkov se je zgodilo v naši občini, ki so v večini opisani v tej številki naših Novin. Čas v katerem živimo, vse prehitro mineva, tako skoraj ne moreš več slediti dnevom, mesecem in že je konec leta. Vsaka občanka in občan naše občine po svojih zmožnostih prispeva k skupnemu razvoju naše občine in h kvalitetnejšemu življenju. Rad bi se Vam zahvalil za dobro sodelovanje in podporo v letu, ki se izteka. Posebna zahvala velja vsem, ki ste na kakršen koli način delovali v odborih vasi, krajevnih skupnostih, občinskih organih, društvih ali na drug način prispevali k razvoju naše občine. Tudi v prihodnje si želim dobrega sodelovanja z vsemi vami. Ob prehodu v novo leto naj bodo vaše misli bogate, polne ljubezni, medsebojnega spoštovanja in zadovoljstva. To bo najlepše darilo, s katerim boste obdarili sebe in svoje najbližje ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih. Želim Vam lepe praznike in zdravo ter uspešno leto 2009! Franc Šlihthuber, župan JAVNA ZAHVALA Velike klimatske spremembe vplivajo tudi na izredne vremenske pojave. Te spremembe pa lahko in so v letu 2008 tudi povzročile velike elementarne škode. Prizadele so tudi območje naše občine. Ljudje ste si med seboj pomagali in pomoč je namenila tudi država in Občina Gornji Petrovci. Tako smo na podlagi kriterijev razdelili sredstva v višini 70.000,00 EUR kot državno pomoč in delno tudi nekaj sredstev iz občinskega proračuna. Zahvaljujem se občinski komisiji za opravljeno delo, občinskemu svetu pa na sprejetem sklepu. Posebna zahvala pa gre posameznim občanom naše občine, ki so se udeležili pomoči pri sanaciji neurja v okolici Ptuja. To so bili naslednji občani: - Kardoš Vlado, Gornji Petrovci 6 - Šlihthuber Janez, Stanjevci 100 - Hampo Marjan, Stanjevci 61 a - Gergar Darko, Šulinci 63 - Pasičnjek Ernest, Šulinci 12 - Čahuk Janez, Križevci 188 - Duh Ivan, Križevci 162 - Hari Mitja, Križevci 141 - Hari Zdenko, Križevci 141 - Bobič Dejan, Križevci 54 - Bobič Robert, Križevci 48 Hvala na vaši požrtvovalnosti in hvala vam za opravljeno delo. S tem ste še enkrat dokazali, da so Goričanci dobri ljudje in da radi pomagajo. Za vašo pomoč so se zahvalili tudi prizadeti, ki ste jim pomagali. Franc Šlihthuber, župan 2 Občinski praznik NOVINE, številka 26 POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA IZGRADNJO CENTRA AQUALUTRA, VIDRIN RAZISKOVALNI CENTER V KRIŽEVCIH__________________________ V sklopu 11. občinskega praznika smo v torek, 12.08.2008 v Križevcih nad športnim igriščem v dolini male Krke ( Vučki dol ) položili temeljni kamen za izgradnjo vidrinega raziskovalnega centra»Aqualutra«. Občina Gornji Petrovci ima od leta 1996 v grbu in v zastavi simbol vidre - Lutra Lutra z zlato ribo v gobcu, kar izkazuje naklonjenost naše občine tej živali. Gradnja železnice v preteklosti je močno posegla v življenjski prostor vidre. Zato se je pripravil projekt z nazivom »Ohranjanje populacije vidre (Lutra lu-tra) na Goričkem«, ki smo ga prijavili na razpis EU - PROGRAM LIFE. Priprave na projekt in prijava na razpis so potekale v letih 2003 - 2004. Uradni začetek projekta pa je bil 01.11.2004. Projekt zajema celo območje Krajinskega parka Goričko. Projekt je financiran s strani: - EU, Program Life - Ministrstva za okolje in prostor RS - Javne agencije za železniški promet RS V projektu je vključenih 11 - partnerjev: - LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine - LIMNOS, Podjetje za aplikativno ekologijo - Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko - Grand d.o.o. - Občina Dobrovnik - Občina Kobilje - Občina Puconci - Občina Kuzma - Občina Rogašovci - Občina Moravske Toplice - Občina Cankova 3 - občine so podale podporo k projektu: - Občina Šalovci - Občina Hodoš - Občina Grad Glavni namen projekta je spremljanje in proučevanje vidre ter njenega življenjskega prostora in poskušati z raznimi ukrepi vidri izboljšati pogoje za življenje. Vidra je dober pokazatelj čistosti vode - namreč živi v čisti vodi. V sklopu projekta se od leta 2004 izvajajo razne akcije: - odvzemajo se razni vzorci ter se proučujejo - nastavile so se infrardeče kamere, s katerimi smo slikali vidre -izvedle so se ekoremediacije vodotokov po občinah - izvedli sta se dve rastlinski čistilni napravi - še veliko drugega.. Sedaj je na vrsti še izgradnja centra - AQUALUTRA. Center bo služil nadaljevanju aktivnosti projekta, ko se bo projekt zaključil. Služil bo pa predvsem izobraževanju otrok ter vseh drugih obiskovalcev. Izgradila se bosta dva objekta. Eden bo služil za namestitev, drugi bo namenjen za obiskovalce. V bližini se bo izgradila rastlinska čistilna naprava ter učna pot. Vidrin center bo nekaj prav posebnega, saj stavbi - dva paviljona v obliki vidrinih tačk, ne bosta iz betona pač pa povsem iz lesa. Tako tudi temeljni kamen, ki smo ga položili, ni bil iz betona ali opeke, ampak iz lesa. Manjšo leseno kocko smo položili v večji leseni zaboj. Temeljni kamen so položili župan, Franc Šlihthuber, Marjana Honigsfeld Adamič, strokovna koordinatorka projekta LIFE in Addy de Jong, ustanovitelj prvega Aqualutra projekta na Nizozemskem. Upamo, da bo vidrin center zgrajen do konca aprila 2009 leta. Bojan Prosič, Ernest Kerčmar, Franc Šlihthuber, Marjana Honigsfeld Adamič in Addy de Jong 3 NOVINE, številka 26 Občinski praznik OTVORITEV ASFALTIRANE CESTE KRIŽEVCI - KOŠAROVCI V nedeljo, 17.08.2008 smo v okviru 11. občinskega praznika Občine Gornji Petrovci v Križevcih pri lovskem domu predali namenu novo asfaltirano cesto Križevci - Košarovci. Lokalna cesta št. 109130 Košarovci - Križevci je povezovalna cesta med občinama Puconci in Gornji Petrovci. Glavni cilji izvedbe investicije so bili predvsem: - izboljšati dostop prebivalcem do gospodarskih (predv- sem storitvenih) objektov, ki ležijo ob lokalni cesti - izboljšati dostop turistov do cerkve - izboljšati cestno infrastrukturo s pripadajočo prometno infrastrukturo - izboljšati razvoj gospodarstva, turizma in kmetijstva v občini in na širšem območju - zagotoviti varnejšo pot vseh udeležencev v prometu (voznikov, kolesarjev, pešcev...) Operacijo IZGRADNJA LC KOŠAROVCI -KRIŽEVCI je občina prijavila na Drugi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« in uspešno pridobila sredstva. Tako se je operacija delno financirala iz sredstev Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013 v višini 85% upravičenih stroškov. Sredstva v višini 15% upravičenih stroškov in za neupravičene stroške pa so se zagotovila kot lastna udeležba v proračunu Občine Gornji Petrovci in Občine Puconci. Nekaj osnovnih podatkov izgrajene ceste: Investitor: Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci Sofinancer: Občina Puconci, Puconci Projekt za izvedbo: Projektivni biro - inženiring Murska Sobota d.o.o., Murska Sobota Izvajalec rekonstrukcije ceste: SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota Nadzor nad izgradnjo ceste: PG INŽENIRING d.o.o., Kuzma Dolžina ceste: 2973m Količina vgrajenega nasipnega in tamponskega materiala: 10569,94 m3 Količina vgrajenega asfalta (5+3 cm): 15364,65 m2 Vrednost izgradnje ceste: 630.016,85 EUR Prireditve v Križevcih, ki se je pričela ob 16.00 uri, se je udeležilo skoraj 500 ljudi iz naše in sosednje puconske občine, zlasti iz vasi Križevci, Košarovci, Kukeč ter Kuštanovci in Mačkovci.V kulturnem programu so sodelovali Pevci iz Pečarovec ter Bakovska godba na pihala. Pozdravni govor je imel župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber medtem, ko so se slavnostnega prereza traku udeležili tudi: župan občine Puconci, Ludvik Novak, direktor Pomgrada, Tadej Ružič, predsednica KS Križevci, Erika Časar, predsednik KS Mačkovci, Ludvik Rituper, direktor komunalnega podjetja Püngad iz Puconec, Karel Smej ter direktor Javnega komunalnega podjetja Pindža iz Gornjih Petrovec, Štefan Kuhar. Ob koncu prireditve sta cesto blagoslovila še domači evangeličanski duhovnik, Aleksander Balažič in katoliški župnik, Dejan Horvat. Zbrana množica se je po uradni otvoritvi ceste odpravila k lovskemu domu, kjer so se ob prijetni glasbi zabavali še do večera.Tudi hrane in pijače ni manjkalo. Govor župana, Franca Šlihthubra Prerez traku: v sredini Tadej Ružič, direktor Pomgrada, levo župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber in desno, župan Občine Puconci, Ludvik Novak 4 Občinski praznik NOVINE, številka 26 SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI__________________________ Občina Gornji Petrovci je letos praznovala 11. občinski praznik, ki ga je počastila s številnimi prireditvami, ki so potekale od 12. avgusta pa vse do 14. septembra. Osrednja prireditev je bila zopet svečana seja občinskega sveta Občine Gornji Petrovci, ki je bila v ponedeljek, 18. avgusta 2008 v Kulturnem domu občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Kulturna dvorana se je napolnila do zadnjega kotička, kar nam je v prav posebno zadovoljstvo in dokaz, da je bila taka dvorana še kako potrebna v naši občini. Svečane seje so se udeležili tudi: poslanec v državnem zboru RS, Geza Džuban, župana sosednjih občin Grad, Daniel Kalamar in Hodoš, Ludvik Orban, Ignac Klement, predstavnik občine Kuzma ter generalni konzul na Madžarskem, Drago Šiftar. Svečana seja se je pričela ob 19.00 uri z govorom župana, Franca Šlihthubra. Sledila je podelitev priznanj v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna za najlepše urejeno hišo in balkon v občni v letu 2008 ter podelitev občinskih priznanj za leto 2008. Priznanja za najlepše urejeno hišo in balkon so prejeli: • Priznanje za tretjo najlepše urejeno hišo: Zlatka in Zvonko Jazbinšek, Križevci 159 • Priznanje za drugo najlepše urejeno hišo: Olga in Ignac Kocet, Gornji Petrovci 80 • Priznanje za najlepše urejeno hišo Elza in Tivadar Kovačec, Gornji Petrovci 42 • Priznanje za tretji najlepše urejen balkon: Zlatica Smodiš, Stanjevci 4 • Priznanje za drugi najlepše urejen balkon: Jožica Balek, Neradnovci 36 • Priznanje za najlepše urejen balkon: Irena Belec, Adrijanci 1 Občinska priznanja so prejeli: • Diplomo Občine Gornji Petrovci za 10 let uspešnega dela na glasbenem področju je prejela glasbena skupina BLUE PLANET. • Diplomo za 45 let uspešnega delovanja na športnem področju je prejelo ŠD NK Križevci. • Bronasto plaketo Občine Gornji Petrovci za uspešno delovanje v sklopu KS Šulinci in Občine Gornji Petrovci ter uspešno delovanje kot samostojni podjetnik je prejel Vladimir Hozjan iz Šulinec. • Srebrno plaketo Občine Gornji Petrovci za dolgoletni prispevek k razvoju ljudske pesmi in plesa ter glasbene dejavnosti v Občini Gornji Petrovci je prejela Marija Rituper iz Murske Sobote. • Zlato plaketo Občine Gornji Petrovci za vsestransko aktivnost na področju zaščite, reševanja in pomoči ter ohranjanju gasilstva ob 100. obletnici delovanja je prejelo PGD Križevci. • Naziv častni občan Občine Gornji Petrovci je prejel Janez Gergar iz Križevec 183 za njegove zasluge na mladinskem, družbeno - političnem, gasilskem in verskem področju. V kulturnem programu sta sodelovala Kvartet Martinje in folklorna skupina KUD Goričko iz Gornjih Petrovec. Po svečani seji je sledila pogostitev, kjer so vsi gostje in nagrajenci poklepetali ob jedači in pijači ter prijetnih zvokih glasbenika, Draga Jošarja iz Gornjih Petrovec. S.K. Nagrajenci projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna Nagrajenci občinskih priznanj 5 NOVINE, številka 26 Občinski praznik JANEZ GERGAR, KRIŽEVCI 183 ČASTNI OBČAN OBČINE GORNJI PETROVCI_________________________ Janez Gergar se je rodili 1931 leta v Križevcih. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. Po končanem obveznem šolanju se je vključil v mladinsko organizacijo, kjer je bil več let tudi njen predsednik. 1948 leta je opravil strokovni izpit za trgovskega pomočnika, čeprav pozneje v življenju ni nikdar opravljal tega polica. 1949 leta se je udeležil delovne brigade za izgradnjo avtoceste Zagreb-Beograd. V obdobju od let 1951 do 1953 je bil pri vojakih v Srbiji, od koder se je vrnil s činom razvodnika. Po vrnitvi v domači kraj, ga je čakalo delo na kmetiji. Poleg stalnega dela na kmetiji, je bil polno aktiven v raznih organizacijah, društvih in sekcijah. Bil je izvoljen v takratni upravni odbor Kmetijske zadruge Križevci, po združitvi s Kmetijsko zadrugo Petrovci pa je bil izvoljen v zadružni svet, eno mandatno obdobje pa je bil celo njegov predsednik. Pozneje je bil izvoljen v svet delovne organizacije Pomurka. Dve mandatni obdobji je bil član skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov, eno mandatno obdobje je bil izvoljen v 12- članski upravni odbor za celotno Pomurje. Večkrat je bil izvoljen za delegata v skupščino občine Murska Sobota. Nekaj let je opravljal tudi naloge sodnika porotnika na sodišču v Murski Soboti. V domači vasi je bil nekaj let predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Križevci, pozneje član upravnega odbora, blagajnik in član nadzornega odbora. Opravljal je tudi naloge poverjenika civilne zaščite v Krajevni skupnosti Križevci. Poleg vsega je bil aktiven v šahovski sekciji, radioamaterski sekciji in v nogometnem klubu. Za vso opravljeno delo je prejel številne pohvale in priznanja, med njimi: - mladinsko priznanje; - 1972 leta medaljo dela za zasluge, ki mu jo je podelil predsednik SFRJ; - 1977 leta priznanje OF za uspešno delo v Krajevni skupnosti Križevci; - več gasilskih priznanj, zadnji dve, iz leta 1998, sta priznanje in zahvala Plaketa veterana za 40 let in obenem gasilsko odlikovanje prve stopnje s strani Gasilske zveze Slovenije. Danes, pri svojih 77 letih je še vedno aktiven in sicer pri PGD Križevci, kot član nadzornega odbora in pri evangeličanski cerkveni občini kot odbornik in član nadzornega odbora. Za vse njegove zasluge na mladinskem, družbeno - političnem, gasilskem in verskem področju mu je Občina Gornji Petrovci podelila naziv ČASTNEGA OBČANA občine Gornji Petrovci. Želimo mu še veliko trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Častni občan, Janez Gergar SVEČANOST OB OBNOVITVI VAŠKEGA JEDRA V KRIŽEVCIH V nedeljo, 24.10.2008 so se predvsem vaščani Križevec zbrali na novo asfaltiranem parkirnem prostoru nasproti evangeličanske cerkve, kjer so s kratko proslavo obeležili svečano otvoritev obnovljenega vaškega jedra. Občina Gornji Petrovci je letošnjo pomlad v celoti uredila center križevske vasi, od križišča do tovarne G-tex. Dela so bila zelo obsežna, saj so uredili parkirni prostor za potrebe krajevnega urada, pošte, cerkve in pokopališča, asfaltirali del ceste proti kostanju na Tetajnem ter cesto od križišča do tovarne. Ob cesti so uredili in asfaltirali pločnike. Izvedli so vertikalno in horizontalno signalizacijo ter izgradili javno razsvetljavo. Proti tovarni je urejeno avtobusno postajališče, na parkirnem prostoru pa je postavljena informacijska tabla. Uredili so tudi cvetlične grede, vse od križišča do tovarne. Dela je opravilo domače podjetje Pindža, javno komunalno in gostinsko podjetje, d.o.o.. Župan, Franc Šlihthuber je predstavil opravljena dela. 6 Občinski praznik NOVINE, številka 26 Občane sta pozdravila tudi predsednica KS Križevci in vaška predsednica, Erika Časar ter predsednik KS Mačkovci, Ludvik Rituper. Kulturni program so popestrili ljudski pevci in godci Gorički lajkoši. Simbolično so odprli obnovljeno vaško jedro s prerezom traku. K prerezu traku je župan povabil Olgo Hari, kot naj starejšo občanko na tem delu vasi in prvo sosedo, Eriko Časar, predsednico KS Križevci, Ludvika Ritupe-rja, predsednika KS Mačkovci, Štefana Kuharja, direktorja Pindže d.o.o in.... Temu je sledila še blagoslovitev obnovljenega vaškega jedra, ki sta ga opravila domači evangeličanski duhovnik, Aleksander Balažič in katoliški župnik, Dejan Horvat.Urejeno vaško jedro ob evangeličanski cerkvi, krajevnem uradu, pošti, gostilni in tovarni je sedaj, ne samo lepo urejeno, ampak predvsem varno za vse udeležence v prometu in je lahko v ponos križevski vasi. Obnovljeno vaško jedro v Križevcih Prerez traku: Štefan Kuhar, Ernest Kerčmar, Silvester Gomboc, župan, Franc Šlihthuber, Olga Hari in Zdenka Rituper PROSLAVA OB 100. OBLETNICI PGD KRIŽEVCI 1908 leta je bila ustanovljena prostovoljna gasilska četa v Križevcih v Prekmurju, ki je bila takrat ena izmed prvih v širši okolici. Ustanovili so jo zaradi potreb po pomoči pri požarih in reševanju ljudi in živali ob različnih nesrečah. Ta visok gasilski jubilej so člani PGD Križevci počastili v nedeljo, 07.09.2008 in ga združili z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma in ureditvijo neposredne okolice. Prireditve se je udeležilo veliko število domačinov ter gasilcev iz cele občine. PGD Križevci je ob tem prazniku prejelo številna priznanja, med njimi odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge, srebrni znak Civilne zaščite in zlato plaketo Občine Gornji Petrovci. Podeljena so bila tudi številna priznanja najzaslužnejšim gasilcem. Kulturni program so popestrili otroci OŠ Gornji Petrovci, Cvetka Gašpar pa je prebrala pestro kroniko PGD Križevci, ki je razkrila bogato zgodovino gasilskega društva in s tem tudi kraja samega. Visoko obletnico delovanja društva je zaznamovala tudi ureditev stavbe, ki jo je že načenjal zob časa. Tako so uredili notranjost gasilskega doma, zamenjali streho ter obnovili fasado. Prav tako so asfaltirali parkirni prostor pred gasilskim domom in uredili cvetlične grede tako, da je izgled gasilskega doma sedaj v ponos domačinom, ki so tudi vložili veliko prostega časa v obnovo. Gradbena dela je opravilo podjetje Pindža, javno komunalno in gostinsko podjetje, d.o.o. Obnovljeni gasilski dom v Križevcih Gostujoči gasilci Zdenko Hari nosi zastavo na čelu povorke 7 NOVINE, številka 26 Občinski praznik TRETJI “DEN MEŠTROV Z GORIČKOGA” V NERADNOVCIH______________ Lepa, sončna in topla pozno poletna nedelja je privabila številne obiskovalce v Neradnovce, kjer je Goričko drüštvo za lepše vütro pripravilo že tretji rokodelski sejem » Den meštrov z Goričkoga ».Tudi letos so se na sejmu predstavili: medičarka, Jožica Celec iz Ratkovec, kovač Franc Franko iz Puconec, Herman Rajsar, izdelovalec remenk od Grada, slamokrovec in izdelovalec ptičjih krmilnic in valilnic, Drago Škodnik iz Fikšinec, Bernarda Žižek iz Lipovec z izdelki iz slame, Danica Babič iz Ivanovec s kvačkanimi izdelki, Franc Zelko iz Pečarovec z lončarskimi izdelki, Franc Sever iz Šalamenec s pletenjem košar, Štefan Županek iz Šalovec z izdelki iz lesa, kot gostje pa so bile porabske Slovenke: Marija Čato in Marija Ropoš iz Gornjega Senika, Ana Ropoš iz Števanovec ter Margita Kovač iz Monoštra, ki so predstavile kvačkane izdelke, izdelke iz slame in rože iz krep papirja. Poleg same razstave in prodaje izdelkov, so nekateri mojstri prikazovali kako nastane posamezen izdelek. Tako je kovač neumorno koval do poznega popoldneva, Bernarda Žižek je pletla iz slame, Franc Sever je pletel košare, Jožica Celec pa je prikazovala,kako se okrasijo lectova srca. Na stojnici se je predstavil tudi Javni zavod Krajinski park Goričko, ki je pripravil doživljajsko vodenje v naravi za otroke. Razstavo in prodajo rokodelskih izdelkov je popestril zanimivi kulturni program, ki so ga letos pripravili člani KUD Budinci in » Grajski veseljaki » od Grada. Obiskovalce so nagovorili predsednica društva, Marta Horvat, vodja sekcije rokodelcev znotraj društva, Jožica Celec, direktor JZ KPG, Janko Halb in župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Za pijačo in polne želodce pa je tudi letos lepo poskrbela Izletniška kmetija Falaut iz Adrijanec. Ob zaključku tretjega rokodelskega sejma v Neradnovcih lahko povemo, da je prireditev uspela. Opažamo, da je vedno večje število obiskovalcev, ne samo iz občine gostiteljice, pač pa tudi iz celotnega Goričkega. Čaka pa nas še veliko dela na promociji prireditve in na samem ohranjanju že obstoječih domačih obrti. Zahvaljujemo se občini Gornji Petrovci in JZ KPG za pomoč pri organizaciji prireditve ter vsem, ki so finančno podprli prireditev. Rokodelski sejem v Neradnovcih Jožica Celec prikazuje način okraševanja lectovih izdelkov PROSLAVA 45. OBLETNICE DELOVANJA ŠD NK KRIŽEVCI IN OTVORITEV IGRIŠČA Z UMETNO TRAVO _________ Mrzlo in deževno nedeljsko popoldne ni odvrnilo domačine vasi Križevci in druge goste, ki so se udeležili proslave ob 45 obletnici ŠD NK Križevci v športnem centu v Križevcih. ŠD NK Križevci deluje že od leta 1963. Vse od ustanovitve je glavno poslanstvo društva igranje nogometa in vzgoja mladine za njihovo nadaljnje življenje. Župan, Franc Šlihthuber, ki je hkrati tudi predsednik športnega društva, je v kratkih besedah predstavil njegovo 8 Občinski praznik / Life III Natura NOVINE, številka 26 delovanje skozi vsa ta leta. Ob tem smo z minuto molka počastili spomin na pokojnega Štefana Kutoša, dolgoletnega predsednika društva. V letu 2007 se je ŠD NK Križevci prijavilo na razpis Nogometne zveze Slovenije za postavitev igrišča z umetno travo, ki je tako popestril bogato športno infrastrukturo v Križevcih. Ob tem se je zgradilo tudi asfaltirano igrišče za košarko, ki je, kot je povedala predsednica KS Križevci, Erika Časar, omogočilo tudi dekletom, da se aktivneje športno udejstvujejo na igrišču v Križevcih. Predsednik medobčinske nogometne zveze, Danilo Kacjan je v svojem govoru poudaril in pohvalil požrtvovalnost in prostovoljno delo vseh članov kluba, ki se kaže tudi v dobrih športnih rezultatih v vseh generacijah. Najmlajšim nogometašem je simbolično podaril pet nogometnih žog, vsem pa zaželel še veliko športnih uspehov. V imenu MK Gronska strejla, se je za dobro sodelovanje s ŠD NK Križevci zahvalil Marjan Kerčmar. Motoristi že osem let v začetku maja nekaj dni na pomožnem nogometnem igrišču gostijo motoriste iz cele Slovenije in tujine in s tem, poleg zabave za mlade in stare, nudijo športne užitke, hkrati pa promovirajo celotno občino in njene znamenitosti. Kulturni program so popestrili ljudski pevci in godci TD Vrtanek, za prijetno vzdušje, v sicer neprijaznem vremenu, pa je skrbel Drago Jošar. Ob koncu uradnega dela proslave, so se gostje okrepčali z bogračem, nekateri pa so si ogledali tekme najmlajših članov z ekipami sosednjih športnih klubov. Teksti: Sonja Kerčmar Fotografije: Studio Černi Danilo Kacjan, predsednik MNZ Murska Sobota predaja predsedniku ŠD NK Križevci, Francu Šlihthubru skromno darilo in nogometne žoge za najmlajše člane. Prerez traku za igrišče z umetno travo: Danilo Kacjan, Ernest Kerčmar, Franc Šlihthuber, župan in Erika Časar LIFE III-NATURA projekt Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem EVROPSKI MESEC VIDRE NA GORIČKEM __________ Marjana Honigsfeld Adamič, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, www.lutra.si Ste letošnjo jesen po Goričkem opazili plakate z velikim portretom vidre in oznako EOW-08? Zadnje dni septembra so se jim pridružile še zastave z vidrino podobo, ki so visele pred občinami, pred gradom Grad, predvsem pa pred hotelom Vivat, kjer se je med 5. in 10. oktobrom odvijala evropska konferenca za vidro. Ko smo v zadnji številki Novin pisali o mednarodnem srečanju »vider« na svetovni ravni v Južni Koreji, smo se že pripravljali na organizacijo evropske konference o vidri v Sloveniji in kmalu pripravili in posebej oblikovali spletno stran www.eow08.si, ki še deluje in kjer si lahko ogledate številne fotografije s srečanja. