ISSN 0350-5561
9 , (UJJU ^uu.-.
za konectedna
Pretežno oblačno in hladno, možne rahle snežne padavine.
številka 1
četrtek, 3. januarja 2008
Množično pričakali leto 2008 v središču mesta
-
■Vi- m:..

-y-- v
v ■■■■■ ■.,■■■
t* T. I M* - "	1 J""-
» w
? 4 t
■fi ■ P *
A


Za nami je že osemnajsto uspešno silvestrovanje, ki ga pripravljata uredništvi Radia Velenje in Našega časa v sodelovanju z mestno občino Velenje. Začeli smo takrat, ko so se silvestrovanja na prostem v Sloveniji šele začenjala, zato je bila tudi udeležba bolj skromna. Zdaj pa je tistih, ki se odločajo, da na tak način stopijo v prihajajoče leto vedno več in silvestrovanje na Titovem trgu v Velenju so za svoje sprejeli mnogi Velenjčani, pa tudi številni drugi obiskovalci.
Tudi tokrat se je od otrok najprej poslovil dedek Mraz. Še zadnjič je zapel z njimi in skupaj s skupino Foxy teens odstrl pot v čarobno, najdaljšo noč, jim razdelil bonbone in se odpeljal v svoj pravljični svet skrit nekje pod Triglavom.
Noč je bila tokrat znova zelo mrzla, bolj kot je kazal termometer, tu in tam so naletavale snežinke, a to obiskovalcev ni odvrnilo od tega, da ne bi prišli v veselo družbo. Sicer pa sta jih dodobra ogrela Manca Špik in Juhu banda, tako da je večina vztrajala vse do druge ure in še dlje. Tik pred polnočjo smo razglasili naj osebnost leta,
množico pa je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje. Obljubil je nadaljnji uspešen razvoj, zbranim pa zaželel obilo sreče, zdravja, uspehov in medsebojnega razumevanja.
Naj osebnost 2007
V letu 2007 ste izbirali bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje naj osebnost preko celega leta. V vsaki prvi številki smo objavili kupon, s katerim ste izbirali osebnost posameznega meseca. Izmed teh zmagovalcev pa smo nato decembra sestavili lestvico finalistov, ki se je iz tedna v teden zmanjševala. Stopnjevala pa se je vaša zagretost in zagnanost za glasovanje tako na Radiu Velenje, kjer smo odprli telefone vsak dan pet minut, kot na kuponih Našega časa. Zadnja številka Našega časa je bila na prodajnih mestih že v petek, torej dan po izzidu in povsem razprodana.
(Nadaljevanje na 20. strani)
1,25 EVR - 300 sr
I RADIO
VELENJE
J
Čas lepih želja
Bojana Špegel
S	
•pH	
7/3 • pH	
S	
o	
x	
&	
H	
Pa je za nami. Leto 2007, kakršno koli je že bilo. Verjamem, da si ga bomo zapomnili le po lepih stvareh in teh se vsako leto najde vsaj nekaj. Tiste slabe bomo poskušali pozabiti, kar je včasih lažje reči, kot pa storiti. Vsekakor pa je v zadnjih dneh leta 2007 vsak od nas prejel cel kup dobrih želja. Verjamem, da iskrenih. In vedno, ko se december poslovi, mi je kar malo žal. Tudi zato, ker smo v zadnjih dneh leta vsi bolj prijazni drug do drugega, morda tudi malo manj hitimo kot sicer ...
December je bil v Velenju rahlo bel in mrzel. Ja, tudi Šaleška dolina se je spremenila v pravo ledeno deželo. Tista na Titovem trgu je morda tudi zaradi mraza velikokrat samevala, kar je škoda. Sploh, ker se organizatorji trudijo, da bi Šalečani sprejeli dobrih 14 dni dolgo dogajanje, v katerem pomislijo na vse, tako na otroke kot odrasle. Prihoda Miklavža in dedka Mraza sta bila zelo dobro obiskana, tudi dvodnevni sejem dobrot in darilc je bil lep in pester. Vseeno pa se mi zdi, da Šalečani še vedno najraje v prostem času uživamo doma, na toplem .
Zadnje dni v letu 2007 si bom zapomnila še po nekaj stvareh - po kupu zelo lepih čestitk, ki so pripotovale po elektronski in navadni pošti. Hecno, a še vedno imam raje tiste v kuvertah. V tem je verjetno že malo nostalgije. Z nostalgijo sem prejšnji teden zrla tudi v prazne kvadrate dveh drevoredov ob Titovem spomeniku, tam ob njegovem trgu. Iz njih so namesto javorjev štrleli le še porezani štori. Kar nekaj ljudi me je opozorilo na to, da so v mestu spet padala drevesa. Ob tem sem vedno žalostna, čeprav sem hitro dobila pojasnilo, da so padla zato, ker niso imela pogojev za rast in so zato vedno bolj obolevala. Že spomladi bodo v kvadratih rasla nova drevesa, bojda taka, ki lahko rasejo tudi v »betonu«, ob malo zemlje in hranil, ki jih lahko potegnejo iz nje. Pa sem bila vseeno žalostna, morda tudi zato, ker so padla tik pred novim letom, v času pričakovanj in lepih želja .
Zadnje dni leta si bom zapomnila tudi po koncertu leta. Skupini Šank rock je uspelo na praznovanju 25-letke ne le napolniti Rdečo dvorano, ampak tudi dokazati, da je več kot triurni koncert zanje še vedno mala malica. Opazovala sem publiko. Prišle so družine, veliko je bilo mladih, veliko vrstnikov naših najbolj znanih rockerjev. In prav vsi so peli z njimi. Ob tem je pomembno še nekaj. Ste kdaj pomislili, koliko odličnih in znanih glasbenikov imamo v Šaleški dolini? Po mojem največ v Sloveniji, kar je svojevrsten fenomen. Tudi med gosti so v soboto zvečer prevladovali prav Šalečani. Po eni strani pregovorno rudarsko mesto je po drugi strani tudi pravi slovenski glasbeni fenomen. In to v vseh zvrsteh glasbe. Na to sem prav ponosna. Spet sem bila vesela, da sem Velenjčanka. Kot sem večino dni v letu. No ja, tu in tam me kaj že krepko razjezi, a mesta še vedno ne bi zamenjala za kakšno drugo. Nenazadnje živimo v najlepšem mestu v državi, kar so v letu 2007 potrdili tudi v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna. Včasih si želim le to, da bi bili Šalečani bolj družabni, bolj prijazni in da bi znali kdaj tudi kaj pohvaliti. In ne le grajati . Naj vam bo leto 2008 naklonjeno, naj bo vaš korak lahek, čevlji pa udobni! In naj bo na vašem obrazu večkrat nasmeh kot pa grimase zaradi nestrpnosti in jeze. To bo namreč leto polno gradbišč, saj se bo mesto krepko spreminjalo. Potrpežljivi bomo morali biti tudi mi, sploh v prometu, o katerem smo v minulem letu veliko govorili tudi zaradi načrtovanja trase hitre ceste. In tudi tukaj bo potrebne še precej strpnosti .
H»	¡d 45 «CENE
Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa.
9770350556014

Lani vprašanja, letos odgovori
Šoštanjski svetniki so na decembrski seji postavili veliko vprašanj
Milena Krstič - Planinc
Šoštanjski svetniki so konec decembra končali za lani. Odgovore na vprašanja, ki so jih postavili, pa bodo dobili letos na prvi, najbrž že kar januarski seji. Bili pa so precej radovedni. Kaj vse jih je zanimalo?
Leopold Kušar (DeSUS) je občinski svet seznanil z uro na nekdanji mestni hiši, ki jo ima danes v uporabi društvo upokojencev. Uro je treba naviti vsakih 24 ur, to pa tudi nekaj stane. Doslej je stroške krila krajevna skupnost, v prihodnje pa je vprašanje, kako bo, zato je svetnik predlagal, da te stroške občina zagotovi v občinskem proračunu.
Judito Čas Krneža (SDS) je zanimalo, kako je s sanacijo stavbe stare Kovinotehne. Janka Zacirkovnika (SD) pa je zanimala usoda njegove že maja izrečene pobude o ureditvi kopališča na Šoštanjskem jezeru. Tistikrat je bilo rečeno, da je treba pred kakršno ko-i aktivnostj o preveriti kakovost in primernost vode za kopanje. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je to analizo opravil in ugotovil, da je voda primerna za kopanje. Zdaj ga zanima, ali bo njegovo pobudo mogoče uresničiti. Marjana Vrtačnika (SNS) je zanimalo, ali se vodstvo občine že kaj pogaja oziroma pogovarja o ekološki renti, Peter Radoja (SDS) paje postavil vprašanje v zvezi z zračnim jaškom Premogovnika Velenje na območju Termoelektrarne Šoštanj. Pravi, da iz njega smrdi po žveplu, in to stanovalce tam naokoli in tudi druge moti. Dal je pobudo županu, da v pogovorih s predstavniki Premogovnika Velenje »izposljuje-jo«, da v času gradnje bloka 6 ta zračni j ašek prestavij o iz urbanega okolja. Drago Koren (NSi) paje občino zaprosil za pomoč, da bi imeli vsi občani možnost priti do interneta. To je ponekod v Florjanu in Zgornjih Ravnah nemogoče. Maša Stropnik (SDS) je predlagala, da občina razmisli o razpisu za kakšno štipendijo. Drago Kotnik (neodvisni svetnik) pa je dal pobudo, da občina svet seznani o tem, koliko sredstev so -etos v Šoštanju pridobi-i iz države in koliko iz Evropske unije.
Prijetno presenečeni
Zadnji dan pred minulimi božično-novoletnimi prazniki je bil za zaposlene ter več kot 60 učencev Centra za vzgoj o, izobraževanje in usposabljanje v Velenju poseben dan. Poleg Dedka Mraza so jih namreč obiskali še predstavniki treh podjetij in skavti iz tukajšnjega okolja. Seveda niso prišli praznih rok, ampak so prinesla donatorska darila, ki jih bodo lahko na centru s pridom uporabili pri izvaj anju vzgojno-izobraževalnega dela.
Marija Kovačič, ravnateljica centra, je ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo nad izkazano pozornostjo. »Ko sem opravila analizo letošnjih donacij, sem jih naštela pet v skupnem znesku nekaj manj kot 12 tisoč evrov. To je zelo veliko. Seveda smo tega zelo veseli, ker nam tako ljudje in tukajšnje okolje dokazujejo, da poznajo nas in naše potrebe, nas imajo radi. Zato se jim toplo zahvaljujemo.«
Kot je še povedala Kovačičeva, so dobili največ donacij v materialu, a tudi denarne prispevke so takoj »pretopili« v nakup opreme, ki je za njihove potrebe zelo draga. »Tako izboljšujemo bivalne in učne pogoje učencev, skrbimo, da se ti na centru dobro počutijo. Nenazadnje pa z nakupom sodobne opreme izboljšujemo delovne pogoje našim specialnim pedagogom.«
Učenci centra so se zahvalili donatoijem za njihovo pozornost s prisrčnim kulturnim programom.
Učenci so se zahvalili s prisrčnim kulturnim programom.
nikoLi sami]_Q7
Naložba v prihodnost
Ureditev Centra za mladinski turizem v Šmartnem ob Paki podprla tudi EU - Poleg začetne faze že idejna zasnova za ureditev celotnega prostora ob Hiši mladih -Pridobitev za mlade, občane, kulturne ustvarjalce, obiskovalce ...
Tatjana Podgoršek
Minis trstvo za lokal no samo -upravo in regionalno politiko je letos spomladi objavilo prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj regij. Nanj se je z operacijo Center za mladinski turizem prijavil tudi javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in pridobil 324.646 evrov.
Direktor šmarškega mladinskega centra Janez Dvornik je povedal, da je operacija plod večletnega načrtnega dela za razvoj turizma v občin. »Program dolgoročnega razvoja te gospodarske dejavnosti v lokalni skupnosti so v letu 2004 sprejeli člani tukajšnjega občinskega sveta, Center za mladinski turizem pa predstavlja samo uskladitev programov s področja turizma za obdobje 2007 do 2010. Pridobljenih več kot 324 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pomeni 85 odstotkov upravičenih stroškov operacije. Med slednje štejejo stroški izdelave dokumen-
tacije, izvedba rekonstrukcije objekta, strokovni nadzor obnove in stroški promocije. Med neupravičene stroške pa sodijo tisti, ki so nastati pred 1. januarj em 2007: nakup objekta in plačil o DDV-ja. Znesek sofinanciranja predstavlja 1,2-odstoten delež vseh operacij, ki so jih prijavili na razpis iz regiji Saša v skupni vrednosti blizu 2 milijona evrov.«
Cilji projekta
iW A	iW
Po mnenju Janeza Dvornika lahko izgradnjo centra upravičeno uvrstijo med naložbo prihodnosti. Osrednji cilji projekta so namreč nadgradnja obstoječih in izvajanje oziroma uvajanju novih programov v mladinskem turizmu, izobraževanje in rast inova-tivnosti človeških virov, spodbujanje podjetništva, zagotavljanje kakovostne infrastrukture širšemu krogu kulturnih ter družbenih dejavnosti, doseganje skladnega regionalnega razvoja. Zanemarljivo pri vsej stvari pa tudi ni ohranjanje kulturne dediščine. Projekt je usklajen s smernicami in strategijami razvoja EU, države, regije in lokalne skupnosti.
Na vprašanje, kaj konkretno predvideva temeljita obnova objekt a ob Hiši mladih, ki ga je lokalna skupnost pred leti odkupila od Slovenskih železnic, je
Ureditev objekta bo omogočila dvig ravni prireditvene infrastrukture, izvedbo večjih kulturnih in družabnih prireditev tudi v zimskem času, dopolnitev programov, usmerjenih v izobraževanje, in ureditev servisnih prostorov za dejavnost
mladinskega hotela.
Dvornik odgovoril: »S temeljito obnovo objekta (od gradbenih, obrtniških in instalacijskih del do zunanje ureditve objekta) bomo pridobili 452 kvadratnih metrov novo urejenih površin, pridobili bomo servisno infrastrukturo (pralnico, sušilnico, likalnico, kopalniške in sanitarne prostore), prav tako operacija vključuje ureditev skupnih prostorov, kot so prireditveni oder z opremo in večnamenski prireditveni prostor, TV soba, igralna soba, recepcija, kolesarnica, skladišče. To bo omogočilo dvig ravni prireditvene infrastrukture in možnost za povezavo regionalnih organizatorjev dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa mladih. Od tega si obeta mo pove ča nje števila domačih obiskovalcev prireditev ter domačih in tujih turistov. Slednjim bo namenjenih še pet dodatnih sob oziroma 20 postelj, ki jih bomo uredili v objektu. Tu bomo odprli tudi tri nova delovna mesta.« Po izdelanem terminskem planu naj bi se predvidenih del lotili v začetku maja 2008 ter jih marca 2009 tudi končali.
Ureditev večnamenskega centra je pravzaprav začeten korak pri širitvi Centra za mladinski turizem. Kot pravi Janez , imajo izdelano tudi že idejno zasnovo za ureditev odprtega prostora ob Hiši mladih, kjer načrtujejo izgradnjo športnih igrišč (za košarko, odboj ko, mali nogo met, roko -met), otroško igrišče, skejt park, prostor za taborjenje, ureditev plaže ob reki Paki in preselitev Martinove vasi, kije sedaj ob železniški postaj i v središču občine.
r
Tako, Evropa je naša!
