Stiske delavcev TTE Velenje pred in v skupščinski dvorani »■■■■»»■■■■»■»■•»»»»■»»»»»»»■»»»»»»•••■»■»•■■s« • u Moderni hlapci Jerneji? OKUO m mOjhm , im zmt£ am z«te B»H ooait Za drugačen potek zasedanja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, kot je bilo predvideno, so v torek zjutraj poskrbeli delavci podjetja TTE, ki so se že uro pred pričetkom seje zbrali pred skupščinsko dvorano v Velenju, na protestnem shodu. Želeli so opozoriti na za njih krivičen scenarij lastninjenja v družbenem podjetju EKO in na zanikanje vseh dogovorov o združitvi EKA in TTE. Od tega pa je odvisna njihova prihodnjost. Več o torkovem doganju v poročilu z zasedanja zborov na 3. strani. ■ mkp, foto: vos V Nazarjah protestirajo Glede na predlog slovenske vlade naj bi na področju sedanje občine Mozirje ustanovili tri nove - Gornji Grad, Ljubno in Moziije. V Nazarjah takšen predlog ostro zavračajo in so ustrezno ukrepali. Menijo, da glede na veliko gospodarsko moč in na vse druge možnosti, izpolnjujejo vse pogoje, da prebivalcem zagotovijo kakovostno življenje v lasmi občini. Ob tem je referendum za novo občino uspel samo v Nazatjah, na Rečici ob Savinji in v Mozirju se uspešnosti niso niti približali. Ob koncu tedna bo suho jesensko vreme. Zjutraj bo po nižinah megla. TI se kal oblizuj, Jaz sem pa stalejšal Podobno kot v enakem lanskem obdobju so se nogometaši Rua-daija tudi letos znašli v točkovni krizi. Rešitve so se v klubi lotili po starem nogometnem receptu: sporazumno so z dosedanjim trenerjem Borutom Jarcem, ki je lani k Rudarju prišel kot rešitelj, prekinili pogodbo. To slabo točkovna bero naj bi popravil njegov dosedanji pomočnik Josip Vugrinec. Stran 16. (vos) Policisti pogostefe v središču Velenja Motoristi "brenčijo" po Titovem trgu Mnogi občani, ki si misijo, da se bodo še najlažje in najbolj varno lahko sprehajali, če si bodo za cilj sprehoda izbrali Titov trg in njegovo okolico, ki je zaprta za promet z motornimi in drugimi vozili, vse pogosteje opažajo, da se motijo. Ne samo, da so tu pogosta "tesna srečanja" predvsem med vozniki koles z motorjem in pešci, pripetilo se je že nekaj hudih nesreč in upravičeno se sprehajalci na tem območju pogosto čutijo ogrožene. Na velenjski policijski postaji pravijo, da nimajo na voljo toliko policistov, da bi v tem predelu lahko vsak dan kdo od njih nadziral dogajanje. Bodo pa tukaj odslej večkrat izvajali poostren nadzor. Po tistem, ko so ga v petek, 23. septembra, bodo imeli kar nekaj dela, da bodo napisali vse predloge sodnikom za prekrške. ' Šlo je za akcijo, v kateri so ustavljali voznike koles z motoijem in motornih koles. Zabeležili so 17 kršitev, od tega bodo za pet voznikov podali predlog za izrek varnostnega ukrepa začasnega odvzema kolesa. Možnost za to jim daje 37.a člen Zakona o prekrških. Odvzem pa je možen od enega do šestih mesecev, odvisno od "teže" prekrška. Zanimivo pri vseh kršiteljih pa je še nekaj: vsi po vrsti so bili brez čelad in mladoletni, kar pomeni, da so jim uporabo koles z motorjem oziroma motornih koles dovolili in zaupali starši. mkp Ob letošnjem velenjskem občinskem prazniku Med prireditvami tudi otvoritvene slovesnosti Prihodnji teden bo v občin! Velenje minil v znamenju prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Kar nekqj se jih bo zvrstilo, od kulturnih-do športnih, med njimi pa bo tudi neknj la v Velenju od 3. do 8. oktobra (več o i teden (6. oktobra) bo nadvse pestro dopolc 3 na 2. strani). Danes . Tako bodo člani velen- sajbodo svojemu namenu predali posodobljeno cesto. Velenjski amaterski gle-niki pa bodo s komedijo Ogledalce vnesli v praznični četrtekM kulturnih snovanj. Nastopili bodo v domu kulture v Šoštanju. , ji dan (v petek dopoldan) bosta na programu dve prireditvi, in Schiedam (Nizozemska) ter otvoritev velenjske gimnazi- i i. . m Kuiutmo foto S. Vovk Lajšah, strelsko tekmovanje zapokal občine Velenje pri lovskemdomu LD Velenje, pa srečanje borcev Slovenije in zbor Sercerjeve brigade pri osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju, otvoritev prodajnega centra čistilne opreme v Blagovnici Šaleška dolina na Gorici in seveda Pikin dan v Velenju. V splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku pa sodijo še tekmovanje v ribolovu za najtežjo ribo, likovno kolonijo pri domu na Slemenu ter 15. oktobra Se otvoritev vodovoda v Velikem vrhu v KS Šmartno ob Paki ter zgornjem delu Lokovice. Dobre "kelnerce" vlečejo Sobotna prireditev v Velenju - predstavile so se kelnerce Iz vse Slovenije, ki se potegujejo na "naj kelnerco 94" -je potrdila, da so dobre kelnerce najmočnejše orožje oštir-Jev. Kako Je bilo, podrobneje na 20.strani. NAŠ CAS 29. septembra 1994 Z VSEH VETROV Bo inflacija v Italiji še naraščala? Rim - Državni italjanski inštitut za gospodarske zadeve Isco iz Rima se boji naraščanja stopnje inflacije, če vlada ne bo umirila proračuna. V poročilu inštituta, ki so ga objavili prejši\ji teden, piše, da šibka lira sicer podpira izvoz, vendar pa hkrati draži uvoz. Iz Italije pa prihaja tudi vest, da se je industrijska proizvodnja julija v primerjavi z istim mesecem lani povečala za osem odstotkov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so zabeležili povečanje za 2,9 odstotka. Pri tem sta gonilni sili avtomobilska industrija in informatika, v prehrambeni industriji pa proizvodnja pada. Sejem "Sodobna elektonika" Ljubljana - Jesen je na Ljubljanskem sejmu čas pomembnih strokovnih in specializiranih prireditev, ki predstavljajo panogo, strokovnjakom pa poskušajo na enem mestu prikazati tako domače kot svetovne novosti. "Sodobna elektronika" je gotovo sejem, ki kot starosta modernih ljubljanskih sejemskih prireditev sodi med najpomembnejše. Letos se bo predstavil že enaindvajsetič, potekal pa med 4. in 8. oktobrom. Pet dni, med torkom in soboto, bodo na ogled proizvajalci in distributerji profesionalne elektronike, telekomunikacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo... Sejem bo potekal na približno sedem tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, zajemal pa bo vse sejemske dvorane Gospodarskega razstavišča. Posebna zanimivost letošnjega sejma bo prisotnost znane svetovne TV-postaje CNN. Svoj razstavni prostor bodo imeli v hali B, kjer bodo v živo predstavljali svoj program, ves čas sejma pa bodo prisotni tudi njihovi predstavniki iz Londona. ■ bš Nov izdajatelj Savinjskih novic MOZIRJE - Javno glasilo "Savinjske novice", ki predvsem pokriva področje sedanje mozirske občine, je dobilo novega izdajatelja. Slaba zadnja tri leta je bilo izdajatelj podjetje EPSI iz Nazarij, mozirski izvršni svet pa je na podlagi javnega razpisa za novega izdajatelja izbral Francija Kotnika, sicer glavnega in odgovornega urednika tega glasila, s katerim bo sklenil pogodbo. Obenem so člani sveta izrekli priznanje dosedanjemu izdajatelju. Izvršni svet si je pridržal pravico, da v uredniški odbor, dosedanjega programskega sveta seveda ne bo več, imenuje svojega člana, pogodbe o sofinanciranju do konca leta ne bodo prekinili, ampak bodo preostale tri dvanajstine namenili novemu izdajatelju kot zagonsko pomoč, uresničevanje predlaganega in potrjenega programa pa bodo preverili v decembru. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Širitev mreže bančnih avtomatov Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da se je skupini 4-ih bankomatov Splošne banke Velenje na Rudarski 3 Velenje (Ekspozitura Rudarska) na Šaleški 21 (NAMA Velenje) v Šaieku 62 (trgovina ERA v Šaleku) v Šoštanju - Trg svobode 5 (Ekspozitura Šoštanj) pridružil nov bankomat na Kidričevi 53 -1/is a I/is Velenje. Hkrati vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. Vedno prijazno pri roki, bančni avtomati LB Splošne banke Velenje d.d.. Občina Odpadki in luč V zadnjem obdobju je v vsej mozirski občini zlasti pereča problematika skupne komunalne rabe. proračunskih sredstev za kontejnerski odvoz odpadkov in za javno razsvetljavo je zmanjkalo že julija, varčevalni ukrepi, ki jih je občinski izvršni svet predlagal krajevnim skupnostim, niso zalegli, zato so člani sveta sprejeli sklep, da s l.oktobrom stroške tega odvoza in javne razsvetljave prenesejo na krajevne skupnosti. Razsvetljava ni prehud zalogaj, bolj pereči so stroški kontejnerskega odvoza. Javno podjetje Komunala bo v teh dneh izdelalo analizo uporabnikov krajevnih kontejnerjev. V njih se namreč "zbirajo" tudi odpadki trgovin in drugih poslovalnic, ki naj bi imele poslej lastne zabojnike, krajevni pa naj bi služili resnično krajanom. Na podlagi analize naj bi v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami izdelali predloge za rešitev tega problema. Krajevne skupnosti naj bi na ta način precej prihranile, res paje, da doslej na tem področju same niso storile ničesar, če izvzamemo zahtevke za dodatna sredstva. ■ ip Kmečka družba d.d. V trdem in konkurenčnem boju pri nabiranju certifikatov si Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov uspešna utira pot med najboljšimi desetimi v Sloveniji. 10.000 nemških mark, vloženih v začetku leta 1992, je danes vrednih že 30.000 DEM. Osnovna politika te družbe temelji na varnosti naložbe. Vidijo jo predvsem v prehrambeni industriji in v turizmu. Prav tako Kmečka družba želi podpreti okolju prijazna podjetja. Med dolgoročnimi nalogami pa sta zapisani še ustanovitev Pokojninskega in Štipendijskega sklada. Praznik občine Velenje Priznanja zaslužnim občanom 8. oktober je praznik občine Velenje. Ob tem dnevu v Velenju podeljujejo tudi priznanja in nagrade. Delegati velenjske občinske skupščine so na torkovem zasedanju odločili, da bodo letos podelili ob prazniku grbe občine Velenje, medtem ko bo plakete podelil župan Pankrac Semečnik, ki mu je skupščina dala možnost, da sam odloči, kdaj bo to storil, ob prazniku ali ob kakšni drugi priložnosti. KDO BODO LETOŠNJI NAGRAJENCI? Grb občine Velenje bo prejel Plavalni klub Velenje, ki v letošnjem letu praznuje dvajsetletnico obstoja. Prav v tem jubilejnem letu se v njem poraja nova uspešna generacija plavalcev, ki že prodira v državni vrh tudi v članskih tekmovanjih. Posebno vlogo je plavalni klub ves čas de- lovanja imel v odpravljanju plavalne nepismenosti. Več kot deset let so v njem potekale akcije z naslovom "Naučimo se plavati". Grb občine Velenje bo prejel tudi Anton Skornšek. Dobil ga bo za prizadevanja pri napredku kraja, v katerem živi. To je Skorno. Tvorno je sodeloval pri izvajanju vseh projektov, ki so se v kraju začeli in tudi uspešno zaključili v zadnjih letih. Grb občine Velenje bo prejel tudi Stane Žula. Skorajda ni področja, na katerem ne bi bilo čutiti utripa njegovega dela. Deloval je na področju kulture, šolstva, v sindikalnem gibanju, kjer si je še posebno prizadeval za pravice delavcev in invalidov. Najbrž pa se ne da na kratko našteti vsega, kar je storil za humanitarno organizacijo Rdeči križ. ■ mkp Izvršni svet SO Cl*«l**««ll>l>*S«t«»««I*«l« Proračunskih sredstev več, a daleč premalo Prejšiy i četrtek so se na 13.redni seji zbrali člani mozirskega izvršnega sveta. Obilica pomembnih točk je seveda "povzročila" nekajurno sejo, ki pa še zdaleč ni bila dolgočasna. Pomembnejša je bila seveda uvodna razprava o rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Znesek povečanja je seveda točno določen in daleč premajhen, saj imajo skoraj vsi porabniki dodatne zahteve. Posebej se pritožujejo krajevne skupnosti, ki praktično že nimajo več sredstev. Izvršni svet jim je že pred časom priporočil varčevanje in smotrno porabo, poleg tega pa so člani v razpravi poudarili, da krajevne skupnosti lanskih (dodatnih) proračunskih sredstev praviloma niso porabile namensko, poleg tega paje letos dodatnega denarja še veliko manj kot lani. Člani so seveda obravnavali še veliko drugih postavk, na koncu pa so se dogovorili, da jih bodo uskladili na naslednji seji, torej pred prvim jesenskim zasedanjem občinske skupščine, ki bo 6.oktobra. Zelo konkretno so z zmanjšanjem postavk za 2 odstotka zagotovili dober milijon tolaijev za gradnjo pretvornika na Čreti. V nadaljevanju so med drugim sprejeli še osnutke odlokov o zazidalnem načrtu za središče Ljubnega ob Savinji, o zazidalnem načrtu obrtno-stanovanjske cone Spodnji trg v Gornjem Gradu in o ureditvenem načrtu za Plest in Poljanco v Logarski dolini. Posebnih pripomb ni bilo, razen za Logarsko dolino. V zvezi z njo so člani znova poudarili, da večjih novogradenj na tem prostoru ne bo, da so možne le posodobitve obstoječih objektov in da posameznim pritiskom in izsiljevanjem (Cinkarna) občina ne bo popuščala. Vse tri osnutke so tako spremenili v predloge, o njih pa bo prihodnji teden razpravljala občinska skupščina. ■ JP "Obrabljene teme!" ali občina bo mestna Na sobotnem taboru Socialdemokratske stranke Slovenije v Lokrovcu pri Celju, ko je njen predsednik in naš nekdanji prvi vojak Janez Janša spet na veliko govoril o naših orožar-skih zadevah, me je narahlo dregnil med rebra neki domačin in me vprašal: "Kajpa tista velenjska orožarska afera, se je že razvila?" Najprej sem debelo pogledal, ker nisem vedel, o čem govori. Med udeleženci tabora sem namreč videl tudi možakarja iz Velenja, o katerem se je in se še vedno precej govori, da naj bi bil povezan z orožarskimi posli. Odločno je sicer zagotovil, da s socialdemokrati nima nič skupnega, da je prišel le zaradi radovednosti, pa da bi Janši zastavil kakšno vprašanje, če bi tako naneslo. Pa ni! Vprašanje možakarja, ki me je dregnil, pa ni letelo temo, povezano z omenjenim Velenjčanom, ampak na drugo - sprožil jo je drugi Velenjčan, ki smo ga tudivideli na tem zboru. Ta je sicer že bliže tistim, ki so tam zborovali; vse pa se je dotikalo nekoga, ki je bil nekoč na velenjskem vrhu in kije na tem taboru vendarle imel svoje mesto. Pa da ne bom preveč zapletal - občan je hotel od mene izvedeti, če so vsi, ki so bili vpleteni v velenjsko pišto-larsko afer(ic)o, orožje že vmili. Seveda mu nisem znal odgovoriti, pa čeprav mi je očital, da se hočem izogniti tej obrabljeni temu Kipa, po njegovem, to seveda ni, dokler vse stvari niso počiščene in ne le pometene pod preprogo. Sa je res zanimivo, kaj vse hočejo nekateri skriti pod pojem "obrabljene teme". Nekateri se s tem res hočejo izogniti pravemu odgovoru, ki jim ga kdo zastavi. Tako nekdo zamahne z roko, češ kaj spet drezaš v to, če spet kdo povpraša, če je ob urejanju čistilnih naprav na največjih blokih elektrarne res ustrezno rešeno vprašanje odlaganja odpadkov oziroma ostankov procesa čiščenja. Drugim so obrabljene teme nenehna drezanja glede urejanja prometa ali urejanja komunalnih zadev. Nekaterim se zdi obrabljena tema celo naša ljuba lokalna samouprava oziroma rojevanje slovenskih občin. Pa čeprav se zdaj tu vendarle nekaj spreminja. Slovenije očitno le ne bomo povsem razkosali in bo dovolj, če bomo imeli nekaj nad 150 občin. Saj verjetno bi jih bilo dovolj še nekoliko manj, ampak zaradi nekaterih stvari, ki so se že zgodile in pa - saj ne boste verjeli - ker da so ponekod le prisluhnili glasu ljudstva, naj bi bilo to število, ki ga zdaj predlagajo, ravno tisto pravo. Pravo naj bi bih tudi število mestnih občin "Deset jih bodi!" so rekli. Vtem našem koncu na to število niti naj ne bi bilo pripomb. Ne zato, ker je tudi deset neke vrste ljudsko število, ampak zaradi najpomembnejšega: med to desetericoje tudi Velenje. "Ena se želja nam je izpolnila," bi lahko nekako zapeli s pesnikom. V Ljubljani so očitno le spoznali, da se s Šalečani le ni dobro preveč prerekati in so porekli, naj jim bo. Prav pri vsem jih pa le ne smemo oškodovati. Seveda morajo zdaj Velenjčani naziv mestu tudi opravičiti. Da jim ne bi kdo pridelpredznaka "malo". ■ (Kr) Fingoren iz Velenja Ena od družb za upravljanje investicijskih skladov deluje tudi v Velenju. To je družba Fingoren, ki je ustanovila pooblaščeno investicijsko družbo Trdnjava. Ta pa je 8. septembra začela vpisovati certifikate in denar za vplačila delnic prve izdaje. Pooblaščena investicijska družba Trdnjava ponuja delničarjem 5 milijonov delnic po nominalni vrednosti 1.000 tolarjev in po prodajni vrednosti 1.033 tolarjev. Zbiranje certifikatov in denarja poteka na 680 vpisnih mestih, in sicer na sedežu družbe Fingoren v Velenju na Prešernovi 8, v Gorenju Fining, prav tako v Velenju na Prešernovi 8, v enotah Ljubljanske banke - Splošne banke Velenje, v enotah Agen- cije za plačilni promet, nadziranje in informiranje ter v enotah PTT. Poteka pa zbiranje certifikatov in denarja tudi v vseh razstavno-prodajnih centrih in pooblaščenih prodajalnah Gorenja Maloprodaja po Sloveniji ter pri zastopnikih podjetja Gorenje Trgovina za prodajo traktorjev Zetor. Do začetka tega tedna je pooblaščena investicijska družba trdnjava zbrala 6.700 certifikatov. Vodilo družbe za upravljanje Fingoren bo aktivna investicijska politika. Realna vrednost podjetij in ocena njihovega poslovanja, se pravi bodočih odnosov, bo osnova za nakup delnic podjetij, sodelovali pa bodo tudi v nadzornih svetih nekaterih družb. Sicer pa bodo, kar zadeva investicijsko usmerjenost, za deleže družb namenili 80 % naložb, za nakup vrednostnih papirjev in nepremičnin pa 20 % naložb. Strokovnjaki, ki bodo odločali o razpršenosti naložb in ki bodo sodelovali v nadzornih svetih družb, pa so si znanje in izkušnje pridobili pri delu v Gorenju. ■ (ek) Zgornja Savinjska dolina Kje vzeti 388 milijonov za Na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v šolski prostor v obdobju 1995-1999 so se v mozirski občini odzvali s tremi projekti. Prvi je nadgradnja osemletke na Ljubnem ob Savinji, ki bi veljala 85 milijonov tolaijev, z njo pa bi rešili problem pouka v dveh izmenah in težave tamkajšnjega vrtca. Ministrstvo naj bi prispevalo 38, občinski prostor pa 47 milijonov. Drugi projekt je izgradnja telovadnice v Mozirju. Ta šola uradno telovadnice sploh nima, s tem projektom pa želijo zgraditi večji športni objekt, saj v vsej Zgornji Savinjski dolini ni prostora za denimo normalno odbojkarsko tekmo, kaj šele za ostale večje prireditve. Projekt je ocenjen na 162 milijonov, občinski prostor naj bi jih od tega prispeval 137. Še večji zalogaj je izgradnja popolne osemletke na Rečici ob Savinji, ki je že mnogo let kamen spotike in vir vroče (politične) Brezposelnim je treba pomagati tudi drugače, ne samo z denarjem Delavnica odkrivanja poklicnega cilja Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje so se letos med prvimi v Sloveniji odločili za izvajanje nove oblike aktivne politike zaposlovanja. Že s prvo delavnico, ki so jo pripravili, so spoznali, da je to tisto, kar si marsikdo, ki že dolgo čaka na delo, želi. Gre za delavnico z naslovom "Odkrivanje poklicnega cilja", ki se je je udeležilo deset brezposelnih oseb. Trajala je štiri dni, potekala na velenjskem gradu, vodila pa jo je Zdenka Hudales z velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. Na zavodih za zaposlovanje v Sloveniji so že pred časom spoznali, da je treba brezposelnim pomagati tudi drugače kot z denarjem in da jim pravzaprav lahko največ nudijo, če jim pomagajo odkriti cilj, ki ga želijo uresničiti. Tako si bodo znali pomagati tudi sami in ne bodo pasivno čakali na obvestilo Za- voda ali na slučajno prosto delovno mesto, razpisano v časopisu. Delavnica, s katero se je skupina Velenjčank (j a, same ženske so bile v njej) tokrat prvič srečala, je v tujini že preizkušena. "V Sloveniji smo jo pričeli izvajati na dveh enotah Zavoda za zaposlovanje. Ni naključje, da prav v Mariboru, kjer je brezposelnost velik problem, in v Velenju, kjer stopnja brezposelnosti ni tako velika, se pa povečuje delež tistih, ki so na Zavodu prijavljeni že dolgo," pravi Hudalesova. Delo v delavnici se začne z ugotavljanjem posebnosti v strokovnem in osebnostnem smislu vsakega udeleženca. "V našem primeru je šlo za ženske, ki so te svoje lastnosti odkrivale same in ob pomoči skupine. Ugotavljale so, v čem se najbolj razlikujejo od drugih, kaj dobro znajo in kaj si želijo. Nadaljuje se tako, da Te delavnice so v svetu že preizkušene, pri nas z njimi začenjamo. ugotovijo, katere naloge lahko s takšno kombinacijo posebnosti najbolje rešijo. Sledi korak ugotavljanja in analiziranja okolja in tega, komu lahko takšne rešitve problema ponudijo. Cilj je, da brezposelni to svojo posebnost vnovčijo, zato v nadaljevanju iščemo načine, kako to najbolje narediti," nam je o poteku delavnice povedala Zdenka Hudales. Rezultat delavnice je konkreten načrt ukrepov za vsakega udeleženca, ki je opredeljen tako z datumi (kdaj kaj) kot osebami, ki ji je treba obiskati. Udeleženke delavnice so bile navdušene. Ne samo nad vsem, kar so spoznale, ampak tudi nad pozornostjo, ki jim jo je izkazal Zavod. Pripovedovale so, ko smo jih zmotili med delom v sobotnem dopoldnevu, da so si pridobile več samozavesti in bolj optimističen pogled v prihodnost. Nekatere so potrebovale le še potrditev cilja, za katerega so se same že prej odločile, pa so bile v njem še negotove. Lažje je zdaj, so rekle, ko so v skupini dobile potrditev. Ena od njih je rekla, daje šele zdaj spoznala, kako je o svojih težavah razmišljala vse preveč abstraktno. Vse pa so zatrdile, da bodo zdaj imele več poleta in energije, da se bodo lahko svoje prihodnjosti lotile bolj aktivno. Na velenjski enoti Zavoda za zaposlovanje pa pravijo, da je bila to sicer prva delavnica, nikakor pa ne zadnja, ki jo bodo pripravili. ■ Milena Krstič-Planine krvi. Ta gradnja je vključena v šolski tolar, na Rečici ob Savinji so že imenovali gradbeni odbor in finančno komisijo, ki naj bi opredelila vire sredstev. Gradnja osemletke bi veljala 375 milijonov, ministrstvo bi jih prispevalo 171, občinski prostor pa 204, od tega sama Rečica ob Savinji okroglih 100 milijonov. Vsi trije projekti skupaj so ocenjeni na 623,642 milijonov tolaijev, ministrstvo bi jih prispevalo 235,552, na (sedanjem) občinskem prostoru pa je, da skupaj zbere celih 388,090 milijonov tolaijev. V zvezi s problematiko osnovnega šolstva na področju Rečice ob Savinji, Nazarij in Mozirja, v prvih dveh krajih sta podružnični šoli, je odprtih vprašanj na pretek, ne glede na to pa bo v primeru teh, sicer nujnih naložb, odločal izključno in samo DENAR, če spremembo lokalne samouprave sploh odmislimo. Tudi zaradi tega so člani mozirskega izvršnega sveta stvar podprli samo načelno. ■ /e Prvi S v Velenju V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. vse bolj dopolnjujejo ponudbo svojih storitev. Na vseh področjih uvajajo najsodobnejšo tehnologijo. izmenjavo podatkov o plačilih, Med najnovejše posodobitve sodi tudi POS tehnologija na prodajnih mestih, kjer sprejemajo plačilno kartico AKTIVA. Pred dnevi so skupaj z ERO instalirali prvi POS TERMINAL v Blagovnici STANDARD. In kaj je POS terminal ? To je najsodobnejša naprava za avtomatski prenos oziroma opravljenih s plačilno kartico Aktiva ob uporabi javnega