Leto LXVL, št. 291 LJubljana, petek 22. decembra I933 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit rrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inaerati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNI8TVO LJUBLJANA, Rnafljeva nllca it. 5 Telefon at. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3198 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — jesenice. Ob kolodvoru 101. Račun pri podtnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani št. 10.351. Sestanek Simona in Pavla Bonconrja Nove pogodbe Nemčije s sosedi bi samo onemogočile jamstva locarnske pogodbe London. 22. dec. A A. V svojem včerajšnjem govoru v spodnji zbornici se je zunanji minister John Simon dotaknil predvsem Hitlerjevega predloga, da je Nemčija pripravljena skleniti pogodbe o nenapadanju z vsemi svojimi sosedi, in stališča, ki ga naj Velika Britanija zavzema v neposreden pogajanjih med Francijo in Nemčijo. Simon je ugotovil, da si v mnogih prestolnicah prizadevajo ustvariti ozračje, ki bi bilo ugodno za sporedna pogajanja o razorožitvi poleg razorožitvene konference. Nato se je Simon spomnil, kako je Hitler ponovno poudarjal, da je za spravo med Nemčijo in Francijo. Angleška vlada je proučevala tudi te izjave, naposled je pa uvidela, da ne hi bilo modro, če hi sama postavila kakršnekoli predloge in če bi se z njimi solidarizirala. Angleška vlada smatra, da je zelo važno imeti pred očmi predvsem dolžnosti, ki jih imajo posamezne države kot članice Diruštva narodov. Zato bi morali pakti o nenapadanju ostati v okvirju načel Društva narodov. Simon je nato izjavil, da bo imel na sestanku s Paulom Boncourjem priliko proučiti nemške zahteve. Največje je pač važnosti to, da Velika Britanija in Fran-erija sodelujeta kolikor moči tesno. Smon je nato izjavil, da zagovarja splošne mednarodne sporazume, ki so mnogo boljši kakor dvostranska pogajanja. Društva narodov ni mogoče odstraniti, preden njega mesta ne zavzame nekaj boljšega. Zbornica si glede sedanjih pogajanj ne sme delati prevelikih upov, vendar pa bo izmenjava misli med posameznimi vladami omogočila Veliki Britaniji, da zavzame točno stališče. Nemčija pravi, da je v načelu pripravljena sprejeti mednarodno nadzorstvo nad oboroževanjem pod pogojem, da se mu podvržejo tudi druue države. To bi omogočilo, da se temu podrede tudi Japonska in druge države. Na vsak način pa rešitev ni mogoča z individualnimi izjavami, temveč s pogodbami, ki bodo vezale vse države. Francoski tisk proti nemškim predlogom Pariz, 22. dec. AA. Britanski zunanji minister sir John Simon, ki je snoči prispel v Pariz, se je ob 11. sestal z zunanjim ministrom Paul Boncourjem na 0uayu d' Orsay, kjer je ostal taidi pri obedu. Jutri bo britanski poslanik priredil kosilo na čast francoskemu zunanjemu ministru in siru Johnu Simonu. Razgovori med Paulom Boncourjem in Simonom se bodo še Hitri nadalje-vali. V francoskih političnih krogih kažejo veliko zanimanje za te razgovore in pariški listi v današnjih izdajal oMlno komentirajo prihod angleškega zunanjega min> stra v Pariz ter v zvezi s tem obravnavajo problem razorožitve. Vsi Usti se složno zavzelajo za to, da se mora razorožitveno vprašanje reševati v Ženevi v navzočnosti vseh zainteresiranih. Listi naglašaio, da nenapadalni pakt. ki ga Nemčija ponuja svojim sosedom, ni potreben, kor že obstojata locarnski dogovor in Bn/mdov-Kellog-gov pakt. Še več, listi so celo mnenja, da bi sklenitev kakega novega pakta med Nemčijo in sosednimi državami odvzela Franciji in Belgiji samo tista angleška in italijanska iamstva, ki jima jih daje danes locarnski pakt. »Petit Parlsie-n« misli, da bi sklentev novega pakta privedla celo tako daleč, da bi celo izginile nekatere ovire.ki onemogočajo napad s strani Nemčije n med katere spada tudi ohranitev demilitariziranega pasu ob Renu. Pertmax pravi v listu »Echo de Pari««, da ponovna oborožitev Nemčije ne bi bilo največje zlo. Po njegovem bi bilo največje zlo, če bi se Nemčija oborožila. Francija pa omejila svojo oborožitev. Pertinax ne vidi, kaj bi mogel Simon v taksnem položaju povedati pri svojih obiskih pri razgovorih v Parizu in Rimu. Pisec celo trdi, da bo morala francoska vlada že pri-hodnji teden odkloniti nemške vojaške predloge. Gustave Hervć piše v listu »Victoirec, da je bolje pustiti, da se odnošaji med Francijo in Veliko Britanijo ohlade, kakor pa kapitulirati In pristati na razorožitev brez dejanskih jamstev. Suvichev neuspeh Pariz, 22. decembra. AA. Pertinax trdi v listu >Echo de Pariš«, da se italijanskemu državnemu podtajniku v zunanjem ministrstvu Suvichu, ki je tudi sestavil načrt za reureditev Društva narodov, njegova misija v Berlinu ni posrečila, ker so mu tam povedali, da se Nemčija ne misli vrti i tri v ženevo, pa naj bi se Društvo narodov še tako preuredilo. Potovanje Hymansa in TItulesca v Pariz Pariz, 22. decembra, Kakor poročajo poluradno, bo belgijski zunanji minister Hvmans 27. decembra prispel v Pariš, kjer bo imel razgovore s Paulom Boncourjem o razorožitvi, Društvu narodov in o nemško-francoskem problemu. Potrjuje se, da je rumun-ski zunanji minister Titulescu sprejel povabilo francoske viade za razgovore s francoskim; državniki. Rok za potovanje Titulesca v Pariz še ni določen. Vohunstvo v Franciji Vohunska družba, ki so je izsledili, je poslovala kot pridobitno podjetje, ki je prodajalo ukradene dokumente raznim državam Pariz, 22. d?c- AA. Pariški listi pišejo, da policija enenrično nadaljuje preiskavo o vohunski omanizaciii, ki io je t? dni odkrila m da iei pričakovati novih aretacij. Na podlaci analize doslej ugotovljenih dejstev se zdi, da ni Šlo za organizacijo, ki bi jo bil ustanovil voh meki o?ntrum kake tuje države, temveč, da gre za poslovno podjetje, v katerem so Člani delali na svoi lastni račun in si nabavljali dokumente, ki so jih potem prodajali zainteresiranim državam. V zvezi z odkritji vohunske afere \* Pari-m poročajo lis-ti, da so aretirali tudi nekega profesorja Martina, ki ie bil zaposlen kot prevajalec v francoskem mornariškem ministrstvu. Pri njem so našli več dokumentov, ki so v zvezi s francosko vojaško obrambo. Listi pravijo, da je aretirani Martin mož visoke kulture in nravi fenomen, kar se tiče znanja jezikov, ker obvlada 68 jezikov in narečij. V preiskavi so našli v predmestja. k;er" je stanovala aretirana vohunka ?tahlova. mnocro važnih dokumentov, ki se tičejo zlasti vohunske akcije na Finskem. Dr. Krnit Rasmussen umrl Z njim leže v grob eden najslavnejših raziskovalcev polarnih krajev V Kopedeljen. Na postaji so grškega zunanjega ministra pozdravil zunanji minister Bogoljub Jevtić, mestn načelnik dr. Krbek in drugi. O. Maximos se je nato odpeljal v hotel. Prihod vojnega ministra v Zagreb Zagreb, 22. dec. AA. Ob 9.50 sta prispela v Zagreb z beograjskim brzim vlakom vojni minister Dragomir Stojamović in minister dr. Andjelinović. Iz francoskega parlamenta Pariz, 22. de~. s. Francoska zbornica je včeraj popoldne pričela z drugim čitanjem od zbornice in senata v prvem čitanju sprejetega sanacijskega programa. Ker obstoji v zbornici kakor tudi v senatu pripravljenost za sporazum, more računati s končno veljavnim sprejemom tega predloga, tako da bo parlament najbrže jutri zaključil svoje izredno zasedanje. Prej bo še odobril predlog finančnega ministra Bonneta glede razpisa deset milijardnega posojila in glede dovolitve dveh dvanajstin. V političnih krogih pričakujejo, da bo pri Tazpravi o dvanajstinah prišlo do zunanje-politične debate, pri kateri bosta najbrže ministrski predsednik Chautemps in zunanji minister BoncouT podala važne programatične izjave glede zunanje politike Francije. Socialistična frakcija zbornice je pooblačila svojega predsednika Leona BI uma naj se ▼ debati zavzame proti nemško-franco-skim direktnim pogajanjem. Princ Murat umrl Parii, 22. dec. AA. V Rabatu v Maroku je umrl princ Luci en Murat, potomec Napoleonovega generala in svaka Joahima M j rata, teda*n)aga neapeljskega kralja. Ženska vojaška služba v Rusiji Moskva, 22. dec AA. Za prostovoljno i vojaško službo žensk so oblasti ustanovile I posebno organizacijo, ki razpolaga s po- j se hrumi fondi. { OBČINSTVO OPOZARJAMO, da iziđeta „Slovenski Narod44 in „Jutro" po praznikih v sredo. Predpraznične sličice v Ljubljani Glavno je, da praznujemo in praznimo, kar imamo, drugi naj se pa zadovolje z božično poezijo Ljubljana, 22. decembra. Takšni dogodki silijo sami od eeb? v časopisje. Včasih naše mesto zaživi, kot da sa je poščeer^tal čudodelnik Voronov. To pa le redko. Zdaj moramo ubrati naimil^jše strune, božični zvon v, v i 3? oglašajo in že diši po cestah po božični poeziji. Iz zasneženih dimnikov ee kadi d »bel dim, 8 polno i>aro se pripravljamo na praznike na zunai in znotraj. Zaradi tega ie vse narob^ in človek ne more ničesar niti napisati prav. Na cestah občudujemo v »s dan manifestacije. Kai bi naj bilo to drjsresra? Ljudje hodijo po c?stah v procesijah, a brez praporov. Žalostna zadeva, to ie posreb — krizo zopet pokopavajo. Od trgovine do trgovina hodijo vojščaki, ki so te dni tako junaško naskočili pošaet-krizo. Posebno so odlikujejo v tej vojni meščani a tudi dežManov je te Vini izredno mnocio pri na?. Ljubljana bi jih morala pozdraviti, kajti tako praktično ne odpravljamo pri nas wak dan slabih časov. Izložb11 skoraj vseh trgovin so ee odele v 9večano obleko ter ee pp?levile v slovesno formo. Čim pogledaš v takšno izložbo, že zaališiš božične zvonove in zagledaš angelčke. Zopet s»e odpirajo ubogim zemljanom nebesa. Zopet lete apeli na narečne žep^. Izložbe velevajo. In če si oženjen ... kategoričen imperativ! Izložbe so praznične, tudi ljudje moraio postati praznično razpoloženi. Praznično razpoloženje se nevarno širi. Vse