Vsaj enkrat smo vodilni - Brdo je evropsko glavno mesto - Pogled naprej, oziranje nazaj - Zaresen predlog za 8 pokrajin - V Bistrici ob Sotli pa bi nekateri radi znova v Celjsko pokrajino
Pa smo dočakali: Slovenija je vsaj enkrat vodilna, vodi pa kar vso Evropo, vsaj tisti del, združen v Evropski uniji. Ob tem ko eni poudarjajo, da smo si to zaslužili z dobrim delom, pridnostjo, prizadevnostjo, drugi le omalovažujoče dodajajo, da smo pač srečno prišli tako zgodaj na vrsto. Končno nekdo mora prevzeti vodenje! A kakor koli že, pol leta »bomo ta glavni« in naše Brdo bo za pol leta postalo glavno mesto dobre stare dame Evrope. Ljubljani to seveda ni najbolj prav, da bo glavnina vsega dogajanja ne »nekem brdu«, zato so si tem izmislili nekatere spremljevalne prireditve, da se bo vendarle tudi naše glavno mesto zarisalo na zemljevid Evrope. Čeprav so tudi po nekaterih drugih slovenskih krajih želeli gostiti katerega od dogodkov v času predsedovanja, ne bo šlo. Majhni smo, pa vseeno bi taki skoki preveč zakomplicirali celotno dogajanje in ga še podražili. Čeprav smo že zdaj morali pošteno seči v državni žep. Oziroma žepe davkoplačevalcev.
Zaradi tega mega dogodka so nekateri ob menjavi leta kar nekako pozabili, da je to čas za obračune. Ne mislim na kakšne medsebojne obračune, saj taki so vseeno bili. Nekateri na starih osnovah, z imenovanjem oziroma zaprisego novega predsednika države, so dobili še nekatere nove. In kaže, da je ob govoricah, da se tudi predprejšnji predsednik države znova podaja v politične vode, ta znova postal še večja tarča za napade. Kot da ga je nekatere še vedno strah oziroma jih je strah njegovega vpliva. Različne so tudi govorice o tem, kateri stranki je zdaj zares najbliže. Ali svoji nekdanji, ali novi stranki, ki se je pojavila na našem političnem nebu, stranki Zares. In prav ta stranka še vedno opozarja na to, da bi bilo v Sloveniji dovolj le osem pokrajin. To so poudarili ob ustanovitvi odbora za Savinjsko-šaleško pokrajino. Ne za Sašo, za celotno Savinjsko in Šaleško območje. Ustanoviti želijo le osem pokrajinskih odborov, toliko naj bi bilo po njihovem dovolj tudi pokrajin. Torej je res, na kar so nekateri že dolgo opozarjali, da zadeva o »pokrajiniza-
ciji« Slovenije še zdaleč ni rešena, ampak se nam obeta na tem področju še pestro leto. Čeprav večina, tudi v strankah, kjer so občasno opozarjali, da je število 14 preveč, meni, da je prav štirinajst pokrajin politična realnost, se vsi s tem očitno še niso sprijaznili. V zvezi z ustanavljanjem pokrajin pa vre tudi na skrajnem vzhodu naše sedanje skupne regije, še močneje na Primorskem. V Bistrici ob Sotli, kjer so svetniki že sprejeli sklep o izločitvi iz Celjske pokrajine in priključitvi v Posavsko, že prej pa so se izločili iz celjske regionalne razvojne agencije, zdaj nekateri krajani zahtevajo spremembo takega sklepa. Spet želijo »pod Celje«, ker da so s tem območjem bolj povezani. Tudi tam so ustanovili civilno iniciativo, kije terjala referendum. Na seji občinskega sveta tik pred novim letom pa so sklenili, da bodo o tej problematiki razpravljali na sejah vaških skupnosti. Te potekajo prav te dni, nato bo še izredna seja sveta občine, kjer bodo na osnovi zbranih mnenj s terena potrdili prejšnji sklep, ali pa sprejeli drugačnega. Če bo prišlo do tega, bodo morali seveda začeti nove postopke v drugo smer kot po majskem sklepu. Nič enostavna ne bo ta zadeva. Na Primorskem pa so zbrali že več kot šest tisoč podpisov v podporo temu, da imena Primorska (pokrajin) ne dajo. In pika.
Kot kaže, bodo poslanci v državnem zboru, ki se bodo pokrajinske zakonodaje lotili že ta mesec, imeli letos veliko dela. Vtem letu naj bi namreč postorili vse, da bi s 1. januarjem naslednje leto pokrajine pri nas že zaživele. Ne bo enostavno!
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,25 € (300 SIT) (8,5 % odstopni DDV, 0,1 € (23,50 SIT), cena izvoda brez DDV 1,14 € (276,50 SIT)). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
»Skrivnost sreče je svoboda«
... je na osrednji prireditvi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Velenje poudaril Bojan Kontič - Mag. Tone Gams prejel županovo priznanje
Velenje, 26. december 2007 - Na
osrednji občinski proslavi v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti - pripravili so jo na sam praznični večer v domu kulture Velenje - je bil slavnostni govornik podžupan MO Velenje in poslanec v državnem zboru RS Bojan Kontič. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je mag. Tonetu Gamsu, ravnatelju Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole, za dolgoletno prizadevno in nadvse uspešno delo v vzgoji in izobraževanju podelil županovo priznanje. Še prej pa je napol polna dvorana uživala v kulturnem programu, pre pletu sloven skih ljud skih pesmi in balad, ki so jih izvajali odlični izvajalci, ohranjevalci ljudskega izročila Ljoba Jenče,
Janez Jocif, Volk Folk in Marino Kranjac.
Bojan Kontič se je v prazničt nem govoru ozrl v preteklost, v čas pred 17 leti, ko je Slovenij a sto pi la na pot samo stojno sti. Poudaril je, da je to naš najpomembnejši praznik, »ki je z dopolnitvijo imena pred dvema letoma dobil še več vsebine, več simbolike, več teže.« Poudaril je, da smo dobili novega predsednika, pomembno bo tudi predsedovanje Evropski uniji. In potem se je ozrl v lokalno okotte. »Kakor za Slovenijo v celoti, velja tudi za naše lokalno okolje. S svojim dosedanjim razvojem smo lahko
zadovolj ni, naš pol ožaj je dober. Seveda pa bo potrebno napeti vse sile, da ga ne bomo zapraviti, da nam ne zastane korak. Časi tudi niso več naklonjeni povprečnosti, zato morajo biti naši cilji visoki.«
Proti koncu prazničnega nagovora je slavnostni govornik povedal: »Ravno pred dnevi sem nekje zasledil misel filozofa Maxa Stir-nerja, ki se zdi ob dnevu, kakršnega praznujemo nocoj, kar pravšnja. Pa dovotite, da jo podetim z vami - 'Skrivnost sreče je svoboda. Skrivnost svobode je pogum. Kdor hoče biti svoboden, se mora osvoboditi. Svoboda ni pravljično darilo, ki človeku pade
£ §
. i
Mag. Tone Gams je po tem, ko mu je Župan Srečko Meh predal priznanje, prejel še veliko iskrenih čestitk in rož.
v naročje z neba. Kaj pa je svoboda? To, da hočemo biti odgovorni
sami zase. ■
Ljudsko izročilo je pomembno. Ljoba Jenče ga ohranja na svojstven, glasbeni način. Skupaj
z glasbenimi kolegi je pričarala lep večer.
Priznanje za velik prispevek v šolstvu
Prav ganljivo je bilo poslušati mag. Toneta Gamsa, ko se je po tem, ko mu je župan Srečko Meh predal priznanje za več kot plodno in uspešno delo v šolstvu, zahvalil vsem svojim sodelavcem in se v nekaj korakih sprehodil skozi svojo bogato profesorsko in ravnateljsko kariero, ki se je kon-
čala tik pred novim letom z upokojitvijo. V Šolskem centru Velenje je bil zaposlen polnih 34 let, zagotovo pa je s svoj im delom v šolstvu, tako pri prenovah programov kot samem ravnatelj skem delu, pustil neizbrisen pečat. Njegovi sodelavci so se mu lepo poklonili tudi po končani proslavi. Vsak posebej mu je stisnil roko in mu izročil rdeč cvet. Zagotovo v zahvalo in veselje ob več kot zasluženem priznanju!
■ Bojana Špegel
Generacije, ki so tu in ki prihajajo, še kako zanima ...
Šmartno ob Paki, 26. decembra
- V občini Šmartno ob Paki so tudi letos zaznamovali praznik samo stoj no sti in enotno sti z glasbo, pesmij o, tetos pa tudi s plesom. Na odru šmarškega gasilskega doma so na tra di ci o nal nem božično-novoletnem koncertu poleg domačega mešanega pevskega zbora nastopili še mladi glasbeniki velenjske glasbene šole, oddelka Šmartno ob Paki, domačina Klemen Hrastnik in Pavli Ožir, članice plesnega krožka šmarške osnovne šole in plesna skupina Fione ter napovedovalec Andrej Hofer.
Slavnostni govornik, šmarški župan Alojz Podgoršek, je ob tej priložnosti menil, da so tektonske spremembe v zadnjem desetletju v naši mladi državi pustite velik pečat. Tako rekoč čez noč so se
Tatjana Podgoršek
Po dvigu cen mleka in mlečnih izdelkov oktobra lani v povprečju za 15 odstotkov bomo v naslednjih dneh potrošniki ob nakupu omenjenega blaga znova globlje segli v denarnico. Slovenske mlekarne so namreč napovedale še vsaj 15-odstotno podražitev cen mleka in mlečnih izdelkov.
Marjan Jakob, direktor druge največje slovenske mlekarne -mlekarne Celeia iz Arje vasi -nam je povedal, da so se odločili v povprečju za 13-odstoten dvig, razlog za to pa je za 4 cente višja
dogodili veliki premiki na socialnem, družbenem, gospodarskem in še katerem področju. V glavnem smo spremembe dočakali pripravljeni, nekatere pa so nas tudi presenetile in marsikomu zelo spremenile življenje. Čeprav je Slovenija uspešna država na večini področij, pa se iz nekaterih glav kar ne more posloviti 20. stoletje. Tisti, ki se vračajo na dogodke iz let 1918, 41, 45... ali 91 nimajo odgovorov na sedanjost in nimajo vizije prihodnosti. Generacije, ki so že tu in ki še prihajajo, pa še kako zanima, kje se bodo šolale, kje bodo dobile zaposlitev, kaj bo z okotjem, z zdravstvenim sistemom. »Dajmo že enkrat rešiti vpra ša nje odpi sa nih, Romov, drugačnih, glejmo, da ne bodo posamezniki še najprej bogateli na račun nečednih poslov, da
cena surovine v novembru in decembru lani. »Pokritja za omenjeni dvig cene surovine dobaviteljem nimamo. Smo pa to morali storiti, če smo hoteli slediti oziroma se prilagoditi trendom v naših sosednjih državah (Italiji, Avstriji, Madžarski). Zadeve bomo pokrili z že napovedano podražitvijo. Sicer pa gibanja kažej o, da naj bi se v letu 2008 politika cen na tem področju umirila. Smo izvozniki blaga na zahodni trg, kjer je, na primer, v zadnjih dveh mesecih lanskega leta cena koncentrata sirotke padla za 35 odstotkov. Po infor-
bodo delavci dobili pošteno plačilo za svoje delo in upokojenci dohodke, ki jim bodo omogočili dostojno življenje.« Podgorška kot župana še kako zanima, zakaj so potrebni silni administrativni postopki, ki ovirajo selitev mladih družin v neprofitna stanovanja, zakaj traja izdajanje gradbenega dovoljenja za market in tudi ostale že celo leto, zakaj postopki prostorskih planov trajajo dve in več let ... Po njegovem prepričanju je zaskrbljujoče, da policija ne zna ali ne more odkriti tistih, ki s svojim početjem vnašajo nemir v našo skupnost.
»Svojo državo imamo radi, zato si jo želimo naredit i takšno, da bo čim bolj prij azna do nas in generacij, ki prihajajo,« je še dejal Alojz Podgoršek.
macijah so tudi nekatere mlekarne že napove da le padec cen osnovne surovine. Mi se bomo temu prilagajali. Se bo potrebno tudi v Sloveniji navaditi enkrat na dvig, drugič na padec cen.« V nedogled, še dodaj a Jakob, cen ne bodo mogli dvigovati, saj je bil odziv potrošnikov že pri prejšnji podražitvi kar zgovoren. »Veseli smo, ker v tem trenutku izdelkov nimamo na zalogi, vendar ima ekonomija pri tem svoje mesto, zato moramo biti previdni. Skrb za potrošnika ni zanemarljiv cilj.«
Na vprašanje, ali ocenjujejo, da so s podražitvijo cen osnovne
Marjan Jakob: »Mlekarna bo leto 2007 sklenila brez izgube, kar je bil za celoten kolektiv velik zalogaj.«
surovine zajezili nadaljnji odliv mle ka tujim mle kar nam, se je Jakob odzval pritrdilno. Od 33 do 38 centrov za kakovosten liter mleka, kolikor plača mlekarna dobaviteljem za liter osnovne surovine, naj bi pomenilo rahlo prednost pred tujo konkurenco.
To naj bi bil dovolj tehten razlog za prodajo surovine domači mlekarni. »Morda bomo katerega od dobaviteljev, ki danes mleko oddaja tuji mlekarni, privabili nazaj. V nam sosednji mlekarni imajo takšne informacije.«
Po navedbah Marjana Jakoba so oktobra lani dvignili cene mleka in mlečnih izdelkov manj, kot so plačali za liter mleka kmetom, in to ne glede, da so se za precej več dvignili stro ški nakupa kartonske embalaže, lončkov, sadnih mas in nenazadnje tudi cene goriva. »Vpliv podražitev bomo poskušali omiliti z nadaljnjim umnim gospodarjenjem, vlaganji v posodobitev proizvodnje, predvsem pa si bomo poskušali zagotoviti več osnovne surovine. S tem bi povečali proizvodnjo in hkrati zmanjšali fiksne stroške. Zato bo to ena od naših letošnjih prednostnih nalog.«
Sicer pa je Marjan Jakob še povedal, da prvi podatki o poslovanju celjske mlekarne v letu
2007 kažejo, da so ures ni či li napove di o pozitivnem poslovanju in bodo tako (poleg mlekarne v Kobaridu) edina slovenska mlekarna, ki bo poslovno leto 2007 končala pozitivno. To je bil velik zalogaj, je pa rezultat prizadevanj tako delavcev kot ostalih vodilnih v podj etju. Prav tako so izpetjati za približno 4 milijone vredne naložbe, med katerimi velja omeniti nakup nove polnilne linije in izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode.
Za letos so si zadali drzne načrte. Za nadaljnjo posodobitev proizvodnje naj bi vložiti od 5 do 6 milijonov evrov, potrošnikom ponudili na policah v trgovinah nove izdelke, pridobili enoten okoljevarstveni certifikat. »Želimo postati osrednja slovenska mlekarna in temu podrejamo vse cilje,« je še dejal direkt or celjske mlekarne Marjan Jakob.
v, ti
-t <

H
■■> jjj
Bo to letošnja prva in edina podražitev?
