KULTURNO GLASILO W' Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. b. b« LETO XX / ŠTEVILKA 6 CELOVEC, DNE 8. FEBRUARJA 1968 CENA 2.- ŠILINGA Vietnam dokazuje: Duh odloča, ne sila Blagostanje -najiprvo človeka pomehkuži. Odvadi ga napornega življenja. Ga sili, da skuša doseči vsako stvar s posvetnimi pripomočki, največ z denarjem. Taiko postane denar tisto sredstvo, ki naj služi vsem socialnim .akcijam. Tipični so v tem oziru vladni proračuni v posameznih državah. Vse njihove postavke se vrtijo okoli denarja. Pa vendar želijo 'tisti, ki so -pomoči potrebni, le preprosto tudi nekaj drugega, hočejo imeti poleg sebe človeka, ki čuti z njimi, ki jih skuša razumeti, ki bi jim rad 'pomagal z drugim in ne z denarjem. Take zlate duše srečamo le redko v našem življenju. Včasih vidimo, da jih ni nikjer, niti v družinskem življenju. Zmeraj bolj poredko slišimo vprašanj e, kdo me ima pa rad, zmeraj sili v ospredje vprašanje, kdo mi bo dal denar. Tako se zgodi le prevečkrat, da blagostanje razkraja družinsko življenje? kjer je dosti denarja, tam se vse žrtve merijo z njim, vrednost osebnih žrtev pada na ničlo. Stanovanje, opremljeno z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki, poln hladilnik, avtomobil v garaži, vse to nam je v veselje, toda nas obenem tudi -pomehkuži. Kakor hitro se pojavi nevarnost, da je treba osebno ka-j žrtvovati, se pa skrijemo, se izmikamo. Zato smo pa tudi otopeli za žrtve svojega bližnjega. Mehkužnost in sebičnost, ki izvirata iz blagostanja, se čutita tudi v javnem življenju. Zmeraj težje je dobiti ljudi, ki se hočejo žrtvovati za ta ali oni pose-l brez pričakovanja -odškodnine, časti, vpliva, hvale itd. Zmeraj manj se zavedamo naših dolžnosti do skupnosti, če jih pa spoznamo, se jih najraje znebimo. Blagostanje rodi tudi zaljubljenost vase. Nikjer ni toliko nečimrnosti kot med premožnimi in bogatimi sloji, nikjer ni toliko nepotrebnega tekmovanja za prazne stvari kot ravno med njimi. Blagostanje pa menja tudi značaj celih narodov. Iz zgodovine je znana resnica, da je že veliko narodov propadlo radi svojega blagostanja. So se .pomehkužili, razvadili, so zgubili smisel za narodne ideale, so se vtapili v la-godno življenje, pa je prišel čas z njihovimi sovražniki in jih pokopal. Predrzna bi bila misel, da se to ne bo več dogodilo. Resda so danes časi drugačni, da je tehnika vojskovanja hudo napredovala in da si bogati narodi lahko privoščijo vojno opremo, ki j-e drugi ne morejo kupiti a.li proizvajati. Toda ravno v Vietnamu vidimo, da materialno orožje še ni vse. SaigomSke čete so na primer tehnično veliko bolje opremljene kot lianoj-ske, pa vendar jim niso m ne bodo kos. To se zgodi lahko tudi vsakemu drugemu narodu. Si lahko oskrbi vse, kar je tehnično potrebno za vojskovanje, pa bo vendarle podlegel, ker je njegov sovražnik sicer na slabšem glede orožja, toda na boljšem glede duha, zavednosti, discipline, požrtvovalnosti, hrabrosti itd. Razlika med Atenci in špartanci se lah-ko še zmeraj ponovi, seveda v čisto drugi obliki. Iz tega lahko izvajamo samo en nauk: narodi z velikim blagostanjem naj si dvakrat premislijo, predno se spustijo v vojno. Naj ne mislijo samo na rakete, atomske bombe, vojno letalstvo, -naj presodijo tudi, kakšne so moralne vrednosti in prednosti 'bodočega .sovražnika, drugače se bodo urezali, kot se je Amerika v Vietnamu. Če navajamo vse temne strani blagostanja, t-o ne pomeni, da smo proti njemu. Ravno narobe, da je človeški rod dolžen, da dviga -svoje blagostanje, toda ne sme ga omejiti samo na materialno plat, mora misliti tudi na duhovno, če bo zanemaril duhovno, ga čaka težka presikušn-ja ali morda celo katastrofa v dnevih, ki bodo odločevali o njegovi usodi. Žal so -pa naši časi taki, da -ob velikem Slovesni začetek X. zimskih olimpijskih iger Ob nenavadno velikanski predstavi je v torek popoldne francoski državni predsednik general Charles de Gaulle v Grenoblu otvoril X. zimske olimpijske igre. V svečanem vzdušju in v navzočnosti 1355 športnikov iz 37 držav in številnih funkcionarjev ter okoli 60 tisoč gledalcev, je francoski predsednik, ko je dosegla pri- reditev svoj višek, dejal: »Ot var jam X. zimske olimpijske igre v Grenoblu«. Otvoritvena slovesnost v stadionu, zgrajenim z milijonskimi stroški, j-e bila za gledalce nepozabno -doživetje. Potem ko je še v torek zujtraj v Grenoblu lilo -kot iz škafa in je malo kasneje zapadel nov sneg, se je proti poldnevu -zjasnilo. V-ojaška -godba na pihala ise je zbrala blizu trideset metrov visokega aluminijastega droga -za olimpijsko -zastavo. Takoj nato j-e vzletelo pet helikopterjev čez -stadion, ki so v -svojem letu zarisali v araku v barvah olimpijske kroge rdečo, zeleno, črno, rumeno in p-lavo zastavo iz dima. Medtem iso -prispeli- v stadion -številni člani olimpijskega komiteja (odbora) in dru- gi funkcionarji. Vse j-e bilo na red, ko je francoski predsednik de Gaulle iz -prefekture (pokrajinska zgradba vlade) šel po »Via Triumphalis« (Poti zmage), ki je prav v ta namen na obeh straneh vzdolž ceste zasajena s 1200 jelkami, in točno ob 15. uri sto-pil v stadion. V tem trenutku je vojaška godba intonira-la francosko- -državno himno-»>Marseillai-se«, n ato pa -je posebni znak najavil prihod -športni-kov-udeželencev. Po .stari -tradiciji (običaju) je korakalo ikot -prvo na čelu moštvo Grčije. Potem ko so prišli v stadion francoski športniki, je -tvorilo 130 francoskih -smučarskih učiteljev častno -stražo za -olimpijsko zastavo, ki bo visela na 30 metrov visokem drogu za časa celotnih -zimskih olimpijskih iger. Tako -bo Gre-noible, glavno -mesto francoske -province Daup-hine -do 18. februarja -središče svetovnega -zimskega, športnega dejanja in nehanja mladine. Napetost Bonn - Pariz Zahodnoncmški zunanji minister je hudo razburil uradni Pariz Na -odnose med Bonnom in Parizom, ki so 'bili v zadnjem -času -pra-v prisrčni, je legla -te dn-i senca -nazaiupanj-a, Opazovalci pravijo, da je -odnose -skalila baje žaljiva izjava zunanjega ministra Zahodne Nemčije Willyja Brandta na račun francoskega predsednika generala de Ganila, in -sicer prav v času, k-o se je mudil v Parizu za-hod-nonemški predsednik Liibke. Na kongresu socialnodemokratske stranke je podkancler -in zunanji minister Brandt, -kot je poročala bonnska agencija DPA, menda izjavil, da bo francosko-nem-ško prijateljstvo, ki je globoko ukoreninjeno zlasti med mladino, postalo močnejše kakor toge in protievropske zamisli nekega državnika, ki hlepi po oblasti. V zvezi s temi izjavami Brandta je fra-ncosiki zunanji minister Cou-ve de Murvi-lle poklical v ponedeljek -k sebi zahodnonemškega veleposlanika Kleiiberja. Medtem pa j-e agencija DPA umaknila izjave B-randtovega govora. Brandt je namreč dejal, da j-e DPA razširila novico, ki v-sebuje izmišljene -stavke. Podkancler Brandt je dejal: »Čeprav bi bilo nesmiselno misliti, da sem se mogel na tak način izraziti o francosko-nemških stikih, so lažne trditve resno komentirali tudi na drugi strani meje, predvsem v Parizu. Tako sem zahteval, naj se v celoti objavi del mojega govora posvečen zunanji politiki, tako da bo prebivalstvo v Nemčiji in v svetu lahko spoznalo, kaj je bilo dejansko rečeno. Ta pripetljaj, ki ga socialnodemokratska stranka želi v celoti pojasniti, je treba samo obstajati.« V besedilu, ki ga j-e objavilo službeno sporočilo socialnodemokratske stranke, j-e rečeno: »Francosko-nemška sprava in prijateljstvo sta globoko ukoreninjena v srcu naših dveh narodov. To je še posebno res za mlado generacijo. Upam, da je ta navezanost že tako močna, da je niti malo razumne vlade ne morejo menjati.