se širi. vse odpira, vpliv praznika ljubezni je ras neznansko mogočen. Vse blago v izložbah je okrašeno tako pomembne a smrečjem od klobas do damskih nogavic, da ti mora srce začeti poskakovati v paradni božični koračnici. Po cesti hiti dama. obložena z neštetimi zavitki. Nenadno ee ji zavitki izmuznejo iz rok. Nesreča p3 tu. Preden se znajde ob nji kavalir, se nekdo spodtakne ob zavitek, ki eksplodira. Na mah je cesta pokrita e časopisnim papiriem. Dama se je hotela postaviti z zavitki, pa je prišlo takonkoč do božičnega fiaska. Človek bi mislil, da se širi tudi materinstvo, ker je te dni na cesti toliko mamic z otroškimi vozički. Toda mamice vozijo evoje •^otročicke^. ki so še posebno potk****- na nje. k pekom. Da. zdaj revija otroških vozičkov, na božič pa razstava potic. Upamo, da ne bodo sežgane Na živilskem tre j pa ee skoraj nič ne pozna, da je čas božične konjunkture. Doiga vrsta Skofjeločank čaka pri kupih masla na gospodinje. Toda letos so se gospodinje izredno hitro založile s takšnimi dobrotami. Bale so ee, da bo zadnje dni vse pošlo. Zdai mnoge gospodinj štrajka jo. Nekateri ai drznejo celo tiditi v tem veselem čaeu, da bo letos tudi v Ljubljani mnogo ljudi brez božičnih blag rov. Ker smo optimista, upamo, da bo zadnji dan pred prazniki najhujši naval na živilskem trjru. Mnogi so se zadeli že poslavljati od našega lepega in tako goetoljubineca mesta. Skoraj na vsakem koraki srečaš koga, obloženega e kovčegom, ki hiti v potniški vročici na kolodvor. Na kolodvoru nekatori vprašujejo s strahom, če sploh vozijo vlaki, ker tako božično sneži- Toda iz mesta no odhajajo le oni, ki so obloženi e kovčeeri, temveč cele armade pripadnikov narodnega sporta. Cez noč se je pri nas smučarstro razmahnilo v taksnem obsegu, da \e ostalo vse druigo v manjšini. To ni več sport, temveč pokret. Vi§je eile so mu izredno naklonjene. Dovolj imamo snega in časa, za nabavo smuči bomo pa razpisali nabiralno akcijo. Božična deviza je: Vsi ▼ smučarske uniforme! Treba bo tudi razmišljati o tem, da bi zaščitili smučarske jniforme, da bi Hh ne nosili vsi kot zdaj, ko prihaja v niih u radništvo v pisarne, šolarji pa v Sole. Drago važno vprašamfe je tudi, da zaščitimo sneg pred jugom, ki se nam je začefl ponujati včeraj. Kaže. da se bo božični »muk spremenil v pljusk. To bi bila prava narodna katastrofa in nihče bi nas ne moeel potolažiti. s Reporterjeva dolžnost ni, da bd postavljal Še vremenske prognoze. Tisoči pa ©rta jo to dni liste samo zaradi vremenskih poročil ter se tako zanimajo, kakšno vreme bo o božiču, da ne morejo spati. Potolaži pa lahko vse, češ, da nismo te dni tako nervozni zaradi spremembe vremena, nego vpliva tako na živce predpraznično mzpoloženra. Kdo H si grenil slovesne občutke e kakršnimikoli malenkostmi! Radujmo se, kajti prazniki bodo tri dni in trertji dan bo praznik mjčenilca Štefana, ki nas je se vedno potolažil. Ne gro za vreme in ne za vremenske prognoze, glavno je. da praznujemo in praznimo, kar imamo. Vsi drugi se pa morata itak zadovoljiti z božično poezijo. Škofjeloške komunalne zadeve škofja Loka, 21. decembra. Sobotno sejo Škofjeloškega občinskega odbora je otvoril mestni župan Stevo Sink, ki je prisrčno pozdravil navzoćne. imenoma sreske^a načelnika Ivana Legata. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, kar je trajalo skoro četrt ure, je dal župan na razpravo ponudbo škofjeloškega trgovca Antona Savnika, ki je bil pripravljen kupiti od mestne občine staro solo. Zaradi nemotenega razpravljanja je proglasil župan ta del seje za tajnega. S"klep: Občina stare šole pod navedenimi pogoji ne proda. Pri slučajnostih je bila dovoljena g. Pavlu štravsu namestitev avtomata za tobak, cigarete in vžigalice na Mestnem trgu v njegovi bivši hiši, ki je sedaj last občine. To pa le pod gotovimi pogoji. Pododbor županske zveze vabi k zborovanju v Kranj. Se udeleži tročlansko zastopstvo. Eni prošnji za novoletno nagrado se ugodi, ostale pa se zavrnejo. Naročita se dve uputnici za prevoz živeža, ki utegneta biti v začetcu prihodnjega leta zelo do*>rodošli. Potem, ko je povabil župan ves obciaiski odbor k slovesni služb! božji ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja, je poročal, da je pristojna oblast odobrila znižanje plače organistu s 1. januarjem 1934. Iz formalnih razlogov so tudi zavrnjeni prizivi, ki jih je vložilo Gasilsko društvo in skupina zasebnikov proti sklepom občinskega odbora na njegovi zadnji seji, ko je bil prodan Gasilski dom in zamenjan za štravsovo hišo. Prizivniki bi morali svojo vlogo kolkovati, kar bi aneslo v celem nekaj čez 3000 IHn. Pri tem vprašanju se je razvila zelo živahna debata, ki je vanjo zlasti učinkovito posegel član občinskega kluba JNS g. Franc,Zebre. Apeliral je na složno delovanje občinskega odbora. Tudi člani opozicije so bili pri zadnji seji navzočni in so lahko uvideli, da je bila odločitev nujna, drugega izhoda ni bilo in je občinski odbor skoro moral sprejeti rezultate trodnevnih pogajanj, ako ni hotel izgubiti tovarne na korist Stare Loke. Ves občinski odbor je bil že takrat soglasen, da je onih 20.000 Din hudo breme, preko katerega pa se ni moglo, zato je zgolj izbegavanje koristni stvari, ee se dobro mišljeno delo občinskega odbora prikazuje v drugačni luči. Ob ponavljanju takih primerov bo skupina večine morala zavzeti svoje stališče po acelu: Zob za zob! Posegli so v razpravo Malone vsi navzočni, potem pa je bila 3e-ja zakljuCena. Nesreče Ljubljana, 22. decembre V ljubljanski bolnici leži več žrtev težkih nesreč, ki so se pripetile včeraj in danes. Med najbolj prizadetimi poškodovanci j« 48-letni delavec Martin Ribane, zaposlen pri podjetju ing. Dedka pri Sv. Ani nad Tržičem. Ko je včeraj popoldne delalo na stavbi več delavcev, se je nenadoma iruiil stavbni oder in jih podsul, pri čemer je zadobil Ribarič hude notranje poekodbe. ostali pa so bili lažje poškodovani. V hrastniškem rudniku se je sinoči utrgala plast premoga in zasula 35-letnega rudarja Martina Guzeja, ki mu je zlomilo levo nogo. Brezposelni kleparski pomočnik Angelo Korče iz Cerknice je hotel Čez našo mejo v Postojno po skrivnih potih. Na nogah je imel ovite cunje, ki naj bi ga varovale mraza, a so bile v njegovo nesrečo. Cunje so namre-č zamrznile in Korče se ni mogel rešiti ledenega oklepa. Vsega ozeb-Iega so ga našli ljudje, včeraj popoldne so ga pa prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno in se je bati. da mu bodo morali odrezati obe nogi v stopalih. Na postaji v Zalogu se je včera; popoldne ponesrečil 251etni premikač državnih železnic, France Loboda, doma i/ Podgoricc pri Dolu. Ko je spenjal dva vagona, jc zašel z desnico med odbijača, ki sta mu zmečkala desno dlan. — V Mestnem domu je včeraj popoldne padla po stopnicah 671ctn:i služkinja Urša Trkalj tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Tudi njo so morali prepel iati v bolnico. Viharji na Črnem morri Carigrad. 22. dec. Ponov-n vih;:r v Cr nem morju ie povzročil zelo velike Me*« Promet na morju je prekini e n. Wk» ". iS* ki jo je izpodkopa] močan d *ž. je porušila tsr je pokopala pod s^boi 12 o=eb. Sorzna DoroiMla. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2303.74 _ 231> 10 Berlin 1366.74 _ 1377.05. Bru^-'.j 797.18 801.12, Curih 1108.35 — 1113 85. Lon.i p 187.53 _ 189.13, Xewyork 3669 38 3697.64, Pariz 224.65 _ 225.77. Praga 170.23 _ 171.09, Trst 300.51 _ SOS.Ht (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling \ privatnem klirin^u 9.10. INOZEMSKE BORZE. Curih, 22. decembra. Pariz 20.27. Loa don 16.95, Newyork 333.5. Bruselj 71.92" Milan 27.155. Madrid 42.40. Amsterd^r 207.85, Berlin 12.3.45. Dunaj 58 5. Prd< 15.36, VarSava 58___Bukarešta 3.06. lji do ustanovitve širokih in poklicnih organizacij, k? so po sili razmer dobivale vedno večji vpliv in bile postavljene nekako v sredi med vrhovno nol:t;čno oronrr/ae'io in maso naroda. Vzporedno s tem je predavatelj omenil ideološka proti demokratska gibanja, posebno sociologa Pareta. V nasprotju z Marxom. ki je poudarjal primat gospodarstva, je Pareto videl osnovo vseh družb v jonski plasti, ki ostane neizpremenljiva in ki se Izraža v volji po sreči, po moči, po narlobtasti itd. Y vsaki c!ružh; v'ada lc neka mal elita, v kateri se ti goni izživljajo. Pod njo stoji šir^a plast povprečne inteligence, ki ji služi, popolnoma spodaj pa široka masa. Vsi družbeni preokreti so lc prememba ene elite po drugi, in obstoja neki zakon kroženja elit. Pareto je poudarjal potrebo po borbenosti burž^a/iie. Predavatelj je analiziraj vpliv teh ideologij na fašizem in hitlerizem in v zvezi s tem omenil, da se je na zadnjem kongresu francoskih socialistov poudarjalo, da predstavlja posebno hitlerizem reakcijo te buržoazije, ki se ni v nasprotju s pričakovanjem marksistov proletarizirala, marveč se borila za obdržanje svojega standarda. V nasprotju z bojno ideologijo fašizma in bitlerizma je avtor poudarjal, da ima demokracija več tisočeletno duhovno tradicijo, že pri nekaterih grških modrijanih najdemo nauk o naravni enakosti in svobodi vseh ljudi. Nato je na kratko orisal zgodovino tega duhovnega pokreta, ki se je preko krščanstva in reformacije, preko naravno pravnikov 16. in 17. stoletja ustvaril kot politična sila v francoski revoluciji. Navzlic raznim izrodkom in izrabljanjem te ideologije posebno v gospodarstvu, predstavlja po predavatelju demokracijo neminljivo vrednoto. Proti vojni ideologiji je demokracija odločno pacifistična. V zvezi s tem je omenil predavatelj francoskega filozofa Bergsona, katerega najnovejša knjiga je strasten apel na člo-večanstvo in k; vidi v demokraciji prvi poizkus človeštva, premagati naravne bojne instinkte in nadomestiti zaključene družbe z otvori eno moralo vsega človeštva. Berg-sonov misticizem kritizira tehniko in duh iznajdljivosti in jim očita, da so se premalo posvetili zadostitvi nujnih potreb človeštva in jih zanemarjali na škodo luksusa. Eergson zaupa, da se bo človeštvo tik pred katastrofo zavedlo in da se bo po nekem zakonu naravne zanositosti zopet povrnilo k vrednotam duha in proti primatu materije ustvarilo primat duha. Poudarjajoč antitezo med tem zvišenim naukom in uvodoma omenjenimi bojnim: ideologi jami je predavatelj glede Slovanov zaključil, da se morajo slej ko prej naslanjati na ideologijo demokracije, kateri dolgulejo svoje nacionalne države in ki jim edina jamči mednarodni obstoj. Poslušalci so predavatelja nagradili z zasluženim aplavzom. Darila naših umetnikov za božič Tone in Mara Kralj sta nain pripravila za božič krasne intarzije, keramične kipe, statuete, vaze in poslikane krožnike Ljubljana. 