Mleko in mlečni izdelki celjske mlekarne v januarju 2008 v povprečju dražji za 13 odstotkov - Poslovanje v leto 2007 brez rdečih številk - Med prednostnimi letošnjimi nalogami poleg naložb tudi zagotavljanje dodatnih količin surovine
"»HAS
Od Drete do Savinja
Individualna gradnja čez dobro leto
Na Rečici ob Savinji je ena večj ih težav zagotovo pomanjkanje prostora za gradnjo zasebnih hiš. Na Občini se s tem vprašanjem intenzivno ukvarjajo, hkrati je bil sklenjen dogovor s sosednjo mozirsko občino, da bosta skupaj pristopili k pripravi občinskih prostorskih načrtov, kar naj bi bilo cenovno bolj ugodno. Drugi razlog za skupni nastop je po besedah direkt orice občinske uprave Majde Potočnik v tem, da so bile že pred odcepitvijo Rečice ob Savinje od Mozirja izvedene določene predhodne skupne uradne aktivnosti, ki so potrebne za pripravo načrta, kot je izdelava smernic in različnih strokovnih podlag. Potočnikova predvideva, da se bo gradnja individualnih hiš začela predvidoma v začetku leta 2009.
Brez odgovora in denarja
Ker so nekatere sosednje občine že prej ete tako imenovan telefonski denar, občina Rečica ob Savinji pa še ne, so na državno pravobranilstvo naslovili prošnjo za pospešeno reševanje problematike. V odgovoru državno pravobranilstvo navaja, da bo vse primere prekomernih vlaganj v izgradnjo telefonskega omrežja, če bo le mogoče, rešilo do konca leta 2007. Očitno to ni bilo mogoče, saj na Rečici ob Savinji še niso prej eti nobenega obvestita, da je bilo oziroma bo v kratkem izvedeno nakazilo denarja na račun Občine.
Zamere in težave
Ljubenski občinski svetniki so imeli v zadnjih mesecih precej pripomb na izbiro šolskih prevoznikov, vendar jim županja Anka Rakun ni dovolila »dihati«, dokler ni padla odločitev, da se javni razpis za relacij i Primož in Ter ponovi. Svetnik Jože Orešnik je prepričan, da uprava ni spoštovala razpisnih pogojev, direktor občinske uprave Franjo Naraločnik govori o nejasnostih, za županjo Anko Rakun pa se je težava zgodila, ker je Občina želela, da bi čim več prevoznikov zaslužilo. S tem so si po njenem nakopali zamere in težave, vendar vsaj za štiri leta poti nazaj ni.
Razdelitev solidarnostnih sredstev
Skupnost občin Slovenije (SOS) je dvanajstim najbolj prizadetim občinam v septembrskih poplavah razdelila 394 tisoč evrov zbranih solidarnostnih sredstev, ki jih je na poseben transakcijski račun nakazalo 44 občin članic. Med prejemnicami solidarnostne pomoči je s 16 tisoč evri tudi Občina Nazarje. Delovna skupina, v kateri je sodeloval tudi velenjski župan Srečko Meh, je predlog razdelitve zbranih sredstev pripravila na osnovi končnega poročila vlade. V skladu z odločitvi predsedstva SOS so bila solidart nostna sredstva razdeljena občinam, katerih vsota škod je predstavljala vsaj 2 odstotka vseh škod, nastalih v jesenskem neurju.
Prihova nazaj k občini Rečica ob Savinji?
Ena od predvolilnih obljub župana Rečice ob Savinji Vinka Jer-aja je tudi vrnitev dela Prihove k rečiški občini. Kdaj, če sploh, se bo to zgodilo, je v veliki meri odvisno od pogovora z županom sosednje nazarske občine Ivanom Purnatom, pri tem pa bo potrebno upoštevati tudi želje in potrebe prebivalcev Prihove.
V znamenju obletnic
V osnovni šoli Gornji Grad se tudi v letošnjem letu verjetno ne bodo (z)mogli izogniti finančnim težavam, vendar naj bi bile po napovedih ravnateljice Lilijane Bele v ospredju bolj vesele zadeve. Junija želijo dostojno in slovesno zaznamovati 215-letnico šolstva v kraju, 100-letnico stare šolske stavbe, 145-letnico rojstva Franca Kocbeka in 40-letnico poimenovanja šole po njem. Poleg tega bodo v kraju praznovali 100 let pašništva, 115 let ustanovitve posojilnice in 115 let od Kocbekovega imenovanja za načelnika savinjske podružnice osrednje slovenske planinske organizacije.
Licitacija vrednejšega lesa
Po uspešni izvedbi prve licitacije vrednejših lesnih sortimentov v lanskem letu so se člani Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in Slovenije odločili, da licitacijo organizirajo tudi letos, v drugi polovici januarja in prvi polovici februarja na letališču b Slovenj Gradcu. Pri pripravi sodeluje tudi Zavod za gozdove. Gre za vseslovenski dogodek, razlaga vodja nazarske območne enote Toni Breznik, saj bodo lastniki gozdov iz vseh delov Slovenije ponudili domačim in tujim kupcem najboljši les, ki raste v njihovih gozdovih. Vsi lastniki, ki želijo sodelovati na licitaciji tudi s svojimi hlodi, lahko dobijo informacij e tudi pri svoj ih revirnih gozdarj ih, ki jim bodo znati svetovati,a lin jihovl esu strezas trogimk akovostnimp ogojem.
Osrednja proslava v Lučah
Svet območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Mozirje je organizacijo otvoritvene slovesnosti meseca kulture zaupal kulturnikom in osnovni šoli iz Luč. Na slovesnosti bodo podeljena priznanja zaslužnim kulturnim ustvarjalcem in poust-vaijalcem za preteklo leto 2007.
■ Edi Mavric - Savinjčan
Nagrajenci nagradne križanke Adriatic Slovenica d.d., objavljene v tedniku Naš čas, 20. decembra:
1. praktično nagrado Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: RAJKO SELIŠNIK, Slatina 23, Šmartno ob Paki; 2. praktično nagrado Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme JOŽE ŠVENT, Šalek 91, Velenje; 3. praktično nagrado Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: JASNA GRUDEN, Slatina 13 a, Šmartno ob Paki. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v pisarni Agenza Velenje na Rudarski 1,v prostorih hotela Paka.
Božična trgatev
Pri Špančevi zidanici v Malem Vrhu, last šmarškega župana Alojza Podgorška, je bilo kljub hladnim temperaturam na predzadnjo nedetjo v letu 2007 več ljudi kot običajno. Več zaradi udeležencev ledene trgatve.
Gospodar je namreč na t rsih pustil nekaj grozdov sorte Chardonay, ki je -kot je povedal - v precejšnji meri izpolnjevala pogoje za ledeno trgatev. »Količina ni velika, a blizu 20 litrov vrhunske kapljice bo vseeno našlo prostor v »kev-dru«, je pojasnil.
Po veselju trgačev sodeč, bo vino gotovo povzročalo veselje tistim, ki ga bodo poskušali.
Utrinek z ledene trgatve
Kri tudi v glasbi ni voda
Ansambel Golte izpod Mozirskih planin je med poslušalci narodnozabavnih napevov vse bolj priljubljen, o čemer pričajo številne nagrade in priznanja
Njihova paradna skladba Ceje ljubezen greh si je po mnenju poslušalcev radijskih postaj zaslužila celo tretje mesto na finalnem izboru za najlepšo vižo letošnjega leta in sploh ni iz trte izvito, da so se fantje z vseh festivalov, na katerih so letos nastopili, vračali domov s priznanji in nagradami. Njihovi skupni začetki segajo v leto 2002, ko sta brata Andrej in Gregor Rak na srečanju godcev spoznala Tonija Drobeža, beseda je dala besedo in ansambel je bil rojen.
Fantje s ponosom poudarjajo, da imaj o glasbo v krvi po zaslugi Rakovega in Drobeževega dedka, in kot se spodobi, se tudi tokrat jabolka niso odkotalila daleč od
drevesa. »Na začetku nam je veliko pomagal Robi Zupan in nas seznanil z Mitjem Mastnakom. V treh letih uspešnega sodelovanja nam je pomagal izboljšati kvaliteto igranja in nas naučil spoštovati to glasbo. Pri ustvarjanju lastnih skladb sodelujemo z Igorjem Pod-pečanom, ki nas s svojim znanjem in izkušnjami usmerja,« pripoveduje vedno nasmejani harmonikar in vodja ansambla Andrej Rak. Normalno je, da so s trdim delom prišli tudi prvi uspehi, saj so se fantje odmevno predstavili na številnih festivalih narodnoza-bavne glasbe. Trdo delo in zaupat nje vase so okronali z izdajo prve zgoščenke, na kateri so poleg para dne Ce je ljubezen greh tudi
Ansambel Golte se je uspešno predstavil tudi varovancem centra starejših v Gornjem Gradu.
skladbe, ki so postale uspešnice. Med njimi izstopajo Najina pomlad, Bodeča neža in Kmetije ne prodamo.
Fantje se kljub uspehom ne predajajo evforiji, saj se zavedajo, da je slava minljiva in še bolj pokvarljiva roba, zato ustvarjajo naprej in pripravtjaj o nove posnetke. Lepo pa je, da jih imaj o ljudje radi, da so jih sprejeli tudi poslu šal ci in gle dal ci radij skih ter televizijskih postaj. Njihova
izvirnost in drugačnost je v tem, da ustvarjajo izvirne melodije in izvajajo način triglasnega petja. Na nastopih izvajajo vse zvrsti glasbe, tako narodnozabavno kot zabavno, prav tako pa tudi uspeš ni ce vseh zna nih ansamblov. Med njimi še posebej cenijo Slakove godce in pevce, blizu so jim tudi Fantj e z vseh vetrov in legen dar ni Avse ni ki.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Koline so se prijele
V Bevčah so spet pripravili koline po stari šegi - Zvečer pravi bevški foruš - Klobase in bunke bodo jedli maja
Bevče pri Velenju - Koline so bile mar sikje pravi kmečki praznik, za katerega so si ljudje vedno vzeli čas. Vedno so se pričele že zjut raj, zvečer, ko so bile prve dobrote iz dobro reje nih pra ši čev že skuhane, pa so se jih udeležili tudi sosedi in prijatelji. V Bevčah so se predlani odločili (krajevna skupnost in gasilsko društvo), da staro ljudsko opravilo in šego iztrgajo pozabi, in pripravili prve Bevške koline. Konec leta, ki se je pravkar izteklo, so ju ponovili. In ker je tudi tokrat zelo uspel, lahko že zapišemo, da bo postala tradicionalna.
Tudi druge koline so pripravili pri (in v) večnamenskem domu v kraju. Pričete so se ob 9. uri zjutraj, ko so iz hleva pripeljali odbra no dobro reje no pra si co. Letos so sicer pod nož najprej namenili prasca, a so si na koncu premislili. Ljudje so lahko tudi tokrat spoznati, kako so včasih potekale koline. Glavni mesar je bil Marj an Lesj ak, ki je imel tudi
letos zelo dobre pomočnike. Da so bili tudi kuharj i in kuharice odlični, je zvečer okusil o kar 70 krajanov, ki so prišli na pojedino. Res je teknita, na krožnikih pa ni manjkalo jedi, ki so jih na kolinah stregli tudi v preteklosti...
No, za mesarje pa se delo še ni končal o. Meso in klobase, ki so
jih naredili čez dan, so šli v slanico, potem jih bodo še povodili. S klo ba sa mi in bun ka mi bodo postregli ob postavljanju mlaja in
verjetno še ob kakšnem drugem praznovanju ali dogodku v kraju.
■ Bš
s - íSfcS 2$. f!
mMr,
W I

; J 1
T
- ib
Letos so pri Bevških kolinah pomagali številni krajani, največ sicer zvečer, ko je bilo treba pospraviti dobrote. Na sliki pa so tisti, ki so ta dan delali največ in pričarali pravi kmečki
praznik.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Dvanajsti blagoslov konj v Šentilju
Šentilju pri Velenju, 26. decembra - »Zdaj smo lahko srečni in ponosni, da živimo v samostojni Sloveniji...«je priložnostni nagovor ob otvoritvi dvanajstega blagoslova konj v Šentilju pri Velenju začel predsednik krajevne skupnosti Janez Podbornik. V nadaljevanju je izrazil zadovoljstvo, da se število konj in obiskovalcev iz leta v leto povečuje in da tudi s to prireditvijo v krajevni skupnosti najlepše proslavijo praznike, predvsem pa dan sloven ske samo stoj -no sti in enotno sti.
Še preden je krajevni župnik Andrej Mazej blagoslovil konje, so številni obiskovalci od blizu in daleč lahko prisluhnili kulturnemu sporedu. Nastopila je godba na pihala Hramše, pevci skupine Šentilj ski odmev, harmonikar Tone Grudnik iz Gaberk, kvintet Po domače iz Podkraja pri Velenju, Goterjevi harmonikarji in domači ansambel Presenečenje.
Na kratko je o prireditvi, ki si je pridobila ugled in vsako leto več obiskovalcev, spregovoril eden od pobudnikov blagoslova in vodja
organizacijskega odbora Mirko Vranjek iz Ložnice. Predvsem pa je poudaril, da ima okrog sebe veliko, brez katerih prireditve gotovo ne bi bilo.
Ko se je praznično sonce le prerinilo skozi nizke meglice nad dolino, je fant s trobento priklical konjenice, da so se z Gorškovega hriba približale prireditvenemu prostoru. Z zahoda je prijezdila Šaleška konjenica, od juga in
vzho da konje ni ca Peri ši ca, poleg so bile konjenice iz Gotovelj, pa Malteška konjenica in še nekaj konjev od drugod, celo iz Mislinj-ske doline.
V mimohodu je nastopilo več kot sto lastnikov, ki so k blagoslovu pripeljali več kot 110 teh plemenitih živa-i. Konjem kruh in sol, lastnikom diplome in kolajne.
■ Hinko Jerčič
Videli smo konje vseh pasem; prava paša za oči
Dvanajstib lagoslovk onjv Š entiljup riVelenjuj eb ill epm nožičnip rizor.
»Gorenje bo zmagovalo še naprej ...!«
Vele nje - »Ko se prižgej o praznične luči sredi bele mrz-e zime, prijateljstvo ogreje nam dlani...!« je bilo zapisano v prijaznem povabilu več kot tisoč upokojencem Gorenja na tradicionalno novoletno srečanje v velenjski Rdeči dvorani. In dlani so nekdanjim delavcem Gorenja ogreli sedanji predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, prvi generalni direk-
ka. »Dobička smo letos naredili dva milij ona evrov več kot leto poprej. Torej smo bili tudi v tem delu poslovanja uspešni. Po drugi strani smo v skupini Gorenje dodatno zaposlili tisoč ljudi, tako da danes štej e Gorenje 11.500 zaposlenih, od tega 3.000 v tujini in torej 8.500 v Slovenij i ...« je poudaril med rugim Franjo Bobi-nac.
leta 1971 odprto prvo filiato, še prej, leta 1963, je bil oblikovan oblikovalski cent er. Gorenje je gradilo na zelenici tovarno za tovarno in raslo vse do današnjih dni. Omenil je tudi pridobitve leta 2007; od tovarne v Šoštanju do novih prostorov na Češkem, v Srbiji in Marle su.
»Vam vsem, ki ste pionirji Gorenja, in še posebej Ivanu Atelšku,
Novoletnos rečanjeu pokojencevG orenja v Rdeči dvorani, 21.12. 2007
tor Ivan Atelšek, odlični pevci šaleškega študentskega okteta in člani Speva, trenutno enega najboljših slovenskih ansamblov nar-odnozabavne glasbe.