omrežja (podatke si izmenjujeta POS terminal na prodajnem mestu in računalnik v banki). Zasnovan je prav posebej za učinkovito in hitro izvedbo plačil s plačilnimi karticami, saj bo v odvisnosti od dogovora med posameznimi bankami omogočal plačevanje blaga in storitev tudi z ostalimi karticami. Bistrica ob Sotli Proizvodnja sodobnih termostatov Prejšnjo soboto, 21. septembra, so v družbi Biterm v Bistrici ob Sotli začeli z redno proizvodnjo sodobnih kapilarnih termostatov za regulacijo hladilnega sistema v hladilno zamrzovalnih aparatih. Priložnostne slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi direktor divizije kompresorjev Danfossa Hans Kirk, častni generalni konzul Danske v Sloveniji Rudi Šelih, predsednik poslo- DEM, 54 zaposlenih pa bo na leto izdelalo 1 milijon sodobnih kapilarnih temostatov, pri čemer jih bo Danfoss kupil 200.000, druge pa Gorenje Gospodinjski aparati za vgradnjo v hladilno zamrzovalne aparate. Letni promet ocenjujejo na 3,4 milijone DEM. Prve termostate za Goren-jeve hladilno zamrzovalne aparate so izdelali v Bistrici ob Sotli 1982. leta. Njihovo proizvodnjo V Bitermu v Bistrici ob Sotli bo 54 zaposlenih na leto izde lalo 1 milijon sodobnih kapilarnih termostatov, 800.000jih bodo vgradili v Gorenjeve hladilno zamrzovalne aparate, 200.000 pa jih bo kupil Danfoss vodnega odbora Gorenja Jože Stanič in predsednik Skupščine občine Šmaije pri Jelšah Jože Čakš. Družbo Biterm sta v Bistrici ob Sotli 1. februarja letos ustanovila Gorenje Gospodinjski aparati, ki ima v njej večinski delež, in Danfoss, ki jezagotovil tehnologijo za proizvodnjo sodobnih kapilarnih termostatov, ki izpolrtjujejo vse najzahtevnejše ekološke norme. Naložba je veljala 1,7 milijona je bilo treba posodobiti, Gorenje Gospodinjski aparati in Danfoss pa sta se odločila za skupno vlaganje. Na priložnostni slovesnosti je Hans Kirk poudaril, da je skupni cilj Gorenja Gospodinjski aparati in Danfoss izdelali najboljše termostate na svetu, kar zahteva trg, pa tudi oba partnerja si to želita. ■ (ek) V torek so v Velenju zasedali zbori občinske skupščine Stiske delavcev TTE Velenje pred in v skupščinski dvorani Moderni hlapci Jerneji? Uro pred začetkom zasedanja velenjske občinske skupščine, so se v torek, 27. septembra, na ploščadi pred skupščinsko dvorano v Velenju zbrali delavci Tovarne tehničnih elementov. Da s svojimi stiskami seznanijo skupščino, so se odločili prejšnji dan. Bralci Našega časa so o zapletenih odnosih med dvema podjetjema, EKO p.o. in TTE, ki je bilo ustanovljeno ob stečaju Gorenjevega EKA, že veliko brali. Gre za podjetji, ki sta še pred časom načrtovali skupno prihodnost, v kateri naj bi jim kruh rezal nov program Clio. Zadnje čase pa, kot da nekateri o teh skupnih načrtih niti slišati nočejo več. O dogajanju v zadnjem obdobju so delegate seznanili pred- stavniki sindikata SKEI, ki ima v podjetju kakšnih 190 članov in predstavniki Sveta delavcev TTE, svoje pa je dodal tudi direktor podjetja. Obnovili so vso zgodovino in z grenkobo govorili o tem, kako naj bi družbeno premoženje, ki postaja predmet lastninjenja, varoval zakon. Pa država ne premore organov, ki bi nadzirali njegovo izvajanje. Neštete stiske delavcev, ki nastajajo ob tem, se odvijajo najbrž Ivan Atelšek delegat v družbenopolitičnem zboru Srečku Mehu, predsedniku izvršnega sveta: "Človek nima besed, ko sliši za takšen način odtujevanja lastnine delavcev." (foto: vos) Certifikati Državna poslanka gospa Metka Karner-Lukač je dala pobudo, da bi državUanom Slovenije razdelili dodatne certifikate. Z njimi bi med ljudi razdelili tudi tisti del državnega premoženja, ki doslej še ni bil olastninjen: javni zavodi, zavarovalnice, banke in gospodarski subjekti, ki se sanirajo z javnim dolgom ter podjetja, ki so prenešena na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Seveda pa gre pri spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju še za druge kapitalske spremembe znotraj podjetij. Spoštovane državljanke in državljani! Če ste za takšno obliko družbenega lastinskega preoblikovanja, kjer se bomo počutili gospodarji v lastni državi, potem vas nstf ne motijo navedbe vlade, ki odklanja spremembe tega zakona. Če je premoženja dovolj za odkup, ga je dovolj tudi za razdelitev. Podjetja, ki so se lastninsko Že preoblikovala, bodo te spremembe uveljavila tako, da jim bo Sklad Republike Slovenije vrnil prenešene delnice v korist zaposlenih. Torej - vaša naloga je, da v knjigarni ali na občini dvignemo obrazec "Podpora volilca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma", kamor boste vpisali svoje osebne podatke in v prvi rubriki A.ZR vnesli številko 002 zakonodajni referendum CERTIFIKATI in se na koncu podpisali NA OBČINI POTRJEN OBRAZEC POŠLJETE NA NASLOV: Državni zbor Republike Slovence gospa Metka Karner-Lukač Subičeva 4 61000 Ljubljana Do 23.101994 še imamo Čas za podporo referendumu za spremembo zakona. Ne zamudimo te enkratne priložnosti! Iniciativni odbor SIS Šaleška dolina prav po tem zakonu, so med drugim povedali. Od skupščine pravzaprav niso terjali drugega, kot da prisluhne njihovim težavam in se seznani s predlogom lastninskega preoblikovanja podjetja EKO p.o. in o tem poda svoja stališča. Skupščina je njihovemu predlogu ugodila in to obravnavo uvrstila na začetek zasedanja. V njej je sodelovalo več razpravl-jalcev in vsi po vrsti so se postavljali na stran prizadetih delavcev. Na predlog poslanca Vaneta Gošnika je skupščina imenovala skupino, ki je pripravila predlog stališč. Skupščina je v celoti podprla zahtevo delavcev TTE po ohranitvi 200 delovnih mest in zagotovitvi pogojev za odprtje 100 novih na programu Clio in to v podjetju TTE. Agenciji za privatizacijo so predlagali, da zaustavi sprejemanje programa lastninskega preoblikovanja podjetja EKO p.o., dokler ne bodo celovito rešena vsa od- prta vprašanja. Skupščina si je vzela tudi pravico, da presoja o programu lastninskega preoblikovanja in pravico, da razpravlja o poslovanju in poslovnih rezultatih EKA od stečaja do danes. Zato od Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Republike Slovenije (bivša SDK) zahteva, da v najkrajšem času opravi revizijo poslovanja in s poročilom seznani zbore velenjske občinske skupščine. Obenem pa so delegati pozvali lastnika Tovarne tehničnih elementov, to je Gorenje GA, da storijo vse, kar je v njihovi moči za ohranitev delovnih mest v TTE in uresničitev programa Clio. Delegati so obenem ocenili, da bi republiški pravobranilec samoupravljanja moral v večji meri upoštevati interese zaposlenih v TTE in preprečiti, da se zgodi najhujše; to pa je izguba 200 delovnih mest, s čimer bi bile ogrožene tudi družine vseh teh zaposlenih. M Milena Krstič - Planine Sklad za okolje občine Velenje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Upravni odbor z devetimi člani Po precej dolgi razpravi so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine sprejeli v torek tudi Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Sklada za okolje občine Velenje. Kar nekaj časa se je namreč zapletalo pri sprejemanju tega odloka in še zlasti zaradi števila članov, ki naj bi jih upravni odbor Sklada imel. Prvotno je bilo predlagano, da naj bi jih štel sedem. Razprave na prejšnjih zasedanjih pa so pokazale, da interesi krajevnih skupnosti v upravnem odboru s sedmimi člani ne bi bili zadovoljeni v celoti. Zatoje velenjski izvršni svet predlagal skupščini devetčlanski odbor, skupščina pa je tudi potrdila člane. V njem bodo: Vilma Fece kot predsednica in člani: Evgen Drvarič, Marjan Jakob, Dragica Povh, Srečko Praznik, Peter Rezman, Ivan Sevšek, Boris Krevzelj in Anton Tajnšek. mmk V soboto bo v Celju vseljudsko zborovanje Upornost Štajercev, Korošcev, Pomurcev proti potujčenju Sobota, 1. oktober, ko se bo v Celju na prireditvenem j prostoru Celjskega sejma ob 11. uri pričelo vseljudsko j zborovanje, o čemer smo že pisali, se približuje. Nič ga \ ne more več prestaviti, niti vreme ne. Prebivalci Celja, j tega starega mesta ob Savinji, se veselijo udeležencev \ prireditve iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva. Sprejeli jih bodo kot svoje goste, saj so znani po gostoljubnosti. Zborovanje, ki ga v Celju pripravljajo v soglasju z državnim vodstvom in ob pomoči 28 občinskih skupščin s tega področja na čelu s Celjem, bo zaznamovalo večstoletni odpor severnega dela Slovenije, Štajerske, Koroške in Pomurja, proti političnim, gospodarskim in vojaškim pritiskom iz severa ter raznarodovanju in uničevanju slovenskega življa, ki je doseglo višek v znanem Hitlerjevem ukazu: "Napravite mi to deželo nemško!" Predsednik častnega odbora je predsednik republike Milan Kučan, ki bo pripel spominski trak na prapore Maistrovih borcev, I. štajerskega (savinjskega) bataljona in teritorialne obrambe. Slavnostni govornik pa bo predsednik Državnega zbora Jožef Školč. V osrednjem kulturnem programu, ki bo trajal eno uro, bodo po scenariju Miloša Mi-kelna in v režiji Janeza Drozga skozi zgodovinsko obdobje od leta 1884 znani gledališki in filmski igralci upodobili znamenite osebnosti od začetka narodovega zavedanja, od taborov, Maistrovih borcev in NOB vse do zadnjih obrambnih bo- jev za samostojno Slovenijo leta 1991. Organizatorji pravijo, da bo za udeležence zborovanja dovolj parkirnih mest. Izpred železniške postaje v Celju pa bo potekala mestna krožna vožnja avtobusov V Celju se bo zvrstilo tudi več spremljajočih prireditev. Celjski muzej novejše zgodovine bo v sodelovanju z muzejema v Slovenj Gradcu in Mariboru v dvorani E pripravil priložnostno razstavo. V centru mesta bodo poleg Muzeja novejše zgodovine vključno s Starim piskrom do 16. ure odprti še Pokrajinski muzej, 0-srednja knjižnica, Likovni salon in Galerija sodobne umetnosti. Po mestu in na prireditvenem prostoru bodo nastopili številni pihalni orkestri in mažuretke, po končanem osrednjem programu pa bo družabno srečanje v hali D in vseh gostinskih objektih ob dvorani. Organizatorji pravijo, da čeprav se spreminja preteklost, bo prireditev trdno umeščena v sedanjost in v prihodnjost. Geslo prireditve je "Ne vrag, le sosed bo mejak." Umkp Gostinsko podjetje Turist Nazarje i«ii*ii*iiiii*iiii(ait«>> Res niso zreli za stečaj? V Gostinskem podjetju Turist Nazarje so se znašli pred problemom nadaljnjega obstoja. Mozirski občinski izvršni svet je že pred časom imenoval posebno tričlansko komisijo, ki se je pospešeno lotila reševanja problema. Komisija je med drugim ugotovila, da podjetje v ekonomskem pogledu sicer ni zrelo za stečaj, praktično pa ima veliko (trenutnih) problemov. Velik problem namreč je, da so najemnino za nekatere svoje prostore (dobili so jo vnaprej in nanjo nekaj časa pač ne morejo računati), odškodnino za zgorel objekt ob Savinjskem gaju in sredstva od prodaje Rinke v Solčavi že porabili, dnevni promet v obstoječih lokalih upada, poleg tega pa so v njih potrebna večja vzdrževalna dela. Poleg tega tudi po drugem razpisu še niso našli kadrovske rešitve za direktorja, niti niso izvedli lastninskega preoblikovanja. Sicer 32-članski kolektiv nima nobenega kredita, problem denacionalizacije v Nazarjah in na Ljubnem so zadovoljivo rešili, podjetje pa ima tudi veliko premoženja. Zdaj je na vrsti uresničevanje ukrepov, ki jih je predlagala komisija, ki seveda še ni rekla zadnje besede. •JP Ureditev prometa v Celju v času zborovanja Zgornjesavlnjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6 63330 Mozirje Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje razpisuje prosto delovno mesto VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za področje ambulantnega dela in zdravstvene nege na terenu za nedoločen čas. POGOJI: - končana višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljani - najmanj 5 let delovnih izkušenj - redno vključevanje v dežurno službo Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, Savinjska cesta 6 63330 Mozirje Zgornjesavinjski zdravstveni dom s stanovanjem ne razpolaga. Občinska gasilska zveza Mozirje Regijsko poveljstvo mora ostati v Velenju Bogat program za mesec požarne varnosti - Zakon o gasilstvu obvezuje samo gasilce, država pa nič - Ob zmanjševanju sredstev ne prevzemajo odgovornosti - So proti vsiljenim spremembam organiziranosti Oktober bo zelo pester V mozirski občinski gasilski zvezi so oblikovali bogat program aktivnosti za oktober, mesec požarne varnosti. Tudi letos bodo gasilci uredili svoje domove, pregledali opremo in orodje ter odpravili pomanjkljivosti; z dnevi odprtih vrat bodo občanom predstavili vse možnosti pomoči, ne le ob požarih; društva bodo izvedla praktične vaje, vsak sektor tudi po eno nenapovedano, takšno vajo načrtujejo tudi za reševanje ob prometni nesreči; seveda bodo tudi letos nadaljevali s preventivnimi pregledi po stanovanjskih hišah in podjetjih ter poskrbeli za predavanja s prikazom opreme za šolsko in predšolsko mladino. Zelo pomembna naloga bo ogled vseh ekološko ogroženih točk v dolini s preverajanjem taktičnih zamisli v primeru nezgode. Prav tako bodo popisali vse cisterne za odvoz gnojevke pri kmetih in vse ostale podatke, ki lahko služijo za učinkovito pomoč ob večjih požarih. Obiskali bodo sejem zaščite in reševanja v Kranju in si ogledali državno prvenstvo in ocenjevanje gasilskih enot, posebej pa bodo slavili na Pobrežjih, saj bodo tamkajšnji gasilci pridobili novo avtocisterno. Letos rebalans "navzdol" Ob tej priliki bodo prav na Pobrežjih pripravili okroglo mizo na zelo perečo problematiko, to pa je nenehno slabšanje finančnega položaja gasilstva. Načrti in predvidevanja na tem področju se niso uresničili. Ob tem na mozirski zvezi poudarjajo, da sprejeta gasilska zakonodaja obvezuje samo gasilce in jim nalaga veliko odgovornost, hkrati pa država ne zagotavlja sredstev, ki so nuj-Ina za požarno varstvo, kakršnega opredeljuje zakon. Občinska gasilska zveza Mozirje je samo s spremembo nakazovanja zavarovalnih premij "izgubila" 1,5 milijona tolarjev, skupaj pa ji bodo za uresničevanje pomembnih nalog zmanjkali dobri trije milijoni tolarjev. Vsako leto so rebalans finančnega načrta opravili "navzgor", letos ga bodo očitno morali "navzdol". Pričakujejo namreč, da z rebalansom občinskega proračuna ne bodo veliko pridobili, čeprav so poslali utemeljene vloge. Zato opozarjajo, da svojih z zakonom opredeljenih nalog ne bodo uspeli v celoti uresničiti, v tem primeru pa tudi ne morejo na svoja pleča prevzeti vse odgovornosti ob kakršnihkoli večjih nesrečah ali požarih. Komu in zakaj se mudi? Posebej mozirsko občinsko zvezo moti naglica pri sprejemanju novih statutov na vseh ravneh. Menijo namreč, da si je GZ Slovenije že utrdila svoj položaj, kar pa za regije, zveze in društva vsekakor ne velja, predvsem pa naj novih statutov ne bi sprejemali pred uveljavitvijo nove lokalne samouprave. Šele takrat bo pravi čas zanje, predvsem pa bo to priložnost, da se oblikuje in utrdi način financiranja požarnega varstva in zaščite. Poveljstvo naj ostane v Velenju Zelo moti tudi predlog nove regijske organiziranosti. V Mozirju nikakor ne morejo razumeti in še manj sprejeti predloga, da bi bilo poslej regijsko poveljstvo v Celju; to pomeni za vseh osem občin, to pomeni največjo regijo v Sloveniji, na ogromnem prostoru od hrvaške do avstrijske meje. Takšna regija ne more zagotoviti primerne organiziranosti, še manj operativne učinkovitosti. Na to temo so že imeli nekaj sestankov, zanimivo paje, da se posveta konec prejšnjega tedna v Celju med drugimi niso udeležili niti sklicatelji sami, niti niso odsotnosti pojasnili. Občinska gasilska zveza Mozirje na takšno združevanje in centralizacijo ne pristaja in odločno zahteva, da regijsko poveljstvo ostane v Velenju za področje sedanjih občin Velenje, Žalec in Mozirje. ■ J P Izterjava davčnih dolgov v regiji Celotno breme nosijo osebni dohodki Dne 22.9.1994 je bilo v tedniku Naš čas v članku "Celotno breme nosijo osebni dohodki", podanih tudi nekaj podatkov za Republiško upravo za javne prihodke - Izpostavo Velenje in ker osebno menim, da je te podatke glede na vsebino članka v veliki meri možno razumeti v negativnem pomenu, se kot v.d. vodja Republiške uprave za javne prihodke Izpostava Velenje čutim dolžna tako številke kot vsebino članka dodatno osvetliti. Dodatno osvetliti predvsem zaradi tega, da ne bodo vsi tisti davčni zavezanci, ki se jim davčne obveznosti (dohodnina) izterjujejo iz osebnih prejemkov menili, da se davčni dolg izterjuje samo njim, večini ostalim pa se bodisi zaradi nemoči ali nesposobnosti davčnega organa "pogleda skozi prste". Tisti, ki poznajo Zakon o davkih občanov (določbe zakona se uporabljajo tudi pri prisilni izterjavi dohodnine), vedo, da ta v 218. členu jasno določa, da se za prisilno izterjavo davkov lahko seže na vse premoženje zavezancev, razen dohodkov in premoženja, kije izvzeto od prisilne izterjave. Od prisilne izteijave pa so izvzeti prejemki, našteti v 227. členu zakona, kot so: obleka, hrana, preživnine, štipendije, invalidnine, varstveni dodatki itd.). Natančno pa zakon tudi določa, da se s prisilno izterjavo zasežejo osebni prejemki in terjatve zavezanca, ostalo premoženje pa PRAVILOMA LE, ČE ZAVEZANEC NIMA OSEBNIH PREJEMKOV oziroma terjatev. Že sam zakon torej ZAVEZUJE davčni organ, da se pri prisilni izterjavi davčnega dolga najprej poslužujejo najmilejše oblike. Osebno menim, daje tako tudi prav. Zakaj z najbolj bolečim, če je možno učinkovito tudi z manj bolečim. Seveda pa v praksi prihaja tudi do tega, da davčnemu organu za izterjavo davčnega dolga ostane samo še najbolj ekstremna oblika, ta paje rubež ostalega premičnega in nepremičnega premoženja zavezanca. Ta oblika prisilne izterjave je jasno zapletenejša in dolgotrajnejša od prve, je pa vsekakor izvedljiva. Tudi postopek izvedbe je zakonsko jasno določen. Na tem mestu moram poudariti še to, da se v občini Velenje plačevanje davčnih obveznosti s strani samostojnih podjetnikov posameznikov, torej zavezancev, ki nimajo osebnih prejemkov (plač) v primerjavi s preteklimi leti izboljšuje prav zaradi doslednega spoštovanja predpisov tudi na področju prisilne izterjave. Poleg tega tudi nihče, ki davčnih obveznosti nima zares poravnanih, ne more dobiti potrdila o plačanih davkih. Tega pa je potrebno predložiti pri urejanju vrste zadev. V nadaljevanju želim za boljše razumevanje dela davčne izterjave Republiške uprave za javne prihodke Izpostavo Velenje podatke, ki so bili preko tednika Naš čas posredovani javnosti s strani vodje Republiške uprave za javne prihodke Izpostave Mozirje tudi za Velenje, dopolniti v naslednjem: V občini Velenje je 25.730 davčnih zavezancev za dohodnino, od tega je 923 samostojnih podjetnikov posameznikov. Od 1.1.1994 do 31.8.1994 smo izdali 1400 sklepov prisilne izterjave na osebne prejemke (plače) iz naslova dohodnine in 20 sklepov prisilne izterjave na osebne prejemke iz naslova kmetijstva. Vsi sklepi prisilne izteijave so bili izdani za neplačano dohodnino po odločbah za leto 1991 in 1992 in smo jo v 90 % tudi uspešno izterjali. Za leto 1993 prisilne izterjave iz naslova sintetičnega davka dohodnine še nismo vršili. Pospešeno izterjujemo tudi denarne kazni policije, carine in sodnika za prekrške. Od 1.1.1994 do 31.8.1994 smo izdali tudi 1633 sklepov prisilne izterjave na denarne terjatve (blokade žiro računov) za neplačane davčne obveznosti iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti. Tudi te blokade so bile izvršene predvsem za davčne dolgove iz preteklih let. Tekoče obveznosti večina zavezancev plačuje redno ali s krajšimi zamiki. Razlog, da je bilo izdanih že 1633 blokad žiro računov, samostojnih podjetnikov posameznikov pa je le 923 je ta, da se nekateri želijo izogniti poravnavi davčnih obveznosti z odpiranjem novih žiro računov pri novih bančnih organizacijah kljub sankcijam, ki so za te kršitve predpisane. Pri zavezancih, ki nimajo osebnih prejemkov, terjatev, oziroma da davčnega dolga ne bodo mogli poravnati v enem letu, pa smo opravili rubež premičnega premoženja. Opravili smo 7 rubeže v. V 3 primerih so zavezanci poravnali dolg v celoti, v 3 primerih smo zarubljeno premično premoženje prodali na javni dražbi, v 1 primeru pa je bila javna dražba neuspešna, ker ni bilo kupcev, zato smo stvari predali komisijski trgovini. Za 31 zavezancev (vsi zasebniki) pa je že uveden postopek prisilne izterjave davčnih obveznosti iz nepremičnega premoženja, ki se po 253. členu zakona o davkih občanov opravi z vknjižbo zastavne pravice na nepremično premoženje. Menim, daje potrebno dodatno pojasniti tudi navedbo o 6-me-sečnem odlogu plačila davčnih obveznosti s podnaslovom "Zakaj si dolžniki ne pomagajo sami". Navedbo je namreč možno razumeti tako, kot da je ta možnost dana brezpogojno vsem davčnim zavezancem in za vse davke. Po 118. členu Zakona o dohodnini in 259. členu Zakona o davkih občanov pa je davčni dolg možno odložiti za 6 mesecev oziroma dovoliti plačilo v največ 6-mesečnih obrokih ali ga odpisati delno ali v celoti le tistim zavezancem, katerim bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje njih samih ali njihovih družinskih članov. Torej je za koriščenje te zakonske možnosti potrebno izpolniti tudi predhodno navedene zakonske kriterije in ne le pogoj vlogo vložiti pravočasno. Polet tega pa se nekaterih davkov sploh ne more odložiti (npr. prometni davek). Diskrecijske pravice - odločati ali ukrepati po svoji volji o tem, pa noben davčni organ NIMA. V zaključku želim poudariti samo še to: V Izpostavi Velenje notranjih rezerv pri delavcih nimamo. Ne trdim pa, da ne bi mogli narediti še več, vendar le kadrovsko okrepljeni. Sodelovanje in izmenjava strokovnih mnenj na relacijah: delavci -vodja izpostave - direktor Republiške uprave za javne prihodke in njegovi svetovalci za posamezna delovna področja -so DOBRI in upam trditi, da smo tudi zaradi tega sodelovanja na področju izteijave naredili bistven premik v pozitivno smer. Predvsem pa ne gre zanemariti dejstva, da nam je prav združitev v enotno službo s 1.4.1992 omogočila bolj strokovno, in od pritiskov in izsiljevanj lokalne politike, NEODVISNO DELO. Za Republiško upravo za javne prihodke - Izpostavo Velenje: v.d. vodja Darinka Mravljak Občinska gasilska zveza Velenje IIIIIIIIIIIIBIIIllillllll V mesecu oktobru cel niz aktivnosti To, da je mesec oktober mesec požarne varnosti gotovo že veste, zato poglejmo, kaj vse se bo v njem dogajalo v Velenju. Darko Koželj, poveljnik OGZ Velenje, pa nam je predstavil program aktivnosti: "Občinska gasilska zveza Velenje v mesecu oktobru pripravlja cel niz aktivnosti, ki pa se bodo v letošnjem letu zvrstile samo v enem tednu. To pa zato, ker na gasilski zvezi Slovenije menimo, da je cel mesec mogoče nekoliko predolg za vse aktivnosti, ki se takrat odvijajo. Želel bi poudariti, da aktivnosti slonijo predvsem na delu gasilskih društev, ki jih imamo v