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo delovno srečanje približno 60 evropskih raziskovalcev vidre zelo uspešno - ne le po strokovni in znanstveni plati, temveč tudi po družabni, ki ni nič manj pomembna. Udeleženci, ki so prišli iz 19 držav (na žalost jih je nekaj v zadnjem hipu iz objektivnih razlogov odpovedalo udeležbo, sicer bi bilo držav 25), so bili posebej navdušeni ravno nad neformalnim delom srečanja, saj so v treh popoldnevih videli celotno Goričko, ki se 9 Life III Natura je razbohotilo v najlepši obleki: soncu in čudovitih jesenskih barvah. Hvalili so tudi dobro domačo hrano, za katero so v dogovoru z organizatorjem (Inštitutom LUTRA), tremi župani in direktorjem KP Goričko poskrbeli različni lokalni gostinci. V vsakem pogledu so gostje odnesli s seboj najlepše vtise in obljubljali, da se bodo v Slovenijo in na Goričko še vrnili - če ne drugače, pa na počitnice. Čemu je bila konferenca namenjena? Poseben cilj srečanja evropske skupine za vidro v letu 2008 je bil pregledati stanje vrste evrazijska vidra (Lutra lutra) in aktivnosti za njeno varstvo po posameznih evropskih državah s posebnim ozirom na ekološko omrežje Natura 2000, zato so imeli nacionalni predstavniki nalogo, pripraviti nacionalna poročila. Nekatere države, med katerimi posebej izstopa vzhodni Balkan, nimajo nacionalnih predstavnikov in stanja v teh državah sploh ne poznamo (Slovenija je bila doslej edina predstavnica nekdanje Jugoslavije, ki je imela v skupini nacionalnega predstavnika). Večina od teh držav se pripravlja na sprejem v Evropsko unijo, zato bodo morale spoznati tudi zakonitosti evropske naravovarstvene zakonodaje in se pripraviti na sprejem ekološkega omrežja Natura 2000. Srečanje v Sloveniji bi lahko bilo pomembna odskočna deska za države nekdanje Jugoslavije, saj Slovenija predstavlja pomemben komunikacijski most med evropskimi in balkanskimi državami. Most med deželami pa je tudi vidra, saj reke - življenjski prostor vidre -ne poznajo političnih meja. Na žalost se je izkazalo, da kljub naši ponudbi, da nekaj predstavnikov vzhodnih in balkanskih držav tudi gostimo in kljub njihovim obljubam, da pridejo na srečanje, obljub niso držali. Posledice spopadov in političnih sprememb so verjetno še preveč občutne, da bi varstvo narave zavzelo pomembnejše mesto v družbi. Eden od ciljev srečanja je bil tudi standardizacija protokolov za zbiranje materiala iz mrtvih vider (nesreče na cestah so namreč v Evropi čedalje višji dejavnik smrtnosti) in za genetske raziskave, ki postajajo vse bolj nepogrešljive pri varstvu vrst. Zato je bilo spoznavanje in varstvo genske (biotske) raznovrstnosti vidre ena osrednjih tem srečanja. Veliko pozornosti pa je bila deležna tudi delavnica za presojo vplivov na okolje, ki naj bi osvetlila vprašanje o merilih in mejah ugodnega habitata NOVINE, številka 26 za vidro (zahteva evropske Habitatne direktive), o vplivih gradnje hidroelektrarn (jezov) in drugih posegih na rekah na vidro. Pomembna je bila izmenjava mnenj in izkušenj v evropskem prostoru glede metod monitoringa (spremljanja) vrste med posegi v naravo in po njih. Osrednji namen dogodka je bil pritegnili pozornost različnih skupin javnosti in medijev z željo, da bi spoznali in razumeli vlogo vidre v naravnih sladkovodnih ekosistemih v Evropi ter se aktivno vključili v varstvo vrste in njenega življenjskega okolja. Široka promocija vidre bo zagotovila tudi boljšo podporo fundaciji AQUALUTRA, s tem pa tudi dejavnostim Vidrinega centra v Križevcih na Goričkem po izteku projekta LIFE. Od koruznega zrna do konferenčne torbice Za izvedbo Evropske konference o vidri smo pripravili številne promocijske izdelke, od plakatov, zastav, map in blokov, kartic in poštnih znamk -vse seveda s podobo vidre, do rumenih varnostnih telovnikov, obveznih v cestnem prometu - tudi te smo opremili z prometnim znakom za vidro, ki ga lahko vidite ob cestah po Goričkem. Poleg obsežnega dela, ki ga nalaga priprava takšnega dogodka, pa smo si organizatorji naložili še posebno nalogo, ki je požela izredna priznanja udeležencev pa tudi predstavnikov slovenskih ministrstev in drugih državnih organov. Udeležencem konference smo raznoliko konferenčno gradivo namesto v plastičnih, cenenih konferenčnih torbicah, izdelanih kje na Daljnem vzhodu, ponudili v pravih domačih prekmurskih cekarjih, pletenih iz koruznega ličja. Cekarje so nam za isto ceno, kot bi stale po internetu kupljene konferenčne torbice, spletle članice podeželskega razvojnega jedra, zadruge POMELAJ iz Male Polane. Razlika je seveda očitna, predstavili pa smo jo tudi udeležencem konference, saj je vidra le vrh ledene gore v prizadevanjih za ohranjeno okolje. Cekarji so domačega izvora, člani zadruge pridelajo vse, od zrna do cekarja, na njivah, ki so jih odkupili za ta namen. Gojijo domačo staro sorto koruze (trdinko) in ne hibridov, in jo tako ohranjajo; trdinka ima veliko kakovostnega ličja, ki ga ročno oberejo, sušijo in nato pletejo izdelke. Zadruga vzame le 10% prodajne cene (država 20% v obliki davka!), ostalo dobi izdelovalec. Že 10 Life III Natura NOVINE, številka 26 to razmerje pove nekaj o pravični trgovini, ki se sklada s filozofijo delovanja in razvoja zavoda LUTRA, poleg tega se znebimo vsega onesnaževanja in stroškov prevoza iz daljnih dežel. Tudi vodna bilanca (»vodni odtis«) takšnega izdelka (če se dotaknemo vidre) je neprimerno manjši. Cekarji za evropsko konferenco o vidri EOW-08 imajo še posebnost, ki izvira iz druge najbolj znane domače obrti v Prekmurju: lončarstva. Glinen gumb za zapenjanje je ročno izdelala umetnostna lončarka Žita Toplak iz Dobrovnika in mu vtisnila vidrini tački, simbol vidrinega centra in fundacije AQUALUTRA. Vse v duhu pravične trgovine. Vidrine sledi je ob Peskovskem potoku na Goričkem posnel švicarski umetnik in prijatelj narave Ueli Iff; z največjo skrbnostjo jih je pomanjšal, izdelal model in ga podaril Inštitutu LUTRA. Svojo uporabno vlogo je model dobil na lončenem gumbu. Za udeležence konference smo pripravili še en primer pravične trgovine: obrabljene ovratne trakove za ključe, identifikacijske kartice in podobno so zamenjale ogrlice iz makrameja, spletene doma, v Prekmurju, iz konopljene vrvi in glinenih korald; tudi te so spletli spretni prsti Zite Toplak. Za pogostitve med odmori in na izletih ter za darila udeležencem ob slovesu so poskrbele domače kuhinje in kleti. Pravična trgovina ni cenejša, je pa prijaznejša in pravičnejša od običajne - tako do ljudi kot do narave in navsezadnje tudi do domače dežele. Zato smo se nepreklicno odločili zanjo. In tudi zato, ker se vlada pri predsedovanju Evropski zvezi v prvem polletju 2008 ni izkazala z domačimi izdelki za različne prireditve in promocije. Razstava o vidri na Gradu - z goričkega zelnika Zvezni prirodoslovni muzej iz Švice, ZOO Zürich in fundacija Pro Lutra so v sodelovanju pripravili potujočo razstavo o vidri, ki so jo v letih 2007 in 2008 videli v več švicarskih mestih. Pripoveduje o biologiji in načinu življenja vidre, razširjenosti vrste v Evropi in o pripravah na njeno vrnitev v Švico, kjer je v prejšnjem stoletju izumrla. Ker je ena od nalog projekta LIFE o ohranjanju vidre na Goričkem tudi priprava razstave, smo se na Inštitutu LUTRA dogovorili z vodstvom Prirodoslovnega muzeja v Churu (Švica) o prenosu razstave v Slovenijo in njeni postavitvi v letu 2008 najprej na Goričkem, v gradu Grad. Pri pripravi materiala je sodeloval tudi naš zavod, zato smo trdno računali na sodelovanje. Vendar nas je švicarski partner razočaral, pojavile pa so se tudi nepredvidene težave s prenosom preparatov, okostij in drugih delov živali zavarovanih vrst prek meje (Švica ni članica EU). Odločili smo se za samostojno pot. Pripravili in postavili smo povsem »našo« razstavo o vidri v okviru projekta LIFE: osem razstavnih panojev velikosti 80 x 180 cm in večji uvodni pano. Dodali smo preparate živali (iz družine kun), ki smo jih kot žrtve prometa pobrali na cestah. Ogledati si je mogoče skrbno pripravljene sledi živali, strojene kože vider, »škržak« za lov rib, ki je nevaren tudi vidri in smo ga potegnili iz Hodoškega jezera itn. Razstava je na ogled na gradu Grad na Goričkem, ki ga letošnjo zimo ne bodo zaprli za javnost. Odprli smo jo oktobra, v družbi najimenitnejših evropskih strokovnjakov za vidre, ki so jo odlično ocenili. Oglejte si jo, spoznali boste marsikatero fotografijo z Goričkega. Projekt LIFE AQUALUTRA -podaljšan do pomladi 2009 Ko sklepamo leto 2009 in bi informacijski vidrin center pod Križevci na Goričkem že moral stati, moramo pojasniti zamudo. Vidrin center bo namreč stal na mestu, ki smo ga izbrali po »vidrini podobi«, le-ta pa se ne sklada z dosedanjimi občinskimi prostorskimi načrti. Ker jih ne moremo spremeniti tako hitro, kot zahteva potek projekta LIFE, moramo ubrati drugo pot in počakati na ustrezna dovoljenja in soglasja. Po zagotovilih upravnih služb bo projektna dokumentacija do izida te številke občinskega glasila že nared, takoj zatem pa se bomo z ekipo, ki že brusi krampe in lopate, lotili gradbenih del. Trdno verjamemo, da bo vidrin center AQUALUTRA 1. maja 2009 dokončan. V to smo prepričali tudi Evropsko komisijo, ki nam je podaljšala projekt LIFE do konca aprila naslednjega leta. Pridobili pa smo že dva nova projekta, ki bosta centru vdahnila vsebino in življenje. Ob otvoritvi se bo zgodilo še vse drugo, obljubljeno v prejšnji številki glasila. In naj do takrat še naprej ostane skrivnost - upanje in dobre želje za leto 2009. Spremljajte jih tudi na www.aqualutra.si. 11 NOVINE, številka 26 Life III Natura / KP Goričko Kolegi, ki vodijo podoben LIFE projekt za ohranjanje vidre v Belgiji in Luxembur-gu, vedo, da je potrebno s seboj prinesti škornje. Na sliki Gerard Schmidt, vodja projekta, ob reki Muri. Prof. Sam Erlinge, legenda raziskovanja evrazijske vidre - pri 80 letih mu ni bilo prav nič težko odkrivati vidrinih sledov ob Muri. Vsa svoja raziskovanja vidre na Švedskem je opravil na smučeh. Portugalci (na sliki Nuno Pedroso v pogovoru s Tatjano na ižakovskem mlinu na Muri) imajo dolgoletne izkušnje z vplivom hidroelektrarniških jezov na vidro, zato se od njih lahko marsikaj naučimo. Varnostni brezrokavniki z vidro v prometnem znaku so upočasnili marsikatero vozilo - če ne drugega, iz radovednosti voznika. Prekmurski cekarji v vlogi konferenčnih torbic in nahrbtnikov za evropsko konferenco o vidri 2008 V sproščenem pogovoru v idiličnem goričkem okolju, ob odlični hrani in pijači, ob glasbi in petju, se je zaključilo srečanje evropskih strokovnjakov za vidro. KRAJINSKI PARK Na Javnem zavodu KrajinsJd park Goričko smo bili v letu 2008 zelo aktivni in pripravili vrsto dogodkov ter pridobili nove projekte in rezultate, katere vam predstavljamo v nadaljevanju. OTVORITEV OBNOVLJENE KAČOVE MLAKE PRI GRADU, DAN ZEMLJE, 22. april 2008 Okrog mlake oziroma ribnika, ki je za gasilskim domom pri Gradu, krožijo številne legende. In če je vsaj nekaj od tega res, je bil to v preteklih časih veličasten ribnik, kjer se je kopal zmaj Kač. Mlaka je uvrščena na seznam naravnih vrednot državnega pomena in njena podoba je bila bolj slaba. Vodne gladine praktično ni bilo in skoraj v celoti je bila zaraščena z rogozovjem. Da bi to stanje mlake spremenili, smo se zapo- sleni Javnega zavoda Krajinski park Goričko, Zavoda za gozdove, Krajevne enote Gornji Petrovci, Občine Grad in Osnovne šole Grad odločili, da mlako obnovimo. Obnova mlake z izkopom se je začela v začetku meseca aprila, nakar je sledilo še urejanje okolice, namestitev ograje in nasaditev grmovnic. Učenci Osnovne šole Grad so z risbicami Živah in rastlin ob mlaki dopolnili pojasnjevalne panoje, ki seznanjajo bodoče obiskovalce o pretekli in prihodnji veličastnosti Kačove mlake in katere simbolično poimenovanje povezujemo z zmajem Kačem in mlako kot življenjskim okoljem kačjih pastirjev. Po obnovi je mlaka v prvi vrsti namenjena življenju in razmnoževanju različnih vodnih Živah in obvodnih rastlin. Mlaka tudi ni življenjsko okolje rib, ampak dvoživk in ostalih živali. Ob mlaki bomo v prihodnosti organizirali naravoslovne dneve na temo »Stoječe vode« ter izvajali kemijske ter fizikalne meritve vode ter spoznavah njen vodni in obvodni živalski ter rastlinski svet. Ob podpori lastnikov, širše javnosti in občanov smo z obnovo mlake pri Gradu in zgledno ure- 12 KP Goričko NOVINE, številka 26 ditvijo prispevali k ohranjanju vaških mlak na območju Krajinskega parka Goričko. Na dan Zemlje, 22. aprila smo mlako svečano odprli. Otvoritvi so prisostvovali poleg vseh sodelujočih ustanov vsi učenci Osnovne šole Grad, ki so postali tudi skrbniki na novo obnovljenega habitata, zaposleni JZ KPG pa so v mesecu septembru odstranili bujno vegetacijo, ki se je razvila ob mlaki med poletjem in s tem je nastalo več proste vodne gladine, ki privablja vodne živali in je pomembna tudi za prebivalce pod vodno gladino. Nadalje bo postala obnova naravnih vrednot državnega pomena na območju Krajinskega parka Goričko ustaljena vsakoletna praksa in redna dejavnost zavoda. 2. PESEM V MAJU V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO Goričko drüjštvo za lepše vütro je v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko in Občino Grad, organiziralo »Majsko pesem 2008«, 2. koncert pevskih zborov in vokalnih skupin Goričkega, ki je bil v nedeljo, 18. maja 2008 v kulturni dvorani Občine Grad pri Gradu. Po uvodnih nagovorih so se nam predstavili domačini, Ljudski pevci Kulturnega društva France Prešeren od Grada, naši najmlajši, Otroški prekmurski pevski zbor Metuljček - klub kreativnosti, pa so zapeli 7 otroških pesmi . V nadaljevanju se je pomerilo 6 pevskih zborov z območja Krajinskega parka Goričko, kot prvi Moški komorni zbor KPD Rogašovci, sledili pa so še Vokalna skupina »Zarja« Puconci, Dobrovniški pevci - »Dobronaki Nótazók«, Mešani pevski zbor Cankova, Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in še Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko kot zadnji v konkurenci. Kakovost nastopa zborov so ocenja-vali Helga Horvat, Anka Suhadolnik in Tomaž Kuhar. V času ocenjevanja in sprejemanja odločitev strokovne žirije, smo spoznali še gostujoča pevska zbora iz Avstrijske Štajerske Singkreis Stainz bei Straden in Slovenskega Porabja Komorni pevski zbor iz Monoštra. Vsak sodelujoči zbor je prejel zahvalo za sodelovanje in majsko srce, medičarke Jožice Celec. Zbori v konkurenci pa so se uvrstili po naslednjem vrstnem redu: 1. mesto: PD Puconci, Ženska vokalna skupina »Zarja« 2. mesto: Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko 3. mesto: Mešani pevski zbor KPD Rogašovci. Predsednica društva ga. Marta Horvat in direktor javnega zavoda Krajinski park Goričko, g. Janko Halb, sta nagrajencem podelila priznanja, zahvale in simbolične nagrade. Spoznali smo pevsko kulturo Goričkega in naših sosedov iz Avstrije in Madžarske. Glasovi 185 pevcev treh dežel so se združili v čudovito majsko pesem. Po končani prireditvi je za vse udeležence sledilo družabno srečanje s pevci v gasilskem domu pri Gradu. V mesecu maju smo v okviru PAC-evega Glasbenega maja 31. maja že drugič gostili tolkalce na gradu. Tokrat je bil to Nebojša Jovan Živkovič & Jovan Percussion Project. V večernem programu so na dvorišču nastopili: Skladatelj in tolkalist Nebojša Živkovič, Pavel Guinter iz Litve, Benjamin Toth iz ZDA, Euge-ne Koshinsky iz ZDA. Maloštevilna publika je uživala ob čudovitem nastopu tolkalcev, ki so sodeč po izrazu na obrazih, uživali med izvajanjem v historičnem okolju grajskega dvorišča. Pesem v maju je pri Gradu odmevala letos že drugič in verjamemo, da bomo tovrstne prireditve organizirali tudi naslednje leto. Nagrajenci 2. Majske pesmi FESTIVAL ROMSKE GLASBE IN PLESOV, 18. JULIJ 2008 Popoldanski festival se je začel najprej z romsko himno Đelem, đelem, sledila je Zdravljica in vabilo predsedniku države k nagovoru prisotne publike. Živimo v času, ko je raznovrstnost in prepletanje 13 NOVINE, številka 26 KP Goričko kultur čedalje bolj pomembna značilnost identitete ljudi, ki živimo skupaj. Naše sožitje je tesno povezano z medsebojnim poznavanjem kultur in medsebojnim spoštovanjem, je dejal predsednik dr. Danilo Turk. Ob tem je poudaril, da je slovenski razvoj v prihodnje zelo tesno povezan s pojmovanjem kulture v najširšem pomenu besede - kot kulture sožitja, bivanja, boljših medsebojnih odnosov in kot kulture, ki bo ustvarila podlago za naše skupno bogastvo in povečanje tega bogastva. Kot je dodal, je tudi današnji festival prispevek k našemu skupnemu razvoju. Sledil je program kot sta ga oblikovala Monika Sandreli in Vinko Cener, ki sta razporedila nastopajoče. Najprej sta nastopili članici RD Iskrive zlate iskrice iz Kuzme, sledila je pesem Dušana Horvata-Vajte. Zatem so prišle na oder plesalke RD Somnakuni čerhenji iz Cankove, RD Pušča pri M. Soboti in RD Čapla iz Tišine. Predstavile so splet romskih plesov v sicer bolj eksotičnih oblačilih. Njim so sledile plesalke iz RD Romani union iz M. Sobote. Plesnemu delu je sledil glasbeni del z nastopom skupine Prali-pe iz Maribora in Rom`s banda iz Pušče. Festivalu je prisostvovala tudi večina udeležencev dopoldanske okrogle mize, župani parkovnih občin s soprogami, romski svetniki iz Prekmurja, člani romskih društev, njihovi sorodniki in prijatelji. Grajsko dvorišče je bilo živahno in veselo ob zvokih romske tradicionalne in tudi že moderne glasbe. Visokemu obisku častnega pokrovitelja prireditve predsednika države dr. Danila Turka, je sledilo še nekaj pomembnih obiskov največje graščine na Slovenskem in sicer obisk ministra za kulturo g. Vaška Simonitija in kitajskega veleposlanika v Sloveniji, vrhunec visokih obiskov pa je grad Grad vsekakor dosegel 16. avgusta ob državni proslavi obletnice priključitve Prekmurja matični državi. PRI GRADU PRAZNOVALI 800 LET, 21. SEPTEMBER Prva omemba posestva in gradu Grad na Goričkem - 800 letnico obeležili z bogatim kulturnim programom - Na grajskem dvorišču kulinarična prodajna razstava Baročni grad, Grad na Goričkem, ki je s svojimi 365 sobami največji grad na Slovenskem, se ponaša z bogato zgodovino. Grad, ki se nahaja v istoimenskem naselju, se skupaj s svojim posestvom omenja v pisnih virih že leta 1208. Gre za listino, s katero je posestvo, v tistem času imenovano Lyndwa, takratni ogrski kralj podaril grofu Andreju iz Vasvarja. V omenjeni darovnici je bilo v latinskem jeziku zapisano: »Terram quan-dram Lyndwa ad Ferrum castrum pertinentem«. In tako se je začela 800 letna bogata zgodovina gradu Grad in njegovega posestva. Krojili so jo pogosto menjajoči se lastniki - med njimi bi naj bili tudi vitezi templjarji in pa domačini, torej ljudje, ki so živeli v njegovi bližini. Obletnico omembe posestva Gornja Lendava, kakor danes prevajajo ime Lyndwa, smo pri Gradu počastili z bogatim kulturnim programom. Dramski krožek, ki vključuje učence, dijake, študente in učitelje Osnovne šole Grad, je pripravil recital pesmi Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek«. Otroški pevski zbor Osnovne šole Grad se je predstavil s ciklom domačih pesmi. Slavnostni govornik na prireditvi je bil direktor Krajinskega parka Goričko, Janko Halb, ki je ob tem poudaril, da gre za pomemben dokument, ki dokazuje bogato in burno zgodovino tega območja. Nastopile so tudi goričke in porabske folklorne skupine, in sicer Folklorna skupina KUD Goričko Gornji Petrovci, Folklorna skupina KTD Moščanci, Folklorna skupina KUD Šalovci in Folklorna skupina Zveze Slovencev Gornji Senik. Grajska vrata so bila na dan prireditve odprta za vse obiskovalce brez vstopnine. Po slavnostni prireditvi si je bilo na grajskem dvorišču moč ogledati kulinarično prodajno razstavo, na kateri je bilo mogoče poskusiti domače goričke kulinarične dobrote in vina. 800 obletnica prve omembe posestva Lyndwa 14 KP Goričko NOVINE, številka 26 Posvet z naslovom »Razglabljanje o duhovnosti sodobnega prekmurskega človeka«, 26. september 2008 Posveta so se udeležili duhovniki krščanskih veroizpovedi, zgodovinarji, sociologi, razvojni strategi in misleci. Glede na naslov posveta, smo iskali odgovore na različna vprašanja, ne pa dokončne ugotovitve duhovnosti, katera pomeni nenavezanost na materialno in vodi do tega, da se človek zaveda, da je človek. Človek je zaznamovan z nacionalno pripadnostjo, politično usmeritvijo, versko pripadnostjo in je mozaik, ki je bil sposoben v zgodovini to vse vgraditi vase. Človek je do zdaj uspel in ostal zvest samemu sebi. Pojavilo se je vprašanje, ali bo človek dovolj močan tudi vnaprej? Družba nudi tisto, kar vodi človeka z ekonomskega in brezetičnega vidika v propad in ne v njegovo rast. Duhovnost je potrebno buditi, graditi in uresničevati. Prisotni so izrazili zadovoljstvo nad tem, da o duhovnosti sodobnega človeka govori tudi širša družba, vidijo pa vero kot sredstvo, da življenje postavimo na prave temelje in postanemo plemeniti ljudje. Postavili smo si tudi vprašanje o človekovem odnosu do narave. To, da se je človek začel neprimerno obnašati do narave, je vzrok v tem, da ni več varuh narave, ampak gospodar. Stopil je na mesto Boga Stvarnika. Človek je naravo vzel kot sužnjo in težko se bo vrnil nazaj in stopil v enakovreden odnos z njo. Postavili smo si kar nekaj iztočnic in vprašanj v razmislek. Poslanstvo parka je, da se na zavarovanem območju narave ohranja življenje rastlin in živali v sozvočju z ljudmi ter nadalje spodbuja pri ljudeh zavest, da so doma na območju Krajinskega parka Goričko in da jim prostor postaja vedno bolj vrednota. Posvet je vodila ga. Stanka Dešnik, glavna referenta in sogovornika na razpravi pa sta bila dr. Karel Bedernjak in Ludvik Jošar. Po posvetu, kjer smo si postavili zanimiva vprašanja in na nekatere našli tudi odgovore, smo v prostoru predporočne dvorane odprli Trubarjevo razstavo »Vsem Slovencem«, ki jo je pripravil Zavod za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč. Evangeličanski škof mag. Geza Erniša je prisotnim ob Trubarjevem letu predstavil vsebino razstave. Zatem smo se preselili v Bodonce, kjer je bil v evangeličanski cerkvi koncert združenih moških pevskih zborov Koroške pod vodstvom zborovodje g. Janeza Koleriča. Zbori so nam pripravili bogat repertoar slovenskih protestantskih napevov Primoža Trubarja in njegovih sodobnikov. Na ta način smo slovesno z besedo in pesmimi obeležili Trubarjevo 500-letnico rojstva. Otvoritev razstave »Vsem Slovencem« TRIDEŽELNI KOLESARSKI MARATON, 27. SEPTEMBER 2008 Po že uspešnih športnih prireditvah na pomlad leta 2008, kot sta bila organizirana trideželni pohod v mednarodnem letu planeta Zemlja ob Evropski Zeleni vezi po razvodnici med Muro in Rabo 30. marca in kolesarski maraton ob evropskem dnevu parkov, Tour de Mur, 25. maja, smo na jesen pripravili še tretji rekreativni trideželni kolesarski Martinov maraton, ki se je odvil 27. septembra 2008. Tokrat je bil start v Tešanovcih pri jezeru v nekdanji gramoznici, kjer so ta dan za namen kulinarične in ponudbe doživetja narave v prekmurski ravnici, pohodnikom in kolesarjem odprli nov turistični objekt. Maraton posvečamo spominu dr. Martina Uitza (1952-2007), vodji mednarodnega konzorcija za izvedbo projekta ustanovitve Krajinskega parka Goričko, ki se je zaključil leta 2003. Zatem je 9. oktobra 2003 slovenska vlada sprejela sklep za ustanovitev Krajinskega parka Goričko, ki tako praznuje letos 5 let obstoja. Pri organizaciji letošnjega maratona so z delavci Javnega zavoda Krajinski park Goričko sodelovali člani občinske športne zveze iz Moravskih Toplic, delavci občine Grad, in občine Šalovci in pripadniki slovenske policije, ki so poskrbeli za varnost kolesarjev na cesti. Okrepčevalnice 15 NOVINE, številka 26 KP Goričko so bile v občini St. Martin v Avstriji ter na Gradu, v Šalovcih in ob zaključku v Tešanovcih. Proga je bila dolga 105 km in izmerili so 1200 višinskih metrov. Potekala je čez 3 dežele in 3 mejne prehode, ki so letos bili prvič brez mejne kontrole ob prestopu. Kolesarji so doživeli raznolikost 3 kulturnih krajin, ki jih povezuje oblikovanost površja v razgibanem reliefu. Izjave kolesarjev, ki so progo prevozili, so bile, da je proga težja od gorskih, vendar lepa in razgibana ter bo zanimiva tudi drugim kolesarjem, ki za to še niso izvedeli, sploh pa so dobro občutili zmotno interpretacijo o tem, da je Prekmurje ravnica. Maratona se je udeležilo 25 kolesarjev, veseli smo bili tudi udeležencev sosednjega parka Raab. Z nami je na progi bil tudi Michael Baier, prijatelj Martina Uitza in snovalec številnih kolesarskih prireditev v sosednji Avstriji, med drugim tudi popularne Tour de Mur. V cilju nas je pričakala gospa Renee Uitz, žena pokojnega Martina Uitza in Mladen Berginc, z Ministrstva za okolje in prostor, oddelka za zavarovana območja. Najstarejši udeleženec maratona je bil Fritz Dier iz Tauke, najmlajši je bil Armin Schneitzer. Prvi so prišli v cilj: Benjamin Kurbos iz Noršinec pri Ljutomeru, Ivan Zagorec iz Novega mesta in Mirko Klemenčič iz Ždinje vasi pri Novem mestu. Ob koncu je bila zaključna prireditev na prostoru novega objekta turistično-doživljajskega centra v Tešanovcih, kjer so se zbrali pohodniki, kolesarji in gostujoči nastopajoči iz številnih turističnih in kulturno-umetniških društev iz občin Moravske Toplice, Grad, Rogašovci in Gornji Petrovci. S predznakom Oaza zdravja se namenu krepitve telesa z rekreacijo, kulinariko in estetskim Start 3. trideželnega kolesarskega maratona doživljanjem krajine, tako domačinom in obiskovalcem ponujajo nove možnosti preživljanja prostega časa ob spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti naše domovine, s poudarkom na Krajinskem parku Goričko. 