V priložnostnem nagovoru je Franjo Bobinac orisal poslovanje Gorenja v zadnjem letu, ko je Gorenje zrasto za nadaljnjih 170 milijonov evrov prihodkov in doseglo letni načrt tako proizvodnje in prodaj e kot letnega dobič-
Prav zaradi tega je moralo Gorenje na eni strani nameniti kar največ pozornosti varčevanju, obvladovanju stroškov in na drugi osvajati nove trge in razvijati nove izdelke. Pri tem je Franjo Bobinac omenil enotnost kolektiva Gorenja, ki je bila odločilnega pomena že v prvih letih razvoja. Omenil je tudi prvi izvoz štedilnikov Gorenja, in to že leta 1961 kar v Nemčij o. Tam je Gorenje
ki je poln energij e in prebliskov, takšnih in drugačnih še tudi danes, moramo zaploskati! Ne moremo govoriti o prihodnosti Gorenja, če ne govorimo o preteklosti, kajti tisti, ki ne ceni preteklosti, prihodnosti niti sedanjosti ni vreden ... ! Gorenje bo zmagovalo še naprej in spremljajte nas!«
Manj konj, a več obiskovalcev
Šmartno ob Paki, 26. decembra - Člani konjerej-skega društva Šmartno ob Paki so pri društvenih prostorih v Martinovi vasi ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki pripravili na Štefanovo blagoslov konj. Letošnji je bil jubilejni, 10. po vrsti.
Tokrat so lastniki pripeljali na dogodek manj plemenitih živali kot lani, si je pa to lepo šego ogledalo več občanov in drugih obiskovalcev kot minula leta. Udeležili so se je tudi člani nekaterih sosednjih konje rej skih dru štev.
V nagovoru zbranim je šmarški župan Alojz Podgoršek dejal, da si ta praznik rejci in ljubitelji konj zaslu-
žij o. Zaradi značaj a živali pa tudi ni naključj e, da se konjip ogostoo menjajov p regovoiihi nn asvetih.
Za 70 članov društva, ki je tri leta delovalo kot sekcija šmarškega turističnega društva, samostojno pot pa je začelo leta 2000, pa je pomembna tudi pridobitev, ki so jo predali svojemu namenu ob tej priložnosti - prikolica za prevoz živa-i. Stala jih je 3300 evrov, zanjo pa so si prizadevali že nekaj let.
Blagoslovitveni obred je opravil šmarški župnik Ivan Napret, prireditev pa so popestrili člani domačega moškega zbora Franca Klančnika in ansambel Navdih.	■
Božiček kar dvakrat na obisku
Paka pri Velenju - V KS Paka so v decembru organizirali tradicionalno srečanje krajanov, starejših od 70 let. Udeležili so se ga v velikem številu, minilo pa je v res prijetnem razpoloženju. Za to so poskrbeli tudi nastopajoči in Božiček, ki je s seboj prinesel tudi daril a. Božička so se razve-se-i tudi najmlajši v kraju, saj je KS Paka skupaj z Društvom prijateljev mladine Paka (ob pomoči Kamnoloma Paka) pripravila prednovoletno zabavo za najmlaj-
še. Tudi otroke je razveselil Božiček, s katerim so seveda zape-i. Na obeh prireditvah je zbrane pozdravil predsednik KS Paka Srečko Avberšek. Njegova največja želja je bila, da bi se prihodnje
leto srečali v novem domu. S pomočjo Mestne občine Velenje naj bi ga v letu 2008 uredili v nekdanji podružnični šoli Paka, ki je že pred leti zaprla vrata.
■ bš
Kapo dol vsem knapom tam dol
Dvanajstič zapored so zaposleni v Premogovniku Velenje in njegovih hčerinskih družbah na zadnji delovni dan, -etos je to bil petek, 21. decembra, napolnili Belo dvorano.
Po tradicionalni kranjski klobasi in pivu sta jih nagovorila tehnični direktor mag. Marjan Kolenc in direktor dr. Milan Medved. Orisala sta delovno leto 2007, ki je bilo pestro z dogodki in uspešno. Rudarji so odkopali 4,035 milijona ton premoga in prodali 45.700 terajou-ov energij e, kar je zaradi zelo dobre kakovosti premoga rekordna prodaja. Poslovno leto so zaključili z dobičkom, tega pa izkazujejo
tudi vse hčerinske družbe Premogovnika.
Zato so imeli razloge za praznovanje konca leta in nov komad 6pack Čukurj a z naslovom »Kapo dol vsem knapom tam dol«, ki ga je zapel ob spremljavi Pihalnega orkestra Premogovnika, je dodal piko na i. Ob 6pack Čukurju so razpoloženje v dvorani dvigovali še povezovalec Peter Poles, godbeniki, Harmonikarski orkester Barbara in v večernem terminu tudi Tanja Žagar.
Zaposleni v Premogovniku Velenje so na dopustu do 7. januarja 2008.
■ Diana Janežič
na
*Í:AN

Od srede do torka - svet i n domovina
a
i
Sreda,
26. decembra ^■
Ob prazniku svetega Štefana so v mnogih slovenskih krajih blagoslovili konje, saj je sveti Štefan zavetnik teh živali. Posebej slovesno je bilo v Kapelah in Pišec-
Po Sloveniji so blagoslavljali konje.
ah, v Dobovi, v Artičah, na Vran-ju, v Selah pod Lisco, v Šentilju pri Velenju in v Šentjanžu na Dolenj skem.
Objavljena raziskava fakultet za družbene vede in menedžment pa je pokazala, da mladi slabo poznajo praznike, povezane s samostojnostjo Slovenije. Analiza je pokazala še, da slovenski osnovnošolci, dijaki in študenti najslabše poznajo 25. junij, dan državnosti, in dan samostojnosti in enotnosti, saj ju je pozna le 50 odstotkov vprašanih. Najbolj prepoznavna slovenska praznika sta božič in slovenski kulturni praznik.
Rusi so uspešno izstrelili raketo, ki je v orbito ponesla zadnjega izmed treh satelitov za lasten navigacijski sistem. Sistem GLO-NASS je podoben sistem kot ameriški GPS in trenutno pokriva vso Rusijo, medtem ko naj bi do konca leta 2009 pokrival tudi ves svet, ko bo začelo delovati vseh 24 navigacijskih satelitov.
Začelo se je obdobje, ko je pod določenimi pogoji dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov, zato je policija opozarjala na previdnost. Še posebej so poudarili, da je izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih, zgradbah, v bližini bolnišnic, v javnih prevoznih sredstvih in na javnih prireditvah.
Iz kletke v živalskem vrtu v San Franciscu je pobegnila sibirska tigrica in ubila enega obiskovalca, dva pa huje ranila. Po pobegu tigrice so evakuirali živalski vrt, kamor so prišli gasilci in policisti, ki so žival ustrelili in ubili, ko je mrcvarila eno od žrtev.
Četrtek, 27. decembra
Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na umor Benazir Buto, pri čemer je Varnostni svet Združenih narodov atentat ozna-
ostro obsodil napad na nekdanjo pakistansko premierko in dejal, da morajo odgovorni pred sodišče.
Pomožni nadškof mariborske nadškofije Štumpf je povedal, da bodo, če T-2 iz svoje ponudbe ne bo umaknil pornografskih vsebin, prodali delež v omenjenem podjetju. Slovenska škofovska konferenca je že prej pozvala mariborsko nadškofijo, naj se umakne iz telekomunikacijskega podjetja T-2. Po besedah ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana cerkev ne more sodelovati s T-2, če ta iz svoje ponudbe ne umakne "spornih programov".
Prometno ministrstvo je spremenilo pravilnik, ki nekatere voznike zavezuje k nakupu novega kompleta prve pomoči. Lastniki vozil, prvič registriranih pred 1. januarjem 2005, ki že imajo v vozi lu komplet za prvo pomoč, bodo lahko še naprej uporabljali obstoječe komplete ob pogoju, da so higiensko vzdrževani in z veljavnim rokom uporabe.
Predsednik republike Danilo Türk je dan po prazniku samostojnosti in enotnosti sprejel svoj ce padlih v vojni za Slovenijo. Ob tej priložnosti je poudaril zgodovinski pomen osamosvojitvene vojne. Novoizvoljeni predsednik se je svojcem zahvalil in jim izrekel priznanje. Zaželel jim je tudi, da bi v prihodnjih letih uživali sadove slovenskega razvoja in hvaležnost vseh ljudi.
Petek,
28. decembra
Vlada je na dopisni seji soglašala z nakupom dodatnih dvanajstih večsistemskih električnih Sie-mensovih lokomotiv. Iz ministrstva za promet so sporočili, da investicijska vrednost projekta znaša 58,86 milijona evrov, nakup pa bo 95-odstotno financiran iz najetega posojila, preostanek pa iz lastnih sredstev Slovenskih železnic. Interoperabilnost voznega parka bo zagotovljena.
Nekdanja pakistanska premierka je bila kruto umorjena.
čil za ostudno dejanje. Kot so zapisali, gre za najhujše teroristično dejanje skrajnežev. Tudi ameriški predsednik George Bush je
Vlada je odobrila nakup dodatnih dvajsetih električnih lokomotiv.
Iz Statističnega urada Slovenije so sporočili, da je bila decembrska inflacija 0,4-odstotna, letna pa je bila v tem mesecu 5,6-od-stotna. Za primerjavo: cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra v primerjavi z oktobrom v povprečju zvišale za 0,9 odstotka, medtem ko se je letna stopnja inflacije novembra zvišala na 5,7 odstotka. Od začetka leta do konca decembra so se cene dvignile torej za 5,6 odstotka, medtem ko so se v enakem obdobju lani za 2,8 odstotka. Najbolj so na dvig cen vplivale tri kategorije: cena nafte in naftnih derivatov, cene hrane in cene gostinskih storitev.
Senatorka Hillary Clinton je za las premagala globalno TV-zvezd-nico Oprah Winfrey v letni anketi, katero žensko Američani najbolj občudujejo. Pogled na deseterico kaže širok izbor dam: tu je ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice, igralka, izredno dejavna v humanitarnih aktivnostih, Angeli-
na Jolie, prva dama ZDA Laura Bush, nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher, pa tudi umorjena nekdanja premierka Pakistana Benazir Buto.
Sobota, 29. decembra
Vodja teroris tič ne mreže Al Kaida Osama bin Laden je ZDA obtožil, da hočejo prevzeti nadzor nad iraškimi zalogami nafte. Ob tem je bin Laden Ira ča ne pozval, naj zavrnejo prizadevanja po sestavi ameriško podprte vlade narodne enotnosti. V izjavi, objavljeni na internetu, zloglasni voditelj trdi, da hoče Washington v Iraku zgraditi vojaške baze in dominirati regiji.
Bolehni kubanski predsednik Fidel Castro je že drugič ta mesec javno namignil na možnost upokojitve. Svojo namero je obelodanil v pismu, ki ga je na
Fidel Castro je že drugič namignil na upokojitev.
seji Narodne skupščine prebral njen predsednik. V pismu je 81-letni Castro zapisal, da se ne bo oklepal oblasti, temveč jo bo pre-pus til mla dim. Kuban ce je ob tem spodbudil, naj zaupajo njegovemu bratu, aktualnemu vršilcu predsedniških dolžnosti, 76-letne-mu Raulu Castru.
Neko Američanko so obtožili zlorabe moža postave, ker si je v srajco njegove službene uniforme obrisala nos. Policist iz Virginije je najprej videl 36-letnico, kako je udarila nekega moškega, ga ugriznila in mu pljunila v obraz. Zaradi fizičnega napada na osebo jo je mož postave hotel odvesti na policijsko postajo, kar je Američanko še bolj razjezilo. Razjarjena 36-letnica pa si je na poti v policistovo službeno uniformo, točneje v njegovo srajco, še obrisala nos. Zoper njo so podali prijavo zlorabe policijskega uslužbenca, kamor prištevajo fizični napad, žaljenje in izzivanje.
Nedelja, 30. decembra
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je objavil razpis za prodajo 364 stanovanj v Novem mestu, Postojni, Mariboru, Kranju in na Jesenicah. Cene kvadratnega metra se gibljejo od 1.200 do
I.560	evrov. Vloge bo sklad sprejemal od 28. januarja do vključno
II.	februarja 2008. Prednostne kategorije pri nakupu tržnih stanovanj stanovanjskega sklada so mlade družine, družine, ki niso mlade, gibalno ovirane osebe in invalidi ter mladi pari.
Evropska komisija je Hrvaško spomnila na njene zaveze iz leta 2004 o izogibanju enostranski uveljavitvi cone v Jadranu. Evropski
komisar za širitev Olli Rehn je ob tem izjavil, da verjame, da bo Hrvaška pos to pa la v skla du z dogovorom in s 1. januarjem 2008 za članice EU ne bo uveljavila nobenega vidika ERC. Kot je še poudaril Rehn, je bistvenega pomena, da se rešitev glede ERC najde takoj, ko bo na Hrvaškem oblikovana nova vlada, da bi se tako izognili »negativnim posledicam za pristopni proces Hrvaške«.
Minilo je točno leto dni od usmrtitve nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, zaradi obletnice pa so bile varnostne sile v pripravljenosti. Spominska zborovanja so potekala po vsej državi, privrženci nekdanjega iraškega predsednika pa so se v največjem številu zbrali v Tikritu, kjer je Husein pokopan skupaj s svojima sinovoma Udajem in Kusajem. V Tikritu so Huseinovi privrženci izobesili napise v podporo nekdanjemu predsedniku, kot na primer: »Maščevali se bomo za predsednika Sadama Huseina«, na stenah pa so izobešene njegove slike.
Pakistanska ljudska stranka je sklenila, da bo ubito Benazir Buto na vodilnem položaju nasledil njen sin, 19-letni Bilaval. Predstavniki stranke so se zbrali v njeni dru žin ski hiši v Nude ru, kjer so odločili, da bo vodilno mesto v stranki pripadlo njenemu sinu, ki bo Pakistansko ljudsko stranko vodil ob pomoči svojega očeta Asifa Alija Zardarija.
Ponedeljek, 31. decembra
Slovenija se ni pripravljala le na novo kole darsko leto, temveč tudi na začetek predsedovanja Svetu Evropske unije. Kot je poudarila
V Ljubljani so izrazili prepričanje, da bo Hrvaška spoštovala prevzete zaveze.
Nismo se pripravljali le na praznovanje novega leta, temveč tudi na prevzem predsedovanja Evropski Uniji.
vlada, je Slovenija na predsedovanje dobro pripravlje na. Po besedah državnega sekretarja za evropske zadeve Janeza Lenarčiča so priprave potekale cela tri leta. „Pozitivne ocene slišimo tudi s strani naših partnerjev iz evropskih institucij in iz držav članic Evropske unije", je še povedal.
Katarina Srebotnik je na južni polobli sijajno začela novo teniško sezono. V prvem krogu Auck-landa je izločila Anastazijo Rod-jonovo. Velenjčanka je prvi niz dobila s 6:0, po vodstvu s 3:0 v drugem pa je nasprotnica zaradi poškodbe predala dvoboj, ki je trajal vsega 39 minut. 26-letna Srebotnikova je popolnoma prevladovala na igrišču.
ZDA so sporočile, da Severna Koreja ni posredovala vseh zahtevanih podatkov o svojem jedrskem programu, kot je obljubila oktobra. Pjongjang je že ustavil sporni jedrski reaktor v Jongbjo-nu in tako uresničil prvi del dogovora, doseženega na šeststranskih pogajanjih, ni pa mu uspelo dostaviti potrebne dokumentacije o programu jedrskega oboroževanja, kar bi moral storiti do konca leta.
