Ji M w AMsUvu^ fpMIzloiif h» »Mwwamfwte postale — Pofitnfna plačana ▼ gotovini Let® XXII!.. št. 133 LJubljana, sreda 16. junija 1943"XX1 Cena cent. 80 jiirnnisiv«. MuoiiuiiA. fucciuijcv« olica V ldefoo fe. 11-22. il-za. 11-24 loseratm *i.1elek: Liubliana. Pncamieva ul«. ca S - ielefac ta- 11.23. 11-26 Podružnica Novo mesto: Liubitanska cesta 42 Stačnm: za Ljublianskc pokrajino oo po£:oo čekovnem a vodo ta. 17.749, za ostale krajt Italije Servtuo Conti. Con Po*. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a ogla« b Ki Italije io inozemstva ima Oniooe Pubblici« italiana 4 A. MILANO ubili (iit a»o cazco poocdcitk* Naročnina radi m e 11 č o c Lit 18.—v ta inozemstvo vključno * »Pooedriiskiro \w crotn« Lit « 50. Utedolttfoi IMHm. Pncciniieva ulica teev. 5. ftev. 31*22. 31-23. 31-24. telefon _Rokoplil te ne »učijo. CONCESSIONARIA BSCLUMVA pet la pob- bliati di pcovenienza italiana ad encza: Unione PubblicitA Italiana S. A. MILANO Uspel napad podmornice na sovražni konvoj Dva parnika po lo.ooo ton zadeta — Pred Pantellerijo so letala pogodila eno izkrcevalno ladjo in šest prevoznih srednje tonaže direktorija Stranke Duceju Direktorij Giavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. junija naslednje 1116. vojno poročilo: V zapadnem Sredozemlju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Luigija Andreottija iz Spezije izvršila dvojni drzni napad po površini na konvoj v močnem spremstvu ter zadela dva parnika s približno 10.000 tonami, izmed katerih .je bil eden potopljen. Nemško letalstvo .je napadlo pomorske cilje v vodah pri Pantelleriji ter je z bombami zadelo neko izkrcevalno ladjo in šest prevoznih ladij srednje tonaže. Sovražno letalstvo, ki se je včeraj udej-stvovalo nad Castelvetranom, je izgubilo 6 letal, izmed teh tri nad Pantellerijo in eno nad rtom Spartivento v boju, eno na področju Caste i vet rana l>od streli protiletalskega topništva, eno pa se je v plamenih zrušilo v okolici Marsalle. Britanska letala so s strojnicami obstreljevala grške motorne .jadrnice v bližini Jonskih otokov. Nemški lovci so prestregli dve letali tipa »Bristol Blenheim« in jih sestrelili. Izrazi neomajne zvestobe In plamteče vere v zmago Rim. 14. jun. Duce je sprejel iz Cunea naslednjo brzojavko: Daji.es so marširali po okrašenih in navdušenih cestah Mondovis, Ceve in Ciuse di Pesio povratniki Cuneense«, vodeni od slavniti padlih v žaru gotovosti. Ljudstvo in črne srajce častijo svoje najdražje sinove, častijo Vas, Duce, s prisego, da so vedno in povsod vre "mi Vašega povelja, živel Duce! — Prefekt Raimondo, zvezni tajnik Glavev. poveljnki področja general Va-sari. poveljnik »Cuneense« Fassi. Duce je sprejel iz Bolzana naslednjo brzojavko: Poveljniki, oficirji in vojaki, povratniki z vzhodne fronte, pripadajoči 35. armadnemu zboru, praznujoči na tovariškem bojnem zborovanju s črnimi srajcami in ljudstvom Visoke Adiže, prosijo v ponosu opravljene dolžnosti. Vas, Duce, za privilegij borbe v prvih postojankah v bodočih odločilnih bitkah za obrambo domovine in dosego nadvse gotove zmage. — Francesco Zingales, poveljnik 35. armadnega zbora; Froggio, prefekt, zvezni tajnik. Sassari, 14. jun. s. Med nedavnim barbarskim napadom sovražnika na Alghero je skvadrist Nunzio Caria izgubil 6 od svojih 10 otrok. Ta skvadrist je poslal nasled- nje pismo zveznemu tajniku v Sassariiu, kj je mogočna priča vere in ponosnih čustev vsega sardinskega ljudstva: Ko se vam zahvaljujem, zvezni tajnik, za skrbno pozornost, Vas prosim, sprejmite čustva mojega najglobljega spoštovanja in moje najbolj goreče predanosti Duceju i-n Revoluciji. V imenu prvega in drugega sprejemam veliko čast, da sem prispeval s krvjo svojih sinov k posvetitvi stvari, zaradi katere se ves narod v črti bori s svojimi vojaki. Zanikovalcem omike Rima, skruniteljem Boga, morilcem žena, starcev in otrok se dviga iz globine moje duše skvadrista in vojaka krik, ki ga razplem-teva upanje in vera: Zmagali bomo! Princ Piemontski v Foggiji Foggia, 14. jun. s. Davi je semkaj prispel Nj. Vis. princ Piemontski ob spremstvu pribočnika, ordonančnega oficirja, prefekta, zveznega tajnika in zastopnikov civilnih oblasti. Princ si je ogledal ob nedavnih letalskih napadih prizadete kraie ter se zanimal za popravljalna in obnavljalna dela in ukrepe. Dolgo se je zadržal v bolnišnici Rdečega križa in se pomudil ob vzglavju vseh bolnikov, katere je vzpobu-jal jn tolažil. Ponovno se je princ ljubez-njivo razgovarjal s pohabljenci in povratniki, ki so vzklikali na cestah ter jih povprašal o njih stanju jn vojnih dejanjih, katerih so se slavni pohabljenci udeležil1.. Povsod je prebivalstvo toplo manifestiralo za Savo j sko hišo. Delavci, ki so se zbrali pred vladno palico, so pozdravili Vzvišenega princa z mogočnimi manifestacijami. Švicarski tisk o odpornosti italijanskega naroda Berlin, 14. junija, s. Švicarski list »Corriere del Ficino« se bavi z zadnjimi izjavami Roosevelta glede Italije in pravi, da gre v sedanjem trenutku za najvišji dokaz odpornosti in materijalne moči italijanskega naroda, ki se bosta merili ob veliki nevarnosti in ob sovražni ofenzivi. Dosedanji strahoviti in siloviti letalski napadi so- opustošili mesta južne Italje, niso pa povzročili moralnega zloma, kakor so pričakovali v Londonu in v Washingtonu. Obramba rodnih tal in dejstvo, da se razvija boj v Sredozemlju za življenjsko pravico VBega italijanskega naroda, prepričujeta Italijane bolj kakor Rooseveltove besede, da je vojna v svojih usodnih kolebanjih med zmago in porazom. Za Anglosase je Sredozemlje samo trgo= vinska pot, za Italijo pa življenjska nujnost Drugi listi naglasa jo, kako junaško se Italija upira velikim napadom mornarice in letalstva združenih narodov. Izjalovljeni sovjetski krajevni napadi Hude anglosaške letalske izgube Tz Hitlerjevega glavnega, stana, 15. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Severno od Kubana jn na področju pri I5jeL*u so se izjalovili kraje'« napadi jo vr^nika. Na morjn pri Pantelleriji so brza h>jna letala dosegla bombne zadetke na sedmih prevoznih ladjah srednje velikosti. Nemška težka bojna letala so bombardirala preteklo noč pristaniške naprave v Boni. Pri oboroženih izvidniških poletih nad Atlantikom so nemška bojna letala hudo poškodovala pred portugalsko obalo neko trgovsko lad jo ter sestrelila v letalskih bo-jfti štiri sovražna letala. Angleški bombniki so prileteli preteklo noč nad zapadno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predelih, ki so povzročili znatna razdejanja, je imelo predvsem prebivalstvo mesta Ober-hausen izgube. Doslej so ugotovili sestrelitev 20 bombnikov. V noči na 15. junija je letalstvo napadlo i bombami težkega kalibra posamezne cilje na področja Londona in v vzhodni Angliji. Prj včeraj javijenero napadu sovražnega letalskega oddelka na nemški konvoj so se uspehi sestrelitev po zaključnih poročilih povišali na skupno 8 bombnikov in torpednih letal. Ena lastna enota, čije posadko po je bilo po večini mogoče rešiti, se je potopila. Letalski napadi na sovjetsko zaledje Berlin, 14. jun. s. Na murmanskem področju je nemško topništvo z uspehom obstreljevalo sovražne postojanke in pomorske naprave v zalivu Motovski. Razen tega so nemški bombniki in strmoglavci učinkovito zadevali letališče na Ribiškem polotoku. Pogodili so tudi železniške objekte, med temi tri oklopne vlake. V srednjem odseku so nemške letalske jate bombardirale važne vojne cilje, med temi rafinerijo v nekem kraju ob srednji Volgi. Mnogo skladišč goriva se je vnelo. JužnovzihodTiO od Harkova so nemški strmoglavci obstreljevali sovražne baterije m zbirališča sovjetskih udarnih oklopnih voz. Iz pooblaščenega vira se je zvedelo, da je nemško letalstvo izvršilo 14. t. m. posrečen polet proti industrijskima središčema v Gorkem in v Saratovu. Ugotovili so imnogo silovitih eksplozij in obsežnih poža-rov. Dve nemški letali se nista vrnij. na pvo^e oporišče. Nemške podmornice so v hudih bojih sestrelile na Atlantiku 1 nemških letal, med temi nekoliko štirimotornikov. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 14. jun. s. Nekoliko britanskih letal je v noči na ponedeljek podvzelo motil ne polete nad severno in severnozapadno Nemčijo. Kolikor je doslej znano, britanski letalci niso nikjer metali bomb. Razen tega se jie zvedelo, da je ustrahovalni napad, ki ga je britansko letalstvo izvršilo 15. t. m. na mesto Bochum, povzročil škodo izključno le v stanovanjskih delih mesta. Sovražne bombe so uničile med drugim 5 cerkva, 3 bolnišnice in 4 šolska poslopja. Berlin, 14. jun. s. Lovci tipa »Focke Wulf« so se zjutraj, 13. t. m., zapletli v boj z oddelkom britanskih bombnikov tipa »Ventura«, ki so leteli nad Rokavskim prelivom v močni zaščiti britanskih lovcev. Po hudih spopadih sta se dve letali tipa »Ventura« vneli in zrušili v morje. Tudi eden izmed britanskih lovcev tipa s>Mlu-stang« je bdi zadet in se je zrušil v morje. Nemška letala niso imela nikakršne izgube. Odbit napad ameriških letal na VKssingen Berlin, 14. junija. 9. PO poročilih nemške uradne agencije sta 15. t. m. kmalu po 9. dopoldne dva oddelka ameriških letalcev po 6 letal tipa »Mitchel« v spremstvu močnih skupin lovcev napadla iz srednje višine nizozemsko mesto Vlissingen. Ko je prvi ameriški oddelek priletel na daljavo topovskega strela, je začelo takoj delovati nemško protiletalsko topništvo. ki so ga Američani zaman skušali razbiti z nekoliko bombami. Že prvi nemški streli eo uničili eno ameriško letalo, ki se je v plamenih zrušilo v reko Scheldo. Pri tretji salvi je dobil en bombnik strel v polno ter se raz-letel z vsem svojim tovorom bomb. Tretji bombnik je bil zadet in je začel goreti. Odtrgal se je od svojega oddelka, dočim so mu ameriški lovci hiteli na pomoč, toda že nekoliko sekund kasneje se je bombnik kot ogromna bakla zrušil v morje. Spričo osredotočenega ognja vse nemške obrambe so bila sovražna letala prisiljena prekiniti svoj poizkus ter misliti na povratek. Odvrgla so na slepo svoj tovor bomb, ki so po večini padle v Edini uspeh ponesrečenega sovražnega poleta, ki je napadalce stal tako hude izgube, je le majhija škoda. Rim, 14. jun. s. Tajnik Stranke je poslal Duceju naslednjo spomenico ob za kiju-čitvi dela narodnega direktorija, ko so bili navzoči člani po zakonu, ministri Pol-verelli, Cianetti, Biagini, podtajnik Albini, šef glavnega stana Milice Galbiaiti in vsi inšpektorji. Duce! Direktorij PNF .je odobril naslednje izjave, ki jih imam čast predložiti Vam: Direktorij PNF znova potrjuje ob pri-četku četrtega leta vojne najbolj odločno voljo črnih srajc vse Italije po borbi z vsemi sredstvi do zmage. Dviga misel k padlim. Pozdravlja italijanski narod, ki je zgled trdnosti in discipline, Oborožene sile, ki so napisale strani slave, mesta, mučena s sovražnim besom. Priznava svečano globoki narodni značaj vojne, v katero je bila Italija prisiljena s so\ražnostmi nepri-jatelja, sovražnostmi, ki so se pričele že leta 1935. ko je Anglija v bistvu napovedala vojno Italiji, ki je iskala v Imperiju pota za svoje delo in zemljo za svoj kruh. V ta namen spominjia pozabljivce na izvore sankcij in na vsa zgodovinsko nesporna dejanja Duceja za preprečenje vojne. Priznava potrebo, da se narod postavi trdo pred stvarno veličino ure, ki poteka, da bi se vsi naravnost in osebno čutili obvezane in da bi Ml napor vsakogar naperjen brez vsakršne razpršitve k odporu in zmagi. Za vztrajanje zahteva direktorij Stranke: L Strogo in če je potrebno neusmiljeno zatrt je vseh poizkusov, ki stremijo po načet ju moralnega ln gmotnega sestava naroda. Kjer ne zadoščajo obstoječi zakoni, naj se izdajo novi. 2. Poenotenje industrijske proizvodnje s strogo disciplino in tudi tu je potrebno nastopiti brez usmiljenja. Spopolniti se mora disciplina edinstva v poljedelski proizvodni S. Najbolj učinkovito disciplino in nadzorovanje oskrbe, razdeljevanja in trgovine z vsem blagom z neiprosno odstranitvijo vseh križanj, nadstruktur in nepristojnosti razkrojevalnega ki spekulacijskega značaja. 