« Uradni predstavnik bonn-ske vlade Ah-lars j-e v torek izjavil -na tiskovni konferenci, -da zahodnonemška vlada obsoja pripetljaj in da -upa, -da zaradi tega ne -bodo trpeli framcosikoinemški odnosi. Dalje j-e izjavil, da j-e bil nesporazum popolnoma pojasnjen in da bi se morala Francija ravnati, kot da tega pripetljaja ni bilo. Na vprašanje, a.li so Francozi posredovali v zvezi z besedami, ki so jih pripisali Brandtu, je Ahlers odgovoril, da je ta novica nedvomno ustvarila zapletljaje med Bonnom in Parizom. Toda sedaj, k-o ni več vzroka za razburjanje, b-i moralo biti vse uglajeno. Po zajetju ameriške ladje »Pueblo' Kot je naš lis-t v zadnji številki pisal, so severnokorejske vojne ladje zajele ameriško vojno ladjo »Pueblo«. Na ladji je bilo 83 mož posadke. Po ameriških poročilih se je ladja nahajala v mednarodnih vo-da-h v Japonskem morju, k-o so j-o nenadoma obkolile severnokorejske v-oj-ne ladje, medtem ko druga stran trdi, da j-e -bila ameriška ladja (pravijo vohunska) v korejskih vodah. Od tedaj pa do danes (zajeli -so jo 23. januarja), so med ameriško in severnokorejsko vlado pogajanja o vrnitvi ladje. V ponedeljek pa j-e j-užnokorejska časopisna materialnem napredku vidimo le malo duhovnega. Dočim se blagostanje marsikje razvija naravnost bohotno, se duhovni napredek zvija v krčih in pada iz ene krize v drugo. Svet pa zastonj čaka na rešenika, ki bi mu kazal pot iz slepe ulice. Večina človeškega rodu se tega zaveda in je nesrečna. Pač pa so srečni tisti, ki najdejo v svoji veri »pot, resnico in življenje«. agencija .poročala, da so Združene države Amerike in Severna Koreja dosegle sporazum o izpustitvi 83 mož posadke ameriške ladje »Pueblo«. Kot pravi omenjena časopisna agencija, so sporazum dosegli na zasebnih pogovorih -v severnokorejskem mestu Pa-nmumjomu. Severna Koreja se j-e strinjala s tem, -da najprej izroč-e t-ruiplo ubitega mornarja ter več ranjenih članov posadke, ki se je upirala predaji ob zajetju »Puebla«. Iz Washingtona pa sedaj poročajo, da še niso prejeli nobenega obvestila, ki bi potrjevalo to novico, medtem ko je severnokorejska časopisna agencija javila, da se bodo pogovori v Panniunjornu nadaljevali. Obrambni minister M c N am-ara je izjavil, da ne more potrditi, da ameriška ladja »Pueblo« nikoli ni zaplula v severnokorejske vod-e, da pa so ameriške oblasti prepričane, da je bila ladja v trenutku, ko so jo zajeli, v mednarodnih vodah. Enakega mnenja je tudi ameriški zunanji minister Dean Rusk. Zastopniki Združenja staršev pri prosvetnem ministru V sredo, dne 7. februarja, je sprejel prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič ob navzočnosti ministra za gradnje dr. Kotzine delegacijo Združenja staršev na Slovenski gimnaziji, ki jo je vodil predsednik združenja, ravnatelj Valentin Vauti. V delegaciji so bili še: provizorični ravnatelj gimnazije dr. Pavle Zablatnik, odbornik Združenja staršev g. Mirko Kumer ter nadzornik dr. Valentin Inzko in dr. Franci Zvvitter, ki sta bila v delegaciji istočasno kot predstavnika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Pri razgovoru na Dunaju se je zahvalil ravnatelj Valentin Vauti prosvetnemu ministru za njegovo naklonjenost v zadevah Slovenske gimnazije. Hkrati pa je orisal vse težave, ki so povezane s popoldanskim poukom. Naprosil je — kot ostali člani delegacije — prosvetnega ministra, da ukrene za gradnjo šole čimprej vse potrebno,-Prosvetni minister je priznal, da pomeni popoldanski pouk, ki je že deset let nepretrgoma popoldan, hudo obremenitev za šolo, zaradi česar bo storjeno vse za čimprejšnjo uresničitev omenjenega načrta. To je tudi stališče deželnega šolskega sveta za Koroško. Pri razgovoru na Dunaju je bilo povedano, da je stavbišče za gimnazijo zagotovljeno, da bo poskrbljeno tekom leta za gradbene načrte, s prihodnjim letom pa bi bilo možno začeti nato z gradnjo poslopja. Proces s „Heimatdienstom“ Kot smo v našem listu že poročali, je vložil predsednik koroškega »Heimatdiensta« Heribert Jordan zaradi izjav, ki jih je podal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko pri zadnjem razgovoru v zvezi s prepovedjo »Heimatdiensta« v uradu zveznega kanclerja, tožbo pri okrajnem sodišču na Dunaju. Na predlog celovškega odvetnika dr. Janka Tisch-lerja, ki je zastopal dr. Inzka pred sodnijo, je prišlo do obravnave pri okrajnem sodišču v Borovljah, ker stanuje dr. Inzko v eni izmed občin boroveljskega sodnij skega okraja. Do tožbe je prišlo, ker se je čutil predsednik »Heimatdiensta« prizadetega zaradi izjave, da Avstrija ne more dopuščati delovanja organizacij, ki so naperjene proti državnim interesom. V tej zvezi je bila izpovedana zahteva po razpustitvi »Heimatdiensta«. V ponedeljek, dne 5. februarja, je prišlo v Borovljah do obravnave. V imenu obtoženca je podal pri obravnavi odvetnik dr. Janko Tischler v slovenskem jeziku — pri okrajnem sodišču Borovlje je slovenščina kot uradni jezik pripuščena — sledečo izjavo. »Obtoženi se priznava k očitkom proti .Karntner Heimatdienstu’ in s tem tudi k očitkom, iznesenim proti privatnemu tožilcu. Bil bi tudi v stanu dokazati, da so trditve resnične. Izvedba dokazov pa ne bi vplivala ugodno na odnos med slovensko manjšino in ostalim koroškim prebivalstvom, zaradi česar se obtoženec v interesu mirnega sožitja, za katerim je slovenska manjšina na Koroškem vedno stremela, odpove dokazilnemu postopku.« V zvezi z na Dunaju podanimi izjavimi je bil nato dr. Inzko obsojen na denarno globo tisoč šilingov ter poravnavo sodnih stroškov. V kratkem pa bo v Celovcu proces proti odgovornemu uredniku »Našega tednika«, g. Janku Tolmajerju, ker so bile izjave predsednika Narodnega sveta objavljene v našem listu. Politični teden Po svelu... POZORIŠCE KOREJA Tudi v preteklem tednu je svetovno časopisje veliko pisalo o ameriški ladji »Pu-eblo«, ki so jo Severni Korejci zajeli. Mnogo držav je hotelo v tej zadevi posredovati. Med njimi je bilo tudi pet afriških in azijskih držav, članic varnostnega sveta. Gre pri tem za Alžirijo, Etiopijo, Indijo, Pakistan in Senegal. Vendar so te države svojo prvotno namero opustile. Hotele so namreč poslati severni Koreji poziv, naj izpusti posadko zajete ameriške ladje »Pueblo« in naj severno korejska vlada pošlje svojega predstavnika v varnostni svet, ki razpravlja o 'tej zadevi. Medtem je Bela hiša sporočila, da so v široki diplomatski dejavnosti dosegli glede, spornega vprašanja med Ameriko in Severno Korejo majhen napredek. Predstavnik Bele hiše pa ni hotel povedati, ali so ZDA v neposrednih stikih s Severno Korejo, da bi izprosile vrnitev ladje in njene posadke. N apredek je bil dosežen v tem smislu, da je bilo navezanih precej diplomatskih stikov v raznih smereh. Tako je bilo izjavljeno po predstavniku Bele hiše, pri čemer je omenil pogovore o Organizaciji združenih narodov, kakor tudi prizadevanja ZDA, da bi izposlovale prizadevanje Sovjetske zveze in drugih držav. O posadki ladje pa nimajo drugih podatkov, razen da s člani posadke korektno ravnajo. Vsekakor je nastala tudi v zadevi »Pueblo« živahna diplomatska dejavnost. OSTRI BOJI V SAJGONU Tudi v preteklih dneh so se boji v Sajgonu in Južnem Vietnamu nadaljevali. Vietkongovci neprestano napadajo ameriška oporišča in položaje. Predvsem dramatični so bili boji v Sajigonu, kjer je prišlo do cele vrste napadov. Ofenziva vietkon-govcev v prestolnici je presenetila Ameriko. Spočetka je bilo napadeno področje Tan Som Not, kjer je veliko ameriško letalsko oporišče, glavni štab ameriškega vrhovnega poveljnika Westermorelanda, glavni štab ameriške sedme letalske armade in glavni štab južnovietnamskih oboroženih sil. Takoj nato so vietkongovci napadli vrsto hotelov, kjer stanujejo ameriški častniki im vojaki; 'motoristični center ameriških sil v prestolnici, ameriško in filipinsko poslaništvo ter predsedniško palačo. Istočasno so pripravili zasede po cestah, kjer so uničili več ameriških vozil. V bližino predsedniške palače so med spopadi pošiljali ameriške padalce, ki so se spuščali iz helikopterjev na streho poslopja in se nato spopadli z vietkongovci v notranjosti poslopja. Medtem ko so divjali boji v Sajigonu, so izvršili vietkongovci celo vrsto drugih napadov na obširnem področju med demilitariziranim področjem na severu in delto reke Mekong na jugu ter so zavzeli vojaška poslopja in radijske postaje. Vietkongovcem je uspelo v Sajgomu vdreti v vrtove ameriškega poslaništva in tudi v nekatera poslopja poleg glavnega poslopja. Dolgo časa so bile v Sajgonu prekinjene tudi telefonske zveze. Ko so prenehali boji okoli ameriškega poslaništva, si je poslopje ogledal general Westmore-larnd. Poslopje jie močno poškodovano zaradi eksplozivnih nabojev. Ameriški helikopterji so obstreljevali številne točke v Sajgonu, kjer so se še upirali vietkongovci. Nepredvideni dogodki so oblasti v SajT. gonu prisilile, da izvedejo evakuacijo civilistov iz nekaterih predmestij, zato da so lahko bombardirali ta predmestja. Južno-vietnamski predsednik je odredil obsedno stanje v vsej državi. Pozval je prebivalstvo, ki je na področju vietkongovcev, naj se preselijo na področja, ki so pod nadzorstvom vlade. ŠE VEDNO PREPLAH NA SICILIJI Zemlja na Siciliji se kar noče umiriti. V četrtek, 25. januarja, je hud potresni sunek ob 10.57 znova zamajal tla v Gibelini, ki je že itak 90 odst. v razvalinah. Posledica tega potresa osme stopnje jie bila smrt štirih oseb: treh gasilcev in enega orožnika, ki so bili zaposleni pri odstranjevanju ruševin. V noči od 28. na 29. januar pa sta bila še dva sunka. Porušilo- se je nekaj razmajanih zidov. Razumljivo zato, da ljudje množično zapuščajo opustošene kraje. Zaman so pozivi oblasti, naj; bi ljudje ne odhajali z otoka, kajti drugod -jih čakajo nova razočaranja, saj, je možnost za delo izven Sicilije le majhna, na otoku pa bo -dela kmalu dovolj, ko se bo po sprejetju načrtov pričelo obnovitveno delo. Toda