žabja
perspektiva
Patria o muerte!
Živa Vrbič
Pred štirimi leti sem bila s Katjo in Anjo na Kubi. Kubo sem si želela obiskati še pred smrtjo Castra, do katerega po obisku »njegove« države čutim malo ali skoraj nič spoštovanja. Iz nekoč čudovitih (sklepam, da so bila čudovita, čeprav je od tiste čudovitosti ostalo zelo malo) mest in vasi mu je uspelo napraviti nevarne poligone za domačine in turiste. Ljudje so revni in zaradi tega pohlepni, v turistih vidijo dolarje. Res je, da na Kubi vlada socializem, ki je v svojem bistvu okej, ker enači vse ljudi; lepe, grde, debele, suhe, revne in bogate, pametne in ne tako pametne. Kar je naše je vaše in tako naprej. Super teorija, zanič praksa, če mene vprašate. Castro je »svoje ljudstvo« zaprl na otok, vzel jim je vse, prepovedal je druženje s turisti ter dobesedno shiral državo in ljudi. Pri njem pogojno cenim morda le to, da se ni pokoril (vendar na račun ljudi) Združenim državam Amerike, kjer kot lačni volkovi čakajo izseljenski Kubanci, da Castro bodisi umre bodisi preda oblast komu manj trdovratnemu in trmastemu nasledniku. Kar se najbrž ne bo zgodilo. Ugibati ali je že mrtev pa tako nima smisla. Pred dnevi me je v neki prilogi nekega časnika razkačil »potopisni« članek o Kubi. Avtor je udrihal čez neprijaznost ljudi in uma-zanost države, kar se mi je zdelo čudno glede na to, da v tem tedniku objavljajo ljudje, ki so že kdaj prej potovali in približno vedo, kam potujejo.
Ne zdi se mi pošteno, da se Evropejci pritožujejo nad razmerami in neprijaznostjo ljudi v neki državi kamor nas, prvič nihče ne sili in drugič, naj bi potovali zaradi širjenj svojih obzorij, ki pa se vsekakor ne širijo s šimfanjem in dviganjem nosu. Morda se bodo komu zdele zadnje vrstice hinavske, ker sem sama na začetku bentila čez Castra, vendar je to popolnoma druga zgodba. Kuba mi je bila sicer všeč; narava, mesta, muzika, živahni in blebetavi ljudje. Ko pa pogledaš malo bližje globlje, čutiš z njimi in GA obsojaš. Zaradi njega ljudje na improviziranih (predvsem nevarnih) plovilih bežijo v Ameriko (in v veliko primerih ne preživijo), životarijo po ulicah Havane, se prodajajo turistom in se še zmeraj prevažajo s konjskimi vpregami ter 40 let starimi ruskimi Ladami. Jastogje prepovedan, dostop do interneta je omejen in otežkočen, oddajanje sob več kot štirim turistom je prepovedano, prevažanje ljudi z avtomobili (kdor ga pač ima) je kaznivo, potovanja v druge države so dovoljena le športnikom, znanstvenikom in tistim, ki imajo vabilo »od zunaj«. In seveda tistim, ki imajo srečo, da »ujagajo« kakšno naivno turistko ali turista, naredijo vse, da so zaljubijo vanj(o), se poročijo in si tako omogočijo pobeg v ne vedno lepše, vsekakor pa v svobodnejše življenje. In sem pri tem zaradi česar je sploh nastalo današnje pisanje. Med našim bivanjem na jugovzhodnem delu Kube, v Baracoi, smo se družile s štirimi prijaznimi kubanskimi fanti. Razkazali so nam mesto, peljali so nas k reki, pogovarjali smo se o njihovi in o naši državi. Mimogrede, tisti, ki pravi, da se samo z angleščino na Kubi nikamor ne pride, laže. Tam sem naletela ne več ljudi, ki govorijo angleško kot pa v Italiji. Vsi štirje fantje so, tako so rekli, študirali in bili na splošno zelo vedoželjni. Bili so simpatični, nikakor ne sitni in lovci na denar. Zato je potrebno kdaj potovati tudi kam dlje od Havane in okoliških krajev, da si ustvariš mnenje o državi na podlagi več izkušenj, dobrih ali slabih. Skratka, zadnjič sem doživela manjši šok (Katja najbrž malo večjega), ko me je poklicala Katja in mi povedala, da eden od teh štirih fantov dela kot natakar v enem izmed ljubljanskih lokalov. Ja, uspelo mu je! Poročil se je (menda z zelo zoprno babnico), vendar tega ne razglaša naokoli, malo že govori slovensko in mu gre menda precej dobro. Vesela sem zanj, po drugi strani pa kar nekako žalostna. Vem, da ima grozno rad Kubo, muziko, hrano, sonce in morje, pristal pa je v zadrti Sloveniji, še huje, v sivi Ljubljani! Moram ga čim prej obiskati in zapisati njegovo zgodbo. Se že veselim.
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 35 kN do 80 kN (od 3,51 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 201
■ Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO V LETU 2008!
□	www.uniforest.com
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, info@uniforest.si
107,81

SREČANJE
zaLescanski portreti
i
V našem časopisu smo pred leti objavljali dva zanimiva podlistka - v prvem je Bojana Špegel objavila petnajst portretov domačih likovnikov, v Zaleščanskih portretih (ki so izšli tudi v knjižni obliki) pa Vlado Vrbič enainpetdeset portretov drugih znanih Šalečanov.
Zdaj oba avtorja združujeta sile in Naš čas začenja nov podlistek ZALEŠČANSKI PORTRETI 2, v katerem bosta avtorja izmenoma vsakih štirinajst dni pisala portrete znanih Šalečanov. Odslej bomo v Zaleš-čanskih portretih predstavljali tudi ljudi, ki so v Šaleški dolini preživeli le del življenja, potem pa jih je pot zanesla v druge kraje.
JOCO ZNIDARSIC
Piše: Vlado Vrbič
Nekdaj si državni uradniki niso mogli izbirati kraja službovanja in tako se je sredi marca leta 1938 finančni uradnik Jože Žnidaršič z ženo Julijano in s tremi otroki iz Poljanske doline preselil v Šoštanj. Pristnima Dolenjcema se je, teden dni po selitvi, 20. marca, rodil še četrti otrok - sin Jožef. Jožek je ostal najmlajši otrok, starejši so bili Jožica, Julijana in Mara. Starša sta bila poštena in pridna človeka, vzgojena v krščanskem duhu. Doto, ki sta jo dobila od svojih staršev in ki ni bila majhna - z njo bi si lahko družina mirno kupi-a hišo v Šoštanju, sta skrbno naložila na banko, da bi poskrbela za šolanje svojih otrok.
S propadom Jugoslavije pa so splavali po vodi tudi vsi prihranki ... A to še ni bilo naj huje, leta 1942 so Nemci očet a med prvimi Šoštanjčani odpeljali - najprej na zbir no mesto na grad Borl, potem pa v Mauthausen. Mama je naredila vse, da bi očeta rešila, celo samemu Hitlerju je pisala, pa ji ni uspelo. Z družino je povrh vsega izgubila državno stanovanje na sodniji, tako da jih je sprejel pod streho mizar Slemenik na današnji Tekavčevi ulici, nekdaj Korot anski ulici. Med vojno je bil Joco še »mižek«, spomni se, da mu je bilo čisto lepo, saj so ga odrasli crk-ja-i kar se da in vojnega časa praktično ni občutil. Mama pa je vsa vojna leta garata pri raz-ičnih družinah, da je lahko skrbela za svoje otroke.
Oče se je ob koncu vojne srečno vrnil, dobil spet službo in stanovanje na Korotanski cesti 5. Življenje je zaplulo v mirnejše vode. Jožek, ki je sku sil že nekaj mese cev nem ške osnovne šole, je zaradi prijatelja Antona Natka raje še enkrat šel v prvi razred. Takratna osnovna šola in nižja gimnazija sta minili hitro, izde-oval je brez težav. Do kakšne petice pri prirodopisu in sira iz Unra pake-a je prišel tako, da je uči-e-ju Prislanu pomagal v sadovnjaku in na vrtu, učitelju Kurniku pa se je prikupil z risanjem in pisanjem parol.
Ljubezen do hribov je Jožetu vcepila Vera Dobnik, sicer učiteljica moralne vzgoje, zemljepisa in zgodovine. Žnidaršiči so v hribe zahajali skupaj z Natki in Lužniki. Ker so stanovali blizu Sokolskega doma, so se fantje tudi sicer veliko ukvarjali s športom. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je bil Joco Žnidaršič do današnjih dni kar sedemintridesetkrat v mavcu! Ker zatrjuje, da nima ravno krhkih kosti, bo treba razloge za to bržčas iskati kje drugje .
Višja gimnazija ga je popeljala z vlakom v Celje, kjer so bili vozači dokaj priljubljeni in so jih sošolci in predvsem sošolke radi vabili domov. Hitro je pozabil na prvo večjo simpatijo, kasneje zelo znano operno pevko Nado Sevšek, in užival srednješolsko življenje ... Še naprej so ga vlekli hribi, posebej, ker je bil njegov ravnatelj znani pla-
ninec Tine Orel. Pridružil se je pevskemu zboru, sprva zato, ker je bilo obljubljeno gostovanje v Trst, potem pa se je navdušil, postal je celo predsednik zbora, s fanti pa so ustanovili posebej še oktet Zvezdica, ki je nastopal na vseh šolskih prireditvah. Učil se je brez posebnih težav, najraje je imel geografijo, malo manj je bil navdušen nad jeziki. V zadnjem letniku gimnazije je bil predsednik mladinskega aktiva in je med drugim dosegel, da so dvema revnima sošolkama pomagali kupiti obleke za maturantski ples, ki je bil takrat - leta 1957 - v Celju za slovenske razmere že izjemno eliten. Počitnice je leta 1955 preživel v
mednarodnem taboru v Nemčiji, potem pa se je tja še večkrat vrnil, da si je prislužil kakšno marko.
Joco, ki se ga je ta vzdevek prijel v gimnazij i, je od nekdaj vedel, da bi rad postal zdravnik, in je zato vpisal medicino v Ljubljani. Živel je v Oražnovem domu, študentska leta pa so minevala v znamenju študija, zabav, potovanj. Nekaj časa je plesal pri folklorni skupini France Marolt, potem pa je to skupino in akademski pevski zbor spremljal le še kot fotograf, z njimi je odhajal na dolge turneje v Litvo, Egipt...
Z Zdenko sta posta-a par že v srednji šoli. Čeprav nekaj mlajša je bila bolj pridna študentka in po njeni diplomi na arhitekturi sta se selila v stanovanje v Žalcu, kjer sta se leta 1964 rodi-i dvojčici Polona in Špela. Njuno rojstvo je za mladega ata pomenilo več obveznosti. Nekaj malega je sicer fotografiral že v srednji šoli, a tako bolj za spomin. V Ljubljani je najprej pisal za študentski list Tribuna, potem pa pri istem časopisu za bratom prevzel fotografijo. Hkrati se je nudil tudi zaslužek z izdelavo fotografij za osebne izkaznice in -akrat je pospravil kar lep kupček denarja, ki je mladi družini prišel nadvse prav. Vse do absolventskega staža je bil kar priden študent, potem pa zaradi preobilice fotografskega dela ni šlo več. Študija medicine ni končal in to ga teži vsa leta - še danes se ponoči zbuja in sanja, da je diplomiral.
Fotografija, kije bila sprva njegov konjiček, je postala njegova ljubezen in vir preživljanja. Že pri Tribuni je izstopal po tem, da je bila njegova fotografija nepotvorjen odsev življenja; kasneje je sodeloval s Tedensko tribuno in končno so ga leta 1969 zvabili k reviji Tovariš, po njeni ukinitvi pa ga je Mitja Gorjup imenoval za urednika fotografije na Delu. Tam je oblikoval foto službo, ki je bila ponos časopisne hiše. Preko službe je veliko potoval in fotografiral, sekira pa mu je padla v
med, ko so ga zadolžili za spremlja-njeo biskovt ovarišaT itav S loveniji in kasneje celo nekaterih v tujini. Posebej se spominja obiskov na Kitajskem, pa v Egiptu in na Šri Lanki. Do tovariša Tita je imel spoštljiv odnos, izjemno ga je cenil, prav zaradi tega pa je imel pred njim tremo. Tudi Tito mu je bil naklonjen, očitno mu je bil njegov način fotografiranja všeč, saj ga je -tako kot druge, vedno skušal ujeti v čimbolj vsakdanjih okoliščinah, brez očitnega nastavljanja objektivu. Tito je bil seznanjen z vsem. Ko je Joca leta 1977 pred vikendom v Mozirju zade-a stre-a in ga je rešil slučajno takrat navzoči prijatelj zdravnik, je Tito izjavil, da »zdaj vsaj ne bo staknil revme«. V komunistični partij i Joco ni bil, tako da se je na Kitajskem Tito poša-il, da je njegov fotograf edini član partijske delegacije, ki ni član partije. Tudi soproga Jovanka je bila fotografu kar naklonjena.
Sicer pa Tito ni bil edini Jocov predsednik, ki ga je fotografiral. Bil je prvi, ki je v Izlakah portretiral novega jugoslovanskega predsednika Janeza Drnovška, za katerega pravi, da je bil urejen gospod. Njegov predsednik je bil tudi Milan Kučan, do njega je imel poseben odnos, saj sta bila kolega še iz študentskih časov, in ves čas so ostali družinski prijatelji s planinskimi izleti, druženji v prostem času .
Ob »službeni« fotografiji je Joco tudi veliko razstavljal, sodeloval je na razstavah doma in v tujini, na področju amaterske fotografije je dosegel vse pomembne naslove -zdaj je ekselenca fotografije. Kot urednik ali fotograf je sodeloval pri številnih knjigah - na njegovih policah jih je kakšne tri metre . Redki so, ki ne poznaj o njegove knjige o lipicancih, pa motivov z ljubljanske tržnice.
Čas je prinašal spremembe tudi v zasebnem življenju. Z Zdenko sta se razšla, poročil se je s pravnico Ano in leta 1974 se jima je rodila Urška. Z Ano sta šla v pokoj skoraj isti čas, leta 1998, in zdaj živita razpeta med lepo družinsko hišo v Ljub-jani in hišico v Bohinju. V Bohinju ju obiskujejo hčerke, zeta in vnuki, tam se rojevajo in nastajajo nove knjige. Z Ano imata celo založniško podjetje Veduta AŽ. Skratka, ideja za idej o, projekt za projektom, energije kljub skoraj sedmim križem ne zmanjka -morda prav zato, ker Žnidaršičev Joško zase ne pravi, da je garač ali delo ho lik, ampak da je hedo nist. Zna uživati življenje: rad ima dobro hrano - čeprav ne kuha, uživa v dobri pijači - čeprav ne prideluje vina, je vinski vitez in eden štirinaj-sterice slovenskih vinskih senatorjev, zelo rad potuje ...
Milo pa se mu je pred časom storilo v domačem Šoštanju, ko je pripravil razstavo svojih fotografij in je na koncu na mizo priromal velikanski pla denj pravih, doma čih »kremšnit«, ki jih je za prijatelja pripravil slavni upokojeni šoštanjski slaščičar Ivan Movh.