3. JESENSKI BAZAR, 18.10.2008 V jesenskem času, ko še vsi lovimo toploto zadnjih sončnih žarkov, ko je Goričko zanimivo zaradi lepih barv in številnih plodov, je na grajskem dvorišču gradu Grad potekal že 3. jesenski bazar, na katerem so se predstavili rokodelci in ponudniki domačih izdelkov in pridelkov. Kot lahko jeseni uživamo v barvni umetnosti narave, so ob pestri prodajni razstavi izdelkov domače in umetnostne obrti prav tako uživali obiskovalci in lahko okušali goričke dobrote ter prisluhnili ljudski glasbi. Sejemsko vzdušje so nam pričarali čez cel dan rokodelci s pestro ponudbo domiselnih izdelkov ročne obrti, kot tudi ponudniki naših goričkih sadjarskih in turističnih kmetij s pridelki in izdelki. V goste smo povabili tudi kolekcijo So-ven d.o.o, iz Selnice ob Dravi, ki je na stojnici predstavila svoje izdelke iz naravne ovčje volne. V viteški dvorani so obiskovalci lahko prisostvovali prikazu filcanja volne predstavnic Krajinskega parka Logarska dolina. Otroci so se v popoldanskih uricah udeležili doživljajske delavnice v organizaciji Viste, Zavoda za razvoj vrednot M. Sobota pod vodstvom Aleksandre Pinterič in Terezije Vidovič na temo raziskovanja gozda in nabiranja gob. Skozi gozdno pravljico so spoznali svet gob, gozdnih živali, škratov in vil ter odkrili, kakšno škodo lahko naredijo v gozdu »Veliki nemarni škornji«. Povedali so, da oni niso ti veliki nemarni škornji, če pa so včasih bili, v prihodnosti zagotovo ne bodo več. Po sprehodu v gozdu so otroci še ustvarjali na grajskem dvorišču in nastale so zanimive umetnine iz naravnih materialov. Na pridne otroke je ob koncu čakalo še gozdno presenečenje. Ljudski pevci KUD France Prešeren Grad in Grajski veseljaki so z ljudskimi napevi in glasbo popestrili dogajanje na letošnjem jesenskem bazarju. Prireditev je bila letos zelo dobro obiskana, saj je poleg 16 organiziranih in najavljenih skupin, bazar obiskalo tudi veliko naključnih obiskovalcev, kot tudi naših najmlajših nadebudnežev. 16 KP Goričko NOVINE, številka 26 Številko obiskovalcev ta dan smo ocenili na 2.500.Pridružila se nam je tudi konjenica 20 jezdecev iz Prekmurja, Prlekije in Koroške, ki so nam pričarali vzdušje, kakršno bi lahko bilo v srednjem veku, le da so takrat bili jezdeci vitezi v opravah. Posebej smo bili veseli obiskovalcev iz novo nastajajočega parka Radensko polje in obiskovalcev iz Loškega potoka, saj so med njimi bili tudi naši sodelavci in sodelavke. Doživljajska delavnica Veliki nemarni škornji 3. MIKOLOŠKO SREČANJE 17.-19. OKTOBER Ker je Krajinski park Goričko del trideželnega parka, organizira Javni zavod Krajinski park Goričko tudi prireditve mednarodnega značaja in se odvijajo vsaki dve leti. Tako je bil mesec april v znamenju zbiranja vzorcev in ocenjevanja vin Tri-deželnega parka Goričko-Raab-Örseg in sosednjih vinorodnih dežel, maj pa v znamenju podelitve diplom, srebrnih in zlatih medalj in razglasitve šampionov v posameznih kategorijah vin. Mesec oktober pa je bil med drugim namenjen tudi gobam in pestrosti gliv. V okviru 3. mednarodnega mikološkega srečanja Goričko 2008, ki se je odvijalo na gradu Grad, je 17. oktobra potekal posvet na temo: Nabiranje gob in Upravljavski načrt Krajinskega parka Goričko. Na posvetu, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Goričko in Inštitut za sistematiko višjih gliv, so se zbrali predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, ki so neposredno in posredno povezane z gospodarjenjem v slovenskih gozdovih. Sicer je tudi tokrat mikološko srečanje potekalo najprej z nabiranjem, nato z določevanjem vrst s prostim očesom in tudi z mikroskopiranjem. Udeleženci so našli tudi mnoge zanimivosti, sploh pa je bila tokrat poleg že omenjenega posveta, pomembna mednarodna udeležba. Poleg doslej vedno prisotnih prijateljev iz Avstrije, so se nam tokrat pridružili strokovnjaki iz Hrvaške in Madžarske. Strokovnjaka iz Madžarske sta nas popeljala na ogled za javnost zaprtega območja, v pragozdni rezervat v parku Örség, kjer smo se seznanili z načinom spremljanja stanja v njihovem rezervatu. Naslednje druženje bo spet čez 2 leti, dotlej pa upamo, da bomo uspeli urediti tudi zakonodajne temelje na temo nabiranja gob in gozdnih sadežev ter morda začeli z raziskavo gobonosno-sti goričkih gozdov. Srečanje se je zaključilo z vodstvom po razstavi gob iz Goričkega, ki je bila postavljena v okviru 3. mednarodnega srečanja mikologov na Goričkem. Mikološko srečanje, razstava gliv RAZSTAVE V LETU 2008 V letu 2008 se je v organizaciji zavoda zgodilo lepo število različnih razstav z naravovarstveno tematiko kot tudi razstav s kulturnim predznakom. V februarju in marcu je bila za prve obiskovalce v sezoni na ogled razstava fotonatečaja tematskih sklopov Dvoživke in plazilci z naslovom »Sikajoči pogledi, regljajoče misli. Na dan Zemlje, 22. aprila, je bila na gradu Grad predstavljena fotografska razstava trideželnega parka. 22. maja, na Dan biotske raznovrstnosti, je po ogledu in ugotovitvi stanja na ekstenzivnih mokrotnih travnikih z rumeno maslenico v Motvarjevcih, ki so zapisani kot Naravne vrednote državnega pomena, bila odprta razstava Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave - Natura 2000 v Sloveniji. Ob 17 NOVINE, številka 26 Kp Goričko / Delovanje društev v občini priložnosti Trubarjevega leta smo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine gostili od 26. septembra do konca oktobra razstavo »Vsem Slovencem« zavoda Parnas iz Velikih Lašč. Glede na pogostost vider ob goričkih vodotokih, pa se od začetka meseca oktobra in vse do konca iztekajočega se leta nahaja razstava o življenju vider na Goričkem. Tako kot že dve leti nazaj, pa obiskujeta razstavi Dvoživke in netopirji na Goričkem in Živi z naravo tudi v tem šolskem letu 2008/09 pomurske osnovne šole. SEJEMSKA DEJAVNOST KPG Poleg tega, da potekajo v organizaciji javnega zavoda prireditve, kjer se imajo možnost predstaviti rokodelci in ponudniki ter društva z območja Goričkega na gradu ali na prireditvah po Goričkem, smo bili povabljeni na številne sejme po Sloveniji. Januarja smo se udeležili sejma v Ljubljani »Turizem in prosti čas«, meseca maja Glasbenega sejma Majšperk, julija sejma na Krvavcu, oktobra sejma v Ljubljani »Narava in zdravje in praznika »Kozjansko jabolko«, in novembra sejma Avtodomi. Na ta način smo pripomogli h kvalitetni promociji sedaj že po Sloveniji bolje prepoznavnega Goričkega. GORIČKO - NA ZELENEM OTOKU PRESAHLEGA MORJA Šiftarjeva fundacija je dne, 24.10.2008 v kulturni dvorani občine Tišina svečano predstavila izid knjižice Goričko - Na zelenem otoku presahlega morja. Knjižica je vodnik po znamenitostih občin z območja Krajinskega parka Goričko in so jo avtorji namenili v branje tako domačinom kot obiskovalcem parka. Knjižica je naprodaj v Informativnem središču za obiskovalce Krajinskega parka Goričko na gradu Grad. Stane 15,60 EUR. Avtorji knjižice so: Dr. Anton Vratuša, Stanka Dešnik, Branko Kerman, Metka Fujs, Janez Balažič, Franci Just, Jelka Pšajd in Franc Kuzmič. Knjižico je uredil Franc Just. Avtor večine fotografij je Miško Kranjec. Tekst in foto: Stanka Dešnik, Štefanija Fujs RAZSTAVA VELIKONOČNIH PISANIC IN ARANŽMAJEV V ADRIJANCIH____________________ Po enoletnem premoru, smo v občini Gornji Petrovci ponovno pripravili razstavo velikonočnih pisanic in aranžmajev. Letos se je za organizacijo razstave odločila vas Adrijanci in novo ustanovljeno Športno, kulturno, turistično društvo Adrijanci. Razstava je bila v stari šoli v Adrijancih v soboto, 22. marca in nedeljo, ŠKTD Adrijanci 23.marca 2008. Uradna otvoritev razstave je bila v soboto ob 12.00 uri s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili adrijanski otroci in vaščani. Voditeljica, Olga Lepoša je predstavila pomen praznika velike Vas Adrijanci noči, otroci so izvedli deklamacije, Zorica in Branko pa sta zaigrala v zabavnem skeču. Črnko Stanko je poskrbel za glasbeno spremljavo s harmoniko. Razstavo so pripravile vasi: Adrijanci, Peskovci, Neradnovci in Lucova ter TD VRTANEK iz Gornjih Pe- 18 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 26 trovec, Društvo žena Kukeč, župnijski karitas iz Markovec, VVE Jurček pri OŠ Gornji Petrovci, OŠ Šalovci in posamezniki: Zinka Kerčmar s košaro velikonočnih dobrot, Mariška Škalič in Gregor Nemeš. Domačini so pogostili obiskovalce z domačimi pogačami in prigrizki z raznimi namazi in šunko. Kljub velikemu številu tovrstnih razstav, ki so se odvijale v tem času na območju Krajinskega parka Goričko, je razstavo v Adrijancih obiskalo veliko obiskovalcev, predvsem iz naše in sosednje, šalovske občine. Prihodnje leto bo razstavo pisanic pripravila vas Lucova. S.K. VIH. MEDNARODNO SREČANJE MOTORISTOV V KRIŽEVCIH ____________________ VIII. mednarodno srečanje motoristov v Križevcih se je letos odvijalo 02. in 03. maja. Za razliko od prejšnjih let, je bilo letos čudovito sončno vreme, ki je privabilo veliko število motoristov iz cele Slove- Motoristi v Križevcih nije in sosednjih držav. Tako se je na paradni vožnji v soboto, 03. maja zbralo kar 400 motoristov. Tokrat nas je pot vodila skozi vasi: Gornji Petrovci, Šulinci, Ženavlje, Martinje, Kuzma in Grad do gradu Grad, kjer smo imeli postanek in okrepčilo. Nekateri so si ogledali grad in okolico, saj so nam prijazne vodnice Krajinskega parka Goričko odprle vse delavnice domačih obrti, ki so na gradu in informacijsko pisarno. Pot smo nadaljevali skozi Vadarce, Bodonce, Mačkovce, Stanjevce in Gornje Petrovce nazaj v Križevce. Skratka, motoristi so se popeljali skozi velik del Goričkega. Na poti so nas spremljali policisti na motorjih tako, da je bilo za varnost poskrbljeno. V popoldanskih in večernih urah so motoristi in drugi obiskovalci uživali v dobri glasbi, saj so nastopih številni ansambli. Poleg tega je bila pestra ponudba spremljajočih vsebin, kot so: tetovaže, motoristična oprema, majice, usnjeni izdelki, nakit in druge drobnarije. Nekateri so se zabavah na biku, drugi pa so si ogledovali številne motorje. Najbolj vztrajni pa so dočakali tudi že tradicionalni streaptease v nočnih urah. Skratka, veselo vzdušje se je nadaljevalo do samega jutra. Mnogi motoristi so prespali kar v šotorih v kampu, ki ga uredimo za njih, nekateri pa so se podali po bližnjih kmečkih turizmih in gostiščih. Letos so bili prav vsi zadovoljni, tako obiskoval- Motoristi na gradu Grad ci, kot tudi motoristi in organizator srečanja, MK Gronska strejla iz Gornjih Petrovec. S.K. Ob koncu tega iztekajočega leta želimo vsem vesele božične praznike ter uspešno in varno leto 2009! Se vidimo na 9. srečanju motoristov v Križevcih, 1. in 2. maja 2009 19 NOVINE, številka 26 Delovanje društev v občini KUD GORIČKO Folklorno skupino KUD Goričko dobro poznajo vsi v naši občini in na širšem Goričkem, saj že vrsto let plešejo izvirne svatovske goričke plese ter s tem ohranjajo tradicijo in običaje tega dela Goričkega in tako skrbijo, da ti ne zatonejo v pozabo. V zadnjih dveh letih smo bili zaradi različnih zdravstvenih težav manj aktivi, zato pa smo se toliko bolj posvečali pridobivanju novih noš za Nastop na svečani seji Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci svoje člane in pridobivanju novih, mladih članov društva.Tako smo v letu 2005 financirali raziskavo novega oblačilnega videza iz začetka 20 st., ki sta jo opravili Jelka Pšajd, kustosinja etnološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in znana etnologinja, Marija Makarovič. Na osnovi te raziskave smo izdelali nove noše za naše člane in se z njimi prvič predstavili občinstvu na shodu podpornice EHO v Gornjih Petrovcih, v letu 2006. Sprva smo izdelali noše za 6 parov, v letošnjem letu pa smo pridobili kar 4 nove pare in tudi za njih izdelal noše. Ženske noše je šivala Metka Jošar iz Gornjih Petrovec, moške noše Štefan Titan iz Bakovec, čevlje pa Geza Kisilak iz Rogašovec.V letošnjem letu je društvo pridobilo tudi majhno sobico v vaškem domu, kjer imamo shranjene tako noše, kot vsa priznanja in diplome ter razna darila, ki smo jih tekom let dobili na nastopih in prireditvah. V letošnjem letu smo se posvetili učenju novih članov, nastopali pa smo predvsem v domači občini, na proslavi 800 obletnice obstoja gradu Grad na Goričkem in na zaključni prireditvi projekta Živimo zdravo v Lipovcih. V prihodnjem letu pa načrtujemo veliko več nastopov v turističnih krajih in nastopov naše amaterske gledališke skupine, ki pod vodstvom Aleksandra Ružiča že pridno uči nove zabavne skeče. Na tem mestu bi se radi iskreno zahvalili sponzorjem, ki so nam omogočili nakup novih noš: Pomgrad, Veterinaria Murska Sobota, Kema Puconci, Kalamar Goričanka, Dili d.o.o., Adriatik - Slovenika, BTC- Murska Sobota in Občina Gornji Petrovci. Nastop na gradu Grad___ Vsem občanom in občankam Občine Gornji Petrovci pa želimo v letu 2009 veliko sreče, zadovoljstva, dobrega zdravja in dobre volje. KUD GORIČKO KOSTANJEV PIKNIK Nekega nedeljskega popoldneva smo se vaščani Kukeča zbrali pri vaško - gasilskem domu z namenom, da se ponovno družimo ob pečenem kostanju. Po kratkem posvetu, kam bi šli nabirat kostanj, smo se odločili, da bomo kostanj nabrali v bližnjem gozdu imenovanem » Državna šuma «. Kljub temu, da pot do tja ni bila dolga, smo se med potjo in pri nabiranju kostanjev lepo zabavali. Nekateri so se pogovarjali, drugi so si pripovedovali vice in spet tretji so bili veselega razpoloženja in so enkrat enega, drugič drugega, speljali na šalo. Ko smo nabrali dovolj kostanjev, smo se podali nazaj proti gasilskemu domu. Porazdelili smo se v skupinice in začeli pripravljati vse potrebno za piknik. Zlatko in Janez Lačen sta se lotila priprave ognja in sta pripravila posodo za peko. Aleš, Zolti in jaz smo iz gasilskega doma prinesli mize in stole, naše žene pa so najprej narezale kostanje, nato pa postregle še pijačo in domače 20 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 26 Kostanjev piknik na Kukeču pecivo. Komaj smo vse skupaj pripravili, sta Zlatko in Janez Lačen že imela pečene kostanje. Vsi smo posedli za mizo in začeli lupiti sveže pečene kostanje. Kostanji so bili odlično pečeni, kar se je izkazalo tudi pri tem, da smo hitro spraznili posodo. Zlatko in Janez sta kaj kmalu spet imela polne roke dela vse do takrat, ko je kostanjev zmanjkalo, nato pa sta se tudi ona dva lahko odpočila in z nami poklepetala. Ob pogovoru, pijači in prijetnem kramljanju se je začelo večeriti. Spet smo se morali dvigniti na noge in zaključiti piknik kot se spodobi, s pospravljanjem. Ko smo vse pospravili, smo se dogovorili, da bomo piknik ponovili tudi naslednje leto in se poslovili. Nina Cifer KUKEČANKE NA IZLETU Prav tako kot lani, so se tudi letos žene s Kukeča odločile, da se odpravijo na izlet. Tokrat so se jim pridružile tudi žene iz sosednjih vasi. Izlet na katerega so se odpravile, sta organizirali Maja Brez dobrega sendviča na izletu ne gre! Obisk rojstne hiše Primoža Trubarja in Biserka. Zgodaj zjutraj, ob 5.00 uri, so krenile na pot, ki jih je najprej vodila do Grada Turjak, ki so ga podrobno spoznale. Spomnile so se tudi našega znanega Slovenca, Primoža Trubarja in si ogledale njegovo rojstno hišo. Naprej jih je pot vodila v Ribnico, kjer so si ogledale Kovačijo in grad. Nato so se odpravile v Kočevje, kjer so si ogledale pokopališče padlih vojakov in opravile kosilo pri znani gostilni Tušek, ki lasti velika medveda. S polnimi želodci so si na Kostanjevici ogledale otok in grad. Potem so se zapeljale na grad Otočec in si ogledale srednjeveško poroko. Nazadnje so si ogledale še Bizeljsko, kjer jih je pozdravila domačinka iz Vaneče, ki jih je peljala na ogled repnic' in degustacijo na grad, s katerim ona upravlja. Žene so se v poznih večernih urah vrnile srečne domov, za kar je zasluženo prevozništvo Hozjan. Izlet so financirale same in s pomočjo občine Gornji Petrovci, za kar se ji zahvaljujejo. Nina Cifer PRENOVA VAŠKO -GASILSKEGA DOMA KUKEČ Na sestanku vaške skupnosti, ki je potekal 19.1. 2008 v prostorih vaško - gasilskega doma, smo se dogovorili, da bomo obnovili notranjost gasilskega doma in sicer zamenjali dotrajana okna. Najprej smo morali zbrati potreben denar za obnovo. To nalogo, ki je bila verjetno najtežja, sta prevzela Zlatko Vukanič in Ervin Kovač. Ob koncu tedna sta se odpravila od hiše do hiše in pobirala pro- 21 NOVINE, številka 26 Delovanje društev v občini Vaščani, ki so sodelovali pri prenovi vaško - gasilskega doma stovoljne prispevke vaščanov. Ker pa zbran denar ni zadostoval, so se k projektu priključila še naša tri društva: PGD Kukeč, Društvo žena Kukeč in Športno društvo Kokaut. Tako smo celotno obnovo doma financirali sami vaščani in društva, ki še delujejo v vasi. Od tega smo plačali samo material, delo pa so opravili naši vaščani, ki obvladajo zidarska dela. Naši mojstri: Vančo, Stanko, Zlatko in Zolti so se lotili svojega dela in ga končali v dveh dneh. Najprej so odstranili stara okna, nato pa so vstavili nova in na koncu še dobro počistili za se- Zamenjava oken na vaško - gasilskem domu na Kukeču_ boj. Ko je bilo delo opravljeno, so moški nazdravili uspešno narejeni nalogi in lepši notranjosti gasilskega doma, ki pa še vedno ni do popolnosti prenovljen, saj ga je potrebno prebeliti in urediti bližnjo okolico. V upanju, da bomo dobili pomoč tudi s strani občine, se že veselimo nove dokončne podobe vaško - gasilskega doma. Nina Cifer OBLJUBA DELA DOLG ! Naše žene s Kukeča so lani obljubile, da bodo srečanje vaščanov in vikendašev Kukeča priredile tudi naslednje leto. Verjeli smo njihovim besedam in srečanje je postalo tradicionalno. Tudi tokrat, tako kot lani, smo se ljubitelji rekreacije in opazovanja lepe narave, ki je na Kukeču ne manjka, dobili v soboto, 26.4.08 pri vaško - gasilskem domu Kukeč. Letos nas je pred odhodom pozdravila nova predsednica Društva žena Kukeč, Marta Kovač. Za vodenje pohoda sva bili zadolženi Tanja in jaz. Pohod se je pričel ob 9:00 uri. Trajal je dobri dve uri. Pohod je bil dolg približno 10 km in začrtan takole: Pot nas je vodila najprej od gasilskega doma po vaški cesti do vikenda znanega vinogradnika in zabavljača, g. Žilavca. Ker se vsak vinogradnik rad pohvali z dobro letino, nam je tudi g. Žilavec pripravil nekaj litrov rujnega vinca, njegova žena Erika pa nas je pogostila z domačim sokom, slanim ter sladkim pecivom. Od tod naprej smo se napotili do največje kmetije na Kukeču, to je kmetija Kovač ali po domače Vajdovi. Tukaj nam je Tanja Kovač, hčerka gospodarja kmetije, Jožeta, predstavila kmetijo, družinske člane in odgovorila na vprašanja pohodnikov. Po zanimivi razlagi in zabavnem vložku g. Žilavca, smo smeje krenili dalje. Zavili smo navzdol do spodnjih Srejšov in naprej do Nemeških grab, kjer smo se ustavili pri vikendu Kovačičevih - znani sodnici atletike. Pri njej smo doživeli lepo presenečenje, saj nam je pripravila langaše s česnom in sirom ter veliko osvežilne pijače in pa seveda tudi žlahtno kapljico. Naprej smo se podali po glavni cesti, ki je meja med Kukečem in Ivanovci. Na levi strani je Kukeč, na desni pa Ivanovci. Naslednjo postajo smo imeli pri Bakoševih, kjer smo bili prav tako zelo lepo sprejeti in postreženi. G. Bela nas je še zadnjič postregel z domačim vinom, saj je vinograd posekal. Od tu nas je pot vodila nazaj proti zbirni točki Še tik pred njo smo se ustavili na zadnji postaji pri g. Čarniju. Tako, kot že na prejšnjih postajah, smo bili tudi tukaj lepo pogoščeni in sprejeti. G. Čarni nam je pokazal tudi nekaj slik našega bivšega predsednika, Milana Kučana in pa sadovnjak starih jablan, za katere je dobil priznanje od domačega 22 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 26 časopisa Pomurski Vestnik. Zadnja postaja na naši poti je bil domači vaško - gasilski dom, kjer je za glasbo skrbel Aleš Vukanič, naše žene pa so skrbele, da smo bili vsi preskrbljeni s pijačo in jedačo, ki jo je pripravil Viktor Kerčmar. Srečanje se je končalo v odličnem vzdušju. Vsi udeleženci smo se ponovno strinjali, da se srečamo tudi naslednje leto in prepričamo še druge, naj se udeležijo tega srečanja z željo, da med nas pride tudi župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihtuber. Do takrat pa ženam želimo veliko uspehov in se vidimo drugo leto na tradicionalnem 3. srečanju vikendašev in vaščanov Kukeča. Nina Cifer PRVOMAJSKA IDILA NA KUKEČU Po dolgih 30 letih se je sedanja generacija mlajših vaščanov spomnila nekdaj tradicionalnega dogodka, ki so ga prirejah naši predniki. Po temeljitem razmisleku in dogovoru smo se vsi v en glas strinjali, da bomo letos zopet oživeli navade naših prednikov. Tako smo se nekega aprilskega sončnega popoldneva odpravili v gozd, kjer smo posekah najvišji bor in ga odpeljali k gasilskemu domu. Kres, ki smo ga nameravali zakuriti pri gasilskem domu, je tokrat dobil mesto pri nas doma, saj smo nekaj tednov prej podirali drevje in veje metali na kup. Dnevi pa so hitro minevali in že je bil tu večer, ki ga še dolgo ne bomo pozabili. Bila je sreda, 30. april, dan se je prevešal v večer, sončni žarki so nas še tu in tam malce pogreli, veter pa nam je z rahlo sapico kuštral lase. Najprej so moški predstavniki vasi postavili mlaj, nato pa smo se vsi skupaj odpravili k nam in prižgali kres. Ob postavljanju mlaja in kurjenju kresa smo se zelo zabavah. Pripovedovali smo si dogodke iz našega življenja, vice in tu pa tam koga še dodatno zbadali. Ko je kres že skoraj dogorel in je bilo vsega konec, smo vsi zbrani okrog kresa nazdravili našemu uspešnemu kresovanju. Vsi smo se na koncu strinjali, da bomo kresovanje priredili tudi prihodnje leto. Tako bo ta star običaj spet zaživel in postal tradicionalen, kot je bil pred leti. Nina Cifer ČLANI MOŠKEGA KVARTETA IZ MARTINJA PELI NA DRŽAVNI PROSLAVI Letošnja proslava ob priključitvi Prekmurja k matični državi je bila pri Gradu. K sodelovanju na tej prireditvi, na kateri naj bi nastopale predvsem skupine z Goričkega, nas je povabil prof. Dejan Praši, ki je bil zadolžen za pevski del proslave. Povabilu smo se z veseljem odzvali, čeprav je bilo potrebno iti kar nekajkrat na vaje, se truditi na generalki, pa tudi med samo proslavo smo bili odmaknjeni na grajskem dvorišču. Je pa bilo, kljub vsemu, res enkratno zapeti v tako velikem zboru, skupaj s glasbeniki policijskega orkestra. Zdravljica, naša himna, zapeta pred takšnim občinstvom in ob takšni priložnosti, saj se mnogokrat sploh ne zavedamo, kaj nam je priključitev k matični Sloveniji prinesla, nas je kar dvignila. Žal, mnogokrat opažam, da se ob raznih priložnostih, ko se igra ah poje naša himna, ljudje ne vedejo temu primerno. Na sami proslavi nas je motilo edino to, da razen dveh pesmi, ki smo jih zapeh, ni bilo druge skupine iz Prekmurja, kar bi bilo na tak praznik bolj smiselno. Nastopih smo tudi nekajkrat na porokah v našem kulturnem domu. Moram pohvaliti to idejo, saj se na ta način, ne samo polepša poročno slavje, ampak se naš glas, oz. drugih nastopajočih širi po drugih krajih. Novembra je bila 70. obletnica MPZ Avgust Pavel z Gornjega Senika, s katerim Moški kvartet Martinje že dolgo lepo sodeluje. Na tem praznovanju smo zapeh tudi mi in jim čestitali ob tej lepi obletnici. Ker se bližamo koncu tega leta, želimo vsem občanom občine Gornji Petrovci in bralcem Novin vesele praznike, ter srečno, zdravja in uspehov polno novo leto. C.K. 23 NOVINE, številka 26 Delovanje društev v občini TD VRTANEK V LETU 2008 TD Vrtanek je začrtalo svoje aktivnosti v letu 2008 na letnem občnem zboru, ki je bil 20. januarja v gostilni pri Benciku. Kot vsako leto, smo tudi letos izpeljali vse zadane naloge. Tako smo se že 26. januarja 2008 na povabilo Goričkega drüjštva za lepše vütro in Krajinskega parka Goričko odzvali k sodelovanju na vsakoletnem sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Koncept predstavitve je Pustni pohod po Gornjih Petrovcih, 03.02.2008 bil prikaz kulturnih in družabnih prireditev, ki jih danes oživljajo in nadgrajujejo številna turistična, kulturna in druga društva na območju KPG s svojim prostovoljnim delom. Prireditev je potekala štiri dni, zato so bile prireditve zbrane po letnih časih, vsak dan en letni čas. TD VRTANEK se je predstavilo v » poletju » s svojo prireditvijo kramarski sejem BUČA pri Nedeli, ki se odvija vsako prvo nedeljo v juniju. Za to priliko smo pripravili tudi kratko zloženko sejma pri Nedeli in zloženko TD Vrtanek. Spekli smo perece, Ocvirkove pogače in salove pogače, ki smo jih ponudili obiskovalcem sejma. Predstavili so se tudi ljudski pevci in godci TD VRTANEK s spletom svojih pesmi. 