naši občini 12 in dve industrijski gasilski društvi. Njihova temeljna naloga bo organizacija razstav za šolsko in predšolsko mladino, ki bodo v Gasilskih domovih. Organizirali bomo preventivne preglede delovnih organizacij, bivalnih in ostalih prostorov in predavanja v krajevnih skupnostih in hišnih svetih. Vsekakor pa ne bo šlo brez demonstrativnih vaj, kjer bomo prikazali svojo sposobnost in operativno dejavnost" V okviru občinske GZ Velenje delujeta dva dva sektorja, zato bodo v drugi polovici oktobra pripravili dve nekoliko večji demonstrativno operativni vaji. "Prikazali bomo vsa sredstva in tudi opremo za reševanje. Naša želja je, da v mesecu oktobru organiziramo kontaktno radijsko oddajo, na radiu Velenje, poskusili pa bomo organizirati tudi okroglo mizo na temo "Gasilska organizacija v luči nove lokalne samouprave". Darku Koželju smo postavili tudi vprašanje v zvezi s predlogom nove regijske organiziransti in ga vprašali, kaj na Občinski gasilski zvezi menijo o tem, da bi bilo poslej regijsko poveljstvo v Celju. Odločno je odgovoril: "Moram povedati, da je v predlogu osnutek Gasilske zveze Slovenije, ki točno opredeljuje vlogo sedanjih in bodočih gasilskih zvez in povezanost poveljstev v določene regije. Težnja našega sedanjega območja, to je Savinjsko - Šaleškega, kjer so povezane občine Velenje, Žalec in Mozirje, je enotno. Na to temo smo organizirali skupno sejo in tam skupaj ugotovili, da velikost predlagane celjske regije v našem primeru nikakor ne pride v poštev, zato trdno vztrajamo na tem, da ostanemo v dosedanjih območjih delovanja in povezovanja. To pomeni območje Savinjsko - Šaleškega področja, ali pa celo organizacijo regijskega centra v Velenju. ■ bš Darko Koželj, poveljnik OGZ Velenje Oktober - mesec požarne varnosti Prikaz reševanja s helikopterjem Občinska gasilska zveza Žalec je na mesec oktober, ki je mesec požarne varnosti, že pripravljena. Imajo program aktivnosti, ki so ga uskladili s programi Gasilske zveze Slovenije in programi gasilskih društev občine, kijih Je kar štirideset. Največ pozornosti in priprav je bila in bo deležna velika skupna vaja operative OGZ Žalec ter ostalih v sklopu zaščite in reševanja na AERO Šempeter. Ob tej priložnosti se bo preverjala strokovna usposobljenost gasilcev in ostalih v sistemu zaščite in reševanja ter sistema zvez. Predevidevajo tudi reševanje in gašenje s helikopterji. O ostalih dejavnostih pa nam je poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks povedal takole: "Gasilska društva bodo opravila preventivne preglede najpomembnejših objketov v svojem kraju, odprla pa bodo tudi vrata vsem zainteresiranim občanom za ogled gasilskih domov. Imeli bomo posvet o gasilski tematiki in ekologiji z vsemi predsedniki, poveljniki in tuniki gasilskih društev, Gasilska društva bodo v sektorjih organizirala strokovne vaje, kjer bodo preizkusili sistem verige in se seznanili s tereni oziroma možnostmi, kako v dejanski nevarnosti zagotavljati čimbolj uspešno in strokovno delo. V preboldskem sektorju bo letos 20-letnica vaj treh vasi: GD Šešče, Matke in Sv. Lovrenc. Po osnovnih šolah in KS bo OGZ Žalec nudila strokovno pomoč pri predavanjih, seznanili pa bodo občane z delom in problematiko gasilstva. Osem gasilskih enot, GD Šešče, Matke in Grajske vasi, veterani GD Zabukovica, pionirji in pionirke iz GD Grajske vasi in Gomilskega ter mladinci iz GD Gomilsko bodo sodelovali na državnem tekmovanju za memorilal Matevža Haceta v Kranju 8. oktobra." ■ -er 6 NAŠ ČAS Ekologija in morala Gospe Alenki Pivko-Kneževič se vsekakor zahvaljujem za trud, čeravno članka nisem pisal zaradi tega, da bi dobil sekretarjev odgovor ali pa vzpodbujal časopisne polemike. Kdo je na Sekretariatu glavni, pač razčistita vidva in tudi to, kdo je dolžan in pristojen dajati odgovore z navedbo, kaj se je v Sekretariatu dogajalo in se dogaja in za koliko časa nazaj. Jaz vem samo to, da je g. Rezman kar nekaj časa hodil v službo, čakajoč, kdaj bo dobil odločbo, da je na cesti. Tako nekako tudi vem, za kateri čas je odgovoren in pristojen polagati račune. V meni ne tli želja po časopisnih polemikah, k temu pisanju so me vzpodbudile nekatere navedbe iz vašega članka. Vsekakor ste vi, kot je čutiti iz vaših člankov, ena bolj pomembnih osebnosti iz višje ravni, ki živi v bolj "pomembnem kraju", kar naj bi Velenje bilo, Šoštanj in ostale obrobne KS pa naj bi predstavljale "manj" pomembna območja oziroma nižjo raven. Veste, lepo je to opredelila PTT. Dostava pošte je organizirana po sistemu pomembnosti (dostava vsak dan, vsak drugi dan, enkrat tedensko in območja, kamor se pošta sploh ne dostavlja). Morda je tudi tu iskati razlog, zakaj je selitev referata za varstvo okolja v Šoštanj tako sporna. Pomembni ljudje iz pomembnega kraja bi morali kdaj iskati kakšno stvar v manj pomembnih okoljih. Če pa to izjavi oseba, ki je že dolgo vrsto let zaposlena na občini in bo njen predznak jutri ga. magister, potem je še sreča za mesto Šoštanj z okolico, da je bila izglasovana odločitev za samostojno občino. (Tudi TEŠ ima od nedavnega telefonsko številko iz bolj "pomembnega območja"). Drugič. Ga. Alenka, zelo občutljivi ste glede moralnih norm. Ko je g. Rezman v Našem času 14. 7. 1994 samo omenil določeno osebo, ste reagirali močno užaljeno z očitano mu nemoralnostjo. Seveda sem prebral tudi opravičilo g. Rezmana v Našem času z dne 28. 7. 1994, vi sami pa ne spoštujete moralnih norm, ki jih od drugih zahtevate. Mislim, da veste, na kaj mislim in to vas postavlja v dokaj čudno luč, morda je tudi pri moralnih mejah pomembno, kaj si in od kje. V obravnavi mojega članka navajate, da ste morali kolegice nekaj naučiti in z nekom seznaniti; dobil sem občutek, da tu obstaja dolg, ki ga je potrebno poravnati. Veste, ukvarjam se s tržno dejavnostjo in če nekomu nekaj naredim, od njega tudi "pokasiram", z izvršitvijo plačila pa si ne jemljem več pravice avtorstva. Če menite, daje potrebno za vaše delo še kakšno doplačilo, se to pogovorite z vašim predpostavljenim, kolikor sem kot poslanec seznanjen, so vsi zaposleni na občini doslej redno prejemali plače. Tretjič. Glede sklicevanja na apolitičnost bi vas spomnil sledeče. Vsakdo se sam odloči, ali bo politično opredeljen javno ali tajno, meni osebno so bolj všeč ljudje, ki ne skrivajo barve in je tudi prepogosto ne menjajo. Kam spadate, veste vi sami, vendar bi želel, da si v Našem času z dne 30. 6. 1994 na 7. strani preberete besedilo v okvirju članka "Močna stranka sredine, gospodarstva, strpnosti". Nekateri so pač v politiki tako, da še sami ne vedo. Stališča LDS, ki so bila predstavljena v članku 25.8.1994 pod naslovom "LDS je nasprotovala selitvi referata za varstvo okolja" in vaša stališča so zgolj po naključju povsem enaka. Za konec bi želel opozoriti na to, kar je bilo narobe zapisano v članku "Zrak, zdravje in cerkev". G. Mariji Savor ne očitam, kot je bilo zapisano, "da občina Velenje nima niti enega poslanca", v orgi- nalnem tekstu je zapisano "še enega", čeravno se je tiskarska napaka med tem časom skoraj uresničila. "Neodvisni" poslanec, izvoljen na našem območju, je ugotovil, da je za volilce naredil že preveč in jih postavil na hladno. Zato pa, spoštovani volilci, bodite previdni pri volitvah na obkrožanje s predznakom neodvisni. V polemiko okrog strokovnosti obveščanja in težavah namernih in nenamernih pa se ne bi spuščal, morda bi bilo dobro, da bi javnost s tem seznanil kar sekretar sam, v širšem smislu. ■ EdoŽlebnik Pripis: Glede navedbe g. Severja v članku Zavajanje, bi napisal naslednje. Ne vem na podlagi česa lahko g. Sever trdi, da poso-jam svoj naslov, oziroma si sposojam pamet. Zadovoljen sem, da do takšnih pobud med Zelenimi od nikogar ni prišlo, kako pa imata to urejeno g. Sever in g. Bartolac pa je tako njihova stvar. ■ EdoŽlebnik Poceni nabiranje političnih točk (tretjič in zadnjič) Že sam naslov pove, da z g. Rezmanom nimam namena polemizirati o ničemer, najmanj pa o njegovih podtikanjih. Vsekakor pa bom navedel nekaj stvari, ki g. Rezmana bolj približujejo totalitarcem kot pa demokratom. Najprej moram opozoriti, da avtor članka nisem bil jaz, ampak je za njim stala Republikanska zveza Slovenije, kar pa še ne pomeni, da se z vsebino ne strinjam - to je bilo jasno razvidno iz podpisnika dopisa. Osebno nisem bil seznanjen, da bi po novi lokalni samoupravi, kakršno si predstavlja in zagovarja g. Rezman, moral njega osebno vprašati za dovoljenje, če bi hotel pisati o problemu, ki je nastopil v Gaberkah. Nikoli nismo dvomili, da si lahko Gabrčani pomagajo sami, vendar pa je nekoliko moteče razmišljanje g. Rezmana, da jim mi kot Velenjčani ne bi smeli dati podpore, še bolj pa podtikanje o nekakšnem zapečkarstvu oziroma ščuvanju Gabrčanov k protizakonitim dejanjem. Nadalje mi avtor očita ščuvanje ljudi proti novi lokalni samoupravi, katere zagovornik je, v isti sapi pa se razburja na Ravenčane, ki so si "drznili" na demokratičnem referendumu izreči proti novi občini in s tem proti volji g. Rezmana. Pri vsem tem gre poudariti nekorektnost g. Rezmana, ki ga je na zbore krajanov poslal pristojni občinski organ, da bi ljudem pojasnil dejansko stanje oziroma resnico o novih občinah z vsemi pozitivnostmi in negativnostmi. Zal pa je omenjeni gospod svoje poslanstvo zlorabil za promocijo svojega osebnega mišljenja in stranke Zelenih Slovenije. Medtem ko je bil on za svoje packarije plačan, sem se udeleževal zborov krajanov na svoje stroške in nikoli nisem, kot trdi g. Rezman, od ljudi zahteval, da se morajo izreči proti novi občini, ampak sem jim želel objektivno prikazati tudi tisto drugo, od sebičnih politikov in karieristov zamolčano resnico. Nenazadnje pa so Ravenčani dokazali svojo razgledanost s tem, da niso nasedli umazani igri dežurnih politikov in se pridružili dvema tretjinama Slovencev, ki takšnim igram niso nasedli. Razvidno je, da g. Rezman nekako enači moje mišljenje s prejšnjim sistemom, sam pa podtika ljudem neko novo lokalno samoupravo, ki je nastajala pod peresom totali-tarca g. Cirila Ribičiča in njegovih somišljenikov, med katere, več kot očitno, spadajo Zeleni Slovenije na čelu z g. Rezmanom. Žal se bodo morali prebivalci Doline in državljani Slovenije začeti zavedati pokvarjenosti ljudi, katerim so zaupali svoje glasove. Resnica o problemih v Gaberkah leži drugje, kot prikazuje g. Rezman, saj je nesporno, da velik del krivde nosi sam. Dežurni politiki, med katere sodi tudi g. Rezman, so v preveliki želji po novih občinah, v katerih bi zasedali vidna mesta, namerno ustvarjali spore med občino Velenje in krajevnimi skupnostmi. Tako so podtaknili Gaberčanom balkansko gostilno, istočasno pa kričali, odločite se za samostojno občino, da nam organi občine Velenje ne bodo več podtikali tujcev v vas. Podobno se je zgodilo v Šmartnem ob Paki, ko so tujcu dovolili prodajo sadja, čeprav so krajani temu nasprotovali. Se večje bilo takšnih umetno ustvarjenih spornih situacij, ki grenijo prebivalcem življenje, raznim g. Rezmanom pa dajejo upanje na politični uspeh. Ko pa mi podtika prilizovanje tistim, ki nekako naj ne bi marali Zelenih Velenja, prehaja v fazo neumnosti, saj smo republikanci, pa tudi sam osebno, vedno podpirali ekološko čisto Slovenijo in z omenjeno stranko nikoli nismo bili v sporih. Bo pa potrebno priznati, da ste Zeleni Slovenije bili parlamentarna stranka v tistih časih, ko je prišlo do največje izdaje lastnega naroda in največje kraje našega premoženja, pa ste vse skupaj nekako pretiho prenašali. Smešno je prelivati gnev na g. Janeza Kotnika, ker je oddal lokal tujcu, bolje bi bilo, da bi v parlamentu, ko ste to možnost še imeli, izglasovali zakon, ki bi takšna dejanja preprečeval. Na koncu pa poizkuša g. Rezman po stari navadi podtakniti svoj dopis krajanom Gaberk, ko se podpisuje v imenu mnogih krajanov, istočasno pa ne dokazuje, da bi ga kdorkoli za kaj takšnega pooblastil. Sploh ne dvomim, da je takšno mišljenje določenih krajanov resnično, vendar zakon za izražanje njihovega mišljenja predvideva drugačno pot. Mešanje g. Rezmana in stranke Zelenih Velenja ni slučajna, ampak le odgovor na njegove žalitve mene osebno, za dopis, ki so ga napisali poblaščeni člani Republikanske zveze Slovenije, s tem pa želim prekiniti vsako nadaljnjo polemiko z g. Rezmanom. Istočasno se mu zahvaljujem za vsa podtikanja in mu sporočam, če ima kaj osebno proti meni, naj to rešuje osebno z mano brez vmešavanja ene ali druge stranke. Dopis pa bi zaključil z upanjem na večje medsebojno sodelovanje vseh prebivalcev Doline in države, da nam res ne bo potrebno spraševati g. Rezmana in njemu podobnih, če se lahko peljemo skozi njihovo vas ali o njej kaj napišemo. V upanju, da Gaberke ne bodo postale Rezma-nove, zaključujem moj odgovor. ■ AdolfŠtorman Gaberke V predzadnji številki tednika Naš čas seje razburil g. Štorman v imenu Republikancev iz RZS glede problema v Gaberkah... Če bi bil pošten, bi priznal, da je vse to, o čemer je pisal, že prebral v časniku Delo, kjer je o zadevi Gaberke pisal Matjaž Gerlanc, predsednik Nacional socialne zveze Slovenije. Ger-lancu so večkrat grozili člani (člana!!!) RZS kot Neslovenci, karje še posebej žalostno. Govoriti in pisati o legasla-tivnih potezah, delati pa nekaj drugega (ljudem, ki imajo samo slovensko državljanstvo in ne dvojnega kot predsednik RZS g. Štorman, ki ima poleg slovenskega tudi nemškega) je pač žalostno, čeprav je v navadi pri RZS. Da utemeljimo: govoriti o pravno nedopustnih luknjah, ki jih še posebej izkoriščajo Neslovenci s pomočjo naklonjenega občinskega vodstva (pa ne le v Velenju), "poslovati" pa z grožnjami ... je milo rečeno smešno! ■ Nacional socialna zveza Slovenije Požar Dne 16. 9. 1994 je bilo ob 19.40 uri aktivirano Gasilsko društvo Gaberke. Na prizorišče k Ludviku Krenkerju je odšlo 25 gasilcev s tremi vozili (avto-cisterno, orodnim vozilom in kombijem). Ob prihodu na požarišče smo ugotovili, da cisterna domačega društva za uspešno gašenje požara ne bo zadoščala, zato smo poklicali na pomoč še gasilske cisterne iz GD Škale, GD Šoštanj in GD Topolšica, ki so požarišče po zadušenem požaru zapustile. Člani GD Gaberkč pa smo do prihodnjega dopoldneva ostali dežurni na požarišču in s tem opravili 200 prostovoljnih ur. V Našem času je bilo dne 22. 9.1994 v reportaži o požaru ob-j--'ljeno, da so požar gasili gasilci iz PGD Velenje, Škal in Šoštanja. To ni bil prvi primer napačnega obveščanja, enako je bilo že v primeru požara 13. 4. 1994 pri Martinu Jevšniku v Ravnah, kjer smo se prav tako prvi odzvali člani GD Gaberke, na pomoč pa so priskočili še člani GD Škale in GD Šoštanj. Kljub temu da smo prostovoljci in da svojo gasilsko dejavnost opravljamo le zaradi nesebičnosti in požrtvovalnosti, pa ni prijetno iz javnih občil izvedeti, da člani GD Gaberke sploh nismo bili na požarišču. GD Gaberke, poveljnik Pripis uredništva : Z zapisom o tragediji, ki je prizadela Kotižnikovo domačijo, smo skušali po svojih močeh pomagati prizadetim. V okviiju smo objavili tudi uradno policijsko poročilo, ki pa očitno ni bilo popolno in zaradi katerega gospod Peter Bolha ocenjuje, da je bilo poročanje nepopolno. Ker se je že nekajkrat dogodilo, da je prišlo do takšnih in podobnih napak, saj ljudje v svoji stiski, pa tudi policisti, ob takšnih dogodkih, največkrat vidijo predvsem prizadevne gasilce, soljudi, ki so prihiteli na pomoč, ne pa njihovih oznak in krajevne pripadnosti, se bomo poimenovanj gasilskih društev v bodoče kar najbolj dosledno izogibali. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sosedom, še posebej pa gasilcem Gaberk, Topolšice, Škal in Velenja, ki so požrtovalno pomagali reševati, kar se je rešiti dalo in preprečili, da bi nastala še večja škoda. Še posebej se zahvaljujem gasilcem iz Gaberk, ki so rešili iz gorečega hleva prašiče. Nesreča je kruta in neizprosna, a lažje jo prenašamo, ker imamo ob sebi dobre prijatelje, ki nam pomagajo. Se enkrat vsem iskrena hvala. ■ Ludvik Krenker Odprto pismo državnemu zboru in vladi Republike Slovenije Prosimo predlagatelje zakonov in zakonodajalce, da z zakoni zaščitijo delo enakopravno z lastnino. Obrazložitev: v novem družbenem redu države Slovenije se ljudje preživljajo na dva načina: z lastnino in z delom. Izkušnje kažejo, daje lastnina zakonsko veliko bolj zaščitena kot delo, saj je vsaka odtujitev lastnine takoj strogo sankcioni- rana, tega pa ne moremo trditi za odtujitev plačila za delo, ob na primer večmesečnih zamikih plač. Krivci za to niso niti zakonsko niti moralno preganjani. Delavci, ki več mesecev delajo brez plačila za svoje delo (ker morajo ostati na delovnem mestu, drugače bi ob prostovoljni prekinitvi zaposlitve izgubili vse pravice do socialne zaščite brezposelnih delavcev), so socialno celo bolj prizadeti kot brezposelni delavci, saj si ne morejo iskati priložnostnih zaslužkov niti ne morejo prejemati podpore. Torej so popolnoma brez sredstev za življenje po več mesecev - oni in njihovi otroci so državljani, ki so socialno popolnoma nezaščiteni, čeprav delajo in ustvaijajo tudi za državo Slovenijo. Javna občila nas seznanjajo, da takih državljanov Slovenije ni malo. Tako zakonodajalec sam z enostranskimi zakoni krši ustavo, v kateri opredeljuje državo Slovenijo kot socialno državo. za Sindikat delavcev Osnovne šole Gustava Šiliha, Velenje pri Zvezi svobodnih sidnikatov sindikalni zaupnik: ■ Marija Šavor Peter Bolha Poceni nabiranje političnih točk V članku g. Petra Rezmana, objavljenega v imenu "mnogih Gabrčanov", dne 22.9.1994v tedniku Naš čas, sem med tekstom zasledila v zadevi bivšega bifeja K. v Gaberkah tudi svoje ime. Ker ta zadeva niti z menoj niti z Republiško upravo za javne prihodke Izpostavo Velenje ter davčno inšpekcijo nima kaj opraviti, pojasnjujem g. Rezmanu naslednje: Meni, kot politično neopredeljeni, ne gre za poceni nabiranje političnih točk. Zadevo želim razjasniti takoj na strokovni način, ker menim, da se politično niti ne bi smela reševati. Torej: najemnik poslovnih prostorov v bivši gostilni K. v Gaberkah je bil državljan Republike Slovenije, J.S., kateremu je odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, dne 20.9.1993 izdal Občinski sekretariat za gospodarstvo občine Velenje. Ta se je v skladu z zakonodajo pri Republiški upravi za javne prihodke tudi priglasil kot samostojni podjetnik posameznik. Ker je v priglasitvenem listu kot prokurista določil S.P., ki ni naš državljan (overovitev njegovega podpisa je opravil Občinski sekretariat za občo upravo), sem na seji Izvršnega sveta občine Velenje, na katerega sem bila povabljena (prisotni ste bili tudi vi) ravno zaradi izvedbe skupne akcije davčne in ostalih inšpekcijskih služb pri tem zavezancu, na to opozorila. Akcija, kot smo jo takrat dogovorili, je bila izpeljana, rezultat te pa je bil, daje g. J.S. dne 24.2.1994 z dejavnostjo prenehal. Kar se sedaj dogaja v tem lokalu, pa to ni več v pristojnosti davčnega organa. Ce gre za tujega državljana (tako vsaj navajate), ki "na črno" opravlja nedovoljeno dejavnost, so za to pristojne inšpekcije, kot so tržna, delovna... in nenazadnje tudi organ pregona. Če pa gre za podjetje (tudi to navajate vi), pa je za kontrolo poslovanja pristojna Agencija za plačilni promet, oziroma bivša Služba družbenega knjigovodstva, za vse ostale kršitve pa, kot sem že navedla, ostale inšpekcijske službe (tržna, delovna, sanitarna...). Za delo teh pa, upam trditi, ste kot član Izvršnega sveta in kot sekretar sekretariata za okolje in prostor, soodgovorni tudi vi. Sicer pa, g. Rezman, če je tržna inšpekcija takoj ukrepala, kot navajate, in naredila vse, za kar je pristojna, potem krajani Gaberk problemov z bivšo gostilno K. ne bodo več imeli. Zaprtje lokala je namreč v njeni pristojnosti. V zvezi z vašo navedbo glede mojega "posebnega odnosa do teh vprašanj oziroma do vprašanja dvačnih utaj" pa samo tole: Ne vem kje naj bi izjavo, ki jo navajate, podala. V privatnem pogovoru z vami prav gotovo ne, ker midva privatno ne kontak-tirava. Na zasedanju skupščine, katere delegat zbora združenega dela sem, pa tudi ne, saj bi bile v tem primeru moje navedbe zapisane v zapisniku ali vsaj posnete na magnetogramu. Če pa s tem mislite na opozorilo, ki sem ga podala na predhodno navedeni seji Izvršnega sveta in na katerem ste vili prisotni tudi vi, potem zagotovo veste, da gre za problem enega gostinca, ki pa v tem okolju, tako vsaj menim glede na to, da se že nekaj let uspešno izogiba vsem zakonskim normam, NI NEPOMEMBEN POSAMEZNIK. Pri njem gre za vrsto nepravilnosti, ki pa zopet ne sodijo v pristojnost davčnega organa. Svetujem vam, g. Rezman, da si politične točke v bodoče nabirate kako drugače in ne z diskreditacijo Republiške uprave za javne prihodke Izpostave Velenje. Mi smo predpise, kakršni pač so, dolžni le izvajati, NE PA O NJIH SODITI. Pa lepo pozdravljeni. ■ Darinka Mravljak v.d. vodja RUJP Izpostava Velenje Letos že 5. Pikin festival v Velenju V znamenju Pik in lego kock Ja, že petič se bomo ves prihodnji teden zabavali mali in veliki otroci na račun pogumne in neprekosljive Pike Nogavičke. In že petič nam bodo to zabavo skupaj pripravili Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Občinska zveza prijateljev mladine, ob pomoči generalnega sponzorja Zavarovalnice Triglav. Častni pokrovitelj festivala je g. Anita Gradin, švedska veleposlanica, Pikin ambasador pa bo tudi letos g. Štefka Kučan. Prav gotovo bi težko našli koga v bližnji in daljnji okolici, ki tega največjega otroškega festivala v Sloveniji še čisto nič ne pozna. Vsako leto nas organizatorja presenetita še s čim čisto novim in tako bo tudi letos. Pikin festival je dobil svoj plakat, ki ga je narisala Jelka Reichman, Bojan Adamič pa je skomponiral avizo, zaščitni znak festivala. To je že novo, poleg tega pa tudi to, da bodo prireditve potekale prav vsak dan, od ponedeljka do petka, v soboto se bodo strnile v vrhunec, Pikin dan imenovan. V njih bodo vključene vse osnovne šole v občini Velenje, zato bodo predstave potekale tudi v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Med njimi bosta kar dve o Piki Nogavički; avtorja prve sta Milka in Tone Partljič, pripravili pa so jo učenci OŠ Bratov Polanc iz Maribora, druga pa prihaja iz Šentjakobskega gledališča. Začetek festivala, ponedeljkov dan, bo namenjen vsem prvošolcem, ki jih bo razveselilo plesno gledališče iz Celja. Vsak dan se bodo "zgodile" najmanj 3 predstave, le večerne, ob 18. uri, bodo namenjene vsem vam, sicer pa si jih bodo ogledovali osnovnošolci. Vsaki šoli bo namenjena vsaj ena. Pozor, vsako popoldne, od 16. do 18. ure, bo pred domom kulture, kjer bo stala vila Čira-ča-ra, zaživel Pikin oder. In vsako Pikino popoldne bo pestro, polno presenečenj in gostov od vsepovsod, zato bodite tam! Letos prvič bo 9 devetletnih deklic izbralo tudi najbolj pikasto predstavo, v znamenju pik in pikic pa bo veliko dogodkov. Manjših, spremljajočih razstav, ki smo jih bili vajeni v preteklih letih, ne bo, zato pa se boste lahko letos kar na nekaj mestih veselili s pomočjo lego kock. V Galeriji bo štiri do-poldneve rastla ogromna gusarska ladja, največja, kar jih je bilo kdajkoli zgrajenih iz leg9 kock (v njo bo vgrajenih vsaj 200 tisoč kock), stene pa bodo krasile otroš- ke risbice na temo teh ustvarjalnih kock. Ladjo bodo sestavljali otroci sami, vsako popoldne pa vas vabijo, da si ogledate, kako uspešni so. V kulturnem domu vas bo v avli pozdravila ogromna lego gospodična Pika, ki so jo pripeljali naravnost z Danske. V zgornjem delu avle pa boste lahko uživali v pravem malem Lego-landu, prav vsako Pikino popoldne v njem bo vaše! Teden, pester kot vsak Pikin festival, bo hitro minil, zato ne pozabite na veliki finale v soboto, 8. oktobra. Dve raznobarvni nogavički bosta vstopnina na Pikin trg, seveda pa si želimo čim več pravih Pik. Meta in Robert bosta tudi tokrat vodila prireditev, ob 13.00 bodo poleteli golobi miru, dogajalo pa se bo še ogromno stvari. Zaživele bodo Pikine delavnice, Pikina parada bo, pa sejem, sami boste lahko kovali Pikine zlatnike, preizkusili srečo na velikem srečelovu...Tu bo tudi velik poštni nabiralnik, v katerem boste lahko oddali pisma vaši prijateljici Piki, deklici, ki ima moč, da uresniči tudi vaše želje. Napišite ji kaj lepega, najizvir-nejša pisma bodo nagrajena. Več o Pikinem dnevu boste izvedeli v prihodnji številki, sedaj pa še enkrat vabilo za vsako Pikino popoldne v prihodnjem tednu posebej! Bodite pred vilo Čira Čara, ob 18.00 pa se udeležite zanimivih predstav. ■ Bojana Špegel Lepi dnevi Kolede v Španiji Konec avgusta je ŠFS Kole-da preživela lepih 14 dni v Španiji. Iz Velenja smo krenili 19. 