Bržčas si Žnidaršič, legenda slovenske fotografije, preden zvečer leže v poste-jo, poreče: "Da bi te strela Joco, pa si spet doživel en lep dan ...".	■
Vsak ne more biti gozdar
Zavod za gozdove Slovenije od leta 1999 spodbuja lastnike gozdov k dobremu gospodarjenju s to naravno dobrino med drugim tudi s podelitvijo priznanj. Doslej jih je priznanje 'skrbni gospodar' prejelo 112 (vsako leto po eden iz 14 območnih enot zavoda), med njimi štiri ženske. Med letošnjimi prejemniki odličnosti v gozdovih je bil iz Savinjsko-šaleške regije Stanko Goličnik iz Belih Vod. Priznanje si je zaslužil predvsem z dolgoletnim delom v gozdu, v katerem izvaj a vse: nego mladih gozdov, vzdrževanje gozdnih prometnic, ustrezno rabo lesa in pravočasen posek obolelih dreves. Po kakovosti so gozdovi Počivalniko-vih, kot jim pravijo po domače, zelo pestri, od visoko produktivnih do varovanih gozdov.
Goličnikovi gospodarijo na 116 hektarjev veliki ekološki kmetiji, od tega je 16 hektarjev travnikov, ostalo so gozdovi. Da ima gospodar Stanko z njimi posebno veselje, je moč razbrati še iz zapisanih uvodnih besed. To uspeš no pre na ša zadnje leto tudi na sina Andreja, ki mu pomaga pri delu v gozdu in ki naj bi kmetijo tudi prevzel. »Nisem hodil v kakšno šolo, a sem si z izkušnjami, s samoizobraževanjem, z rednim udeleževanjem na delavnicah pridobil toliko znanja o skrbi za gozd in delo v njem, da v sodelovanju z gozdarji danes lahko predavam tečajnikom, na svo-
jem posestvu organiziram tečaje za varno delo z žago. Delo v gozdu je res zahtevno, odgovorno. Moraš biti dobro opremljen, usposobljen, sicer ne gre.
mo, a brez pridnih rok ni nič."
Kljub delu v gozdu in na kmetiji, kjer so v hlevu krave dojilje in pitanci, najde čas še za delo v občinski komisiji za kmetij-

^ll
Zato vsak ne more biti lastnik in gozdar, kar sem sam,« je pove dal.
Po njegovih besedah je bil med prvimi, ki je na območj u nazarske območne enote zavoda začel z redčenjem v gozdu. Prav v tem času je tega dela največ. »Ni namreč dovolj, da let-venjake in drobnjake posekaš, potrebno je tudi za sabo vse pospraviti. Dober gospodar ravna tako tudi, ko pripravlja drva.« Na leto poseka od 250 do 300 kubičnih metrov lesa. "Naši gozdovi ležijo na nadmorski višini od 600 do 1100 metrov, torej kar v strmem. Potrebno mehanizacijo že ima-
? - ?	TI
^ oijri
■ IV*- r
Stanko Goličnik
stvo in v krajevni skupnosti. Pri srcu pa so mu tudi vsakoletna tekmovanja v gozdarskih veščinah. Poleg številnih priznanj za osvojena tudi najvišja mesta se ponaša z naslovom državnega prvaka v kleščenju. Tudi tu bogato znanje in izkušnje uspeš no pre na ša na svoje ga naslednika, sina Andrej a, ki se je prav tako že izkazal kot uspešen tekmovalec.
In kaj mu pomeni priznanje? »Obvezo, da bom še najprej tako skrben gospodar, da bom še bolj vestno in skrbno opravljal gojitvena dela,« je odgovoril Stanko Goličnik.
Projektna učilnica »prebijati led
«
Velenje, december 2007 - Poklicna in tehniška strojna šola iz Šolskega centra Velenje je v šolskem letu 2004/05 skupaj s še tremi drugimi šolami v Sloveniji začela pilotni projekt »prebijati led« z novim izobraževalnim programom avtoserviser, kije dandanes temelj in osnova za prenovo srednjega poklicnega izobraževanja.
S ponosom lahko poudarimo, da je marsikatera rešitev, ki se sedaj uve-jav-ja tudi drugj e po Sloveniji, nastala ravno na naši
razmišljah. Z letošnjo novo projektno učilnico so se naše želje uresničile.
V projektni učilnici bomo imeli možnost drugačnega načina dela, pri katerem prehaja učitelj v vlogo mentorja - dijaki namreč v skupinah preko projekta rešujejo konkretne naloge. Pri tem je precejšen poudarek na praktičnem pouku. Zelo pomembno je namreč povezovanje strokovnih vsebinskih sklopov s praktičnim delom. Pomembna vodila pri novem nači-
ves čas vodili do končne rešitve.
Poleg rednega izobraževanja bomo v projektni učilnici izvajali zanimiv nabor izobraževanj v kombinaciji z Obrtno zbornico, sekcijo avtoserviserjev.
Ta izobraževanja bodo namenjena na eni strani zaposlenim na Šolskem centru Velenje (npr. osnovna priprava vozila - kontrola in do litje tekočin, menjava kolesa, osnovno vzdrževanje ...), na drugi strani pa delavcem v avtoservisni stroki (sodobni
strojni šoli. Naše delo je dobro sprej eto tako na Centeu za poklicno izobraževanje v Ljubljani kot na drugih šolah, ki so prenovo že srečale ali se z njo šele srečujejo.
Že od začetka izobraževanja v novem programu smo se srečevali s prost orsko stisko, saj nismo ime li pri mer ne ga pros to ra za poučevanje po novih metodah dela - s poudarkom na povezovanju praktičnega in teoretičnega dela. O prostoru, kjer bi lahko pristop k projektnemu poučevanju primerno izvajali, smo dolgo
nu dela so načrtovanje dela, vodenje dokumentacije, medsebojno sodelovanje, timsko delo, uporaba informacijske tehnologije, predstavitev usvojenega znanja...
V projektni učilnici imamo tako v enem prostoru klasično učilnico z možnostjo postavitve šolskih klopi za individualno ali skupinsko delo in računalnike z dostopom do svetovnega spleta. Dijaki bodo celovito dosegali cilje, saj bodo osnovne informacije nadgrajevali z lastnim angažiranjem in iskah potrebna znanja za rešitev nalog, učite -ji pa bodo dijake
vbrizgalni sistemi na bencinskih motorjih, sodobni vbrizgalni sistemi na dizelskih motorjih, diagnostika delovanja motorja ...).
Vese-i smo, da smo lahko pred minulimi prazniki predali svojemu namenu prostor, s katerim bomo - tako kot že marsikdaj v preteklosti Šolskega centra -postavili nov standard za učinkovit in dinamičen način dela v izobraževalnih programih.
■ Boris Klančnik, Šolski center Velenje

Grafika iz depoja galerije Velenje
V Galeriji Velenje so odprli še zadnjo razstavo v letu 2007 -Izbrane grafike bodo na ogled do 16. februarja
Velenje - Trideset let po prvi razstavi sodobne slovenske grafike v svojih prostorih se velenjska galerija s predstavitvijo v teh letih nastale zbirke spet vrača k njej. Odločitev Galerije Velenje, da pripravi razstavo in katalog grafičnih del iz svoje zbirke, se je izluščila iz koncepta programa za daljše obdobje, ki je bil zastavljen ob tridesetletnici leta 2005. Takrat je bilo predstavljeno Kiparstvo iz depoja.
Grafična zbirka Galerije Velenje obsega 161grafičnih listov 44 avtorjev, izvedenih v 12 osnovnih grafičnih tehnikah in njihovih kombinacijah. Najštevilnejše so grafike Božidarja Jakca. To je zbirka 67 grafik (tri mape in posamezni listi). Z večj im številom del (13) je v zbirki zastopan Ive Šubic, ostali avtorji pa z enim do štirimi grafičnimi listi.
Grafična zbirka, ki je postala ena od najobt sežnejših zbirk v Galeriji, je bila z razstavo 14. januarja 1977 zasnovana z nakupom vseh 15 razstavljenih grafik Janeza Bernika, Bogdana Borčica, Rika Debenjaka, Dževada Hoze,
Edita Garčevic Koželj ter pianist Igor Vinčentič sta pripravila
špansko obarvan program
Jože Horvata - Jakija, Andreja Jemca, Metke Krašovec, Lojzeta Logarja, Vladimirja Maku-ca, Adriane Maraž, Kiarja Meška, Franceta Miheliča, Marjana Pogačnika, Gorazda Šefra-na, Karla Zelen ka.
Od leta 1990 se izvaj a proj ekt samostojnih predstavitev avtorjev, ki so vključeni v zbirko Galerije Velenje (Lojze Logar, Kiar Meško, Štefan Galič, Bogdan Borčic, Zdenka Golob, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Karel Zelenko,
Todorče Atanasov, Joža Horvat - Jaki, Boris Jesih, Branko Suhy, Bojan Kovačič, Vladimir Makuc), in tudi mlajših grafikov (Nataša Mir-tič), ki bi jih še vključili.
Razstavo, ki jo je odprl župan MO Velenje Srečko Meh, oblikuje 35 grafikov in 49 grat fičnih listov. V spremljajočem programu ob otvoritvi sta nastopili mezzosopranistka Edita Garčevic Koželj ter pianist Igor Vinčentič.
Za slovo od leta razstava
Velenje - Društvo Šaleških likovnikov je uspešno zaključilo leto 2007. V vili Rožle so bila na ogled likovna dela, ki so jih udeleženci ustvarili na likovnih delavnicah, ki so potekale v jesenskem terminu. Likovne delavnice so vodili Denis Senegačnik (linija v prostoru) in Alojz Zavolov-šek (akvarel), kiparsko je vodila Dragica Čadež Lapajne (od glave do portreta), tečaj arhitekturnega risanja pa je vodita Aleksandra Dolenec Gojevič. Letošnje leto je bil obisk delavnic zelo velik in odmeven, prav tako tudi dela, ki so v njih nastal a. Z izobraževalnimi tečaj i bodo člani Šaleških likovnikov nadaljevali tudi v letu 2008.
■ bš
Delček z letošnjih jesenskih delavnic, ko so nastale risbe članov Društva šaleških likovnikov.
Likovna dela za CT v Bolnišnici Topolšica
V akcijo zbiranja sredstev za CT aparat za Bolnišnico Topolši-ca so se vključil i tudi likovniki Likovne sekcije DPD Majšperk, Društva Šaleških likovnikov in Društva Slovenskih likovnikov. Skupaj so darovali 59 del, ki smo jih razstavili v Termah Topolšici.
Poleg amaterskih ustvarjalcev se je odzval o tudi nekaj akademskih slikarjev. 19. decembra zvečer se je zgodila dražba, ki jo je vodil gospod Drago Medved. Z uvodnim nastopom so nas ogrele ljudske pevke skupine Pušeljc. 14 del je dobilo novega lastnika.
Zbrali smo 3400 evrov in tako v skup nem zne sku zbra nih sredstev presegli 400.000 evrov. Likovna dela bodo no novega leta na ogled v Termah Topolšit ca. Kupit i jih je možno preko internetne ponudbe na www.bol-top.si. Še je čas, da si ob praznikih podarite delček rezine novega CT aparata. Odprite dušo in srce. Za vaše zdravje gre - darujte za CT.
■ jp
Lani več kot 60 tisoč obiskovalcev
Mozirje - Upravljalci parka cvetja v Mozirskem gaju - člani Etnološkp-hortikulturnega društva Mozirje - so zelo zadovolj ni z lan skim obis -kom. Celo leto je namreč občudovalo prekrasno urejene zelenice in cvetlične gredice več kot 60 tisoč obiskovali cev.
Ta čas se upravljalci Mozir-skega gaja ukvarjajo že z letošnjo sezono, ki bo za park jubilejna. Praznuje namreč 30-letnico delovanja. V počastitev praznika ta čas že zaključujejo dela pri nekaterih večj ih naložbah, kot so ureditev japonskega vrta, drevoreda Evropske unije, slovenski kozolec. Pripravljajo pa se seveda tudi na tradicionalne prireditve, kot so cvetlični ples, spomladanska in mednarodna poletna razstava cvetja ter jesenska razstava buč in sadja.
■ tp
KOLONA
Novoletne želje
Matjaž Šalej
Ob mnogih željah, za nas vse, za znance, bližnje in daljne imam tudi nekaj posebnih želja. Januarja si želim ...
Da bi bile te, prve letošnje besede dobro sprejete, delo v službi kreativno, da bi Marjan užival prvi upokojenski mesec. Da bi uspešno registriral vozilo, kajti registracija prevoznega sredstva je lahko za kulturnika svojevrstni birokratski in še kakšen stres; želim uspešno izdajo koledarja (že kakšnega), hitro okrevanje babice...
Dober začetek leta za vse dobre volje, saj poznate tisti pregovor: »Po jutru se dan pozna.« Februarja želim ...
Veliko počitniškega snega, debelega ledu na Škalskem jezeru,
kakšno lepo zimsko gorniško turo, dobro smučarijo ...
Lep kulturni praznik, pa če tudi s kravato.
Cim lepši in dobro izkoriščen devetindvajseti februarski (petkov)
dan.
Marca si želim ...
Da bolezni v gledaliških ansamblih nebi pestile abonmajskih prireditev in mi nalagale dodatnih kulturno-administrativnih zagat. Lep materinski in ženski mesec, za vsako posebej in za vse skupaj. Več časa za tisto črno kita ro v kotu sobe. Apri I a želim ...
Kmetom dežja, da bo letina dobra in jih bo »pregovorna« revščina obšla, za kulturo pa čim manj deževno-kislih aprilskih kulturniških obrazov.
Z »Asketi« morda kakšno rock'n roll vajo, po dolgem času. Maja si želim .
Cim manj pomladanske utrujenosti in pravo mero pomladanskega razganjanja.
Da bi že končno spravili skupaj prvo zgoščenko »našega« pevskega zbo ra.
V mesecu ljubezni seveda veliko prave in dobre lirike. Junija želim .
Uspešen začetek poletnih kulturnih prireditev v »novem« kulturnem javnem zavodu, festivalu ali kakorkoli se bo imenoval. Da nekateri na kulturnem področju nebi »plesali« eno samo poletje. Gostovanja ŠAPZ-ja na Ceškem in morebitnega srečanja s tamkaj študirajočo kolumnistko Ano. Julija si želim .
Kakšen, kot vedno nepozaben dan v Ribnem, počitniško potepanje s kolegi, recimo nekje po Balkanskih gorah. Zdravega in veselega nečaka/nečakinje. Avgusta želim ...
Kakšno novo poletno kulturno doživetje ali spoznanje. Prijeten dopust, na morju vsem, ki jim te dobrine in takšno polnjenje baterij mnogo pomeni. Osvojiti kakšen lep vrh, recimo Špik nad Policami. Imeti vročinske mravljince na divji plaži ob dobri prebrani knjiga in potapljaški maski pod kopalno brisačo. Septembra si želim ...
Še enega uspelega in otroško razigranega Pikinega festivala, za Pikino ambasadorko pa našo najboljšo športnico, je faca, ki z veliko uspehi, tudi v Pikini deželi.
Primerno proslaviti dosežke na področju staranja, moja starost bo namreč spet praštevilo, to pa je že pravi razlog za slavje. Da bi bilo poletje čim bolj indijansko (fenološko suho in toplo v drugi polovici meseca). Oktobra si želim ...
Da bi bil kakšen mesec miren, takšen čisto navaden. Ampak ob izkušnjah jih je ob čutu za okolico, družbeno odgovornosti in angažiranostjo jih je res vse manj. Veselja in osebnostne rasti ob prostovoljnem delu. Novembra želim ...