izredni vlaki iz Messine in Palerma odhajajo vsak -dan. Brezplačne vozne listke izdajajo na vseh sicilskih železniških postajah. Dovolj je potrdilo krajevnih oblasti ali karabinjerjev, v krajih, ki jih je prizadejal potres, pa še to -ni potrebno. Skupno je -bilo do sedaj izdanih nad 25.000 -voznih listkov. V pokrajinah Palermo, Trapani in A-gri-gento so šole še zmerom zaprte. Mnogo ljudi še vedno bolj zaupa šotorom in polju kot zidanim poslopjem. Kako silna je živčnost med prebivalstvom, pove ta primer: nekdo jie telefoniral znancu v precej veliko naselje Castelvetrano na zahodu Sicilije, da potresni števci javljajo potres v teku ene ure. Vest o prihajajočem potresu se je razširila kot blisk in čez pol ure je -bil Castel-vetra-no mrtvo mesto. in pri nas v Avstriji NEPOTRPEŽLJIVI DEŽELNI GLAVARJI SILIJO KLAUSA Nevolja deželnih glavarjev obeh velikih strank se zdi, da narašča, ker še vedno niso izpolnjene zahteve dežel. Ker so doslej že dvakrat brez uspeha izrazili svoje želje zvezni vladi, jih bod-o sedaj iznesli pred strankinimi gremiji. Iz poročila komunikeja, ki so ga izdali v četrtek po posvetovanju deželnih glavarjev in deželnih uradnih direktorjev na Dunaju, je razvidno, da hočejo vztrajati na zahtevah dežel. Zveznega kanclerja Klausa je pri tem posvetovanju zastopal sekcij-ski šef Lobenstein. Pri tem -so razpravljali predvsem o prevelikem vplivu zveznega sveta (absolutna pra vica ugovora pri zakonskih predlogih, ki zadevajo pravice -dežel), o spremembah pri varnostnih direkcijah kakor tudi o službe-no-pravnih in osebno-pravnih zastopstvih. Predarlski deželni glavar Herbert Kessler, ki je predsedoval posvetovanju v četrtek, velja za posebno vnetega borca teh zahtev. Poleg navedenih glavnih točk vsebuje ta dosleji neizpolnjeni program zahtev, ki ga deželni glavarji obeh velikih strank enoglasno zastopajo, še naslednje želje: civilno varstvo (obramba), novelo k zakonu o civilnih tehnikih, energijsko gospodarstvo, pristojnost deželnih dblas-ti v zadevi naravnih jam in plovbe, zakon o nakupovanju zemljišč po inozemcih. Po mnenju deželnih glavarjev bi moral parlament čim prej obravnavati vladni predlog o odpravi varnostnih direkcij in prenosu nalog na deželne glavarje. Prav -tako so deželni glavarji znova opomnili na čimprejšnjo obravnavo že dokončno izdelanih zakonskih osnutkov v parlamentu. SCHMITZ SEDI NA 600 TONAH ZLATA Bivši finančni minister dr. Wolfgamg Schmitz je bil po zveznem predsedniku Francu Jonasu zaprisežen za novega predsednika Narodne banke. Takoj nato se je Schmitz dalj časa posvetoval z zveznim kanclerjem Klausom, vicekanclerjem \Vithal-m-o-m in finančnim ministrom Korenom o čimbolj tesnem sodelovanju med Narodno banko in zvezno vlado. »Pričakovanja, ki s-o vsepovsod povezana z vašim nastopam te službe, so velika,« je dejal zvezni predsednik novemu predsedniku Schmitzu. Utrditev vrednosti šilinga in njegove kupne moči »sta gotovo najbolj važni predpogoj za gospodarski procvit naše dežele.« Narodna banka je bila kot »najvažnejša gospodarska ustanova naše republike« v zadnjem času radi razližnih gospodarskih sprememb -v mednarodnem območju še močneje potisnjena v ospredje -splošnega zanimanja. Zvezni predsednik Jonas se je zahvalil namestnemu predsedniku Andreju Korpu, ki je skoraj poldrugo leto vodil po-sle Narodne banke namesto obolelega predsednika Kamitza, ki je sedaj odstopil. Pri tem je dej-al zvezni predsednik, da je Korp v tem času raznih mednarodnih pretresov glede vrednotenja valut zelo spretno ravnal. Zvezni predsednik je tudi izrazil upanje, da bo vodstvo Narodne banke znalo tudi vnaprej obvarovati to gospodarsko ustanovo izven dnevnih političnih -prepirov. Po prevzemu postov je Schmitz pohvalno omenil delovanje Kamitza in Korpa in poudaril, da more Narodna banka svoje naloge izpolniti le skupno z vlado, finančnim ministrstvom in socialnimi partnerji. V razgovoru, ki ga je imel -novi predsednik za avstrijski radio, je med drugim dejal, da bi z zlato zalogo, ki jo ima Avstrija, bilo mogoče napolniti 60 vagonov po 10 ton; to zlato ima trenutno vrednost približno 18 milijard šilingov. Tako je avstrijska valuta dobro krita in je na mednarodnem področju med prvimi, kar se tiče kritja valute. IZ MINISTRSKEGA SVETA: V torek je zasedal ministrski svet. Na dnevnem redu je bila tudi ureditev kompetenc za področja, ki so bila do-slej razdrobljena na posamezna ministrstva. Za široko diskusijo Dopis k razpravi o programu Narodnega sveta Brez dvoma je treba pozdraviti sklep NskS, da da sv-o-j program v javno razpravo, preden ga dokončno sprejme. Prav-ta-ko bo vsak demokratično misleči Korošec pozdravil poudarek na pravici -do izražanja lastnega političnega mnenja., kot je bito t-o nakazano v članku »Rechit auf freie Meinun-gsauBerung« v Našem tedniku, 18. jan. t. 1. Vendar se ne morem strinjati z ugotovitvijo dopisa »program v diskusiji« v isti številki Našega tednika, da Je diskusija v polnem teku. Če razmislimo nekoliko natančneje, lahko na žalost hitro ugotovimo, da ,prave diskusije pravzaprav le ni, ker je omejena samo na organizacije, ki razpolagajo z lastnim -tiskom. Ker več kot polovica koroških Slovencev ne prebira Vestnika, se ne more večina bralcev Našega tednika v zadostni meri seznaniti z mnenji in stališči druge naj večje slovenske skupine na Koroškem. Prav tako ni mogoče v zadostni meri slišati mnenja politično neodvisnih 'posameznikov, dokler se le-ti več ali manj- ne podrede politični »liniji« bodisi Našega tednika bodisi Vestnika. Če tega ne store, jim grozi, da bo članek delno cenzuriran ali pa celo odklonjen. Če NskS dejansko želi, da vsi koroški Slovenci razpravljajo in soodločajo -o njegovem programu, bi bilo, po mojem mnenju, potrebno sledeče: 1. Ponatisniti v Našem tedniku iz drugih časopisov vse članke, iki se nanašajo na program, predvsem seveda iz slovenskih, torej tudi iz Vestnika, ter seznaniti vse Slovence z vsemi podanimi in izrečenimi stališči; to naj bi se storilo, ne oziraje se na to, ali je Vestnik v celoti objavil program NskS ali ne; 2. Uredništvo Našega tednika bi moralo javno zagotoviti vsem dopisnikom prostor za objavo prispevkov, ne oziraje se na to, ali se stališče -dopisnika ujema s programom ali pa mu nasprotuje. NskS si je ustvaril s svojo iniciativo edinstveno zgodovinsko priložnost, da prvič v zgodovini slovenskega naroda postavi politično razpravo na dejansko široko demokratično osnovo, kjer bo vsakemu zagotovljena in dana možnost pravice javnega izražanja političnega mnenj-a, ne oziraje se na politično »linijo« in s tem tudi pravice do sovpliva-nja, soodločanja in soodgovornosti. Tudi se ne morem strinjati z mnenjem člankarja v omenjenem dopisu, ko pravi, da je program idejno močan. Gledano idejno, se mi zdi program slab zgodovinski referat. Vsaka stranka ali politična skupina, ki se sklicuje na zgodovino, potegne iz zgodovine pač tiste stvari v ospredje, ki njenemu programu im idejnemu stališču -najbolj odgovarjajo. Tudi NskS ni v tem pogledu nikaika i-zjiema. Osebno sem -prepričan, da je možno -s krščanskega vidika priti do čisto drugačnih zgodovinskih in tudi političnih zaključkov, kot pa do teh, ki so omenjeni v programu. Kar programu manjka, niso idejna, temveč politična stališča in konkretni politični cilji. Konkretna politična stališča je treba zavzeti: 1. do Avstrije kot države; 2. do avstrijskih političnih strank; 3. do slovenskih organizacij, ki niso vključene v NskS; 4. do matičnega naroda; 5. do slovenske emigracije. Razen stališča k prvi točki, katero je edino do sedaj nedvoumno jasno izrečeno politično stališče NskS, s-o se vsa ostala stališča več ali manj nejasno pojavljala v raznih uvodnikih v Našem tedniku. Treba jih je nujno potegniti v ospredje in jih vidno postaviti v polemiko. Zato predlagam h gornjim točkam sledeča politična stališča: K točki L: NskS zavzema do avstrijske države stališče državne zvestobe in lojalnosti in pričakuje od skupne države Avstrije, da ščiti človečanske in narodnostne pravice koroških Slovencev. K t. 2.: NskS bo v bodoče zahteval ures-sniči-tev 7. člena -državne pogodbe direktno od -države -i-n ne preko političnih strank večinskega naroda, pri dežel n-ozborskih volitvah pa bo zastopal politiko samostojnega nastopa koroških Slovencev. Do tega zaključka so NskS pripeljale izkušnje dosedanjega sodelovanja s političnimi strankami večinskega naroda, katere obljubljajo -pred volitvami več ali manj vso pomoč pri reševanju manjšinskega vprašanja, po volitvah pa pozabijo na vse obljube in izglasujejo celo zakone, ki direktno nasprotujejo 7. členu avstrijske državne pogodbe. K t. 3.: NskS bo še nadalje stremel za skupen nastop koroških Slovencev pri reševanju manjšinskega vprašanja, istočasno pa bo poskušal pridobiti