4. Redukcijo do neobhodnega minima gospodarskih ustanov, med katerimi so se mnoge izkazale za nekoristne in zastarele ter škodljive v svrho vojne gospodarske discipline, pri čemer se morajo uvrstiti v funkcijo operacij. 5. Izvajanje kar najbolj proizvajalne dinamičnosti vseh državnih uprav in ustanov z opustitvijo birokratičnih obremenjevanj in oblik, ki so se trpele morda v normalnih časih, so pa zločinske v vojnem času. 6. Za trije črne borze z vsemi sredstvi, ki je skupen pojav v vseh državah v vojni, toda naravnost nerazdružljiv s fašistično etiko. Stranka bo šla naprej po že pričeti poti in bo poostrila sankcije proti kršilcem ter ravnala, kjer bo potrebno, najbolj ostro proti tistim, ki kujujejo po pretiranih cenah, kajti prav ti slabijo na najbolj škodljiv način našo valuto ter množijo po-žresnost špekulantov. Vsem vpisanim nalagamo, da brez odloga prijavijo kršilce. 7. Najstrožje nadzorstvo in če je treba, zaprtje velikih hotelov, pensionov in luksuznih restavracij, luksuznih moških in ženskih krojačnie, čevljarn in luksuznih konfekcijskih trgovin, ki se ne M držale vojne discipline. 8. Izgon vseh tujcev, ki ne morejo opravičiti svoje navzočnosti v Italiji in kjer M to ne bilo mogoče, njih izoliran je v neleto-viških krajih. 9. Strogo in celotno izvajanje zakonov o obveznem delu, razlikujoč pa tiste, ki so na to delo poklicani po visoki in plemeniti narodni dolžnosti, od tistih, ki so k delu prisiljeni s policijskimi ukrepi in ukrepi za socialno zaščito. 10. Direktorij PNF nalaga že zdaj vsem proizvajalcem, da v celoti izročijo pridelke zbirališčem ter prevzamejo obveznost za najbolj pravično razdelitev in preganjajo z vsemi sredstvi morebitna neizpolnjevanja. Zahteva, da delovna množica, predstojniki in hierarhi vseh vrst in činov izpolnijo dolžnost neprekinjenega in do skrajnosti donosnega dela tako, da bo na vseh odsekih proizvodnja ustrezala vedno bolj in boljše zahtevam vojne. Zahteva od znanstvenikov, profesorjev, industrijcev in tehnikov, da storijo skrajne napore v podpiranju dela Oboroženih sil, upoštevajoč, da lahko najmanjša spopolnitev in najskrom-nejša iznajdba prispeva k zmagi. Direktorij PNF pozdravlja mladino Italije, ki je na bojiščih obnovila antična Junaška dejanja in zabeležila najboljše izglede za bodočnost. Požira pa vse mlade k strogi zavesti trenutka, smatrajoč za premagane in nesodobne doktrinske razprave in metafizična učena razglabljanja. Mladi vedo, da obstoja samo ena doktrina fašizma, tista, ki jo je razglasil Benito Mussolini pred Pohodom. Mladina ve, da se samo na en način izvaja: s študijem, delom in borbo. Vse ostalo je brez pomembna akademičnost. Pozdravlja staro gardo Revolucije, ki Je danes kakor vedno na nogah in pripravljena preliti svojo kri, da je domovina trdna v notranjosti in zmagovita proti zunanjim sovražnikom. Direktorij PNF zahteva za Stranko najvišjo čast in najvišje breme, ne samo, da je vzpodbujevalna in osrednje dinamična sila življenja v državi, temveč da prevzame celotno odgovornost, zaščito in obrambo naroda in pomnoži njegovo moč ter čuva njegovo usodo. Nov član Velikega fašističnega sveta RIM, 14. Jim. s. Uradni list objavlja naslednji Kraljevi dekret: Odvetnik Carlo Tiengo zapušča položaj velikega fašističnega sveta. Fašistu Tulll-ju Cianettiju je priznano svojstvo člana velikega fašističnega sveta kot ministra za korporacije in za ves čas trajanja te funkcije. Maršal Antonesca na vzhodni fronti Bukarešta, 13. junija, s. Maršal Antone* scu je te dni v svojstvu vrhovnega poveljnika rumunskih oboroženih sil na vzhodni fronti pregledal armade, ki jim poveljuje general Peter Dimitrescu in so sestavljene v glavnem iz divizij slovitih alpskih lovcev. Maršal, ki ga je spremljal na tem inšpekcijskem potu načelnik glavnega štaba, je preživel en dan v borbenih postojankah, ki jih držijo te junaške divizije, ki so se že svoj čas odlikovale v borbah pri Nalčiku in tudi na drugih kavkaških odsekih, tako da so si pridobile naziv »železne divizije Kavkaza«. Maršal Anto« nescu je pozneje še v zaledju pregledal posamezne formacije, razdelil mnoga odlikovanja za vojaško hrabrost ter spregovoril nekaj bodrilnih besed vojakom in častnikom, v katerih je dejal med drugim: Tukaj, na teh postojankah, ste vi prvi čuvarji borbe, ki jo nadaljuje rumunski narod, da bi mogel živeti. Mi se borimo žilavo ln se ne bomo nehali boriti, dokler ne bo odstranjena zadnja nevarnost. Propad Anglije Berlin, 13. jun. s. Diplomatski sodelavec lista »Borsen Zeitung« obravnava glede na Churchillove izjave, da bo Anglija izšla iz te vojne močnejša kot prej, dejanski položaj Anglije po 4 letih vojne ter trdi, da je stvarnost čisto drugačna. Amerika si močno prizadeva za nadoblast na morjih. Štiri leta vojne in dve leti zavezništva z Ameriko so zadostovala, da je bil London izpodrinjen s svetovnega gospodarskega položaja. Evropski trg je Anglija skoraj v celoti izgubila in angleški izvoz znaša komaj še eno četrtino angleškega predvojnega izvoza. Zunanja politika Argentine Buenos Aires, 12. jun. s. Zunanji minister admiral Storni je v razgovoru z zar-stopniki ameriškega tiska zatrdil, da so dejamja nove vlade izpričala, da bo zunanja politika Argentine vestno izpolnjevanje mednarodnih obvez. Admiral Storni je docM, da bo zunanja politika Argentine v skladu s tradicionalnimi ideali argentinskega naroda, to je z ideali pravice, prava in nasprotovanju osvojitvam z orožjem. Glede italijanskega naroda je admiral izjavil: Italijanski narod nam je poslal mnogo svojih sinov, ld. so tu postali integralni del argentinskega naroda. Smrtna nesreča brazilskega admirala Bnenos AireP, 14. jun. s. Na potovanju se je smrtno ponesrečih viceadmiral Jose Castro e Silva bivši šef glavnega stana brazilske mornarice. Potopljen angleški parnik Lo renzo Marquez, 14. jun. s. Južnoafriški list »Cape TLines« poroda, da ae je v Dui-banu izkrcalo 38 rešencev posadke angleškega parnika, ki ga je potopila osna podmornica ob vzhodni obali Južne Afrike. Papež blagoslavlja italijanske delavce Kolektivna avdijenca 20.000 delavcev in delavk iz vse Italije — Papež svari delavstvo pred lažnimi preroki socializma in komunizma Vatikan. 14. jun. s. Njegova Svetost Pij X1T. je sprejel v kolektivni avdienci nad 20.000 delavcev in delavk iz Rima s številnimi zastopstvi, ki so prišla iz vseh krajev Italije, da bi se mu poklonila ob papeskem jubileju in prinesla darove za zgraditev cerkve, posvečene sv. Evgena Avdienca je bila na velikem dvorišču »Belvedera«, kjer je bil postavljen pape-ški tron. Papež je brl sprejet, ko se je pojavil, z zvoki papeške himne, ki jo je igrala godba palatinske garde, in z mogočnim vzklikanjem množice. Papež Pij Xn. je naslovil na mogočno množico delavcev svojo očetovsko besedo. Rekel je, da navzočnost tolikih ljubljenih sinov in hčera, ki prebijejo v delu ure in dneve, da preživijo sebe in svoje družine, vzbuja v njem veliko misel in veliki misterij, misel, da je Bog prvemu človeku naložil delo, in misterij. da se je Sin božji, ki je človek postal, podvrgel zakonu dela. Papež se je zahvalil zbranim za veliko veselje, ki so mu ga naredili m mu dali priliko, da naslavlja nanje besedo globoke dobrohotnosti in izpodbude, ki naj bo voditeljica, podpora in tolažilo v teh hudih dneh stisk in žalosti. Težo hudih sedanjih okoliščin ne občuti samo množica delavcev, marveč morajo vsi sloji nositi svoje breme. Papež je nato govoril o socialnem vprašanja Rekel je, da potrebuje ves zamotani sestav družbe zboljšanja in vzravnan ja Delavsko vprašanje je tako nujno in važno, da zasluži najbolj pozorno in budno skrb Papež je poudaril, da je cerkev vedno upoštevala vprašanja, ki se tičejo delavcev. Njegovi predniki in on sam ni opustil nobene prilike, da bi ne dopovedoval in razglašal vse potrebe m nujnosti delavcev, tako osebne kakor družinske, progla-šujoč kot temeljne zahteve socialnega skladja stremljenja, ki so delavcem tako pri srcu kakor primerne mezde, človeških bitij vredna stanovanja, zadostna izobrazba m primerna vzgoja za otroke. Navzlic hvalevrednim ukrepom in koncesijam javnih oblasti ter velikodušnim čustvom mnogih delodajalcev ti cilji niso bili povsod doseženi, toda delavci in dtelavke, zavedajoč se svoje velike odgovornosti za splošni blagor, čutijo dolžnost, da ne otežujejo breme izrednih težav, ki tlačijo narode s prednaša-njem svojih zahtev v tej uri splošnih in velikih nujnosti, temveč vztrajajo v delu z disciplino in mirom, doprinašajcč s tem neprecenljivo podporo k mirnosti in koristi vseh v socialnem sožitju. To miroljubno slogo duš je papež pohvalil in pozval delavce, naj v njej vztrajajo trdno in dostojanstveno. Pij XII. je nato posvaril delavce pred lažnimi preroki, da se ne bi delavci pustili oslepariti s teorijami in vizijami bodočega blagostanja in se čuvali lažnih učiteljev socialnega uspevanja, ki Imenujejo dobro za zlo in zlo za dobro ter trdijo, da so prijatelji naroda, pa ne pustijo, da bi prišlo med kapitalom in delom, med delodajalci in delavci do medsebojnega sporazuma. Te »prijatelje naroda«, je vzkliknil papež, slišite že na trgih, zborovanjih ln kongresih, poznate njih oblike na letakih, slišali ste jih v njih pesmih in himnah, toda kdaj so njim besedam ustrezala dejanja in kdaj je bilo njih upanje v skladu s stvarnostjo? Ti lažni pastirji dopovedujejo, da mora rešitelj priti iz revolucije, ki bo spremenila socialni obstoj ali ki bo narodnega značaja. Socialna revolucija trdi, da bo dvignila delavski razred k oblasti. T*> je prazna beseda. Ne, ni v revoluciji, dragi sinovi in hčere, vaša rešitev! Proti pristni in odkriti krščanski izpovedi je stremljenje po revoluciji, ki izhaja iz nepravičnosti in civilne nepodvr-ženoeti ter iz žalostne krize zaradi krvi sodržavljanov in uničenja skupnih dobrin. Gorje tistemu, ki pozablja, da resnična narodna družba vključuje socialno pravico, zahteva enako udeležbo pri vseh dobrinah države. Ne v revoluciji, temveč v splošni evoluciji je rešitev in pravica. Nasilje je vedno samo tlačilo in ne dvigalo, podžigalo strasti in ne pomirjevalo, kopičilo sovraštvo in propast in ne bratsko združevalo. Treba je torej graditi in utrjevati, ne pa uničevati, ne odpravljati zasebno lastnino, ki je temelj družinske trdnosti, temveč podpirati njeno razširjanje kot sad zavestnega truda vsakega delavca in delavke tako, da se postopoma manjša tista množica nemirnega in predrznega ljudstva, ki se včasih iz samega obupa ali zaradi slepih nagonov prepušča vsakemu vetru pogubnih doktrin ter sumljivemu delu nemoralnih agitatorjev. Ne sme se raz-prševati zasebni kapital, temveč pametno urejevati v svrho povečanja resničnega gmotnega blagostanja vsega naroda. Ne sme se zatirati in sovražiti industrije, temveč jo skladno vzporejati z obrtništvom in poljedelstvom. V uporabljanju tehničnih napredkov naj ne bo edini cilj največji mogoči dobiček. Sadovi naj se izkoristijo tudi za zboljšanje osebnega stanja delavca. .Za dosego tega je potrebno, da preveva duh resnične sloge in bratstva vse, nadrejene ta podrejene, pre ~<-morske kraje. INSERIRAJTE V ^JUT^U"! Uspešen nastop nemških strmoglavcev Podrobnosti o potopitvi angleških bojnih in prevoznih ladij v Sicilskem prelivu Berl'n, 13. jim. s. Mednarodni obveščevalni urad objavlja, da so bile v Sieilski ožini in okrog Pantellerije včeraj podnevi in ponoči nekatere bitke med močnimi oddelki najmodernejših nemških lovskih letal ter vojnimi in prevoznimi ladjami Angležev in Američanov, številne bombe vseh kalibrov so prizadele angloameriškim oi-delkom hude izgube. Poročila pravijo, da je bil potopljen S.OOOtcnski prevozni parnik. 