8. 1994. Pot je bila zelo naporna, a vredna vsakega kilometra. V tej vroči deželi pa nismo samo plesali in peli, imeli smo tudi mož- TRGOVSKO PODJETJE JNTRADEVoo EXPORT- IMPORT w d^S Mlinska 22,62000 Maribor Slovenija tel.: 062/22 66 00, 22 42 80 fax: 062/22 6613 naložba za prihodnost * TELEVIZORJI: - CX 7226 W - ekran 72 cm, stereo, teletext... za 91.999,00 sit - CX 7629 T - ekran 63 cm, mono, teletext... za 72.999,00 sit - CX 3351 AT - ekran 37 cm, mono, teletext... za 35.999,00 sit * VIDEOREKORDERJI: - VX 336 - 4 glave, VPS, L0NG PLAY... za 46.999,00 sit * HI-FI STOLPI: - SCM 6550 - radio, 2 kas., CD, 2X60 W... za 35.999,00 sit * RADIOKASETOFONI: - PCD 730 - radio, 2 kas., CD, 2X40 W... za 23.999,00 sit - RCD 1230 - radio, 2. kas., CD, 2X25 W... za 20.999,00 sit * VIDEOKAMERE: - VP-E 405 - 8 mm, 3 Lux, Stereo, dalj..... za 129.999,00 sit - VP-E 807 - 8 mm, 3 Lux, Mono, dalj.,... za 109.999,00 sit Za čakajte na jutri, zagotovite si kvaliteto še danes in stopite s SAMSUNG-om zimskim večerom nasproti! Vsi aparati so opremljeni s slovenskimi navodili in enoletno garancijo! SERVISI v SLOVENIJI: Mitja PRESKER, Ul. Čebelarja Močnika 7, MIKLAVŽ pri Mariboru, 062/691-868 Robert TRATNJEK, Ul. Štefana Kovača 19, TURNIŠČE 069/72-080 Janez KERT, Oprešnikova 82, KRANJ, 064/331-184 Vojko RAVBAR, Tržaška 8, VRHNIKA, 061/756-000 Vlado BARIČEVIČ, Jadranska 7, ANKARAN, 066/528-025 Količine so omejene! Delovni čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure! ***l/sak kupec z nakupom nad 5.000,00 sit sodeluje v nagradni igri z žrebanjem 11.11.1994! *** 5.P|fiN festival Velenje, od 3. do d. oktobra 1994 PIKIN P AN 3. oktobra 1994 nost ogledati si okolico Albaceta in spoznati špansko kulturo in ritem življenja. Naši nastopi so se potekali v različnih mestih in krajih, in sicer: - v mestu Tobarda, kjer smo si po nastopu ogledali prečudovit ognjemet, - v krajih San Pedro in Viveros ter Casas Ibanez, kjer smo priredili celovečerni nastop, - v petek, 26. 8., pa smo nastopili v domačem kraju Albacere skupaj s špansko skupino Magi-sterio. Ob koncu nastopa smo skupaj zaplesali njihov in naš folklorni ples. Občinstvo je bilo res navdušeno. Če bi hoteli opisati vsa naša doživetja, bi to trajalo zelo dolgo. Zato lahko povemo samo kratko, da smo se imeli prekrasno in da bomo z veseljem ponovili takšno turnejo naslednje leto. Nazaj grede smo si ogledali viteško mesto Toledo, nato smo si v večernih urah ogledali glavno mesto Madrid. Drugi dan smo si ogledali Barcelono, Dalijev muzej, Nico ter Monte Carlo. Polni doživetij smo prispeli 31. 8. dopoldne v Velenje. Tukaj smo se poslovili in se počasi začeli privajati na življenje v Velenju. Po 14 dneh smo še vedno polni vtisov. Doživetja takšne turneje so eden od vzrokov, zakaj postati folklorist. Vpisujemo nove člane (končana osnovna šola) ob ponedeljkih in sredah od 3.10.1994 naprej ob 20. uri v prostorih male dvorane v kulturnem domu. Posebej vabimo še klarinetiste, violiniste in harmonikarje. Še enkrat se zahvaljujemo pokroviteljem, ki so nam omogočili gostiti špansko folkorno skupino ter nas finančno podprli pri organizaciji turneje v Španijo. Posebej se zahvaljujemo: Mesarstvu Sušeč, Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, Premogovniku Velenje, Gorenju Koncem, Sekretariatu za družbene dejavnosti in Občini Velenje. ■ ŠFS Koleda V tednu PIKINEGA FESTIVALA se bo po posebnem razporedu zvrstilo 11 zaključenih prireditev za učence osnovnih šol v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. 1. PIKIN FESTIVAL: Ponedeljek, 3. oktobra, ob 18.00, Dom kulture Velenje SMEŠKO MED ČRKAMI ALI PLESNA ABECEDA Studio za ples, Igor Jelen, Celje. Vstopnice 300 SIT. Torek, 4. oktobra, ob 18.00, Dom kulture Velenje Tone Partljič - Astrid Lind-gren: PIKA NOGAVIČKA Osnovna šola Bratov Polančič Maribor, Režija: Milka Partljič. Vstopnice 300 SIT. Sreda, 5. oktobra, ob 18.00, Dvorana Glasbene šole Velenje, AL CAPONE ŠTRAJH TRIO, koncert. Vstopnice 300 SIT. Sreda, 5. oktobra, ob 19.00, Dom kulture Velenje Družinski večer s popularno družino TRAMPUŠ iz Velenja. Pogovor s tremi generacijami Trampuševih bo vodil Jože Hudales. Istočasno bodo predstavili mednarodno akcijo Nora Avguština, ki jo je ob letu družine pripravila založba Epta iz Ljubljane. Vstopnine ni! Četrtek, 6. oktobra, ob 18.00, Dom kulture Velenje Astrid Lindgren, Vesna A. Štih: PIKA NOGAVIČKA Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Vstopnice 300 SIT. Petek, 7. oktobra, ob 18.00, Dom kulture Velenje Sergej Prokofjev: PETER IN VOLK, balet Opera in balet Maribor. Koreografija in scenografija Kalerija Fedicheva. Vstopnice 500 SIT. 2. PIKIN KINO, Sobota, 8. oktobra, ob 20.00, Dom kulture Velenje V ZRAKU Nedelja, 9. oktobra, ob 10.00 PIKO IN KOLUMB. Vstopnice 300 SIT. 3. PIKINO POPOLDNE: vsak dan med 16.00 in 19.00 na Pikinem trgu 4. LEGOLAND: ogled gradnje Pikine gusarske ladje in razstave LEGO bo možen vsak dan med 16.00 in 19.00 v domu kulture Velenje in v galeriji v knjižnici Velenje 5. PIKIN DAN: sobota 8. oktobra 1994, od 9.00 do 19.00 na Pikinem trgu v Velenju. SPONZORJI: Zavarovalnica Triglav Celje, Občina Velenje, Naš čas, Radio Velenje, VTV Velenje, Emona Obala Koper in drugi, katerih imena bodo objavljena ob zaključku festivala. I I I I I I I I I I I I I I I I J i Prijetna dogodivščina Ime mi je Lučka, hodim v 3. razred osnovne šole v Pesju in bi Vam rada opisala svoj počitniški doživljaj. Ko sem preživlala nekaj počitniških dni pri starih starših v Gaberkah, sem doživela tudi prijetno dogodviščino, ki se je bom še dolgo spominjala. Bilo pa je takole: Ko sta me nekeda' dne prišla obiskat mama in ata, se jima je nekje ob Družmirskem jezeru pridružila čisto mala mucka in jima sledila ves čas do doma. Bila je očitno odvržena, ker je bila povsem sestradana in onemogla. Takoj sem se zavzela zanjo in ji postregla z mlekom. Ker je drugače bila zdrava, si je kmalu opomogla in se takoj privadila na novi dom. Dala sem ji ime Mika. Nekega večera ps smo pri drvarnici opazili tri mlade ježke. Mamo jim je verjetno povozil kak avto, ker so tudi ti bili precej onemogli. Na začetku so bili zelo plašni in so se takoj zvili v kepico, če se jim je kdo preveč približal. Čez nekaj dni pa so se čisto privadili na nas in so redno hodili na zajtrk in večerjo, ko so dobili mleko. Tudi na mucko so se navadili, so jo menda imeli za mamo, tako da so se kar skupaj sladkali z mlekom. Tudi ježki so si kmalu opomogli (pravili smo jim Jožeki) in nekega dne sta ostala samo še dva. Pa tudi ta dva sta si že sama znala uloviti kako muho ali kobilico in tudi ona dva sta se že kmalu osamosvojila. No, mogoče se bomo pa jeseni zopet videli. Moja mucka pa je medtem postala že prava muca Mika. Zanjo skrbi stara mama, jaz pa jo hodim pogosto obiskovat. ■ Lučka Koželjnlk i ■ ■ ■ ■ mm BT •uim 'J \ r&m ii^MHi » _ ...' ju^HMK^Bg^B li 63320 Piše: Ivo Stropnik Zgodilo se je... 29. kimavca GRADIVO ZA ŠALEŠKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (2) J (I. izbrane slovstvene biografije) BAČIČ, Josip, r. 23. okt. I 1932 v Županji na Hrvaškem. | Pesnik (ps. Savski), tudi esejist I in pripovednik, tehnični preva- i jalec (hrv., nem.), elektropro- . jektant (upokoj. od. 1. 1991). N. ' gimn. končal v Županji, tehn. I šolo v Zagrebu; specializacija v | Švici, kjer preživel deset let. I Od 1. 1975 živi v Velenju, i Druga lit. generacija hoten- . jevcev; v 80.1. kreativen sode- ' lavec in sourednik lit. alm. I Hotenja, bil preds. šaleškega | lit. združenja. - Prva pesniška objava v vinkovški Šokadiji (1951), zatem ■ številne obj. v hrv. knjiž. periodiki (dolgoletni sodelavec Danice in Maruliča pri Hrv. knjiž. društvu sv. ČiM; obj. v Susretih, I Županjskem zborniku itd.) in kasneje v sin. priložnostnih publi- I kacijah: največ v lokalnih glasilih Rudar/Informator, Rast/Naš čas \ itd., v lit. alm. Hotenja, Mentorju itd.; z otroškimi pesmimi in | kratko prozo pred leti sodel. v radij, oddajah RTV Zagreb idr. Član . združenja literatov drugih narodov in narodnosti, živečih v J Sloveniji (pri ZKOS). - Bačičeva poezija je našla izvor v klasičnih I lirskih temah in sprva najpogosteje in izrazito nemodernistično | beležila ljubezensko ter domovinsko čustvo (pesmi Darilo, Zopet I sem bolj bogat, Ded Mato, Slovenska mati, Ptice). Z nenehnim i spreminjanjem forme se B. v osrednjih besedilih javlja z ontološko . liriko (gl. pesmi Kakšen boš, Kazna našeg doba)-, primarno J bohotno metaforičnost zamenjuje s filozofskimi standardi pa spet I z elementi ljudske folkloristike (prim. pesem Večni voz). Ocena | sveto doživetega in čustvenega v B. pesmih velikokrat prerase v I kritični tehnični intelektualizem (napredek, uničenje, ekološka ■ neprehodnost; prim. pesmi Individuum, Brez bombe si nič, . Relativnost, Kaj hoče svet moderne dobe, Obsodba, Novoveški pan ' itd.). Za tovrstni konkretizem si B. izbira epsko observacijo, I medtem ko za avtobiogr. liriziranje (z motivi svetlih pejsažev) | formalni pesniški izraz pogosto reducira v bližino miselnega I soneta. S sentenčnimi verzi se vitalistično vrača na začetek svojega ■ pesniškega opusa, k razmišljanju o izvorni vrednosti življenja (Življenje ob reki, Nisi le pesem idr.). Sorodno je njegovo haiku ' pesnjenje (sodeloval v antolog. jugosl. avtorjev haiku poezije: I Grana koja maše, Požega 1991; skupaj z I. Stropnikom objavil | haiku rengo Spominu lipe, Mentor, 1991). V vseh obdobjih B. lit. I ustvarjanja je prisotno tudi priložnostno verzificiranje. - Pred > prihodom v Slovenijo je v Zagrebu objavil zbirko otroških pesmi Odgodine do godine (knj. prvenec, Zg. 1965) in zbirko avt. poim. > potopisnih pesmi Kroz život (Zg. 1975, ur. I. Balentovič). Tretjo | pesn. zbirko Portreti obj. v slov. jeziku (1985, ur. I. Stropnik, | ponatis 1987) in v njem enako kot v matemem hrv. jeziku ■ suvereno obvladuje svoj verz. Sodeloval v antologijah Slovenske • rudarske pesmi (1983) in Šaleški ibidem (1990). - Leta 1992 objavil izbor pesmi v velenjskih pesn. listih/Fragmentih (Pijani ' spomini, skupaj s slikarko V. Meh). - Revialno je objavljena B. | moralna pesnitev Zakonska sončna ura (H 10/ŠR 6, str. 813-827). | - Pesem Imam jednu zelju malu je uglasbil B. Prister. - Manj i uspešno se je poizkusil tudi s prozo; objavljeni dve noveli, v rkp. . dva krajša romana. - Drugo področje B. estetskega in duhovnega j razmišljanja predstavljajo fdozofsko-teolaški diskurzi, ki jih je I zbral v knjižno še neobj. delu Komu ostaja svet (odlomek obj. v | H 8-9,5, 1987, str. 603-618). LIT.: I. Esih, spr. b. k zbirki Od godine do godine, 1965; 1. i Balentovič, spr. b. k zbirki Kroz život, 1975; I. Stropnik, V. Šmajs, , spr. b. k zbirki Portreti, 1985, 1987, sfotogr.); S. Koselj, NČ 31. marca 1994 f.rfotogr.). - (*Ist) I___________________I Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje LETA 1913 "Tobak za desinfekcijsko sredstvo" je naslov članka, ki je bil objavljen v Slovenskem narodu. Članek ni neposredno povezan s Šaleško dolino, je pa zagotovo povezan z mnogimi prebivalci te doline. "Da ima tobak v gotovi meri desinfekcijske lastnosti, se je dokazalo s poskusi. Ameba, mikroskopična žival, v katero vrsto n. pr. štejemo tudi provzročitelje malarije, pogine v kratkem, če pride le v dotiko z dimom smotke. Dim omami te živali kakor eter ali kloroform. Lahko tedaj sklepamo, da dim smotk pospeši izločevanje slin, česar seveda ne smemo šteti v vsakem oziru za prednost. Raziskovalci so dokazali, da ni res, da bi dim smotk provzročil gotova vnetja v ustih ali celo bedence v ustih in na jeziku. V tem oziru tobakov dim ni škodljiv, vendar s tem še ni rečeno, da sploh ne škoduje, če imamo v ustih že vnetje. Bacili kolere, ki so jih na umeten način primešali slinam in izpostavili potem 5 minut dimu tobaka, so v tem času brez izjeme poginili in raziskovanja profesorja Wenckeja so jasno dokazala, da se je kadilcem za časa epidemije kolere manj bati, kakor nekadilcem." Danes je seveda dokazano, da kajenje ni koristna zadeva, prej nasprotno. Res pa je tudi to, da imajo kadilci več od življenja kot nekadilci. Če drugega ne, imajo vsako jutro cigareto, ki jo nekateri nekadilci (pri tem seveda ne mislim na zaprisežene nekadilce, ampak predvsem na bivše kadilce) tako zelo pogrešaj(m)o! LETA 1926 Med mnogimi zanimivimi oglasi, ki so jih bili polni tudi nekdanji časopisi, smo iz Slovenskega naroda izbrskali naslednjega: "Za doraščajočo mladino in odrasle je izšel BON TON. - Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v javnem in zasebnem življenju.- Sestavljena po lastni izkušnji in na podlagi najnovejših Bon tonov velikih narodov. - Strani 280, broširana velja 65 Din, v celo platno vezana 80 Din.Knjigo je izdala Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani, nasproti glavne pošte." Zagotovo bi to knjigo marsikdo potreboval tudi danes! LETA 1961 V Celjskem tedniku so objavili novico z naslovom "Še več servisov": "Stanovanjska skupnost v Velenju je zelo aktivna. Poleg pralnice, šivalnice in kemične čistilnice je ustanovila v septembru delavnico za popravilo koles in mopedov, pisalnih strojev in računskih strojev. Ta servis je bil v Velenju nujno potreben. Posebno so ga vesele gospodinje. Oba nova servisa imata polne roke dela." Nagradno vprašanje: Kdor mi odgovori, zakaj so se teh dveh servisov najbolj razveselile ravno gospodinje, dobi lepo nagrado. Jaz odgovora res ne vem. ■ Damijan Kljajič Silvo Teršek v Velenju kot slikar in moderator m is » « is m O barvah, ustvarjalnosti in narodu karaok Gorenje Kulturnica in Era d.d. sta bila organizatorja dveh zanimivih, med sabo tesno povezanih kulturnih dogodkov, ki sta se zgodila točno pred tednom dni. Silva Terška, ki ga mnogi cenijo kot dobrega radijskega novinarja in moderatoija, smo lahko v razstavnem prostoru podjetja Gorenje Servis spoznali tudi kot slikarja (še vedno ga lahko spoznate, če si boste tam ogledali razstavo) večer paje skupaj s svojimi gosti, "dra-gotinami slovenskega naroda", popestril kot moderator. Janez Klobučar, zdravnik in psihoterapevt, likovni kritik Mirko Juteršek, pesnik Tone Pavček, publicistka, do nedavnega direktorica STA Dušica Jurman in publicist ter pisatelj Ivan Ci-merman so na dobro pripravljena, premišljena in izvirna vprašanja odgovarjali odkrito in na strokovno visoki ravni, saj je bila tema, "Ustvarjanje kot iskanje resnice", izbrana za res ustvarjalne ljudi, ki so to že dokazali s svojimi deli in dejanji. Vprašanja, ki se morda kdaj prikradejo vsem nam, so dobivala odgovore, ki bi jim težko oporekali. Zakaj ljudje ustvarjamo, zakaj ustvarjajo umetniki? Dr. Janez Klobučar je razmišljal takole: "Umetnost je produkt stiske. Človek je skozi življenje nenehno na meji stiske. Stiska, ki jo pojmujemo kot negativen pojem, je naša največja sopotnica in gonilna sila. To je tisto, kar naj bi nas potisnilo na rob doživljanja. V stiski vidim gonilni agregat življenja. Umetniki pa so ljudje, ki se spuščajo v boj na temelju nekega znanja. Človek resnično išče vse življenje. Več vedenja kot ima, v hujši iskalni stiski je." Je izvirnost hkrati ustvaijalnost, je mogoče umetnost tudi zlorabiti, morda v psihoterapevtske namene? " Slovenski narod vse bolj postaja narod karaok. Ljudje so vedno bolj nezahtevni, končni cilj jim je doživeti navidezen uspeh v majhni Sloveniji, kjer ima lahko vsak človek svoj vrh. Vsak človek zase je izviren. Med kolaži in akrili Igorja Kregarja V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje razstavlja akademski slikar Igor Kre-gar. V svojem postdiplomskem delu se je v določenih obdobjih bolj kot s slikarstvom ukvarjal s pedagoškim delom. Tako so ga v okolju kjer sedaj razstavlja najprej spoznali kot mentorja slikarskih delavnic. Kot slikar specialist nedvomno tvorno prispeva h gradnji slovenskega likovnega prostora in je v umetniški vlogi nedvomno bolj zanimiv. Razstava v velenjski galeriji predstavlja njegovo umetniško ustvarjalnost od leta 1991 - 1994. Prva leta je njegova ustvarjalnost sploh bazirala na kolažih. S temi se tudi v izdelani obliki predstavlja v Velenju. Z afiniteto do papirja je svoje delo zastavil še z drugimi naravnimi materiali, vendar pa jih je v svojih dograjevanjih počasi izločeval. Njegova dela bi v razvojni fazi lahko navezovali na evropske pionirje da-daizma in predvsem sopotnika Kurta Schvvitersa, ki ga morda v nekem liričnem obdobju celo posnema. Toda Kregarjev kolaž ne favorizira odpadnih predmetov, temveč vlogo in vsestransko širino pomena papirja, ki ga bodisi izbira ali kolorira glede na sestavo kompozicije. Izrazito primarna je tonska barvna skala. S prevladujočim poudarkom na akrilih, ki so imenovani kar Kompozicije, pa je predstavljen izbor iz zadnje faze njegovih osebnih dosežkov. Iz kolažev, kjer ga je pot vodila v konstruktivistično gradnjo, je v akrilih to strukturo omehčal. Akrili s kolaži skorajda nimajo nič očitno skupnega pri efektu slike. Spet pa ni mogoče prezreti, da jih je mogoče postaviti na pot k hitrejšemu prehodu od klasične gradnje slike k neodvisni. Slikarska abeceda je pri Kregarju vseskozi močno prisotna. Odvisnost in prehodnost kolorita sta skoraj enakovredna elementa. Skupna jima je predvsem elementarna bela barva, ki sicer nikjer ni samostojna, vendar pa prevladujoča pri vsakem tonu in v kompleksni paleti. Ni belih lis kot neobdelanih površin, vse ploskve se zlivajo v mehkih tonskih prehodih druga v drugo, včasih kakšno ploskev kar požirajo. Individualnost Kregarjevega slikarstva je v prevladujoči sekundarni tonaliteti z učinkujočo preudarnostjo in konvencionalnostjo. ■ Milena Koren-Božiček Vprašanje je, koliko mu to uspe. Za dosego neke izvirnosti je treba garati. Največ pa je povprečnosti." je v nadaljevanju povedal dr. Klobučar. Tudi misli kritika Mirka Juterška so vredne premisleka. " Vsak ima pravico delati, se izražati, imeti občutek, da ustvarja. Vprašanje pa je, ali je prav, da se vse, kar se naredi, tudi pokaže. Čas karaok je nastopil tudi v slikarstvu..." Sklepne misli vedno zanimivega Toneta Pavčka v tem večeru so bile: "Treba je teči svoj krog. V umetnosti, v življe- nju. Če imamo radi življenje, naj nas ima tudi življenje rado." Piko na i je s svojimi besedami, odgovorom na vprašanje, ali je v življenju našel, kar je iskal, dal Ivan Cimerman:" Nikoli te ne obidejo dvomi, kadar delaš nekaj, kar je radost, svetloba. Vprašanje je, če v tem vztrajaš. Preprosto se ti dogaja, da se moraš izkričati. Peščica ljudi, ki te obvladujejo, so pri tem tvoj navdih." in dodal "Silvo, vse si nas prijetno pobarval". Vsi skupaj pa so prijetno "pobarvali" večer v prostorih sejne sobe ERE d.d. ■ Bojana Špegei Dvajseto delovno srečanje prevajalcev Slovenije •■•■■■•■■»•■■•■•■•»■■■•■■»■■■••a Prevod je pomemben na jezikovnem področju Od petka do nedelje je bilo v hotelu Žalec dvajseto delovno srečanje slovenskih knjižnih prevajalcev ob temah prevajanja slovenske književnosti v tuje jezike in prevajanju za kino in televizijo. Lahko rečemo, daje bilo delovno srečanje mednarodno, saj so se ga udeležili gostje iz Anglije, Madžarske, Poljske in Nemčije. S svojimi referati so nastopili Marjan Stroja, Tone Smolej, Lev Detela, Andrej Blatnik, Janez Moder, Janez Gradišnik, Katarina Šalamun-Bierdrzycka, Marija Mitrovič, Orsolya Gallos, Margit Podvornik Alhady, Vasja Cerar, Irena Kovačič, Dušanka Za-bukovec in Suzana Prosenc. Predsednica društva slovenskih knjižnih prevajalcev Majda Stanovnik je srečanje takole ocenila: "S srečanjem smo lahko po udeležbi in po kvaliteti zadovoljni, tudi pozornost udeležencev in okolja, kjer je srečanje potekalo, je bila dovolj velika. Opažamo, da se še ne zavedamo dovolj, kako pomemben segment je prevod, tako na jezikovnem področju kot v narodovi zavesti ter na mnogih drugih področjih, kjer se ga sploh ne zavedamo." Udeleženci so si ogledali rojstno hišo Rista Savina, opereto Planinska roža, v nedeljo pa še nekatere kulturne in naravne znamenitosti Savinjske doline. Strokovno srečanje je podprlo Ministrstvo za kulturo, priredili so ga Zavod za kulturo Žalec, ZKO Žalec in Mestna skupnost Žalec. ■ -er ŠE RUMENI GLEDALIŠKI ABONMA Zaradi izrednega zanimanja za letošnji gledališki abonma, ki se odslej imenuje BELI GLEDALIŠKI ABONMA, v soglasju z občino Velenje razpisujemo še RUMENI GLEDALIŠKI ABONMA. Oba abonmaja bosta enakovredna repertoar pa enak. Vpisovanje v RUMENI (dodatni) gledališki abonma že poteka v domu kulture Velenje vsak dan med 9.00 in 15.00. Abonenti BELEGA abonmaja lahko prestopijo v RUMENEGA. Cena: 4.200 SIT. Abonma je možno plačati z dvema čekoma po 2.400 SIT. Upokojenci, študentje, dijaki in tisti, ki stalno prebivajo več kot 7 kilometrov izven Velenja, imajo 20 % popust. Popusti niso združljivi, abonmajska izkaznica s popustom (odrezani levi del) pa ni prenosljiva. ZLATI ABONMA V Zlatem abonmaju Cankarjevega doma je še nekaj prostih mest. Sedeži so v najlepših vrstah v parterju. Cena 9.900 SIT, lahko plačate z več čeki. MLADINSKI IN PIKIN ABONMA Še vedno se lahko vpišete tudi v ta dva abonmaja, ki sta namenjena predvsem srednješolcem, drugi pa otrokom od 5 do 12 let. DISKČEK