vse koroške Slovence za samostojen nastop pri deželnozbornih volitvah. K t. 4.: NskS pozdravlja kulturno izmenjavo ter kulturno in gospodarsko pomoč matičnega naroda manjšini ter se pridružuje avstrijski zunanji politiki nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in politiki dobrega sosedstva. Istočasno pa poudarja svojo politično in idejno neodvisnost od matičnega naroda. K t. 5.: NskS pozdravlja vsako pomoč in -podporo manjšini s strani slovenskih izseljencev in slovenske emigracije, a istočasno poudarja, da eventualni politični cilji slovenske emigracije ne morejo biti politični cilji koroških Slovencev, ker manjšina ne more voditi samostojne in neodvisne zunanje politike. Ti predlogi so seveda zaenkrat samo diskusijski predlogi za politična stališča • NskS. Kot omenjeno, manjkajo programu neposredni in konkretni politični cilji. Edino, kar je v programu konkretno, je predlog za ustanovitev Slovenskega kulturnega doma za umetnost in znanost. Mislim, da ni slovenskega akademika na Koroškem, ki bi takega doma -ne pozdravil. Toda v program neke -politične organizacije spada več kot samo ena točka, temveč vsi bistveni problemi manjšine. Tu velja isto, kot sem omenil za politična stališča. Treba jih je potegniti v ospredje in jih postaviti v polemiko. Predlagam zato omembo sledečih konkretnih ciljev: 1. Rešitev vprašanja pouka slovenščine v osnovnih in meščanskih šolah. 2. Zgraditev poslopja za slovensko gimnazijo. 3. Ureditev vprašanja slovenščine v -uradih in sodnijah. 4. Ureditev vprašanja slovenskih javnih napisov. 5. Ustanovitev slovenskega -kulturnega doma za umetnost in -znanost. 6. Kmečki problemi. 7. Problemi slovenskega -delavstva. Vse te gornje cilje, zlasti še pod točko 6. in 7., naj bi posamezni -strokovni izvedenci še podrobneje .določili in 'precizirali. Po dokončni odobritvi programa naj, bi NskS izdelal skupno s strokovnimi izvedenci konkreten delovni program in poskušal pritegniti k temu čim več ljudi na -osnovi enakopravnega sodelovanja. Le tako bo mogoče, da bo program NskS dobil značaj vsenarodnega programa, kar je brez dvoma dokončni cilj diskusije o programu. K o m n i č a r Pripomba: Narodni svet sicer v »Našem tedniku« ne bo ponatisnil člankov iz »Vestnika«. Pač pa uredništvo javno zagotavlja vsem dopisnikom, da bo objavljen vsak stvarni prispevek v »Našem tedniku«. Uredniški odbor Starši, otroci Televizija je postala vsakdanja resničnost. Vsak mesec se ji priključi samo v Franciji približno 100.000 novih naročnikov. če hočemo ali ne, danes je tako, da vsi, tudi otroci, gledajo televizijo. In če starši televizije nimajo, prisostvujejo pač otroci televizijskim programom kje drugje. In tako gre dan za dnem. Otroci so se tega že tako navadili, da so televizijske oddaje vključili v svoje vsakdanje pogovore. O tem razpravljajo, kadar gredo v šolo in kadar se vračajo domov. Televizija je res postala del otrokovega življenja. Prav zato je važno, da vemo, kdaj in kako smejo otroci gledati televizijo. Če je pač televizija prišla v naše domove, je najbolje, da skušamo od nje imeti čim več koristi in čim manj škode. Zato je ena od dolžnosti staršev, pa tudi vzgojiteljev, poleg drugih tudi ta, da otroke poučijo, kako in kdaj je treba slediti televizijskim programom. Televizija zajame otrokovo dušo Vsi vemo, da televizija silno vpliva na otrokovo domišljijo. Otrok pred televizijskim aparatom ne vidi in ne sliši ničesar drugega, razen to, kar po televiziji predvajajo. Slaba stran pri tem je, da otrok pri tem večkrat zanemarja svoje šolske dolžnosti; mnogokrat pa mu predolgo gledanje televizije škoduje tudi v zdravstvenem pogledu: otrok sedi sključen v zaprtem prostoru, medtem ko bi mu gibanje na prostem mnogo bolj koristilo, še slabše je, če mu televizijski program krati spanje. Tak otrok je naslednje jutro neprespan, čemeren in če hodi v šolo, se pri pouku ne more zbrati, venomer zeha in s tem moti součence in seveda tudi učitelja. Navadno se pridruži še moralna škoda, ker večerni programi največkrat niso primerni za otroke. N aj bolj zanimivo pa je, da se otroci pravzaprav niti ne zavedajo, koliko časa presedijo pred televizijo. Ko so vprašali desetletnega učenca, koliko časa je prejšnji dan gledal televizijo, je dejal: »Ne vem. Nekaj časa sem gledal.« Potem so stvar natančneje pregledali, pa se je izkazalo, da je fant sedel pred televizorjem tri ure in pol. To je vsekakor preveč. Ko so ga vprašali, če ni imel v tem času nobenega drugega dela, je dejal: »Seveda sem ga imel. Lahko bi se bil šel igrat, lahko bi se bil učil ali bral kakšno knjigo. Pa sem gledal televizijo, ker je pač aparat stal tam in jaz sem samo na gumb pritisnil.« Drugi primer: 8-letni deček se je odpravljal v kolonijo. Ob odhodu s postaje je silno jokal. Mislili so, da joče, ker bo moral biti daleč od staršev. Pa je dejal, da joče, ker v koloniji ne bo mogel gledati televizije. Treba je znati mladini izbirati programe Seveda so to .posamezni primeri. Je pa res, da je televizija za mladega človeka nekaj, kar je tesno povezano z njegovim življenjem. Nevarnost je le v tem, da začne mladima pri tem pretiravati. Kakor drugod, vdlja namreč tudi tukaj pravilo: kar je preveč, ni dobro. Če mladina zna izbirati programe, potem bo tudi od televizije lahko imela mnogo koristi in razvedrila. Zato pa je priporočljivo, da mladina gleda samo tiste programe, ki so nalašč zanjo pripravljeni. To so dnevne mladinske oddaje, ki trajajo navadno po eno uro. A tudti to pravilo ne velja za vse otroke. Otroci namreč niso vsi enako dovzetni za televizijske oddaje. Treba je predvsem vedeti, koliko je otrok star in kakšnega značaja je. Rahločuten otrok si vse prej zapomni, nanj slike bolj vplivajo, njegova domišljija je bolj živa. Takemu otroku utegne biti tudi ena ura televizijske oddaje preveč, posebno če še ni dosegel osmega leta starosti. Sploh se pa priporoča, da otroci pod osmim letom ne gledajo televizije več kakor 40 minut na dan. V svet televizije se zelo radi zatekajo 'tudi samotarski otroci, ki se s svojimi vrstniki ne družijo radi. To utegne biti včasih zelo škodljivo in morajo starši na take otroke še posebej paziti, ker se potem rado zgodi, da postane tak otrok še bolj odtujen svetu, še bolj, rahločuten in samotarski. Zgodi se potem, da me zna več ločiti resnice od domišljije in da živi v nekakem svojem neresničnem svetu. Zgodi se pa tudi, da se oklepajo televizije ne samo taki samotarski otroci, ampak in televizija tudi otroci, ki se v domačem okolju ne počutijo dobro. Možno je, da se tak otrok ne strinja z brati ali sestrami (bodisi, da so ti precej mlajši oziroma starejši od njega), možno je tudi, da se starši med seboj prepirajo in zato se otrok zateka k televiziji, da se izogne okolju, v katerem se me znajde. Seveda so potem posledice te, da otrok zanemarja svoje šolske dolžnosti im postaja še bolj rahločuten. Vpliv televizije v raznih dobah otroškega razvoja Če bi po starosti hoteli označiti glavne značilnosti otrok v zvezi z gledanjem televizije, bi lahko tako rekli: Doba od 4. do 6. leta starosti: V tej dobi otrok še ne razume, kaj se dogaja na zaslonu, razen če vidi kaj takega, kar dobro pozna iz vsakdanjega življenja, kot n. pr. razne domače živali. Srečen je, kadar gleda televizijo predvsem zato, ker se pred njim nekaj giblje in govori. Vendar je zelo priporočljivo, da otroci v predšolski dobi sploh ne gledajo televizije, ker jim to prinaša mnogo več škode kot pa koristi. Bolje je, če televizijo v tej dobi nadomestijo razne knjige-slikanice. Otrok sam bo ob tem mnogo bolj užival. Doba od 6. do 9. leta starosti: Sedaj se otrokova domišljija in zanimanje močno razvijeta. Umske sposobnosti postajajo večje. To je doba prvih treh razredov osnovne Sole, ko otrok še nima prevelikih šolskih obveznosti in ima tako precej časa na razpolago. Zato morajo starši paziti, da tak otrok ne bo venomer sedel pred televizijskim aparatom. Doba od 9. do 12. leta starosti: Otrokovo umsko dojemanje se vedno Dekan teološke fakultete v Ljubljani, g. prof. dr. Anton Trstenjak je velik prijatelj koroških Slovencev. Njegova dela zna pri nas še prav posebno ceniti mladina. Vzgojitelji, med njimi predvsem starši, pa so gospodu doktorju hvaležni za veliko oporo, ki so jo našli ob branju in premišljevanju vsebine knjig, v katerih se bavi avtor z aktualnimi vzgojnimi vprašanji. Znano je, da je izvedel dr. Trstenjak v Sloveniji tudi zanimivo anketo. Vprašanja in odgovore je zbral v posebni knjigi. Zadnje vprašanje v anketi je bilo „Kakšno oporoko bi dali mladini?” Naj nam govori avtor sam: To je bilo zadnje vprašanje v naši anketi. Mišljeno je tako: če bi imeli danes umreti, kakšne opomine, nasvete ali nauke bi dali za življenjsko vodilo današnji mladini? Odgovor