22. decembra. O razglednicah smo že pisali, ki so jih nekaj napravili naši slikarji, prav dobre pa rudi naši fotografski umetniki, vendar nas rudi slikar in kipar Tone Kralj ter njegova soproga slikarica Mara nista pozabila Pri Ronaču v šelenburgovi ulici in pri »Opre mi* v nebotičniku ter tudi po drugih trgovinah te fronte občudujejo mimoidoči intarzije, keramične kipe in statuete ter nad vse apartne vaze in poslikane krožn'ke. ki »ta jih za božič poklonila slovenski javnosti ta dva odlična naša umetnika. Toneta Kralja ne pozna samo vsa naša domovina zlasti od zadnjega velesejma, ko je razstavil svojo mistično kapelo in kakor lilijo proti nebu se dvigajočo Brezmadežno. Čaroben in sveti hram. njegova /enka pa na svilo slikane nežne slike, temveč Toneta poznajo in cenijo kot najboljšega slovenskega in tudi jugoslovenskega slikarja po vsej Evropi, saj je z največjim uspehom razstavljal žc po vseh velikih centrih našega kontinenta. Sedaj nam je dal izredno izrazito sta-rueto Don Quichota in Sancho Panse, kako s kobilico tavata po pregrešnem svetu za čari romantike in tščeta dobrih ljudi. Sta-tueta je sicer majhna, vendar je pa velika umetnina in spada gotovo rned najboljše stvari, kar so jih napravili naši kiparji. NTad vse prikupne in dekorativne so pa tudi njegove nežno občutene jaslice, ki jih o božiču ne bo mogla pogrešati nobena hiša, ki kaj da na umetnostne potrebe. Njegova mlada soproga Mara je s posebnim občutkom za dekorativnost poslikala na najapartnejši način več vaz in krožnikov s figuricami, z živalmi in otročki, da si lepšega okrasa stanovanja sploh misliti ne moremo. Njene barve so krepke in sočne, da posode delujejo nenavadno močno in bodo s svojimi barvami in linijami kakor luči žarele v mračnih zimskih stanovanjih, a poleti na solncu bodo te posode delovale kakor bajni cvetovi. Prav posebno nas je pa Tone Kralj razveselil s kolekcijo intar-zij, ki jih je sestavil iz različnih lesov. Vsa njegova slovita linija pride na teh vloženih slikah do največjega izraza, materijal pa sam že deluje tako barvito, da drugih barv tem slikam sploh ni treba. Poglejte si samo pri Bonaču intarzijo, ki predoča beg v Egipt, pa boste sami prišli na to, da k enostavnim linijam moderne hišne opreme spadajo take slike mnogo bolj. kakor dru£e. ker tu v prvi vrsti deluje sam materijal in se zato zlivajo barve teh slik z opremo v enotno celoto. Pri Tonetu in Mari Kraljevi nam je pa se posebno simpatično, ker s svojim talentom bogatita in lepšata našo vsakdanjost in dajeta tudi najrevnejšemu priliko, da si vsaj z njihovimi keramičnimi izdelki okrasi svoje stanovanje tako, kakor zahtevamo •d vsakega kulturnega človeka. Posode so bile izdelane in žgane v tovarni »Dekor«, ki nam je razen keramik teh dveh umetnikov za božič pripravilla tudi polno drugih najelegantnejših daril, ki daleč presegajo inozemsko robo Le. če smo slepi, bomo še dalje kupovali tuj kič ter prezirali domače delo, ki ima pa v inozemstvu že veliko veljavo Stiki med Solo in domom LJubljana, 22. decembra. L>ne 14. t m. se je vršil ob lepi udeležb: staršev in uči-teljstva ■ I. deške meščanske šole ustanovni občni zbor društva »Zajednice doma in šole«. Kako potrebne ioi koristne so te ustanove, priča veliko zanimanje staršev za ta društva, kajt: tako tesno spojen; s šolo so vedno v neposredni zvezi z učiteljstvom. kateremu so zaupa!: svojo deco. Ravnatelj meščanske šole g. Maks Hočevar, ki je vodil občni zbor, ;e obrazložil navzočim roditeljem važnost te ustanove s posebnim ozirom na razmere tukajšnje šole. To društvo ima namen ustvariti najtesnejše stike med šolo in domom ter podpirati roditelje in uči-teljstvo pr: vzgoji in pouku na ta način, da razvija pri starših zavest stalnega zanimanja za napredek in lepo vedenje učencev v šoli in izven nje. Dalje, da si z medsebojnim obveščanjem ustvarijo enofeio vzgojno metodo učencev doma hi v šoli. To društvo tudi nudi staršem priliko, da natančneje spoznajo delo učiteljstva m da sodelujejo pri vseh vzgojnih vprašanjih. Poleg teg* pa nudi učiteljstvu tako potrebni vpojrled v socialne razmere učencev. Seveda pa ime ta zajexkiica tudi namen, z vsemi sredstvi podpirati ubožne učence, katerih je na tuk. šoli zelo mnogo. V ocFbor so bili soglasno izvoHeaii od zastopnikov staršev in roditeljev: Selan Anton (predsednik), Blažič Ivanka, dr. Grzinčič, Tabernik Alojz in Goršič Leopold (preglednik), od učiteljstva tuk. šole pa Hočevar Maks (podpredsednik), SeJiskar Anton (tajnik), Verbič Ivan (blagajnik). Rudolf VVagner in Jankovič Bratislav (preglednik). Občni zbor je poveril prvemu odboru predvsem dve vaini nalogi in sicer: da s rrimernimi sredstvi in prireditvami odipomore bedi ubožirh učencev ter da rokrene akcijo za razširitev šole. Meščanska šola na Prulah se mora leto za 'etom boriti za svoje prostore. Ta 5ola je pravzaprav gost poslopia osnovne šole in le z učenci prenapolnjena. V posameznih razredih je. stlačeni po 66 učencev. Da je v tekih razmerah težko doseči rovoHne učne uspehe, je jasno. 2e ti dve nalogi pričata o nujni potrebi ustanovitve te Zajednice in z ozirom na njeno tako važno kulturno-soclalno udejstvovinje želimo te* mu društvu mnogo uspehov Hi prosimo veo javnost moralne m gmotne pomoči. MIRIM kraljica čokolade Lepo In poceni darujete, če upotrebi te srn Vaša darila odlične in okusne MIRIM izdelke. Pazite in zahtevajte izključno Mirim Izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena Grad govori e e • Ljubljana, 22. decembra. Nič pesimizma, nič omahovanja, tako je bilo nase geslo, ko smo započeli akcijo miklavtevatija. čeprav je na Granu z^olj siroanaščlna, čeprav Je Grad ena največjih stanovanjskih kolonij, vendar moramo reči, da se je zamisel mtklavže-vanja proti pričakovanju posrečila. Otroci so dobili svoje: darove, smeha, strahu in naukov. Na svoj račun so pa prišli tud; starši. Končno pa so bili zadovoljni malčki in starši, kajti Miklavž je bil izredne darežljiv. Pozdravila ga je recitacija na še neumorne Mlmi Zurpančičeve. predsednik kraj org. JNS za Mestni trg g. Jos Rebek, obč svetnik, je pa izrekel dobrodošlico Mlklavžru, zgravtoo pa malčkom ln staršem. Uvod v miklavže vanje Je bila igra ><5e sta dva<. Igrali so grajski fantje s dekleti, in moramo reči, da je bila režija g. Jeroma Izredno posrečena Igralci so želi splošno priznanje. Sledila je igrica otrok, grajsko delo. zato tudi grajsko igrana. Nato pa je nastopil sv Miklavž dobro rejen, zato pa tudi radodaren, čeprav ni štedi] s kritiko lastnosti grajskih otrok. Darovi so bili v teh časih narav, nost bogati in dobili smo vtis, da nebe-sčani še ue poznajo krize. Da pa smo dosegli tak uspeh in da se naši malčki res s hvaležnostjo apoini-njajo Miklavževega večera, grre zahvala kraj. org. JNS za Mestni trg, predvsem pa g. županu dr. Dinku Pucu za izredno podporo in njegovi gospej, ki je velikodušno žrtvovala pecivo za grajske otroke, dalje g. Doliuarju, pekovskemu mojstru, ki Je obdaroval otroke s štrukljl in g. Brezniku za izdatno denarno podporo. Ne smemo pa pozabiti mecena g. Metoda Podkrajšfca ml. s Sv. Petra ceste, ki je s svojo darež-ljivostjo in vnemo poskrbel, da se je Mi. klavž s svojim angelskim zborom prikazal grajskim prebivalcem res v nebeškem sijaju. — Iznenadila nas pa je tudi oošilj-ka milarue >Schicht< iz Osijeka. Po Miklavževem naročilu nam je poslala zaboj mila, ki Je siromašnim otrokom dobrodošlo. Naj bo na tem mestu izrečena zahvalo vsem dobrotnikom, hkratu pa tudi prošnja, naj nas podpirajo še nadalje. F. Gril. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 22. decembra: Zaprto. Sobota. 23. decembra: Pravica do greha. Red C. Nedelja, 24. decembra: Zaprto. Ponedeljek, 25. decembra: Ob 15. uri: Mlinar in njegova hči. Izven. Globoko znižane cene. _ Ob 20. uri: Cvrček xa pečjo. Izven. Globoko znižane cene. Torek, 26. decembra: Ob 15. uri: Peterč-kove poslednje sanje. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene. Sreda, 27. decembra: Zaprto. Dve božični igri na odru naie drame. Na božični dan v ponedeljek dne 25 t. m. se uprizori v drami znana Raupa-chova žaloigra Mlinar in njegova hči. Delo, ki se splošno igra za Vae svetnike, Je po svojih dogodkih primerno tudi za božične praznike, saj se vse dejanje vrši okolu Božiča odnoeno na sam Sveti večer. Isto velja tudi za znano, izredno prisrčno in globoko občuteno povest o ^vrčku za pečjo«. >Mlimar rn njegova hči« se uprizori v ponedeljek popoldne, >Cvrček za pečjo*- pa v ponedeljek zvečer ob 20. url. Za obe predBtavi veljajo znižane cene od 6 do 20 Din za sedeže. Štefanovo v ljubljanski drami. Dne 26. t. m. popoldne ob 15. uri se zopet uprizori najuepelejša Golleva mladinska Igra Peterčkove poslednje sanje. Letošnja uprizoritev bo tem bolj Interesantna, ker imamo novega Peterčka In to v oaebi gne. Igličeve, ki kaže izrazit talent za igralsko umetnost. Vsa ostala zasedba v Peterčku je ista kakor do sedaj. — Zvečer ob 20 uri pa se ponovi Golleva veseloigra Kulturna prireditev v Crni mlaki, ki Je Imela na premijeri in prvi reprizi resničen uspeh. Tudi ta dan veljajo globoko znižane cene od 6 do 20 odnosno od S do 24 Din OPERA. Začetek ob 20 Petek, 22. decembra: Zaprto. Sobota, 23. decembra: Zaprto. Nedelja, 24. decembra: Zaprto. Ponedeljek. 