KOTIČEK RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Zgodil se je piknik Tisto, kar je urednica Radia Velenje Mira Zakošek začela obljubljati in napovedovati za poletje že v prehodu zime v pomlad, se je uresničilo. In to samo z enim dnem zamude. Bil je prvi jesenski dan, ko se je zgodil tradicionalni radijski piknik, tokrat ob Presarskem jezeru. Še zdaj pa radijcem ni jasno, zakaj ni ta bil na tradicionalnem prostoru letališča Lajše (čeprav, da ne bo pomote, je tudi ob jezeru lepo). Janez Plesnik je rekel in najbrž uganil, ker je bil direktor Boris Zakošek kar tiho: "Lani smo preveč zapravili z letalskimi ogledi Doline, ko je vsak hotel komu iz zraka pokazati, kje je doma." Imeli pa smo zato letos še lanskega kuhaija Nika Rabiča, ki se je tudi v novem okolju odlično znašel, pa še dva nova pomočnika je začel uvajati v delo. Za vsak slučaj, če Mira prihodnje leto povabi na skok v jesen še radijske poslušalce. Pekli vam bodo - glavni: Niko Mič je eno posodo le umil Rabič ter pomočnika: Sašo Ko-nečnik in Bojana Špegel, ki je zadnji trenutek zamenjala upornega Mitjo Čretnika. Ta na prevzem naloge pomočnika ni pristal niti pod razno. "Pomočnik? To pa ne!" seje čudil. Pa so dobri, uhh! Samo pri količini mesa so že letos računali tudi na vas. Pa še v nečem so se zmotili. Za Staneta Vovka so nabavili le tri Unije, spil bi pa lahko štiri. Najbolj navdušen pa je bil Vili Grabner, ko je odkril dva prikrita oboževalca svojih oddaj: Dareta Hri-berška in Matjaža Šaleja. Obvladala sta vse, od Slakov, Avsenikov, Henčkov pa do Štirih kovačev. Brez heca. Naključni obiskovalci so spraševali, kako to, da ni bil koncert nikjer objavljen. Prišel, za kratek čas, je tudi Andrej Hofer. Izzvan od svojih radijskih kolegic Andreje Lesko-šek in Simone Brglez je izdal še tiste podrobnosti o vsestranski Radijcl smo veseli ljudje uporabi biomask, ki jih je poslušalcem zamolčal. Izza omizja se je slišalo samo vzdihovanje: "A resss? A res?" Nad piknikom smo bili navdušeni vsi, ki smo se ga udeležili in kar žal nam je, da bo do naslednjega treba spet čakati celo leto. g mkp Andrej, Simona In Nataša pa so ob radenski razpravljali o kozmetiki VOODOO LOUNGE Koliko albumov so doslej izdali člani skupine Rolling stones, je vprašanje, s katerim naj se raje ukvatjajo tisti, ki jim je blizu statistika in njej sorodne vede. Številka je prav gotovo zelo visoka, kakšna natančno je, pa je v tem trenutku še najmanj pomembno. Vsekakor je vredna globokega spoštovanja. In globokega spoštovanja je vredno vse tisto, kar je v obliki navadnemu smrt-tniku neznanih zapisov, vtisnjeno v njihov zadnji disk z naslovom Voodoo lounge. Rolingi so v svoji maratonski karieri uspeli doseči tisto raven, ko napake preprosto ne morejo narediti več. Kljub spoštljivim letom (ali pa ravno zato) še vedno uspevajo slediti že davno začrtano, preveijeno uspešno pot ortodoksnih rocketjev, ki so iz črncem ukradenih bluesovskih fraz, že v samem začetku uspeli delati ljudem všečno glasbo. Preprosta formula ne pretirano velikega števila akordov, harmonij in menjav ritma, začinjenih z značilnim, v nekaj desedetij trajajoči karieri še vedno ne obrabljenim Jaggerjevim vokalom, se obnese tudi še v devetdesetih. Kljub elektroniki in vladavini techna. To je Jagger dokazal že s svojim albumom Wandering špirit, ki se resnici na ljubo, zaradi velikega Jaggerjeva avtorskega vpliva, prav malo razlikuje od ostalih albumov skupine. Z albumom Voodo lounge je podobno kot z mercedesom. Čeprav prihahjajo novi modeli, njihovi ljubitelji vedo, da se od klasike ne bodo preveč oddaljili in da bodo zadržali vse tiste lastnosti, ki mercedes delajo mercedes. Tako paje tudi z rolingi. Trenutno največji hit, Love is strong, bi lahko nastal tudi leta 1979, tako zelo tipičen je. Podobno bi lahko zapisali za vseh petnajst skladb, ki sta jih hiperproduktivna Jagger in Richards uspela stlačiti na časovno sicer omejeno kompaktno ploščo. Tudi razmerje hitrih skladb in balad se podreja nekakšni stonesovski zakonitosti. Čista klasika pač. In klasika je večna. Da pa bi bilo vse res tako kot mora biti so poskrbeli z izborom pravih ljudi, ki so imeli čast sodelovati pri tem projektu, začenši z izvrstnimi glasbeniki, pa vse do prekaljenega producenta kot je Don Was. In če sem prej zapisal, da so stonesi uspeli črncem ukrasti bluesovkse fraze in jih predelane ponuditi občinstvu ter s tem osvojiti njihova srca za nadaljnih nekaj deset let, so sedaj črncu ponudili kar mesto v ekipi. S tem pa so si veijetno kupili še kako desedetje. BON JOVI Kar 40 demo posnetkov so Bon Jovi pripravili za njihov novi album. Ta naj bi izšel maja prihodnje leto, njegov naslov pa bo Open aH night. Dve skladbi, ki bosta gotovo na tem albumu, sta že znani. To bosta balada Always in skladba z naslovom Someday. Ostale pesmi bodo dokončali v pettedenskem obdobju, ki bo sledilo brž, ko se bo Jon vrnil s snemanja filma Moonlight and Valentino, v katerem nasto-pa.Še slaba novica za ljubitelje te skupine. Po desetih letih jih je zapustil basist Alec Such. MARKY MARK Konec leta se začne snemanje filma, v katerem bo slavni beli rapper in maneken za moško spodnje perilo, Marky Mark, prvič nastopil v glavni vlogi. Film govori o mladeniču, ki živi razpet med dve življenski vlogi. Na eni strani je nežen, ljubeč fant mladega dekleta, na drugi pa neotesani vodja ulične tolpe, ki ima opravka z mamili in kriminalom. Pravi triler z menda tragičnim koncem se nam torej obeta! Film bodo snemali v Vancouvru (Kanada), njegov naslov pa bo No fear, ali po slovensko: Brez strahu. TAKE THAT Najstniški ljubljenci, man-chesterski čudežni dečki, Take that, so s svojim novim showom, ki ga predstavljajo na zadnjih koncertih njihove turneje, dvignili nemalo prahu. Na odru se namreč pojavljajo v militantnih podobah vojakov neusmiljenega videza, ali pa kar v podobi samega hudiča. Tak izgled je kilometre daleč od predstave, ki so si jo o teh "pridnih in ubogljivih" Britancih sicer izoblikovali milioni njihovih oboževalcev (beri oboževalk) po vsem svetu. Razočaranje le teh je nepopisno, kakšen pa bo po vsem tem komercialni (ne)uspeh, pa bomo še videli. EAST17 Britanska skupina East 17 je morala odpovedati nekaj svojih nastopov, potem ko je nenadoma zbolel njihov član Brian Harvey. Po hudi virusni infekciji, ko so ga morali z reševalnim vozilom odpeljati v londonsko bolnišnico, zadnja zdravniška poročila pravijo, da se njegovo stanje že izboljšuje in da bo kmalu spet lahko nastopal. PHIL COLLINS 43-letni bobnar in pevec nekdaj zelo popularne skupine Genesis in uspešen samostojni glasbenik ter filmski igralec, je sveže zaljubljen. Njegovi novi izvoljenki je ime Orianne Cevey, stara je 22 let, doma pa je iz Ženeve. Prihaja iz zelo premožne družine, tako da denar v nobenem primeru ni tisto, kar jo vleče v objem več kot dve desetletji starejšega zvezdnika. Ta se ločuje od svoje žene Jill, s katero je bil poročen deset let. Kot pravi, Orianne ni razlog za razpad zakona. Ta je začel pokati po šivih že veliko prej. ROLLING STONES | Legendarna britanska | skupina Rolling Stones, danes . najstarejša še delujoča ročk ' skupina na svetu, uspešno I nadaljuje promocijsko turnejo | zadnjega albuma Voodoo | lounge. Zaradi velikega pov- . praševanja po njihovih nasto- ' pih, so morali turnejo po ZDA I celo podaljšati in jo dopolniti še | z osmimi dodatnimi koncerti. | Na nekaterih od njih se jim bo ■ pridružil najuspešnejši kanadski J rocker vseh časov Brian I Adams. ■ Mitja Čretnik | I rr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedelo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 25. septembra, ste glasovali takole: 1. DOVŽAN: "Ujemi me" 2. PTUJSKIH 5: "Martinova polka" 3. ATELŠEK: "Sredi doline" 4. BRATJE IZ OPLOTNICE: "Vrni se domov" 5. KORBAR: 'Tam, kjer je ljubezen" Predlogi za nedeljo, 2. oktobra: 1. HENČEK: "Henčkov Abraham" 2. KLAVŽAR: "Zlat prstan" 3. POTOČAR: "Moj kokoli" 4. SVETLIN: "Gasilska veselica" 5. ZASAVCI: "Tuje veselo" 6 glasov 5 glasov 3 glasov 1 glas 0 glasov VIII Grabner LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 4. OKTOBRA, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1. EKSPORT A 2. FARAONI 3. ORLEK 4. STANE VRBEK 5. NERON V peti oddaji Lestvica slovenskih pet se med drugimi prvič predstavljajo tudi fantje iz skupin Export A. Gre za ansambel, ki ga sestavljajo sami prekaljeni mački zabavne glasbe, ki so svoje znanje pilili na različnih odrih po vsej Evropi. Skladba s katero nastopajo na tokratni lestvici nosi istoimenski naslov njihovega drugega albuma Adijo, Španija. Adijo Španija V San Simonu Gremo v Bunkovc Nocoj Ne nori I I I I I I I I L ••««*»*■*»*«■»«•»»«*»»«*•■ Jajca s paprikami Gobe v prahu ** ** * * #* * z v # * ■ E Z D N #' * 1 1* * K * * # V A Z * 1 * * #** # POT* * * * *** *** * * © dobro © srednje © slabo Oven lik BnjCka U Lev Ma Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar KM delo i © © © © © © © © © © © © ljubezen J © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © ©1 © © © © © © © Široka ramena, široke kravate... Jesen je sedaj res že tu, mi pa še nismo nič povedali o moški jesensko zimski modi. Morda tudi zato, ker je sveta resnica, da ženske veliko bolj spremljajo dogajanje v svetu mode kot moški. Po dri igi strani paje res tudi to, da kreatorji v moško modo u n a š a j o veliko manj sprememb, te pa se tudi počasneje "primejo". Ustavljajo se na majhnih dodatkih in takojetudiv tej sezoni. V moški modi je bolj kot v ženski pomemben izbor tkanin, tako po kvaliteti kot v barvnih kombinacijah. V tej sezoni se bodo modno obelečeni moški počutili udobno in sproščeno, takšne so tudi "na-jnovejše2 jakne in suknjiči. Široke, ležerne, dolgih linij. Novost so močno podložena in poudarjena ramena in večredno zapiranje. Ne le dvoredno, tudi po tri ali več vrst gu-mov najdemo na njih. Skratka, več gumbov, kot bo imel suknjič, bolj moderen bo. Poglejmo še barve. Prevladuje ijava in barva rje. Naravne barve torej. Tkanina mora biti mehka, padajoča. Moher, mehka flanela in tvid so pravšnji. Srajce s trdimi ovratniki so preteklost, modni so spet zelo mehki in udobni. Pletenine se moškim niso izognile, celo zelo veliko jih je. Prav posebno ceno bodo imeli unikatni, ročno pleteni. Tudi volna naj bo mehka, rahlo mucasta, modeli pa udobni, široki in pleteni v čim bolj enostavnih vzorcih. Tak pulover pristaja tako k klasično krojenim hlačam kot kavbojkam. Pa še nekaj za vse, ki nosijo kravate. Spet so modne široke, čimbolj. To bo prav gotovo novost, ki se ne bo prav hitro "prijela". Potrebujemo: (za 4 osebe) 1 zeleno mesnato papriko, 2 glavice čebule, zrno česna, 4 velike paradižnike, 1/2 svežnja listov peteršilja, žličko različnih suhih začimb, 4 rezine kuhanega prekajenega mesa, 4 jajca, 3 žlice olivnega olja, 4 dkg masla, sol in poper. Paprike očistite in narežite na rezine. Čebulo in česen olupite, drobno sesekljajte, dodajte suhe začimbe in dušite 15 minut na nizki temperaturi. Medtem na maslu prepražite prekajeno meso z obeh strani, vzemite ga iz ponve in na isti maščobi ocvrite jajca. Posolite in popoprajte, na pripravljeno zelenjavo dajte meso, nato jajca in potem posuj te z nasekljanim peteršiljem. Dobra ideja Gobe letos spet obilno rastejo, gobarji pa jih, kljub novemu zakonu, pridno nosite domov. Mlade vložite v In če vam še ostanejo, si letos kis, nekaj paketov blanšira- Popravite tudi take v prahu, ... . ... kijih boste vse leto lahko do-nih v skrinjo, zelo velike .... ... . . dajali različnim omakam, posušite narezane na kocke. Kako? Vse tiste gobe ki so zelo dišeče, bodo zato še najbolj primerne, priporočamo lisičke in jurčke. 1. Popolnoma zdrave in suhe gobe očistite tako, da jih ne umivate, ampak le odstranite najbolj umazane in poškodovane dele. 2. Narežite gobe na zelo tanke režije, sušite pa jih na vročem in zračnem mestu, nikar na soncu. 3. Tako posušene lahko že pospravite v platnene vrečke. Če pa želite prah, jih enostavno zmeljete v dobro opranem ročnem mlinčku za kavo. 4. Prah še nekaj časa sušite na zraku, potem ga spravite v steklene posode. Uporaben bo , več kot leto dni. 29. septembra 199 _ MKiM 13 HITI SVETOVANJE • pri poslovnih odločitvah • v stiski POGIfD V PRIHODNOST BELA MAGIJA Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja. Priložite 3000 SIT in frankirano ovojnico. WHITE MAGIC p.p. 249 B3000 CELJE Odgovori v Našem Času so brezplačni, odgovori na vaš naslov pa stanejo 3000 SIT Šifra: Vedno razočarana v ljubezni Ker ste bili precej osamljeni, ste se navezali na osebo, ki vam ne more nuditi tistega, kar hočete vi. V življenju ne boste mogli ničesar doseči na silo. Ta moški vam ni namenjen za skupno življenje. Poročili se boste z moškim, ki bo vaših let, kar pa še ne bo tako kmalu. Zato uživajte vtistem, kar vam nudi sedanjost. Kar vam je usojeno, vam tako ali tako ne bo ušlo. V prihodnosti boste imeli možnost priti do večje vsote denarja, zato razmišljajte, kako bi razvili svoje poslovanje. Vaša prihodnost ni tako črna, kot jo vidite vi v tem trenutku. Resničnih problemov ni in jih ne bo. Nasvet: Preberito knjigo Učbenik življenja Martina Kojca. Svet ni zoper vas, samo vi ga vidite takšnega. Šifra: Poroka Dolgo ste bili nedostopni, potem pa vas je z veliko "hitrostjo" osvojila oseba, ki vam je bila pripravljena pomagati in vas spraviti iz obupa. Ogromno pomenita drug drugemu in vse kaže na poroko. Vendar bo v bližnji prihodnosti prišlo do zapletov zaradi tretje osebe. Ta je zelo negativna, prebrisana in brezvestna. Zaradi vas se bo pripravljena spremeniti. Ponudila vam bo zakon. Hkrati boste srečni in nesrečni. Znašli se boste na življenjskem križišču. Nič ne skrbite, prevladal bo razum in pravilno se boste odločili. Zmagala bo prva oseba, ki je zelo pozitivna. Zato vam sledi srečen zakon. Šifra: Služba Službo boste dobili v kraju bivanja. Žal pa boste še nekaj časa brezposelni. Bojim se, da je vzrok vaše brezposelnosti napaka, ki ste jo storili vi. Obeta se vam še ena priložnost, oprostili boste tuje napake in popravili svoje. Kar se tiče življenjske prelomnice, je povsem razumljivo, da ste zaskrbljeni. Razum vam pravi eno, srce pa drugo. Svetujem vam, da vztrajate doma, ker boste sicer razočarani in otrok bi zelo težko živel brez vas. Karte kažejo mlajšo žensko, mogoče svetolaska? Vsekakor pa je zasanjana in je oseba, na katero se ne morete zanesti. Trenutnoji odgovarjate, sicer pa vas bo zapustila zaradi mlajšega moškega, kije sicer lep in privlačen. Ampak zelo prebrisan, skrivnosten in po svoje celo nevaren. Ukvarja se s čudnimi posli - nelegalnimi. Je tudi zelo ljubosumen, zato pojdite stran in si ne kvarite tistega, kar imate doma. Srečno! Šifra: Vračanje Vaš mož seje zaljubil. S tem seje treba sprijazniti. K vam se vrača, ker mu to odgovarja. Naredite rez. Konec je konec, saj tako ne morete več nadaljevati, če se ne mislite uničiti. Možnost za novo resno zvezo se bo odprla šele čez par let. Ta čas posvetite sebi in otrokom ter kakemu delu, ki vam bo zvišal standard. Selitev vidim v prvi polovici leta 1995. Otroci so nemirni zaradi razmer doma. Boljše je, da se sprijaznijo s tem, da očeta ne bo več domov, kot pa da živijo v večnem dvomu in strahu. Danes to ni več nič strašnega. Če nista za skupaj, nehajta mučiti drug drugega. Po selitvi se bodo tudi otroci umirili in spremenili. Šolanje pustite pri miru, denar in čas raje namenite zabavi, hobiju, ki vas bo razveseljeval in popeljal med srečne zadovoljne ljudi, česar se boste navzeli tudi sami. Šifra: Pain Fanta, ki te bo zares ljubil, boš spoznala po svojem 20. letu. Glede šolanja se ti ni treba prav ničesar bati, saj se tvoj vzpon šele začenja. Fant, zaradi katerega ne moreš spati, še razmišlja o tebi in je po svoje tudi sam nesrečen. Vajine poti pa so se razšle in se ne bodo več križale. Razmere doma bodo danes bele, jutri črne, kot vedno. Življenje se bo polepšalo, ko boš odšla na šolanje v večji kraj. Umiri se in se ničesar ne boj. Nič takega se ti ne bo zgodilo, da bi se morala že v naprej bati. ■ W. M. Eva r Slovenski hipar uspešen na Japonskem Srebrni jubilej umetniške poti Alojza Jerčiča ■ Petnajst let dela in uspehov v deželi Vzhajajočega Sonca. Mladostna leta Alojza Jerčiča so za vselej zaznamovala njegovo življenjsko pot; ure in ure je prečepel ob oknih stare kovačnice na Muti in zdelo seje, da se ne bo nikoli dovolj na-gledal tistih kosov žarečega železa, iz katerih je izpod težkih kladiv nastajalo orodje najrazličnejših oblik. Kako močne in spretne so bile roke kovačev; in eden izmed njih je bil tudi Alojzov oče. Tudi v poznejših, vendar še vedno v mladih letih, se je še sam srečal z ža rečim železom, ki seje izpod kupol-i nih peči stare livarne na Muti stekalo v I kalupe določenih modelov, ostanki pa I so se skupaj z žlindro strjevali v po-' dobe nedoločljivih oblik. Je mar bilo to | dovolj, daje iz teh podob nedoločljivih oblik znal poiskati vsebine in pozneje | tudi sam iz žarečega železa, s pomočjo , elektrod in varilnega aparata, začel I ustvarjati podobe iz domačega okolja, i iz sveta kovačev in livarjev. Pred pet-I indvajsetimi leti so nastajale prve var- Ljene plastike upodobljenega orača, i' otrokom... In že tedaj, pred petindvajsetimi leti, je svoja dela postavil na ogled na razstavah v Kranju, Šoštanju, na Muti in Vuzenici, v Radljah, Rušah... Po nekaj letih dela v rojstni Muti, v težkih pogojih ob kupolni peči in pozneje še v kovačiji, se je za leto dni odpravil v tujino, Nemčijo, kjer je ob kovaškem delu ustvaril nekaj velikih del, ki danes stojijo v parkih in pomembnih stavbah mesta Heiligen-haus. Svoje delo je nadaljeval v Trebnjem, kjer je nastala skulptura puškomitraljezca, leto pozneje pa so dvoje velikih skulptur, upodobljenega kovača in livarja, postavili pred novi tovarniški zgradbi Gorenja na Muti. Kmalu nato je v Velenju izdelal še kip Alfonza Šarha, ki so ga postavili v park ob osnovni šoli XIV. divizije, na dokaj neprimerno mesto, saj gaje očem mimoidočih kmalu zakrilo drevje. Ko je pred 15 letih na enem od potovanj po ČSSR srečal japonsko novi- pot Alojza Jerčiča nadaljevala v deželi Vzhajajočega Sonca. Alojz Jerčič pred svojo skulpturo v spominskem parku mesta Ibaraki "Vedel sem, kakšna je tujina. Več kot leto dni na Japonskem nisem vzdržal. Skupaj z novinarko Hiroko, s kovača, livarja, splavarja, matere z narko Hiroko Kubota, seje umetniška katero sva se poročila, sva se vrnila v Slovenijo, kupila hišo, a že kmalu spoznala, da bo treba nazaj. Sedaj je minilo teh 15 let in o vrnitvi ne razmišljam več!" mi je pred tedni govoril brat Alojz, ko sem sam komajda prestajal tritedensko potovanje po vroči Japonski, kjer se termometer ponoči nikoli ni spustil pod 30 stopinj Celzija, da o dnevnih temperaturah sploh ne govorim. Tudi dežja ni bilo od nikoder in riževa polja so se kazala v zaskrbljujoči podobi. Časa, da bi obiskal še nekaj prijateljev brata Alojza po širni Japonski, je bilo vse manj. Tokyo, Yokohama, Taira, Iwaki, Nagasaki, Hiroshima, Kyoto, Nara, povsod tam, kjer stojijo njegovi kipi v parkih ali se z njimi ponašajo galerije in zasebniki, so bile vmesne postaje, če je bil cilj mojega potovanja Ibaraki. Mesto, ki je sprejelo Alojza Jerčiča, sprejelo ne samo za svojega someščana, temveč tudi za častnega občana in mu največje priznanje izkazalo z naročilom za izdelavo skulpture pred vhodom v spominski park miru. Sredi aprila letos so pred vhodom v park vrtnic z vsega sveta, na predelu mesta, ki je po eksplozijah atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasikijem sprejelo preževile teh nesrečnih mest, slovesno odkrili spomenik, ki ga je izdelal Alojz Jerčič. Mesto Ibaraki je izkazalo čast tudi predstavnikom države Slovenije, ki so prišli na otvoritev, vendar je dogodek vsaj doslej za Slovenijo ostal neodkrit. Vendar to, in dejstvo, da tudi pred dvema letoma Slovenija ni izkazala ustrezne pozornosti Jerčičevim razstavam v domovini, v katere sta zakonca Jerčič vložila kar nekaj milijonov jenov, ni strlo njegovega ponosa in delovnega elana. Nasprotno, prav sedaj pripravlja veliko razstavo ob srebrnem jubileju, v Nacionalni galeriji v Osaki, od 24. do 29. oktobra 1994. Razstava v tej pomembni galeriji bo le še ena izmed potrditev njegove uspešnosti in tudi slovesa med japonskimi ljubitelji likovne umetnosti. ■ Hinko Jerčič Bolivija - dežela z velikim srcem Največje mesto Bolivije se imenuje Mesto miru - La Paz, res je mimo vendar bi bilo boljše ime zanj mesto nasprotij ... Mesto, ki nas pozdravlja s svojimi neštetimi lučkami, je poimenoval španski kapetan Alonzo de Mendoza 20. oktobra leta 1548 kot Mesto naše gospe Miru (La ciudad de nuestra senora de La Paz). Mesto miru je v resnici sestavljeno iz dveh mest; na Visoki planoti leži E1 Alto, pod njim pa v nekakšnem kanjonu ali kraterju leži La Paz. To ogromno ljudsko mravljišče se razprostira med 3600 in 4100 metri nadmorske višine. Obe mesti skupaj štejeta skoraj 2 milijona človeških duš. Višina, pričakovanje ali ka-jvemkaj nas že zgodaj zjutraj vržejo iz postelje. Nekoliko so k temu pripomogli tudi zvoki velemesta, ki smo jih Štajerci nevajeni. Kričanje, avtomobilski hrup, ropot zidarskih mojstrov, ki prenavljajo naš hotel, vse to se je mešalo z utrujenostjo. "Te pa gremo v mesto!", si rečemo ter se odpravimo na prvi potep po La Pazu. Že španski zgodovinar Cieza de Leon je v 16. stoletju zapisal o La Pazu: "Tukaj je pravšnje okolje za življenje. Klima je blaga in pogled na gore te vzpodbuja k razmišljanju o Bogu." Tisto o klimi je že res, vendar se ne strinjam z ostalim. Pogled na gore pločevine, ki se vali po ulicah, te kvečjemu vzpodbuja k obupu. "Kak te naj pridem prek ceste?", se je na glas spraševal Nikec. 