14izkrceva!nih čolnov in poškodovana ce'a vrsta drugih vojnih pomorskih enot. O teh borbah so se izvedele naslednje podrobnosti: Pni napad so izvedla letala zjutraj med 10. in 11. uro na morju jugozapalno od Pantellerije proti angleškim vojnim enotam. Letala so napadla v strmoglavnih poletih in iz najnižje višine. Dve bombi po 2.000 kg sta zadeli eno kiižarko I. razreda v višini mostu. Na ladji je nastslo nato nekaj močnih eksplozij, tako da ni bila več porabna za borbo. Tudi neka križarka II. raizreda, ki jo je zadela težka bomba, je morala zapustiti formacijo. Malo po poldnevu so druga nemška bojna letala zapa/-zila vzhodno od Pantellerije skupino trgovskih laiij in izkrcevainih čolnov, ki so plula pod močno zaščito. Ne oziraje se na hudo obrambo so se hitri bombniki vrgli na ladje, ki so prevažale čete ter potopile z več bombami 8.000tonski prevozni parnik, ki je bil natrpan vojaštva. V isti skupini je plulo tudi mnogo čolnov za izkrca-vanje, ki so bili prav tako bombardirani in uspešno obstreljevani s strojnicami. Mnoge enote, ki so hile zadete v polno, so se potopile, druge pa so bile hudo poškodovane, tako da so jih morale posadke in vojaki, ki so se vozili v njih, zapustiti. Tri ure pozneje je tretja skupina nemških bombnikov opazila severozapedno ol Pantellerije angloameriški transport v močnem spremstvu, ki je prav taiko vozil čete. Tudi ta skupina je bila bombardirana z najboljšimi uspehi. Ena sovražna težka križarka je bila zadeta z najtežjimi bombami, ki so povzročile na njej huda razdejanja. Lovci, ki so spremljali nemške bombnike, so opazovali na sovražnih ladjah silne detonacije, po katerih se mora sklepati, da so bila zadeta skladišča municije. Križarka se je takoj po pogoditvi močno nagnila in se lahko računa, da je izgubljena. Med tem napadam so bile hudo zadete tudi druge ladje. Nemški lovci iz spremstva so v borbah zbili tudi 4 sovražna letala. Oživljeni bop na vzhodnem bojišču TV-rlšn, 14. jun. s. Operacije, k; so se razvile na vseh odsekih vzhodne fronte, so bile tudi včeraj povsem krajevnega značaja. Sunek neke sovjetske čete v južnem delu fronte so nemške sile v protiofenzivi z lahkoto odbile in so povzročile sovražniku občutne izgube. Tudi sovjetski poizkus za prehod preko močvirnega ozemlja severno-zapadr.o cd mesta Kijevskoje je bil takoj onemogočen. V istem odseku so nemška letala napadla sovražna oporošiča, zlasti zbi-iaršča čet in skladišča severno od postaje Kri maka ja. Dcčim so bili na fronti ob Miusu ponovni sovražnikovi sunki ustavljeni ob glavni obrambni črti, je nemško topništvo učinkovito sodelovalo pri operacijah v odseku se-veinozapadno ed Bjelgoroda. Tu se je napad dveh sovražnih bataljonov proti neki nemški utrdbi popolnoma izjalovil. Sovražnik je ostavil na bojišču mnogo mrtvih, razen tega pa je bilo ujetih kak'h 100 sovjetskih vojakov. Brezuspešni so bili tudi nedeljski napadi, k; so jih izvršili sovjetski bataljoni v odseku Belovn. Sovražnik je sicer prodrl v nemške prednje črte, bil pa je v zadnjem času odbit z znateimi izgubami. Nemško letalstvo je mnogo pripomcglo k zmagovitemu izidu te akcije, raizen tega pa je močno tolklo sovjetske prometne zveze v osrednjem odseku. Porušilo je tudi važen most pri šliseljburgu. Borim, 16. jun. Pretekle dni so govorCi v dobro poučenih krogih, da je vzhodna fronta nekako zaspala, iznenada pa se je izpred Orla začulo silovito topovsko grmenje, znak, da se je boj začel prav v središču ogromnega zbiranja čet v obeh strani. Takoj se je pojavilo vprašanje, ali gre v tem primeru za krajevno podjetje ali pa za začetek toliko pričakovane ruske ofenzive. To vprašanje je zelo logično, bilo bi pa neprevidno, ako bi dali nanj že sedaj dokorčni odgovor, saj so bile že ofenzive, ki »o se začele z mnogo manjšo uporabo vojnih sredstev, nasprotno pa so bila podjetja majhnega strateškega pomena, ki pa so se kasneje razvila v akcije velikega obsega. Vest', ki prihajajo sedaj z bojišča, dajo slutiti cbe možnosti. Orelski odsek tvorj nekak nos v ruskih postojankah in je bil žo ob koncu zime predmet silovitih sovjetskih napadov. Zato je verjetno, da bo sovjetsko poveljništvo skušalo odstraniti ga sedaj ln izravnati fronto. Na drugi stran; ni izključeno, da hočejo Rusi prebiti nemške črte prav v središču, nadejajoč se, da bodo na ta način razcepili nemške sile. Število baterij, ki so jih Rusi pripeljali pred Orel, je nedvomno znatno in bo gotovo omogočalo dolgotrajno akcijo. Isto velja za pehotne divizije in za oklopne brigade, ki so jih. Rusi vrgli v štirih zaporednih napadih brez uspeha proti nemškim postojankam. Tudi ni nikaka skrivnost, da je prav Orel točka, kjer so Rusi v zadnjem času osredotočili največ svojih sil. S tem pa seveda ni rečeno, da mora Imeti ta ogromna množica vojakov ofenzivno nalogo, ker so jo Rusi morda postavili na to mesto v pričakovanju nemškega napada. V nekoliko dneh bo vse jasno in zagonetka, ki jo je tvoril trimesečni mir na ruski fronti, bo rešena. Okoliščina, da v tem času z nobene strani skoro ni padel strel, je gotovo čudna v vojni, ki se vodi s tako srditostjo, ne smemo pa pozabiti, da je do dolgega odmora prišlo po 5 mesecih strahotnih bojev, v katerih sta obe vojski močno krvaveli. V treh mesecih odmora sta obe stranki izvršili vse priprave za obnovo borbe v največjem obsegu. Odmor sam na sebi ni tedaj prav nič čudnega, razen morda za Angleže, ki so vedno težko čakali, kdaj se bodo Rusi in Nemci zopet spoprijeli. Angleži vedo, da bi se jim izkrcanje le težko posrečilo, dokler nemška vojska ni zaposlena z Rusi na vzhodu ter bi Nemci imeli na razpolago dovolj svobodnih čet za obrambo pred vdorom, vendar pa bo tudi v primeru, da bi bili Nemci zaposleni na Ruskem, britanski vdor zelo tvegano podjetje. Sovražnik bo imel sicer na svoji strani tisto prednost, ki jo ima vsaka napadajoča vojska, in bo imel predvsem izbiro kraja in časa, če pa dopuščamo, da se bo izkrcanje posrečilo, bo treba premagati kljub vsemu še celo vrsto ogromnih zaprek, saj bo treba oskrbovati izkrcane čete pod ognjem osnih pomorskih in letalskih sil. Razen tega bi bil vdor naperjen proti ozemlju, ki je odlično organizirano v pogledu obrambe in bodo branitelji lahko vedno in po najkrajši poti dobivali pomoč iz svojega zaledja. Izkrcanje v Evropi bo tedaj po vsej priliki bistveno drugačno, nego je bil lagodni vdor v Francosko severno Afriko. (Corriere della Sera.) Nemške pripombe k podmomiški vojni V zvezi s prezgodnjim optimizmom An-glosasov glede razvoja podmorniške vojne v zadnjih mesecih je znani nemški strokovnjak kontreadmiral Gadow napisal nekaj kritičnih in stvarnih pripomb, ki zaslužijo vso pozornost. Gadow takole prikazuje dejanski položaj: »Neizpodbitno je, da so napadi proti konvojem postali vedno težji in da sleherni uspeh zahteva ostrejšo in tršo borbo in tudi izgube. Nihče ni mogel upati, da bi megla bitka za Atlantik izzvati naglo odločitev, kajti obrambna borba je že po svoji naravi obeležena po menjajočih se dogodkih. Sleherno napadalno orožje ustvarja tudi obrambno orožje. Prvi uspehi, ki jih je dosegel poveljnik Weddingen že v zadnji svetovni vojni, so izzvali veliko paniko v sovražnem taboru. Angleško brodovje je za nekaj časa popolnoma izginilo z morja, toda potem so se pojavila tudi prva zdravila: plovba v križnih smereh in spremstvo z rušilci. Razen tega je sovražnik oborožil tudi trgovske ladje, izumil je nove slušalne naprave, globinske bombe so postale večje in bolj nevarne, letalsko nadzorstvo pa se je vedno bolj razširjalo, ovirajoč zasledovanje konvojev in napade. Nemčija pa je tudi uvedla novo taktiko: sistem istočasnih napadov s celimi jatami podmornic in s tem sredstvom je skoro povsem uničila učinkovitost konvojev. Obenem je uporaba podmornic z bencinskimi tanki omogočila razmah operacij na velike razdalje tudi podmorniškim edi-nicam srednje tonaže. Sovražnik je na to odgovoril s tem. da je ojačil letalsko nadzorstvo ne le vzdolž obal. temveč tudi na odprtem morju in ga razširil skoro na vse oceanske pomorske poti. Nemčija pa je le našla »luknjo«, mrtvi pas. kamor sovražno letalsko izvidništvo ni seglo. Sovražnik je zopet odgovoril s tem, da je s pomočjo nosilk letal zamašil tudi to luknjo. Strateško si je Nemčija zagotovila veliko prednost z izgradnjo oporišč ob francoski in norveški obali. Anglosasi pa so na to odgovorili z zasedbo Islandije in Grenlandije ter z bombardiranjem oporišč ob francoski obali. Na ta bombardiranja smo odgovorili s tem, da smo podmornice premestili v podzemeljska zaklonišča, ki vzdrže sleherno bombo. Ko so Zedinjene države stopile v vojno, niso imele niti sredstev niti izkušenj v obrambi proti podmornicam. Njihove ladje so postale tako lahek plen podmornic, ki so dosegle čudovite uspehe. Ko pa je ameriška obramba postala uspešnejša, so podmornice spremenile operacijsko taktiko: pojavile so se v jatah najprej pred zapadno afriško obalo, potem pa še na Indijskem oceanu. V Sredozemlju so v znatni meri pripomogle k oskrbovanju Romela v dobi Auchinlekove ofenzive. Sovražnik je na vse to odgovoril s tem. da je povečal letalske kontingente na Malti in da je tudi sam začel napadati s svojimi podmornicami osna oskrbovanja. Na vseh vojnih področjih se znanost in tehnika trudita, da z novimi izumi ojačata napad in obrambo. To velja seveda tudi za bitko za Atlantik. Zato se ne smemo čuditi, ako so tudi v podmomiški vojni debeli in stihi meseci. Glavni razlog, da so se potopitve začasno zmanjšale, je treba iskati v razmahu, ki so ga Anglosasi dali uporabi letalstva na morju. Načrti Moskve Rim, 14. junija, s. Litvinov je med svojim bivanjem v Teheranu na poti iz Washingtona v Moskvo odkril moskovske namene glede Sredozemlja. Litvinov je sprejel novinarje in jim dejal, da 9e Moskva ne zadovoljuje samo z izhodiščem na Sredozemsko morje preko Egej-skega morja, marveč hoče imeti tako izhodišče tudi na Adrijanskem morju. Adrijansko morje leži na poti v Rim in Moskva si mora zagotoviti dobre postojanke na tej veliki cesti Litvinov je tudi dejal, da se bodo po zmagi združenih narodov priklopile pokrajine Hrvatska, Dalmazia, Slovenija ter Istra s Trstom, novi državi, ki bo po značaju in duhu slovanska. Tej državi bo tudi dano nadzorstvo nad Adrijanskim morjem. Izjave Litvinova, ki v ostalem nasprotujejo