3. februarja se je zbralo 12 članov društva na pustnem pohodu in se odpravilo od hiše do hiše po posameznih zaselkih v Gornjih Petrovcih, kakor je to navada zadnjih deset let. Večino poti smo opravili peš, daljše predele pa nas je zapeljal Aleksander Bencik z gasilskim kombijem. Kot vsako leto, je bila tudi letos povorka vesela in pustno hudomušna in je zganjala številne norčije, a upajmo, da nam vaščani niso zamerili. Vse povsod, kamor smo prišli, smo bili zelo lepo sprejeti, ker pa je vas velika, smo končali s potepom v poznih popoldanskih urah, v gostilni pri Horvat Zlatici, kjer smo se okrepčali z dobrim segedinom.Vsem vaščanom se člani društva lepo zahvaljujemo za topel sprejem in obljubljamo, da jih spet obiščemo prihodnjo pomlad. 08. februarja, za kulturni praznik, smo ponovno pripravili tradicionalni pohod za Prešernov dan. Kar ne moremo verjeti, da nam je bilo letos na Pohodniki pri Kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih, 08.02.2008 ta dan podarjeno čudovito sončno in toplo vreme, ki je iz zimskega spanja privabilo v naravo kar 72 udeležencev pohoda in to ne le iz našega društva, pač pa tudi iz sosednjih Šalovec, Adrijanec, Križevec, Bokrač in Murske Sobote. Pohoda se je udeležil tudi Štefan Dravec, bivši predsednik Pomurske turistične zveze. Pohodniki so se zbrali pred gostilno Bencik v Gornjih Petrovcih. Prva etapa poti je bila ob železnici do Stanjevec, kjer so si pohodniki ogledali novi Kulturni dom občine Gornji Petrovci s poročno dvorano in pred nekaj leti obnovljeno kapelo. Kulturni dom in kapelo je razkazal župan občine, Franc Šlihthuber, ki je pripravil tudi majhno pogostitev in predstavil kratko zgodovino kapele. Na poti do stanjevske kapele so se pohodniki ustavili tudi na domačiji naše članice, Violete, od stanjevske kapele pa so se odpravili proti Gornjim Petrovcem, do gostilne Horvat Zlatice in naprej v Adrijance, kjer so imeli kar tri postanke in sicer pri novih članih društva Ernestu in Zinki Kerčmar ter Karlu in Editi Lainščak, ki sta nam, kot vsako leto doslej, skuhala pasulj in spekla pecivo. Pohodniki so si ogledali tudi muzej staro- 24 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 26 dobne tehnike pri Izletniški kmetiji Falout. Zadnji del pohoda je bil vzpon na hrib v Peskovcih, proti Nedelskemu bregu in nato po urejeni pohodni poti TD VRTANEK do doma predsednice, Marije Ambruš v Gornjih Petrovcih, kjer so pohodniki še zadnjič nazdravili. Predsednica se je vsem pohodnikom zahvalila za udeležbo in nepozabno druženje in jih povabila na pohod ob kulturnem prazniku prihodnje leto. 15. marca smo proslavili dan žena in materinski Priprava langašev na sejmu Buča pri Nedeli, 01.06.2008 dan. Skupno druženje vseh članic in članov smo imeli v gasilskem domu v Gornjih Petrovcih, kjer smo, ob pomoči ljudskih pevcev in godcev TD Vrtanek, preživeli prijeten večer. Kot vsako leto, je tudi letos Štefan Kerčmar obdaril vse ženske z rožico, ženske pa so tudi obdarile moške člane s skromnim darilcem. V marcu 2008 smo izvedli kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo kar 18 naših članic in članov. Kuharski tečaj je vodil Dušan Zelko iz Pečarovec. Sponzorji tečaja so bili, poleg društva, še: občini Gornji Petrovci in Puconci, Zavarovalnica Triglav, Mlinopek, SKŠ Rakičan in Geza Bačič. Za ta namen je društvo nabavilo tudi nekaj nove posode in nov štedilnik, ki ga je prav tako sponzorirala naša občina. Udeleženci tečaja so bili s pridobljenim znanjem zelo zadovoljni in so se udeležili tudi nadaljevalnega tečaja, ki se je začel v mesecu novembru. 01. junija je društvo organiziralo kramarski sejem » Buča pri Nedeli «. Lepa in sončna nedelja je privabila veliko število ljudi, ki so ob dobri jedači in pijači ter nakupu številnih drobnarij, ki so jih po- nujali predvsem gorički meštri, preživeli prijetno dopoldne pod cerkvijo sv. Trojice v Gornjih Petro-vcih.Tudi letos je k veselemu vzdušju prispevala s svojo harmoniko Silva iz Otovec, pomagal pa ji je tudi Ernest Škerlak iz Lucove z bobnom. 31. avgusta pa smo se člani društva odpravili na izlet, tokrat na Veliko planino. Na nadmorsko višino povprečno 1500 metrov smo se najprej povzpeli z nihalko, nato pa z dvosedežnico do gostišča Zeleni Rob, od koder smo se odpravili peš do pastirskega Ljudski pevci in godci TD Vrtanek in župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber v avstrijskem nacionalnem parku na poti v Vorarlberg naselja in naprej do Domžalske koče, kjer smo se okrepčali z enolončnico in toplim čajem. Vračali smo se po isti poti, saj nam vreme ni bilo naklonjeno in smo se bali, da se v gosti megli zgubimo. Po povratku v dolino smo se odpravili še k izviru Kamniške Bistrice, od tam pa skozi Kamnik, nazaj proti domu. Kljub neprijaznemu vremenu smo preživeli lep dan in verjamemo, da se bo marsikateri član društva še kdaj podal na Veliko planino v upanju, da mu bo ob lepšem vremenu uspelo videti vse lepote, ki jih sicer nudi Velika planina. Ljudski pevci in godci TD Vrtanek so imeli tudi letos veliko nastopov, tako v domači občini, kot tudi v sosednjih občinah, po Sloveniji in na Madžarskem. Nastopili pa so tudi pri Slovencih v Vorarlbergu, v Avstriji. Na tem nastopu se jim je pridružil tudi župan, Franc Šlihthuber. Srečal se je z županom Rankweila, Francom Kolerjem in mu izročil skromno darilo naše občine. Tudi sicer smo bili člani TD Vrtanek zelo aktivni. Tako smo sodelovali na velikonočni razstavi 25 NOVINE, številka 26 Delovanje društev v občini pisanic in jedi v Adrijancih, udeleževali smo se občinskih in drugih pohodov v naši bližini, poma- Župan, Franc Šlihthuber predaja županu Rankweila skromno darilo gali PGD Gornji Petrovci, pekli pecivo za različne potrebe domače občine in potrebe SKS Rakičan, sodelovali na prireditvah občinskega praznika. V jesenskem delu smo pripravili martinovanje za Člani TD Vrtanek na izletu na Veliki planini, 31.08.2008_ vaščane Gornjih Petrovec ter miklavževanje za naše otroke. Sodelovali smo tudi pri, sedaj že tradicionalnem, prižiganju adventnih lučk na smreki pred osnovno šolo v Gornjih Petrovcih. Ob koncu leta bi se radi zahvalili vsem članom za požrtvovalno delo in vsem sponzorjem za kakršno koli donacijo. Vsem občankam in občanom naše občine pa želimo srečno novo leto 2009, predvsem pa veliko zdravja in dobre volje. S.K. 13. SREČANJE FIČKOV GORIČKO 2008 Nedelja, 5.oktober 2008, lep sončen jesenski dan. Na skrajne obronke severozahodnega Goričkega se zgrinjajo z vseh strani na Gornje Slaveče avtomobili. Fičo, fičo in zopet fičo, iz te in one ceste. Prihajajo iz Primorske, Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in sosednje Hrvaške. Tokrat je Fičo klub Velenje, v sodelovanju z Avto-motoklubom starodobnih vozil Goričko, priredil 13.mednarodno srečanje fičkov. Udeležilo se je čez 90 avtomobilov fičo in mala peščica drugih vozil ter s tem preko 150 udeležencev. Na koncu dolge kolone fičkov, smo jih spremljali seveda tudi drugi “oldtimerji”. Za varnost je bilo dobro poskrbljeno, za kar so skrbeli člani moto kluba Goričanci. Pot nas je vodila iz Gornjih Slaveč skozi Kuzmo na Tromejnik, od kod smo se po krajšem postanku, odpravili v Gornje Petrovce, nato v Adrijance, k muzeju starodobnih vozil in tehnike, od tam pa do Grada k cerkvi, kjer je g. župnik blagoslovil vsa vozila. Nato smo se odpravili na največji grad na slovenskem, kjer smo bili sprejeti s strani vodilnih krajinskega parka, kakor tudi lepega nagovora direktorja, Janka Halba. Po krajšem kulturnem programu in zapetih pesmih pevskega zbora KUD France Prešeren od Grada, so nam predstavili sam grad. Nakar smo se odpravili na zaključek prireditve v gostilno pri Belem križu, kjer je organizator razdelil pokale in priznanja. Skratka zopet eno lepo, nepozabno doživetje za lastnike fičkov in vse ostale, ki smo obiskali goričko pokrajino. B. V. Srečanje fičkov 2008 26 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 26 AKTIVNOSTI AMK STARODOBNIH VOZIL GORIČKO V LETU 2008 Martinje 23,9203 Petrovci V letošnjem letu smo si člani UO zadali, kar nekaj aktivnosti, ki jih bomo izvajali v letu 2008. Dogovorili smo se, da bomo imeli občni zbor 16.02.2008 v Radovcih, v mesecu marcu bomo izvedli skupaj z AMD Štefan Kovač in sveti za Preventivo goričkih občin predavanje in preizkus znanja iz CPP, v mesecu aprilu bomo organizirali sejem oldtajmer opreme v Rogašovcih, 21 junija organizirali II. mednarodni oldtajmer vikend Goričko 2008, v septembru imeli skupaj z AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote spretnostno vožnjo s preizkusom znanja iz CPP. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, vabila smo poslali tudi vsem županom goričkih občin, vendar so se nekateri med njimi opravičili, ker so imeli svoje obveznosti ( Franc Šlihthuber, Ludvik Orban), prisotni so bili gosti iz sosednjih klubov (Veteran Murska Sobota, Janez Johan Puch Ljutomer, Juršinci, predstavnik SVS iz Ljubljane, AMD Štefan Kovač Murska Sobota). Na samem zboru smo ugotovili, da nas je v klubu že 59 članov, kar je za tako kratek čas delovanja kluba zavidljivo število, to pa je tudi za nas ustanovitelje zelo dober zank, da je tak klub bil na Goričkem res potreben. Vse aktivnosti, ki jih je pripravil UO smo sprejeli in si zadali cilj, da bomo v letu 2008 vse tudi izvedli. V marcu smo s skupaj z AMD in Sveti za preventivo izvedli predavanje s preizkusom znanja iz CPP. Žal se nas je te akcije udeležilo samo 13 članov, iz svetov za preventivo ni bilo odziva, kar je po svoje tudi zaskrbljujoče, saj so vedno novi zakoni iz CPP. Sredi aprila smo imeli otvoritveno vožnjo. Peljali smo preko Sotine v Avstrijo, kjer smo si ogledali oldtajmer muzej Le-genstein v Jammu, ki je v privatni lasti. Lastnik ima res lepo zbirko starih motorjev, avtomobilov, starih ur, tudi nekaj starega orožja, zelo zanimiva zbirka, ki je vredna ogleda. Po končanem ogledu smo se peljali skozi sv. Ano in preko Kramarovce nazaj po Goričkem do svojih domov. V aprilu smo v Rogašovcih pripravili 1. brezplačni sejem oldtajmer opreme na Goričkem, ki je bil zelo dobro obiskan . Prišli so prodajalci in kupci iz mnogih oldtajmerskih klubov iz skoraj vse Slovenije, bilo pa je tudi nekaj gostov iz Madžarske in Avstrije. Komaj smo zaključili sejemsko prireditev, že so se začele aktivnosti za pripravo največje prireditve, to je II. Mednarodni oldtajmer vikend Goričko 2008. V nedeljo zjutraj, 21. junija se je začel lep in sončen dan. Štart smo si izbrali v Kuzmi in že okrog sedme ure so začeli prihajati prvi gosti, bilo jih je preko 200. Prišli so iz Postojne, Zasavja, Ljutomera, Juršincev, Stare Gore, Murske Sobote, Peskovec, Čakovca, Pinkafelda, avstrijske Radgone in še iz nekaj drugih avstrijskih klubov. Prav lepo je bilo gledati te stare lepotce, kako se zbirajo po ceh Kuzmi. Po opravljenih prijavah in zajtrku je bil štart. Ob 10 uri smo se podali na pot, ki nas je vodila preko Gornjih Slaveč, Dolnjih Slaveč, Motovilec, Krašč, Cankove do Korovec, kjer smo imeli prvi postanek z okrepčilom. Po kratki pavzi smo pot nadaljevali skozi Skakovce, Lemerje, Brezovce, Gorico do Puconec, kjer so nas sprejeli župan Ludvik Novak in ravnatelj OŠ Puconci, Ernest Nemec. Po kratkem nagovoru obeh gospodov in pogostitvi, ki je bila v prostorih OŠ Puconci, smo se odpravili naprej proti Vaneči, Moščancem, Mačkovcem, Stanjevcem, Gornjim Petrovcem, Peskovcem in nato do Izletniške kmetije Falaut v Adrijance. V Adrijancih smo imeli kosilo. Po kosilu nas je nagovoril župan občine Petrovci, Franc Šlihthuber. V nagovoru je pohvalil tako klub, kot organizatorja ter vse udeležence za tako številni obisk, saj je to prilika, da spoznajo naše goričke kraje, za katere marsikdo sicer ne bi nikoli vedel da sploh obstajajo. V Adrijancih so se nam pridružili člani kluba Abraham iz Peskovec, s svojimi starimi in lepo vzdrževanimi traktorji. Zaključna vožnja 2008 27 NOVINE, številka 26 Delovanje društev v občini Pot smo nadaljevali naprej skozi Adrijance, Šulince, Ženavlje, Martinje, Trdkovo, Matjaševce do Kuzme, kjer je bil letos zaključek s podelitvijo priznanj in pokalov. Vsak udeleženec je prejel spominsko tablico, priznanje za udeležbo in pokal. Posebne pokale pa so dobili udeleženci z najlepše urejenimi oz. najstarejšimi vozili. Po končani podelitvi je bila večerja, po večerji pa veselica z ansamblom Blue Planet. Prireditev je izredno dobro uspela, bilo je veliko ljudi, vožnja je potekala brez zastojev, zahvaliti pa se moram tudi Policijski postaji Petrovci za asistenco pri vožnji. V septembru načrtovane akcije, ki smo jo pripravljali skupaj z AMD ni bilo, saj je prišlo do nekakšnega nesporazuma med UO AMD in predsednikom AMD tako, da niso hoteli priti na Štart na Goričko v Martinje, kot je bilo dogovorjeno pa tudi datum so prestavili dvakrat tako, da smo imeli mi prav na dan, ko je potekala vožnja s preizkusom v Murski Soboti, zaključno vožnjo s piknikom. Na zaključni vožnji se nas je zbralo preko 40 članov, imeli smo se lepo, vožnjo smo nadaljevali seveda spet po goričkih cestah. Preko celega leta smo se udeleževali srečanj, ki so jih pripravljali klubi iz drugih Slovenskih krajev, prav tako pa v tujini. Bili smo v: Murski Soboti, Ljutomeru, Juršincih, Stari Gori, Izlakah, Vodicah, Čakovcu, Pinkafeldu, Radgoni in pa mogoče še kje, kar pa se trenutno ne spomnim. Sedaj se pripravljamo na novo sezono, na nov občni zbor, delajo se priprave za aktivnosti v letu 2009. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam pri teh aktivnostih, ki smo jih pripravili, kakor koli pomagali, tako finančno, kot z delom. V.Z. Zima je, december, božič in novo leto sta pred nami. Najlepši dnevi so pred nami. Najlepši prazniki so pred nami, doživite jih tudi vi. Prisrčno in doživeto v krogu svojih, ki jih imate radi. Kajti jutri bo spet nov dan, novo leto, v katerem naj vam bo lepo. Sreča naj spremlja vas na cesti, doma in povsod. Zdravja obilo vam vsi zaželimo, da skupaj to novo 2009 doživimo. DELOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE GORNJI PETROVCI V LETU 2008 DU je imelo 8.občni zbor 29. marca 2008, na katerem se je zbralo kar 163 upokojencev. Predsednik DU, Aleksander Kerčmar je pozdravil vse upokojence in goste: župana občine Gornji Petrovci, Franca Šlihthubra, župana občine Odranci, Ivana Markojo, predstavnika PPZ DU Murska Sobota, Rudija Kuliča, predsednika pobratenega DU Odranci, Štefana Bogdana, predsednika pobratenega DU Črenšovci, Štefana Tibauta, svetnika občine Gornji Petrovci, Jožeta Cifra in častno članico DU Gornji Petrovci, Marijo Kerčmar. Po vseh nagovorih in razpravah smo sprejeli 6 novih članov. Podeljene so bile zahvalne listine in priznanja. Marija Kerčmar je v zahvalo za uspešno delo v DU prejela zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Priznanja za 20 letno članstvo so prejeli: Geza Kardoš, Gornji Petrovci 72, Terezija Kardoš, Gornji Petrovci 72, Vladimir Bohar, Stanjevci 94 in Sidonija Smodiš, Šulinci 83. Šopke za rojstni dan sta prejeli Terezija Novak, Križevci 164 in Marija Čarni, Kukeč 15. DU je podelilo listino v počastitev zlate poroke Mariji in Aleksandru Kerčmar iz Gornjih Petrovec 81 a. Podpisana je bila listina o pobratenju med društvoma upokojencev Gornji Petrovci in Odranci. Podpis listine o pobratenju z DU Odranci, 24.03.2008 Sprejeti program delovanja DU za 1. 2008 je bil realiziran. Ostali so nam še obiski po domovih in obdaritev naših nepokretnih občanov. Naši člani se zelo množično 28 Delovanje društev v občini NOVINE, številka 26 Izlet na Plitvička jezera, 23.05.2008 Člani DU na splavarjenju po reki Dravi, 14.08.2008 ogledali vse lepote jezer in slapove. Od tam smo nadaljevali pot do Kumrovca, kjer smo si ogledali muzej starih hiš in Titovo rojstno hišo. V poznih popoldanskih urah smo se vračali domov polni prijetnih vtisov z izleta. Izlet v Avstrijo in splavarjenje po reki Dravi smo imeli 14. avgusta 2008. Namen izleta je bil, da si ogledamo na avstrijski strani jez za elektrarno Golica. Na poti smo si ogledali tudi vinski okoliš in zaselke Spodnje avstrijske Štajerske. Ogledali smo si tudi jez. Če bi ta popustil, bi voda zalila dolino na naši strani. Po dolini reke Drave smo se odpeljali do kraja Lavamud in naprej proti Dravogradu in Slovenj Gradcu. Ogledali smo si zasebno pivovarno in predstavitev proizvo- dnje Matjaževega svetlega in flosarskega temnega piva. Poizkusili smo tudi grumpovo mast z rženim kruhom. Ogledali smo si tudi zanimivo cerkvico s steklenim podom, skozi katerega se vidijo temelji prejšnje cerkve. Za to smo si morali obuti posebne copate, ki smo jih nataknili kar na našo obutev. V pristanu flosarjev na reki Dravi so nas pričakali s pozdravnim nagovorom kormoniša ter nas pogostili s kruhom in soljo ter domačim žganjem. Med plovbo so nam flosarji, flosarske frajle in muzikantje izvedli zabavni program in tako predstavili, kako je nekoč potekalo splavarjenje po reki Dravi. Ni manjkala tudi flosarska malica: golaž in polenta, zabeljena s grumpi, rženi kruh in flosarska kava. Sledil je flosarski krst predsednika DU, ki je med krstom odgovarjal na razna vprašanja, deležen pa je bil tudi polivanja po glavi in udarcev po zadnjici. Ob koncu izleta smo si ogledali družinsko domačo pekarno, poizkusili domač kruh z zaseko in domač sadjevec. Vse izlete organiziramo preko agencij, ki imajo usposobljene vodnike, ki nam posredujejo svoje bogato znanje o krajih, ki jih. obiščemo. Tako se z izletov vedno vračamo z lepimi spomini in bogatejši z vedenjem o obiskanih krajih. Vsako leto se udeležimo tradicionalnega srečanja mlinarskih dnevov na Srednji Bistrici, ki je obenem praznovanje upokojencev pobratenega društva iz Črenšovec. Predsedstvo našega DU se je udeležilo občnega zbora DU Odranci, kjer je bila podpisana listina o pobratenju obeh društev. Udeležili smo se pomurskega srečanja upokojencev, ki je bilo na Kobilju. Ob bogatem kulturnem programu nam je spregovorila predsednica društva upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh. Na 3. tradicionalnem kostanjevem pikniku v športnem centru v Stanjevcih, smo se srečali s pobratenima DU Odranci in Črenšovci. Piknika se je udeležilo nad 210 upokojencev. Vreme je bilo primerno za ta jesenski čas. Ob prijetnem druženju, dobri jedači, pijači, kostanju in spremljavi harmonike, smo preživeli čudoviti dan. Pobrateno DU Odranci je priredilo 15. novembra 2008 martinovanje, ki smo se ga udeležili tudi mi. Po krstu mošta smo tudi zaplesali. Naši upokojenci se radi udeležujejo vseh proslav in prireditev v naši občini in tudi drugod, predvsem pri pobratenih društvih. Člani DU so predvsem starejši in si želijo predvsem druženja in izletov. Ob koncu mojega prispevka želim vsem upokojencem našega društva, ostalim upokojencem in prebivalcem naše občine ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih obilo zdravja in sreče v krogu svojih najdražjih. Predsednik DU, Aleksander Kerčmar 29 udeležujejo raznih srečanj, proslav, izletov, pohodov in raznih programov v okviru občine. Izlet na Hrvaško z ogledom Plitvičkih jezer in Kumrovca. Naši člani so si želeli obiskati te kraje, zato smo se 23. maja 2008 v jutranjih urah odpravili proti mejnemu prehodu Gruškovje. V dopoldanskih urah smo prispeli do Plitvičkih jezer. Po kratkem postanku za okrepčitev, smo se usedli na vlakec in se odpeljali do jezer. V dveh urah smo si NOVINE, številka 26 Prireditve in dogodki ČISTILNE AKCIJE 2008 Ob svetovnem dnevu Zemlje je dne, 19 aprila 2008 Občina Gornji Petrovci, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, ponovno pripravila čistilne akcije po posameznih vaseh. Kot opažamo že vrsto let, se čistilnih akcij udeležujejo vedno isti občani, ki čutijo zavest, da mora biti naše okolje urejeno in čisto, pa čeprav niso oni tisti, ki so odvrgli smeti v naravo. Tisti občani, ki v resnici onesnažujejo Čistilna akcija v Stanjevcih Čistilna akcija v Gornjih Petrovcih okolje pa se nikoli ne udeležijo čistilnih akcij. Prav nasprotno, norčujejo se iz tistih, ki jim je stalo do urejenega okolja. Kljub vsemu pa lahko povemo, da je zavest občanov že zelo velika, saj smo zopet pobrali manj smeti kot lansko leto. Upamo, da bo smeti vsako leto manj in vse več občanov, ki so pripravljeni pomagati pri ohranitvi lepega in urejenega okolja. S.K. KRVODAJALCI KORK GORNJI PETROVCI IN KORK ŽENAVLJE____________ Kot že vrsto let so bili tudi letos krvodajalci v naši občini zelo dejavni. Udeležili so se številnih krvo- Krvodajalci KORK Ženavje, 10.01.2008 Krvodajalci KORK Gornji Petrovci, 07.02.2008 Krvodajalci KORK Gornji Petrovci, 04.09.2008 30 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 26 dajalskih akcij tekom celega leta. Po vsaki večji, organizirani akciji pa jih je sprejel župan občine, Franc Šlihthuber in jih pogostil s kosilom, da so si nabrali novih moči za naslednje darovanje krvi. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom, ki so tekom leta darovali kri v humanitarne namene in upamo, da se bo število darovalcev prihodnje leto še povečalo. VPIS V ŽALNO KNJIGO ZA dr. JANEZOM DRNOVŠKOM Kam gremo? Naprej v bolj pravičen in uravnotežen svet. Kako bomo prišli do njega? Z odločitvijo, da ga hočemo. Pa je to dovolj? Ni, vendar brez tega niti začeli ne bomo.... * * * * *.* * * * ‘Poleg miru mora biti še kaj, kar daje našemu življenju smisel!? Res je. Dobrota. Dobrota? Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro. Dr. Janez Drnovšek, oktober 2007 To so ene izmed zadnjih misli našega bivšega predsednika, dr. Janeza Drnovška, ki je preminil 23. februarja 2008.Tudi naša občina je takoj odprla žalno knjigo, v katero so občani lahko vpisali svoje misli ob smrti bivšega predsednika. Prvi se je v knjigo vpisal župan, Franc Šlihthuber, nato pa se je, do torka zvečer, vpisalo še 71 občank in občanov. Žalna knjiga je shranjena v arhivu občine. Župan, Franc Šlihthuber se je prvi vpisal v žalno kjigo. KULTURNI PRAZNIK -PREŠERNOV DAN Slovenci 8. februar obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan, ko je pred natanko 159 leti preminul France Prešeren, pesnik in jurist, ki nedvomno velja za enega največjih Slovencev, ki je ustvarjal poezijo, s katero ga brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem romantike. V naši občini smo zadnji kulturni praznik obeležili s proslavo pred 4 leti v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih. Od takrat so minila dolga štiri leta. Ves ta čas pa nismo počivali, pač pa smo intenzivno obnavljali staro osnovno šolo v Stanjevcih, ki smo jo septembra 2007 uspešno predah v uporabo našim občankam in občanom, tako za potrebe kulturnih, kot tudi drugih prireditev v občini. Zlasti nam je v ponos, da smo v tem prostoru uredili novo poročno dvorano, kajti poročna dvorana na prejšnji lokaciji ni bila več dostojna naših občanov. Sedaj se lahko upravičeno pohvalimo, da imamo najlepšo poročno dvorano v Prekmurju in urejeno zgradbo kulturnega doma, katere posebnost je urejena okolica, ne samo ob domu, temveč tudi ob drugih infrastrukturnih objektih in tako vse skupaj daje celoto urejenosti tega kraja. Proslavo so pripravili učenci osnovne šole Gornji Petrovci, pod vodstvom učiteljice, Bernarde Dekovski. Kot gostje so nastopili tamburaška skupina TD Korovci, »VESEJLI DÖDÖLI», ki jo vodi Marko WoIf in mladi pisatelj, naš rojak iz Križevec, Štefan Kardoš, sicer profesor slovenskega jezika na dvojezični gimnaziji v Lendavi. Štefana Kardoša le malokdo pozna kot pisatelja, zato smo želeli, da se predstavi našim občankam in občanom na prvi proslavi v novem kulturnem domu občine Gornji Petrovci v Stanjevcih in spregovori nekaj besed o Oder so uredili učenci OŠ Gornji Petrovci 31 NOVINE, številka 26 Prireditve in dogodki Štefan Kardoš, pisatelj Vsi nastopajoči na proslavi _ njegovem videnju kulturnega praznika. Proslavo je odprl župan, Franc Šlihthuber s kratkim govorom, ob koncu pa je pozdravil vse nastopajoče in se jim iskreno zahvalil za trud. Proslave se je udeležilo veliko število naših občank in občanov in upamo, da se bodo tudi v prihodnje Učenke OŠ Gornji Petrovci_____________________________ v takem številu udeleževali raznih prireditev v kulturnem domu. S.K. KONCERT OB DNEVU ŽENA Že drugo leto zapored je znani moderator, Franc Gorza, v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci in PGD Križevci, pripravil koncert ob dnevu žena. Koncert je bil v gasilskem domu v Križevcih, ki je kar pokal po šivih od množice obiskovalcev iz celega Prekmurja. Nastopili so številni znani glasbeniki: Majda Petan, Tanja Žagar, Marina Huber, Bogdana Gorza, Drago Jošar, Blue planet, Brendi, humorist Lajči, ki je bil pravzaprav kar naš organizator, Franc Gorza, ki je zabaval obiskovalce s humorističnimi točkami. Prisotne je pozdravil tudi župan občine, Franc Šlihthuber. Na oder so povabili malo Natalijo Belec iz Šulinec, ki je okrevala po težki prometni nesreči in ji izročili darili paket. Vsaka vstopnica je tudi letos sodelovala v žrebanju za številne nagrade, predvsem rože iz Vrtnarstva Murska Sobota, oblačila naše tovarne RLS iz Gornjih Petrovec, reklamne dežnike in darilne bone za pranje avtomobila podjetja Avto Škafar, razne gostinske nagrade in, kot glavni nagradi potovanji s turistično agencijo Klas iz Murske Sobote. Nastopajoči so zabavali navdušene obiskovalce vse do 21.00 ure. S.K. PROSLAVA V POČASTITEV 500. LETNICE ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA V prijetnem okolju novega Kulturnega doma Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih smo v soboto, 24. maja 2008 počastili spomin na 500. letnico rojstva Primoža Proslava je privabila kar veliko število gostov 32 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 26 Magister Geza Erniša, škof evangeličanske cerkve Trubarja, protestantskega reformatorja, ustanovitelja in prvega superintendenta evangeličanske cerkve na Slovenskem, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske kulture in narodne istovetnosti. 