'Težko!", mu odgovarjamo ostali. Gneča na pločnikih nas kmalu požre, tako da moramo presneto paziti, da se kdo ne izgubi. Naju z Mičom ostali uporabijo za mobilna svetilnika, saj sva nekoliko višja od domačega prebivalstva. Mičo s svojo sivo glavo bo uporaben tudi zvečer, ko bo temno, ugotovimo kaj hitro. Pod Puhijevim poveljstvom za prvim vogalom menjamo prve dolarje v bolivi-anose, ki jih takoj poimenujemo "buleki". Malce smo sicer razočarani, saj v zameno za lepe gladke zelence dobimo kup zmečkanega in raztrganega "sek-ret" papirja, pardon, bolivi-anosov. Po široki aveniji imenovani Prado, se spustimo v ~ nižji del mesta, ki nas na vsakem koraku preseneča z vse lepšimi in lepšimi stavbami. Seveda so najlepše banke in med njimi prav gotovo Banco Sur ali Ju-gobanka po naše. Odprtih ust zijamo naokrog, saj se nam Štajercev? Ženske seveda, kaj pa drugega! Ja, ženske so, in to kakšne. Jasno, da so lepe, saj so južnoameričanke, latine. Temnih las, okroglih obrazov in polnih ustnic, tako lepih "ksihtov" Tudi težko življenje ne zabriše nasmeha pred očmi prepletajo beda in bogastvo. Seveda nas v tem trenutku ne zanimajo čez vse na svetu le arhitektonske zanimivosti, ampak tudi kaj drugega. Le kaj bi lahko zanimalo pet energije polnih nimajo niti ovce. Sicer pa so tudi oblečene lepše od ovc. Veliko mesto pozna vsa možna nasprotja, kar jih premore svet. Na eni strani neizmerno bogastvo, na drugi globoka revščina in beda. Otročički z velikimi lačnimi očmi stegujejo svoje suhe ročice kvišku, kakor da bi že v culi na maminem hrbtu prosili vbogajme. Te velike žalostne otroške oči te prisilijo, da spustiš nekaj drobiža v klobuk, ki ga s tresočo roko drži mati. Šele, ko dobro pogledaš vidiš, da se pod njenim pončom stiska k njenim prsim dojenček. Mimo se peljeta pražnje oblečena senor in senora v najnovejšem bleščečem japonskem avtomobilu ter veselo kramljata o borzi. Črno-bela Južna Amerika, kdo bo tebe ljubU? Skoraj vsake mestne stopnice nudijo kakšnemu od alkohola utrujenemu Indijancu mehko in toplo posteljo. Beda, nesposobnost in brezdelje so jih pahnili v omamo alkohola. Invalidi brez treh udov, grbasti otroci, starke s tresočimi rokami, vsak s svojim umazanim klobukom gledajo na nas kot božje odrešitelje. Z našim drobižem jih res rešimo za uro, dve ali celo ves dan, toda življenje ima več tisoč dni. Tega pa ne more rešiti še tako velika (2) množica turistov z drobižem in lepimi besedami. Vendar jih večina še ni tako globoko, vsi nekaj delajo, prodajajo. Pet, šest letni otroci ob urah blizu novega dne prodajajo po krčmah plastične figurice, rože, cigarete ali bonbone. Malce starejši dirjajo po ulici s svojimi pručkami ter čistijo čevlje mimoidočim. Le kdo bi si želel tako trdo otroštvo? Najmlajši bosih nog cepetajo od mraza okrog mame, ki na pločniku prodaja drobnarije. Na umazanih preprogah ponujajo cigarete, sladkarije, baterije, rokavice, skratka vse kar se lahko proda. Še mlajši, skoraj dojenčki kukajo preko ramen svoje mame iz cule na njenem hrbtu. Nekaj ulic nazaj sem opazil trgovino s krstami. Na policah so bile le majhne bele krste. Le koliko otročkov odpotuje v njih v onostranstvo še preden shodijo, kdo ve? Ob tem pomislim na svojo malo razvajenko, ki ima vsega preveč. ■ Piše: Branke Ivanek Nadaljevanje prihodnjič 14 NAŠ ČAS 29. s ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA PETEK, 30. SEPTEMBRA SOBOTA, 1. OKTOBRA NEDELJA, 2. OKTOBRA PONEDELJEK, 3. OKTOBRA TOREK, 4. OKTOBRA SREDA, 5. OKTOBRA SLOVENIJA 1 09.50 Beli konjič, lutkovna igri-ca, 1/2 10.25 Tisoč idej za naravoslovce 10.45 Človeški rod 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.20 Prodajalka rokavic, šved.drama 16.20 Slovenski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto - TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Neverjetne zgodbe 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 11/24 23.15 Princ puščave, 4/6 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.55 Kinoteka: Udari vraga, amer. film 16.25 V vrtincu 17.10 SOVA,ponovitev sledi Grace na udaru, 7/22 17.40 Princ puščave, 3/6 18.30 Že veste 18.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 18.55 Športni dogodek 20.30 Intervju 21.30 Povečava sledi Benetke '94 22.50 P.S., slovenski film 00.20 Pokal pokalnih zmagovalcev v nogometu (AU-STRIA:MB BRANIK, posnetek z Dunaja) VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Otroški program 20.30 BEVERLY HILLS 90210-26. del am. nanizanke 21.20 Film: IZKRIVLJENA PRAVICA; žanr: akcija 22.40 Horoskop 22.45 TV prodaja 22.50 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.35 Lučka - strah in trepet ulice, 3/6 11.05 Roka Ročka 11.50 Divji jug, 3/10 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.20 Zrakoplov, ponovitev slovenskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Vrtiljak, 26/28 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 18. del sledi Princ puščave, 5/6 23.50 Z zamudo na večerjo, amer. film SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 15.40 Iz dobrega gnezda, 12/13 16.30 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 11/24 17.50 Princ puščave, 4/6 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 4/16 21.00 Vojaki vojne RAS, amer. dokum. oddaja 21.55 Opus 22.55 Godalni sekstet Zue-rich, posnetek iz križevniške cerkve v Ljubljani, 1. del VTV 10.00 Testni signal 10.30 Film: IZKRIVLJENA PRAVICA; žanr: akcija 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Poletni MIŠ MAŠ 20.30 Celovečerni film: UP POMPEII; žanr: akcija 22.00 Horoskop 22.05 TV prodaja 22.10 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 07.50 Radovedni Taček 08.05 Pravljica o caiju Salta-nu, 4/6 08.20 Zlati srček, posnetek festivala otroške popevke 09.10 Zgodbe iz školjke 09.40 Deček po imenu Char-lie Brovvn, amer.risani film 11.00 Celje: Štajerci - generalu Maistru, prenos 12.00 Intervju, ponovitev 13.00 Poročila 14.25 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Divji jug, 4/10 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 19.45 Utrip 20.10 Potni list, ang.pu-stol.kviz 21.05 Forum 21.20 Ozare 21.25 Praznina je duša, ne pa senca oblik - Migvel Berrocal 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Princ puščave, 6/6 23.20 Papirnata zvezda, finski film SLOVENIJA 2 08.00 Euronevvs 10.15 Človek in glasba 11.05 Turistična oddaja 11.20 Neverjetne zgodbe 12.10 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 18. del 12.35 Princ puščave, 5/6' 16.55 Velenje: DP v rokometu (M) (GORENJE:PIVOVAR-NA LAŠKO CELJE), prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 Dobra volja je najbolja, TV Koper 20.10 Naključni popotnik, amer. film 22.10 Sobotna noč VTV 10.00 Testni signal 10.30 Rim: UP POMPEII; Žanr: akcija 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Otroški program 20.30 311. VTV MAGAZIN 20.50 Zab. glasbeni program 21.20 Horoskop 21.25 TV prodaja 21.30 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.35 ŽIVŽAV 10.25 Čarovnik iz Ozza 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenski ljudski plesi 12.30 Boj za obstanek 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 4/16 14.10 Fantje se zabavajo, amer. film 16.00 Sedem nas je, 6/6 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode, 2/6 22.10 TV dnevnik 3 22.25 Za tv kamero 22.45 SOVA: sledi Druga domovina, 2/13 SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 10.00 Godalni sekstet Zuerich 10.40 SOVA, ponovitev sledi Princ puščave, 6/6 11.30 Potni list, kviz 15.00 Športna nedelja: sledi Avtomobilske cestne dirke za VN Slovenije 16.10 Kasaške dirke 16.40 Odbojka CEV POMURJE VIGR0S:UNICAJA ALMERIA 17.40 DP v nogometu: PUBLI-KUM:MARIBOR BRANIK 19.15 TOK TOK 20.10 Smrtonosno orožje I., amer. film 22.00 Svobodi na pot 22.30 Športni pogled VTV 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški Miš Maš 310. VTV MAGAZIN Športni torek EPP, TV prodaja Pogovor v studiu 311. VTV MAGAZIN Naj spot Zabavno glasbeni program Horoskop ........Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 09.10 Joey in redeči sokol, 1/5 09.35 Znanje za znanje, učite se z nami 10.00 Naključni popotnik, amer. film 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.35 Hroščosned 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Lepi striček, 4/6 21.00 Made in Slovenia 21.50 Napovedniki 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi ShovvjackijaThomasa, 7/17 sledi Sever in jug, 1/24 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Poglej me 16.40 SOVA, ponovitev sledi Druga domovina, 2/13 18.45 Onstran prihodnosti, 4. del 19.10 TV nocoj in napovedniki 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Tri ljubezni, 5/16 21.50 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra VTV 10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 26. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 Pogovor v studiu 21.30 Zabavno glasbeni program: VIDEO BOOM 40 22.10 Horoskop 22.15 TV prodaja 22.20 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.20 Čarovnik iz Ozza 09.10 Vojaki vojne RAS, amer. dokum. oddaja 10.05 Onstran prihodnosti, 4. del 10.30 Smrtonosno orožje I., amer. film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.20 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Oscar Junior: Domišljija, italijanski film 17.15 Vrtiljak, 27/28 17.40 A.S.Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 5/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Iz dobrega gnezda, 13/13 21.00 Osmi dan 21.50 Napovedniki 22.00 TV dnevnik 3 22.35 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Zakon po domače, 4/6 sledi Sever in jug, 2/24 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 15.40 Obraz mode, 2/6 16.30 Dobra volja je najbolja 17.30 SOVA, ponovitev sledi Show Jackija Thomasa, 7/17 17.55 Sever in jug, 1/24 18.45 Iz življenja za življenje 19.13 TV nocoj in napovedniki 20.05 Univerzitetni razgledi 21.00 Ročk in pop glasba 21.55 Napovedniki 22.00 O moških, ženskah in otrocih, slavaška drama 23.30 Svet poroča VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 312. VTV MAGAZIN 20.50 Športni torek 22.20 Horoskop 22.25 TV prodaja 22.30 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.40 Skok med zvezde, 13/14 12.10 Iz življenja za življenje 12.35 Filmska magija, 8/9 13.00 Poročila 14.00 Opus 15.00 Tri ljubezni, 5/16 15.50 Istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki 17.10 Mačja šola ni prava šola, lutkovna igrica 18.00 RPL-studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Varšava, poljsko nemško franc. film 21.55 Napovedniki 22.05 TV dnevnik 3 22.35 Sejem ELEKTRONIKE 22.45 SOVA: sledi Grace na udaru, 8/22 sledi Sever in jug, 3/24 SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 06.05 Lepi striček, 4/6 16.50 Videošpon 17.35 SOVA, ponovitev sledi Zakon po domače, 4/6 18.00 Sever in jug, 2/24 18.45 Človeški rod 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: sledi Bled: hokej na ledu (turnir šestih narodov) SPORTI-NA BLED:GRAZ sledi Meshelen, PEP v košarki MAES PILS:SMELT OLIMPIJA (prenos - če bodo prenašali) 23.05 Omizje VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 VIDEO TOP-kontaktna oddaja o ročk glasbi; gost ans. AVTOMOBILI 21.35 Horoskop 21.40 TV prodaja 21.45 Videostrani do 24.00 Četrtek, 29. septembra TVS 215.15_ UDARI VRAGA, amer. črno beli film, 1954 Igrajo: Humphrey Bogart, Jenni-ferJones, Gina LoHobrigida Režija: John Huston animivo tako predzgodbo kot zgodbo in tudi usodo oz. odmev pri gledalcih in kritikih. Hustonu seje zdel roman Udari vraga Jamesa Helvicka dobra snov za film, vendar sploh ni bil zadovoljen s scenarijem, ki sta ga napisala, sicer dobra scenarista Peter Viertel in Toni Veiller. Hustonu je njegov veliki prijatelj Humphrey Bogart svetoval, da angažira drugega scenarista. Na srečo Hustona in njegove ekipe, ki seje zbirala na prizorišču snemanja na italijanski obali, je bil v Rimu sloviti pisatelj Truman Capote. Huston gaje angažiral in skupaj sta hitro prenovila scenarij. Celo prometna nesreča, v kateri je bil sloviti Bogart ob nekaj zob, jima je šla na roke, saj sta scenarista pridobila nekaj dni. Krpanje scenarija tik pred snemanjem oz. celo med njim je v filmu pustilo sledi. V italijanskem obmorskem mestecu seje zbrala nenavadna druščina tujcev, ki čakajo na popravilo pamika in streznitev kapitana, da bi lahko odpotovali v britansko vzhodno Afriko. Med njimi sta zakonska para Dannreuther in Chelm ter štirje moški, ki naj bi v Keniji trgovali s sesalniki. Pustolovec Dannreuther se zagleda v klepetavo in lažnivo Gvvendolen Chelm, katere mož pogleduje čutno Mario Dannreuther... Petek, 30. septembra TVS 1 22.35 Z ZAMUDO NA VEČERJO, amer. film, 1991 Igrajo: Brian VVimmer, Peter Berg, Marcia Gay Harden Režija: W.D. Richter Wille in Frank sta prijatelja; Willie je poročen s Frankovo sestro Joy - zdaj, 1962. leta, pa sta v hudih škripcih, saj bežita s kraja zločina, ki ga sploh nista zagrešila. Iz domačega Santa Feja bežita v Kalifornijo, saj se zdi, da sta se napačno lotila lokalnega veljaka, ki je hotel izseliti VVillijevo. družinoin na tistem kraju zgraditi moderno mesto. Obupana se ustavita pred bolnico že v Kaliforniji, v Pomo-ni, zaradi Frankovih težav z ledvicami, kjer zbudita pozornost skupini zdravnikov, ki iščejo poskusne zajčke za nekakšen biološki poskus. Porepričani so, da fanta takorekoč nimata prihodnosti, zato ju zamrznejo... Sobota, 1. oktobra TVS 120.05_ POTNI LIST ZA HONG KONG, angleški pustolovski kviz Simpatična voditeljica Anneka Rice bo tokrat pare preizkusila v daljnem Hong Kongu, kjer jim bo postavila neverjetne naloge. Sami bodo morali pristati na letališču Kai Tak, sinhro-nizirati bodo morali kitajski film, se preizkusiti v cvetoči hong konški obrti in izvajati tradicionalni levji ples. Zmagovalca čakajo lepe počitnice, poraženca pa pot domov. TVS 122.30 PAPIRNATA ZVEZDA, finski film, 1989 Igrajo: Pirkko Hamalainen, Kari Vaanaen Režija: Mika Kaurismaki Fotomodel Anne Kelanen se smeji s plakatov in revij, buri fantazijo moških, njeno življenje pa je mnogo manj rožnato. Pravzaprav skoraj z vsakim dnem doživi nova razočaranja. Anna je še kot pričakovanja polno dekletce nastopila na lepotnem tekmovanju in zmagala. Tako so ji bila vrata do "papirnate" slave na stežaj odprta. Toda slikanje in maneken-stvo Anne nista povsem zadovoljila. Bila je le privlačen predmet, v zasebnem življenju je pričakovala nekaj več. Prav zaradi prevelike želje po sreči in prijateljstvu, je Anna tonila v alkohol in psihični razkroj. Njeno življenje je bilo povezano s tremi moškimi. Pn/ega je ljubila, drugi jo je izkoriščal, tretji pa je bil iskren prijatelj... Nedelja, 2. oktobra TVS114.10_ FANTJE SE ZABAVAJO, amer. film, 1961 Igrajo: Kim Novak, James Gar- ner, Tony Randall Režija: Michael Gordon Četrtek je in štirje prijatelji posedajo v enem od newyorških barov. Za Dou-ga, Georga, Howyja in Freda so četrtkovi večeri urice sprostitve in moških pogovorov. A kaj, ko nenadoma ugotovijo, da so teh večerov pravzaprav siti, da jih dolgočasijo in da sploh ne vedo, kaj naj počnejo sami s seboj. Ne, domov tudi nočejo. Trije od njih so poročeni in k ženam jih sploh ne vleče. To pa seveda ne pomeni, da jih nasprotni spol ne mika. In tako pridejo na nenavadno idejo: ker živijo v Greenwichu, od koder se vsak dan vozijo v New York v službo, si bodo tu najeli majhno, ne predrago stanovanje, v katerem bodo odselj -nič več skupaj - preživljali proste večere. Pa ne sami, poiskali si bodo privlačno žensko družbo, kakšno vročo, brhko, sočno svetlolasko... TVS 120.10 NEDELJSKIH 60 Glasbeni gostje tretje jesenske oddaje bodo popularni Čuki in pevka Darja Švajger. Po svoje bo glasbeno zanimiva tudi nenavadna skrita želja, ki jo bodo enemu izmer gledalcev tokrat uresničili sodelavci oddaje. Za nagradno potovanje se bodo gledalci potegovali s glasovanjem za najboljši domači video posnetek in za posebno nagrado tudi z odkrivanjem znane slovenske osebnosti, ki bo gostovala v tokratni oddaji. TVS 2 20.10 SMRTONOSNO OROŽJE, amer. film, 1987 Igrajo: Mel Gibson, Danny Glo-ver, Gary Busey Režija: Richard Donner Martin Riggs (Mel Gibson) je vietnamski veteran - policist s samomorilskimi nagnjenji, saj še vedno ni prebolel ženine smrti. Kot partnerja ga dodelijo umirjenemu, 50-letnemu Rogerju Murtaughu (D. Glover), ki ima ženo in kup otrok. Sprva postaneta prava prijatelja, saj prideta na sled nekdanjim pripadnikom Posebnih enot, ki jih vodita general Mc Hister in Joshua, ki se še vedno ukvarjajo s trgovino z mamili iz Vietnama... Sreda, 5. oktobra TVS 1 20.05_ VARŠAVA, nem.fran.pol-jski film, 1992 Leto 1943 in katastrofam druge svetovne vojne še ni videti konec. Na Poljskem je hudo in v Varšavi še posebej. Prav zato Alek in njegova mlada žena Frida tvegata beg in geta. Da bi ušla nacistom, se poskušata rešiti skozi rove kanalizacije. Tako naj bi tudi pretihotapila nekaj fotografskih negativov, ki prikazujejo grozodejstva, ki so jih Nemci počeli v židovskem getu. To pa je pomemben dokazni material... AVTO CELJE VELENJE, PARTIZANSKA 3, TEL.: 855 - 828 V TEH JESENSKIH DNEH VAM PO UGODNIH POGOJIH PONUJAMO: - HLADILNO TEKOČINO - ZIMSKE GUME, LETNE - SAVA, MICHELIN - VERIGE - AKUMULATORJE - ZIMSKA ZAŠČITNA SREDSTVA - OLJE ELF, CASTROL, PLUTON, FIAT ... PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 10.000 SIT VAM NUDIMO 10 % POPUST ALI ODLOŽENO PLAČILO NA VEČ ČEKOV BREZ OBRESTI PRIPOROČA SE AVTO CELJE! TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva 1. Velenje M. 659-107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI rent*a*car taxi AVTOPREVOZNISTVO IN SEBVISI p.o. VELENJE 1.10. V. 10 1. 10 a. 10 29. 10 22. 10 15. 10 - (jARDALAND 1 DAN -MUNCHEN- OKJObE.RFE.ST 1 DAN - GRAŠKI SEJEM /DAN - LENPf 1DAN - TR3T /DAN - DUNAJ 1. DAN - SMUČANJE ZIMA 94/95 (SLOVENIJA. ITALIJA FRANCIJA. AVSTRIJA. ŠVICA) -ZDRAVILIŠČA V SLOVENIJI -ZANIMIVA POTOVANJA PO SLOVENIJI IN TUJINI UGODNI PLAČILNI POGOJI PRIVOŠČITE SI KVALITETO, POTUJTE Z NAMI! VELENJE Iz vozila so mu pomagali gasilci V sredo, 21. septembra, ob 21.50, se je na regionalni cesti v bližini Ložnice pripetila huda prometna nezgoda. Iz Velenja proti Ložnici je vozil osebni avtomobil 20-letni Igor B. iz Andraža nad Polzelo. Ko je pripeljal v levi ovinek, je začelo njegovo vozilo drseti po vozišču. Po 15 metrih drsenja je zapeljal na levo stran izven vozišča, kjer je po približno 22 metrih vožnje po travi trčil v rob zemlje. Tuje vozilo dvignilo v zrak in po skoraj 12 metrih trčilo še v dve drevesi. Hudo poškodovanega voznika, ki je bil vkleščen v vozilu, so iz avtomobila rešili gasilci. Spet nesreča na Kidričevi V spominu mnogih je še vedno huda prometna nesreča, ki seje pripetila na Kidričevi cesti v Velenju, za posledicami katere je v bolnišnici umrl bližnji stanovalec, ki je nič hudega sluteč pod svojo hišo zlagal drva. Te dni pa se je v bližini, le deset metrov stran, pripetila druga. Res, da k sreči ne s hudimi in tragičnimi posledicami, pa vendar. V petek, 23. septembra, ob 14.40, je nesrečo najbrž povzročila neprimerna hitrost voznika osebnega avtomobila 35-letnega Matjaža G. iz Velenja. Vozilo, v katerem so bili še trije sopotniki, je zaneslo s ceste in trčili so v obcestno luč, ki se je podrla na travnik pred hišo. Kraj nezgode so voznik in sopotniki po nezgodi zapustili, na kraju dogodka pa pustili osebni avtomobil. Voznika so policisti izsledili kmalu po prometni nesreči. Zanj so odredili preizkus alkoholiziranosti in odvzem krvi, kar paje voznik odklonil. Predlagali ga bodo v postopek sodniku za prekrške. Nezgodo zakrivil "avtomobilist" V sredo, 21. septembra, ob 2235, so se velenjski policisti ukva-rajali s prometno nezgodo, ki seje pripetila na Kersnikovi cesti v Velenju, v njej pa sta bila udeležena voznik motornega kolesa in voznik osebnega avtomobila. Po prometni nezgodi sta voznik motornega kolesa in poškodovani sopotnik pobegnila. Ko soju policisti izsledili in se z njima pogovorili, so ugotovili, da seje nezgoda pripetila zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, 38-letnega Janeza B. iz Velenja in vožnje brez luči voznika kolesa z motoijem, mladoletnega J.M. iz Velenja. Oba voznika so preizkusili z alkotestom. "Avtomobilistu" je alkotest pokazal kar 2,8 promile alkohola v izdihanem zraku, ker paje alkoholiziranost zanikal, so zanj odredili še odvzem krvi. Nekateri so pogumni V torek, 20. septembra, ob 21.20, so velenjske policiste obvestili, da v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu 4 neznanec razbija po vratih in trga napise. To je bil 48-letni Mirko V. iz Velenja, ki so ga policisti potem odpeljali tja, kjer ni napisov in kjer seje do naslednjega dne lahko streznil. V četrtek, 22. septembra, že kar popoldne, pa je Vis a Vis v Velenju obiskal 59-letni Slavko K. iz Velenja. Precej gaje imel pod kapo in najbrž se niti zavedal ni, da nadelguje strežno osebje in vzemiija obiskovalce. Sodnik za prekrške bo tisti, ki ga bo s početjem obširneje seznanil. V petek, 23. septembra, ob 20. uri, pa so bili policisti pri Tinki v Velenju. Ne brez razloga. Prišli so, ker je 42-letni Avdo D. razbijal steklenice. Med postopkom paje s kršiteljem poskušal obračunati tudi 34-letni Bojan O. iz Velenja. Ker mu policista njegovih namenov nista mogla preprečiti, sta mu nadela lisice in ga odpeljala v prostore za pridržanje do iztreznitve. Oba pa čaka še sodnik za prekrške. Vlom v kiosk V noči na 19. september je neznanec vlomil v kiosk za prodajo hitre hrane na Kidričevi cesti v Velenju. Iz kioska je odnesel meso, kruh in sok ter mešalnik Maulinex. Vlomil je tudi v blagajno, ki pa je bila na srečo lastnika, Mirsada J., prazna. Kljub vsemu pa mu je storilec povzročil za okoli 10 000 tolarjev škode. Poskušal je z izsiljevanjem V četrtek, 22. septembra, okoli polnoči, sta se v gostinskem lokalu Intima bar v Velenju srečala Dejan S. in Mirsad J., oba iz Velenja. Ko je kakšno uro kasneje Dejan odšel proti stranišču, je za njim šel tudi Mirsad in ga s pestjo udaril v ledveni del telesa. Pri tem gaje vprašal, kje ima denar, ki ga dolguje prijateljici. Dogovorila sta se, da se o vsem pogovorita za točilnim pultom. Ko paje okoli pol druge ure zjutraj Dejan odšel proti izhodu, ga je Mirsad prijel za vrat in ga odvlekel nazaj za točilni pult, kjer mu je Dejan zaradi fizičnih groženj izročil 15 000 tolarjev. Mirsada, kije po tem dejanju odšel, so policisti izsledili v baru S v Ravnah. Osebni avtomobili spet mikajo vlomilce V noči na 25. september so bili spet na delu vlomilci v osebne avtomobile. Iz avtomobila parkiranega na prostoru na Tomšičevi so odnesli avtoradiokasetofon in dve ribiški palici. Matej F. iz Velenja je oškodovan za 80 000 tolaijev. Iz osebnega avtomobila Snežane H. iz Velenja, kije bil parkiran na parkirnem prostoru Šaleške ceste, paje neznanec odnesel prav tako avtoradiokasetofon, poleg tega pa še žensko bundo. Lastnico je oškodoval za vsaj 60 000 tolaijev. POLICIJSKA POSTAJA M02 NOJE Trčenje na ozkem vozišču V ponedeljek, 26. septembra, 15 minut pred 1. uro, seje na regionalni cesti v kraju Raduha zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotno škodo pa so ocenili na 200 000 tolaijev. Iz Luč proti Igli je vozil osebni avto 17-letni Matjaž A. iz Strmca pri Mozirju. Ko je pripeljal na ravni del ceste, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 20-letni Alojz M. iz Podveže pri Moziiju. Na ozkem vozišču sta vozili trčili. V trčenju seje hudo poškodoval sopotnik v vozilu Matjaža A., 19- letni Jože G. iz Primoža pri Ljubnem. Hudo poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zapeljal na levi vozni pas V ponedeljek, 19. septembra, ob 9.15, seje na magistralni cesti Celje - Ljubljana pripetila prometna nezgoda, v kateri so bile štiri osebe huje, ena pa lažje telesno poškodovana. Materialna škoda znaša okoli 500 000 tolarjev. 