25. decembra: Ob 15. uri: Manon. 'Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Tlčar, nova uprizoritev. Znižane cene. Torek, 26. decembra: Ob 16. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. _ Ob 20. uri: Travlata. Izven. Znižane cene. Sreda, 27. decembra: Zaprto. * Dve najboljši operi našega opernega repertoarja se izvajata o božičnih praznikih in sicer na Sveti dan popoldne ob 15 uri MassenetOVa opera Manon in na Štefanovo zvečer Verdijeva opera Traviata Kakor Manon lani. tako je Imela tndi Traviata v letošnji sezoni največji uspeh Pripominjamo, da veljajo za obe predstavi zn liane cene. Opereta TIČar v naii operi. Opereta Tlčar spada med tako zveni železni repertoar vsakega gledališča V Ljubljani je prišla trikrat na oder. In sicer v sezoni 1912 _ 1913 prvič po prevrate pa leta 1929 in letos. T i čar je opereta iz onih E3 starih dobrih časov, ko so Imela te vrste dela še tudi pravo muzikalno vrednost, ki jim je zagotovila vedno velik uepeh. Melodije v Tfčarju so Izredno lepe ln nam sredo do srca Glasba je mestoma prav operna. Točno zasedbo javimo jutri. Opozarjamo, da je letošnja premijera po znižanih cenah. Opereta Pri belem konjičku je poleg Grofice Marice gotovo najuspešnejša operetna predstava na našem odra. Ponovno se uprizori na Štefan dan popoldne ob 15. uri s g. Gostičem v glavni vlogi In z vsemi drugimi odličnimi sodelavci. Veljajo znižaa« operne cene. 3 Zvočni kino Dvor § Telefon 27-30_ Da Naš božični program [5} 28. fn 34. t. m. senaacijonalni velefilm banditov divjega zapada Pirati zraka Zračne akrobacije in boji 25. in 26. t m. Ken Mavnard v velefilm u LJUBLJENEC PRERIJE m m Predstave ob delavnikih ob 4., 7. 29 in 9. uri, za praznike ob 3., 5., 7. Q3 in 9. uri 1X1 Cene Din 2.-, 4--, in 8.- prq Iz Stične — Mlinar in njegova hči. Delavni sokolski oder v Ivančni gorici vprizori v nedeljo, 24. t. m. na Sveti dan ob 14.30 v dvorani Sokolskega doma znano žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Zaloigra, ki so jo na vseh odrih in v Ljubljani igrali z velikim uspehom, bo gotovo privabila v nedeljo mnogo gledalcev, saj je za Sveti dan zelo primerna. Ker sodeluje pri igri majhno število igralcev, bodo le ti najboljši med najboljšimi in bo tako vprizori rev gotovo na višku. — Silvestrovanje v Sokolskem domu. Sokolsko društvo Ivančna gorica priredi letos prvič v svojem domu silvestrovanje. Na sporedu bo po'eo drugega zelo mnogo šaljivih prizorov in živih slik, tako. da se bomo lahko v veselju in smehu poslovili od starega, skrbi, težav in revščine polnega leta in vstopili v novo. Da se bodo mogli udeležiti silvestrovanja tudi oni iz oddaljenejših krajev, bo na razpolago ob vsaki uri avto podjetnika Smčiča. ki bo poskrbel za hiter in cenen povratek udeležencev. Iz Hrastnika — Poziv na naročnino. Kljub temu, da je >Slovenski Narod * pri nas temed dnevnih listov najmanj ra-zšh-jen. je mogel vsakdo, ki ga čita. opaziti, da Je bas slovenski Narod< največ bavi in posveča vso pažnjo perečim vprašanjem našega delavstva. Zato prosimo, da oni naročniki, ki prejemajo in prečitajo božično številko, isto odstopijo svojim znancem ta prijateljem ter Jih pridobe kot naročnike Slovenskega Naroda«. Za malenkostno naročnino 12 Din mesečno bo vsakdo še Istega popoldne prejemal list ter takoj uvl-del, kako prijetnega prijatelja Ima v njem Z večjim številom naročnikov pa bo lahko >Slovenski Narod< prinašal tudi več grabiva iz Hrastnika. _ Božićnica Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Videč obupen in težak položaj zlasti progovnega osobja in nastavljenih postajnih delavcev je priredila marljiva podružnica v Trbovljah v prostorih restavracije Kokalj božićnico. Pri tej priliki Je obdarovalo najbednejše družine železniških delavcev lz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja z živili, ki naj Jih vsaj deloma razvesele za božič. Obdarovalo pa je s sladkimi dobrotami tudi vso ostalo deco železničareklh usiuifcencev. S tem je pač najlepše dokazalo svoj socialni čut In skrb za one, ki jih beda najhuje preganja. Iz Celja —c Avtobusni promet delno zopet ustavljen. Mestno avtobusno podjetje je vsled novih snežnih žametov v četrtek 21. t. m. do nadaljnega ponovno ustavilo promet na progah Celje — Sv. Peter poJ Sv. gorami, Celje _ Podsreda in Celje Laško, dočlm vozi avtobus na progi Celje — Luče samo do Mozirja. __c Popravila cest v okoliški občini. V začetku prihodnjega leta bo dalo župan, stvo občine Celja - okolice navoziti na cesto v Linah 50, aa Cesto na grad 70, na ceato v koloniji Lastni dom v Gaberju JO. na cesto v Novi vasi 25 do 30 ln na cesto na hribu Sv. Jožefa 10 kubičnih metrov gramoza. _c Novo javno električno ra^vetljavo bo dala okoliška občina namestiti aa Ljubljanski cesti od hiše dr. Rakuna do Samčeve gostilne pri Butejevem mostu na Ložnici. Zadevne stroške v višini 15.000 Din bo krila okoliška obema, celjska mestna občina pa bo dobavila tok brezplačno. _c V lovišču v Košnici In Liecah se je divjačina v zadnjih letih silno razmnožila In povzroča poaeBtnikom Izredno veliko škodo. Prebivalci teh krajev so se sedaj obrnili na okoliško občino z zahtevo, naj se divjačina v tem lovišou Iztrebi do potrebnega minlma, zakupnik lova pa naj bi poravnal posestnikom Škodo, ki Jo je že povzročila in Jo še povzroča divjačina. -Okoliška občina je izročila zadevo »resnemu nacelBtvu. _c Mlad lovski pes se je zatekel 19. t. m popoldne k trgovki ge. Dragi Vrečkovi v Ipsvčevi ulici štev. 6. Lastnik psa naj se oglasi pri £G Vrečkovi. _c Nenaden pregled blagajne davčne uprave v Celju. Odposlanec dravske finančne direkcije v Ljubljani, ki vrši pri davčni upravi v Celju nenaden pregled blagajne imenovanega oblastva, je naprosil mestno načelstvo za sledečo objavo: >Davčni zavezanci v mestu Celju se naj zgJase, ako hočejo, dO 24 t. m med uradnimi urami ori davčni upravi v Celju in prinesejo s seboj davčne knjižice, pohotni, ce in poštne položnice, da se more odpo- slanec dravske finančne direkcij« prepričati o pravilnem knjiženju pel davčni upravl.c <8e'< KOLEDAR. Danes: Petek. 22. decembra katoličani: Cenon, Demetrij, Zvezdana, pravoslavni 9 decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Hrepenenje. Kino Ideal: Pat ln Patachon kot zaščit nika morale. Kino Dvor: Carlčlna podveza Društvo >Trezno*t< občni Zbor ob 10 v mali dvorani Delavske zbor.i:ce. Krajevna organizacija JNS za ientpe terski okraj božićnica ob 17. v Zupančič vi gostilni. Sokol Moste predavanje dr. Oskarjn Reje ob 20. v kino dvorani. Table tenis turnir 8K Ilirije ob 20 > beli dvorani hotela Unkm. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, Goeposvetska ee sta 10 in Sušnik, Marijin trg 5. nfjBPCc/ Sita Lepega zlomka so pogruntali tam nekje na Angleškem. Oglasit se je učen mož 7 novim izumom za merjenje ljubezni. Kar na srce pritisne človeku svoj vražji izum pa ko j ve, ali je zaljubljen hudo, malo al: pa nič. Konec bo zdaj laži v ljubezni, pa tudi čez zakonski plot se ne bo dalo vet skakati brez polomljenih reber in razpre sk anih lic. Ko bo boljša ali slabša polovic^ najslajše spala, ji bo položila druga polo vica na srce tisti angleški izum, pa bo za konolomstvo tako i očito. In pohlepa po denarju tudi ne bo več mogoče skrivat pod plaščem ljubezni. Seveda bo bogatin: nevestam po tem izumu mnogo težja moži tev, zato bodo pa vedele, kje je ljubezen in kje samo koristoljubje. Sploh je nam odprl učeni Anglež čudovite perspektive in bi mu le položili na srce, naj ne nastavi zu svoj izum previsoke cene, sicer bodo lahkn merili ljubezen samo tisti, ki je spioh ne poznajo. Merili bomo pa lahko ljubezen vseh vrst, torej tudi tisto krščansko do bližnje ga. Toda ima angleški Izum to neroan*> lastnost, da meri ljubezen samo na srcu na jeziku pa ne. Ćelo nevaren je leziku ta preklicani izum. Če ga namreč položim^ nanj človeku, ki nosi ljubezen do bližnje ga samo na jeziku, se mu jezik takoj po suši. Treba bo torej paziti, da Angleži ne vtihotapijo svojega izuma k nam, sicer Iz gubi posušen in prekajen jezik vsako ceno j|j ZVOČNI KINO IDEAL SI 1 Xaš božični program VELEFTLMT smeha, veselja in zabave Danes velika premiera slavnih komikov Pat in Patachon kot zaščitnika morale Smeh in zabava, da Še ne tako! Film se predvaja samo 22., 23*9 24*i 2$* tm tli* Predstave ob 4., 7. in 9.^ url za praznike ob S., 5., 7. in 9Vi m m zb., 27. in 28. t. m. g=j drugi božični fllm [=2 Velika maneža © največji cirkuški velefilm £g SOKOL _ Smučarske tekme ljubljanske^, kolskega okrožja. NačeLuištvo Ljubijo skega sokolskega okrožja je raapisg". smuške tekme za članstvo, naraščaj deco, ki bodo v nedeljo 14. Jauuarja l&Sl v okolici Škofljice pri Ljubljani. Tekm: jejo posamezniki in posameznice ln tr> člani tek na 12 km, članice na o km, mo &ki naraščaj na 7 km, ženski naraščaj D«i 3 km, moška deca na 2 tun Ln ženska de. ca na 1 kan. Vsak (a) mora imeti aa blu zi oziroma jopiču sokolsko smuiko znar ko. Nastopni čas: ob 9. dopoldne za član*, ob pol 10. za članice, ob 10. za moški nn raščaj, ob pol 14. za ženski naraščaj, 14. za moško rleco in ob pol 15. za ženak« deco. Prihod na Škofljico s pTvim Jutra njim vlakom. Tekmovalna proga bo raz glaaena pred tekmo. Zdravniške pregled*-naj izvrše edlnice in prineao skupn' zdravniško potrdilo s seboj. Prijave S« treba poslati najjasneje do 8. januarja 1934 ljubljanskemu okrožnemu načelo-štvu, LJubljana, Tabor Kasnejših prijav se ne bo vzelo v poatev. Istočasno se Ho vršila tudi žuona Izbirna smučarska tak ma, za katero pa je treba priglasiti sam-one člame in članice, ki se bodo udeležil: savezne smučarske tekme, ki bo 14 dn: kasneje. — Sokol na Viču priredi v nedeljo po poldne ob 15. v dvorani Sokolskega doma božlčnlco svoji mladini. Na sporedu bo kratka lutkovna predstava, deklamacija, božično drevesce ln pogostitev sokol sk* mladine. Vabimo starše in prijatelja t< kolake mladine Zdravo! SPORT — Smučarji pohitite na Vrhniko! brc di najlepše smučarske sezone smo! Vse biti na Gorenjsko, naših obmejnih krajev se pa nihče ne spomni Novoustanovljeni spoftni klub Vrhniks vabi smučarje na notranjsk< stran saj imajo v neposredni bližini kolo dvora izvrsten teren za začetnike, kateri: preskrbi klub brezplačno trenerja vsak-nedeljo, za utveibane smučarje pa bre/ plačni skijoring in vodnika do bl;žnjib In oddaljenejših zelo ugodnih terenov V t.