500. obletnica rojstva Primoža Trubarja je ena najpomembnejših obletnic, ki jih Slovenija in slovenski narod praznujeta. Zato je Vlada Republike Slovenije 28. novembra 2007 sklenila, da se ob tej pomembni obletnici leto 2008 razglasi za Trubarjevo leto. Zato smo se tudi v Občini Gornji Petrovci odločili, da predstavimo njegovo delo in življenje občankam in občanom naše občine in tudi vsem drugim, ki jih ta tema zanima. Povabili smo magistra Gezo Erniša, škofa evangeličanske cerkve, ki je predstavil življenje in delo Primoža Trubarja. Program so popestrile učenke in učenci Osnovne šole Gornji Petrovci z igrico o Primožu Trubarju in Ženski pevski zbor Primož Trubar iz Križevec, ki je pod vodstvom Tomaža Kuharja predstavil dve Trubarjevi pesmi. Prisotne goste je pozdravil tudi župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. S.K. Ženski pevski zbor Primož Trubar iz Križevec SPREJEM ODLIČNJAKOV PRI ŽUPANU_______________________ Sprejem odličnjakov osnovne šole Gornji Petrovci pri županu je bil tudi letos v Kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. V šolskem letu 2007/2008 je bilo kar 33 odličnih učencev, ki so, kot vsako leto, prejeli od župana knjižne nagrade. Glede na novi šolski sistem, ki odpravlja končni uspeh, kot smo bili navajeni do sedaj, je možno, da takšnih sprejemov ne bo več. No, bomo videli, kako bo v resnici prihodnje leto. Učence so spremljali ravnatelj, Johann Laco ter učiteljice Danica Čeh, Barbara Čeh in Bojana Keršič Ružič. Po pogostitvi so se učenci slikali v prijetnem okolju kulturnega doma. S.K. Sprejem odličnjakov pri županu v Kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih_________________________________ ZAVAROVANA OBMOČJA IN NATURA 2000 Ob svetovnem dnevu zemlje je Občina Gornji Petrovci, v sodelovanju z JZ KPG, pripravila predavanje z naslovom “ Zavarovana območja in Natura 2000”. Predaval je naravovarstveni nadzornik KPG, Kristjan Malačič.V zelo zanimivem in poučnem predavanju nam je predstavil vsa zavarovana območja na ozemlju Slovenije ter najbolj dragocene živali in rastline na našem območju, ki so vključene v Naturo 2000. Žal se predavanja ni udeležilo veliko občanov in občank. -Po predavanju pa je Valentina Šeruga Lazarovski iz Kukeča, sicer veterinarka, predstavila svoj idej- 33 NOVINE, številka 26 Prireditve in dogodki ni projekt GORIČKI SIR. Projekt naj bi zajemal možnost odprtja manjšega obrata za predelavo ovčjega, kozjega in kravjega mleka v mlečne proizvode (sir, skuta) ter možnost odprtja manjše klavnice za drobnico (ovce, koze). Pričakovani učinki projekta naj bi bili: ohranitev krajine in zaustavitev zaraščanja, alternativni vir dohodka za rejce in nova delovna mesta ter obogatitev kulinarične in turistične ponudbe. Namen predstavitve projekta je bilo zbiranje zainteresiranih rejcev drobnice ali živine za sodelovanje v projektu. Sledila je razprava, kjer so prisotni pozdravili projekt in poudarili, da je potrebno nekaj narediti za nadaljnji razvoj kmetijstva na našem območju. S.K. 14. VAŠKE IGRE OBČINE GORNJI PETROVCI__________________ 14. občinske vaške igre so letos pripravili vaščani Stanjevec. Že v jutranjih urah so se začele zbirati ekipe posameznih vasi, na žalost pa letos med njimi ni bilo ekipe Gornjih Petrovec in Panovec. Vsako ekipo je organizator pozdravil in tudi predstavil. Vaške igre je, kot vsako leto, tudi letos odprl župan občine, Franc Šlihthuber.V kratkem kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci in godci TD Vrtanek. Dvanajst ekip se je v lepem nedeljskem dnevu potegovalo za zmago v skupnem seštevku, ki je ob koncu pripadla vasi Križevci. Na drugem mestu je bila vas Košarovci in na tretjem Kukeč. Vsi tekmovalci so se borili po svojih močeh in znanju, predvsem pa so se zabavali in preživeli veseli in prijeten dan med prijatelji. Čeprav jih je v Zbrane ekipe posameznih vasi Zmagovalna ekipa vasi Križevci popoldanskih urah pregnala nevihta, so se zvečer ponovno zbrali in ob zvokih ansambla Blue Planet praznovali še dolgo v noč. S.K. POGOSTITEV STAREJŠIH OBČANOV OBČINE GORNJI PETROVCI ___ Občina Gornji Petrovci je, v sodelovanju s KS Gornji Petrovci, KS Križevci in KS Šulinci, pripravila novoletno pogostitev starejših občanov nad 70 Starejše občane je pozdravil župan, Franc Šlihthuber let. Zaradi številnih prireditev, ki so se zvrstile v mesecu decembru, so pripravili pogostitev že v nedeljo, 16. novembra 2008. Proslava je bila v gasilskem domu v Križevcih, kjer se je zbralo preko 110 starejših občanov iz vseh vasi naše občine, razen iz Boreče in Adrijanec. Prisotne so pozdravili: župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, predsednica KS Križevci, Erika Časar in predsednik 34 Prireditve in dogodki NOVINE, številka 26 Nastop najmlajših učenk OŠ Gornji Petrovci Nastop KUG Goričko KS Šulinci, Drago Svetec. Učenke in učenci OŠ Gornji Petrovci ter člani KUD Goričko so pripravili bogat kulturni program, ki ga je zaključil glasbenik, Franc Gorza. Starejši občani so preživeli prijetno popoldne, nekateri so se po dolgem času spet srečali in poklepetali ter obujali spomine. V poznih popoldanskih urah so se razšli z upanjem in željo, da se prihodnje leto zopet srečajo. S.K. Starejše občane je zabaval naš znani glasbenik, Franc Gorza PRIŽIGANJE BOŽIČNIH LUČK Na predvečer prve adventne nedelje, 29. novembra 2008, smo se v Gornjih Petrovcih zbrali občani in občanke naše občine na že tradicionalnem prižiganju božičnih lučk na smreki pred osnovno šolo. Tudi letos so prireditev pripravili: občina Gornji Petrovci, evangeličanska cerkvena občina Gornji Petrovci, katoliško župnišče Gornji Petrovci in TD VRTANEK , ki je bilo zadolženo za pogostitev. Župan občine, Franc Šlihthuber je Župan, Franc Šlihthuber, evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Horvat so prižgali božične lučke na smreki pred osnovno šolo v Gornjih Petrovcih najprej pozdravil občanke in občane, nato pa je skupaj z duhovnico, Jano Kerčmar in župnikom, Zbrane občanke in občani pred smreko v Gornjih Petrovcih 35 NOVINE, številka 26 Prireditve in dogodki / Gasilstvo Dejanom Horvatom prižgal lučke na veliki smreki pred osnovno šolo. Letos je občina kupila nove lučke, ki jih je uspešno montiral delavec Javnega komunalnega podjetja Pindža, Robert Hari. Kulturni program so pripravili pevci evangeličanskega pevskega zbora Gloria, pod vodstvom Marije Rituper, evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Horvat sta imela zelo lepa govora ob prihajajočih praznikih ter si izmenjala adventna venčka, ki bosta v tem predbožičnem času krasila naši cerkvi v Gornjih Petrovcih. Nato sta še blagoslovila smreko in številne zbrane občane in jim zaželela prijetne, blagoslovljene in mirne praznike. Po končanem programu pa smo se okrepčali z namazanimi kruhki in pecivom ter pogreli ob kuhanem vinu in čaju. Kljub mrazu, se je tega, zdaj že lahko rečemo prijetnega običaja, udeležilo veliko naših občank in občanov iz skoraj vseh vasi občine, kar pomeni, da predbožični čas res združuje ljudi. Upajmo, da bo tako ostalo tudi v prihodnjih letih. S.K. KRONIKA PGD KRIŽEVCI OB 100. OBLETNICI DELOVANJA Idejo za ustanovitev gasilskega društva v Križevcih je dal tukajšnji obrtnik-dimnikar Franjo Landi. Pri pripravi potrebnih listin mu je pomagal šolski upravitelj in znani evangeličanski pisec, Janoš Flisar. Ustanovni zbor društva je bil sklican 1. marca 1908 leta, v osnovni šoli v Križevcih. Udeležilo se ga je 25 krajanov, ki so se potem v društvo tudi včlanili. Sprejeli so Osnovna pravila gasilskega društva Križevci, ki so bila napisana v madžarskem jeziku. Ta pravila je moral potrditi Kraljevi notranji minister v Budimpešti. Na osnovi teh se je društvo registriralo in začelo javno delovati. Tako je nastala PRVA prostovoljna »gasilska četa« Križevci, ki je bila sploh ena izmed prvih gasilskih čet v širši okolici. Oprema je bila zelo skromna, saj je društvo razpolagalo le z dvema ročnima brizgalnama in 45 metrov tlačnih cevi. Orodje je bilo shranjeno v leseni orodjarni. Aktivnosti prve gasilske čete so bile prekinjene leta 1917, ko je večina članov odšla na bojišča 1. svetovne vojne. K ponovni oživitvi je prišlo šele leta 1924. V začetku maloštevilna četa se je v zelo kratkem času številčno razširila v eno izmed najmočnejših v tem delu Prekmurja. Največ zaslug za to sta imela križevski učitelj, Jožef Džuban in dimnikarski mojster, Franjo Landi. Zaradi aktivnosti in dobre organiziranosti, so bili križevski gasilci vabljeni na številne prireditve v bližnji in daljni okolici, ter na ta način pomagali pri ustanavljanju in razvoju gasilstva tudi v drugih krajih. Kljub veliki aktivnosti pa so se še naprej ukvarjali s številnimi problemi. Največji je predstavljala oprema. Razpolagali so s tistim, kar so podedovali od svojih prednikov in česar jim 1. svetovna vojna ni uničila. Poleg opreme je bil velik problem tudi prostor za opremo in srečanja. Zbirali so se v prostorih takratne šole in gostilne. Kljub prostorski stiski pa je bila znotraj gasilske čete zelo aktivna dramska skupina, ki je svoje igre uprizarjala v šolskih prostorih, v gostilni ali celo na prostem. Nastopali so doma in po okoliških vaseh. Poleg gasilske dejavnosti so bili nosilci kulture in zbliževanja ter povezovanja ljudi tudi takrat, ko ni šlo le za gašenje požarov in za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Že ob ponovni ustanovitvi in nato s širitvijo aktivnosti, so križevski gasilci ves čas resno razmišljali o gradnji GASILSKEGA DOMA. V ta namen so začeli zbirati prostovoljne prispevke, predvsem gradbeni material in les. Ko je že bila določena tudi lokacija za gradnjo, je vmes posegla 2. svetovna vojna. Zbran in kupljen material od prostovoljnih prispevkov je bil v vojni deloma uničen, večinoma pa razprodan. Načrti so ostali neuresničeni, skoraj v celoti pa so zamrle tudi vse aktivnosti. Vendar so se po končani vojni križevski gasilci ponovno zbrali in organizirali. Leta 1948 se je »prostovoljna gasilska četa« preimenovala v PGD. Vključevali so se novi in mlajši člani, ki so po zgledu svojih prednikov hitro dvignili raven aktivnosti na tisto izpred vojne. Takrat je bila v gasilskih vrstah zelo aktivna gasilska godba. Tudi sanje in želje po boljši opremi in gasilskem domu so bile sedaj še večje. Tako se je izgradnja gasilskega doma začela leta 1955 in ob pomoči ter sodelovanju vaščanov je bil dom v dveh letih pod streho. Čeprav gradnja še zdaleč ni bila končana, so gasilci uvideli potrebo po posodobitvi opreme. Ponovno je stekla nabiralna akcija, v kateri je 36 Gasilstvo NOVINE, številka 26 vsako gospodinjstvo prispevalo 800 takratnih dinarjev in ob delni pomoči Občinske gasilske zveze je bila nabavljena in 12. septembra 1957 svečano prevzeta PRVA MOTORNA BRIZGALNA. Leta 1959 so v Gasilskem domu uspeli urediti prostor za brizgalno in ostalo opremo, ter najnujnejše za potrebe sej in drugih srečanj. 1962 leta je gasilsko društvo svečano prevzelo in razvilo svoj DRUŠTVENI PRAPOR. Pokroviteljica je bila takratna Zadruga Petrovci, na drogu prapora pa so bila izpisana tudi imena številnih vaščanov Križevec in drugih sponzorjev, ki so pomagali pri razvoju gasilstva v Križevcih, kjer želje po napredku nikoli niso ugašale. Cilji so bili: boljša oprema, lepši prostori, nove uniforme in še marsikaj drugega. Kot vedno je bil problem v financiranju. Ob dobrem sodelovanju je krajevna skupnost prevzela financiranje gasilskega doma. Tako je bil leta 1968 zgrajen prizidek za večjo kulturno dvorano, leta 1969 je bil celotni dom obdan s potrebno izolacijo in leta 1970 je bila nabavljena in nameščena električna sirena. Z zbranimi sredstvi od »borovo-ga gostüvanja«, ki je bilo organizirano leta 1971, je bil dom v celoti dokončan. Z ostankom denarja pa je bila nabavljena še nova motorna brizgalna ZIGLER. Tako je društvo razpolagalo z dvema motornima brizgalnama in s čez 800 m tlačnih cevi in drugo opremo, primerno za večje posege. V naslednjih letih je bilo izkopanih več vodnih rezervoarjev, vodstvo pa je vse skozi skrbelo tudi za izobraževanje svojih članov in za vključevanje podmladka. Glede na to, da je bila dolgoletna prostorska stiska z izgradnjo gasilskega doma dokončno odpravljena, so v naslednjih letih namenili večjo skrb nakupu opreme. Prva motorna brizgalna je bila dotrajana, le-to je zamenjala druga. Zaradi velike razpršenosti hiš in težko dostopnega terena v mnoge zaselke, kjer so ponekod še vedno manjkala vodna zajetja, je bilo posredovanje gasilcev zelo težko. Začelo se je razmišljati o nabavi gasilske cisterne. Z namenskim samoprispevkom in ob pomoči Krajevne skupnosti, je bila leta 1984 cisterna tudi nabavljena, leta 1989 pa še orodno vozilo. Za omenjena vozila in ostalo opremo je bil potreben večji prostor. V naslednjih letih je bila zgrajena dvorana v velikosti 27x12 metrov ter garaža v velikosti 7 x 12 metrov. Pri izgradnji so sodelovali vsi vaščani. Razširjen gasilski dom je bil predan svojemu namenu 9. avgusta 1992. Leta 1994 je bil na pobudo takratnega tajnika društva, Zoltana Gergarja in ob njegovi zamisli, k novemu domu dozidan stolp, na njega je bila naslednje leto nameščena električna sirena in istega leta v stolpu narejene stopnice. V naslednjih letih je bila opravljena temeljita adaptacija starega dela gasilskega doma. Leta 2002 je PGD Križevci s pomočjo vseh krajanov, po 31. letih, ponovno organiziralo Borovo gostüvanje. Večji del izkupička je bil namenjen nabavi nove motorne brizgalne, kajti stara je štela že čez 30 let. V naslednjih letih je bil narejen še prizidek k domu zadaj, kjer je prostor za garažo, arhiv in manjša sejna soba. V letošnjem letu pa je bil dom, ob pomoči Občine Gornji Petrovci, od temeljev do strehe v celoti obnovljen. PGD Križevci šteje trenutno 120 članov. Udeležujejo se tekmovanj na ravni sektorja in občine, regije in države. Trenutno aktivno delujejo 4 desetine: pionirska, moška desetina - člani A, moška desetina - člani B in ženska desetina - članice B. So pridni in delavni, kar dokazuje tudi lepo število pokalov in priznanj s številnih tekmovanj. Ob 100. obletnici delovanja društva so se zahvalili vsem krajanom vasi Križevci, da podpirajo gasilstvo in z vsakoletnimi prostovoljnimi prispevki omogočajo razvoj in napredek gasilskega društva. Zahvalili so se vsem gasilkam in gasilcem, ki aktivno delujejo v društvu in uresničujejo zastavljene cilje, ki jih v društvu na manjka. Zahvalili so se tudi vsem, ki so v teh 100 letih delovanja društva vgradili del sebe. PGD Križevci KRIŽEVCI 37 NOVINE, številka 26 Gasilstvo UTRINKI DELA PGD MARTINJE V LETU 2008 Ni dolgo nazaj, ko smo stopili v leto 2008, polni pričakovanj, načrtov in novega elana. Kolikor je bilo v naši moči, smo bili člani PGD Martinje tudi v tem iztekajočem se letu aktivni na več področjih našega delovanja. V poletnih mesecih smo poskrbeli za urejenost in vzdrževanje gasilskega doma. V notranjosti gasilskega doma smo namestili polico za pokale in uredili prostor za kavni avtomat. Na tem mestu bi se še posebno radi zahvalili Dejanu Šinku za vso materialno pomoč in medsebojno sodelovanje. Upamo, da bomo tudi v prihodnje lepo sodelovali. Pogled na obnovljen gasilski dom v Martinju Vzdrževanja pa je bila potrebna tudi zunanja podoba gasilskega doma. Pridni člani so poskrbeli za celotno fasado, vključno z barvanjem zgornjih lesenih delov zgradbe. Hvala vsem članom in vsem ostalim, ki ste kakor koli prostovoljno pomagali pri obnovi našega gasilskega doma. Kot aktivne članice in člani smo se preizkusili tudi Prikaz požara in gašenja na Madžarskem Nekaj članov PGD Martinja na Gornjem Seniku v tekmovalnem duhu. Udeležili smo se sektorskega gasilskega tekmovanja, na katerem smo članice dosegle 1. mesto, člani pa 5. Na občinskem gasilskem tekmovanju smo članice prav tako dosegle 1. mesto, člani pa 8. mesto. Čestitamo! Z veseljem smo bili prisotni tudi na svečanih prireditvah. Udeležili smo se svečanosti ob prevzemu orodnega vozila v Neradnovcih, svečanosti ob razvitju novega prapora v Stanjevcih in na svečanosti ob 100-ti obletnici PGD Križevci. Po dolgoletni tradiciji smo v domači vasi tudi letos organizirali prireditev ob proščenju. Prav tako smo sodelovali v mesecu požarne varnosti. Oktobra smo se zapeljali čez mejo, natančneje na Madžarsko, na Gornji Senik, kjer so pripravili prireditev Nevarna meja. Porabski gasilci so nam prikazali aktiven način gorenja in gašenja. Bilo je res poučno, zanimivo, nepozabno .... Ob izteku leta se še enkrat zahvaljujemo vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci, kakor tudi članom in vaščanom vasi Martinje. Hkrati vsem želimo miren božič. V letu 2009 pa veliko dobrega sodelovanja ter veliko srečnih in nepozabnih trenutkov. Marjetka Andrejek, tajnik PGD Martinje VAJA OB MESECU POŽARNE VARNOSTI V nedeljo, 26.10.2008, smo v organizaciji Gasilske zveze Gornji Petrovci izvedli dve terenski taktični vaji. Vaji sta bili izvedeni v Križevcih in Ženavljah. Predpostavka za nastanek požara je bila v obeh primerih enaka: 38 Gasilstvo NOVINE, številka 26 “Občan je kuril suho travo, ogenj se je zaradi malomarnosti in spremenljivega vetra razširil na območje, zaraščeno z grmičevjem. Zaradi ognja so ogrožene bližnje hiše z gospodarskimi poslopji. Človeška življenja niso ogrožena. Stanovalci ene izmed ogroženih hiš obvestijo Regijski center za obveščanje, ki aktivira domače gasilsko društvo. Glede na spreminjajočo smer vetra so ogrožene bližnje stanovanjske hiše skupaj z gospodarskimi poslopji.” Po pregledu situacije sta vodji intervencije - domača poveljnika, takoj ukazala postopek reševanja, branjenja in gašenja požara in od ReCO zahtevala še aktiviranje ostalih društev. Pri vaji v Križevcih so sodelovali PGD Križevci, PGD Gornji Petrovci, PGD Kukeč, PGD Košarovci, PGD Peskovci in PGD Stanjevci. Enote so od požarišča oddaljene od 2 do 7 km. Pri vaji v Ženavljah so sodelovali PGD Ženavlje, PGD Šulinci, PGD Martinje, PGD Boreča, PGD Neradnovci in PGD Adrijanci. Tudi te enote so od požarišča oddaljene od 2 do 7 km. Obe vaji sta pokazali, da so gasilci pripravljeni tudi na gašenje požarov v naravi. Množična udeležba pa je tudi pokazala, da je še interes za prostovoljstvo in pomoč sokrajanom v nesreči. J.L. Vaja gašenja požara OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE 30. 08. 2008 se je v Šulincih odvijalo občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Gornji Petrovci. Domačini so poskrbeli za odlično organizacijo in dobro počutje tekmovalnih desetin. Vaščani Šulinec so se v velikem številu aktivirali pri pripravi občinskega gasilskega tekmovanja Na tekmovanju je sodelovalo 12 desetin v članski A konkurenci, 4 desetine članic A, 1 desetina članov B in 1 desetina pionirjev. Tekmovalni disciplini sta bili vaja z motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami, za pionirje pa vaja z vedrovko in štafeta s prenosom vode. Vse ekipe so se maksimalno potrudile. Pohvale je prejelo: • prvih pet članskih desetin po naslednjem vrstnem redu: 1. Križevci (867,4 točk) 2. Ženavlje (840 točk) 3. Košarovci (818,3 točk) 4. Gornji Petrovci (813,9 točk) 5. Neradnovci (812,9 točk) • prve štiri desetine članic po naslednjem vrstnem redu: 1. Martinje (834,7 točk) 2. Križevci (826,6 točk) 3. Šulinci (792,2 točk) 4. Gornji Petrovci (752 točk) • desetina članov B: 1. Križevci (880,1 točk) • pionirska desetina: 1. Križevci (950,3 točk). 39 NOVINE, številka 26 Gasilstvo Sodniška ekipa Smotra gasilskih vozil In kot se za zaključek vsakega dobrega tekmovanja spodobi, je le-temu sledila prava domača gasilska veselica. RAZVITJE NOVEGA GASILSKEGA PRAPORA PGD STANJEVCI PGD Stanjevci je v soboto, 19. julija 2008, skupaj z vaščani vasi Stanjevci, v Športnem centru Stanjevci priredilo slovesnost ob razvitju novega gasilskega prapora. Na ta dan smo se poslovili od starega prapora, ki je bil z nami od leta 1960 in tako, po 48. letih razvili nov gasilski prapor. Leto 2008 je v kroniki PGD Stanjevci vpisano kot leto razvitja novega prapora. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili: član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in regijski poveljnik za Pomurje, Anton Rančigaj, predsednik GZ Gornji Petrovci, Johann Laco, poveljnik GZ Gornji Petrovci, Robert Bobič, častni poveljnik GZ Gornji Petrovci, Razvitje novega prapora PGD Stanjevci. Na sliki so od leve proti desni: Boštjan Šlihthuber, častni predsednik GZ, Aleksander Kerčmar, župan in predsednik PGD Stanjevci, Franc Šlihthuber, predsednik GZ občine Gornji Petrovci, Johann Laco, darovalca Suzana Temlin Sukič in Bojan Sukič, poveljnik PGD Stanjevci, Ludvik Škerlak in v ozadju član upravnega odbora GZ Slovenije in regijski gasilski poveljnik za Pomurje, Anton Rančigaj. Aleksander Kerčmar, predsedniki, poveljniki, gasilke in gasilci posameznih prostovoljnih gasilskih društev. Prav tako so slovesnosti prisostvovali: župan in podžupan Občine Gornji Petrovci, člani Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci, predsedniki krajevnih skupnosti in vaških odborov, predstavniki verskih skupnosti, društev in organizacij v občini. Program so nam popestrili naši najmlajši iz vasi Stanjevci in Gorički Lajkoši. Darovalka, Suzana Temlin Sukič in darovalec, Bojan Sukič sta razvila prapor in ga predala predsedniku PGD Stanjevci, Francu Šlihthubru, ki je podal zaobljubo. Evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Horvat sta blagoslovila novi prapor. Na prapor je bilo pripetih 26 trakov. Da pa je vsebina prapora in droga popolna, ga krasi še 78 zlatih in 13 srebrnih žebljičkov. Slovesnost se je končala z besedo gostov, ki so PGD Stanjevci čestitali ob razvitju prapora in z zabavo skupine Blue Panet, ki nas je zabavala do zgodnjih jutranjih ur. Anita Zakoč, tajnik PGD Stanjevci PGD ŠULINCI Ob bližajočih se praznikih želijo gasilke in gasilci PGD Šulinci vsem svojim stanovskim kolegom, kot tudi vsem občankam in občanom naše občine vesele praznike ter srečno in uspešno leto 2009. 