23-letni Sandor L., državljan Madžarske, je vozil osebni avtomobil iz smeri Gomilskega proti Vranskemu. Ko je pripeljal skozi naselje Brode, je zapeljal na levi vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 47-letni Maijan P. iz Vranskega. V trčenju, do katerega je prišlo, sta bila oba voznika huje poškodovana, hudo pa sta se poškodovali tudi sopotnici iz obeh vozil, 44-letna Ana P. in 19-Ietna Eva M.F., lažje pa 35-letna Sandorne L. iz Madžarske. S kolesom z motorjem v smrt Huda prometna nezgoda, ki se je v nedeljo, 25. septembra, ob 10. uri pripetila na magistralni cesti v bližini Latkove vasi, je spet vzela mlado življenje. 16-letni Boštjan S. iz Latkove vasi je vozil kolo z motoijem po lokalni cesti iz Orle vasi proti prednostni magistralni cesti. Ko je pripeljal do nje, je na magistralko zapeljal v trenutku, ko mu je z njegove desne, iz smeri Sentruperta, z osebnim avtomobilom pripeljal 72-letni Miloš Š. iz Maribora. Trčil je v voznika kolesa z motorjem in ga zbil po vozišču. V trčenju se je Boštjan S. hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico Celje, kjer pa je dve uri in pol kasneje umrl. Voznik osebnega avtomobila seje v nezgodi hudo poškodoval, materialna škoda pa znaša milijon tolaijev. Pet poškodovanih, avto zgorel V nedeljo, 25. septembra, ob 20.50, seje na priključku ceste, rezervirane za motorna vozila, izven naselja Žalec zgodila prometna nesreča, v kateri so se štiri osebe hudo, ena pa lažje telesno poškodovale. Na vozilih je nastalo za okoli 900 000 tolarjev gmotne škode. Iz Žalca proti Aiji vasi je vozila osebni avtomobil 26-letna Sonja K. iz Slovenj Gradca. Na ravnem delu ceste je nenadoma zapeljala levo na nasprotni vozni pas in čelno trčila v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki gaje vozil 26-letni Aleš H. iz Kranja. V silovitem trčenju je vozilo Aleša H. odbilo v drsno ograjo, kjer se je prevrnilo in se vnelo ter do prihoda gasilcev tudi v celoti zgorelo. Vozilo Sonje K. je odbilo nazaj na desno, vanj paje trčil 29-letni Momčilo S., državljan BiH, ki je z osebnim avtomobilom vozil za njo. V trčenju so se hudo telesno poškodovali voznica Sonja K., voznik Aleš H. in sopotnici v vozilu Sonje K., 5-letna Valerija Š. in 48-letna Anica K., obe iz Slovenj Gradca. V vozilu Aleša H. pa se je lažje telesno poškodovala 25-letna Lilijana G. iz Maribora. Vse so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Vlom v Lovski dom Med 21. in 22. septembrom je neznanec vlomil v Lovski dom na Lopatniku pri Vinski Gori. Iz prostorov doma je odnesel 10 litrov vina, 2 steklenici žganih pijač in nekaj steklenic brezalkoholnih pijač. Z dejanjem je Marjana P. iz Velenja oškodoval za okoli 10000 tolaijev. Otroška igra povzročila požar V četrtek, 22. septembra, okoli 15 JO, sta 8-letni P.S. in 7- letni D.F. iz Kaple vasi našla v odprtem zabojniku več vžigalnikov, od katerih sta bila dva še uporabna. Z njima sta odšla do gospodarskega poslopja na dom P.S. in si v listnici nabrala nekaj slame in jo zakurila. Ogenj sta pogasila in odšla naprej do kozolca s sušilnico, kjer sta kurila papir in suho slamo in tudi tu ogenj pogasila. Ko pa sta se vračala proti gospodarskemu poslopju, kjer sta prej kurila, sta opazila, da se je pričelo močno kaditi in poslopje je začelo goreti. Stekla sta domov in o požaru obvestila starše. Gospodarsko poslopje, last Franca S., je zgorelo v gornjem lesenem delu, kjer je bilo okoli 15 ton sena, 3 tone slame, mešalec in kosilnica. Požar je delno zajel tudi leseno barako v neposredni bližini, last R.F. iz Kaple vasi. Požar je gasilo 76 gasilcev iz devetih PGD občine Žalec. Materialna škoda pa znaša okoli 3 milijone tolaijev. Nezaklenjen avtomobil zamikal zmikavta V noči na 25. september je nezanec prišel do nezaklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega ob regionalni cesti Letuš - Šen-trupert v Malih Braslovčah. V notranjosti je najprej snel avtoradiokasetofon s plastičnim nosilcem, potem pa odprl pokrov motoija in odvil ter odnesel še oba prednja žarometa, akumulator, alternator, razdelilno kapo in še nekaj drugih delov vozila. Tomaža P. iz Žalca je oškodoval za 70 000 tolaijev. v AMD Šaleška dolina, avto šola d.o.o. iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiii,iii,iii,,iii,i„ Skrb za bodoče voznike motornih koles V najstarejši avto šoli v Šaleški dolini, ustanovaljena je bila pred 35 leti pri AMD Šaleška dolina, danes pa deluje kot samostojna delovna organizacija, so v vseh teh letih za vožnjo z motornimi vozili usposobili največ kandidatov. V tej šoli usposabljajo bodoče voznike vseh kategorija zadnjem letu pa zlasti veliko pozornost namenjajo mladim kandidatom za izpit A kategorije, ki dovoljuje vožnjo z motornim kolesom. Zavedajo se namreč, da so prav motoristi, poleg pešcev seveda, v prometu najbolj ogroženi. Žal so tudi posledice prometnih nesreč z motornim kolesom na-jhujše in najbolj tragične, žrtve pa so v večini mladi ljudje. V Avto šoli d.o.o. AMD Šaleška dolina se je letos usposabljalo že preko 40 kandidatov za voznike motornih koles. Njihovi uspehi na končnem izpitu so po besedah vodstva avto šole zelo dobri. Sicer mora vsak kandidat najprej opraviti 32-urni teoretični tečaj, z njim in z zdravniškim spričevalom pa prične praktično voziti v javnem prometu pod nadzorstvom inštruktoija, za to paje predvidenih šest ur. Za uspešno in varno učenje so pred dvema mesecema kupili motorno kolo Yamaha, dodatno pa so za varnost bodočih voznikov na praktični vožnji in izpitu na cesti poskrbeli tako, da imajo kandidati oblečeno posebno odsevno obleko. Ostali udeleženci v Bodoči motoristi (pretekli torek) v negotovosti pred vozniškim izpitom prometu jih na ta način prej opazijo, kajti tablico "L" marsikdo spregleda. Občinska izpitna komisija je poskrbela še za dodatno novost, ki je za večino kandidatov zelo ugodna. To pomeni, da lahko kandidati opravljajo vozniški izpit tudi v dopoldanskem in ne le v popoldanskem času, kot doslej. ■ B.Mugerle Korošci nepričakovano presenetili v derbiju uyu isaiBiis i (i i >||i i i i ILI Plesec vplival na zamenjavo trenerja Nogometaši Rudarja nepričakovano ostali praznih rok v koroško-šaleškem derbiju - Podobno kot lani po bledem začetku Je vodstvo kluba tudi tokrat ukrepalo - Namesto Boruta Jarca bo odslej ekipo vodil Josip Vugrinec Nedeljsko srečanje Velenjča-nov z novincem v ligi Korotan Su-velom bi lahko ocenili s staro modrostjo - najprej skoči, potem reči hop. Pred derbijem so bili v vodstvu kluba, prava tako igralci in trener prepričani, da so Korošci ekipa po meri in da bo to tekma, v kateri se bo velenjskim strelcem končno odprlo. Zdi se, da je bilo samo vprašanje s koliko zadetki bodo domači slavili. Bilo je tudi nekaj takšnih, ki so trezno gledali na to srečanje in sodili, da nekatere dobre igre Prevaljčanov niso bile slučajne. No, roko na srce, gostje se v Velenju niso predstavili z igro, ki bi navduševala; pa je bilo to za njih manj pomembno. Njihova tiha želja je bila osvojiti v Velenju veliko točko, pripravili pa so kar prvorazredno presenečenje in se domov vrnili z obema, ki sta zanje gotovo višji kot Paški Kozjak. Velenjčani so bili kar tri četrt tekme precej boljši nasprotnik. Ob koncu prvega dela igre so imeli kar pet takoimeno-vanih stoodsotnih priložnosti, a žoga ni in ni šla v mrežo; enkrat jo je ustavila desna vratnica po Ko-marjevem strelu, drugič po lob udarcu Živanoviča je podrsala po desni strani prečke, junak tekme, o katerem velenjski strelci verjetno še danes sanjajo, pa je bil odlični vratar Prevaljčnov Peter Koželj s sijajnimi panterskimi obrambami. Kar niso zmogli domači, so storili gostje. V 50. minuti je Matej Vidovič ušel domačim spremljevalcem po levi strani, ko je prišel v NAPOVEDUJEM IZID! V prejšnji številki smo začeli skupaj z vodstvom NK Rudar zanimivo in upamo, da tudi zelo vabljivo nagradno igro, ki bo trajala do konca prvenstvene sezone 94-95. Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in njihovim nasprotnikom. Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme 8. prvenstvenega kroga - ISTRABENZ KOPER : RUDAR Izrezane kupone iz "Našega časa" bomo dali v poseben bobenček in vsak ponedeljek v oddaji "Ponedeljkov šport na Radiu Velenje" izžrebali tri srečneže, ki boste pravilno napovedali izid. Imena srečnežev bomo sproti objavljali v "Našem času." Nagrada je vstopnica Tja brezplačen ogled katerekoli Rudarjeve prvenstvene tekme na domačem igrišču. Vse pravilne odgovore bomo hranili do konca nagradne igre, ko bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili: 1. nagrada:BARVNI TV SPREJEMNIK 2. nagrada:TEDEN DNI LETOVANJA ZA DVE OSEBI V TUJINI 3. nagrada-.PET TON PREMOGA Tisti ljubitelj nogometa, ki bo največkrat napovedal točen izid, bo za nagrado prejel sezonsko Rudarjevo vstopnico za naslednje tekmovalno obdobje. Čimprej si priskrbite današnjo številko tednika Naš čas, rezultat tekme Istrabenz Koper vpišite v kupon in ga na dopisnici ali v pismu pošljite do vključno sobote (sobotni žig!) na naš naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "napovedujem izid". Kupončke lahko prinesete osebno na uredništvo in jih spustite v poštni predalček - zadnji dan je sobota! Korošci presenetili tudi vas! Kaj precej vas je poslalo kupončke in napovedalo rezultat derbija med Rudarjem in Korotan Suvelom. Večina izmed vas je stavila na "rudarje", največkrat ste napovedovali 3:1, nekateri celo 4:1, nekaj je bilo tudi neodločenih napovedi, štirje pa ste napovedali zmago Korošcev. Drago Gostenčnik iz Velenja s 3:2, Martina Plešnik, prav tako iz Velenja, 3:1, Šoštanjčanka Polona Moškon 2:1, enak izid paje napovedal tudi Marko Krivograd iz Mežice. Žal, točnega odgovora -1:0 za Korotan Suvel - nismo dobili, zato vam danes želimo več sreče. Ker so nam ostale prve tri vstopnice, jih prenašamo v naslednji krog, torej jih bomo v ponedeljek izžrebali šest. Več sreče vam želimo! NAGRADNI KUPON Ime in priimek: Naslov: - I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I H I I I I 1 I I J zanj sprejemljiv položaj, je močno udaril žogo proti domačemu vratarju Feruzu Čaniču, ki je na vratih zamenjal Petra Hrovata, da bi, kot smo slišali, spet prišel k sebi, Čanič je žogo odbil do Romana Plesca, ta pa jo je na veliko veselje in navdušenje številnih navijačev s Koroške poslal v mrežo. Domači navijači, ki so podobno kot njihovi igralci tekmo, izgubili bitko v navijanju z gostujočimi, gotovo niso pričakovali, da je bil to edini in odločilni zadetek, s fanatično borbenostjo pa so gostujoči igralci tudi po 50. minuti ohranili svojo mrežo nedotaknjeno. Vugrinec namesto Jarca Po tem presenetljivem porazu je vodstvo kluba ukrepalo. V ponedeljek zvečer so prekinili enoletno pogodbo z Borutom Jarcom in se dogovorili, da bo ekipo poslej vodil njegov dosedanji pomočnik Josip Vugrinec. V zvezi s tem ukrepom je direktor kluba Boštjan Aljaž povedal: "Glede na to, da je bila ekipa okrepljena in bolje pripravljena kot v lanski sezoni, rezultatov pa ni bilo, ni bilo več poroka, da bi z dosedanjim načinom dela prišli do boljših iger in boljših rezultatov." Polovšak spet s prvo ekipo Treningom prve ekipe se je znova pridružil Ervin Polovšak, ki si je z nešportno gesto na prvenstvenem srečanju z Muro prislužil suspenz sedaj že bivšega trenerja Boruta Jarca. Vodstvo kluba je Polovšaka za ta izpad kaznovalo denarno, hkrati pa mu povedalo, da je to zanj zadnji opomin pred izključitvijo. ■ vos Prvi poraz Šmarčanov m^p mmmmmmmmmummmu* Se vedno drugi S tretjega letošnjega so se nogometaši ERE Šmartno vrnili s prvim letošnjim porazom sploh. Proti Solinarju v Piranu so sicer nastopili brez Omeragiča in Gro-belška (kartoni) in poškodovanega Mašiča, vendar tega ne jemljejo kot glavni razlog za poraz. Z dobro igro na sredini igrišča so "umirili" domačine, ki so po dveh zaporednih porazih na vsak način želeli zmagati. Kališek v vratih je bil izredno zanesljiv, ubranil je več nevarnih strelov in ob polčasu je bil rezultat 0:0. Po odmoru so domačini seveda pritisnili še bolj in v 58. minuti povedli. Šmarčani so nato zaigrali bolj napadalno, pritisnili so domačine na njihovo polovico in v 74.minuti je Druškovič po lepi akciji izid izenačil, žal pa so Pirančani le dve minuti kasneje dosegli še drugi zadetek in zmago. Šmarčani so kljub porazu še na drugem mestu. Za vodilnim Zagorjem sedaj zaostajajo za dve točki, po točkah se je z njimi na tretjem mestu izenačila Nafta, tudi drugi zasledovalci so blizu, med njimi pa ni Dravinje, ki bo v nedeljo gostovala v Šmartnem ob Paki. ■ Janko Gorlčnik Rokomet ■ ■ i a a i a Gorenju spodrsnilo na Ptuju Sodeč po rezultatih prvega kroga bo novo državno prvenstvo za moške zelo zanimivo in razburljivo. V uvodni tekmi pred svojimi gledalci so za neprijetno presenečnje poskrbeli rokometaši slovenjgraškega Prevetna, saj so doma izgubili z Dobovo z 21:23. Držvani prvak, Pivovarna Laško, se je moral v Celju zelo potruditi, da je premagal izredno požrtvovalno ekipo trboveljskega Rudarja. Očitno Čeljani še niso v pravi formi, saj so zmagali samo z 22:20. Igralci Rudarja so letos okrepljeni s Čatrom in Čopom, v Celju pa so že napovedali, da merijo pod sam vrh. Seveda Celjani v tem srečanju niso zaigrali v polni postavi, saj sta manjkala poškodovana Puc in Pungartnik, gotovo pa bodo ljubitelji rokometa v Velenju Iztoka Puca po dolgem času lahko v soboto pozdravili v velenjski Rdeči dvorani, ko bodo Gorenjčani gostili Pivovarno Laško. Velenjski rokometaši so gostovali pri Dravi na Ptuju kjer so doživeli minimalni poraz (15:16). S tem so kar malce razočarali. Gostje so po oceni trenerja Mira Požuna igrali vse preveč živčno, pa tudi slabše v obrambi kot običajno. Miro Požun je bil zadovoljen le z izvrstnimi obrambami Aleša Anžiča. Velenjčani so v zadnjih trenutkih tekme imeli kar dvakrat priložnost, da izenačijo izid, vendar je strel Aleša Germana zaustavil okvir vrat, strel Draga Ocvirka pa je ubranil prav tako izvrstni domači vratar. ■ vos Vegrad Velenje:Bakovci 24:15 in 22:20 9isiaiiiiiivii8iiiiffissaixit Zadostna prednost% Velenjske rokometašice so se uvrstile v nadaljnji krog pokalnega tekmovanja. V prvi tekmi sredi minulega tedna v Rdeči dvorani so prmagale ekipo Bakovcev z 24:15, boljše pa so bile tudi v povratnem gsrečanju v torek zvečer z rezultatom 22:20. Na prvi tekmi v svoji dvorani so zadetke za Velenje dosegle: Medar 7, Stevanovič in Vujovič po 6, Brelih 3, Topič 2, na drugi pa Medar 7, Topič in Stevanovič po 4, Karaman in Vujovič po 2 ter Rodič, Ibralič in Draganovič po 1. Rudar : Istrabenz Koper j T||di Gorenje (B) naprej Druga ekipa velenjskega Gorenja je izgubila povratno tekmo pred-kola pokalnega tekmovanja v Veliki Nedelji z istoimensko ekipo s 13:18. Vseeno so se Velenjčani uvrstili v prvi krog tekmovanja, saj so bili gostitelji za zadetek "prekratki". Za Gorenje so bili uspešni: Čater in Oprešnik po 4, Lesjak 3, Verdnik 2. ■ vos "Moramo zmagati". Na sliki od leve proti desni: Medar, Vujovič, trener Papak, Topič, Kranjc VEGRAD pokrovitelj rokometašic Vodstvo velenjskega ženskega rokometnega kluba si je dan pred začetkom novega državnega prvenstva precej oddahnilo, saj se je dogovorilo z vodstvom velenjskega Vegrada o pokroviteljstvu; zato odslej tudi novo ime ekipe - Vegrad Velenje. Z zmago v uvodnem krogu so Velenjčanke so imele kar šestkrat se igralke na najlepši način oddolžile novemu sponzorju, nadvse zadovoljna pa je bila tudi nova igralka Marija Medar, saj je bila z 9 zadetki najboljša strelka srečanja in tako na najlepši način proslavila tudi 23.rojstni dan, ki gaje slavila prav tega dne. Domače rokometašice so tekmo začele zelo podjetno. Gostje so sicer povedle z 1:0, ko pa so si Velenjčanke do 15.minute priigrale 4 zadetke prednosti, so maloštevilni gledalci že pomislili, da bodo Pirančanke doživele visok poraz. Toda pokazalo se je, da domača ekipa vendarle še ni dovolj uigrana in zaradi slabše igre v obrambi so gostje nakajkrat to razliko znižale, na več kot zadetek pa se niso uspele približati. štiri zadetke prednosti, malce pa so gledalci zatrepetali za zmago sredi drugega polčasa, ko je Medarjeva dvakrat zapored za-streljale sedemmetrovko, Steva-novičeva pa je zapravila kar štiri "zicerje" s krila. Dobre tri minute so se gostje zadnjič približale na gol razlike (18:17). Domače so si priigrale sedemmetrovko, žogo je vzela mlada Stevanovičeva in se z zanesljivim zadetkom v pravem trenutku "odkupila" za slabe mete pred tem. Gostje so krenile v napad, Vujo-vičeva jim je prestregla žogo, z njo pohitela sama v napad, dosegla zadetek in zmaga ni bila več vprašljiva, saj so se iztekale zadnje sekunde tekme. ■ vos Slovenska rokometna liga ženske, I. kolo mjt »m*»ammmmmmm»mmmmm»mmmm Zalec:Branik 21:21(8:8) Štajerski ženski rokometni derbi se je v Žalcu končal z delitvijo točk. Žalčanke so sicer začele odlično in v deseti minuti vodile kar 4 : 0. Po tem vodstvu so gostje začele precej boljše in v trinajsti minuti dosegle tudi prvi zadetek. V nadaljevanju sta obe ekipi v napadih precej grešili, tako da tudi po več minutah ni nobena ekipa dosegla zadetka. V šestindvajseti minuti so gostje rezultat izenačile na 7 : 7. V prvih desetih minutah drugega dela sta se ekipi menjavali v vodstvu. V enainštiridesti minuti pa so Žalčanke ušle in povedle s 16 : 12 in vodstvo zadržale vse do petinosemdesete minute, ko je bilo 20 : 18. Vse je kazalo, da se bo derbi končal z zmago domačink, ki so si zmage želele in imele tudi priložnost, da osvojijo obe točki. To jim je v zadnjih dveh minutah tudi uspelo, tako da sta si ekipi razdelili točki, srečanje pa se je končalo z rezultatom 21 : 21. V triintrideseti minuti seje pri Žalčankah poškodovala Klinčeva, tako da so jo morali odpeljati v žalski zdravstveni dom. Pred začetkom srečanja pa so z minuto molka počastili spomin na umrlega rokometnega strokovnjaka Janeza Snoja, rojenega v Pe-trovčah. Tako so igrali gpg Rudar: Korotan Suvel 0:1(0:0) Velenje - Mestni stadion, gledalcev 2000, sodnik Žerak - 5 (Branik) Strelec: 0:1- Plesec (50). Rudar: Čanic 6,5, S. Javornik 6,5, Balagič 7, Oblak 6,5, Žurman 6, J. Javornik 5,5, Živanovič 6, Pavič 5,5 (Zimet 5,5), Džafič 6, Spasojevič 6, Komar 6. Korotan Suvel: Koželj 8, Čuješ 6,5 (Ivančič), T. Vršič 6,5, Kuklanec 7, Gluhovič 6,5, Plešinac 6,5, Plesec 7, Plimen 6, M. Vidovič 7,5 (Šumnik -), Dobreva 7, S. Vidovič 7,5. Solinar Piran : ERA Šmartno 2 :1 (0 : 0) Piran - igrišče v Piranu, gledalcev 350, sodnik Kodrič (Ptuj). Strelci: 1:0- Veselko (58), 1:1- Druškovič (74), 2:1- Hvastja (76). Era Šmartno: Kališek, Fajdiga, Maglica, Irman, Golač, Podgoršek, Štefančič, Purg, Žurej, Druškovič, Delameja. Drava : Gorenje 16 :15 (8 : 7) Ptuj - Dvorana Center, gledalcev 500, sodnika Kalin in Koric (oba Lj). Gorenje: Anžič, Krejan 2, Ocvirk, German 4, Ojsteršek, Plaskan 7, Kimčenko, Oštir, Tome 1, Stropnik, Cvetko 1, Jakuhovič. KK Elektra : KK Loka Kava Velenje - telovadnica OŠ Tabor, gledalcev 150, sodnika Povše (Ljubljana), Rihtaršič (SI. Konjice) KK Elektra: Brinovšek, Mrzel 12, Bogataj 8 (6 : 3), Rizman 32 (14:11), Dumbuya, Lipnik 8, Pečovnik 3 (4 : 3), Kitak 4, Brešar 2, Plešej 7. Zadetek, ki Je zamenjal domačega trenerja - - - - - - • - T-[-:—- ŠPORT IN REKREACIJA Velenje -Mednarodni rally Velenje 94 Veliko odstopov Prireditelj imel končno srečo z vremenom - Rally krajši, vendar nadvse zahteven - Uvrščenih le dvanajst posadk - Po četrti hitrostni preizkušnji je moral odstopiti tudi do tedaj vodilni Tomaž Jemc Člani AMTK Velenje - prireditelji že 11. mednarodnega rallyia Velenje 94 z direktorjem Julijanom Slemenškom na čelu so bili na koncu tokratne nadvse zanimive, razburljive in zahtevne preizkušnje zadovoljni kot že dolgo ne. Odlično so jo izpeljali, končno pa so imeli srečo z vremenom, saj je bilo ves dan kljub začetku jeseni pravo poletno vreme, ki je ob progo privabilo mnogo gledalcev. Tudi letos so progo speljali po nižinah in vzpetinah Šaleške doline, po delu žalske občine, prvič pa tudi po obromkih Paškega Kozjaka. Posadke so morale prevoziti dvanajst hitrostnih preizkušenj, v dopoldanskem delu šest, drugo polovico pa popoldne. Udeležba je bila na letošnji mednarodni preizkušnji, ki je veljala za državno in srednjeevropsko prvenstvo, skromnejša kot prejšnja leta, vendar pa so bili tekmovalci zelo zagnani, hitri, saj je vsakdo hotel pokazati čim več. Kljub suhim cestam je bila letošnja preizkušnja prav zaradi velike borbenosti tekmovalcev zelo izločljiva. Nekateri tekmovalci pa so imeli tudi precej smole, zato ni čudno, da je bilo na koncu uvrščenih le dvanajst posadk od 25., kolikor jih je začelo prvo hitrostno preizkušnjo. Prijavljenih paje bilo še nekaj več - 34. Med tistimi, kije moral najprej končati velenjski rally je bil Tomaž Jemc s sovoznikom Fran-cijem Fricljem. Najhitrejša sta bila na prvih štirih hitrostnih preizkušnjah, nato pa sta morala odstopiti, zaradi česar so bili gledalci gotovo prikrajšani za borbo do zadnjega za zmago med posadko Peljhan-Kacin in odlično mešano slovaško češko posadko (s.slovaško licenco). Jemc s tem seveda ni mogel ponoviti lanske ve- Peljhan-Kacin sta dobila preizkušnjo za državno prvenstvo lenjske zmage. Boj za prvo mesto pa je bil le še med Slovakoma in našo posadko Peljhan-Kacin. Zmagala sta Slovaka z minimalno prednostjo. Ker je velenjska preizkušnja veljala tudi za srednjeevropsko prvenstvo v rallyju (FIA), je Cho-vanec z zmago potrdil prvo mesto v srednjeevropski coni za letos, saj si je z velenjsko zmago nabral toliko točk, da mu je prvo mesto zagotovoljeno. Med tistimi, ki niso imeli sreče s svojim vozilom. je treba omeniti tudi Janija Trčka, vodečega po petih rallyijih za državno prvenstvo. S svojim for-dom escortom je vzdržal le prvi del, ki gaje končal na petem mestu, nato pa v odmoru med dopoldanskim in popoldanskim delom, ki je bil bolj makadamski od dopoldanskega in s tem napor-nejši, spoznal, da mu avto ne bo vzdržal do konca. Da ne bi naredil na njem še večje škode, je odsto-pil. ■ Stane Vovk Košarka Za uvod trije porazi Elektre Košarkarji šoštanjske Elektre nadaljujejo slabe igre v tem prvenstvu. Po treh krogih so še vedno brez zmage, saj so tudi v drugem in tretjem zabeležili poraza. V srečanju proti igralcem ekipe Loka Kava na domačem igrišču so bili večji del tekme precej boljši nasprotnik, sredi drugega polčasa so si priigrali že celo 13 točk prednosti, toda do konca tekme so gostje prednost stalno zmanjševali, v predzadnji minuti izenačili na 75:75, bili bolj zbrani v zadnji minuti in tekmo odločili v svojo korist. Hud poraz so Šoštanjčani doživeli na gostovanju v Ljubljani proti mladi ekipi Smelta Olimpije 63:88 (23:46). ■ S.B. Polzelani z Olimpijo V soboto se na Polzeli obeta velik košarkarski dogodek. Ob 19.30 uri se bosta v 4. kolu prve Ai-državne košarkarske lige pomerili do sedaj še neporaženi ekipi Kovinotehna Savinjska Polzela in Olimpija iz Ljubljane. Polzelani bodo sicer malce utrujeni, saj so v torek pozno zvečer odigrali prvo srečanje na mednarodni sceni. Gostovali so namreč v Latviji in se v Rigi pomerili z ekipo Bonusa v drugem kolu v evropskem pokalu. V 3. kolu pa so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele gostovali v Ljubljani in premagali ekipi Litostroja Slovan z rezultatom 81 : 75 (34 : 28). Polzelani so bili ves čas srečanja boljši in vodili tudi za 18 točk. ■ -er Zadnja vest illlSlll Riga: Evropski košarkarski pokal, drugo kolo Bonus.Kovinotehna S Polzela 89:84 (50:50) Mali nogomet Medobčinski Pričeli so tudi tekmovanje v medobčinski ligi malega nogometa na področju MNZ Celje, zmagovalec pa se bo uvrstil v bodočo državno ligo. Obenem z 10-člansko 1 .ligo so pričeli tudi 4-člansko 2.ligo, v kateri nastopa tudi KMN Ljubno ob Savinji. Rezultati velenjskih predstavnikov ligi v prvih dveh krogih: Sportklub :Behar 7:2, AUo:Dnevi želja 9:1, Dnevi želja:Aranžeiji 2.2, Behar :Galero 3:2, Sportklub Juventus 2:2. V petek bosta ekipi Dnevi želja in Behar gostovali, Sportklub bo igral doma (21.00) z Rebusom, Ljubno pa bo gostilo (16.30) Mizarstvo Boštanj. ■ Z.G. "Skale 94" Napeto v prvi ligi V l.in 2.ligi malega nogometa "Škale 94" so odigrali 17.kolo. V prvi ligi se je boj za prvo mesto zaostril, v drugi pa sta vsaj prvi dve mesti že oddani. Daleč najbolj učinkovit je v prvi ligi Hudarin, ki je dosegel 28 zadetkov in s prednostjo 16-ih vodi pred prvim zasledovalcem, v drugi ligi pa je Plaskan zadel 20-krat in ima na lestvici 8 zadetkov prednosti. Rezultati - l.liga: Madl Tris:Plešivec 0:5, KMN Muške-tiiji:Mister X Gol bar 0:3, Lipov list:KMN Fori Škale 0:1, Saloon Konovo:KMN Bambino 1.2, Vi-go Vinska Gora:RBM Commerce 0:1, KMN Podkraj Stil dekor prost; lestvica: l.Mister X Gol bar 23, 2.Konovo Saloon 22, 3.KMN Fori Škale 20, 4.KMN Bambino 19, 5.RBM Commerce 18, 6.KMN Podkraj Stil dekor 17, 7.KMN Mušketirji 16, 8.Vigo Vinska Gora 12, 9.Plešivec 11. lO.Madl Tris 11, ll.Lipov list 1; 2.liga: KMN Ravne:Kovi-narstvo Novak 1:1, ŠD TEŠ I:To polšica 0:7, Krokodilčki:Club Duo 0:3 b.b., Kamnoseštvo Kozjak:ŠK Cirkovce 2:1, Zlatorog Škale:Tempo Florjan 3.1; lestvica: 1.Zlatorog Škale 25, 2.Kamnoseštvo Kozjak 22, 3.Topolšica 14, 4.