so odklonili redki, nekateri so zapisali: Ne vem. V ostalem so se odgovori v naših vprašalnih polah glede življenjske modrosti zgrnili v sedem ali osem Skupim življenjskih vrednot, ki jih kaže naslednja razpredelnica: Oporoka mladini: Moški v % Ženske v % Skupaj Poštenost 26.5 25.8 26.1 Delo za skupnost 9.4 9.4 9.3 Modrost (previdnost) 7.7 10.5 9.2 Izraba časa 8.8 3.5 5.9 Življenjska udobnost (standard) 2.0 1.6 1.8 Učite se 8.0 4.2 6.0 Življenje po veri 25.2 33.3 29.6 Razno 8.5 12 7.8 Gornjih sedem navodil res predstavlja glavne dobrine, na katerih sloni dobrobit bolj širi. To je doba, ko se otrok navdušuje za razne pustolovske povesti, v njih živi s svojimi junaki in jih skuša posnemati. S televizijskimi oddajami se otroku začenja odpirati pogled v svet odraslih. Vzbujati se mu pričenja zanimanje za najrazličnejša vprašanja v zvezi z vsakdanjim življenjem, zlasti pa v zvezi z napredovanjem tehnike. Vse, kar vidi, sprejme, ne da bi vprašal, ali jie tisto pravilno ali ne. Zato bi bilo koristno, če bi se starši po možnosti z otroki raz-govarjali o tem, kar so ti videli po televiziji in bi jim skušali razložiti, česar niso razumeli. Otrok bo čutil, da mu starši zaupajo in jim 'bo za to hvaležen. Poleg tega se bo pa tudi polagoma naučil kritično presojati razne oddaje. Nekdo, 'ki je poslušal, kako so se otroci, stari od 8 do 12 let, med seboj pogovarjali in ocenjevali razne televizijske oddaje, je razočaran dejal sam pri sebi: »Saj na svetu ni več otrok, če se pa že tako mladi začnejo s takimi pogovori ukvarjati.« To ni čisto res. Zdaj se je življenje v marsičem spremenilo in če drži, da je prineslo s seboj marsikaj slabega, je pa tudi res, da je prineslo s seboj 'tudi marsikaj dobrega. To velja tudi za 'televizijo. Televizija je po vseh naših hišah in je ni več mogoče prezreti. Zato je najbolje, da skušamo od nje imeti oiim več koristi. Tudi otrokom bodo njiene oddaje lahko koristne, če jih bodo znali pravilno izbrati. Otroci naj zato gledajo tiste oddaje, ki so njim namenjene, nikakor pa ne onih, ki so namenjene odraslim, -ker bodo s tem imeli dvojno škodo: zamudili bodo dragoceni čas, ki bi ga morali porabiti za učenje ali za spanje; in drugič: oddaje, namenjene odraslim, jih bodo zmedle, ker v tej dobi — in tudi pozneje, tja do 15. leta — otroci še niso dovolj zreli, da bi takšne oddaje znali pravilno presoditi. M. Perat življenja. Med njimi so nekatere, ki so pristen izraz sodobnega omikanega človeštva. Zanimivo pa je, da je v naši anketi najmanjši odstotek navodil opozarjal na gmotni napredek in višjo stopnjo udobnosti (standard). Vzrokov temu je lahko več. Za tiste, ki so to reč priporočili, ni nujno, da jim je gmotni napredek naj višja življenjska vrednota. Lahko je le tista, ki so jo v življenju najbolj pogrešali in jo imajo trenutno najbolj pred očmi. Star kmečki oče na primer želi »da bi se j-im bolje godilo, kot se je meni«. Nebi rudar jim želi »boljšo bodočnost od moje«. Opomin mladini: Učite se! je značilen za sodobne ljudi, ki vidijo v višji izobrazbi enega glavnih činiteljev za zvišanje udobnosti in osebnega zadovoljstva. Zlasti je ta klic močan pri tistih, ki so v življenju doživljali poraze in neuspehe. Lahko je seveda v tem tudi nekaj samoprevare in pretiravanja, vendar pa drži, da je izobrazba edien od stebrov moderne družbe in -primernega življenja v njej. V ozki zvezi z gornjim opominom je klic po izrabi. časa. Morda se oba kar krijeta. Zato je razumljivo, da ta klic ni prišel do izraza pri nobenem drugem vprašanju tako vidno, kot ravno v oporoki mladini. Kmečka mati naroča: »Naj mislijo -na to, kako hitro mine čas in kako ga je treba vredno izkoristiti«. — Neki zdravnik naroča: »Naj delajo, da jim -ne bo dolgčas!« S to oporoko je zdravnik postavil problem časa pred mladino z nasprotne strani: ne kakor da ga imajo premalo, ampak preveč. Kdor ne dela in ni resen, se kmalu začne dolgoča- siti. — Delavka, ločenka, svari: »Varujte se zapeljivcev in hudobnih ljudi!« — Mlada izobraženlka: »Ne preveč samozavesti in ne preveč 'strahopetnosti; posvet z izkušenimi ljudmi v važnih zadevah!« — Diplomirana babica: »Naj ne hodijo na -plese in zabave!« — Izobraženec srednjih let: »Življenje brez duhovne vrednosti je ničla«. — Še mlada uradnica: »Naj ne začno prezgodaj z intimnimi odnosi in naj se ne poreče prezgodaj; •tisočeri primeri, ki se brez premisleka po-roče, delajo samo -gorje«. Poročena industrijska delavka: »Premisli in še enkrat premisli, preden se odločiš za zakon, ker potem ni več izbire. Imaš otroke, kateri te vežejo, potem zakon, pa je res včasih taka težava, da bi človek obupal.« — Starček proti 80: »Ne varčuj preveč, ne zbiraj si zakladov; ko si bolan, ne moreš več jesti. Skrbi za lepo življenje«. — Slovenski učitelj: »Opusti preklinjanje, ki smo se ga nalezli od južnih bratov, Italijanov in Madžarov. Vse motorne dirke, nogomet, boks OUaette okoli šestdeset žensk in 1 moških. Kot solisti pri tem uvodnem nastopu so: Marietta Kovacs, Nicole Ardant, Sandy Pa.rcelly, Troy Andersen in Peter Jonas. Ta uvod nas popelje takoj v pravljično I deželo. Občinstvo doživi pristno, resnično 5 »Severnjaško pravljico« (Nordisches Mar- , chen). Laponske deklice in srčkani pingvi- j ni sanjajo fatomorgano o pomladi, cveti- j cah in metuljih. Solista tega prizora sta: , Yvette B-usieau in Josef Rucka z baletom. i] Absolutni višek predstave pa je plesna , študija »Pajek« (Die Spinne), v kateri po-kažeta primadona revije Milena in Ronnie : ,, McKenzie svoje baletne in drsalne zmog- . ljivosti. Tej resni sceni sledi veseli prizor iz ba- , letne šole pod naslovom »Halo, otročiček« (Hallo baby). Tu se nam predstavi svet baleta. In o čem sanjajo mlade baletke? O mladeniču, ki naj bi bil sijajna odrska zve- i zda. Na tem pisanem dogajanju te enkratne revijske točke sodelujejo: Marietta Ko- , vacs, Gyula Jelfy, novi češki komik Framta, Troy Andersen, Rusti Kille, Duncan Wha-ley, Paul Sibley in ves dunajski drsalni balet. Umetno drsanje dvojice in ples v najidealnejši dovršenosti pričarata gledalcem v naslednjem prizoru »Romanci« (Roman-zc) adagio-dvojica svetovnega razreda Anet-te Gardiner in Allan Glenn. Sledi četrt ure smeha pri »Veselih potepuhih« (Die frohlichen Vagabunden); v tej sceni se odlikujeta najboljša ameriška komika na ledu Biddy Sc Baddy. Konec prvega dela predstavi potem balet sceno v starošpanskam stilu-slogu. Na dvoru lahko opazujemo ognjeviti ples pristne ciganke. V tej sceni nastopa že zgoraji omenjena zvezda drsalne revije Milena, kateri skoraj uspe razdvojiti knežjo dvojico. Se-1 veda se zgodba -le še konča dobro za knežji par. Ta prizor se imenuje »Vrtnica« (Die Rose). Po odmoru nas glasba Roberta Stolza in dunajski drsalni balet pripeljeta ponovno v svet revije v sceni »Spremembe« (Varia-tionen), pri katerih nosita glavni vlogi solista drsalne revije Nicole Ardant in Ronnie Mc Kenzie. Kot vemo je fluid ameriškega divjega za-. pada poplavil tudi Evropo. V veselem prizoru z »Divjega zapada« (Westernstory) brijejo norce iz streljajočih junakov kino-matografskega platna. V središču pozornosti so drsalni umetniki: Peter Jonas, Rusti j Kile, Nicole Ardant, Troy Andersen, Duncan Whaley, kakor tudi Franta. Nato sledi burleska (šaljivka) pod naslo-(Dalj c na 8. strani) S SINOČNJE DUNAJSKE DRSALNE REVIJE: Spektakel v celovški Mestni hali Janez Jalen 44 Ograd Pavla je odšla domov in dam za dnem upala, da se srnica vrne. Pa je prišel veliki šmaren, Miške še od nikoder ni bilo. »Ne ibo je,« si je morala priznati in je bila slabe volje. Še bolj jo je vznejevoljilo, ko so ji sporočili, naj bi letos, ko vsi narodi monarhije proslavljajo petdesetletnico vladanja cesarja Franca Jožefa, za slavnostno razsvetljavo na predvečer rojstnega dne Njegovega Veličanstva, tudi ona okrasila in razsvetlila svoj čoln. Odreči ni mogla. Bi jo utegnili osumiti protidržavnega mišljenja. Ustreči j.e morala, pa se svoj živ dan ni rada razkazovala. Prav! Če se ne more ogniti, ne bo zaostajala za drugimi. Stopila je k Logarju in prosila mamo, naj ji za en večer ■posodi narodno nošo. Polonco pa za hčer. Logarica je rada ustregla. Kar počaščena se je čutila. Večer je obetal biti lep. Popoldne se je sicer pripravljalo k hudi uri, pa se je pod noč razvleklo. Pavla im Polonca sta v lopi ob vodi krasili čoln. Pritrjevali sta zastavice im obešali na razpete vence raznobarvne lampijončke. Gospa je imela dokaj skrbi, da bo vse prav. še na pobeglo Miško ni utegnila misliti. Polonca pa se je veselila večera in obljubljala, da bo švigala z okrašenim čolnom med neokretnimi ladjami kakor postrv med telebastimi somi. Naenkrat se je domislila: »Gospa! Sedaj sem pa Že poizvedela, kdo je bil tisti belo oblečeni gospod, ki ga na kres nisva mogli dohiteti.