Da bi v kulturi lepota, srce, razum in kreativnost prevladala nad povprečnostjo, populizmom in politiko. Miru ob tistem ducatu prižganih sveč za pokojne in prezgodaj odšle prijatelje, znance in sorodnike.
Dobro filmsko bero, še posebej zadnja leta zelo uspešnega domačega filma. Decembra želim ...
Da bi bil veseli dan kulture še bolj vesel.
Manj divji december kot minulo leto, manj potrošništva, več iskrenosti in lepih želja; Ko bom razmišljal za nazaj, želim, da bi bili vse naštete stvari en velik lep spomin, to pisanje pa nova iztočnica za novo kreativno koledarsko leto.
Želja, osebnih in manj osebnih, posebno takšnih skritih je še več, za vse (ne)naključne bralce Pete kolone pa želim predvsem veliko kulturnih užitkov, zdravja, notranjega miru ...

107,8 MHz
Zaznamovali so leto, ki se je izteklo ...
Obrnili smo nov list
Obrnili smo nov list in začeli novo leto. Pred vami je, spoštovani bralci in bralke, prva številka tednika Naš čas v letu 2008. Novinarji, uredniki in naši sodelavci verjamemo, da boste vsak četrtek nestrpno čakali nanj in ga z veseljem, tako kot vseh naslednjih 51 številk, prebirali.
Sicer pa odgovorni urednik časopisa Stane Vovk ugotavlja, da smo tudi lani spisali in natisnili obsežno knjigo o najpomembnejših dogodkih na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter občin Zgornje Savinjske doline. Občasno pa smo poročali še o prizadevanjih ljudi v občinah in krajih , ki mejijo na Šaleško dolino. Izdali smo 51 številk tednika Naš čas v povprečnem obsegu 25 strani, objavili vrsto zanimivih in koristnih
(gradbeni, stanovanjski, ...), pred poletnimi počitnicami pa časopisu priložili še brezplačno barvno brošuro na 74 straneh - Poletje v Šaleški dolini. Na vsaj takšen način bomo naše bralce in bralke poskušali razvajati tudi v tem letu.
Radio Velenje je naš in verjamemo, da tudi vaš sopotnik, že 34 let. Na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz ga lahko vsak dan poslušate na območju Šaleške in Savinjske doline ter Koroške. Poleg tega teče njegov program tudi na internetu in v nekaterih kabelskih sistemih. Prisluhne mu lahko kar blizu 360 tisoč poslušalcev. »Velenjski radijci skušamo biti vedno tam, kjer se dogaja kaj zanimivega in to prenašamo v eter,« poudarja odgovorna radijska urednica Mira Zakošek in dodaja, da bo Radio Velenje tudi v času poplave različnih medijev, ostal zvest svojemu poslanstvu - hitrim servisnim informacijam in informativnim vsebinam. K oblikovanju vsebin radijskih oddaj in seveda tudi časopisnih rubrik pa vabimo tudi vas - bralce, bralke, poslušalce in poslušalke. Dobrodošli!
■ tp
infor ma cij v raz -ličnih prilogah
Kljub natrpanosti zadnjih dni v preteklem letu, smo si vendarle vzeli toliko časa, da smo naše sodelavce popeljali v prednovoletno čarobno Ljubljano
... na kratko...
SANJA GROHAR
Slovenska lepotička, ki tudi poje, je ob koncu minulega leta predstavila novo skladbo. Gre za času
primerno balado z naslovom Ko sneži, ki sta jo zanjo napisala Saša Lendero (besedilo) in Miha Hercog (glasba).
ALENKA GOTAR
Evrovizijska stran ESCtoday.com je razglasila rezultate izbora za najboljše izvajalce na evroviz-ijskem finalu v Helsinkih 2007. O zmagovalcih je odločalo 21.000
obiskovalcev spletne strani, ki so najboljši vokal pripisali Alenki Gotar s pesmijo Cvet z juga.
THE TIDE
Tik pred novim letom je skupina The Tide predstavila novi single Midnight shooter. Novi single se je pojavil tudi v eni izmed reklam za slovenskega giganta za belo tehniko in glasbila.
BUM FEST II v Žalcu
I
• M J (I
ŠANK ROCK
Leto 2007 je bilo zanje še posebej pomembno. Praznovali so 25-letnico svojega delovanja in jo več kot dostoj no pro slavi li na velikem koncertu 29. decembra v Rdeči dvorani. Več o njihovih preteklih 25-ih letih in njihovi bogati glasbeni zgodovini ste si lahko prebrali v prejšnji številki Našega časa. Jubilejno leto 2007 se bo v zgodovino zapisalo tudi zaradi njihovega albuma Senca sebe, ki je izšel marca. To je že njihov štirinajsti v dobrih dvajsetih letih od leta 1987, ko je Izšel njihov prvenec Pridite na žur, in to je številka s kate ro se ne more pohvaliti noben drug slovenski izvajalec. Šank Rock so se s svojo vztrajnostjo na slovenski glasbeni sceni za vedno zapisali v zgodo-vi no doma če popu lar ne glasbe. Glede na izjave članov skupine in po njihovem sobotnem nastopu v razprodani Rdeči dvorani sodeč pa prav gotovo še niso rekli zadnje besede.
tudi tako uspe šen, bo poka zal čas. Naj spo mni mo, da je njen prvenec z naslovom Alya leta 2004 dobil priznanje za platinasto naklado, Alya pa je istega leta za skladbo Fluid dobila tudi priznanje žal že pokojnega festivala SRF za najboljšo rock skladbo leta.
SPEV
Spev velja zadnjih nekaj let za enega naših najuspešnejših in najbolj trofejnih narodnozabav-
V Žalcu bo med 8. in 12. januarjem potekal drugi mednarodni festival tolkalnih skupin pod imenom BUM FEST II. Po uspešni krstni izvedbi festivala januarja lani se bo na tokratnem festivalu predstavilo pet skupin, od tega tri tuje in dve domači. Nastopile bodo Percussion claviers de Lyon iz Francije, John Beck & The Eastmen percussion ensemble iz ZDA in Global percussion network iz Švedske/Mehike ter domači skupini Studio za tolkala Akademije za glasbo iz Ljubljane in Tolkalni ansambel glasbene šole Celje.
Vsi koncerti bodo potekali v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu s pričetkom ob 18. uri. Vsak dan se bo občinstvu predstavila po ena skupina. Začela bo domača skupina Studio za tolkala Akademije za glasbo iz Ljubljane z nastopom v torek, 8. januarja, festival pa se bo zaključil prav tako z domačim nastopom Tolkalnega ansambla glasbene šole Celje v soboto, 12. januarja.
NATALIJA VERBOTEN
Po nekaj suš nih letih je leto 2007 za Natalijo Verboten pomenilo leto vrnitve v osrčje domačega glasbenega dogajanja. Z nekaj novimi skladbami, ne pa še tudi z novim albu mom, je uspe la spet pritegniti pozornost svojih občudovalcev. Z novo zunanjo in novo zvočno podobo se je pojavila v najbolj gledanih terminih televizijskih oddaj. Spomladi je presenetila s skladbo Obriši sline, izpod peresa uspešnega avtorskega para Kaurič-Tomac, jeseni pa
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KATE RYAN-Voyage, Voyage
2.	SUGABABES-Change
3.	MELANIE C-This Time
Belgijska pevka Kate Ryan je v letu 2007 zaslovela predvsem z uspešnico Je T'adore, ki je izšla ob koncu leta 2006. V letu 2008 pevka računa na podoben uspeh s
skladbo Voyage, Voyage, ki jo je objavila tik pred koncem lanskega leta. Gre sicer za predelavo velike in znane plesne uspešnice francoske pevke Desire-less iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.

LESTVICA DOM
i ■
i ■
i
■ ... več na: www.radiovelenje.com
I_______
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 30. 12. 2007 (št.:762):
1.	SPEV: Prijatelji
2.	VITEZI CELJSKI: Pozdrav Celju
3.	ATOMIK HARMONIK: Toni je pa ribo ujel
4.	SLAKI: Lepa Marica
5.	MALIBU: Primorci
6.	POGUM: Zapoj prijatelj stari
7.	RUPAR: Kdor poje rad
8.	JANI PIRŠ: S harmoniko po svetu
9.	DOVŽAN: Ujemi me
10.	RŽ: Ko pade mrak
I ■
I ■
I
še bolj s skladbo Pozabi me, sen ti men tal -no skladbo iz lastnega studia in kroga produkcijske skupine Bumerang. Ob koncu leta je iz istih logov priš la še času primerna skladba Bodi ti moj Božiček, Natalija pa se je kot voditeljica silvestr-ske oddaje vrnila tudi na male ekra ne. Po vsem tem sodeč si njeni oboževalci lahko od leta 2008 obetajo še marsikaj.
ALYA
Tudi za Alyo pomeni leto 2007 leto vrnitve. S skladbo A veš, ki jo je zanjo napisal Jan Plestenjak, je konec oktobra spet vzbudila zanimanje zanjo in njeno glasbo. Ze nekaj časa jo lahko v novi zunanji podobi občudujemo tudi v videu, ki ga je za omenjeno sklabo posnel mladi in obetavni režiser Perica. Alya za letoš njo pomlad napove du-je nov album, katerega producent bo Zare Pak, in bo po nje nih bese dah bolj raznolik od prvega, a hkrati bolj zrel in bolj čustven. Ali bo
nih ansamblov. Leto 2007 si bodo zapomnili po številnih osvojenih nagradah in po izidu njihovega novega albuma Pet pomla di. Album je izšel 16. novembra, ko so člani ansambla v Vinski Gori pripravili promocijski koncert, s katerim so obeležili tudi svojo prvo petletko. Ta je bila zelo plod na, saj so v petih letih izdali kar tri albume in osvojili številne nagrade na naših najodmevnejših festivalih narodno-zabavne glasbe. V minulem letu so na festivalu Slovenska polka in valček z valčkom Edino upanje osvojili prvo nagrado strokovne komi sije in prvo nagra do občin st-va. Prvo nagrado poslušalcev in televizijskih gledalcev so osvojili tudi na Ptujskem festivalu 2007, že četrtič zapored pa so na Bledu osvojili tudi prvo nagrado za Naj vižo leta.
MAGNIFICO
Za svojevrsten presežek minulega leta na celotnem slovenskem glasbenem prostoru vsekakor velja izid nove plošče Magnifica Grande Finale. Album se bo v zgodovino zapisal predvsem po tem, da je izšel v morda največji nakladi kakšnega slovenskega izvajalca popularne glasbe vseh časov, saj so ga izdali v kar sto tisoč izvo dih. Za name ček je
Vili Grabner
Magnifico vso nakla do, torej vseh 100.000 izvodov brez plač no raz de lil kupcem enega od največjih slovenskih dnevnikov in tako v praksi udejanjil idejo »Magnifico v vsako slovensko gospodinjstvo«. Dogodek, ki velja za pote zo leta na področju popularne glasbe v Sloveniji.
wüi-jx
»V mestu imamo kup deklet, najlepšo mora rocker ^ met ...« v enem od številnih hitov skupine Sank Rock poje Matjaž Jelen. In na odru se mu je na koncertu ob 25-letki skupine pridružila ena najlepših slovenskih estradnic Natalija Verboten. Skupaj sta bila ne le lep par, bila sta tudi zelo uglašena. Natalija je nastop izvedla povsem rockersko. Ja, tudi lasje in glava so divje poplesavali. In publika je bila navdušena. Moški morda malo manj, saj je bila Natalija tokrat zapeta dobesedno do vratu, čeprav je tančica lahko tudi zelo zgovorna.
^ Pankrac Semečnik je bil dolga leta zelo aktiven politik na najvišjih položajih v mestu. Se prej je bil učitelj, pa ravnatelj na osnovni šoli, nenazadnje je v zakonski stan popeljal številne pare iz Saleške doline. Odkar se je umaknil iz politike, ga ne vidimo in slišimo prav pogosto. Veliko časa namreč preživi na domačiji svojih staršev na Ponikvi. V veselem decembru pa je prišel voščit svojim meščanom tudi on. Takole tudi vsem tistim, ki ga že dolgo niste srečali, želi vse najboljše v letu 2008.
^ December ni le mesec pričakovanj in obdarovanj, je tudi mesec, ko jemo več kot sicer. Dobrote so kar naprej na mizah, pa nazdravljati je tudi treba, na praznovanjih pa nam ponujajo vsaj kaj sladkega. Vodja velenjske Knjižnice Lado Planko je bil tudi decembra previden. Tako od blizu si je ogledoval slaščice, ki so mamljivo vabile. In to zato, da bi vsaj približno izračunal kalorije. Že dobro leto Lado zelo pazi, kaj in koliko je. Naučil se je reči tudi NE. Vsaj hrani.
•a t «i i • v • -■ v • v •
Najboljši božični filmi
Newyorški Post je objavil seznam desetih najboljših božičnih filmov, iz česar se je pokazalo, da je njegove filmske kritike v vlogi Božička najbolj prepričal Billy Bob Thornton. Na prvem mestu
Neprijeten dogodek se je zgodil na nogometni tekmi, ko je sodnik nekemu igralcu pokazal rdeči karton. Med igralci je završalo in sodnika so začeli oblegati. Deli-
lestvice najboljših filmov z božično tematiko se je namreč znašel film Pokvarjeni Božiček, v katerem delata glavnemu igralcu družbo še Tony Cox in Bernie Mac. Na drugem mestu je Čudovito življenje iz leta 1946 z Jamesom Stewartom in Donno Reed v glavni vlogi, na tretjem pa leto starejši film Christmas in Connecticut. Nato si sledijo A Christmas Carol, Elf, božična klasika Čudež na 24. ulici, na sedmem mestu je National Lampoon's Christmas Vacation, na osmem The Bells of St. Mary's, sledi The Bishop's Wife (1947), najboljšo deseterico pa zaokroža A Christmas Story.
Nogometni sodnik, ki strelja
Neki malezijski nogometni sodnik je na tekmi, ki je skoraj ušla z vajeti, stekel po pištolo in nato v zrak izstrelil nekaj nabojev.
vec pravice, ki je prav tako tudi policist, pa je stekel do svojega policijskega vozila in se vrnil s pištolo ter nato nekajkrat ustrelil. Na policiji zdaj preiskujejo, ali je policist upravičeno segel po pištoli, vseeno pa so mu odvzeli prostost zaradi suma zlorabe orožja. Zaslišali so tudi pet nogometašev, starih od 23 do 40 let, grozijo pa jim obtožbe zaradi "razgrajaškega vedenja".
Zmagala je Alenka Gotar
Največja tuja evrovizijska stran ESCtoday.com je razglasila rezultate za nagrade »Eurovision Song Contest Awards 2007«. Nagrade podeljujejo za najboljše izvajalce na preteklem izboru Evrovi-zije - tokrat za evrovizijski izbor v Helsinkih 2007. O zmagovalcih je odločalo 21 tisoč obiskovalcev spletne strani, največ pa je
t'il
bilo tistih, ki so svoj glas za najboljši vokal namenili prav naši Alenki Gotar, ki je na izboru nastopila s pesmijo Cvet z juga. Slovenija je bila nominirana še v dveh drugih kategorijah, in sicer za najboljši nastop, kjer je Alenka zasedla tretje mesto, in v kategoriji za najboljšega avtorja pesmi, v kateri je Andrej Babic osvojil peto mesto.