ŠK Cirkovce 14, 5.Tempo Florjan 13, 6.Club Duo 13, 7.ŠD TEŠ I 13 (-1), 8.KMN Ravne 12, 9.Kovinarstvo Novak 12 (-1), lO.Krokodilčki 2 (-2). Atletska novica Majdakova, Njenjič, Verbnjak Na 21.mladinskih igrah "treh dežel" v beljaku so se v slovenski atletski reprezentanci odlično odrezali trije mladi atleti velenjskega atletskega kluba. Majdakova, ki je pred dnevi že preskočila 164 cm, je tokrat zmagala s 162 cm, Njenjič je bil drugi na 1.500 m, Verbnjak pa je bil s 13,96 m drugi v metu krogle. ■ P. V. Tenis ■ S « M Odlično v Beljaku Mladinska teniška reprezentanca Slovenije, v kateri so nastopili dečki in deklice do 16 let, je pretekli teden v Beljaku na srečanju treh dežel osvojila 1 .mesto. Avstrijo je premagala s 3:1 in Italijo s 4:0. K prepričljivi skupni zmagi sta veliko prispevala tudi Črešnik (ŠTK) in Srebotnikova (AS). Še opravičilo: v prejšnji številki je prišlo do neljube pomote. Zmagovalec Ptuja je bil Matej in ne Tadej Dovšak. ■ Alojz Benetek Namizni tenis * 11111 s favoriti Igralci velenjskega namizno-teniškega kluba ERA Tempo bodo uvodno tekmo v 2.slovenski ligi, v katero so se uvrstili po odličnih lanskih nastopih, odigrali v soboto v Rdeči dvorani, njihov prvi nasprotnik pa bo ekipa Krškega, sicer največji kandidat za zmago v tej ligi (zanjo nastopa tudi sin proslavljenega Dragutina Kegljanje V soboto začetek Na šoštanjskem kegljišču je te dni zelo živahno, saj se moška in ženska ekipa pridno pripravljata na bližnji pričetek prvenstvene sezone v medregijski ligi-vzhod. Fantje bodo prvenstvo pričeli že to soboto, 1.oktobra. V minulem obdobju so se temeljito pripravljali in na močnih turnirjih zabe- Mednarodne igre učencev Slovenj Gradec - Na 24. mednarodnih športnih igrah učencev so sodelovale mestne reprezentance iz mest Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Murska Sobota, Celje, Velenje, Zsombathely (Madžarska), Češki Krumlov (Češka), Wolfberg (Avstrija) in San Canziano (Italija). Tekmovali so v atletiki ter v odbojki (učenke) in rokometu (učenci), igre je odprl minister za šolstvo in šport dr.Slavko Gaber, prisotni pa so bili tudi župani vseh sodelujočih mest. V atletiki so bili najuspešnejši velenjski predstavniki, ki so osvojili kar 10 kolajn, rokometaši Ekipno državno prvenstvo v floretu • 8a »m » m m ^m^m m m m gys ■»■■«« m a mm _ B ^ B Velenjčani vse boljši Začela se je tudi sabljaška sezona in v Velenju so se minulo soboto zbrali najboljši slovenski sabljači na ekipnem državnem prvenstvu v floretu. Prvenstvo je izvedel domači sabljaški klub "Rudolf Cvetko", ki z zelo dobrim in zavzetim delom še posega v sam vrh slovenskega sabljanja; to je potrdilo tudi tokratno prvenstvo, saj so bili Velenjčani drugi najuspešnejši klub. Vsako ekipo so sestavljali trije tekmovalci, sabljači Tabora iz Ljubljane pa so še vedno nepreko-sljivi, saj so bili najboljši v vseh skupinah. Takoj za njimi so na drugo najvišjo stopničko stopali Velenjčani. Med kadeti so imeli Šurbka-Ivica Šurbek). V sodelovanju s Fakulteto za šport, ki je opravila testiranje velenjskih osnovnošolcev in Športno zvezo Velenje, ki je omogočila prostor v Rdeči dvorani, bodo v tej dvorani v torek, 4.oktobra, pričeli začetni tečaj namiznega tenisa z vpisom ob 18.uri. ■ AM. kar tri ekipe med sedmimi in osvojili drugo (J.Meh, R.Bezlaj, G. Gorjan), četrto (P.Meh, M. Uranjek, J. Uranjek) ter šesto (M. Gorjan, Čas, Kovše) mesto. V mladinski skupini je tekmovalo šest ekip, od tega tri velenjske, ki so osvojile drugo (Razinger, Šte-harnik, R.Bezlaj) tretje (J.Meh, P.Meh, G.Gorjan) in četrto mesto (NI.Uranjek, Zapušek, Jerabek). Člani so bili med štirimi ekipami osvojili drugo (P.Bezlaj, R.Bezlaj, Razinger) in tretje (J.Meh, P.Meh, Šteharnik). Le članice so bile slabše od ostalih ekip, saj so si za Taborom in Olimpijo prisabljale tretje mesto (J.Salobir, B.Salobir, Močilnik). g vos Velenjčani z največ ekipami Smučarski skoki V soboto vsi pod skakalnice Minuli konec tedna so smučarski skakalci pričeli z državnimi prvenstvi, s katerimi bodo v vsej kategorijah sklenili letno sezono. V Ljubljani so se srečali mladinci. V konkurenci do 18 let sta Murko in Kopušar (Ljubno) osvojila 7.in 8.mesto, Čeh (Velenje) paje bil 10.; pri mladincih do 16 let je bil Miklavžina deveti; v Zireh je bilo državno prvenstvo za dečke do 11 let, odličen drugi je bil Klemenčič, peti pa Podlipnik. Najbolj zanimivo bo gotovo v soboto, l.oktobra, na največji skakalnici v Velenju, ko se bodo za naslov letnega državnega prvaka pomerili vsi najboljši slovenski skakalci. Uradni trening bo od 9.do 1 l.ure, prvenstvo pa bodo pričeli ob 14.uri! v«J ___:_—___ I- ležili nekaj odmevnih zmag. Žreb jim je bil izredno naklonjen, saj bodo tekme prvih štirih kol odigrali na svojem kegljišču, prvo z ekipo Dravskih elektrarn iz Dravograda pa bodo v soboto pričeli ob 16.uri. Dekleta bodo svoje prvenstvo pričela čez 14 dni. ■ L.F. so bili tretji, odbojkarice pa so imele smolo pri žrebanju in so v 1. krogu izgubile s kasnejšimi zmagovalkami s Češke. Pokrovitelj velenjske reprezentance je bil butik Charlie. Atletski rezultati velenjskih predstavnikov: deklice - 100 m: l.Pugelj 12,9,2.Žuža 13,1; 1.000 m: 3.Petkovič 3.13,9; višina: l.Majdak 150 cm; štafeta 4x100 m: l.Velenje; dečki -100 m: 1 .Razgoršek 11,8; 1.500 m: 1 .Njenjič 4:38,1, 3.Videmšek 4:39,2; višina: 3.Sevčnikar 165; krogla: 1 .Verbnjak 14,59; štafeta 4x100 m: l.Velenje. ■ R.Ž. Gorsko kolesarstvo V Dolu pri Ljubljani je bila gorska kolesarska dirka "Dol Geos" za vse kategorije, na kateri je zelo uspešno nastopila tudi velenjska ekipa Adriatic. Velenjski kolesarski zagnanci bodo v bližnji prihodnosti (znoava) ustanovili svoj klub, na 25 kilometrov dolgi progi v Dolu pa so se uvrščali v Šahovske novice Na Ivarčkem jezeru je bil v soboto, 24. septembra, tretji tradicionalni hitropotezni turnir. Udeležilo se ga je 24 tekmovalcev iz koroške regije ter iz šaleške in savinjske doline. Odlično so se odrezali velenjski šahisti, saj je s točko prednosti zmagal Milan Matko iz Velenja. Drugo mesto je osvojil Stane Skok (Prebold), tretje pa Branko Planinšek (Ravne). Četrto in peto mesto sta zasedla velenjčana Milan Goršek in Radiša Rajkovič. Praznični šahovski turnir Šoštanj - V počastitev občinskega in krajevnega praznika bo šahovska sekcija Šoštanj v soboto pripravila hitropotezni turnir posameznikov. Igrali bodo 9 kol po švicarskem sistemu, prijave pa sprejemajo pred turniijem, ki ga bodo v prostorih šoštanj skega gasilskega doma pričeli ob 9.uri. sam vrh v posameznih kategorijah. Pri mladincih je namreč zmagal Egidij Srdič, pri članih je bil drugi Samo Hudoletnjak, v skupni kategoriji veteranov je bil Hinko Stropnik šesti, Božo Britovšek iz Moziija pa je v konkurenci rekreativcev zasedel četrto mesto. Za konec tedna ROKOMET državno prvenstvo - moški: Sobota, 1. oktobra, Rdeča dvorana Velenje: 15.15: Gorenje : Pivovarna Laško (kadeti) 17.00: GORENJE : PIVOVARNA LAŠKO (člani) 19.00 Gorenje B : Prevent KOŠARKA - liga A-3, Telovadnica OŠ Šalek 19.00: Elektra : Iskra Litus (Litija) SMUČARSKI SKOKI VELENJE državno prvenstvo od 9.00 do 11.00 uradni trening, 14.00 začetek tekmovanje Nedelja, 2. oktobra, ob 15.00 nogometne igrišče v Mozirju: ZNK Škale :Krim Ljubljana, ženska nogometna tekma osmine finala slovenskega pokalnega tekmovanja Nogometno igrišče Šmartno ob Paki: Era Šmartno: Dravinja ob 15.00 DEŽURSTVA riN© riN€ riNC Zdravstveni dom Velenje Zdravniki: Četrtek, 29. septembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek Petek, 30. septembra - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 1. oktobra in nedeljo, 2. oktobra - dr. Urbane, dr. Lazar in dr. Kozorog Ponedeljek, 3. oktobra - dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Ramšak Zobozdravstvo: Dežurni zobozdravniki delajo ob sobotah od 7. do 12.30 ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Dežurni zobozdravnik dr. Boris Žmavc. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 30. septembra do 7. oktobra - Franc Rlatnik, dr.vet.med., Sta netova 47, Velenje, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 2. oktobra - Maijan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609/616-978 ali 831-219. Od 3. oktobra do 9. oktobra -Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-277. DOM KULTURE VELENJE ■>«>**a»a»a««»*ctii»i»* Sobota, 1.10. ob 2.30 uri PREDPREMIERA MAVERICK-vvestern, komedija. Vloge: Mel Gibson, Jodie Foster, James Garner Režija: Richard Donner Dolžina: 130 minut Brat Maverickje legenda divjega zahoda, očarljivi potepuh, profesionalni hazarder in pustolovski romantik, kije preživel zato, ker je bil spreten pri kartah. V filmu se mu pridruži prebrisana Anna-belle, lovi ga neusmiljeni šerif... Dve uri zabave na divjem zahodu! Nedelja, 2.10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA BEETHOVEN 2 (Beethoven's se-cond) - družinska komedija Režija: Rod Daniel Vloge: Charles Grodin, Nicholle Tom... Dolžina: 88 minut V ponedeljek, 3.10. zaradi prireditev ob Piki Nogavički predstava odpade! Naslednja predstava (v okviru Pike Nogavičke) bo v soboto, 8.10. ob 20. uri-V ZRAKU (Airbome) - mladinska melodrama. Rezervacije vstopnic: - na tel. 856-384 od 8. do 14. ure (od ponedeljka do petka) - na tel. 853-574 obvezno samo eno uro pred predstavo! OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. OBČINA VELENJE Odbor za izvajanje nacionalnega programa Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo objavlja RAZPIS za prijavo raziskovalnih nalog in inovacij v okviru gibanja "Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje" za šolsko leto 1994/95. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa so: A - raziskovalne naloge v kategoriji osnovnošolcev B - raziskovalne naloge v kategoriji srednješolcev C - raziskovalne naloge študentov D - inovacije in tehnične izboljšave TEMATSKA PODROČJA Okvir za izbortem raziskovalnih nalog predstavljajo naslednja področja: - naravoslovne vede: kemija, fizika, matematika ter geologija in rudarstvo -tehniške vede: elektrotehnika in elektronika, računalništvo in informatika, gradbeništvo in arhitektura, strojništvo ter proizvodne tehnologije in sistemi - biotehniške vede: biologija, ekologija, zdravstvo in farmacija, veterina, biotehnologija ter kmetijstvo in gozdarstvo - družboslovne vede: filozofija, geografija, sociologija, psihologija in pedagogika ter ekonomija - humanistične vede: zgodovina, naravna in kulturna dediščina ter jezik in književnost. PRAVICA SODELOVANJA - pod A: Učenci osnovnih šol s sedežem v občini Velenje - pod B: Dijaki srednjih šol s sedežem v občini Velenje in dijaki, ki obiskujejo srednjo šolo v drugi občini, imajo pa stalno bivališče v občini Velenje - pod C: Študentje višjih in visokih šol s stalnim bivališčem v občini Velenje. Drugi mladi s stalnim bivališčem v občini Velenje, ki na dan objave razpisa še niso dopolnili 27 let starosti in bodo prijavljeno raziskovalno nalogo oziroma inovacijo izvajali izključno v svojem interesu in za svoj račun - pod D: Vsi navedeni pod A, B in C. Posamezni predlagatelj ali skupina lahko v skladu s tem razpisom poda največ eno prijavo. NAGRADE Najboljše raziskovalne naloge in inovacije, prijavljene na ta razpis, bodo nagrajene. Višino nagrad bo določil Odbor za izvajanje nacionalnega programa Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo v občini Velenje in bodo podeljene na zaključni slovesnosti v mesecu aprilu 1995. V konkurenco za nagrade bodo uvrščene raziskovalne naloge in inovacije, ki bodo prijavljene na način in v rokih, določenih s tem razpisom ter zaključene in oddane do 1.4.1995. NAČIN IN ROKI ZA PRIJAVO Prijava raziskovalne naloge ali inovacije mora v skladu s tem razpisom obsegati: - predprijavo, ki mora biti vložena najkasneje do 31.10.1994 - glavno prijavo, ki mora biti vložena najkasneje do 30.11.1994. Vsaka od njiju se vloži na posebnem obrazcu, pripravljenim v ta namen. Prijave sprejema Center srednjih šol Velenje kot organizator dejavnosti gibanja "Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje (ga. Irena Pilih), pri katerem je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi s tem razpisom in vse potrebne obrazce. PREDSEDNIK ODBORA AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 63320 Velenje, tel. & fax: 063/855-975 e OPEL ŠE VEDNO OBODNA PONUDBA mu OPEL ASTRA IN CORSA MODEL 34 OBODNI KREDITNI POBOJI IN MOŽNOST NAKOPA NA IEASINB Količine so omejene, zato ne TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 11a (pri Veliki P i resici)_ NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA- 063I728-OSO ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO SLADKOR 50/1 KG 94,90 JUICE FRUCTAL 110,00 MOKA TIP 850 25KG 41,90 FANTA PVC 2,5 L 199,90 MOKA TIP 500 25KG 48,90 KORUZA KRMNA 27,90 KAVA BAR 1 KG CELA 1.650,00 JEČMEN KRMNI 22,90 OLJE ZVIJEZDA 12/1 165,90 KRMILNA MOKA 21,90 TESTENINE 1/2 KG 57,90 KAD PVC RDEČA 350L 4.625,00 RIŽITALJ. 1KG 94,90 MOT. ŽAGA JONS. 2054 63.900,00 PRAŠEK PERSIL 849,90 TOALETNI PAPIR 10/1 169,00 IZJEMNO UGODNO PAMPERS PLENICE 1.599,00 ** PRAŠEK ARIEL 2,4 KG ** 790,00 JERUZALEMČAN 12/1 279,00 *" AKCIJA OZIMNICA *** GRAJSKI RIZLING 159,90 ** KROMPIR 1 KG 22,50 PIVO LAŠKO ZABOJ 1.599,00 ** ZELJNE GLAVE 1 KG 22,90 *** KDOR VARČIJJE - V KOŠARICI KUPUJE *** MESNICA TRGOVINA POZNIČ PARTIZANSKA 54, VELENJE KIDRIČEVA 57, VELENJE ČEČOVJE 5, RAVNE NA KOROŠKEM ( DISKONT ŽAGAR ) TEL.: 856-875 OB TRETJI OBLETNICI POSLOVANJA SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO AKCIJSKO PONUDBO: - SVINJSKA POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 430 SIT / KG - SVINJSKA POLOVICA 410 SIT / KG - SVINJSKI KARE 710 SIT/KG - JUNČJI KARE 660 SIT/KG -PIŠČANCI 420 SIT/ KG - PIŠČANČJA BEDRA + PRSA 540 SIT / KG - DOMAČE KLOBASE 550 SIT/KG ... S SPODAJ PRILOŽENIM KUPONOM SODELUJETE V VELIKI NAGRADNI IGRI, V TOREK 4. OKTOBRA, OB TRETJI OpLETNICI POSLOVANJA MESARSTVA POZNIC. 1. NAGRADA: SVINJSKA POLOVICA 2. NAGRADA: ODDOJEK 3. NAGRADA: 10 KG JUNČJI KARE , IN ŠE 10 MANJŠIH NAGRAD NAGRADNI KUPON 5 % POPUST PRI NAKUPU V VSEH POSLOVALNICAH POZNIČ + SODELOVANJE V VELIKI NAGRADNI IGRI Ime in priimek: Naslov: M TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 19. sept. 1994 do 25. sept. 1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindustr., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 21. 9. AMP Graška gora 110 mikro-g S02/m3 zraka 24.9. AMP Graška gora 110 25.9. AMP Zavodnje 140 ■ SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR konc. SO 2 (mg/m3) 1000 i!-- 800- SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE ■i 19.9. B 20.9. O 21.9. ■ 22.9. ■B 23.9. □ 24.9. M 25.9. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, l.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 2. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 3. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. FIMEXd. o.o., Trg mladosti 6, Velenje računalniški in birotehnični inženiring, trgovina rosto delovno mesto; PRODAJNI INŽENIR (za nedoločen Jas s polnim delovnim časom) ZAHTEVE: 1. Visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomsko komercialne smeri s poznavanjem računalništva, vsaj 3 leta delovnih izkušenj 2. Odlična sposobnost komuniciranja, iniciativnost, elastičnost 3. Znanje angleškega ali nemškega jezika 4. Poskusno delo 3 mesece Prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih del ter dokazila o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v S dneh na zgornji naslov podjetja, s pripisom "ZA RAZPIS". Vse dodatne informacijo na tel. 852 - 465. is BIKA 180 KG TEŽKEGA, PRO DAM. Herman Pogladič, Lipje 40 a Velenje. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. JUGO 45, letnik 84, registriran do 95/4 in otroški voziček Roc-ky, prodam. Telefon 892-121 po 15. uri. HLADILNIK 1701 in nerjaveče pomivalno korito, prodam. Telefon 852-220. PEČ ZA CENTRALNO 80.000 kalorij, uporabljeno 6 mesecev, zelo ugodno prodam. Telefon 893-411. ZAMRZOVALNO OMARO 2101 in sesalec Spidy prodam. Telefon 0609-618-476 zvečer po 20. uri. KUPIM STANOVANJE ALI MANJŠO HIŠO V VELENJU ali okolici, do 20 km. Telefon 855-079. TAM 2001, neregistriran, vozen z B kategorijo, prodam. Telefon 895-229. IZDELAN LADIJSKI POD, novo okno 140 X 160, rabljeno strešno kritino s slemenjaki in smrekov les za kurjavo, prodam. Telefon 856-845. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296, mobitel 0609-612-634. PLIN TOP (dost. gospod, plina) od 8. do 19. ned. in praz. od 10. do 17. ure. Telefon 851-396. JABOLKA, neškropljena, več sort, prodam na drevju ali zamenjam za drva. Telefon 885-533. PO ZELO UGODNI CENI PRODAMO več vrst nepremičnin. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. MALI OGLASI 1100 KOM NOVE BETONSKE strešne opeke po polovični ceni, prodam. Telefon 854-360. USPEŠNO INŠTRUIRAM FIZIKO IN MATEMATIKO za srednješolce. Telefon 857-913. PREŠO, sadni mlin, sode in 4 x 0,8 m dolg tekač, prodamo. Telefon 857-187. TELEFONSKO ŠTEVILKO v območju Šoštanja, kupim. Telefon 856-381 interna 243. PRIKOLICO ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ prodam. Telefon 893-317. ZELJE V GLAVAH UGODNO PRODAM. Telefon 726-067. KOMPLET KLETKO za 30 kokoši nesnic, prodam. Telefon 857-679. GROZDJE BIZEUSKO BELO IN RDEČE, sorteLaški rizling, šipon, rumeni plaveč, modra frankinja, žametna črnina, prodam. Telefon 068-51-426 ali 063-851-227. KUPIM JUGO 55 ali 45, letnik 90 ali 91 od prvega lastnika. Telefon 0602-53-413. BTV, KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, regal za dnevno sobo z mizico in regal za TV prodam. Telefon 857-705. AVTORADIO BLAUPUNKT RDS 4 X 20 W, zelo ugodno pro-dam.Telefon 854-181 int. 239 ali 858-810. 800 LITRSKI HRASTOV SOD PRODAM. Telefon 885-652. REGAL ZA DNEVNO SOBO, ortoški športni voziček prodam. Telefon 856-837. ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE 4501, 2 leti staro prodam. Telefon 857-585. V VELENJU IN OKOLICI, prodajamo in kupujemo hiše, kmetije, stanovanja, vikende, parcele in GIBANJE PREBIVALSTVA oddajamo poslovne prostore. Telefon 063-857-878. MAČEHE ZA NA GROBOVE DOSTAVIM NA DOM. Ugodno! Telefon 854-977. V VELENJU IN OKOLICI PRODAMO VEČ STANOVANJSKIH HIŠ. Telefon 0609-624-775. STISKALNICO 1501 in mlin za sadje, prodam. Telefon 851-713. MITSUBIŠI LANSER, letnik 90, 44.000 km, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam. Telefon 063-854-720. OSEBNI AVTO GOLF JX, 1,2 JX, 89/12, bencin, prevoženih 58.000 km, prodan. Telefon 851-466. GRADBENO PARCELO (velikost in cena po dogovoru), prodam. Nevenka Jelen, Kale 17, Šempeter, telefon 728-832. NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico in prešanje, prodam. Telefon 882-856. CITROEN CX 2.0 RE, klima, servo volan, brezhiben, prodam za 10.600 DEM. Telefon 858-052. SITAR HARMONIKO, črne barve, oglasitve C,S,B, odlično ohranjene prodam. Telefon 853-064. PRALI STROJ GORENJE in tri Me-blo jogije, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 858-517. SUHA DRVA, 3 klaftre, poceni prodam po 9000,00 SIT/KLAFT. ali po dogovoru. Telefon 885-466. Kje si ljuba mama zdaj, kje je nežni tvoj obraz, kje je zlata roka tvoja, ki skrbela je za nas. Oh kako. kako boli, ko zavemo se, da tebe več med nami ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, mame, ome, prababice, sestre in tašče ELZE POKLEKA iz Šoštanja 31.8.1924 -18.9.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebnemu zdravniku dr. Lazarju, gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodu Medvedu za poslovilne besede, lokoviškim pevcem za zapete žalostinke, Andreju za odigrano Tišino ter kolektivu Elkroja. Žalujoči: Vsi njeni, ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Če bi solza te zbudila, nebi krila te gomila. ZAHVALA 14.9.1994je prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA BERLAKA iz Šlandrove v Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu dr. Ivanu Urbancu za požrtvovalno zdravljenje in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Enaka zahvala velja govorniku, pevskemu zboru in Rudarski godbi. Žalujoči: žena Nada, sinovi in hčerka z družinami, brata in sestra ter ostali sorodniki. Občina Velenje Poroke: Boris Drol, Javorje št. 4 in Tatjana Švener, Velenje, Tomšičeva c. 18; Tomaž Kulovec, Mozirje, Pra-protnikova ul. 7 in Bojana Papazov, Mozirje, Praprotnikova ul. 7; Aleksander Zrimšek, Velenje, Šmarška c.št. 29 in Cvetka Steinberger, Arnače št. 20; Igor Rezman, Gaberke št. 102 in Ivanka Planine, Gaberke 102; Jožef Kepe, Velenje, Kidričeva c. 17 in Anita Širnik, Škale 101. Smrti: Vida Toman, roj. 1930, Jero-nim št. 31; Ivana Vrtovec, roj. 1932, Velenje, Cesta I. št. 4; Ana Melovnik, roj. 1907, Sp.Rečica št. 6. Občina Žalec S»lHSII«lltiH*C1il