< namen se morajo Javiti družbe od 6—v smučarjev najmanj dva dni preje sportm mu klubu Vrhnika. Obiščete naj obmeji košček Krasa ki je v svoji lepoti AVE MARTA < »OB VODNJAKU« j ROŽICA NA POLJANI« to »HREPENENJE« Haas Jarajr REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja vstopnic od 11. do ^13. NOV FOXOV aUBNAL PREDSTAVE OB 4., 7'4 IN 9 V« URI Iz Trbovelj SMUČARJI! Želite za praznike na turo z novimi smučmi in novo smučarsko opremo? Potem Se danes k nam! Izbirali boste v miru! Popravila in montažo stremen in robnikov izvršuje točno in hitro: A L P I N A Lastnik: SAŠA KOVAČ LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA ST. 7. Dnevne vesti — V u a mesta v Poštni službi zasedena, ćeprav je poštna uprava že opozorila občinstvo. Ca so vsa mesta v poštni službi zasedena, se Se mnogi obračajo na njo s prošnjami, naj jih sprejme v siužbo. Zato se interesenti ponovno opozarjajo, da so vsa mesta v poštno brzojavni stroki za selena in <1a ima uprava već tisoč prošenj, ki jim ne more ugoditi. V bodoče se bodo vse prošnje vračale prosilcem. _ Konkurzi, prisilne poravnave In posredovalna postopanja. Društvo industrij-••av in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. sledečo statistiko (števiLke v oklepajih se nanašajo na isto dobo preteklega je ta): Otvorjem kon-Irurzi! v dravBki banovini 1 (4). savski 2 fž), primorski — (1), drinski 2 ( —), zet ski__(D. dunavski 1 (7), moravski _ (1), vardarski 1 (4). Keograd. Zemun, Pajičevo 2 (2). _ Otvorjene prisilno po ^avnave izven konkurza: v dravski bano vtni 1 (5). savski 2 (5), primorski 1 (4>. drinski _ (4). zetssi — (_). dunavski 1 i SI - Otvorjena posredovalna postopa nj*. kolikor smo za nje zvedeli: v dravski banovini 2. savski 2S, vrbaski 2, primorski 2, drinski 1. dunavski 3, moravski 1, Beograd, Zeiiiud, Pančevo 2.__ Odpravljeni konkurzi: v dravski bauovini _ U). savski 1 (_), drinski 1 (7). dunavski 4j i4t, mora veki _ (1), vardarski 2 (3), Beograd, Zemini), Pančevo 1 (_Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (7), savski 1 (13). primorski 1 (1), drlneki — (4), dunavski _ (1). Beograd, Zemnu. Pančevo — (4). — Lepo božično vezilo. Kakor :ani za božič in letos za veliko noč nas je j>rot" Ravnik za letošnji božič zopet razveselil z novo selijo božionlh in novoletnih razglednic. Fotografije, ki so izdelane naravnost umetniško, lahko v vsakem pogledu tekmujejo z inozemskimi, s katerimi so »icer ua£i kraji preplavljeni. Predstavljajo same zuuslie motive iz naših krajev in imajo polear umetniške vrednosti tudi velik propagandni značaj, ker je večina motivov tudi smučarska. Veseli nas, da smo se končno tudi v tem pogledu že osamosvojili in da so naši domači fotoama-tecjl dvignili nivo fotografske umetnosti pri nas na tako visoko stopnjo. Sčasoma b! iz naših trgovin sploh lahko izginile vse tuje razglednice, ki ne le da z umetniško^.-: stališča ne predstavljajo nobene posebnosri, nego so tudi dražje od naših domačih izdelkov, truda naših malo znanih mojstrov fotografije. S tem bi bila dana prav lepa možnost najboljšega razvoja našega fotoamaterstva, a posamezniki, ki so jim večkrat potrebne dolge ure za studij poFamezne^a motiva, bi s tem dobili, ako že ne materijalno, pa vsaj moralno oporo za nadaljnje delo Tretja knjiga Janka Kača ^Pisane 7?odbe< [e pravkar izšla in je bodo čiUtelu SOtovo prav tako veseli, kakor njihovih zafr-kllivih ->Padarjev* in pretresljivega »Grunta*. V svoji novi kn{igri ie Kač zbral 18 kratkih zsodb. ki deloma slikajo spomine na njN 20vo bedno mladoet, rtniee pa spe! razori-n|oio iri nbsoipio velik? in mal^ srrehe sp-daniesa foa^. Prav mnogo |9 t?meha. Si veS na posmehovanja in zafrkavanja v teh zgodbah. vendaT pa jo Kn? vMno pravičen aort-nilv. da se bo tudi ta knjiga naSema narodu prav tako priljubila kakor prv.i dva nr*-szova dela. Oderuhi in skopuhi t?r pijavke, domišljavi bedaki in falotje ter strahopetni Hiunj in soveda tjdi zdravniki in mogočneži izraio prizore, ki nam iih zna Kač lako živo napisni! kakor malokdo drugi, najviši? pa v kniisri spet etoji r-vna njegova mati in l3pa Savinjska dolini — simbol ljubezni in vjerna ti zemlin. Knjiga ?p za 30 Din dobi broširana, za 35 Din pa vezana po vseh knjigarnah in tudi ori /aložbi * Zemlja« v Ljubljani. N> porabite na to najnovejše delo Janka Kara pri nakupovanju božičnih daril! _ Božićnica za revno deco na VIČu. \a Viču so razna karitativna in humana društva, kakor tud! Sokol, politična organizacija JNS. otroško zavetišče. Vincenci-jeva konferenca in drugi pokreniii obširno socialno akcijo za obdaritev revne in sirotaaŠfte fleee V nbčrni. Na zadnjih dveh koncertih v prid te akcije se je nabrao 1400 Din. nabiralna akcija je vrgla 521? Din. of-čina je votiraia 3000 Din, Rdeči kri?.. 2000. Sokol. Olepševalno, Posmrtno ;n Gasilsko društvo na skupaj 850 Din. Nabralo se je i?.FW0 Din. potrebnih p« je 15.000 Din Primanik^ai bo morala naknadno nrisoevarj občina Obdarovanih bo okrog 300 otrok, med katere bo razdeljenih 100 narov čevljev. 2S kompletnih ob'ek za dečke. 50 oblek za «?ekl1c*». fiO garnitur perila, nogavice itd. Božičnica bo jutri ob 16. v Sokolskom domu In prosi akcijski odbor vse p'emetiite občane, ki bi utemW Jarovatl '!0r,ro ohranjeno obleko si! obutev, da jo izroče občinski upravi na Viču _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno vreme, temperatura višja Včeraj je snežilo skoraj po vseh krajih naše države, največ padavin so irheli v Mariboru Najvišja temperatura je znašala v Splitu 2. v Mariboru —12, v Ljubljani __4. v Zagrebu _6, v Beogradu lo Sarajevu _8, v Skop'.ju i _10. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 770.8, temperatura Je znašala —4. — --Kronika«. Mestna občina Ljubljanska bo izdajala revijo >Kroniko<, ki se bo bavila z vasmi sodobnimi in zgodovinskimi vpra Ša:)ji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književnik«, sllkarii. glasbeniki in arhitekti. Obsegala bo po 120 strani velike kvartne oblike, tiskana bo na naibolišem papirju. Pol?g ilustracij med besedilom io bodo krasile slike v bakrotiskru In večbarvni r»r:loge. Izhajala bo Stirikrai na leto. Revija bo stala celoletno 60 Din. polletno 30 Diu in četrtletno 15 Din Naroča se: Uprava rr vffe 5-Kronika«. Brez dvoma bo to naša najboljša revija, zato jo vsem toplo priporočamo Smrt pod vlakom. V Velikem Gradištu 6e je pripetila včeraj zjutraj te*Ka nesrofa na železniški proeri. Vlak je do smrti povozil 40letne?a ključavničarja Danila Deianova — Brezvestni starši. V nafitb objnejnlb krajih, zlasti v Prekmurju. »e je tihotapstvo zadnja leta slino razvilo. Uudem je predlo to že tako v meso ln kri, da jim ni mar za življenje In da pošiljajo tihotapit celo svoje otroke. Te dml je službujoči graničar v K uzmi v Prekmurju zasačil več mladih tihotapcev, ki so hoteli z Madžarskega čez naSo mejo. V temi je sraničar mislil, da gTe za večjo tolpo tiho-tapcev in je streljal. M!adl, neizkušeni tihotapci so se tako prestrašili, da so vso vtihotapljeno robo pustili na mestu ln jo popihali domov. Bilo Je pet mladih fant!-čev, ki so jih brezvestni starši poslali tihotapit. Graničar je na meji zaplenil 80 litrov petroleja. — V Banjaluki 31 stopinj pod niflo. V Banjaluki j? ve? dni snežilo, v sr-vlo ponoči ie pa nehalo snežiti, toda pritisnil ie stru-pen mraz. Včeraj zijtrai so imeli v meetu —31 stopinj- — Sedem ljudi obtifalo v snegu. Iz Go-Spiča poroča io o silnih snažnih metežih. ki p»o diviali v noči od srede na četrtek v Liki. zlasti okoli Zrmanje. Ker vlaki med Kninom in Grarae^m ž? več dni ne vozilo. i» odšlo okrr*z 50 fantov, ki so se vračali od voiakcv. iz Knina v Gra?ac peš. P« lih le na poti zajela strahovita burja. Trije fantje so v velikih BnafilHi zametih izginili. Se hujši so bili sn?*žni meteži med Gračacem in Obrov-oem. kjer je našel v Pffiesru smrt neki orožnik. Dva fanta eta ga sicsr našla v enegu Še živega in hotela sta ga r?čiti. pa le prihrumela lako silna buria. da bi bila še sama kmalu obtičala v enegu. Vrelo iih je po strmem hribu in zasulo s snegom tako. da niso vec vedeli drug za drugega. Fanta sta »i rešila, orožnik i * pa o«tal v <=»ne*7U in zmrznil. _ Družba sv. Cirila in Metoda ima še veliko zalo?o razeledTiic za božič Jn novo leto. Razglednice se dobe v trgovinah, trafika b tn v CM pisarni, Beethovnova \zVca št 2. Podpirajte CM družbo! Tri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, alabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staroprei2-kušeni »Franz Josefovl« grenčicl. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro$rerijah in špecerijskih trgovinah. Iz L'^Mfane —lj Važno opozorilo. Direkcija državnih železnic razglasa-. Zaradi gradnje ca-rinarničruh poslopij v Ljubljani grl. kol. Je morala biti preložena tudi klančina s pripadajočimi tiri. Klančina, ki leži ob Vil-harjevi cesti med carinarnico in železniško kurilnico, je dograjena. Cnm se prenesejo v dogrlednem času kurilniške naprave, se bo povečala in usposobila klančina za vse potrebe vagronskega nakladanja in razkladanja robe vsake vrste. Dotlej pa se bo uporabljala ta klančina obvezno s strani občinstva kakor tudi železniške postaje za vso vagonsko robo, ki se more tovoriti le preko klančlne; to so cestna vozila, živina, dolgi les velike teže in predmeti, ki se brez klančine ne morejo tovoriti, dalje roba, ki se tovori s pomočjo žerjava in slednjič vsa roba, ki zahteva tehtanje na cestni mostni tehtnici ob klančini. Za ostalo robo ostane manlpu'acijski prostor slej-koprej na prostih tirih ob tovornem skladišču postaje Ljubljana gl. kol. železnica bo zaračunala za lokalni prevoz one robe, ki bi se proti določbi tega razglasa izjemoma in na zahtevo stranke tovorila na drueem manipulactiskem prostoru, lokalne tarifoke pristojbine. Te določbe veljajo od 1. januarja 1934 dalje. —1] Smrt starega šiš>n«keva naprednjaka. Vc?rai je pliuPnica vzela 79 let starega upokojenca strojevodjo in hišnega posestnika Juliia Pirkovira v Šiški, ki ga le sos'>-«ka tudi že pred v :no poznala kot odkritega narodnjaka in o/ *neaa naprednjaka, kar ie za železničarja v tisti dobi v preref n/*m-škutarski in ?ni'' ^'ški prav mnogo oomeuib. Kot tak ie bil izvoljen v obč^n^ki odbor. kVr se je udektvoval z vso vnemo za socialen in ffoeoodarftki napredek tedani* *i'««n*ke ob* čine. Po evoiih načelih je vzgorl tidi a*x>io družino, in sioar sina Julija in Ivana, ki eta tudi posvetila poklicu evoiega očeta ter ie prvi «j3dai svetnik, drugi pa stro:evo i ;a dri. železnic, razen tega pa za starim poštenjakom žalujejo tudi dve omoženi hčeri, si-nabe, vnuki in vnukinje ter našteto prijateljev v veeh krofih. Poti rob pokojnika bo jutri ob 15.30 (v osmrtnici v vJutrjc je pomota) iz Gasilske ceste št. 11 k Sv. Križ-i. Vrlemu narodnjaku caeMi spomin, nje^jorsim l>a naš 3 iskreno šolal je! —lj Racija v sodni dvorani. Dopoldne se je vršila pred senatom razprava proti vlomilcem v OUZD. popolnoma nepričakovano je davi policija v sporazumu s pred-sedništvom sodišča napravila racijo v sodni dvorani, kjer je sedelo več nezanesljivih elementov in takih, ki se hodijo na sodišče gret, obenem pa proučevat zagovore obtožencev, kajti take razprave so za nje običajno visoka šola Policija je aretirala več sumljivih tičkov in jih prepeljala na kriminalni urad. KAVA - MOTOH SVE2E PRA2ENA! KRASNE božične DOZE! Ljubljana, Vodnikov trg 5 —U Velik po<»t bo jutri ta one, ki ee ne bodo postili na praznike. Post ee le pa začel prav za prav že danes. Meščani e* postijo pri mizah, obloženih z ribami. Takšen p>st je bai« potreben že \x zdravstveni h razlogov. Zato ie bil danes izrKien naval na lib- tem trmi, kiei je pa bilo mno^o prsmalo rib za taksno postno razpoloženje, ž; od je#eni ni bilo d >breya ribolova na mor^u, zato kupci ne morsjo nikdar izbirati med morskimi ribami. Tudi danes ie bila slaba izbira. Tunj ie prodaial samo en prodajalec, in sicer po 44 Din k kupovali ščuke po stari ceni, 30 Din. Prodajali so tudi žive ščuke in karpe. zadnje po M Din kg. Zadnja BiBe H na treu vedno precej so-miČ3v, ki so bili danes po 16 Din. Smuč ali donavska postrv je bila dane« po 36 Din. V r»znejših tržnih nrsh «so dobili tudi postrvi, ki so po 50 do 55 Din ks. Mnoei so tudi kupovali žabie krake, ki jih je vedno dovolj na trern ne srled ? ali je slabo ali leipo vrem*. Kot vedno so iih prodajali po dinarju do 1.5o Din komad. —lj Mno»o mahu, ^mrer.ia in timielena so dostavili danep kmetje na trg. Človek se mora čudit', kje so dobili toliko lep?cra mahu, ko ie povsod zapadel visok sneg. Morali so E?a odkopati. in sicer zelo previdno. Kljub temu so ga prodaiali poceni, za. nekaj dinarjev sra dobiš ne N za jaslice, temveč celo za jasli. —li Jajca so se podražila, kar ie bilo pričakovati, ker ie pač božič, ko l>ndje ns sme-io gledati na vsako paro. Danes eo prodajali neikoliko lepša iaica, ki #»o bila v srsdo se po l^B Din. po 1 50 Din. —lj Božičnica Slovenskega filatelistične-*a društva. Kakor vsako leto, priredi to društvo tudi letoe svoiim članom božićnico s skupno večerjo in tombolo, ki bo 30. t. m- ob 20. v salonu restavracije >Stnrkelj*. Priietn^ prireditve naj se udeleže vel člani, najkasneje do 28. t. m. naj se pa prijavijo g. Iv. Stsvcj v sodni palači zaradi večerje. Krasne dobitk* za tombolo je dalo društvo in ludi člani, vendar naj pa še vsi pregledajo svo*e duplikate in iih daruieio za tombolo, da nikdo ne ostane brez dobitka. _li Božičnica Kola jajrosloven-kin sester v Mostah. To društvo epada gotovo med naj-asrilnejše organizacije, ki delujejo na D^ri-feiiii našetia me^ta, kar ie spet doka-zalo s proslavo krali^veua roistneca dne in 15-let-nice uedinf^nia, ki je bila združena z božično obdarilvi'0 105 revnih otrok in 20 družin z oblt-ko, perilom, maslenimi štrucami in živili. Po kratkem na^ovorj požrtvovalne prrdsednife g». Marire Kraharjeve se razvil prav pester procrram, zlasti |t pa segel v #»rce slavnostni govor pesnice e?. Mare dr Lamutove. Z r.vitacijnmi in deklamaciiami so se izkazale za pravo umetnice sestri Vera FTr*ščakova in Irena Prnsn?kora. a tudi mala Verica Knnilova \^ pcrkazala v*»lik tal?nl. Prizor a 7 angelci pre<1 velikim bož:čn?m drevp*om in tp.»di vse ostale točke eo pričali o veliki ipr^tnosti režiserja br- Viktoria Rozmana, ki društvo podpira ob visaki priliki. Moščanske Kol^.šice s? zahvaljujejo njemu in vsem sotrudnicam, predvsem pa seveda svoiim stalnim dobrotnikom, ki so t idi letos z v»čiimi zneski in obilnimi darovi pripomogli k tako bogati obdaritvi siromn^nih otrok in družin. —lj Kolesarjenje po Tyrs>vi cesti. Objavo aresk^ga načelnika Ljubljana okol. glod? vožnje s kolesi in ročnimi vozički po d?snem hodniku Tvrš?ve ceste so nekateri oči vi dne napačno razunteli, ker ie opažati, da izkoriščajo to ugodnost e?Io v sredini mesta. Uprava policije v Ljubljani opozarja na to, da Je dovoljeno vozarjenje s kolesi in ročnimi vozički po desnem hodniku Tyrš?ve (prei Dj-naieke ceste) r?ote Šele od Linhartove ulic» naprej v smeri proti Jezici. —lj Šentjakobsko gledališče igra na praznik sv. Štefana popoldne Imenitno burko v treh dejanjih »VI ste razkrinka-nI«, pri kateri so se vsi dosedanji posetnl-ki izredno dobro zabaval! ln temeljito nasmejali. Je to burka Iz Solskesra življenja, popolnoma nedolžna v svojem jedru, vse« buje pa toliko prisrčnega humorja, da se obiskovalci dve uri res dobro zabavajo Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva kot postrežnica Hulč. Gorunova sot pisateljica Hoffmann-Salzer, Plrčeva kot penzijonatka, hčerka profesorja Enderle, ter 5«. Kune kot direktor aimnasije. Lsv-rič kot profesor Enderle. Hanzič kot dijak Hoffmaim Ln MoSer kot šolski alu^a Krumbiegel. Da znajo ti igralci izvrstno zabavati občinstvo, so že neštetokrat dokazali. Zato vabimo vse, ki ljubijo dobro nedolžno šalo, aa posetijo predstavo. _ Vstormice se bodo dobile v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter na praznik v torek od 10. do 12. in od H ure dalje pri blagajn, v I. nadstropju Mestnega doma. — lj O sodobni poljski umetnosti bo d revi ob 18.30 v francoskem institutu v Narodnem domu predaval znam umetnostni zgodovinar in odbornik Društva ^prijateljev poljskega naroda«, konservator g. dr. France Štele. Ker pri nas gotovo nikdo tako dobro ne pozna velike umetnost: mogočnega poljskega naroda, kakor ta strokovnjak, zato na predavanje opozarjamo še prav posebno, da spoznamo kako važno vlogo igrajo v svetovni umetnosti Poljaki. —lj Film »Hrepenenje«. Danes velika premiera največjega filma sedanjosti H-mol simfonija v filmu »Hrepenenje«. Slavna igralka 'n pevka Marta L.^erth poje v tem delu nesmrtno SrJ*ubcrtov> ai:io. Doslej «o aretirani vlomilci pri zasliševanju pnzni'i že 21 tatvin in manjših vlomov. Kradli *o zla-srti v Mostah Ln D. M. v Polj j, kjer so se specijalizirali na kokoši, pa tudi na svinjino, pobrali so pa tudi vse. kar iim je prišlo pod tatinske prate. N-^kemu posestniku eo odnesli za 700 Din pr^kajene^a mesa in slanine, nekemu železničarju v Mostah pa 10 kokosi. Preiskava se nadaljuje. Iz Metlike — Kraljev rojstni dan je tud: Metlika svečano proslavila, svečane božje službe so se poleg sreskega načelnika g. dr. Hrašovca udeležili med drugimi odličniki tudi narodni poslanec g. Dako Makar, metliški župan g. ivan Maiestč, /up.an okoliške metbske občine in banski svetnik g. Martin Bajuk. vse metliško uredništvo, Sokolsko društvo korporativno, gasdci, učiteljstvo s sokolsko deco in mestna godba poleg velrke množice meščanov in okoličanov. Po maši se je župan g. Malešič pred mestno hišo zahvalil vsem za udeležbo in jih pozval, naj za-kličcjo živio Nj. Vei. kral.iu, ki tako modro in spretno vodi državo v boljšo bodočnost. Sreski načelnik je nato sprejemal čestitke, a šolska uprava je priredila lepo matinejo z nastopi in dekkmacijami Kakor vedno, je tudi to pot Metlika dokazala svoje globoko nacijonalno prepričanje. — Za planinsko kočo na Gorjancih in za belokranjski u.uzej je imelo včeraj naše Tujsko prometno društvo sejo. Kakor muzej, tako je aktualna tudi omenjena planinska koca, ki jo namerava zgraditi novomeška podružnica SPD. seveda ako bu tudi tostran Gorjancev kaj razumevanja in podpore za to delo. Naši ljudje bodo gotovo uvideli veliko korist in potrebo takega dela in to akcijo z vsemi močmi podprli. — Za Silvestrov večer priredi prijetno zabavo naše Tuisko prometno društvo. Ker je že lanska zabava dokazala, da ima društvo odlične organizatorje io da ie bilo razpoloženje res prisrčno, bo fOtovo tudi letos obisk velik, zlast5 le glede na