obljubam, ki jih je Roosevelt dal ameriškim Italijanom, se strinjajo z odkritji švedskega tiska o koraku, ki ga je Moskva podvzela v Londonu, da bi se sedež jugoslovanske begunske vlade prenesel iz Anglije v Moskvo. R-uski policijski bataljon v Latviji Berlin, 13. jun. s. Iz Rige poročajo, da sestavljajo tamkaj ta čas bataljon ruske policije, v katerega bodo vključeni vsi od 18 do 20 let stari Rusi, ki bivajo v Latviji. Ta bataljon se bo udeležil prot:boljševiških bojev. Njegovi najmočnejši oddelki bodo uporabljeni v Rigj in Sengalenu, kjer je rusko prebivalstvo v premoči. Po najnovejših podatkih je v Latviji še okrog 300.000 oseb ruske narodnosti „Prima Linea" Nova številka (št 32) tednikatukaj-Snje federacije borbenih fašijev" "javlja spet celo vrsto pestrih in zanimivih prispevkov. Na uvodnem mestu je članek direktorja lista z naslovom »Volja do borbe«, v kateri pisec ob vstopu Italije v četrto leto vojne, v klenih besedah podči tava železno voljo slehernega Italijana in vsega naroda, da se hoče boriti in zmagati. Na najvidnejšem mestu je v nadaljnjem objavljena vest o spremembi na najvišjem upravnem mestu Ljubljanske pokrajine, v zvezi s čimer je ponatisnjen kratek življenjepis s sliko novega Visokega Komisarja Eksc. Giuseppa Lombrassa, obenem pa napisanih tudi nekaj toplih besed in priznanja v slovo odhajajočemu Visokemu komisarju Eksc. Grazioli ju. Iz ostale vsebine lista bi bilo omeniti zanimive članke, o koncu bajke o zlatu iz peresa G. H. Fontane, dalje o važnem problemu reke Dunava v sedanji vojni in za bodečo ureditev vse Evrope, o komunističnih zločinih na Balkanu, o vprašanju vojne inflacije, o novih ukrepih za zaščito ženskega dela, itd. Predzadnja stran obzornika je kakor običajno posvečena poročilom o delovanju v federaciji, ki je ta teden imelo posebno ganljivo svečanost ▼ spomin na obletnico mučeniške smrti Ari. ele Ree, ob kateri priliki je ženski fašijo prejel krasen prapor na njeno ime. Zaključno stran lista izpolnjuje v zvezi z nedavno proslavo mornarice prijeten popis mornarja Aura Orcianija o sestanku na morju, ki je tudi opremljen z več uspelimi posnetki. Zaključni telovadni nastop v letu XXI Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev pod nadzorstvom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil: Podporno društvo Železnikih delavcev in uslužbencev za Ljubljansko pokrajino se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga izvršuje v smislu členov 2., 3. in 4. naredbe z dne 18. novembra 1941-XX, št 157, po svojem odposlancu fašistu Bonettiju S e p -t i m i j u, ki mu je bilo že poverjeno nadzorstvo nad železničarskimi združbami z odločbo z dne 26. novembra 1942-XXI, št. 110. Ta odločba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino dne 12. junija 1943-XXL Zaplemba imovine opornikov Nagodeta Andreja in Pivk Justine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI, št. 201, in z dne 7. januarja 1943-XXI, št 2. o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega komisarja v Logatcu z dne 4. maja 1943-XXI, upoštevajoč, da sta bila Nagodfc Andrej ž!v. Jakoba in njegova žena Justina Pivk pok. Matije s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Poveljništva 2. armade, odd. v Ljubljani, z dne 27. januarja 1943*XXI spoznana za kriva prevratnega združevanja ter pomoči in udeležbe pri oboroženi tolpi in obsojena Nagodč Andrej na šest let ječe, Pivk Justina pa na pet let ječe, z vsemi zakonitimi posledicami in da je torej nujna imovina zaplenljiva, odločit: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornikov Nagodeta Andreja živ. Jakcba in pok. Lukan Ane, roj. v Žibršah dne 24. novembra 1914, in njegove žene Pivk Justine por. Nagode, pok. Matije in pok. Vavken Ane, roj. v Martosu (Gorica) dne 20. avgusta 1923, bivajočih v Zibršah pri Logatcu št 81, v prid Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Nagodeta Andreja in Pivk Justine por. Nagodč, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jima dolgujejo, s prevovedjo vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina Ljubljana, 7. junija 1943-XXL Visoki komisar Emilio Grazioli. Industrijski sporazum med Italijo in Madžarsko Budimpešta, 12. jun. s. Zaključili so se razgovori med zastopniki italijanske in madžarske industrije. Proučena so bila vsa vprašanja, ki se tičejo industrije obeh dpžav. In to v popolnem istovetju gledišč glede potrebe po ojačenju odnosov med obema industrijama. Dela posebnih komisij za metalurgično, tekstilno, kemično in prehranjevalno industrijo so se uspešno zaključila z rešitvijo posameznih vprašanj. Predsednika obeh delegacij, nacionalni svetnik Pirelli in senator Heggen-macher. šef federacije madžarske industrije, sta podpisala zaključne protokole. Poslednje ameriške čete na Filipinih zajete Manilla, 15. junija, s. Japonske edinice so zajele ostanke sovražnih sil, ki so vodile gverilske operacije severno od Lukona. Ujet je bil ameriški polkovnik Noble in njegovi možje. Noble je bil zajet skupno s podpolkovnikom Mosesom in dvema filipinskima podporočnikoma Ram i rezom in Geraldoro na gorskem področju 20 km južnovzhodno od pokrajine Lubrakan. Noble in njegovi vojaki so bHi pregnani iz doline reke Kagajan ob pričetku japonskih operacij na Filipinih. Pred nekaj dnevi je bil zajet tudi kapitan Peralta v San Domingu, južno od pokrajine Lokos. Nepoboljšljivi Francozi Madrid, 13. jun. s. Španski listi poročajo iz Alžirja, da so se poslanci razpu-ščene francoske zbornice, ki zdaj bivajo tamkaj, zbrali, da bi proučili možnost zo-petne ustanovitve parlamenta v Afriki. Ta sestanek, ki sta mu gotovo kumo-vala Giraud in De Gaulle, je samo potrditev tega, da mnogi Francozi kljub hudi lekciji, ki so jo že prejeli, še zmerom razmišljajo o povratku k staremu demokratskemu parlamentarnemu režimu ter pri tem pozabljajo na to, da je bil ta sistem v glavnem kriv, da je Francija doživela tako žalosten poraz. Ljubljana, 16. junija. Smotra telesne vzgoje je nudila na ljubljanskem Stadionu letos resnično zanimivo sliko. Vse okrog telovadišča, ob stopnji-ičih do roba amfiteatra se je nabrala gosta množica občinstva. Tribune so bile tudi polne zastopnikov oblasti in povabljencev. V tem veličastnem okviru, oživljenem z okolišnimi zelenimi višinami, kjer so plapolale v vetru trobojnice, so na obširnem tekmoval Lšču. na katerem so bile postro-jene množice m adeničev in mladenk v belo modrih športnih oblekah. Nad 2.000 učencev in učenk meščanskih in srednjih šol iz mesta, se je pripravilo za zaključno smotro telesne vzgoje. Prireditve so se udeležili viceprefekt David za Visokega komisarja, poveljujoči general topništva armadnega zbora v zastopstvu Eksc. Gambare, zvezni tajnik z zveznima podtajnikoma Sellonijcm in Capursom, zastopnik škofa, ljubljanski žu- pan, kvestor, šef štaba armadnega zbora, poveljnik prvega topniškega polka in mnogi drugi oficirji ter krajevni funkcionarji. Telovadni nastop se je začel po dvigu zastave. nakar so se telovadci postrojili in pričela se je smotra. V celoti je nastop potekel skladno in dovršeno pod poveljni-štvom centurijona Maraspina. Vrste učencev in učenk so si sledile v kratkih presledkih. Moške vrste so opravile vaje na pozive, ženske pa so jih izvajale v ritmu glasbe, ki je mladenkam omogočila, da so izvajale kretnje skladno ljubko in elegantno, kakor je primerno mladenkam. Pri prostih vajah so druge skupine dokazale svojo spretnost in doseženo popolnost izvajajoč nastope s krogi, s kiji in na gredi. Telovadni nastop je potekel ob največji pozornosti navzočih, ki so navdušeno ploskali in izkazali svojo simpatijo in zadovoljstvo. S svečanim obredom snemanja zastave se je končal uspeli nastop, ki je v vseh zapustil najlepši spomin. Soipoi Kolektivna pogodbena delavnost Zveze delodajalcev Prejšnji teden smo na tem mestu objavili prvi del obsežnega poročila, ki ga je na nedavni seji Pokrajinske zveze delodajalcev za Ljubljansko pokrajino podal predsednik zveze dr. Slokar. V naslednjem prinašamo nekaj podatkov iz drugega dola tega poročila, ki se tiče kolektivno pogodbene delavnosti zveze. Tipična oblika sindikalne ureditve je kolektivna delovna pogodba, ki see sklepa v korist skupnosti, ne pa posameznikov. Kolektivna pogodba je podlaga za sklepanje sindikalnih pogodb ter ima normativni značaj. Sedaj je že večina proizvajalnih panog zajeta v kolektivno pogodbeno ureditev, za ostale panoge pa eo pogajanja že v teku. Socialna ureditev pokrajine se posrečeno izpopolnjuje s sistemom kolektivnih delovnih pogodb. Da so delodajalci imeli razumevanje za težavni položaj delavcev se vidi iz tega, da je bilo le malo delovnih sporov. Pa tudi delavci so pokazali razumevanje za gospodarski položaj podjetij. Novi Sindikalni korporativni sistem je v trajnem napredovanju in vedno bolj pronica v gospodarsko življenje pokrajine. Pri proučevanju kolektivnih delovnih, pogodb postavlja zveza v prvi vrsti načelne smernice, ker je zadnja instanca za ta pogajanja. Čeprav zveza ni vodila pogajanj v tehničnem oziru, je vendar storila veliko delo s proučevanjem načrtov pogodb in z vnosom potrebnih sprememb. Zlasti je zveza gledala ua to, da so bile vse pogodbe v soglasju z zakonskimi predpisi. Skupaj je bilo lani jn letos do junija sklenjeni 30 kolektivnih delovnih pogodb, ki veljaio za 3500 podjetij z 8000 delavci (tu niso vključena kmetijska podjetja s kmetijskimi delavci). V industriji je pilo sklenjenih 9 kolektivnih pogodb in sicer: za Kemično tovarno Moste (209 delavcev), za 54 industrijskih žag (1147 delavcev), za podjetje Sa-turnus (264), za štiri industrijske knjigoveznice (56), za šest podjetij usnjarske industrije (251), za 14 podjetij takstilne industrije (741), za industrijske nameščence pri 280 podjetjih (620 nameščencev), za Akcijsko družbo za kemično industrijo (85 delavcev), za Splošno maloželezniško družbo (238 delavcev). Nadalje je bilo sklenjenih 16 kolektivnih delovnih pogob za obrt. in sicer (v oklepajih število delavcev, na katere se nanaša pogodba): za mizarje, 383 podjetij (212 delavcev) za soboslikarje, 87 obratov (80), za instalaterje, 79 obratov (85), za kamnoseke, 26 obratov (30), za modistke, 52 obratov (82), za čevljarje, 663 obratov (303), za damske krojačice, 331 obratov (297). za krojače. 515 obratov (461), za knjigoveze. 