« »No, kdo?« Pavli so zastale roke. »Doktor Lip Anderson, rentnik, se je vpisal pri Malnarju.« »Kako? Filip Ander —?« Pavla je sredi besede obmolknila. »Ne Filip, samo Lip,« je hitela 'pripovedovati Polonca: »Pa bo Lip le popačeno ime za Filipa. Gospod je govoril tudi lepo slovenski. Lip- Filip. Pri nas Filipa okrajšamo v Lipeta. Če je pa kdo malo prismojen, mu pa pravimo, da je lipek. Tisti siv-ček tudi ni mogel biti čisto pri pravi. Prej se mu nikamor ni mudilo, potem pa kar naenkrat, kakor bi gorelo za njim. Še isto dopoldne, ko je bežal pred mano, je neute-goma odpotoval. Kam, ni napisal.« »Aho, dobro -bo,« se je Pavla naveličala okrajiševanja: »Sedaj se pojdi preobleč, Polonca. Večerjali bova pa skupaj pri nas.« »Oh, saji ni treba, gospa,« se je branila Polonca. Pavla pa se je nasmejala in se naredila hudo: »Nocoj si moja hči in me moraš ubogati.« »Bom, gospa.« Živahni deklič je odhitel prek ceste. Gospa Pavla pa se je kakor oddahnila. Nič več se ji ni bilo treba potajevati. Globoko je -zavzdihnila: »Doktor Lip Anderson in doktor Filip Andrejčič. Čudno! Tudi po imenu in pisanju sta si podobna.« Gospa Pavla se na srnico Miško še spomnila ni več. Nepretrgoma je morala misliti samo na svojega pobeglega moža Filipa. Na otoku in pri fari v Gradu je odzvo- nilo avemarijo. Zgoraj na sivi skali, na gradu, pa je trdo -počil -možnar. In še, in še. Streli iso grmeli prek jezera in odmevali od hribov im gora, proti nebu so švigale prve rakete, se z rezkim pokom razle-tavale in trosile nazaj na zemljo zvezdnate iskre. Noč je legla na Bled, na oknih pa so se prižigale luči. Molnarjev hotel, ki se je z vzidamo ploščo hvalil, da je v njem 13. julija 1883 prebival cesar Franc Jožef, je bil kakor v plamenih. Na gradu, na Straži, na otoku, na Osoj-nici in še drugod naokrog so zaplapolali kresovi. Zažareli so ognji tudi na pobočjih gora. Kurili so jih senoseki in grabljivke. Spravljali so seno po rovtih. Naj vidi gospoda, ki v delavnik praznuje, kako visoko je včasih treba trpeti, če hočeš nakrmiti živino čez zimo. Iz ladjišča pod zdraviliškim parkom sta zaplula dva okrašena in razsvetljena splava. Na prvem je igrala godba, na drugem so prepevali, pevci. Kar vrstili so se. Pevcem in godbi se je pridružilo dokaj okrašenih ladij in čolnov. Eden izmed njih se je bil prenaredil v velikega laboda, drugi pa vsak po svoje, kakor je kdo zmogel in znal. Splava in ladje in čolni so veslali proti otoku. Čimdalje več jih je bilo. Prihajali so pa še od vseh strani. Petje, kar ga ni glušil že splošni trušč, je tonilo v vodni planjavi, od bobna so pa že kar ušesa bolela. Vmes pa možnarji in rakete in kresovi in migljajoče sveče na oknih. Jezero je bilo osvetljeno, da se je videlo skoraj kakor podnevi. Pavla bi se bila držala bolj ob strani, pa ni marala kaziti veselja Polonci, ki je rada razkazovala svojo spretnost v veslanju in pa blestečo narodno nošo. Nazaj grede so Pavlin čoln namenoma odrinili na stran proti obrežju, da bi pokazali tujim gledalcem na bregovih gorenjsko mater in hčer. Pri Petranu je slonelo vse polno radovednežev prek ograje. Med njimi je Pavla že zdaleč opazila gospoda v beli : obleki. Svetloba mu je padala naravnost na obraz. »Da, da, on je,« je spreletelo Pavlo: »Dva človeka si ne moreta biti tako zelo podobna. Ne sme me videti.« Sedaj ni Pavla več dvomila, da je na kresni dan bežal pred njo njen lastni mož, in da doktor Lip Anderson ni nihče drugi kot zdravnik Filip Andrejčič. Za sedaj se mu umakne. Dožene pa še nocoj, pri čem je. »Polonca! Zaveslaj na drugo stran.« »Ampak, gospa —?« »Ubogaj mamo!« Čeprav nerada, se je Polonca hitro izmotala iz gneče čolnov in ladij. Pavla se je ves čas tako obračala, da ji od Pet-rana nihče ni mogel videti v obraz. »Niti z najboljšim daljnogledom me ne spozna,« je bila prepričana. Ona ga pa mora od bliže videti in se za trdno prepričati, če se ne moti. Vštric svoje vile je Pavla zaobrnila čoln proti domu. Da bi jo manj pogrešili, je ugasnila sveče v lampijončkih. Polonca je od samega začudenja obmolknila. Pavla jo 1 je potolažila, naj se nikar ne žalosti. Za nocojšnji večer, ki ga pa še ni konec, ji kupi na mali šmaren, ko bo semenj na otoku, najdražjo svileno ruto. Kakršno koli si bo hotela izbrati. Polonca se je obljube razveselila in koj zapela : P oo | oo ^ oo oo j\j OO Q J °° R °° A °° N °° J °° E FRANC RESMAN: Iz dnevnika slovenskega izseljenca Dovoljenje za vrnitev domov Dne 11. julija smo zvedeli, da je uspelo slovenskim oblastem, sporazumeti se z Angleži ‘in dobili smo legitimacije Rdečega križa v angleščini. Še isti dan smo vse pripravili in drugo jutro ob štirih smo odrinili iz Dravograda. A zopet ne kar na Pliberk, k j er bi bilo najbvže domov in nam najbolj všeč, ampak peljali smo se preko Maribora in Celja najprej še v Ljubljano, našo zadnjo, kratko postajo našega dolgega' potovanja. Tri dni smo se sprehajali po mestu, kjer ni bilo dosti sledi, da je ravnokar minila -skoraj šestletna vojna z neštetimi uničenji in grozodejstvi. Srečali pa smo tudi mnogo znancev in prijateljev. Zadnji večer pa so nam pevci Glasb, matice in goriške divizije priredili koncert in prav pretresle so nas lepo- podane domače melodije. Sicer je -tudi z -nami vadil Foltej Hartman, ki je bil tiste dni v Ljubljani, a ker niso izrecno zahtevali, naj bi tudi mi zapeli, smo raje ustali tiho in samo poslušali. Napočilo je zadnje jutro našega romanja. Domov gremo! Že ob pol sedmih zjutraj srn-o- vsi vzradoščeni zapustili Ljubljano. Mladina je vriskala in pela celo pot. Ob pol desetih smo za seboj pustili Jesenice, a tik pred predorom se naš vlak še enkrat Ustavi: stoji eno uro, dve uri; in ko je potekala že tretja in je petje in vriskanje že zdavnaj potihnilo ter se nas je lotevala bojazen, da bi nas le ne spet kam drugam zapeljali, se le začne pomikati vlak skozi karavanški predor. In ko je zasvetilo sonce, «mo bili končno spet na ljubljeni domači koroški zemlji. Doma smo! Pol mre so nas zadržali angleški vojaki na postaji v Podrožčici. Nam nasproti se je Ustavil vlak z jugoslovanskimi izseljenci, ki so is e vračali iz Nemčije in od teh smo zvedeli, da so z njihovim vlakom prišli do Beljaka tudi v-s-i naši izseljenci iz Hessel-berga m Eichstatta. Tukaj pa jih takratne zasedbene sile in njih svetovalci niso bili prav nič veseli. Potegniti so jih hoteli najprej nazaj čez Ture, a to jim je povedal neki železničar in hitro so zmetali svojie reči tz vagonov. Nato so se pogodili in vse skupaj, prepeljali v nekdanjo celovško »Je-suitenkaserne«. Tu so morali potem nekateri čakati več kot štirinajst dni, preden so bila njih posestva prosta in so se lahko vrnili na svoje domove. Nas pa je nato neki angleški narednik s kratkimi besedami izpustil: »Če ste že tukaj doma, vas ne borno zadrževali. Glejte zdaj sami, kako boste prišli na vaše domove!« Zdaj smo šele lahko segli v roko znancem, ki so medtem prihiteli na postajo v Podrožčico. Nekdo nam je preskrbel v Lesah konjsko vprego in poslovili smo se od svojih sotrpinov. V Št. Petru sta nam pri-šla naproti že hči Micka, ki je prišla domov že pred koncem vojne in brat Martin. Preložili smo naše reči in se počasi bližali domači vasi. Pri svaku v Malencah smo se še malo ustavili in prihiteli so znanci iz vse okolice. Pripeljal se j-e tudi neki faint, in so rekli, da je Tratnikov, stal je nekaj časa ob strani in se spet odpeljal. Doma so ravno mlatili rž, ko jim je nekdo prišel pravit, da ise vračamo in da smo že v sosednji vas-i. Takoj -so odložili cepce in'nehali delati pri Tratnikovi hiši. Na večer pa sm-o prišli domov in to noč prespali še pri materi v bratovi hiši. Drugi dan že pa smo se brez večjih težav vrnili spet na našo domačijo-, od kjer smo bili izgnani tri leta, tri mesece in -tri dni. Popoldne pa smo že šli vsi v Zabutje — na njivo, ki smo jo kot zadnjo pred našo izselitvijo posadili s krompirjem, zdaj pa žet pšenico, ki je že težko čakala na žetev. Na koncu pa naj še povem, da sem moral čakati skoraj še nadaljnja tri leta, preden sem postal zopet pravni lastnik našega posestva. Pri nas pravijo namreč, da uradni »šimel« sila počasi dela, pa so vendar že tri mesece po naši izselitvi, 15. 7. 1942, izdali odlok in 8. 2. 1943 prepisali posestvo novemu lastniku »Deutsches Reich«. Pa ni ostalo pri -tem enem, ker že 2. 7. 1943 je postala lastnik našega posestva »Deutsche Treuhand Ges. m. b. H.« Tilk pred koncem vojne so se takratni oblastniki spet premislili in zadnji lastnik v nemškem Reichu je postal 7. 2. 