plemenite cilje našega Tuisko prometnega društva, katerega delo je v korist vsej Metliki in drugim riašim krajem. — Snežni zameti. Naše napovedi v letošnji jeseni in vztrajne želje rudarskega delavstva so se končno uresničile. Pritiani-la je huda zima, kakršne že dolgo ne pomnimo. Toliko snega, kot ga je nasulo letos pred prazniki, že veliko let ni bilo. Danes je snežilo ves dan, tako da je snega v dolini 60 cm. v višje ležečih naseljih okrog Trbovelj pa skoro 1 m. Rudarsko delavstvo vidi v tej vremenski situaciji vsaj delno zboljšanje, ker se nadeja, da bo radi nude zime odjem nrcrnoj|a večji m bo vsled tega bolj zaposleno Po vsej priliki pa bo mraz šele pritisnil, ko bosta megla in oblaki izginila in se bo nebo zjasnilo. Verjetno je, da rudi letošnja z ma ne bo glede mraza zaostajala v ničemur za hudo zimo leta 1020, ko je na vseh koncih in krajih pri nvanjkovalo premoga in so rudniki bili pri moreni obratovati tudi ob nedeljah. Vsaj stari ljudje, katerih napovedi so se it po novno uresničila, napovedujejo v letošnji zimi izredno oster ln dolgotrajen mraz, ki bi utegni! na eni strani zboljsati težko stanje v rudarskih revirjih, drugod pa zopet prizadeti one številne reveže, ki v trdi zimi najbolj trpe. —\raba\'a noH/i lovskih kart. Srečko načelstvo v Laškem razglaša, da bo izdajalo lovske karte za leto 1qm od 20. t m. dalje vsak dan od 8 do 12, utc pri sreskem načelstvu v Lu>kem in na uradnem dnevu v Trbovljah in Hrastniku. Lovske karte »o dvoje vrst in sicer: 1. državne lovske kar te za lastnike, zakupnike (sozakupn kc, podzakupnike) lova in niih goste (za leto 1034 so bele barve). 2. Lovske karte za zaprisežene lovske ču\*aje (za leto 1034 so oranžaste barve) Te karte se izgotavljajo v smislu mUbOM 7 dne j6. februarja 1933 na zahtevo lastnika ali zakupnika lova. Karta velja lc za tista lovl&ča. za katera se izdaja. Lovski najemniki, podnajemniki in lastniki lastnih lovišč se vabijo, da Č:mpre-je preskrbijo nove lovske karte svojim lovskim Čuvajem in opozorijo svoje lovske goste radi nabave novih lovskih kart, da se ne bo več dogajalo, da nekateri lovski gosti lovijo brez vsake lovske karte, — Predujmi v konzumu. Oba včerajšnja jutranja dnevnika sta objavila intervencijo zastopnikov II. rudarske »kupine pri generalnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani Med drugim se je tudi poročalo, da sta zs stopnika II. skupine ob priliki te intervencije tudi dosegla, da se ho v bodoče rudarjem, ki dobavljajo življenjske potrebščine v rudniških konzumih izplačal gotov od stotek zaslužka v gotovini, ostanek pa se bo zaračunal za dooavljene življenjske potrebščine. Glede na ta poročila nas naproša tukajšnje vodstvo Narodne strokovne zveze, da resnici na ljubo objavimo sledeče dejstvo: Tukajšnja krajevna organizacija Narodno strokovne zveze je svoj-ćis interven:rala v tej zadevi pri generalni drekciji TPD v Ljubljani, ki je z odlokom S/Kons. z dne 4. decembra L I. odredilo, da se v bodoče izplačuje delavcem, katerih dolg v konzumu in na predujmih skupno ne presega L>in 1000, 20% bruto-zaslužka v gotovini, ostanek pa se odteguje za plačilo dolga. Delavcem, katerih skupna zadolžitev presega Oki 1000 se izplača le bruto-zaslužka v gotovini, ostanek pa se odtegne. — Ta odlok je generalna direkcija TPD izdala podrejenim rudnikom na intervencijo tukajšnje Narodno strokovne zveze že 4. decembra, dočira so zastopniki prav 4. decembra na javnem zborovanju v Delavskem domu šele sklenili, da bodo intervenirali v tej zadevi pri TPD. Mogoče, da se je v tem vprašanju razpravljalo tudi ob priliki včerajšnje intervencije zastopnikov II. skupine pri generalni direkciji, toda odločitev je na intervencijo NSŽ že padla pri generalni direkciji TPD dne 4. decembra t. 1. in vsi poskusi, da bi se to dejstvo pred delavsko javnostjo zabrisali le dokazujejo, da uspehi in napredek nacionalnega pokreta v rudarsk-h revirjih v zadnjem času posameznikom nikakor ne gredo v račun. savo AE DANES LILIAN HARWEY v razkošni opereti Caričina podveza ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Z Jesenic — Osebna vest Na mesto pokojnega Zugvitz.t Antona je bil imenovan za ravnatelja Splošne gospodarske in konsumne zadruge g. Šega Ivan, šolski upravitelj v po koju na Jesenicah. — Lep napredek domaće obrit. G. Franc Pavlin, fotograf na Jesenicah je izdal za božič in novo leto več serij krasnih pokrajinskih razglednic, ki delajo najlepšo pro- fagando za tujski promet na Gorenjskem, e dopisnice, ki prikazujejo vso krasoto zimske prirode, so najboljše nadomest:ko za raznovrstno iidovsko blago te vrste, ki ga kupujejo ljudje v stotisočih po Jeseni cah in Gorenjskem — Smuški tečaji na Jesenicah, v Planici ih v Bohinju. Za velbanje v smuških skokih je JZSS angažiral Norvežana Bjorna Jahra. Prvi tečaj se bo vršil o boi.ču v Planici na mali skakalnici, drugi tečaj pa v Bohinju na Hansenovi skakalnici. Klubi naj pošljejo čim več skakačev v prvi ali v drugi tečaj. Vsak tečaj bo traja! šest dni. Stroške za prehrano in vožnjo nosi prire ditelj. Ce bo prispel pravočasno še tretj trener Eri h Marv. se bo vršil trening naj boljših smučarjev o božiču in do 6. januarja na Jesenicah. Marv bo vežbal tek In vztrajnostno tekmovanje Restavracija FRANKOPANSKI DVOR ima danes okusno polenovko in morske ribe. 4965 Uknuur. ZA PRAZNIKE priporoča zajamčeno pristna vina belo in črno Din 8.—, cviček Din 10.—, ilpan Din 10.—, ailvante Din 12.—, buteljčna vina, šampanjec ln originalni Jamaika rum — Mencinger, Ljubljana, 8v. Petra cesta 48 (dvorišče). 4964 ^raii 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. decembra 1933 Odprli smo novo prodajalno v Ljubljani VII SISKA — pri stari cerkvi a. o umor: 252 (Ore sirot* l? o ru»» — To pooneoi, kapitan? — Da smo bežali pred eno angleško ladjo in pri tem je malo manjkalo, da nismo naleteli na drugo, ki smo jo prav kar opazili pred seboj... In to pomeni tudi, gosffKKi general, da bodo dana v kratkem zadnja povelja za boj. General se je zdrznil, potem je pa odgovoril odločno: — Tega ne morete storiti; gospod poveljnik, dokler niste izčnpali vseh dragih sredstev. — Saj to smo že storili, — je odgovoril kaprtan nervozno. — Mar ne vi-drite tega, čeprav niste mornar? Razgovor je bil prekinjen. Z druge angleške ladje je naenkrat zadonel topovski strel, Lafavette se je zdrznil pri misli na, bližajočo se nevarnost krvavega spopada. Kapitanu se je pa poznalo na obrazu, da komaj čaka. da bi se vnel boj. — Vražja sirda! — je vzkliknil, — godba teh rokomavhov je torej že zaigrala prvo noto... No, dragi moj markiz, ples se prične vsak čas. Na francoski ladji so se ta čas pridno pir ispravljala na ta »ples«. Mornarji so si na vse kriplje prizadevali obdržati ladjo v polni hitrosti kljub vedno močnejSermi vetru, oznanjajočemu vihar. Za neposredni spopad oboroženi mornarji so se pa pomešali med vojake, da bi jim stali ob strani v boju. ki ga ie-ti niso bili vajeni. Toda treba je bilo priznati, da so se tudi častniki pridno pripravljali na spopad s sovražnikom. Pogled na te priprave je prepričal starega krmarja, da se je v svo-ji sodbi o vojakih motil. Vitez je stal ta čas na robu krova, opirajoč se na močno, k jamboru privezano vrv. Njegove oči so se naslajale nad prizorom, kakršnega še nikoli niso videle. Bil je tako zatopljen v ta nenavadni prizor, da ni slišal, kaj se je govorilo blizu njega, da se ni zmenil za trušč na ladji, da ni slišal vedno pogostejših klicev in povelj. Vse to se je zlivalo v njegovih ušesih v splošno mešanico, ki se ji je pridružilo še bučanje vetra, šumenje valov ter škripanje jader in vrvi. Vitez se niti nevarnosti ni zavedal. Ni opazil, da so postali valovi naenkrat cele gore in da se morje vedno bolj peni. Ni videl, da pada obzorje vedno nižje, da vise čmi oblaki že itak nad ladjo in da postajajo vedno gostejši. Nevihta je že divjala, a vitez se za njo ni zmenil. Kapitan je stal vzravnan na svojem mostičku in mirno, samozavestno upiral pogled v temo. Ni mu bilo do občudovanja razburkanega morja. Zavedal se je nevarnosti. Vedel je približno, kdaj nastane katastrofa. Tisti hip ga je zanimalo samo vprašanje, kaj se godi pod plaščem temne noči. Nobene nevarnosti se ni bal, a tu je zadrhtel pred nečem neznanim. Kar se mu je skrčilo srce in kri mu je za hip zastala v žilah. Dva bMska zapored sta presekala temo z ognjenimi meči. In v trenutnem svitu je zagledal kapitan meglene obrise strahotne prikazni — vsa angleška eskadra je zasledovala njegovo ladjo. Začelo se je močno bliskati in tako je kapitan kmalu videl, kako so sovražne ladje razvrščene. — Ah, tristo vragov! — je zaklel stari Mathieu, — saj sem dobro vedel, da navale ti lopovi na nas po sledovih obeh topovskih strelov! Krmar in kapitan se nista motila misleč, da je vse sovražno brodovje skoraj že obkolilo »Foudroyanta«. — Vsaj malo me tolaži zavest, — se je obrnil stari Mathieu k svojemu poveljniku, da bodo lahko druge naše ladje ušle. K večjemu če jih zadene nesreča od zgoraj, — je pripomnil in se ozrl na svinčenosivo obzorje. Markiz in Roger sta stala blizu kapitana. Vprašujoče sta ga gledala in sleherna poteza na njegovem obrazu ju je zanimala. Kmalu sta lahko spoznala, kako kritičen je položaj »Foudrovanta«. Krog sovražnih ladij okrog »Foudro-vanta« se je počasi, toda neprestano ožil in se pripravljal streti ga s premočjo svojih sh. Tako je ostal »foudrovant« sam sredi dveh nevarnih sovražnikov; angleškega brodovja in besneče nevihte. In ta dvojni sovražnik je bil pripravljen zdaj zdaj navalit; na samotno ladjo. Kar se je začelo znova bliskati in grmeti, kar je nekoliko zbegalo posadka »Foudrovinna«. Niti najpogumne.iš mornarji se niso mogli premagati, da bi jih prvi trenutki nevihte ne pretresli. Vsi ti ljudje, hrepeneči