40 NOVINE, številka 26 ŠPORTNO DRUŠTVO LUCOVA Leto 2008 se počasi izteka. Tudi društva jih bomo zaključila z lepimi občutki, nekatera pa tudi z grenkim priokusom. Naše športno društvo se jih bo spominjalo s prijetnimi spomini. V kratkem delovanju društva smo si v iztekajočem letu dodali četrto zvezdico v osvajanju lige MZ KMN GORIČKO. V sezoni 2007/08 smo četrtič zapored osvojii naslov prvaka v ligi GORIČKO. Po končani sezoni smo na listi strelcev za las ostali brez najboljšega strelca, saj je Sandi Koca za dva zadetka zaostal za Leonom Škaličem iz ekipe Neradnovec. V sklopu tekmovanja lige GORIČKO se po končanem delu tekmovanja vsako leto odigra še zaključni turnir, kjer tekmujejo ekipe iz A in B lige skupaj. Ta zaključni turnir je organiziralo ŠD Lucova in kot domačini smo v finalu, kamor so se uvrstile tri ekipe, zasedli tretje mesto in sicer v naslednjem vrstnem redu: 1. Gornji Petrovci, 2. Neradnovci, 3. Lucova. V organizacijo turnirja smo vložili veliko truda in časa, zato je bil dokaj uspešen, v popoldanskem času nam je zagodlo le slabo vreme. Za uspešno organizacijo se želim zahvaliti članom športnega društva, kakor tudi ostalim vaščanom vasi Lucova, ki so sodelovali pri sami organizaciji. ŠD Lucova se je udeležilo tudi prvega Dejanovega memoriala, ki ga je organiziral KMN Hajduk Adrijanci. Prav tako se v sklopu občinskega praznika vsako leto organizira občinski turnir v malem nogometu. V letošnjem letu ga je organiziralo ŠD Srebrni breg Martinje. V vročem vremenu smo se ga udeležili tudi mi. Tekmovanje je potekalo v borbenem duhu in zaradi vročine v zelo neugodnih razmerah. Kljub temu smo zasedli odlično tretje mesto. Po končanem turnirju smo imeli tudi najboljšega strelca turnirja in sicer Sandija Koca s šestimi zadetki. To lovoriko je osvojil že drugič zapored na občinskem turnirju. Po zasluženih počitnicah se je začelo tekmovanje v novi sezoni lige GORIČKO 2008/09. Po odigranih osmih tekmah jesenskega dela se je ŠD Lucova ponovno odrezalo odlično. Dosegli smo namreč 6 zmag in 2 poraza, ob gol razliki 75:19, ter ponovno postali jesenski prvaki s točko prednosti pred ekipo iz Neradnovec. V jesenskem delu imamo tudi najboljšega strelca lige, to je postal Sandi Koca, ki je v osmih tekmah dosegel 28 zadetkov. Ob tej priliki bi se za vse dosežene rezultate in uspehe rad zahvalil vsem igralcem in članom ŠD Lucova za vložen trud in čas, ki ga ob sobotnih popoldnevih namenjajo za nogometne tekme. Zahvaljujem se tudi ŠD Križevci za izposojo nogometnega igrišča. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. ŠD Lucova Šport Ob iztekajočem se letu ŠD Lucova želi vsem svojim članom, kakor tudi vsem občanom občine Gornji Petrovci vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2009. ŠD Lucova, predsednik: Silvester LEPOŠA DELOVANJE ŠPORTNEGA DRUŠTVA NOGOMETNEGA KLUBA KRIŽEVCI V PREKMURJU Športno društvo Nogometni klub Križevci v Prekmurju je praznoval letos 45. letnico svojega delo- Na novo urejeno večnamensko igrišče za košarko, odbojko, tenis in v ozadju igrišče z umetno travo. 41 NOVINE, številka 26 Šport vanja. Spomini segajo daleč nazaj v začetek delovanja, ko na tem prostoru, kjer zdaj stojijo sodobni športni objekti, ni bilo skoraj nič. Z leti se vseeno nekaj gradi, se izpopolnjuje in, z nastankom nove Občine Gornji Petrovci, se začne športni center izgrajevati. Tisti, ki ste bili zraven, se spomnite, kaj vse smo delali, da bi bilo lepše. Ogromno časa, truda in finančnih sredstev je potrebno, da prideš do vsega tega. Zdaj lahko s ponosom povemo, da imamo infrastrukturo, ki seje ne bi sramovalo niti večje mesto in ponosni smo, da je bilo v tem centru odigranih tudi veliko tekem meddržavnih reprezentanc. V letu 2008 nam je uspelo izgraditi še nekaj dodatne infrastrukture, kot je igrišče z umetno travo, košarkaško igrišče, igrišče za tenis in odbojko. Uredili smo fasado na glavnem objektu in večino objektov na novo prebarvali. Vse to pa smo predali svojemu namenu ob praznovanju 45. obletnice kluba in praznovanju občinskega praznika. Ob tej priložnosti se vsi lepo zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani in nam pomagate, da imamo to, kar imamo. Hvala lepa. Športno društvo Nogometni klub Križevci v sezoni 2008 /2009 nastopa s tremi selekcijami in to so člani, mladinci in mlajši dečki U-12. Člani tekmujejo v drugi medobčinski ligi Murska Sobota, mladinci v pomurski mladinski ligi Murska Sobota ter dečki U-12 v skupini B. Po jesenskem delu prvenstva zaseda člansko moštvo ŠD NK Križevci 5. mesto. Uvr. Klub Št. tekem Zmage Neodločeno Porazi Goli Točke 1. 2. 3. 4. 5. 6. Lipa____________ ŠD Cven_________ ŠD NK Pušča ŠD NK Rotunda ŠD NK Križevci Bratonci 10 10 10 10 10 10 5 6 5 4 2 2 3 0_ 2 2_ 3 2 2 4 3 4 5 6 25:17 22:20 25:18 22:20 12:20 14:25 18 18 17 14 9 8 Mladinsko moštvo zaseda 1. mesto. Uvr. Klub Št. tekem Zmage Neodločeno Porazi Goli Točke 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. SP NK Križevci ŠNK Bakovci Tehnostroi Veržej Čarda Tišina__________ Kema Puconci Rakičan_________ Tromejnik_______ Agua-lžakovci Roma 9 9 _9_ _9 9 9 9 _9 9 9 7 7_ _6_ _5 4 4 3 3 3 0 1 1 2 1 0 0 0 0 0 1 1 1 1 3 5 5 6 6 6 8 59:8 50:7 36:11 30:23 22:18 22:40 22:24 21:28 20:59 10:74 22 22 20 16 12 12 9 9 9_ 1 Dečki U-12 pa so v B skupini razvrščeni na zadnjem mestu. Končna tabela - B skupina - jesen 2008/09: 1.LJUTOMER II. |2.ZMG GANČANI 3. VERŽEJ I 4. ŠD LEN-SOBOTA 5. RAKIČAN 6. NP MURA II. 7. ŠALOVCI 8. ČARDA 9. KRIŽEVCI 8800 8 7 0 1 8 6 0 2 8404 8404 8314 8206 8116 8 0 0 8 60:15 71:24 57:29 41:41 34:50 24:34 31:52 22:59 15:52 24 21 18 12 12 10 6 4 0 Vsem igralcem in trenerjem ter vsem, ki klubu pomagajo, se iskreno zahvaljujem. Želim si, da bi tudi v prihodnje klub deloval in da bi se, glede na pogoje, kijih izgrajena infrastruktura nudi, dogajalo čim več športnih dogodkov v tem športnem centru. Za upravo ŠD NK Križevci Franc Šlihthuber, predsednik 42 Šport NOVINE, številka 26 Polaganje umetne trave Urejeni objekti v Športnem centru Križevci OBČINSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Občinski turnir v malem nogometu se je letos odvijal v Martinju, v nedeljo, 06.07.2008. Zbralo se je osem ekip, ki so ob koncu turnirja dosegle naslednje rezultate: 1. Neradnovci 2. KM Stanjevci 3. Lucova 4. KMN Pizzeria Kučan Križevci 5. Adrijanci Hajduk 6. Gornji Petrovci 7. ŠD Srebrni breg Martinje 8. Kukeč 9. ŠD Šulinci Zmagovalna ekipa Neradnovec je prejela pokal, prav tako najboljši strelec turnirja, ki je bil Sandi Koca iz ekipe Lucova. Občinski turnir v malem nogometu v Martinju, 06.07.2008__ “POT POD NOGÉ ZA ZDRAVO SRCÉ” V vasi Stanjevci smo pod vodstvom Marjana Šafrana pripravili prvi pohod po meji vasi Stanjevci. Pohod, ki se ga je udeležilo 54 pohodnikov iz vasi Stanjevci, je potekal pod geslom: » Pot pod noge za zdravo srce. » Pohod je bil v nedeljo, 18. maja 2008. Start pohoda je bil ob 08.00 uri pred kulturnim domom v Stanjevcih, od koder smo se podali na dobrih 15 km dolgo krožno pot, ki smo jo zaključili ob 14.00 uri s piknikom v stanjevskem športnem centru. Ob koncu pohoda smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni, saj smo vsi skupaj uspešno prišli do cilja. V znak zadovoljstva na uspešno izpeljani pohod, smo se v vasi Stanjevci odločili, da bomo ustanovili pohodno društvo. Glede na to, da je bil Miroslav Viher dolgoletni učitelj v nekdanji osnovni šoli v Stanjevcih, smo se odločili, da v njegov spomin, naše pohodno društvo poimenujemo po njem. Tako smo na sestanku vaškega odbora vasi Stanjevci izvolili člane upravnega, nadzornega odbora in častnega sodišča in začeli z ustanovitvijo Pohodnega društva Miroslav Viher Stanjevci. Na sedežu Upravne enote v Murski Soboti je vložena vloga za registracijo 43 NOVINE, številka 26 Šport Pohodniki na startu društva. Po novoletnih praznikih bomo začeli z aktivnostmi glede zbiranja prijav za članstvo. Odločili smo se, da bomo naslednje leto v mesecu Markacija, ki je pohodnike spremljala na poti maju začeli s tradicionalnim pohodom za vse, ki bi se po dolgi zimi želeli sprehoditi po goričkih gričkih in se naužiti svežega zraka. Tako že sedaj vabimo vse željne pohoda, da se nam pridružijo. Anita Zakoč, tajnik PD Miroslav Viher Stanjevci Pohodniki med potjo ZOPET NA NAŠEM OČAKU - TRIGLAVU Gore so vselej stale na obzorju vabeče, kakor nezadržna sila s svojim prelepim cvetom, z vsem, kar nudijo hrepenečemu človeku. Z lepoto svojih oblik, barv, ki jih vnaša vanje ozračje, pa tudi vso hojo po njih, ki terja tolikokrat boja, naporov in vse zbrane sile, tako je bilo, od kar se je človeštvo zavedalo gorskega sveta. Najlepši trenutek v naravi je pač tisti, ko po krajšem ah daljšem naporu srečno dosežeš svoj cilj, vrh, se tam lepo usedeš, odložiš nahrbtnik in se zazreš, sam s sabo zadovoljen, čez stene in grebene v daljavo. Kje daleč so skrbi in nadloge, kako nizko je sedanjost! Saj se ti zdi, da je vedno nedelja in praznik, kakor koli romaš po naših robeh, da vedno potrkava in zvoni k veliki maši. Kakšna škoda, da jih privabi tako malo, ki se povzpnejo v prečudovite višave in uživajo lepote čudovitih prostranstev naših gora. Najvišji vrh Julijskih Alp in Slovenije je resnični vladar bližnje in daljne okolice, tako po legi kot po podobi. Svoje sosede v Julijskih Alpah izdatno prekaša po višini, od vsepovsod ga vidimo kot ogromno, vse prevladujočo goro. Nobenega dvoma ni, da mu tu pritiče prvo mesto. To je Triglav, naš Triglav, ki zavzema pomembno mesto med gorskimi velikani celotnih Alp. Ime tega, 2864 m visokega vršaca, še ni pojasnjeno docela. Naši davni predniki so ga častili kot domovanje svojih božanstev. Kot že samo ime pove, je Triglav sestavljen iz treh vrhov. Tri-glavo obliko najlepše vidimo z juga, s Tošca nad Velim poljem. Vsi trije vrhovi se strmo spenjajo iznad ogromnega planotastega postavka, v katerega se vlivajo številni grebeni in globoke doline. Vzpon na Triglav je resnično največ, kar nam morejo nuditi Julijske Alpe. Veliko planincev se poda na to naporno pot, polno doživetij in truda, da se povzpnejo na vrh Triglava - na vrh Slovenije. V naši vasi Stanjevci se nas je letos zbralo devet vaščanov, ki smo se podali na to naporno pot, polno doživetij in lepot. Krenili smo: Ines Šeruga, Boštjan Šlihthuber, Stanko Kozic, Borut Šeruga, Zlatko Škerlak, Miran Gorenji, Zoltan Šafran, Dejan Smodiš in Marjan Šafran, 22. in 23. avgusta 2008 iz Rudnega polja po gozdu Konjščice in naprej po dolini navzgor sprva položno, nato pa strmeje do ozkega korita, izza katerega se nenadejano odpre pred nami zanimiva krnica Jezerce. Ta anfiteatru podobna kotanja leži v osrčju skupine Draških vrhov. Naša pot pa krene levo in se vzpne mimo studenca po koritasti dolini na Stu-dorski preval. Tu se nam razkrije izredno obširen pogled na spodnje Bohinjske gore z delčkom je- 44 Šport NOVINE, številka 26 zera. Malo počitka in naprej čez Velo polje, proti Vodnikovemu domu. Pri Vodniku se nam prileže topel čaj in obilna malica, pa tudi »takratkega« ni manjkalo. Dobro razpoloženi in okrepčani smo krenili naprej proti domu Planika. Pot nas sprva pelje zložno navkreber čez pobočja Vernarja proti severu. Hodimo čez melišča, vmes pa prekoračimo kratko skalnato polico. Čeznjo nas popelje strma in nekoliko izpostavljena, a dobro zavarovana polica, ki nas pelje na Konjsko sedlo. Na sedlu je velik kažipot, ki pelje na vse strani, mi smo se držali smeri proti Planiki in krenili naravnost proti vznožju Triglava. Prej smo hodili čez lepe zelenice, polne planinskega cvetja, pobočja pod domom Planika pa je pravcata puščava. Tu se začnejo manjši problemi s krči, z astmo, a mi se ne damo in krenemo naprej čez melišča in čez nekaj minut smo v domu Planika. Tu se ponovno okrepčamo in krenemo naprej proti Triglavu. Vzpnemo se čez melišča do vznožja južne stene Malega Triglava. Tu sem imel precejšnje težave s sapo in tudi noga me je bolela. Ostali so še kar nadaljevali pot, vendar je bilo naporno. Najprej nas čaka ozek, strm žleb, nad njim pa nas dobro zavarovana pot pripelje sem ter tja čez pečevje Malega Triglava. Tik pod njegovim vrhom se priključi pot iz Kredarice. No, tu so se spet začele težave z mojo astmo in začeli so se krči pri dveh pohodnikih, tako da smo se trije odločili, da ne osvojimo našega očaka. Bolečine so bile hude in sapa težka, zato smo počakali na Malem Triglavu. Po pripovedovanju Mirana, so ostali krenili čez Pasji greben in proti vrhu Triglava. Bilo je zelo naporno, a so vztrajali do konca, čeprav utrujeni, a presrečni, da so osvojili našega očaka. Nepopisno veselje, objemi, stiski, posebno Borut je slavil svoj uspeh v drugem poizkusu, a moj deveti poizkus ni uspel. Pa nič zato, saj tudi asi kdaj ne uspejo. Po vrnitvi z vrha se jim priključimo in krenemo iz Malega Triglava proti Kredarici. Kmalu naletimo na prve kline, ki nas privedejo levo na rob. Zdaj se pod nami prikaže spoštljiv prepad, mi Stanjevski planinci na poti na Triglav pa sledimo varovalnim napravam, ki nas povedejo v dolino pod Kredarico. Malo navkreber in že smo na Kredarici. Tu smo se odpočili, najedli in čez čas smo se poslovili od najlepše planinske postojanke v tem delu gorskega sveta. Krenili smo mimo kapelice in se povzpeli na sleme Rži. Po dobri uri hoje smo prišli na težko pričakovani Staničev dom. Mračilo se je že, ko smo se končno namestili v koči. Prijazne oskrbnice so nas postregle z okusno večerjo, najedli smo se, malo pokramljali in se odpravili k težko zasluženemu počitku. Naslednji dan smo popih čaj, se poslikali in krenili na pot v dolino. Podali smo se čez Dovška vrata nad Staničevem domu in se preko Konjskega sedla spustili proti Vodnikovemu domu. Pri Vodniku malo počitka, kajti začelo se je oblačiti, zato smo hitro ubrali naprej proti Pokljuki. Po gozdu Konjščice je že precej deževalo in nas pralo proti Rudnemu polju. Bila je nevihta in tudi treskalo je vmes. No, končno smo, vsi premočeni, prišli do Rudnega polja, od koder smo se s prevozom odpeljali proti Kranju, kjer smo se okrepčali in nato krenili proti domu. Bili smo utrujeni, a vsak po svoje zadovoljen ob uspehu in neuspehu tega vzpona nad to prečudovito goro. Marjan Šafran USPEHI ŠD NERADNOVCI V LETU 2008 Najprej lepo pozdravljeni vsi bralci občinskih Novin in ljubitelji športa. Leto se bliža koncu in spet je potrebno potegniti črto čez letošnjo sezono. Tekmovalna sezona 2007/2008 bo z debelimi črkami zapisana v arhivu ŠD Neradnovci. Ekipa, ki nastopa v ligi malega nogometa MZKMN Goričko, je zasedla odlično drugo mesto v A ligi. Zbrali smo 32 točk, s pozitivno gol razliko +30, naš napad pa je bil drugi najučinkovitejši v ligi. Tudi prvi strelec lige prihaja iz naše sredine. To je Leon Škalič, z doseženimi 33 goli. Po koncu ligaškega dela je sledil zaključni turnir lige v Križevcih, ki ga je organiziralo ŠD Lucova. Na turnirju smo zasedli drugo mesto, kar je, med 18 ekipami, ki so sodelovale, velik uspeh, na katerega smo zelo ponosni. V roku enega tedna smo torej osvojili dva pokala za druga mesta, manjkala je le še pika na i. Ta pa je prišla na Občinskem turnirju v Martinju, kjer smo sodelovali kot dvakratni zaporedni zmagovalci in s tem kandidati za pridobitev prehodnega občinskega pokala v trajno last. Po izločilnih tekmah smo prišli v veliki finale, kjer smo po streljanju kazenskih strelov pre- 45 NOVINE, številka 26 Šport magali odlično ekipo Stanjevec. Po podelitvi velikega pokala v trajno last, iz rok župana Občine Gornji Petrovci, smo proslavili našo veliko zmago. Po koncu tekmovalne sezone smo tako, kot vsako leto, organizirali tradicionalno Mlinarsko noč, ki je dobro uspela, kljub nekoliko hladnemu vremenu. Udeležili smo se turnirja v Adrijancih, povabljeni smo bili na turnir v Čepince in se tako družili s športniki iz drugih občin. ŠD ima od meseca oktobra tudi svojo spletno stran, kjer si lahko ogledate vse zanimivosti okrog tekmovalnega dela in še marsikaj drugega. Ob tej priložnosti bi se zahvalil učitelju na OŠ Petrovci, Juretu Remsu za pomoči pri izdelavi spletne strani, kakor tudi Patriku Rebri- Članska ekipa ŠD Neradnovci ca, ki sedaj skrbi za tekoče zadeve na spletni strani. Naš spletni naslov je:www.kmnneradnovci .com Po kratkem predahu se je začela nova tekmovalna sezona v ligi Goričko, kamor smo se podali s podobnimi cilji, kot v spomladanskem delu. Zavedamo se, da bo pot do podobnih rezultatov zelo težka, vendar zaupamo v kvaliteto, ki jo imamo in upravičeno ciljamo na podobne dosežke. Po jesenskem delu nam kaže dokaj dobro, saj smo na drugem mestu, z mi- Po osvojitvi drugega mesta v Križevcih nimalnim zaostankom ene točke za vodilno ekipo in le z enim porazom.V mednarodni veteranski ligi pa tekmuje naša veteranska ekipa, ki pridno nabira točke v hudi konkurenci. Trenutna uvrstitev je na zelo solidnem šestem mestu. ŠD Neradnovci je zaupana organizacij a zaključnega turnirja lige MZKMN Goričko, ki bo ob koncu jesenskega dela sezone 2007/2008, kakor tudi izvedba Mlinarske noči. Rad bi se zahvalil vsem, ki pomagajo našemu društvu, predvsem Vladimirju Hozjanu za košnjo igrišča, županu občine Gornji Petrovci, Francu Šlihtubru, Štefanu Kuharju iz komunalnega podjetja Pinda, za urejanje okolice igrišča in vsem tistim, ki bodrijo našo ekipo na tekmah. Tudi letos bo v zimskem času vsem članom ŠD Neradnovci omogočena športna vadba v telovadnici OŠ G. Petrovci. Posebna hvala Jožetu Štefanickemu iz Neradnovec za pomoč pri organizaciji tekem in pri vodenju ekip, ki dosegajo zares dobre rezultate. Vsem igralcem, občanom in občankam, našim navijačem in vsem drugim želim miren in blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 2009. Milan Rebrica, predsednik VII. POKAL OBČINE GORNJI PETROVCI V KROSU ZA LETO 2008 in REKREACIJSKI POHOD » ODKRIJMO NAŠO OBČINO » Občina Gornji Petrovci je letos organizirala že VII. Pokal Občine Gornji Petrovci v krosu in rekreacijski pohod. Tekaška prireditev, na kateri tečejo dečki in deklice v starosti od 6 leta naprej, kot tudi odrasle članice in člani v raznih kategorijah, sodi v ciklus nacionalne prireditve » Slovenija teče za zdravje 2008« in » VII. pomurski pokal v rekreativnih tekih« . Žal je število tekačev iz leta v leto manjše in tudi letošnjega teka se je udeležilo le 33 tekačev. Nekaj več je bilo dečkov in deklic, saj je imela Osnovna Šola Gornji Petrovci športni dan. Teka se je udeležilo pet deklic in pet dečkov, ki so dosegli kar lepe rezultate v svoji kategoriji. Absolutni zmagovalci pri članih so bili: 46 Šport NOVINE, številka 26 1. Jaka Kodrič, Stavešinci 2. Matjaž Soklič, TS Radenska 3. Endre Gönter, AK Panvita Absolutne zmagovalke pri članicah so bile: 1. Simona Gomboc, IVANOVCI 2. Valentina Jerič, AK Panvita 3. Evelina Miklavič, MNZ Policija Tekmovalci so prejeli diplome in kolajne za prva tri mesta v posamezni kategoriji ter pokale za absolutno najhitrejšega pri moških in ženskah na progi dolžine 7.000 metrov. Štart mladincev Diplome, kolajne in pokale je podelil župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Tradicionalnega pohoda » Odkrijmo našo občino » se je letos udeležilo rekordno število pohodnikov, kar 140. Največ jih je bilo iz Osnovne šole Gornji Petrovci, ki je imela ta dan športni dan. Pot nas je vodila od igrišča skozi gozd, do Törnerjevega jezera in naprej do 700 let starega kostanja na Tetajnem, kjer smo si malo oddahnili in okrepčali s sokom in domačimi keksi in pogačami, ki jih je spekla Sidonija Čahuk ter nadaljevali pot do evangeličanske cerkve v Križevcih ter skozi zgornji del vasi do jezera v Dolu, od tam pa nazaj do igrišča ŠD NK Križevci. S.K. Pohodniki na počitku pri kostanju na Tetajnem bregu_ ___ ŠD SREBRNI BREG MARTINJE V LETU 2008 Narava se je odela v pisane barve, listje odpada, bliža se zima. Prvi znaki, ki naznanjajo konec leta, leta, ki je bilo pestro v vseh pogledih. Od podražitev pa vse tja do recesije, ki je še vedno v polnem zamahu... Ampak pustimo te zadeve in se osredotočimo na prihodnost, za katero lahko le upamo, da bo boljša in lepša od preteklosti... Vseeno pa bi poudaril nekaj dogodkov, ki so zaznamovali naše društvo. Na prvem mestu je vsekakor nogomet. Naše sodelovanje v ligi MZ KMN Goričko je postalo že tradicionalno. Vsi člani, ki sodelujejo v ligi, že nestrpno čakajo na spomladanski del lige. Ta se bo začela nekje v aprilu. V jesenskem delu pa se lahko pohvalimo z osvojenim tretjim mestom. Po ne tako uspešnem začetku, se nam je po treh krogih le nasmehnila sreča in smo vknjižili prvo zmago. Ta cikel smo nadaljevali vse kroge do konca, saj smo uspeli ugnati tekmece v vsakem krogu. Nikakor pa ne smem pozabiti še na eno ekipo, ki uspešno deluje oziroma tekmuje pod okriljem našega društva. To je ekipa Veterani, ki uspešno sodeluje v mednarodni veteranski ligi. Obe ekipi sestavljajo ljudje, člani društva, za katere bi, kot predsednik, prav za vsakega posameznika upal dati roko v ogenj. Ljudje, ki kljub napornemu in prenatrpanemu delavniku najdejo čas za nogomet in rekreacijo - in to popolnoma prostovoljno! Potem so tu še ostali člani in članice, ki pridejo na tekme, navijajo, pomagajo pri raznih opravilih pri tekmah in okrog igrišča. Take ljudi potrebuje vsako društvo in v veliko zadovoljstvo in čast si štejem, da sem predsednik takega društva. V mesecu juliju smo v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci organizirali občinski turnir. Turnir je potekal v športnem duhu in lepem vremenu. O rezultatih ne bi izgubljal veliko besed, saj lahko že vsakdo ugotovi, katere ekipe so zasedle prva tri mesta. Vsako leto ista zgodba... Skozi vso leto se ja večkrat uredila okolica igrišča. Potrebno je bilo pokositi škarpo, urediti ograjo ... Seveda vse ob pomoči marljivih članov in članic. Dokončno nam je uspelo urediti centralno napeljavo. Sedaj se lahko pohvalimo tudi s tem, da smo igralcem nogometa zagotovili toplo vodo, s katero se lahko stuširajo po koncu tekme. Sama investicija je bila dokaj velik zalogaj, vendar nam je s skupnimi močmi uspelo. Poudaril bi še zelo dobro sodelovanje s PGD Martinje. Čeprav smo majhna vasica z bore malo prebivalci, pa smo večkrat dokazali, da trditev: "V slogi 47 NOVINE, številka 26 Šport /Šola je moč" vsekakor drži. Res je, da smo večina člani obeh društev in ravno to je povod za kakršnokoli pomoč. Kakor v športu, tako tudi v gasilstvu. Skozi leto je bilo še nekaj stvari, ki so pa le kaplja v morje, kar se tiče delovanja društva. Omenil bi le še to, da smo za člane društva uredili zimsko rekreacijo v telovadnici OŠ Gornji Petrovci. Zahvalil bi se vsem članom za vso podporo, ki so mi jo izkazovali skozi celo leto. Posebna zahvala tudi županu, g. Francu Šlihthubru in Občini Gornji Petrovci za podporo in odlično medsebojno sodelovanje. V ponos si štejem, da lahko sodelujemo z županom, ki zna prisluhniti težavam in tegobam majhnih društev ter na pravi način pomagati, kjer se le da. Na koncu bi vsem članom in članicam ŠD Srebrni breg Martinje, kot tudi vsem občankam in občanom zaželel miren božič ter vse najlepše in najboljše v letu 2009. Predsednik ŠD Srebrni breg Martinje, Damjan Andrejek TEST TELESNE ZMOGLJIVOSTI Ob koncu prvega projekta Živimo zdravo, ki se je v naši občini izvajal od novembra 2004 do aprila 2005, se je testa telesne zmogljivosti udeležilo kar 60 občank in občanov. Le tri leta pozneje, v nedeljo, 13. aprila 2008 pa se je, žal, podobnega Nasveti zdravnice in med. sestre pred startom testa vzdržljivosti udeležilo le devet naših občank in občanov. Zbrali smo se pred Kulturnim domom Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih, od koder smo, s hitro hojo na 2 km, preizkusili svoje telesne zmogljivosti pod strokovnim vodstvom dr. med. Nade Šavel Švagelj in medicinske sestre, Eme Mesarič. V sončnem in toplem vremenu smo preživeli prijetno urico skupnega druženja in, čeprav nas je bilo malo, smo bili veseli, saj smo naredili nekaj dobrega za naše zdravje. Ostale pa pričakujemo na podobnih prireditvah v prihodnosti. S.K. ŠOLA V NARAVI - DEBELI RTIČ, 09. 06. - 13. 06. 