1945 Reichsfiihrer SS, Reichs-kommisar fur die Festigung deutschen Volkstums (državni voditelj, SS, državni komisar za utrditev nemštva). In šele 2. aprila 1948 je bila končno prepisana naša hiša spet ,na moje ime. KONEC GEORGE PAPO: Prijavljen umor Na delovni miz-i mladega in ambicioznega odvetnika Jacqu-esa Duponta je dolgo v noč gorela namizna- svetilka. Poln pepelnik in komaj odprta tretja škatla cigaret sta izdajala napetost in skoncentriranost -njegovih misli. Komaj je odprl odvetniško pisarno, pa se je že -spopadel s primerom okrutnega umora: tem težjim primerom, ker je umorjena Vvette Souvan bila zaročenka n-jegovega prijatelja m sošolca Jeana Gobeta. V mislih mu je pred očmi lebdela dražestna slika ¥v-ette z zadnjega -vikenda. Kot metulj jie ‘tekala po jasi, on in Jean pa sta s e pogovarjala o de Gaullovi politiki. Prekinila ju je ter ljubko in koketno povabila na malico. Bila je tako lepa in tako mla-da, tako polna veselja, smeha in življenja. Takšna je bila tudi sinoči, ko je hitela na svečano proglasitev zaroke z Jeanom. Celo v trenutku, ko ji je bilo življenje -surovo- pretrgano z udarcem noža naravnost -v srce, je njien obraz obdržal vso lepoto. Imel je v-tis, da je njen obraz izražal veliko presenečenje in nedojemljivost tega, kar se je -dogodilo. Težko je odtrgal misli od Vv-et-te in spet začel proučevati poročilo policijskega in- špektorja Bernarda Legen a. Zanj je bila -zgodba na pol pijanega Charlesa Perota, -propadlega draguljarja, malodane neverjetna. V -poročilu inšpektorja Legen a je bilo tudi Charlesovo hvalisanje dan pred umorom, ko je v kavami Ba-bel -dejal: »Jutri zvečer,« je govoril Charles, »bodo svečano proglasili zaroko hčerke mojega največjega »prijatelja«. Souvan, najfoo-ga-tejši ‘draguljar Pariza, bo -svečano obhajal zaroko svoje hčerke. Ob tej priliki bo nosila najbolj dragocene dragulje, -kar jih je kdajkoli bilo v Parizu. Nadela si bo nakit moje družine, isti nakit, ki ga je Souvan ob mojii nesreči odkupil za pol cene!« To je bila ena od običajnih zgodb Charlesa Perota in številni poslušalci ter inšpektor Legen ne bi bili pozorni nanjo, če Charles ne bi nadaljeval: »Te dragulje je nosila moja mati, pred njo pa babica. In tako nazaj deset poko-lenj. Nosila jih ne bo niti ena Souvan-ova, kajti jutri zvečer bo Vvette Souvan mrtva. Ubil jo bom z nožem, naravnost v srce! Tisti hip, ko bo hitela na proslavo! Do očetove delavnice ima dvajset korakov. Tedaj zapirajo trgovine. Tatvine so tedaj najbolj pogoste. Souvan jo bo zaman čakal »Moj -fantič je furman in fur-a na Trst; mi -bo ha-drco kupil pa prstan na prst.« NajlepSe okrašeni čoln vsega slavnostnega večera se je prvi vrnil pod streho domačega čolnii-šča. Vence planinskega cvetja je zagrnila -tem-a. Tam zunaj na jezeru pa je še plavalo nešteto luči. In lampijončki po Vrtovih o,b bregu in sveče po oknih še niso Ugasnile. Tudi gospa Pavla se z jezera ni vrnila v zatišje svoje vile. Skozi cvetoči vrt je odpeljala Logarjevo Polonco, brhkega 'dekliča, -ven na cesto. V -temo pod nebo so švigale zadnje rakete in na jezeru ni bilo več razsvetljenih ladij in čolnov, pa tudi možnarji so utihnili. Gospoda se je večinoma zbrala pri Molnarju. Pri Petranu je -bilo- pa vse na-to-ešano, tujci in domačini. Bolj ob s-trani, v najmanj razsvetljenem kotu, so pri mizi sami zase sedeli in pili hladno pivo gospa Pavla in Polonca, še Vedno v narodnih nošah, in Logar in Lo-garica. Tudi Logarja so bili pregovorili, da je za ta večer oblekel irhaste hlače, hodnič-Uo srajco in rožičast životnik, -si zavezal okrog vratu pisano -svileno ruto, pokril ka-^torec -s krivci in obul visoke škornjice, ki j'ih je nosil spuščene pod kolena, da so se videle bele spodnjice. Kadil je vržinko in se vedel, kakor bi bila z gospo Pavlo mož in žena, Polonca njiju najstarejši otrok, Lo-garica pa sestra enega izmed obeh in dekletova teta. »Lej, stara,« je ponagajal Franci, »nocoj imam pa tako brhko ženo, da d ep a ne kdo. Se tebe poseka.« »Nori, no, nori! Marajo gospa zate. še zamerili ti bodo, če boš take kvasil.« Loga-rica se je zares bala, da bi se predomače Janezovo vedenje utegnilo gospe Pavli za malo zdeti. »Ne, ne, mama,« se je Pavla skoraj zbala, da bi se Logar začel do nje preveč spoštljivo vesti: »Prav to hočem, da naju imajo tujci za moža in ženo.« »No saj! Če vam je Franca za nocoj že Polonco za otroka posodila, za-kaj bi še dedca ne za moža, dokler smo v gostilni.« Logar je prisedel bliže Pavli in skrbel še naprej za smeh. »Gospa, ali ga vidite?« je pritajeno vprašala Polonca. Pavla je prav dobro videla, da je dekle opazila belo oblečenega letoviščarja, pa se je potajila. »Koga?« »Prismojenega doktorja Lipa Andersona. Pri mali mizici tik ob vodi sam -sedi in gleda v temo nad jezerom.« »Vidim, Polonca.« Pavla je Filipa že dolgo opazovala in ves čas razmišljala, kako naj dožene, če se ne moti. Sicer ni kar nič več dvomila, čeprav je Filip nosil sedaj daljšo brado in kosate brke. V mladosti bolj narejeno kakor pa v resnici prijazen obraz je prezgodnja osivelo st delala zamišljeno resnega. Pavla je morala priznati, da j-e Filip na zunaj sedaj prikupnejši, kakor j-e bil pred leti. Če se je še v duši spremenil na dobro —? »Pet desetletij biti cesar, -tega ne doživi vsak,« je zamodroval Logar: »Se gospodari redko kdo na svoji zemlji celih petdeset let. Kdor ima kaj pameti, prej odda ključ, da mu ne zastane rod. Mora že tako biti. Cesarjem in kraljem se pa ni treba nikamor umikati. Ko sede na prestol, ga samo smrt posadi z njega. Seveda! Na mehkih blazinah je bolj prijetno sedeti kakor na trdi kmečki klopi. Sicer pa tudi kronanim glavam ne gre vse po čislih. Z družino Fronc in Spela nista imela sreče.« »Modruj no, modruj,« je ustavila Lo-ga-ri-ca moža. Janez se je pa zasmejal: »Ampak kaj, Franca! Kadar bova midva petdeset let poročena, si napraviva tudi razsvetljavo. Naj večjo ladjo okrasimo, da bo šla vsa družina vanjo. Takrat bo odraščal že tretji rod. In vino bo teklo od mize. Proti jutru pa zapojemo: »Ob jezeru, bliz Triglava Janez plava sem ter tja.« Kdo bi ise ne smejal, še Logarica se je, čeprav je možu poočitala, da ga menda še v grobu ne minejo norčije. »Boga zahvali! Ležala boš poleg mene. Ti vsaj ne bo dolgčas. Mislim, da je kaj malo kratkočasno brez -dela v črni jami čakati sodnega dne. Zato bom pa še vrček pi-v-a spil. Tam ga ne bo.« Logar j-e kar sam stopil po pijačo. »Vaš ata je pa res zabaven,« je Pavla pohvalila Logarja. »Hi, hi, hi!« Pri tretji mizi ob strani se je oglasil priskuten ženski smeh. Pavlo je spomnil na kaznilnico v Begunjah. Ozrla se je in zagledala Evgenijo Lušin, poleg nje pa Sta- pred svojo trgovino. Zelo točno dekle je. Minuto do osmih bo šla mimo mene. Tedaj jo bom ubil z nožem, naravnost v srce, in nakit družine Per-ot bo spet v pravih rokah. In od jutri zvečer Charles Porot ne bo več pil v tej odvratni kavarni Bab el!« Charlesovo pripovedovanje so spremljali s smehom. Niti zabeležili ga ne bi, če inšpektor Bernard Legen ne bi bil poosebljena vestnost. Njegovo poročilo -je bilo kratko in jasno. Popolnoma natančno je ponovil Charlesovo polpi-jano hvalisanje. * Verjetno bi se le malokdo -spomnil -tega poročila, vestnosti inšpektorja Bernarda in Charlesovega govoričenja, če Vvette Souvan sedaj ne bi ležala v hladni mrtvašnici. Najbolj zanimivo je bilo to, da se j-e uboj pripetil do dlačice točno tako, kot je najavil Charles Perot. Izginil je tudi Charles pa Simon Gregorčič: Julami zvezde mu temne Tiha polnoč zemljo krije, tožno mirna — plan in log, bledi mesec temno sije, spava, sanja vse okrog! Tu klečim vrh griča v noči, lipa nad menoj Šumija, k zvezdam zrem in dihi vroči vro iz duše do neba. A če vse odeva spanje, srce moje še bedi, njega ne blaže mi sanje, duh otožni moj ne spi. Prošnjo to le usliši, Večni, oh, ne molim je za se, molim jo za dom nesrečni: Zjasni zvezde mu temne! nakit in Vvettina zaročna obleka. Na k-rajiu zločina pa n.i bilo mogoče najti nobene sledi. Vse se je odigralo v hipu, nihče ni opazil morilca. Samo zraven odprtine za kanalizacijo so našli ključ, ki je bil podoben hotelskemu. Po krajši analizi j-e policija izključila povezavo ključa z morilcem, saj -bi bil ključ lahko last kateregakoli pešca, ki je tisti dan šel tam mimo. Ključ je bil sedaj na mizi odvetnika Jacquesa Duponta. In zdelo se j-e, da se posmehuje njegovi nemoči, da bi rešil uganko okrutnega uboja. Ves policijski aparat se je vrgel na iskanje Charlesa Perota. Iskanje pa je bilo brezuspešno: kot da se je udri v zemljo. Za (Dalje na 8. strani) -ničevo Olgo. Pavla je osupnila in se zmedla in ni slišala, kaj je med tem povedal Logar. Da bi skrila svojo ra-zmišl jenos-t, se je smejala s Polonco vred, pa ni vedela čemu. Oni dve tam niti slutili nista, da je brhka Gorenjka v narodni noši žena doktorja Andrejčiča. Pavla je Lušinko in Olgo odslej opazovala. Po glavi so se ji pa misli kar podile; komaj so druga drugo dohajale: »Kaj se Filip še ni spametoval? Saj je vendar odšel -v svet hudo nejevoljen na Staničevo. Sedaj jo pa kliče spet k sebi.