23 obratov (45), za dimnikarje, 41 obratov (45), za brivce, 185 obratov (300), za vezilje, 102 obrata (51), za tekstilne delavce, 8 obratov (10), za uslužbence v ljubljanskih trgovinskih podjetjih, 554 obratov (1904), za gostinske obrate, 100 obratov (500) in za denarne in zavarovalne zavode, 19 obratov (540). V zadnjih dveh mesecih je bilo predloženih Zvezi še 15 novih načrtov za kolektivne delovne pogodbe, za katere je v večini primerov že izdal Visoki komisariat potrebno obvestilo. Predloženi so bili načrti za živilsko industrijo, oblačilno stroko (krojaško, damsko krojaško, čevljarsko in modistovsko stroko), za soboslikarje in de-koraterje. za prevozno industrijo, za gozdne delavce, za kmetijske in vrtnarske delavce, za rudarje, za delavce na industrijskih žagah, za tovarno kleja, za delavce mestnih podjetij in za fotografske delavce. Število sporov je bilo neznatno in je inšpekcija dela le v treh primerih uvedla razsodiščno postopanje. Danes je že premagano stališče, da je ureditev delovnih odnosov prepuščena samo zasebnemu pravu. Prav tako je premagano stališče, naj ureja gospodarsko življenje svobodno tekmovanje proizvajalnih sil. Vse bolj se razvija sindikalna ureditev, ki se kaže prav v sklepanju kolektivnih delovnih pogodb, in ki stremi k pravični ureditvi sožitja vseh razredov. Gospodarske vesti = Iz italijanske filmske Industrije. Družba ENIC (Ente Nazionale Industrie Cinemttografiche) v Rimu, ki zavzema v italijanskem filmskem gospodarstvu neke vrste monopolni položaj in se ne bavi samo z izdelovanjem flmov, temveč tudi izposojanjem filmov in z obratovanjem kinematografov (Rim, Milan, Firenza, Genova Neapelj, Turin, Benetke, Trieste. Bologna,' Catania, Cagliari, Tirana in Asmara) je lani pri delniški glavnici 24 milijonov lir, od katere je bilo plačanih 15.6 milijona lir, zabeležila 1.27 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 1.07). Čeprav se je v lanskem letu čisti dobiček povečal, opozarja letno porcčjlo n?. znatno povečanje produkcijskih stroškov ter pripominja, da je za nadaljnji razvoj izvoza filmov na zunanja tržišča potrebna vsaj stabilizacija izdelovalnih stroškov. = Italijanski kapital pri španski celulozni industriji. Nedavno smo poročal; o ustanovitvi španske družbe SNIACE (So-ziedad Nacional Industria ApPcaciones Ce-lulosa Espanola), ki bo pridobivala iz lesa evkalipta celulozo. Pri družbi, ki 2e gra- di vel'ko tvornico pri Santandru, je s 25% udeleženo znano italijansko podjetje Snia Viscosa, ki je dalo španskemu podjetju na razpolago tudi potrebne strokovnjake. Glede na n -črt za gradnjo nadaljnjih tvornic bo družba SNIACE povišala svojo delniško glavnico cd 90 na 150 nvlijonov pezet. = Manganova ruda iz Bukovine za Italijo. Rumunska vlada je na novo uredila izvoz manganove rude iz rudnikov, ki pripadajo pravoslavnemu cerkvenemu fondu v Bukovini. Uprava cerkvenega fonda je bila poob'a.ščena, da proda razpoložljivo količino 9000 ton rude v Italijo, in sicer po ceni 2200 lejev za tono rude. = iz trgovinskega in zadružnega registra. Vpisala se je tvrdka Anton Gradi-šar. trgovina z lesom v Velildh Laščah. —• Pri zavodu Bar.co dj Roma. podružnici ▼ Ljubljani, je bil vpi-an podravnatelj Pa-olo Roncagli. dosedanji podružnični pro-kurist na službi pri osrednjem ravnateljstvu. — Pri Hranilnici in posojilnici na Ježici, zadrugi z n. j., so bili izbrisani člani upravnega odbora Franc Strah, Janez Presetnik in Simon Lenarčič, vpisani pa Jože Rotar, profesor. Jezica, Franc Dovč, posestnik, Stožice, in Janez Zitko, posestnik Savle. = Iz hrvatskega gospodarstva. Glavno ravnateljstvo za prehrano v Zagrebu je s posebno okrožnico, poslano vsem velikim župam. prepovedalo izkojjavanje in prodajo mladega krompirja, in sicer do 20. junija. Namen te prepovedi je, da bi gomolji krompirja lahko še nadalje rasli in bi se dosegel večji pridsflek. — S sedežem v Zagrebu se je ustanovila tvrdka Energija. d. d. za uvoz in izvoz z delniško glavnico 2 milijona kun (ravnateljstvo: Šerif Beg Seherčehajič, Zvonimir Polič in Pavel Suyer). — Tvrdka Solvav, d. d. v Lukovcu, je lani pri glavnici 80 miljonov kun zabeležila 5.4 milijona klin čistega dobička. Družba Industrija lakov in olja, d. d. v Zagrebu, pa je pri glavnici 2 milijonov kun zabeležila 2.2 milijona kun čistega dobička. — Nadaljnje omejitve potrošnje premoga v Švici. V Švici je bilo izdano uradno poročilo o stanju preskrbe s premogom v bližnji peti vojni z;mi. Poročilo navaja, da mora Švica 95% vsega premoga dobivati iz Nemčije, s katero pa še niso na novo urejeni trgovinski odnošaji. Glede na stanje zalog in bodeče izglede za uvoz je Švica primorana za leto 1943-44. oskrbo s premogom na novo urediti jn uvesti sistem racioniranja na izkaznice. Medtem ko se je doslej dodelitev reduciranilh količin za kurjavo vršila preko trgovcev na podlagi dobav v prejšnjih letih, stop} sedaj v veljavo sistem prodaje proti nakaznicam. Za kurjavo stanovanj v prihodnji zimi ne bodo dodeljevali premoga in bodo morali v stanovanjih kuriti zgolj z drvmi, kj bodo prav tako racionirane in katerih nakup bo vezan na nakaznice. Reducirana bo tudi potrošnja premoga v industriji, plinarnah in v obrti. Letalo v službi zemljemerstva. Kafc- šne možnosti nudi letalo v izmerjenju neznanih dežel, nam kaže najnovejše tiskano poročilo o znanstvenih ugotovitvah nemške antarktične ekspedicije iz 1. 1938-39. Ta ekspedicija je zgoli z letali v dveh mesecih izmerila antarktično področje, obsegajoče okrog 600.000 kvadratnih kilometrov, torej področje, ki je enako Veliki Nemčiji. Ta izmeritev je omogočila sestavo zemljevida celotne površine v merilu 1:500.000. Del kartografiranega ozemlja z visokim gorovjem je bil izmerjen tako, da je bilo mogoče izdelati zemljevid v merilu 1:500.000. Oba zemljevida sta bila narejena, ne da bi kdo od ekspedicije stopil na dotično ozemlje in ne da bi na tleh izmeril kakršno koli dolžino ali nadmorsko višino. Za izmerjenje so uporabljali posebne stereoskopske fotografske aparate tako imenovane Zeissove stereoplangrafe. S temi aparati so iz z/aka izmerili tudi višinske točke, pri čemer so možne napake v višini vrhov največ 50 metrov. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za Kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K»s, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 Ur za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 1.10 lire za kg. KULTURNI PREGLED Knjiga o Apckalipsi Razodetje sv. Janeza, kakor se imenuje danes Apokalipsa, je tisti del sv. pisma Nove zaveze, ki je vzbujal v raznih časih največ premišljevanja, raz age in umetniškega navdihnjenja. Ob njem so se inspi-rirali mnogi slikarji, muziki in pesniki; mistična groza apokaliptičnih podob in preroških videnj je s svojimi simboli ne-ugnano mikala ne samo slavne pridigarje in verske pisatelje, marveč tudi številne laične premišljevalce. Pravkar smo dobili Slovenci knjigo o Apokalipsi iz našega najbolj avtoritativnega peresa: Ljubljanski škof dr. Gregorij R o ž m a n je zbral svoje letošnje postne pridige in jih zaokrožil v 80 strani obse-gajočo knjižico z naslovom »Razodetje sv. Janeza v 'uči Kristusovega trpljenja« (založil Škofijski odbor petih prvih sobot). Založnik jo je opremil z ilustracijami Dii-rerja in Doreja, ki so reproducirane v celostranskem obcegu. V knjižici prevzvišenega avtorja je pri-občenih sedem pridig, ki tvorijo v tej izdaji poglavja enotno zasnovanega in zaokroženega spisa. V prvem poglavju beremo podatke in misli o značaju, pomenu in postanku razodetja sv. Janeza. Ta apostolski spis je postavljen v okvir zgodovinskih pojavov tedanjega časa (spisan je bil v zadnjem desetletju prvega stoletja). Njegov namen označuje pisec takole: »(Sv. Janez) ni hotel pisati bodoče zgodovine, amp^k smisel zgodovine je hotel odkriti; povedati, kakšen namen, smisel in cilj imajo vsi zgodovinski dogodki, ki se zde včasih kar nerazumljivi. Hotel je pokazati, da Bog s popolnoma neodvisno svobodo, neoviran po ljudskih strasteh in satanovem sovraštvu, tke preprogo človeške zgodovine in če se raznobarvne niti še tako zmešano in nesmiselno prepletajo, vendar on, neprekosljivi mojster, vse pregleda, ima vse v rokah: tisti pa, ki človeško zgodovino delajo, morajo tako tkati kakor odgovarja božjemu načrtu in nič drugače. Končna slika preproge je po božjem vzorcu stkana.« V nadaljnjem označuje pisec v zvezi z Janezovimi videnji smisel Kristusovega trpljenja in njegov pomen za človeka. — V ostalih poglavjih vodi avtor bralca po svetu simbolov in podob Janezovega razodetja, svetu, ki prekaša po svojem videzu Dantejevo fantazijsko moč. Jasno in preprosto tolmači pisec drugega za drugim vse važnejše simbole in versko vsebino vseh podob v tej »mistični filozofiji zgodovine«, kakor bi rekli v lajiškem jeziku. So to poglavja: Gorje na zemlji. — Zena in zmaj. — Zver iz morja in zver iz zemlje. — Napoved sodbe in sedmere čaše božjega srda. — Obsodba Babilona in obeh zveri. — Končni poraz satanov in poslednja sodba. Vse te, tako skrivnostne simbole in privide z njihovimi ponekod grozo vzbujajočimi podobami to'mači pisec z erudicijo teološkega strokovnjaka, obenem pa jih veže z moralnimi nauki, s človeškim vsakdanjim življenjem, spajajoč tako tudi v tem primera končnost z neskončnostjo. Ta slovenska razlaga Apokalipse je hkrati hvalnica človeškega trpljenja in krščanske požrtvovalnosti v vekovitem boju zoper zlo — boju, ki je dandanes tako zaostren. Skozi vso knjigo se prepleta motiv trpljenja kot neogibnega deleža človeške usode, trpljenja, ki ima vedno svoj najvišji vzor v Kristusovem trpljenju in v požrtvovalnosti svetnikov. Čeprav je spis zrasel iz tisočletne tradicije krščanskega podoživljanja in tolmačenja Janezovega razodetja, se oglaša skozi apokaliptična simbole in podobe tudi glas današnjega človeka, iščočega mimo tolikih prepadov varne poti skozi vihar Tgodovine. k? skuša razdejati tolike ponosne stavbe človeškega duha in čigar rjovenje navdaja hropeča satanska mržnja. Vzlic vsemu opozarja cerkveni dostojanstvenik zbegano človeško srce, da bo »končna slika preproge« (zgodovine) po božjem vzorcu stkana«. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 16. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red A. četrtek, 17. jun„ ob 18.30: Skupno življenje. Red četrtek,-Petek, 18. jun.: Zaprto. OPERA Sreda. 16. junija, ob 18.: Vnebovzetje B. D. M. Red Sreda. Četrtek, 17. jun., ob 38.: Traviata. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 18. jun., ob 18.: Tiha voda. Red A. * H. Sattner: »Vnebovzetje B. D. M.« Ora- torij v treh delih za soli, orkester in zbor. 1. del: Dorniitio (Smrt); 2. del: AsSump-tio (Vnebovzetje); 3. del: Corcnatio (Ven-čanje). Solisti: sopran — Heybalova, alt — Golobova. tener — Lipušček, bariton — Dolničar, bas — Lupša. Dirigent: Anton Neffat; zborovodja: R. Simoniti. Besedilo: dr. Mihael Opeka. romika * Umrl je grof Olgiati. v Comu je umrl grof Filipi Olgiati, bivši kom1 sar in prefekt v M:lanu, Firenzi ;n Torinu. * Zvezni tajnik v Postumiji. Te dni je obiskal sedež GILa v Postumiji Zvezni tajnik iz Triesta. Potem ko si je dal poročati o delovanju Gilove organizacije na področju Postumije, je prisostvoval predstav! za vojake in bojevnike. Po predstavi se je odpeljal v Trieste. * prevallo, ne več Preval. Uradni list provirce T.ieste je objavil odredbo, da se sme posihmal rabiti za dosedanjo oznako kraja Preval v občini Crenozza pri Triestu samo oznaka Prevallo. * Polkovnik Vercesi padel v črni gori. Iz R ma poročajo, da je padel v črni gori v borbi z ondotnimi uporniki polkovnik j Paolo Vercesi iz Bosnasca pri Paviji. B'l je rekaj časa v službi pri 21. arm3dnem zboru v Libiji, februarja 1941. pa je prevzel poveljstvo nekega polka, ki je operiral na črnogorskem ozemlju. Zdaj je na čeiu svojega oddelka junaško umrl. * Pol milijona podpore za gorizijsko knjižnico. Minister za prosveto v Rimu je podpisal ollck, ki dovoljuje pol milijona lir kredita za ureditev knjižnice v Goilziji. S tem denarjem se bodo popravili knjižnični prostori, izpopolnile pa se bodo tudi knjižne police. * počastitev svetega Antona v Padovi. Iz Padove poročajo, da se je zbralo na letošnji god svetega Antona v Padovi nad 20.000 vernikov, ki so prisostvovali maši v ordotni cerkvi,' ki je posvečena svetemu Antonu Popoldne je bila svečana procesija. v kateri so nosili relikvije svetega Antona. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. V častitljivi starosti 86 let je umrla ga. Marija Masneceva. K večnemu počitku jo bodo spremili v sredo ob 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Na Jesenicah je umrla ga. Angela pavlineva, rojena Simmer. Dočakala je starost 65 let. Za njo žalujejo soprog, hčerki, sinova in drugo sorodstvo. Pokopali so pokojnico na Jesenicah 14. t. m. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. u— Sv. Vid je črešenj sit, pravi stari rek. Tudi letos nam je naklonil precej tega žlahtnega prvega sadu. Po letini črešenj presojajo dolenjski vinogradniki tudi letino v goricah. Letos vinogradi dobro obetajo. Bati se je samo. da bo prepogosto deževje oškodovalo našega kmeta in s tem vse prebivalstvo. Binkoštne praznike smo imeli zelo tople, celo vroče, saj smo v nedeljo čez dan zabeležili 27.1° C, v ponedeljek pa 26.4° C. Tudi noči so bile izredno tople in včeraj zjutraj smo zabeležili 15° C. Zal pa se je nebo v noči od ponedeljka na torek spet pooblačilo in je Vid včeraj go-doval ob kislem vremenu, ki je obetalo novega dežja. To pa po kmetski sodbi nikakor ni prav. Če je na Vidovo dež, pravijo kmetje, bo pšenica slaba in vino se habi. Dež sv. Vida — ječmenu ne kaže prida. Kratek in jedrnat je naslednji rek: »Sv. Vid. dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj!« u— Opozorilo spoštovanim naročnikom »Umetnosti«. Izšla je Moderna španska lirika v prevodu A. Gradnika z esejem B. Borka in ilustracijami M. Maleša. Naročniki »Umetnosti« uživajo pri nabavi te pomembne pesniške zbirke, ki je bila prevedena že skoraj v vse evropske jezike, dve ugodnosti, če jo naroče naravnost pri založb;: 1.) skoraj 20% popusta, t. j. za ceno 50 lir (namesto 65 lir); 2.) plačljivo lahko v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Knjiga je tiskana na najfinejšem papirju v dveh barvah in vezana v celo platno. Obsega 130 strani. u— Zadnja produkcija šole Glasbene Matice v tekočem šolskem letu bo v nedeljo dopoldne 20. t. m. Na produkciji bosta nastopila dva gojenca iz solo-pevskega cd-delka, in sicer Korošec Ladko iz šole ravnatelja. Betetta in ga. Vidmar Draga iz šole ge. prof. Wistinghausnove. Ostali del spore la pa bosta izpolnila mladinski in šolski zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča. Produkcija se bo vršila v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob 3Aj10. Podrobni spored bo od četrtka dalje na razpolago v knjigami Glasbene Matice. u— Sprejemnega izpita iz telovadbe bodo oproščeni samo učenci, ki so bili telovadbe oproščeni v preteklem šolskem letu. Če pa želi še kdo biti oproščen, mora vložiti vsaj do 18. t. m. pri ravnateljstvu, kjer se je zglasil za sprejemni izpit, prošnjo, na obrazcu, ki ga dobi pri Zveznem poveljstvu GILL-a. u— Glasbena akademija v Ljubljan1. Prva sklepna produkcija bo v petek 18. t. m. ob 19.15 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so poleg komorne glasbe točke za petje, klavir, violončelo in klarinet. — Predprolaja sporedov (po S ta 1 L) ▼ kn>-garni Glasbene Matice. u— Občni zbor -Muzejskega društva za Slovenijo bo v torek 22. junija ob 5. url popoldne v čitalnični dvorani Narodnega muzeja. u— Vse samozal°žnike ln slikarje, Id so založili ali ilustrirali slovenske knjige, vljudno prosim, da se zglasijo v knjigarni žužek v prehodu nebotičnika v sredo popoldne ali v četrtek dopoldne. u— Obvezno cepljenje zoper tifus se je v mestnem fizikatu začelo binkoštni ponedeljek. Opozarjamo lastnike in uslužbence V3eh obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, izkuhov, restavracij, mlekarn, mesarij, branjarij, pekarij, slaščičarn in podobnih obraitov, prav tako pa tuli vse perice, da bo obvezno cepljenje zoper tifus trajalo samo ta teden ter marajo priti k cepljenju prav vsi, da pozneje ne bodo imeli sitnosti ali celo kazni. Cepljenje bo vsak dan od 7. do 9. ure. Moški naj1 pridejo v ambulato-rij v M ah rovi hiši na Krekovem trgu 10, ženske pa v mestni fizikat v n. nadstropju Mestnega doma. Spet ponavljamo, da uživanje z ščitniih tablet proti tifusu ne povzroča nikakih težav in nobene reakcija, pač pa tako cepljenje nudi za več mesecev varstvo pred obolenjem za to nevarno boleznijo. Opozarjamo tuli, da je treba tablete uživati na tešče, ker drugače tablete ne učinkujejo. u— Slike za osebne legitimacije. Pona-ročila po posnetkih Fototurist sprejema čampa Anica, Wolfova 6. (Foto Bem). u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I sporoča svojim članom, da je nabavila več razpihalnikov za tobačni prah zaradi zatiranja uši na fižolu in drugi po-vrtnini. Razpihalnike dobijo člani na posodo proti majhni obrabnini pri društvenem pregledniku' g. T. Drenigu, Cesta v Režno dolino 36. Istotam dobijo lahko tudi tobačnega prahu. Podružnica obavlja po naročilu tudi škropljenje s tobačnim izvlečkom proti ušem na sadnem vrtu in jagodičju. fižolu in drugi povrtnini. Pismena naročila na podružnični naslov; Erjavčeva 4a/II desno. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Vilko Mazi v počastitev spomina svojega blsgopoiccjnega strica Josipa Mazija znesek 150 lir. Pn-srčna hvala! u— V petek bo odprta nova knjigarna žužek Jože v prehodu nebotičnika. u— Za nove osebne legitimacije vam izdela fotografije hitro in 1 čno FOTO BEM — Uolfova 6. u— Obročkan kanarček se je na bin-koštno soboto dopoldne zaletel v sobo št. 33 mestnega tehničnega urada na Nabrežju 20. septembrai, kjer ga lastnik debi. u— K°zolec je pogorel. Na praznik popoldne je v Karunovi ulici v Trnovem pri posestniku Jerini, po domače Jernaču, izbruhnil ogenj, ki je upepelil kozolec in poškodoval hlev. Sklepajo, da sta zažgala kozolec dva pijanca, ki sta spala na njem. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so med prazniki spre je'i več ponesrečencev. Z zlomljeno levo nogo so pripeljali iz Šmarja 76-letno zasebnico Marjano Puše-vo. 8-letni pleskarjev sinček Marjan Ma-rinšek iz Ljub'.jane se je vsekal v palec levice. Cecilija Mustavarjeva, 8-letna hčerka posestnika z Vidma, je opečena na levi nogi. Z brzojavnega droga je padel in dobil hude notranje poškodbe 20-letni delavec Marjan Kumer iz Ljubljane. Pri padcu si je zlomila levico 8-letna hčerka posestnika z Velike Loke Florjana Zupančičeva. 70-letni mizar Anton Vidic iz Krke pa se je ranil na levici. Z Gorenjskega MIad?nski zbor v Kranju. V okviru tedna tvorne mladine je govoril okrožni vodja dr. Hocliste"'ner mladeničem in dekletem v nekem kranjskem obratu. Pozval je mladino, naj s krepkim sodelovanjem, pokorščino in disciplino prispeva k zmag'. Nato si je ogledal mladinski stanova: jski dom. Na Brez juh je bil sklican zbor krajevne skupine. Okrcžni govornik Kieser ;'e podal pregled dogodkov v zadnj h mesecih. Nato je govoril župan V/eiss, ki je poz val poslušalce k živahnejšemu sodelovanju. V Podnartu—Kropi je pokrajnSki govornik dr. Kle n predaval o snovi: Vse pio-ti boljševizmu. Opczarjal je na propagando, ki razširja moskovska gesla. Kakor se je leta 1917. Rusija vojaško popolnoma izčrpala in zruš la, se bo zrušila tudi tokrat. Vsakemu Gorenjcu, je rekel govornik, velja opomin, naj se s povečano stvaritvijo izkaže vrednega zaupanja in skrbi, ki ga ima nemško vodstvo za Gorenjsko. V ž marin em pod šmarno goro je umrl delavec Lovro Kaiser, ki sa je ponesrečil pri padcu. Zapustil je vdovo s 4 otroki. Tovarna Seta je za družino priredila zbirko. — V šmartnem se je naseTa zakonska dvojica Reich z južnega Tirolskega. Župan Oskar Klein si prizadeva, da bi se vrtnarstvo čim bolj razvilo. —■-r"-" - ' - S- K ' . " , - ' ' • It.j^š.^t?;:« -•-••» ■K.cs. >1 . r . v' Zanimiv posnetek lz bližine Palerma: Ameriški bombnik, Id ga je zadeto protfletalska topništvo, se oddaljuje in pada v morje*, puščajoč sa seboj trak gostega dtana V Cerkljah nad Kranjem Jo W1 sklican k razgovoru štab krajevne skupine. Krajevni vodja Kohlmelter je postavil nekaj novih mož na odgovorna mesta. Urad krajevne organizacije je prevzel Miiller, vodstvo propagande pa stražmojster Kubmann Voditeljica. otroškega vrtca Marija Rad-lacherjeva je prevzela vodstvo ženska mladinska skupine. S^rrn šžaferska li «f Ncvi grobovi. V starosti 46 let je umrl v Mariboru upokojeni hranilniški ravnatelj Anton Huhnvogel, ki je v prvi sve-j tovni vojni boril kot rezervni častnik. Po ; hudi poškodbi e izgubil nogo in je bil i dve leti navezan na posteljo. Smrt ga je rešila trpljenja. Na Teznem je umrl železničar Frr- ne Bre.mik. slar 51 let, v Mariboru pa ga. Marija Borboševa, Na Pra-gerskem je umrl po daljšem trpljenju mi-r-arski mojster in gostilničar Anton Stampfl. Pckopali so ga v Slovenski Bistrici. Nad:--? r;mr a v Mariboru 65-letna Marija Z.afnikova. O zr ;!• - ; : r a Štajerskega je predaval v Mariboru rs povabilo Ljudskega vseučilišča dr. Helmuth Carstanjen. Obširnejše poroči o o tem predavanju je objavila »Marburger Zeitung« v petek 11. t. m. V binkoštni stevi'ki tega dnevnika pa je objavljen obširen uvodnik o isti snovi. Uvodnik je napi*al glavni urednik A. Gerschak. Zbral je. mnoge zgodovinske podatke, ki bodo zanimali tudi vse naše zgodovin? rje. Dan glasbe v $ršt?r> ju se je pričel z budnieo tovarn:;ke godbe. Ob 9. je bil v Woschnaggovi tovarni usnja koncert za delavstvo. Zvečer so nastopili gojenci šožtanjske Gl-a^hcne šole. Od ikovala sta se zlasti 9-lctni flavtist. Reinhold Klop-schitz in violinist Hans Trojar. Dan glasbe je bil zaključen s koncertom šoštanjskih glasbenih včite''ev. — V maju ?e je v Šoštanju rc f dečkov in 5 deklic, umrla pa sta 2 me."!:*. :n 4 ženske. O zaščiti pre-T letalskimi napadi je objavil v binkoštni šlevilki mariborskega dnevnika d*'jši članek zvezni vodja Franc Steindl. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem .is z vel T.vnost jo od 5 maja 194* uvedel nerv k-- določb« o protiletalski zaščiti. Franc Steindl pa daje podrobna navodila, kako re mora izvesti organizacija. V času cd IS. do 30. t. m. se morajo nri vseh kraje"n:h »kup:nah na Soodnjem Štajerskem uslanrvitj rd'Tiženia za protiletalska zaščita. Takojšnjo veljavo imajo določbe o zatemnitvi, o čiščenju podstrešij, o nabavi m pripravi potrebnega orodja in r izgradnji zrklnir1 Parola na Spodnjem Štajerskem s« glasi: * Pripravljen biti, to je vse!« SPOR T Pripisi k praznikom i— a* r!}'- C. 43-viJ? IT T."" 1?-. SREDA. 16. 7.30; Slovenska časa. - Poročil' JUNIJA IP43-XXI. r!a'ba. — 8 00: Napoved v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12."0: Poročila v slovenščini. — 12.45: Napevi in romance. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v — 13.12: K'asični orkester. — 14 00: P oročila v italijanščini. — 14.10: Koncert malega orkestra, vodi di-ricent Stane Lesj-k. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00; Napoved časa. — Poročila v ita'ijanščini. — 17.15: Koncert pianista Bojan Adamiča. — 17.40: Koncert dua Adamič—Golob. — 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 10.45: Politični komentar v slovenščini. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. '— 20.20: Orkester >Armonia«, vodi dirieent .Segurini. — 20 50: Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia. — 21.15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina. A. Dermelj — II. vio'ir>a, V. Šušterš'č — viola, C. Šedlbauer —- čelo). — 22.