2008 ______________ Poletne šole v naravi se je udeležilo 16 učencev 4. razreda in 14 učencev 5. razreda ter njihovi spremljevalci: razrednika in učitelja plavanja Kristijan Marinič in Bojana Keršič Ružič, Daniel Lepoša - spremljevalec otroka s posebnimi potrebami in učitelja plavanja Blanka Keršič in Kristian Vrečič. V ponedeljek zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Gornjih Petrovcih, se poslovili od staršev, jim pomahali in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Z vlakom smo se peljali do Divače, kjer smo potem zaradi del na železniški progi prestopili na avtobus, ki nas je odpeljal na Debeli rtič. Nastanili smo se v tri sobe v Paviljonu A. Po kosilu smo se razpakirali, si postlali postelje in odšli na bazen. Tam smo najprej preverili veščine plavanja in se razdelili v štiri skupine. Takoj smo začeli z različnimi vajami za učenje plavanja. Po večerji pa nas je zabaval čarovnik Toni, kjer smo se zelo nasmejali. V torek je po zajtrku sledilo učenje plavanja oz. izpopolnjevanje plavalnih veščin. Plavali smo v zunanjem bazenu, pa tudi v notranjem, vendar je bila voda tam zelo slana. Po kosilu, v času počitka, smo napisali razglednice, ki smo jih kupili za naše najdražje. Popoldan smo šli spet na bazen in plavali, zvečer pa na ples. V sredo dopoldan smo nadaljevali z različnimi aktivnostmi v bazenu in raziskovali v morju. Popoldan pa smo se z ladjo peljali v Piran, kjer smo si ogledali muzej podvodnih dejavnosti, Tartinijev spomenik, se sprehodili skozi mesto in nakupili spominčke za domače. Zvečer so šli fantje na igrišče igrat nogomet, dekleta pa na ples. V četrtek je bilo ves dan zelo oblačno. Vseeno smo šli na bazen in nadaljevali s plavanjem in z raznimi aktivnostmi v vodi. V času počitka pa smo naredili okvir za fotografijo in ga polepšali 48 Šola NOVINE, številka 26 s školjkami. Popoldne smo v bazenu preverili veščine plavanja. Vsi učenci so premagali strah pred vodo in napredovali s svojim plavanjem. Učenci so tekmovali za konjičke, delfinčka in delfine ter na koncu usvojili: - enega bronasta konjička (učenec 5 sekund drsi na prsih z rokami naprej z glavo v vodi), - štiri srebrne konjičke (učenec preplava 8 metrov), - dva zlata konjička (učenec preplava 25 metrov), - dvanajst delfinčkov (učenec preplava 35 metrov), - enajst bronastih delfinov (učenec preplava 50 metrov, toje2x25m + mrtvak). Zvečer smo se odpravili na sprehod ob morju, poslušali šumenje morja, nabirali školjke in se spominjali minulih dni. Zadnji dopoldan smo izkoristili za reševanje dnevnika »Iskrice v morskih kapljicah«, pogovor, razne družabne igre in sprehod. Po kosilu je sledila vožnja z avtobusom v Koper, od tam pa z vlakom v Gornje Petrovce, kamor smo prispeli nekaj minut pred deseto uro zvečer. Pet dni šole v naravi je minil zelo hitro. Doživeli smo veliko novega, zanimivega in poučnega. Mislim, da bodo ti dnevi vsem učencem ostali v lepem spominu. Bojana Keršič Ružič Otroci v šoli v naravi VRTEC JURČEK V GORNJIH PETROVCIH V različnih izdajah Novin v prejšnjih letih je bilo o obnovi šole in vrtca ogromno napisano. Kot župan sem zelo ponosen na oba objekta, ki krasita ta del našega prostora. V veliko čast in veselje mi je bilo, da sem lahko osebno od začetka gradnje šole in vrtca vodil gradnjo vse do konca in da smo ta krasna objekta predali svojemu namenu. To je velik dosežek za tako občino, kot je Občina Gornji Petrovci. Od leve proti desni: župan, Franc Šlihthuber, Sonja Gomboc, Ludvik Lainšček, Peter Lopert, Janez Kerčmar, direktor podjetja Pindža, d.o.o, Štefan Kuhar, Marija Žilavec in Šarika Berke. V vrtec so se naši najmlajši vselili in zdaj ga obiskujejo ter skupaj s svojimi vzgojiteljicami in drugim osebjem veselo in razigrano preživljajo svoje ure in dneve v vrtcu. Da bi jim bilo čim lepše in da bi bili čim bolj zadovoljni, poskušam kot župan skrbeti za to, da uresničim še kakšno dopolnitev k ureditvi našega vrtca in okolice. Tako smo v teh zadnjih jesenskih dneh zasadili okolico vrtca z drevesi in drugimi rastlinami, ki bodo okolico vrtca še polepšali. Sandi Hari in Branko Rituper vrtata luknje za zasaditev dreves. 49 NOVINE, številka 26 Šola Ob tej priložnosti se zahvaljujem občinski upravi, vodstvu vrtca, delavkam in delavcem podjetja Pindža, d.o.o., javnim delavkam in delavcem, direktorju podjetja Pindža, d.o.o., Kuhar Štefanu in Vrtnarstvu Šabjan. Tako bodo naslednja leta še lepša z urejeno okolico, kjer se bodo naši najdražji in najmlajši igrali in se veselili. V letu 2009 nas čaka še postavitev nekaterih igral in seveda redno vzdrževanje okolice vrtca. Ker skoraj vsak dan opravim ogled vrtca in pogovor z zaposlenimi, sem zelo vesel, da so otroci veseli in da smo vsi skupaj lahko zadovoljni. Želim si, da bi tako ostalo in da bi bilo čim manj problemov. Če pa že bodo, pa jih bova z ravnateljem Laco Johannom poskušala rešiti. Vsem v vrtcu in vodstvu šole se zahvaljujem za sodelovanje in Vam želim vsem skupaj vse dobro v letu 2009. Franc Šlihthuber, župan UTRIP IZ DELA IN ŽIVLJENJA OŠ GORNJI PETROVCI_______________________ Delo v naši šoli poteka v skladu z letnim delovnim načrtom šole, ki ga je konec septembra potrdil Svet zavoda OŠ Gornji Petrovci. V letošnjem šolskem letu bomo veliko naporov vložili za pripravo vzgojnega načrta šole, ki ga mora v skladu z zakonodajo Svet zavoda OŠ Gornji Petrovci sprejeti do 30.06.2009. Tesno povezan z vzgojnim načrtom šole je tudi inovacijski projekt “Povečanje samokontrole učencev med odmori”, ki ga izvajamo na razredni stopnji. Naša šola že vrsto let sodeluje v mednarodnem projektu EKO šol. Cilje projekta uresničujemo z vrsto aktivnostmi s področja ekologije, s katerimi osveščamo učence. V začetku meseca oktobra so bili učenci 8. razreda v centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Libeličah, kjer je bil izveden program šole v naravi. Na šoli smo ta čas imeli projektni teden z nazivom “Z roko v roki”, v okviru katerega so učenci predmetne stopnje imeli tri dni skupnih dejavnosti z učenci OŠ Šalovci. Tako je bil izveden skupni kulturni dan (filmska predstava), skupni naravoslovni dan (orientacijski pohod) in skupni športni dan (športne igre). Zadnji dan projektnega tedna smo imeli dan odprtih vrat šole z nazivom “Ulice otrokom”. Naši učenci so skupaj z učenci partnerske OŠ Táplánszenkereszt iz Madžarske bili deležni raznih dejavnosti na temo preventive v cestnem prometu. Ob izvajanju obveznega predmetnika izvajamo še veliko interesnih dejavnosti, vključujemo se pa tudi v razne natečaje in sodelujemo na različnih tekmovanjih, kjer velikokrat dosegamo odlične rezultate. Le teh se veselijo učenci, starši in pa seveda tudi mi. Ravnatelj, Johann Laco Dan odprtih vrat OŠ Gornji Petrovci EVROPSKI DAN PROMETNE VARNOSTI - ULICE OTROKOM Od 6. do 12. oktobra 2008 je potekal mednarodni teden otroka, v okviru katerega so potekale po Slove- niji tradicionalne aktivnosti, vezane tudi na prometno varnost otrok, predvsem v okolici šol in vrtcev. Vsebinsko smiseln zaključek teh aktivnosti je bil evropski dan prometne varnosti, 13. oktober 2008, ki ga je razglasila Evropska unija. Ravno zaradi tega smo tudi na naši šoli načrtovali DAN ODPRTIH VRAT in izvedbo akcije ULICE OTROKOM. Tako je 10. oktobra bila zaprta lokalna cesta v dolžini 350 metrov. Cesta se je za nekaj ur spremenila v pravo igrišče, različne delavnice, otroški po- 50 Šola NOVINE, številka 26 ligon, poligon spretnostne vožnje, prikaz nudenja prve pomoči,... Celotna akcija je potekala v sodelovanju z občino Gornji Petrovci in Policijsko postajo Gornji Petrovci. V delavnicah so v velikem številu aktivno sodelovali tudi starši ter učenci in učitelji partnerske šole iz Madžarske. Naj ne pozabim, da so se nam pridružili tudi otroci iz vrtca Jurček z vzgojiteljicami, ki pa so zaplesali in poslikali del asfaltne površine. Ob tej priložnosti bi se še enkrat kot mentorica prometnega krožka na šoli in vodja celotne prireditve zahvalila gospodu županu, Francu Šlihthubru in Bojanu Prosiču za pomoč pri izvedbi celotne prireditve in za kolesarske čelade, ki smo jih prejeli kot darilo. Spodnje slike prikazujejo nekaj utrinkov s petkovih delavnic na cesti med šolo in blokom. VVE JURČEK PRI OSNOVNI ŠOLI GORNJI PETROVCI_________________ V petek, 01 februarja 2008, se je vrtec dokončno preselil v nove prostore VVE Jurček pri OŠ Gornji Petrovci. Preselitev so opravile vzgojiteljice ob pomoči samih otrok in delavcev osnovne šole. Preselitev se je zaključila v popoldanskih urah s kratko svečanostjo v prostorih vrtca, ki so se je udeležili vsi otroci vrtca s starši, vzgojiteljice, delavci Javnega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža d.o.o., ki so opravili gradbena dela, razni drugi obrtniki ter nekateri člani Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci in delavci občinske uprave. Mateja Meško, Johann Laco in župan, Franc Šlihthuber ob predaji novih prostorov VVE Jurček____________________________ Župan, Franc Šlihthuber, je po kratkem pozdravnem nagovoru dejansko predal vrtec v upravljanje ravnatelju OŠ Gornji Petrovci, Johannu Lacu in vodji vrtca, vzgojiteljici, Mateji Meško. Otrokom je pripravil tri presenečenja. Prvo presenečenje je bila lutkovna predstava Pika Nogavička in miške, v izvedbi lutkovne skupine I. osnovne šole iz Mur- Otroci z veseljem spremljajo lutkovno predstavo 51 Tadeja Bencak, mentorica prometnega krožka NOVINE, številka 26 Šola / Razno Presenečenje - torta velikanka s podobo vrtca ske Sobote, pod vodstvom Tatjane Petrovič, v kateri so otroci nadvse uživali in se iz srca nasmejali. Drugo presenečenje so bila skromna darilca za vsakega otroka in tretje presenečenje je bila velika torta s sliko vrtca, ki jo je spekla Sonja Gomboc iz Adrijanec.Po končani svečanosti so si vsi ogledali prostore vrtca, nato pa so se v prostorih garaže okrepčali s sendviči in, seveda, torto velikanko, ki je teknila tako otrokom, kot staršem. Na stenah garaže je občina pripravila tudi razstavo fotografij o poteku izgradnje vrtca od izmere zemljišča do svečane otvoritve, ki je bila, 14. oktobra 2007 leta. V ponedeljek, 04. februarja je vrtec sprejel prve otoke. Želimo jim, da bi se kar najbolje počutili in uživali v novih prostorih vrtca v naši občini Gornji Petrovci. S.K. PODPIS POGODB: » POMURSKI VODOVOD -PODSISTEM B » IN » JP CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PUCONCI d.o.o. » V ponedeljek, 21.04.2008 so se v novem Kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih zbrali župani 11 pomurskih občin ( Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, Rogašovci, Puconci, Cankova, Tišina, Beltinci in Moravske Toplice ). Manjkal je le župan občine Murska Sobota. Podpisali so pogodbo o združevanju sredstev za izgradnjo sistema dolgoročne oskrbe pre- Župani goričkih občin na podpisu pogodbe o združevanju sredstev za izgradnjo vodovoda na območju Goričkega bivalstva z neoporečno pitno vodo na območju občin Goričkega in Ravenskega » Pomurski vodovod - podsistem B ». Podpisu sta prisostvovala tudi g. Stanislav Sraka iz RA Sinergija in g. Danilo Kra-pec iz RRA Mura, ki je čestital vsem županom, da so se uspeli dogovoriti in podpisali pogodbo. Sledil je še podpis pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo » JP Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. » Ob prisotnosti notarke, Romane Gajšek, je vseh 20 županov oziroma njihovih pooblaščencev podpisalo pogodbo in se dogovorilo o začasnem v.d. direktorju, ki je postal g.Geza Sočič. Direktorja bodo izbrali na javnem razpisu. Podpis obeh pogodb so zaključili s skromnim kosilom v gostilni Horvat Zlatice v Gornjih Petrovcih. S.K. KOSTANJ NA TETAJNEM BREGU NA AVSTRIJSKI TV Tri-deželni krajinski park Raab - Örség - Goričko je, v sodelovanju z avstrijsko televizijo ORF Burgenland, posnel 20 minutni film, namenjen turistični promociji območja, ki je bilo dolga leta, zaradi močno zastražene meje, zanemarjeno, odrinjeno od turističnih tokov in skoraj pozabljeno. Z ukinitvijo meje med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo in ustanovitvijo krajinskih parkov Raab na Avstrijskem, Örség na Madžarskem in Goričko v Sloveniji, pa so se pokazale številne lepote pokrajine, kulturne in naravne znamenitosti in s tem tudi številne turistične možnosti za razvoj celotnega območja. Ekipa avstrijske RTV se je tako 52 Razno NOVINE, številka 26 Snemanje filma pri Sidoniji Čahuk, v Križevcih na Tetajnem bregu nekaj dni mudila tudi na Goričkem, kjer so, v tesnem sodelovanju z Javnim zavodom Krajinskim parkom Goričko, posneli nekaj najlepših utrinkov iz naravne, kulturne in kulinarične dediščine. V filmu je predstavljen grad Grad, ki je s svojim 365 sobami predstavljal največji grad na slovenskem in v katerem danes deluje JZ KPG, 300 let star hrast v Trdkovi, 700 let star kostanj na Tetajnem v Križevcih ter lončarska obrt Zelkovih v Pečarovcih in kovaštvo Franca Franka v Puconcih. Predstavljena je tudi turistična kmetija Zelkovih, zlasti vinska klet in priprava gibanice. Predstavitev Goričkega je zaključil obisk v glasbenem studio skladatelja, Tomaža Raucha v Čikečki vasi, kjer so posneli staro goričko ljudsko pesem na piščali iz črnega bezga, violini in lončenem bobnu. Snemaje 700 let starega domačega kostanja na Tetajnem bregu je bilo 27. avgusta. Poleg kostanja in 70 let stare lesene hiše Sidonje Čahuk, je snemalce prevzela zanimiva zgodba, ki jo je pripovedovala Sidonija o magični moči drevesa in so jo tudi posneli. Zgodba glasi takole: Zgodilo se je leta 1948. Na njivi smo želi, prišli smo domov in mama je šla kuhat večerjo. Oče je vzel laneni prt in šel počivat pod kostanj. Večerja je bila gotova in mama me je poslala po očeta. “ Idi očo na večerjo zovi! “ Priden pod kostanj in iščem četa:” Oča, ge si? “ Pa pravi:” Eti san, gori san pa nemren doj.” “ Ja, kak si pa gor prišo?” “ Ne ven.” Prinesli smo lestev in oča je zlezel dol. Ko smo ugotavljali, kako se je to zgodilo, smo opazili, da je bila polna luna. Oča je pod kostanjem zaspal in v spanju splezal na kostanj. Še dolgo potem smo se smejali temu dogodku. Režiser filma, Walter Reiss, nas je prijazno povabil na premierno predstavitev filma, ki je bila v sre- Sidonija Čahuk pripoveduje zgodbo o kostanju in očetu do, 17. septembra 2008 v Martinovo dvorano v sv. Martin ob Rabi v Avstriji. Premiere se je udeležila majhna skupina delavcev JZ KPG s Stanko Dešnik, kovač, Franc Franko z ženo Ano, Sidonija Čahuk in Sonja Kerčmar, kot predstavnica Občine Gornji Petrovci. Film je bil lepo sprejet in pozdravljen pri številnem občinstvu, ki se je zbralo v veliki dvorani Martinihalle. Tudi mi smo bili lepo sprejeti, žal pa se iz sosednje Madžarske nihče od sodelujočih na filmu ni udeležil prireditve. Posneti film o lepotah tri deželnega parka bo večkrat prikazan tudi na avstrijski TV in tako bo naš kostanj s Tetajnega brega privabil še več ljubiteljev narave in naravnih znamenitosti. S.K. PREDSTAVITEV KULINARIČNE POTI IN HIŠE KULINARIKE »PINDŽA« Na novinarski konferenci, ki je bila 22.09.2008 v vinotoču Ivana Lunežnika na Nedelskem bregu, so predstavniki Občine Gornji Petrovci, Javnega zavoda KP Goričko in Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, predstavili »Kulinarično pot« in načrte za »Hišo kulinarike Pindža«. V okviru kulinarične poti je bil predstavljen tudi znak kakovosti in kriteriji za njegovo pridobitev. Oba predstavljena projekta sta del projekta » Oaza zdravja - doživljajsko turistični center«, v katerega je bila vključena tudi Občina Gornji Petrovci. Tradicionalna gorička kulinarika je izjemno bar- ji NOVINE, številka 26 Razno Stanka Dešnik in župan, Franc Šlihthuber vita in v Krajinskem parku Goričko si že več časa prizadevajo za dvig njene razpoznavnosti. »S ciljem povečati prepoznavnost goričke kulinarike smo oblikovali kulinarično pot, ob kateri smo povezali vzorčne primere kulinarične ponudbe Goričkega,« je vzroke za postavitev poti argumentirala Tatjana Buzeti iz Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota. Zaradi sistematizacije in potreb kulinarične poti so oblikovali in postavili kriterije za znak kakovosti Q - Krajinski park Goričko za prehranske izdelke in za kulinarično ponudbo. Za ugotavljanje kakovosti produkta morajo kmetije in podjetja na območju parka, ki želijo prodajati pod znamko Krajinskega parka Goričko, slediti smernicam za prodajo kmetijskih proizvodov na domu, ki jih je izdala Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, ali znamko kakovosti za pridelavo ekoloških živil »Biodar« ali katero drugo v EU registrirano znamko. Obrati s kulinarično ponudbo morajo biti registrirani za opravljanje dejavnosti kot restavracija, gostilna, kavarna, izletniška kmetija, slaščičarna, okrepčevalnica, bar, vinotoč ali vinska klet. Sedež morajo imeti na območju parka ali v njegovi neposredni bližini v primeru, da se nahajajo v eni od parkovnih občin. Pri pripravi lokalnih kulinaričnih specialitet morajo uporabiti najmanj 80 odstotkov surovin iz domačega okolja. Poleg tega morajo dnevno ponujati vsaj eno lokalno specialiteto. Ponudba vin mora biti iz Goričkega vinorodnega območja. Druge alkoholne pijače in sokovi morajo biti prav tako lokalnega izvora. Tradicionalna kulinarika postaja prepoznavni znak Pomurja, a kadar je govora o aktivnem in naravi prijaznem preživljanju dopusta, moramo ime- Novinarska konferenca v vinotoču Ivana Lunežnika na Nedelskem bregu ti v mislih, da si tovrstni gostje želijo drugačno, rekreativcu primerno prehrano. Zato bodo, kakor je povedala Tatjana Buzeti, direktorica Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, oblikovali posebno ponudbo za rekreativce in tiste posameznike, ki prihajajo zaradi rehabilitacije. Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, je ob zaključku konference predstavil projekt Hiša kulinarike Pindža. S projektom želijo gostom ponuditi turistično informacijski center, ki bo zaokrožil kompletno turistično ponudbo občine. Ta v celoti spada v območje varovane narave Natura 2000 in je zato, kakor je poudaril župan, investiranje v razvoj novih in širitev obstoječih dejavnosti gospodarskega razvoja, za to področje ključnega pomena. Projekt »Oaza zdravja - doživljajsko turistični center« želi izkoristiti razvojne možnosti zavarovanega območja narave in ponuditi okolju ter zdravju prijazno preživljanje dopusta. Usklajen je z vsemi relevantnimi razvojnimi strategijami in politikami: Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojnim načrtom in usmeritvam slovenskega turizma 2007-2011 in Regionalnim razvojnim programom Pomurske regije 2007-2013. Glavni investitor in upravljavec projekta je Občina Moravske Toplice. Projektne partnerice pa so Občina Rogašovci, Občina Gornji Petrovci, Občina Grad, Javni zavod KP Goričko in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Iz sklada za regionalni razvoj projekt delno financira Evropska Unija. S.K. 54 Razno NOVINE, številka 26 ZAHVALA Z veseljem vam sporočam, da po treh letih zbiranja sredstev, lahko končno uporabljamo dvigalo v zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih. Zbrano je bilo 18.000,00 EUR. Skupna investicija je bila 25.000,00 EUR. Občine ustanoviteljice: Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš naj bi, glede na število prebivalcev, zagotovile 5.000,00 EUR, razliko pa bi pokril ZD Murska Sobota.Vse občine so sprejele sklep o dodelitvi sredstev, občina Puconci pa je, glede na to, da ima nekaj njenih občanov pri nas izbranega osebnega zdravnika, že nakazala 300,00 EUR. Vsem, ki ste darovali sredstva za izgradnjo dvigala, se iskreno zahvaljujemo v imenu naših pacientov. Odslej bodo imeli vsi, tudi invalidi, neoviran dostop do zdravnika. Da pa bi bila kakovost zdravstvene oskrbe v naši ambulanti večja, bi potrebovali še nekaj aparatur: • Za uspešno pomoč najhuje bolnim na terenu, bi potrebovali reanimacijski kovček. Defibrilator za oživljanje nam je podarila tovarna KRKA. • Radi bi opravljali inhalacije pri kroničnih pljučnih bolnikih, za kar, poleg inhalatorjev, potrebujemo še merilce za nadzor količine kisika v krvi. Da bi skupaj dosegli nove zastavljen cilje v korist vseh nas, vas še naprej prosimo za pomoč. Sredstva nakažite kot doslej na račun: SI 56 0128 0603-0922 660 Zdravstveni dom. Murska Sobota. Grajska ulica 24, za ZP Petrovci - aparature. Drage občanke, spoštovani občani, kolektiv ZP Petrovci se za podarjena sredstva še enkrat iskreno zahvaljuje. Želimo vam vesele, blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2009. Erika Časar, odgovorna med. sestra ZP Petrovci POLICIJA SVETUJE »UVEDBA SCHENGENA« V mesecu decembru leta 2007 je R Slovenija vstopila v območje »SCHENGENA«. Kaj to pomeni za državljane , ki živijo na našem območju, Vam bomo poskušali prikazati v tem članku: KAJ JE »SCHENGEN« • odprava mejnih kontrol na notranjih mejah med državami članicami • poostren nadzor zunanjih meja s tretjimi državami nečlanicami ob istočasni uvedbi izravnalnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v notranjosti POJME 1. NOTRANJA MEJA - pomeni: - skupna meja na kopnem, vključno z mejami na rekah in jezerih držav članic, - letališča držav članic, namenjena notranjim letom - morska, rečna in jezerska pristanišča držav članic, namenjena rednim trajektnim povezavam 2. ZUNANJA MEJA- pomeni - meje držav članic na kopnem, vključno z mejami na rekah in jezerih, meje na morju in letališčih, rečnih in morskih in jezerskih pristanišč, pod pogojem, da ne gre za notranje meje 3. OSEBE KI UŽIVAJO PRAVICO SKUPNOSTI DO PROSTEGA GIBANJA: - Državljani unije in njihovi družinski člani - Državljani tretjih držav - pogodba med Skupnostjo in tretjimi državami Z uvedbo SCHENGENA je prenehala kontrola na notranjih mejah evropske unije. Za naše območje ob državni meji z R Madžarsko in z R Avstrijo to pomeni, da se kontrola na mejnih prehodih več ne izvaja. To pa omogoča tudi raznim negativnim strukturam, da brez kontrole prihajajo na naše območje predvsem z namenom izvrševanja kaznivih dejanj. V zadnjem času se pojavljajo razne neznane in sumljive osebe, ki prihajajo na naše območje s pretvezo, da zbirajo staro železo, prodajajo razno poceni blago in pri tem izkoristijo nepazljivost občanov ter jih okradejo ali ogoljufajo. Zaradi tega bi ponovno opozorili vse občane na našem območju na samozaščitno obnašanje pri 55 NOVINE, številka 26 Razno pojavu takih oseb. Take osebe ne spuščajte v stanovanje, saj jim s tem onemogočite, da vas oškodujejo. Pri tem bi vas tudi opozorili, da ti ljudje ponujajo v prodajo ponarejene aparate zelo slabe kvalitete, zato ne nasedajte takim nakupom. KAJ LAHKO STORITE V PRIMERU POJAVA TAKIH OSEB: - takoj pokličite 113 ali 080-1200 - zabeležite reg. številko vozila s katerimi se take osebe vozijo - zapomnite si čim več podatkov glede zadrževanj a in gibanja teh oseb - ne jih puščati v stanovanje in jim čim prej povedati, da z njimi ne želite trgovati, saj so nekateri zelo vsiljivi, posebno pri starejših občanih, ki živijo sami. POLICISTI PO GORNJI PETROVCI POLICIJA SVETUJE ___________________ REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLIC I J A POLICIJSKA UPRAVA MURSKA SOBOTA POLIICIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA POLICIJSKI ODDELEK GORNJI PETROVCI Gornji Petrovci št. 33, 9203 PETROVCI Telefon 02 55 61 094, telefaks 02 55 61 094 E-pošta: po_gornji _petrovci.pums@policija.si http://www.policija.si SPOŠTOVANI OBČANI: Policisti s policijskega oddelka Gornji Petrovci se zadnje čase srečujemo s povečanim številom prijav s terena glede kršitev določil Zakona o zaščiti živali. V največ primerih gre za ogrožanje s strani psov, ki jih lastniki ali oskrbniki primerno ne zavarujejo in se ti prosto gibljejo po naseljih in ogrožajo druge ljudi. Seveda je zakonodajalec glede takih nevarnih živali, ki ogrožajo okolico, v zakonu predpisal tudi denarne kazni, ki jih lahko izvaja tudi policija. ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI ( ZZZiv ) določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja: - določa pravila za dobro ravnanje z živalmi - določa kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani, - določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali - ureja postopek , pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali - določa pogoje za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu - ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter kazenske sankcije za kršitelje določb tega zakona. Zaščita živali po tem zakonu je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali, lokalnih skupnosti in države. NIHČE NE SME BREZ UTEMELJENGA RAZLOGA POVZROČITI ŽIVALI TRPLJENJE, BOLEZNI ALI SMRTI NEVARNE ŽIVALI po tem zakonu so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka. JAVNO MESTO je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru. Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov. Z GLOBO 400 DO 800 EUROV se kaznuje za prekršek posameznik, če z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi ne zagotovi, da žival ni nevarna okolici! (ZZZiv 46/3-7 11-2) Z GLOBO OD 200 DO 400 EUROV se kaznuje posameznik, če na javnem mestu ne zagotovi fizično varstvo psa, tako da je ta na povodcu. (ZZZiv 46a/3-6 11-3) To so najpogostejše kršitve s strani občanov na območju PO Gornji Petrovci, in v tej zvezi bi želeli da se z določili tega zakona seznanite in svoje nevarne živali ( predvsem pse) primerno zavarujete, da niso nevarne okolici. POLICISTI PO GORNJI PETROVCI 56 Razno NOVINE, številka 26 Dragi bralci NOVIN Pa smo spet dočakali praznike. Sedaj, ko se izteka še zadnji mesec v letu in se oziramo nazaj, pomislimo, kako hitro je minilo. Res je. Res pa je tudi, da so dnevi, v katerih se nam je zgodilo kaj lepega, prehitro minili. Če pa se nam je zgodilo kaj neprijetnega, smo imeli občutek, kot da bi dan imel več kot 24 ur. Upam, da je tistih lepših bilo več. Priprave na praznike so na vrhuncu. Pospravljamo, čistimo in krasimo domove, ob tem pa še kaj spečemo za nas in ostale goste, ki se nam bodo pridružili v teh dneh. Potem pa se vsaj za praznike ustavimo. Pozabimo na nenehno hitenje. Vzemimo si čas zase in za naše najdražje, sorodnike, sosede in prijatelje. Vsaj za praznike zberimo skupaj vso družino. Obiščimo tistega, na katerega smo skoraj celo leto pozabili... Predvsem pa se ne jezimo za vsako malenkost, saj je življenje prekratko, da bi si ga sami še bolj zapletali, kot je to potrebno. Žene in dekleta, vmes pa tudi kakšen moški ali fant, ki rad kaj speče. Ponujam vam dva preizkušena recepta za peko peciva in enega za solato. Brigita Andrejek JABOLČNA PITA Z MEDOM - recept iz Srbije 50 dag moke, 20 dag margarine ali masti, 2 jajci, 2 žlici medu, 15 dag sladkorja, mleko po potrebi. Nadev: naribana jabolka, sladkor po okusu, malo cimeta, po vrhu pa polijemo še s par žlicami medu. GOSJA GNEZDA -po receptu moje pokojne tašče 56 dag moke, 3 dag kvasa, sol, 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 3 žlice sladkorja. Vzhajaš kvas in umesiš testo. Narediš dva hlebčka in pustiš vzhajati. Razvaljaš kot za potico. Namažeš z naslednjim nadevom: 15 dag neraztopljene masti in 10 dag kristalnega sladkorja. Zaviješ kot potico, razrežeš na 2 cm kolesca, daš v pekač z nadevom navzdol in še enkrat vzhajaš. Spečeš na 180 stopinjah. Recept je za en velik električni pekač. KORUZNA SOLATA - recept iz Bratislave Pol kg posebne salame narežeš na rezance, 2 čebuli narežeš na zelo drobno. 4 vložene kumare narežeš na kocke, 3 stroke česna narežeš na drobno, 25 dag trdega sira narežeš na kocke. Dodaš eno konzervo koruze ter 15 dag majoneze. Preliv: v posodo daš 2 veliki žlici kisa, 2 žlici kečapa, 2 žlici olja, 2 žlici gorčice, 2 žlici worche-ster omake ter 2 kocki sladkorja. Vse skuhaš in ohladiš. Poliješ po solati. Na koncu dodaš majonezo in dobro zmešaš. Okrasiš s kuhanimi jajci. Če je presladka, se lahko še dodatno okisa. Boljše je, če malo stoji, da se okusi malo prepojijo. DOBER TEK! Brigita Andrejek SOL V PREHRANI Večina ljudi zaužije več soli, kot je potrebuje. Nujno potrebni vnos natrija je majhen in ga lahko zagotovimo že z nesoljeno ali zelo malo soljeno hrano. Natrij je sestavina, ki lahko pri nekaterih ljudeh povzroči zvišanje krvnega tlaka. Dokazano je, da je prekomeren vnos soli in s tem natrija pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Prekomeren vnos natrija je pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu, 80% teh smrti pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih vzrokov je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Vnos natrija naj ne presega 2400 mg na dan, kar ustreza 6 g soli ali eni zvrhani čajni žlički soli. Večina natrija v človeški prehrani je v soli, ki jo dodajamo jedem pri pripravi ali pri mizi. Zapomnimo si, da veliko soli vsebujejo: prekajeno meso, suhomesnati izdelki, mnoge vrste sirov, mesne konzerve, kislo zelje, repa,.... Pri nakupu živil vedno preberimo, koliko soli vsebujejo. Ne dodajajmo soli pri mizi kar iz navade. Dve zvrhani žlici kuhane kaše brez dodane soli vsebujejo natrij le v sledovih. Enaka količina kosmičev (muesli) pa vsebujejo že 100 do 360 mg natrija. Ena rezina kruha vsebuje 200 do 350 mg soli, 3 žlice skute 110 do 450 mg, 5 dag sira 800 mg. 6 dag posebne salame 1200 mg in tako naprej. Skoraj ni mogoče verjeti, kako hitro presežemo zgornjo priporočeno mejo natrija, soli pa še dodali nismo, zato dodajajmo čim manj soli, hrano solimo pri pripravi, bodimo pozorni pri izbiri živil in ne dodajajmo soli pri mizi. Začimbe in dišavnice 57 NOVINE, številka 26 Razno obogatijo vonj in okus jedi, tako da se z njihovo uporabo lahko izognemo čezmernemu soljenju. Ljudje, ki uživajo močno slano hrano, potrebujejo razmeroma veliko soli, da bi zasledili slan okus. Ko prenehajo uživati običajne količine soli v hrani, sol nekaj časa močno pogrešajo. Kmalu pa na novo odkrijejo vonj in aromo zelenjave, sadja... Zapomnimo si to dejstvo, kajti ko bomo začeli uživati hrano z manj soli, se nam bo zgodilo enako. • Izbirajte živila, ki nimajo dodane soli (natrija). • Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko soli (industrijsko predelana, polpripravljena, pripravljena ter konzervirana živila/obroki). • Izogibajte se dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi in pri kuhanju), ne da bi jo prej poizkusili. Mnogim je dosoljevanje že navada. • Izberite manj slan kruh in krušne izdelke. • Redko in v manjših količinah uživajte prekajeno meso in mesne izdelke. • Pri pripravi obrokov uporabljajte različna zelišča/ začimbe (sveža, suha ali zamrznjena) namesto kuhinjske soli. Gordana Toth, uni. dipl. inž.živ. teh. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota SLADKOR V PREHRANI Svetovna zdravstvena organizacija že dalj časa pošilja alarmantna sporočila o grožnji svetovne epidemije sladkorne bolezni kot posledice našega življenjskega sloga, zlasti prehrane in deleža sladkorja v njej. Kljub temu poraba sladkorja na prebivalca močno narašča in vse večje izdelkov, ki kot glavno ali pomožno sestavino vsebujejo sladkor. Naše telo zahteva energijo in energijo dobimo iz ogljikovih hidratov. Ko jih pojemo, ogljikovi hidrati vstopijo v naš krvni obtok. Pri tem se sestavljeni ogljikovi hidrati, kot so celovite žitarice, korenasta zelenjava in žitni slad, razgrajujejo postopno in tako tudi vstopajo v krvni obtok, kar je nujno za trdno zdravje. Toda preprosti sladkorji vstopijo v krvni obtok zelo hitro. Sladkor je v skorajda vsem, kar zaužijemo: v gaziranih pijačah, sokovih, keksih, piškotih in drugih sladkarijah, v konzervirani hrani, kruhu, pivu, cigaretah, majonezi in prelivih, kečapu, dimljeni šunki, delikatesnih izdelkih (klobasah, salamah), pripravljenih juhah, krompirjevem čipsu, instantnih čajih, instantni kavi ... Seznam živil, ki vse- bujejo beli sladkor, je tako rekoč neskončen. Beli sladkor povzroča celo vrsto telesnih in duševnih motenj. Klinična študija, ki so jo opravili na adolescentih, je pokazala, da tisti, ki imajo v prehrani visok delež sladkorja, pogosto kažejo oblike obnašanja, kot so: razdražljivost, hitre spremembe razpoloženja, nestrpnost, utrujenost, potrtost, nespečnost in bolečine v trebuhu. Mozolji in ogrci, krvavenje iz dlesni, glavoboli in migrene, sladkorna bolezen, depresija, razjeda želodca in podobno se ob opustitvi uživanja rafiniranega sladkorja in izdelkov, ki ga vsebujejo, lahko omilijo ali celo povsem izginejo. Zaradi vsakodnevnega uživanja rafiniranih izdelkov pride do presežka glikogena, zato se ta vrača v krvni obtok v obliki maščobnih kislin, ki se sprva nabirajo na manj dejavnih delih telesa, kot so boki, trebuh itn. Toda to še ni konec zgodbe. Redno uživanje sladkorja usmeri kopičenje maščobnih kislin tudi v okolico vitalnih organov, kot so srce, ledvice in jetra, ter te organe obloži s plastmi maščobe in sluzi. Zaradi tega telo slabše deluje, krvni tlak se poviša, presnova se upočasni in imunost znatno upade. Telo se ne more več ustrezno odzivati na mraz in vročino ter se slabše brani pred virusi, bakterijami in drugimi patogeni. Vsakodnevno uživanje rafiniranih živil in sladkorja vpliva tudi na delovanje možganov, zaradi tega smo zaspani, manj zbrani in slabše pomnimo podatke. Naj bo sladkor na našem jedilniku bolj redko, torej omejimo njegovo porabo. Kot naravno sladilo uporabljajmo med. kavo manj sladkajmo, ali je sploh ne sladkajmo. Prav tako čaj. Izogibajmo se pitju gaziranih pijač in podobnih sokov. Raje pijmo vodo. Prav tako, se moramo zavedati, da tudi voda z okusi vsebuje sladkor. Izogibajmo se pekovskim sladkim izdelkom, privoščimo si jih le redko. Pri nakupih bodimo pozorni na vsebnost sladkorjev v različnih izdelkih. Gordana Toth, uni. dipl. inž.živ. teh. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota ZAČIMBE V PREHRANI Začimbe so deli rastlin, za katere je v glavnem značilna velika vsebnost eteričnih olj ter izrazit vonj in okus. Prave začimbe prihajajo večinoma iz tropskih krajev, kjer zaradi močnega sončnega sevanja razvijejo velike količine vonjav in arom, bistveno več kot tiste, ki ra- 58 Razno NOVINE, številka 26 stejo pri nas. Kot začimbe uporabljamo zato samo določene dele nekaterih rastlin, na primer korenine (hren), korenike (ingver), čebulice (čebula, česen), skorjo (cimet), liste (lovor, rožmarin, peteršilj, bazilika...), cvetove (žafranika), cvetne popke (klinčki), plodove (paprika), ali semena (poper, janež). Ti deli rastlin nam lahko služijo kot začimbe sveži, posušeni, celi ali mleti. Kot začimbe oziroma dišavnice nam služi tudi določena zelenjava, najpogosteje paradižnik, sveža paprika, por, zelena, peteršilj. Dandanes jih je mogoče kupiti za zmerno ceno v vseh trgovinah s hrano, čeprav ni bilo zmeraj tako, saj so jih pogosto odtehtali z zlatom. Niso pa jih uporabljali le za začinjanje, temveč tudi za verske obrede in zdravilstvo. Pomembno vlogo so imele tudi v trgovini in politiki. Nekoč so bile začimbe tako dragocene, da so jih skrivali in zaklepali v posebne škatle, količine, ki so jih dodajali hrani, pa so pričale o njihovi premožnosti. Danes lahko sežemo po začimbah, ki dajejo jedem eksotičen okus daljnih krajev, ne da bi morali zato zapustiti domačo kuhinjo. Začimbne učinkovine delujejo na naša čutila različno. Glede na to jih delimo v tri skupine. • V prvo skupino spadajo lahko hlapne aromatične spojine, ki so nosilci vonja in okusa začimbe. Njihove zmesi, eterična olja, so karakteristična in zelo pomembna za vsako začimbo. • Drugo skupino tvorijo alkaloidi, spojine , ki dajejo nekaterim začimbam oster in pekoč okus. Od teh sta najbolj znana piperin v popru in kap-saicin v ostri rdeči papriki. • V tretjo skupino pa uvrščamo pigmente. V rastlinskem svetu je največ zelenega barvila klorofila; začimbe, ki jih pri kuhanju uporabljamo za obarvanje jedi (žafranika). Kako shranjujemo začimbe? Nikoli ne kupujemo prevelikih količin začimb naenkrat. Najbolje je, da kupujemo cele začimbe ali le delno drobljene in si jih sami zmeljemo, sesekljamo ali stremo šele tik pred uporabo. Veliko manj so obstojne posušene listnate začimbe, ker so v njih eterična olja manj zavarovana kot v zrnatih začimbah. Še bolj so občutljive mlete začimbe. Vpliv temperature, vlage in svetlobe pride pri mletih začimbah veliko bolj do izraza kot pri celih. Spremembe v celih in mletih začimbah lahko znatno zmanjšamo in upočasnimo, če jih hranimo v dobro zaprtih, po možnosti temnih posodicah na hladnem. Slabo zaprte začimbe se v vlažnih in toplih kuhinjah rade navlažijo in lahko splesnijo, ali se skepijo. Svetloba pa uničuje pigmente v začimbah, zato rade zbledijo. Pri uporabi pazimo tudi na higieno, zato z vlažnimi prsti ne smemo segati v posodo za začimbe, saj pride do izgub zaradi ostankov, ki se primejo prstov. Smiselna je uporaba majhne lopatice za jemanje začimb. Kakšen vpliv imajo začimbe na naše zdravje? Kljub majhni hranilni vrednosti imajo začimbe veliko vlogo tudi pri normalni in zdravi prehrani človeka. Poleg tega, da vplivajo na pospešeno izločanje prebavnih sokov, delujejo tudi na ostale procese v našem telesu in s tem delno tudi na človekovo zdravje. Tako marsikatera začimba vzbuja tek, lajša odvajanje trebušnih plinov, znižuje holesterol, znižuje visok krvni pritisk, pospešuje delovanje in izločanje žolča...Normalna uporaba začimb v jedeh ne more škoditi zdravemu človeku. Drugače pa je z začinjanjem jedi za tiste, ki morajo uživati dietno prehrano ali začinjanje pri pripravi otroške hrane. V teh primerih začinjamo jedi le zmerno, uporabljajmo sesekljana mila domača zelišča, ki le vzbujajo. Pri začinjanju jedi moramo paziti na več stvari. Zlasti je pomembno, da z začimbami ne prekrijemo osnovnega okusa jedi. Vedeti moramo tudi, da se prezačinjeno jed ne da več popraviti. Zato jih na začetku, ko si šele pridobivamo dragocene izkušnje o uporabi začimb, dodajamo posebej previdno. Vsaka začimba tudi ne sodi v vsako jed. Katere začimbe bomo za določeno jed izbrali in v kakšnih količinah, je odvisno predvsem od tradicionalne uporabe začimb za to jed. Glede na to, da za začinjanje ne uporabljamo samo ene začimbe, ampak začimbno mešanico, moramo paziti, da se dodane začimbe med seboj dobro dopolnjujejo. Pri pripravi začimb je pomembno tudi to, kdaj začimbe dodamo. Nežne listnate začimbe v glavnem dodajamo kakih 10 minut pred koncem kuhanja. Enako velja za mlete začimbe, medtem ko cela semena in plodove dodamo na začetku, da oddajo svojo aromo. Različne začimbe se pri različnih tehnikah kuhanja vedejo različno, zato moramo paziti, da toplota nanje ne učinkuje negativno. Poznavanje začimb je tako prvi pogoj za uspešno začinjanje jedi. Nič manj pomembna ni pravilna presoja. K vsaki jedi spada namreč le ena glavna začimba, vse druge jo samo dopolnjujejo. Osnovne napotke za začinjanje lahko najdete v vsaki do- 59 NOVINE, številka £6 Razno bri kuharski knjigi. Če pa hočete nekaj več, morate seveda poskušati sami, imeti morate čut za pravilno presojo, občutek za mero in pogum.Ugotoviti je treba, katere začimbe se med seboj dopolnjujejo in katerih nikakor ne smemo uporabljati skupaj. Brez občutka za mero ne moremo doseči fines, ki so tako pomembne pri začinjanju. Začimba poudari in dopolni značaj jedi. Lasten okus uporabljenih sestavin mora ostati v ospredju, začimbe samo poudarijo ali dodajo nianso. Gordana Toth, uni. dipl. inž.živ, teh. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota S PREHRANO DO BOLJŠE ODPORNOSTI Odpornost telesa je ključnega pomena za dobro zdravje. K boljši odpornosti pa lahko veliko prispevamo sami. Kako? Z zdravim načinom življenja. Namreč dejavniki kot so: neredni obroki, premajhni ali preveliki kalorični vnos, premalo hranilnih in zaščitnih snovi v hrani, uživanje pretežno maščob živalskega izvora, veliko sladkorja v prehrani, nezadostna telesna dejavnost, premalo spanja in bivanja na svežem zraku ter stres zmanjšujejo odpornost telesa. Zato imejmo redne obroke količinsko primerne telesni aktivnosti. Prehrana naj bo pestra, da si zagotovimo vse potrebne hranilne in zaščitne snovi. Glede izbora in količine živil se ravnamo po prehranski piramidi, ki prikazuje in spodbuja uživanje živil iz petih poglavitnih skupin živil: žit in žitnih izdelkov, sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa, mesnih izdelkov in zamenjav. Nobena skupina živil iz prehranske piramide ni pomembnejša od druge, saj za dobro zdravje otrok potrebuje živila iz vseh skupin. Žita in žitni izdelki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, ki so primeren vir energije. Vsebujejo tudi vitamine in minerale ter prehranske vlaknine. Priporočava uživanje polnovrednih živil (kruh in testenine iz integralne moke, kaše, kosmiči ...). Zelenjava in sadje naj bodo sestavni del vsakega obroka. So pomemben vir mineralov, vitaminov, ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA vlaknin in zaščitnih snovi. Mleko in mlečni izdelki zagotavljajo beljakovine, vitamine in minerale. So najbogatejši vir kalcija potrebnega za zdrave in čvrste kosti. Meso, ribe in stročnice zagotavljajo biološko visoko vredne beljakovine ter nekatere minerale in vitamine. Beljakovine so med drugim sestavni del protiteles. Obrambo telesa spodbujajo vitamini C, A, E, B6 in B12. Pomembni so tudi minerali kot so selen, železo, cink... Znano je tudi, da proti škodljivemu učinku prostih radikalov varujejo tako imenovani antioksidanti: vitamin C, E, provitamin A, selen, kvercetin, likopen, hesperi-din, rutin, zeaksantin in drugi. Zadostno količino antioksidantov zagotovimo z rednim uživanjem zadostnih količin zelenjave in sadja vseh barv. Ugoden vpliv na odpornost ima uživanje jagodičevja: ribez, borovnice, brusnice, jagode, maline, kosmulje in drugo. Živila, ki vsebujejo veliko nasičenih (v glavnem živalskih) maščob neugodno vplivajo na odpornost. S tem razlogom je priporočljivo uživanje zmernih količin rastlinskih maščob (olja). Pri pripravi jedi se izogibajmo cvrtja oziroma praženja v maščobi. Tudi uživanje sladkorja neugodno vpliva na odpornost. Zato omejimo njihovo količino v prehrani. Z upoštevanjem omenjenih navodil bomo prispevali k boljši odpornosti in zdravju. Marinirani brokoli 40 dag brokolija 10 dag črnih oliv 4 kisle kumare 1 trdo kuhano jajce 10 dag orehov 1 žlica olivnega olja marinada: 6 žlic jogurta 1 žlica limoninega soka sol, poper Brokoli kuhamo v slani vodi nekaj minut. Mora ostati čvrst. Ohlajenega narežemo na koščke in prelijemo z oljem. Dodamo sesekljane olive, kumare, orehe in 1 jajčko. Prelijemo s prelivom in okrasimo z narezanim jajčkom. Jed je primerna za svečane priložnosti. prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 60 Obvestila NOVINE, številka 26 Občina Gornji Petrovci ima svojo spletno stran Spoštovane občanke in občane naše občine obveščamo, da ima občina Gornji Petrovci svojo spletno stran pod naslovom: www.gornji-petrovci.si POSEBNO OBVESTILO ker se približuje obdobje mrzlega vremena in se bodo temperature spustile pod ledišče, obveščamo vse uporabnike javnega vodovoda, da so dolžni zaščititi vodovodne priključke (števec za merjenje porabe vode) proti zmrzali. To velja predvsem za tiste, ki imajo vodovodne priključke v hišah ali v kakih betonskih jaških in so montirani na takih mestih, kjer obstaja nevarnost, da ob nizkih temperaturah lahko priključek zmrzne. Stroške popravila, v kolikor vodovod zmrzne, mora nositi lastnik sam. Tako vas prosimo, da priključke ustrezno toplotno zaščitite. Tako se izognete nepotrebnim nevšečnostim in stroškom. Pindža d.o.o. Upravljalec javnega vodovodnega omrežja v občini Gornji Petrovci DELOVNI ČAS OBČINSKE UPRAVE Občinska uprava Občine Gornji Petrovci bo od 01.12.2008 delala po naslednjem urniku: Delovni čas v občinski upravi: - v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, - v sredo od 7. do 16. ure, - v petek od 7. do 14. ure. Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami in uradne ure po telefonu so: - v ponedeljek od 7.30 do 14.30 ure, - v sredo od 7.30 do 15.30 ure, - v petek od 7.30 do 13.30 ure. Župan Občine Gornji Petrovci sprejema občane in druge stranke: - v ponedeljek od 9. do 11. ure, - v sredo od 15. do 16. ure. Sprejem pri županu se lahko na podlagi predhodne najave v Občinski upravi občine Gornji Petrovci dogovori tudi izven zgoraj navedenega časa. Spoštovane občanke in občani! Razvojna agencija Sinergija, kot partner v projektu CVŽU Pomurje, nadaljuje z izvajanjem aktivnosti CENTROV VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (CVŽU) na točkah VŽU občin Razvojne koalicije Sinergija. Točke VŽU so odprto učno okolje, ki ob mentorski pomoči omogočajo dostop do vseživljenjskega učenja s posredovanjem informacij, nasvetov, usposabljanj in učnih pripomočkov (IKT opreme, gradiv). Lokacije in urnik delovanja Točk VŽU »Sinergija« Vas zanima usposabljanje in izobraževanje odraslih, osebni izobraževalni načrt, svetovanje o možnostih zaposlitve, računalniško usposabljanje, učenje jezikov, samostojno učenje na daljavo, premagovanje administrativnih ovir, dostop do sodobne računalniške opreme,... ?!? Obiščite najbližjo Točko VŽU »Sinergija« - po navedenem urniku H! TVŽU TVŽU Puconci: Puconcih 80, občina - vsak prvi in tretji torek, od 8:00-11:30 h; TVŽU Beltinci: Beltinci, Mladinska ul. 2, občina - vsak prvi in tretji četrtek, od 8:00-11:30 h; TVŽU Kuzma: Kuzma 60c, občina - vsak prvi in tretji torek, od 12:00-15:30 h. TVŽU Martjanci: Martjanci 36, bistra hiša - vsako prvo in tretjo sredo, od 8:00-11:30 h; (*) ta točka je sicer strankam dostopna vsak delovni dan v okviru obratovalnega časa RA Sinergija! Za vse informacije pokličite na telefon: (02) 538 16 63, ali nam pišite na cvzu@ra-sineraiia.si Vse storitve in usposabljanja so brezplačna !!! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO za ŠOLstvo iN ŠpoRt 61 NOVINE, številka 26 Obvestila RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA DEVELOPMENT AGENCY Izvajanje osnovnih svetovalnih storitev, povezanih z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij ter osnovno svetovanje potencialnim podjetnikom Brezplačno izvajanje postopkov za samostojne podjetnike in gospodarske družbe (registracija s.p., ustanovitev d.o.o., izpis iz poslovnega registra, prijava davčnih podatkov, prijava oseb v osebna zdravstvena zavarovanja, prijava prostega delovnega mesta,...itd.) Informiranje ter posredovanje raznih informacijskih paketov z vsebinskim poudarkom na aktualnih razpisih (za vključitev v mrežo uporabnikov pošljite mail na: oodietnisko-svetovanie(3)ra-sineraiia.si) ★ V okviru Programa vavčerskega svetovanja tudi možnost koriščenja storitev podjetniškega svetovanja in usposabljanja po 45-100 % subvencioniranih cenah Za več informacij pokličite: tel. 02 538-13-50, kontakt: Jasmin Kukec in Jožica Toplak, ali se osebno zglasite pri nas, v Martjancih 36, ali pišite na e-naslov: podietnisko-svetovanie(5)ra-sinerqiia.si Storitve VEM lahko opravljate preko e-VEM sistema, ki je sofinanciran s strani Evropskega Socialnega Sklada j Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski socialni sklad Medij NOVINE je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 387. IZDAJATELJ: Občina Gornji Petrovci; Odgovorni urednik: Franc Šlihthuber; Uredniški odbor: Viljem Zrim, Aleksander Kerčmar, Matejka Bohar, Cvetka Gašpar, Brigita Andrej ek, Marjana Časar, Sonja Kerčmar; Lektor: Nada Dekovski; Naslov uredništva: Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci, tel. 02/ 556 90 00, fax. 02/ 556 90 01; Grafična priprava in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik; Naklada: 810 izvodov. 62 Čestitke NOVINE, številka 26 Marjana Frizerski salon Veter v laseh, na obrazu nasmeh. Bodimo moderni, atraktivni; lepi za vsak dan ob vsakem trenutku. Marjana ČASAR s.p. Gornji Petrovci 40 G 9203 Petrovci Vse informacije in naročila sprejemamo na: Telefon: 02/55-61-700 GSM: 041-478-363 Delovni čas: - v ponedeljek, nedeljo in ob praznikih zaprto - TOREK : 08.00 -17.00 - SREDA : 09.00 -18.00 -ČETRTEK: 08.00-14.00 -PETEK : 09.00-18.00 - SOBOTA : 07.00 -14.00 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2009 VETERINARIA MURSKA SOBOTA d.o.o Metka Šiviljstvo, trgovina in glasbene dejavnosti Metka Jošar s.p. Gornji Petrovci 35 9203 Petrovci tel. 02/556 91 10 www.siviljstvo-metka-josar.si ŠIVILJSTVO Šivanje ženskih oblačil tudi za močnejše postave in bodoče mamice - kostimi, hlače, krila, - maturantske obleke in obleke za birmo - šivanje po meri TRGOVINA Prodajalna ženskih oblačil Metka, Lendavska 13b, Murska Sobota, tel. 02/522 14 54 GLASBENE DEJAVNOSTI Glasbeni snemalni studio - snemanje glasbenikov in pevskih zborov - izvajanje glasbenih prireditev in posredovanje glasbenikov - ozvočenje prireditev. GSM 041 733 973 www.dragoiosar.com ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2009. Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Gornji Petrovci, želi svojim članom, upokojencem in vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci vesele božične praznike, obilo sreče in zdravja v letu 2009. Predsednik OO DeSUS Aleksander Kerčmar 63 DeSUS NAMESTO POSLOVNIH DARIL VLAGAMO V IZOBRAŽEVALNI, KULTURNI IN DRUŠTVENI RAZVOJ REGIJE. Zavarovalnica Triglav, d.d.»Območna enota Murska Sobota se za izboljšanje kakovosti življenja ljudi osredotoča na doseganje strateških ciljev regije: • ustvarjanje gospodarstva temelječega na znanju, • izobražena, podjetna in inovativna delovna sila, • vlaganje v preventivne in razvojne projekte, • zdravo okolje za zdravje prebivalstva in • širjenje razvoja po celi regiji. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČNIH DNI V LETU 2009. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.