« Pavli je bilo bridko grenko pri srcu. Za hip je obžalovala, da s-e kljub vsemu ni poročila z Andrejem. Otroke bi imela, pa naj bi potem prišlo nadnjo karkoli. Ne, ne, je zavpila vest. Ne vzdržala bi leta dolgo zavestno v grehu. Ne bila bi srečna. Tako življenje b.1 jo že davno zgrizlo in spravilo pod zemljo. Bi bilo vsaj vsega konec. Pavla si je zaželela, da bi res že ležala v grobu. Morebiti pa napak sodi. Čudno. Filip in Staničeva ne sedita skupaj, čeprav ga Olga ves čas gleda? Mogoče zavoljo Lušinke. Le kako je zašla v druščino te izkvarjene ženske. Med pocestnice je zašla. Ne, ne! Filip ni Staničeve povabil na Bled. Ona ga znova lovi. Le kako je zvedela, da se je vrnil iz tujine? Lušinova je poklicala natakarico in plačala račun za obe. Medtem je Olga vstala in šla naravnost k Filipu. Pavla ni mogla več zdržati. Zaprosila je: »Logar! Pojdita s Polonco kakor slučajno mimo miz ob jezeru in prisluhnita, kaj se belo oblečeni gospod in ta ženska pogovarjata. Hudo mi ustrežeta. Pa brž stopita, da ne zamudita.« »Že greva.« SVETUJE IN SE PRIPOROČA ZA SLEDEČA STROKOVNA DELA: INSTAUATIONSUNTERNEHMEN (?) Ji STEFAN 6RE60RIC VVasserversorgungs-, Sanitare- und Zenfralheizungsanlagen 9142 GLOBASNITZ 66 Telefon 23105 inštalacija centralnih kurjav • sanitarne naprave • vodovodne napeljave . . . DOSTAVLJA NA DOM VES USTREZNI MATERIAL IN POTREBNO OPREMO Cene so zelo ugodne! Krasen vzgled zasebne iniciative Kljub mladosti more človek storiti velika in kvalitetna dela, samo da je priden in da vestno vrši to, kar mu velijo okoliščine. Eden takih primerov je kovaški mojster Štefan Gregorič v Globasnici. Že s 24 leti je postal leta 1961 mojster v kovaški stroki. Najprej se je izpopolnjeval v Gradcu na Štajerskem, nakar je v Globasnici vzel v najem Konečnikovo kovačnico. Pridno je nadaljeval in kmalu povečal obrt svojega prednika. Med drugim je začel izdelovati močne tovorne vozove, hlevske naprave, med njimi posebno hlevske ograje in na-mah je postal znan po vsej Podjuni. Zmeraj bolj se je izpopolnjeval in se je začel ukvarjati tudi s težjimi in prcciznejšimi stvarmi: tako rekoč njegova špecialiteta so postale balkonske ograje. S temi ograjami je Štefan Gregorič kmalu zaslovel daleč preko okolice in naročila so se kar naprej vrstila. Razni okraski na balkonskih ograjah še danes pričajo o njegovih umetniških domislicah. Kakor je čas napredoval, tako je tudi kovaška stroka. Ni mu bil zadosti izpit kovaškega mojstra, zato je napravil leta 1964 izpit za sanitarne naprave. A tudi to mu ni bilo dovlj. Decembra 1967 je opravil še izpit za centralne kurjave s prav dobrim uspehom. Štefan Gregorič je dokazal, da se z marljivostjo dosežejo neprecenljivi uspehi. Seveda bi se mu brez razumevanja njegove žene gospe Jerice, ki vodi vse knjigovodstvo, le težko posrečilo. Kljub svoji mladosti je sezidal prekrasno hišo v Mali vesi pri Globasnici, še druga mnoga dela kakor tudi balkonske ograje in podobna kovaška dela pričajo o njegovih zmožnostih in umetniškem duhu. Za krepitev prijateljskih vezi Preteklo soboto se je v Gorici končalo prvo novoletno srečanje predstavnikov mest Gorice, Celovca, Ljubljane in Nove Gorice. Na pobudo goriškega župana so se na goriškem županstvu zbrale delegacije občinskega sveta Gorice, celovški župan Hans Ausservvinkler z mestno delegacijo, predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Miha Košak z delegacijo in delegacija Nove Gorice pod vodstvom predsednika občinske skupščine Milanom Vižintinom. Prisoten je bil tudi gor iški nadškof. Televizorje (Fernseher) v Podjunskem trgovskem centru Bratje RUTAR & Co Dobrla ves tel. 042 36 - 281 »BALANTIČ« V založbi Družbe sv. Mohorja je izšla drobna knjižica lirike v drugi vojni prezgodaj umrlega mladega pesnika Franceta Balantiča. Cena knjižice je 27 šilingov in jo lahko kupite ali naročite v Mohorjevi knjigarni. Prijavljen umor (Nadaljevanje s 7. strani) policijo je to bil klasičen primer dobro pripravljenega umora in organiziranega bega. Čeprav so Charlesa še naprej iskali v nekaj državah, je izglodalo, da bo primer umora Yvette Souvan kmalu prišel v prašni kriminalistični arhiv. Jacques D uporni sploh ni mogel spati. Vse je bilo nekako preveč preprosto, da bi tako ostalo. Mimo tega je imel občutek, da celotni zgodbi nekaj manjka. Pogled se mu je nenadoma ustavil na ključu, edini »priči« uboja: najbolj navaden hotelski ključ, brez značilnosti, z vtisnjeno številko 13. In nenadoma je Jacques mrzlično zgrabil telefonsko slušalko. Napor treh ur dela se je izplačal: samo enajst hotelov v Parizu j'e imelo sobo s številko 13. Ostali so to številko iz praznoverja označevali z 12a. Hitro se je oblekel in že je sedel za krmilom svojega avtomobila. Z enega konca na drugi konec Pariza je obiskoval hotele. Hotel »Astor« j-e bil na vrsti sedmi. Njegovi ključi iso popolnoma ustrezali tistemu, ki ga je že imel. Srce mu je hotelo skočiti iz prsi. Bil je Der Bauer spricht zu seinem VVeib: Dem ruckt man nur mit STIHL zu Leib! Johan Lomšek Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237*246 Beratung Verkauf Kundendienst Nasveti, prodaja, postrežba strankam prepričan, 'da je na pravi sledi. Skrivnost uboja Yvette Souvan bo kmalu rešena. Charlesu 'Pobotu bo kmalu odklenkalo. Za začetek je .poklical policijo in njenega zaročenca Jeana. Čez petnajst minut so pred vrati sobe št. 13 v hotelu »Astor« že stali Jacques, Jean im dva predstavnika zakona. Pozvonili so, vrata so se odprla in v obojestransko presenečenje je pred njimi stal inšpektor Bernard Legen, ki je stanoval v tej sobi. Reagiral je bliskovito. Skušal je zaloputniti vrata in zgrabil revolver na mizi. Pa so ga takoj prijeli in kmalu je imel lisice na rokah. V njegovi sobi so za reprodukcijo neke slike Van Gogha našli tudi nakit. »Že takoj v začetku mi je bilo težko verjeti,« je pojasnjeval pozneje Jacques Du-pomt, »da bi na pol pijan človek nekaj, govoril in to potem naslednji dan do najmanjše podrobnosti uresničil. Težko bi se spomnil prav vsake podrobnosti. Zato sem dvomil, da bi Charles Perot mogel biti morilec.« Charlesa ni bilo tam, da bi to potrdil. Ko so ga vsi iskali, je že ležal pod zemljo. Inšpektor Bernard Legan je poskrbel tudi za to. VILLACH - BELJAK, GERBERGASSE 6 Gre za VAŠ DENAR Pazite na naše CENE za časa RAZPRODAJE od 22. 1. — 10. 2. Zvest tradiciji KATH REIN OBRAT pošta Škofiče Duhoviti fante. — Na nelki hiši je visela tablica z napisom: „0dda se v najem stanovanje stranki brez otrok11. Nekega dne se tam pojavi neki šolarček in takole pojasni svojo željo: „Devet let sem star, nimam otrok in bi rad najel stanovanje, v katerem bi stanoval skupno -s svojimi starši.“ SLUŽBENO MESTO Celovško podjetje išče mlado pisarniško moč s trgovsko izobrazbo, ki obvlada oba deželna jezika. Naslov podjetja posreduje uprava „Našega tednika”. PRIDNO POMOČNICO išče solidna zdravnikova družina na Dunaju kot pomoč gospodinji v družinski domačnosti. Dobri pogoji in dobra plača — Ponudbe poslati na upravo lista pod geslom „Zanesljiva in postrežljiva”. Velika zaloga perila blaga in volne za moške, ženske in otroke i L fkaueee Klagenfurt, Alfer Piatz 35 Spektakel v celovški Mestni hali (Nadaljevanje s 6. strani) vom »Po plesu« (Nach dem Bali), v kateri se predstavita slavna in zanimiva komika Biddy & Baddy. Kot druga leta tudi tokrat ne sme manjkati prizor z izredno bogato opremo kostumov; balet se predstavi v sceni »Prikazen ob jezeru (Vision am See), kjer se izkažeta soloplesalca Milena in Gardiner-Glenn. Na kraju pa se razcvete na ledu pravi folkloristični živžav v prizoru »Pozdrav iz Avstrije (GruiJ aus Oesterreich), kjer do- ! seže revija svoj višek. Blagoslovitev brizgal- | ne in zastave pri gasilcih in nato povorka noš pričarajo občinstvu množico narodnih noš. Ne bilo bi pa nobene Dunajske drsalne revije, če se ne bi na koncu revije v posebnem prizoru predstavil celotni drsalni ansambel v taktu brezprimernega Donavskega valčka. avstrijskih Nekaj po 22. uri je množica gledalcev zadovoljna odhajala iz celovške Mestne hale. Bilo je tako, kot bi se bili s filmskega platna preselil v celovško Mestno halo kakšen ameriški barvni revijski film. Videli smo kopico imenitnih misli, atraktivno izvedenih, razkošje barv, kostumov in scene. Dunajska drsalna revija je prav gotovo spektakel, ki si ga je vredno ogledati. Zanimanje zanj je ogromno, saj so domala vse predstave razprodane. Dunajska drsalna revija gostuje v Celovcu do torka, 20. februarja, dnevno razen ponedeljka ob 14.30 in 19.30. B. L. Haš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— ŠIL, letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik; Janko Tolmajer, Raci iše, p, žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.