(V): Predavanje v slovenščini. — 22 10: Koncert Adamičevega orkestra. — 22.45: Poročila v italijanščini. Mladi Hermežani tn Mladi tmeH srečo V ponedeljek popoldne je M sovem stadionu v šiški zaključen nriadfn-ski turnir, ki ga je priredil SK Vič in na katerem so razen mladine organizatorjev nastopila še mladinska moštva Hermesai, Marsa in žabjaka. Na terenu je torej dva dni zaipredoma mrgolelo nadebudnih brcar-jev okroglega usnja., ki bodo prej ali slej le končali uvodna poglavja nogometnega učbenika in se polagoma z uspehi uvrstUM med starejše tovariše. K2kor smo že zapisali v ponedeljskl tedaj! našega lista, sta v tekmah prvega dneva zmagali moštvi Viča in Hermesa^ ki st^. na praznik odigrali finalno tekmo za glavno darilo turnirja iz rok Vičanov, premaganca (žabjak in Mars) pa sta bila angažirana za tolažilno darilo, ki so ga priskrbeli Hermežani. Po čulnem naključju sta se obe praraii-ški tekmi končali z enakim izidom 1:1 (1:0) in sta bili obe zmagi prisojen! srečnejšima udeležencem?, po žrebu. Pri tem se je Fortuna nasmejala; Marsu v tolažil-nem srečanju. Hermesu pa v glavni tekmi proti Vičanom. Tekmi, ki sta potekali ob precejšnjem zanimanju malih in najmanjših navijačev, sta pokazali, da so n ši klubi po dolgem in morda celo predolgem čakanju le začeli misliti na naraščaj, iz katerega bedo v veščih rokah nekoč le zrastli radomestnild za marsikaterega naših sedanjih nogometašev, ki se bolj ali msr.j naglo bližajo zasluženemu pokoju. • Vsaki prazn:ki. in tako tudi hinkošti. so za športnike zmerom eden terminov, ko si svoj spored prikrojijo nekokko boli svečano. V teh resnih časih so ti običaji nekoliko izgubili svojo vrednost, toda tu pa tam st le r- ' -r'Važnost, da ostane pri starem. * V tem pogledu so na binkoštno nedeljo najbolje odrezali prijatelji špoTta in nogometa še posebej v rumunski prestolnici Bukare:ti, kjer so lahko prisostvovali veliki mednarodni tekmi med reprezentancama Slovaške in Rumuni je. Pred 30 000 gledalci se je ta dvoboj končal neodločeno 2:2 (1:2). V ponedeljek so se v Stockholmu v enakem dvoboju srečali Švicarji in Švedi, vendar o njegovem izidu še nimamo podatkov. * Med nogometnimi tekmami po italijanskih terenih je treba tukaj zabeležti kvalifikacijsko tekmo v Bresciji, ki sta jo igrali za dokončno odločitev, kdo izmed obeh pojde v divizijo B. moštvi Parme in Verone. Zmagala je Parma z 2:0, ki bo tako prihodnjo sezono igrala v višjem razredu skupno s Gorizijo iz svoje skupine. * V Rimu sta se boksala Palmarm in Dejana za naslov državnega prvaka sTednje teže. Pal-marini je v 10 krog h po točkah obdržal svoj prvenstveni naslov, toda športna javnost, ki je bila navzočna, niti ni bila čisto zadovoljna s tako odločitvijo. s—« Iz Zbora nogometnih sodnikov. Obvezni plenarni sestanek vseh gg. sodnikov (tudi onih na dopustu) bo danes v sredo dne 16. t. m. ob 18.30 v posebni sobi restavracije Slamič. Obvezna udeležba zaradi izredno vsžnih sporočil! s— Hermes (lahka atletika sekcija). Naprošajo se vsi isihkoatleti (moški tn ženske), da se udeleže članskega sestanka danes v sredo dne 16. t. m. ob 18. v klubskih prostorih na igrišču. Zaradi razgovora o bližnjih tekmovanjih prosim točne udeležbe. — Načelnik. A. ALEXANDER: ROMAN Zadovoljen smehljaj mu je skrivil ustnice. Vse je šlo imenitno, docela po njegovih načrtih. Pred dvanajstimi urami je bil po tem takem Hearn pol-drug dan poti od kraja, kjer je bil on ta mah. Od tedaj so bili odkrili ukano; telefon in brezžične postaje so se kakopak vročično potrudile ter obvestile policijo vzdolž vse meje o njegovem begu, toda vsi ukrepi so bili po njegovem računu prekasni, kajti kapetan ni mogel imeti več dovolj časa, da bi dognal, v kakšni preobleki je bil pobegnil in kakčno ime si je bil vzdel, niti ne možnosti, da bi sam pravočasno dospel na mejno postajo. Moral bi biti pravi čarovnik, obdarjen z nadnaravnimi močmi, da bi se mu to posrečilo. Jutri ob tej uri bo vele-častiti Mackenzie najbrže v Mexico Cityju, od koder bo potem nadaljeval beg pod drugo krinko in drugim imenom, oskrbljen s potnim listom, ki bi ga mogli samo redki strokovnjaki, nikakor pa ne zago-vedni cariniki, spoznati, da je ponarejen. Naprej proti Guatemali, v varno, zlato prostost! Vlak je jel zavirati, prisopihal je na mejo in obstal. »Carinski pregled! Pripravite potne liste!« so se začuli oblastni glasovi na hodniku voza. »Velečastiti« je podal svoje papirje častniku, ki je opravljal pregled, ne da bi vzdignil glavo iznad knjige o protestantskih misijonih na Kitajskem, ki jo je imel pred seboj. »Velečastiti Philipp Mackenzie?« je vprašal častnik listaje po pasošu. Huntingtonu se je skrčilo srce. Čemu to vprašanje? Zakaj je častnik tako natančno pregledoval potni list? Ne da bi pokazal svoj notranji nemir, si je detektiv brez naglice porinil zlate naočnike na čelo in pogledal častniku v oči. »Moje ime je Mackenzie. Kaj želite od mene?« »Bodite tako ljubeznivi pa me spremite v pisarno. Gre za navadno formalnost: v potnem listu vam manjka neki žig.« »Veličastiti« je brez oporekanja vstal in odšel s častnikom; stopila sta iz voza in krenila čez skopo razsvetljeni postajni pločnik. Na oko je bil Huntington docela miren, toda srce mu je utripalo, kakor bi se hotelo razleteti, in možgani so mu vročično delovali. Kaj je pomenila ta nevšečnost? Izključeno je bilo, da potni list, čeprav je bil ponarejen, ne bi bil formalno v redu. Detektiv se je dobro razumel na take reči in ga je bil pred odhodom kar najnatančneje pregledal. Po drugi strani si ni mogel misliti, da bi mu bil kapetan Hearn že v tako kratkem času prišel na sled. Stopila sta v urad obmejne policije. Sredi pro- storne trezno opravljene dvorane je stala dolga | štiri in dvajset ur. Kakšno eudno naključje.... miza, okrog katere je sedelo mnogo redarjev. Čast- j Vsekako je bilo treba to grenko molče požreti m nik, ki je bil privedel Huntingtona. je s pritajenim ; hitro najti izhod, glasom rekel postarnemu mo?,u, edinemu, ki je bil j v civilni obleki, nekaj besed. Detektivovi pozornosti ni ušlo, da se je eden izmed redarjev kakor slučajno postavil pred vrata. »Vi ste velečastiti Mackenzie?« je zdai vprašal uradnik v civilni obleki in se obrnil k Huntingtonu. »Da, jaz,« je dokaj zlovoljno odvrnil detektiv. »Prosim vas, nikar me ne zadržujte, kajti moj vlak odpelje vsak trenutejc.« »Zal mi je, da vam delam sitnosti,« je oni prijazno odvrnil, »a vožnje ne boste mogli nadaljevati.« »Kako to? Branite mi, da bi se odpeljal? Zakaj le?« Uradnik je v kupu spisov, ki so ležali na mizi, poiskal neki papir. »Tu imamo nalog od newyorške policije,« je hladno dejal, »na osnovi katerega se morate v treh dneh zglasiti pri sodišču kot obremenilna priča v obravnavi proti tolpi zloglasnih trgovcev z dekleti.« »Kot obremenilna priča?... Pri sodišču?...« Huntington ni verjel svojim lastnim ušesom. »In kdo se mora zglasiti? Velečastiti Mackenzie?•* »I kakopak, toenda sem se dovolj jasno izrazil.« V detektivovih možganih se je podil vrtinec misli. To je bilo nemogoče! Ime »velečastitega« Maeken- zieja si je bil sam izmislil in ga je nosil zdaj šele ! štrlela naproti »Aha, zdaj se spominjam!« je zamišljeno deial. »Nisem več mislil na to. A stvar je res močno neprijetna: danes se moram na vsak način udeležiti konference misijonske družbe, ki bo v Montercvu, toda čez dva dni bom zanesljivo spet v New Yorku. Hm, nekaj mi je prišlo na misel... kakopak, saj se bo dalo urediti: rade volje položim deset tisoč dolarjev varščine, da bom čez dva dni v New Yorku. Upam, da ne boste oporekali.«« Uradnik se je v zadregi spogledal s tovariši. »V takem primeru bi morda lahko vzel nase odgovornost,« je rekel počasi, z obotavljajočim se glasom. Takoj nato pa se mu je obraz stemnil, kajti eden izmed ostalih policistov je bil pristopil k njemu in s prstom pokazal na neki stavek v pisanju. * »2al mi je,« je dejal in skomignil z rameni, »a vaše ponudbe ne morem sprejeti. V pismu new-vorške policije je pripomba, ki je prej nisem opazil: .Morebitno ponudbo varščine odbijte'.« Huntington se je ozrl in skozi odprta vrata zagledal železniškega uradnika, ki je pravkar dajal znamenje za odhod. Zažvižgalo je in vlak je potegnil. »Razumeti morate,«« je spet začel policist v civilni obleki, »da opravljam samo svojo dolžnost...« Groza mu je zadrgnila glas: cev pištole mu je ! Anica se je sprva prestrašila, potem pa ni več mislila na to. To bo samo šala, si je rekla in mirno korakala proti mesta. Že od daleč je zagledala pisano množico in slišala žuborenje neštevilnih glasov. Na velikem travniku, nedaleč od kraljeve palače, je videla množico bogato opravljenih mladih deklet, izmed katerih bo ena izbrana kraljeviču za ženo. Anica ni hotela čisto blizu; bolj oddaleč se je čudila in pričakovala, kaj se bo zgodilo... Umetno ii&eim beljak K poskusom pridobivati nove sirovine biološkim potom spada tud problem umetnega izdelovanja beljaka. 2e med prvo svetovno vojno in po nji so delali poskuse z izdelovanjem beljaka sintetičnim potom. Ti poskusi so s pomočjo nove biološke sinteze beljaka dosegli zdaj uspeh, ki bo imel važne posledice. Umetno izdelani beljak se da uporabiti v gospodarske svrhe. V Nemčiji je umetno izdelovanje beljaka že široko organizirano. Postopek sloni na biološki podlagi. Narava sama izdela beljak. V ta namen je potrebna posebna vrsta glivice, ki vsebuje niena substanca v posušeni obliki nad 50% beljaka. V velikih stolpom podobnih posodah goje v posebnih hranilnih raztopinah glivice. Sulfitnemu lugu se dodajo kot hranilna raztopina še nekatera hranila. —■ Doslej se sulfitni lug nikoli ni v celoti izkoriščal. čeprav vsebuje važne sirovine. Z novo sintezo beljaka je bila pa pridobljena iz luga važna izhodna snov za prehrano. ki bo na razpolago v velikih množinah. Biološka sinteza beljaka omogoča torej na eni strani izdelovanje beljaka sintetičnim potom, na drugi strani pa nudi važno možnost izkoriščanja sulfitnega luga; Nov postopek prihaja v poštev v prvi vrsti za tiste države kjer je razvita industrija stanične volne. Petje pod narkozo V neko lisabonsko bolnico so piir-čljali oni dan mladeniča, ki ga je bilo treba nemudoma operirati. Ko so je bolnik onesvestil in ko so bili kirurgi že pripravljeni k operaciji, se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Bolnik je začel prepevati. Pel ie z iepo donečim glasom arije iz »Čarobne piščali« in »Rigoletta«. Zdravniki so strmeli nad tem čudežem človeškega glasu, ki se je razlegal čist in ja. sen iz grln narkotiziranega človeka. Mislili so. da leži na operacijski mizi operni pevec. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje. ko jim je bolnik po operaciji povedal, da pač rad poje in hodi poslušat oere, da pa ni imel niti pojma, cla bi lahko sam pel operne arije. Primarij bolnice, sam nadarjen za glasbo, je opozoril svojega prijatelja opernega pevca na nadarjenega mladeniča. Povabili so ga v gledališče, kjer je zapel aekaj arij vpričo ravnatelja. In takoj so mu obljubili, da bodo poskrbeli za njegovo pevsko izobrazbo. To bo pivi primer, da so odkrili pevski talent v omotici. FinSko-madžarska razstava Madžarski prosvetni minister Szlnyei jc oni dan otvoril razstavo finsko madžarskega prijateljstva v Budimpešti. V otvoritvenem govoru je izjavil, da je namen razstave s stvarnimi argumenti dokazati, da živi v duši madžarskega naroda zavest sorodstva s finskim narodom. Razstava najprej kaže v velikem rodovnem deblu skupne vezi madžarskega in finskega naroda. Glavna veja so Madžari, (.ruga Finci, potem pa slede Mor d vini, Kavčiči, Ostijaki, Voguli, Samojedi, VotjaJo, Slrjani, Japonci in drugi. Na razstavi je prikazana tudi zveza med narodnimi pesmimi in narodno umetnostjo ter najznačilnejši primeri finskega slikarstva in kiparstva, last buddmpeštanskega muzeja upodabljajoče umetnosti. Lessingova drama v Ankari V gledališki dvorani Ljudskega doma v Ankari je bila prva turška uprizoritev Lessingove drame »Ninna von Barn-helm«. Predstavi je prisostvoval tudi turški državni predsednik. Maršal Mannerheim potopis ec Finskimaršal Karol Gustav Mannerheim je zelo znan kot dober strateg. Toda le rnalo ljudi je poučenih o tem, da je nedavno izdal pomembno potopisno delo pod naslovom »Po Aziji od zapada na vzhod« V tem delu je zanimivo opisal kraje, pott, vasi, mesta, narode in rase, ki jih je spoznal leta 1908. ko je prepotoval v spremstvu dveh koza ko v pot od Bakua pa do Idtajske prestolnice. Ta not je dolga 14.000 km, od teh jih je prevalil 3000 p3 popolnoma neznanih krajih m pokrajinah. Znani raziskovalec neznane Azije Sven H edin se je zelo pohvalno izrazil o tem delu maršala Mannerheima, ki so ga braii z velikim zanimanjem, saj je napisano v živahnem slogu, ki zelo priteguje '"italčc. vo pozornost. Sven Hedin priznava, da o mu pri njegovem azijskem znanstvenem potovanju zelo koristili zemljevidi, ki mu jih je svojčas stavil Mannerheim na razpolago. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marija Mihelič dne 14. t. m. po težki bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne. 16. junija 1943 ob %5. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI Dal 7 al ti giugno vengono dne serie di Pegasti legar v Turčiji Epidemija pegastega legarja dela oblastem v Ankari hude preglavice. Do 1. junija je bilo zabeleženih v Istanbulu 395. v Ankari pa 104 primeri te nevarne nalezljive bolezni. Policija je dobila nalog strogo paziti na vse zanemarjene ljudi po mestu. Berače, postopače in druge ljudi, ki hodijo po mestu brez dela. umazani in /'anemarjeni, spravlja policija v javna kopališča. kjer se morajo kopati, obleko in čevlje jim pa razkužiio Kdor more. se da tudi cepiti Primanjkuje pa seruma V istanbulu pričakujejo, da jim bo v kratkem poslan serum iz Nemčije. Turški tisk ie porabil to priliko, da je opozoril javnost na vedno večji dotok podeželskega orebivalstva v Istanbul. Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1940 je imel Istanbul 800 tisoč, zdaj jih pa ima že okrog milijon Oblasti so odredile zdravstveni pregled vseh v mesto prihajajočih ljudi že v pristanišču in na kolodvorih V »Uvodu v dvorno etiketo« iz leta 1727 so d~ana mladim plemičem navodila, kako se je treba vesti na evropskih dvorih kak šne so tam navade in ceremonije. Eno poglavje obravnava vprašanje, kako hodijo na dvorih spat in kako vstajajo. V tem poglavju je rečeno, da se morajo celo kronane glave strogo držati določenega časa. kdaj je treba hoditi spat in kdaj vstajati. Ti predpisi so bili prav tako strogi za kronane glave kakor za otroke Po strogih dvornih predpisih, ki so ostali v veljavi nad 100 let, so morale kronane glave ter člani vladarskih rodbin hoditi spat poleti ob 10.. pozimi pa ob devetih zvečer. Kronika španskega dvora pripoveduje. da se prva žena Karla II., Marija Luiza. no prihodii na španski dvor ni hotela ukloniti temu običaju. Izjavila je, da bo hodila spat, kadar se ji bo zahotelo. Toda naletela je takoj na odločen odpor. Njene komornice so se vsak večer, kadar kraljica ni pravočasno vstala, da bi se podala k počitku, molče pojavile in jo začele slačiti kar za mizo. Ena ji je jela česati lase. druga je zlezla pod mizo in ji sezula čevlje. Tako kraljici ni preostajalo drugega, nego oditi v spalnico. Drobne zanimivosti Mednarodni vzorčni sejem v Barceloni. Španski minister za industrijo je v imenu generala Franca otvoril deseti mednarodni sejem v Barceloni Konec varietejev v Italiji. Vse prireditve. ki ne ustrezajo resnosti današnjega časa, so v Italiji deloma odstavljene s sporeda. deloma pa bodo še ukinjene. Oblast-va so prejela v ta namen stroga navodila. V Rimu so prošli mesec ustavili vsakršne predstave z varietejskim sporedom. Tudi reproducirana glasba se mora prilagoditi današnjim resnim časom. Gost in gostilničar bosta kaznovana v Franciji, če se bosta pregrešila proti določbam za zatiranje črne borze. Ta učinkovit ukrep je napovedal ministrski predsednik Laval v svojem nedavnem radijskem govoru. Velika draginja na Kitajskem. Dunajski dnevnik poroča, da so cene narasle v Čung-kingu od leta 1937 za 82krat. Zborovanje mednarodnega združenja komponistov. V madridskem konservatoriju so Buoni m Ters?o quinquennali 5% a premi di L« s miliardi ciascuna Interes " c prsati esenti da ogni imposta presente e futur? PREZZO di emissione: L. 97 pei ; gni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni esegui>? dal 7 ul 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno deuo Le sottoscrizioni vengono esegune soio tn contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di u 6 miliardi di Buoni concorre annualmente a n 10 premi per un ammontare compiessivc di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrah. Le sottoscrizioni si ricevono pri.s,- tutte ie Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalia Banca dTtalia: Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — istituto Nazionale f ascista della Previ-ilenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione oontro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto tli S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Fed • :zione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane _ Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-l'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca ProvinciaJe Lombarda -iergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assi t: izioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrlatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda . & CC. — Banco S. Ueniimano e S. Prospero — Banca di Izgnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emiiia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C Bieila — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Fi-nanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca industriale Gallaratese — Banca AI to Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorrio Risp. e Prestiti per Commereio e Prestiti per Commereio e Irtdustria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Banchieri. e Banche Popolari, nonctafc tutti gli Agenti di Cambio rappresentati nella firma drfTatto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatL Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5% :etnih zakladnih bonov s premi vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Siciha _ Banco Nazionale del Lavoro - Istituto di S. Paolo di Torino - Monte dei Paschi di Siena - Banca Coimnerciale Italiana -Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per ie Casse di RLsnarmio Italiane - Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde - Istituto Centrale delle Banche e Banchieri - Istituto Centrale delle Banche Popolari _ Banca d'Americana e dTtalia — Banca Popolare di Novara - Banco Ambrosiano - Banca Nazionale del-1'Acricoltura - Banca Popolare di Milano _ Banca Santo Spirito - Credito Varesino - Credito Commerciale Milano- Banca BeUin-™fhi. Rman«, _ Banca Cattolica del Veneto, Vicenza - Banca di Chiavari e della Riviera Ligure - Banca Agricola Milanese - Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo - Credito Romagnolo, Bologna - Banca S. Paolo. Brescia - focieta Italiana ner la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degb Agenti d« Cambio del Regno, Roma; Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia - Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca diLegnano - Banca Unione, Milano - Societa Italiana di Credito, Milano - Banca Lariano - Credito Agrario Bresciano -S^S AgST Commerciale, Reggio Emiiia - Banca Piccolo Credito Bergamasco - Banca del Friuli - Banca Gaudenzio Sella &^ B e£T- Banca Mutua Popolne, Bergamo - Banca Popolare. Lecco - Banca A. Grasso e Figbo, Tonno - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del Sud - Banca Piccolo Credito Savonese - Banca Cesare Ponti, Milano - Banca Privata Finanziaria Milano Ba.^ MUanese di Credito - Banca Industriale Gallaratese - Banca Alto Milanese - Banca di Calabria - Banca Popolare Lu.no -B^nS SSerattva Popolare, Padova - Banca Mutua Popolare, Verona - Banca Mutua Popolare Agricola, Lod. _ Banca Agricola PoSr^Ksa - Banca Popolare di Intra - Banca Popolare di Modena - Banca Popolare, Cremona - Banca Mutua Popolare Arctiira-— Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Oooperativa, Ravena - Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commereio e Prestiti per Commereio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalničnl Agenti. H so člani zgoraj omenjenih zavodov in dražbe »Compagnia Finanziaria«. se sestali predstavniki mednarodnega društva glasbenih avtorjev pod predsedstvom predsednika Giorgia. Razen Italije so zastopane: Nemčija, Španija, Francija, Rumunija, Belgija, Švica in Slovaška. človekoljubni krvodajalci Iz nemških listov povzemamo, da je med člani SA skupine Berlin - Brandenburg 2900 krvodajalcev, ki dajejo kri samo za vojake. Niso redki primeri, da so posamezniki dali kri svojim tovarišem nad stokrat. Najpožrtvo-valnejši je višji krdelni vodja Nachtweih iz Eislebna. ki je v 191 primerih dal 74.520 kubičnih cm krvi. IIIMllIillliilflilllli Inserirajte v »Jutra«! Romane »Dobre knjige« dobite jo znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tam. kajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. I Dotrpela je v 86. letu starosti naša ljubljena mama, stara mama, prababica, teta in tašča, gospa MARIJA MASNEC Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI + f,-j T. . '■,-«■ .. ■ - > ■ - V sredi družinskih težkoč nam je umrla naša mama ANGELA PAVLIN roj. SIMMER Dočakala je starost 65 let. — Pokopali smo jo na Jesenicah dne 14. t. m. popoldne. Jesenice, Ljubljana, Mlinchen, dne 15. junija 1943. Žalujoči: FRANC, soprog; MILENA, ZORA, hčerki; OTON, FRANC, sinova — in družine. Umrla nam je naša zlata mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa ROZALIJA TOMC roj. Rovensky vdova po zasebnem uradniku Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Beljak, Wien, dne 15. junija 1943. Žalujoče rodbine: TOMC, VIRK, DR. ŽEKAR, POLLAK in DR. KERMAUNER ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so me tolažili ob prebridki izgubi ljubljenega soproga KLINEC FRANCA Posebno zahvalo izrekam njegovim stanovskim tovarišem, sostanovalcem za poklonitev prekrasnih vencev, vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 17. junija 1943 ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 16. junija 1943. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA I iftejuje: Oa^orin Rayljen - izdaja za Konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiakarnarja; Fran Jeran — Za inaeratni daljo odgoforea; iflnbomfr — Vai i Ljubljani