še malo prej po smrti v slavni bitki, so zadrhteli pri misli, da bi jih utegnilo morje pogoltniti, še predno so se spoprijeli s sovražnikom. Kapitan je pa stal ta čas nepremično na poveljniškem mostičku. Baš v trenutku, ko je besneča nevihta udarila v njegovo ladio in ko je nastala na krovu zmeda, je zapovedal z mogočnim glasom: — K topovom! To povelje je učinkovalo čudodelno. Trušč na krovu je mahoma utihnil in nova napetost je vrnila posadki vso odločnost. Končno... XXI. Toda tisti hip se je že narava pripravljala ločiti oba sovražna tabora ✓saj za nekaj časa. V hipu se je iznremeni«lo vse tako, da mornarji na »Fouxiroyantu« niti mislili niso na to, da bi sprožili svoje 'štiri topove. Crni oblaki so zagrnili enakomerno vse angleške in francoske ladje, obenem je pa prihrumela strahovita nevihta. Groza je objela vse: nebo. morje in mornarje. Stari Mathieu je pritrdil krmilo naravnost ter prepustil ladjo viharju in valovom. V naslednjem hipu je stopil k njemu kapitan in molče obstal pred njim. Nekai časa sta se molče gledala, potem je pa krmar vzkliknil: — Marija Pomočnica, vodi našo ladjo! Glasen »amen« je zadonel iz ust vseh mornarjev v odgovor. Potem se pa v divjem plesu nevihte človeški glasovi sploh niso več slišali. In tako je napočila vsem, vojakom, častnikom in mornarjem noč. polna groze in strahu. Vsak hip bi lahko treščil vihar ladjo na pečine, skrite pod temno, razburkano gladino. Henrikin zaročenec je stal sam na kraju krova in zrl pogumno smrtni nevarnosti v oči. In besneči vihar je odnašal v nedo-gledne daljave Henrikino ime. »Foudroyant« je nadaljeval svojo pot, zdaj visoko na grebenih mogočnih valov, zdaj globoko doli v njihovem naročju, zdaj nagnjen na stran, zdaj vzravnan pod udarcem valov. In s krova ladje, ki jo je bil stari Mathieu priporočil Mariji Pomočnici, se je razlegal vedno močnejši trušč. Potem ie pa znova zaplesala nevihta in vsi ti glasovi so se izgubili. 29 otrok Je rodila Na ženskem oddelku prve dunajske vseučiliške klinike je porodila v ponedeljek 45 letna izvoščkova žena Marija Urmannova 29. otroka in s tem dosegla rekord, kakršnega v Avstriji še ni bik>. Rodila je 4 kg težkega dečka. Z 19. leti je rodila prvega otroka, potem jih je pa sledilo še 28, od teh 23 dečkov in 6 deklic. Enkrat je rodila dvojčke, dvakrat je pa rodila v enem letu. Izmed 29 otrok, ki so prišli na svet živi, jih je umrlo 13 takoj v prvem letu, 16 jih pa živi pri starših. Mož Marije Ur-mannove, ki je bfla sama 14. otrok sjvo->ih staršev, je kočijaž pri velepekarni Anker in zasluži mesečno 300 šilingov. Poleg 29 zakonskih otrok ima še 7 nezakonskih, izmed katerih 3 še žive. Ta pač zasluži odlikovanje. Za nezakonske mora seveda plačevati alimerrte. Neverjetno je, vendar pa razumljivo, da je Urmann svojo ženo tik pred porodom 29. otroka pognal na cesto in vzel k sebi svojo ljubico. Zena je pa izjavila, da se bo s svojim najmlajšim otrokom vrnila k možu in da ji niti na misel ne pride odreči se svojim pravicam. Zdravniki dunajske klinike smatrajo ta primer za veliko redkost in se tem bolj čudijo, ker so bili vsi porodi normalni. Urmannova je naravnost vzoren primer nedegenerirane žene. Pri nobenem porodu ni bilo komplikacij. Prvih 24 otrok je prišlo na svet brez tuoe pomoči. Zdravniki pa menijo, da bo zdaj tega bogatega družinskega blagoslova konec. Zanimivo je, da se preživlja Urmannova družina skoraj izključno s krtuhom in krormoirjem, večkrat se ie pa že pripetilo, da niti kruha niso imeR saj ga pojedo na dan štiri velike hlebce. Pristopajte h ^Vodnikovi družbi" MORSKE RIBE vse postne dni v veliki izbiri: bar boni, kalamari, tunina, škampi, brodetto s polento, ribji rižot, polenovka (bakala). Tudi druga jedila na razpolago. — Tržaška kuhinja. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR*' LJUBLJANA. KOLODVORSKA ULICA ST. 28 Hlllllllllll!lllllllll!lllll!l!l!!!!!l!lll!lll!llli!!l!!!lin POZOR! POZOR! Življenjski cilj Se velika izbira snežnih čevljev, škornjev in galoš — po znižanih cenah — sedaj za božične praznike! — Najprimernejše božično darilo za svojce! — Ne zamudite ugodne nakupne prilike — Trgovci popust! Se priporoča tvrdka ĐER OBUT trgovina s čevlji LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. IS Tel. 24-36 vsake osebnosti in karakter analize podam iz rokopisa. 10-letna praksa, bogate izkušnje. Honorar — skica analiza 30 dinarjev — specialna izjava 60 in 100 Din. — KARMAH — eksper. psiho - graf olog, Žalec, dravska banovina. N. B.: Privatne obiske po obvestilu. 98/L, Glasba je vaše razvedrilo ; Par dinarjev, in m' vam izposodimo najlepše plošče in gra-no-fon. ako ga nir*»-* ,,S L A G E R" Aleksandrova cesta 4, rehod »Viktorije« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je globoko potrte za vedno zapustil naš ljubljeni ata, stari ata, brat. tast, stric, gospod «1 uli I Pirkovic* strojevodja državnih železnic v p. in hišni posestnik danes 21. decembra ob b. popoldne po kratki in mučni bolezni v 79. leti. starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 23. decembra ob % 4. popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana VTI, Gasilska cesta št. 11, na pokopa-•*če k Sv. Križu. Blag- mu spomin! Ljubljana, dne 21. decembra 1933. Žalujoči ostali: JULIJ, svetnik drž. železnic, IVAM, strojevodja drž. železnic, sinova; ANICA por. ŠKERJANEC, hči; LOJZE ŠKERJANEC, pošt. uradnik, zet; FELICITA P1KKOVIC, KOZALIJA PIRKOVIC, MIRA RLv BER, sinahe; SONJA, JANKO, MILENA, vnuk In vnukinji ter ostali sorodniki. ZA PRAZNIKE dobite najboljša vina: belo štajersko in cviček 1 Din 10.- rizling in slavni šmicberger 1 » 12.- sladek refoškat 1 > 12.- vermut in zdravilna >Jadranska kapljica« ! > 20.- Najfinejše peneče vino .PANONSKI BISER* ki ne zaostaja za francoskim šampanjcem, steklenica dinarjev 32.— v delikatesni trgovini M. RAVTAR, Ljubljana, Stari trg št. 19. 4925 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91'L ZA BOŽIČ LN ZA NOVO LETO v vinarno BRIŠKI pohitim, pet litrov vinp tamkaj kupim, ker ga po Din 9.— dobim! — Se priporoča za praznike Vi-narna Briški, palača Grafike. 4882 Lepa in topla zimska suknja bo vaše največje veselje. ko zapade prvi sneg Blago zanjo dobite v veliki izbiri pri znani tvrdki R. MIKLAUC (poleg škofije) Verjemite, da je res dobro in poceni. Najboljše je, da čimprej pridete in se sami prepričate. OJ, dE BOMO PILI GA, Cvička in pa Štajerca, Saj BRISKI je objavil spet, da bo ga točil po DIN DEVET! številko 2892 samo pokliči in naroči litrov pet, takoj na dom ti ga dostavi in računa le po Din devet. Vinarna Briški, Palača Grafike Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. ll/T TELEFON in telefonsko številko 2731 za Šentjakobski okraj odstopim. 4957 VESELO PRESENEČENJE ZA BOŽIČNO MIZO! PROŠEK „Jadranski biser44 edino originalno desertno vino več let staro. — Božična cena U ter Din 22.—. HALO MLINARJI! ' Kupim dobro ohranjene: Tara dvostručni sit s Triur cilindrom, luščilnico in štiridelni »planširt«. — Friben Anton, Koprivnica, Savska banovina. POZOR GOSTILNIČARJI! Imam 1 vagon Ia starega vina (1932) in ca. 45 hI novega, postaja Ormož. — Resni reflek-tanti naj me točno obvestijo o prihodu, da pridem z vozom po nje v Ormož. — Okovič, posestnik, Zagreb, Draškovičeva ulica 28. 4902 ! ZA PRAZNIKE dospela najboljša vina. — čez ! ulico ceneje. — Caj in guljaž . Din 2.50. — Abonenti dnevno Din 10.— i Din 10.—. — Podgrajska klet, j Ljubljana, Mestni lrg 13. 4961 DARILA ZA BOŽIČ PRAKTIČNA IN ZELO POCENI Na primer: 4 m volnenega blaga za obleko Din 92»' 4 m barhenta za obleko Din 48«' 10 m flanele Din 80.' žepni robčki, sifon i t. d., i. t. d. nudi tvrdka NOVAK m C * o r I o t KONGRESNI TRG ŠTEV. 1$ t (NASPROTI NUNSKI CERKVI) tyr NAZNANILO Uljudno naznanjam, da sem pričel izdelovati vse vrste suhomesnatih izdelkov, kakor hrenovke, safalade, šunkarice, tirolke, pragarske, krakovske, jetrno pašteto, prvovrstne ! kranjske klobase, prave pečenice ter različni narezek, vse iz I prvovrstnega domačega svinjskega mesa. — Dnevno sveže I kuhana šunka, reberca ter klobase. Hrenovke par Din 1.50. — Safalade kom. Din 1.50. Sunka kuhana kg Din 30.—. — Cenj. gostilničarjem in trgovcem še poseben popust! Obiščite me, prepričali se boste o nizki ceni in prvovrstni kvaliteti. JAMNIK FRANC mesar in prekajevalec KRANJ s. p. 30. VINO CEZ ULICO: 1 Din 1 > 8.- 8. - 9. -9.-9- 11.-4.- Metliško belo namizno belo portugalka cviček rizling burgundec beli jabolčnik Žganje: Tropinovec pristni slivovka stara, prist. 1 hruševec, pristni 1 brinjevec, pristni 1 > 32.-Rum fini čajni 1 > 26.- ler razne vrste likerjev, desertnih vin, konjakov — po izred- o nizkih cenah nudi in se pri-ooroča S. J. J ERA J, Ljubljana, iv. Petra cesta 38. 4898 1 Din 20.- > 24.- > 28.- aut !l!!n!!ll!f !!f!H?M!fntM?!!tf lf !i!f 1IHIIMI?!!!! !1!UI IH! f l )f lIHf fM7f f ŠTEFAN, KAM PA HITIŠ? K RAŽMU NA ŽAB JAK! Dobili so najboljšega dalmatinca, katerega točijo še po stan ceni Din 8.—. Tam boš pa zelo zadovoljen, tudi cviček in štajerska vina so prvovrstna in poceni. — Te dneve imajo istotako morske ribe in polenovko. 4948 lliiiillliiiilllllililllilllllililllllllliliiliiijiijillliiiillliiiillliili..... SPECIJALNA DELAVNICA iia generalna popravila, politi- ranje in uglasevanje klavirjev; izvršitev po najnižjih cenah. — Bajde Josip. Ljubljana. Gospo-svetska cesta 12 . 4953 VINARNA IN BUFFET „PRI TROMOSTOVJU" LJUBLJANA, CANKARJEVO NABRE2JE ŠTEV. o nudi za božične praznike vsakemu dobro znano prvovrstna dalmatinska vina, prošek, vermut, tropinovec, maslinovo ol i> in razno žganje. — Se priporoča vsem cenj. gostom in i«*!, vesele praznike. S. A. Sunara. HM* Urejuje; Joeap Wgm*m Se »Mvodne umorno*; mm Jesene* *■ sa opnuro to dei um; moii tttuimt mm um t LjaMjani