Paris Hilton ne dobi nič denarja
Dedek Paris Hilton se je odločil, da svoji slavni vnukinji ne bo zapustil skoraj nič denarja, saj ga bo raje namenil dobrodelnim organizacijam. Premoženje Barro-na Hiltona je vredno 2,3 milijarde dolarjev, 97 odstotkov denaija pa bo poklonil organizaciji, ki ji jo je ustanovil njegov oče Conrad. 80-letni Barron je dejal, da bo to vsoto namenil dobrodelni organizaciji Conrada N. Hiltona komaj po svoji smrti. Paris je le ena izmed Barronovih 23 vnukov, tako da ogromnega zneska niti ni pričakovala, a da ne bo dobila skoraj nič, pa je presenečenje za vso družino.
Temna čokolada ni tako zdrava
Ob koncu leta se ljudje radi posladkajo s čokolado, a zdaj so mnogi ugotovili, da temna čoko-
lada le ni tako zdrava, kot pravijo. Znanstveniki v časopisu Lancet so razočarali marsikoga, ko so zapisali, da temna čokolada ni nič bolj zdrava kot bela, kot je veljalo do zdaj. Temna čokolada naj bi vsebovala številne zdravilne rudninske snovi, a mnogi pozabljajo, da ima ta čokolada tudi ogromno maščobe, sladkorja in kalorij. Zato znanstveniki opozarjajo, da je najbolje, če se čim bolj izogibate čokoladi, poskušajte zaužiti čim več uravnotežene prehrane, zraven pa popijte ogromno tekočine.
Ropar v dimniku
Gasilci so prihiteli pred hotel v Alice Springsu, saj so prejeli klic, da se je moški, ki je želel oropati
pod prsmi. Bil je kot kokon,« je dejal eden izmed reševalcev. »Ko smo ga rešili, mu je bilo zelo nerodno, najraje bi se pogreznil v zemljo, tudi govoriti ni hotel z nami,« je dodal.
Starejši bodo vozili varneje
Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota želi razviti avtomobil, ki bo starejšim voznikom pomagal, da bodo vozili varneje. »Želimo narediti avto prihodnosti, ki bo lahko nadzoroval možgane in čustveno delovanje pri starejših ljudeh,« je dejal profesor
goste, zagozdil v dimniku. Zaposleni v lokalu v hotelu Gapview v osrednji Avstraliji so ob prihodu na delo zaslišali krike na pomoč in stokanje. Hitro so poklicali gasilce in reševalce, ki so se uro in pol trudili moškega zvleči iz dimnika, a brez uspeha, zato so dimnik razbili s kladivi. »Moški je bil v dimniku, obrnjen na glavo, ujet okoli deset ur, s koleni tik
Rjuta Kavašima, ki sodeluje pri razvoju avtomobila. Ta je razložil, da naj bi tehnologija zaznala šoferjeve vozne sposobnosti in zmanjšala vsako nevarno voznikovo dejanje. Tako bi se hitrost avtomobila lahko zmanjšala, če bi voznik pritisnil na plin brez razloga. Še naprednejši avtomobili bi vključevali tudi navigacijski sistem in nadzor temperature, s čimer bi voznikom pomagali ostati budni. »Končno, želimo razviti avto, ki bi nadzoroval možgane, tako da bi vožnja sama postala oblika treniranja možganov,« je povedal japonski inženir.
Konec s koncem
Prebogato slavje ob koncu zadnjega meseca se najbolj pozna koncem prvega!
Zapornice tu in tam
Zapornic med večini sosednjih držav ni več. Med sosedi jih je še veliko.
Iz strahu, na daljavo
Elektrika se bo med ugibanji o podražitvi in ukrepu varuha konkurence menda le podražila. Zato je razumljiva odločitev elektro podjetij za postopno uvajanje daljinsko odčitavanje števcev. Menda jih je strah odjemalcev.
Varne točke
V	Velenju bodo uredili dvanajst varnih točk za otroke in mladostnike. Morda bi kakšne take varne točke potrebovali tudi odrasli. Zdaj je za mnoge najbolj varno zatočišče le kak gostinski lokal.
Ne gre skupaj
Čeprav je sprva kazalo, da bo porod Saše vsaj na terenu potekal brez zapletov, se zdaj botri z vsem spet ne strinjajo. Bojijo se, da bi, če bi sledili sedanjemu predlogu, dobili spačka z dvema srcema: v Velenju in Mozirju.
Vse se ve
Pri nas je še vedno precej takih, ki menijo, da so za tako drago hrano krivi kupci, ki tako drage izdelke kupujejo. In nikakor trgovci. Oni jo le vljudno ponujajo!
Ostanki
V	Celju so Kovinoteh-no že zdavnaj pokopali, stara Kovinotehna v Soštanju še vedno povzroča težave. Ker je nevarna, so jo zaščitili. Da bi zaščitili mimoidoče.
Knapi dobili knjige
Ob taki vesti so nekateri že pomislili, da ni res, da bodo z izgradnjo novega bloka Teša tudi velenjskim rudarjem še za štiri desetletja podaljšali delo. A niso dobili delavskih knjižic, ampak knjigo z zdravju. Zdaj bodo lahko še dolgo srečni hodili v jamo.
Ob pravem času
Šoštanjčani so pred kratkim zvedeli, da je voda v Šoštanjskem jezeru primerna za kopanje. Nič ne vidim, da bi od veselja skakali v jezero!
REPORTAŽA
Puščavnik iz Hude luknje
Besedilo in fotografije: Marjan Marinšek
Ljudje še vedo povedati, da je nekoč v Hudi luknji živel puščavnik. Menda so se tam ob nedeljah zbirali ljudje, poslušali njegove pridige in kupovali knjižico z njegovimi pesmimi, kaj več pa že ne vemo. Zlasti je za tukajšnje prebivalce ostalo neznano, od kod je puščavnik prišel, zakaj je iz Hude luknje nenadoma izginil in kam je šel. In seveda, kdo sploh je bil ta posebnež in kaj je bilo res z njegovo zgodbo o Anici.
Po čudnem naključju sem kot otrok v Kozjem poslušal enako zgodbo o puščav-niku iz Gruske jame, ki pa je bila komaj dva kilometra oddaljena od mojega rojstnega kraja. Tudi tam so se ljudje zbirali ob nedeljah, poslušali puščavnikove pridige in kupovali njegove knjižice. Od kod je prišel in kdo je bil, ni vedel nihče. Obe govorici sem samo združil in začela se mi je odvijati zgodba o enem in istem puščavniku, eremitu Valentinu, ki je prebival tako v Hudi luknji kot v Gruski jami in še kje. In v tem zapisu bom ponudil dokaze, da gre za enega in istega človeka, ki ju povezuje edini pisni vir, to je knjižica »Puščavnikovi verzi«.
mi jagodami in velikim lesenim križem. Za palico je imel nekaj takega kot cepin. Ko je živel v Hudi Luknji, je bil še mlad, dokaj visoke in vitke postave, dolgih črnih las, brk in brade, podobno kot sveti Jožef. Ženske so bile očarane, saj mož ni izgledal napačno. Brat Izak je bil manjše postave in v kapuci je izgledal kot ženska. Zato so ju otroci dražili: »Jožef in Marija! Jožef in Marija!«
Kaj je bilo narobe v Hudi luknji, da jo je puščavnik tako kmalu zapustil, ne vemo, govori pa se, da so ga domačini nagnali, ker si je v jami postavil oltar in se izdajal za svetega človeka, malo pa je k izgonu pripomogla tudi njegova všečna podoba pri ženskah. Tako ga že v jeseni istega leta najdemo v Gruski jami na Kozjanskem. Kako je našel Grusko jamo, tudi ne vemo, smemo pa domnevati, da mu jo je pokazal brat Izak, za katerega so vsi viri pričali, da je bil doma »iz tistih krajev«, ali pa domačin Marko Pelc iz Vodriža, kot bomo videli kasneje.
Obiskovalci pri puščavniku v Hudi luknji
Gruska jama
Vodriž
Puščavnik se je, preden je postal puš-čavnik, pisal Valentin Podstenšek in se je rodil leta 1901 v Razborju pod Uršljo goro, na kmetiji, ki se ji je po domače reklo pri Vrhovskih. Mati in oče, Jože in Jožefina Podstenšek, sta na najemni kmetiji redila dvanajst otrok, med njimi se je kot deseti rodil Valentin, ki je v
ker je dekletov oče Valentina sovražil, verjetno tudi zaradi tega, ker ga je fant preganjal kot strastnega divjega lovca. Ta sosed je postal divji lovec potem, ko je zgodaj izgubil ženo in dva sinka in mu je ostala samo še hčerka Anica. Nekoč naj bi oče mlada zaljubljenca zalotil na gozdni jasi, ustreliti je hotel njega, dekle ga je hotelo zaščititi in prišlo je do tragične nesreče, v kateri je Anica podlegla strelu iz očetove puške.
Valentin, ves pretresen od izgube ljubljene osebe, je potem brezumno taval sem in tja in se končno vrnil na svoj dom. Delati ni hotel in zaradi svojega obupa tudi ni mogel, zato ga doma na posestvu niso marali. Takrat se je odločil za puščavniško življenje in si najprej ure-
ku pri kmetu Marovšku, tam spodaj, ko je prišlo do požara.
Huda luknja
Iz Wiederdrissa se je puščavnik preselil v Hudo luknjo, kjer je spet pridigal zbrani množici, in prav tam se je začel izdajati za eremita Valentina, kar je pomenilo puščavnika samotarja. Prav tako je prav med bivanjem v Hudi luknji izdal knjižico Puščavnikovi verzi. Knjižico pesmi mu je založil Konrad Koziker, kmet iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, za katerega je bil ta strošek izdaten zalogaj. Pesmica je imela dvaintrideset kitic. Prva se je začela takole.
V tihi tu živim samoti,
odmaknjeni koroški vasi, obdan s samoto in naravo, preživel lepo otroštvo. Vrhovski namreč, kljub temu da so bili najemniki na lastni kmetiji, kruha niso stradali. Valentin je bil brihten fant in vse je kazalo, da ga bodo lahko študirali za duhovnika, a je ravno tedaj, ko bi moral fant v lemenat, izbruhnila prva svetovna vojna. Po vojni pa je bil prestar za šole, duhovniški poklic je moral obesiti na klin in zaposlil se je kot logar na Plešivč-nikovem posestvu. Plešivčnik je bil veleposestnik in lastnik ravenske železarne, na veliko je kupoval zemljo in tako je tudi zadolženo vrhovško posestvo prišlo v njegove roke. Tako se je tudi zgodilo, da je bil Valentin v službi pri lastniku njihove kmetije. Plešivčnik je spoznal fantovo nadarjenost in ga povišal v »forštnerja«, kar je pomenilo nekakšnega preddelav-ca, ki je bil navadno tako logar kot lovski čuvaj.
Ko pa je Plešivčnik v tridesetih letih začel propadati in je posestvo kupil neki Skubic, je ta Valentina odslovil. Da bi šel za navadnega »holcerja«, mu ni bilo in službo »forštnerja« je našel šele nekje na Dolenjskem. Žal ne vemo ne kraja in ne imena veleposestnika, ki ga je vzel v službo, vemo pa, da je imel veleposestnikov sosed hčerko Anico, v katero se je Valentin zaljubil. Skupaj sta hodila skoraj tri leta, a da bi se poročila, ni bilo upanja,
dil bivališče v razvalinah gradu Wiederdriss, po domače Vodriža, nad Šmiklav-žem v Mislinjski dolini. Tam je kot puš-čavnik živel od leta 1930 do 1935. Še danes živeči Pajekov Jože iz Razborja, Rdečnikov po domače, se spominja, da ga je nekoč obiskal v tistih razvalinah in da je tam videl oltar in posteljo.
Tu postavljam hišico, kapelo;
Upam, da v miru bom živel;
Življenje mirno bo, veselo,
Ce pred ljudmi bom mir imel.
Ob nedeljah je pridigal in tarnal o svoji nesreči, ljudje pa so ga poslušali in mu prinašali hrano. Te pomoči ni rad vzel in se je ljudem zahvaljeval z besedami: »Boglonaj, ampak danes sem se že najedel sladkih koreninic!« Ob veliki noči je dobil toliko potic in pirhov, da je skoraj vse prinesel k bratu Juriju Podstenšku v rodne Razborje, česar se njegova še danes živeča nečakinja Ančka Rebernik iz Starega trga pri Slovenj Gradcu živo spominja.
Zadnje leto bivanja na gradu Wiederdriss se mu je pridružil tovariš, pravijo, da je bil brat Izak, ki je bil doma nekje iz »Urwalda«, kot so takrat rekli Kozjanskemu. Tako se je zgodilo, da sta nekoč oba puščavnika pekla in kuhala, prišlo je do požara in pogorelo je vse, s čimer sta si uredila bivališče v razvalinah. Po drugi pripovedi naj bi bila puščavnika na obis-
Daleč od šumnega sveta,
Nobena stvar me tu ne moti,
V	mislih mojih na Boga.
Na prvi strani je bila fotografija puščav-nika pri izviru Pake v Hudi luknji, na notranjih straneh fotografija ljudi, ki so hodili puščavnika obiskovat, podoba puš-čavnika kot forštnerja in seveda fotografija ljubljene Anice.
Iz gozda se zabliska strel
Na me je bil oddan:
Je v srce Anico zadel,
V	prsi nje deviške, v levo stran.
Puščavnik je sicer napisal tudi
Pesmi romarske, vendar te niso doživele natisa.
Eni pravijo, da puščavnik sploh ni bil tak spokornež in bogaboječ človek, da se mu ni ljubilo delati in da je rad pogledoval za brhkimi dekleti, z izgovorom, da so podobne njegovi Anici. Puščavnik pa se je izgovarjal na svojo nesrečo, češ da v vsaki ženski vidi svojo nesrečno ljubezen. Menda je bil oblečen v grobo tkano haljo, s kapuco zavihano nazaj, na glavi pa je nosil kitajski klobuk. Na prsih mu je visel rožni venec z debeli-
Gruska jama ob cesti Kozje-Buče je danes razglašena za naravno znamenitost, ki jo upravlja Kozjanski park. Vdrtina je dvakrat toliko dolga, kot je široka, njene navpične stene pa so visoke več kot trideset metrov, vendar je na eni strani dostopna po ozki dolinici. Pred davnim časom naj bi še ne bilo vdrtine, le cvetoča dolina, obdana z bukovimi gozdovi, sredi katere se je razprostirala lepa vas Grozka, ki so ji rekli tudi Grocka, kasneje Gruska. Takrat so se tam zgodile strašne stvari:
Prebivalci tega lepega kraja, na sredi katerega je stal grad, so bili jako bogati, a v svojem izobilju tudi razuzdani ljudje. Ko so baš na veliki petek ves dan in dolgo v noč pili, plesali in razsajali, pride mednje starček in jih opomni, da naj se spomnijo svetosti dneva. Ali bilo je zaman! Ljudje so se starcu postne-hovali in se niso dali motiti pri svojem prešernem rajanju. Kar se strese drob zemlje in ves trg se pogrezne. Vse, kar je bilo živega v tem kraju, je v istem hipu oka-menelo.
Tako legenda. Le gostilna »Pri Gruski jami« še danes priča o tem, kar se je nekoč zgodilo. Kamenje na dnu jame, kolikor ga še niso zasuli plazovi, dokazuje, »da pod zemljo še vedno ležita vas in stari grad«. V apnenčasti steni je precej velika luknja, iz katere privre ob deževnem vremenu voda v obliki slapa. Skozi to luknjo je mogoče zlesti v obširno podzemeljsko votlino, »v kateri je svoje dni davno že umrli vaščan Mlakar našel prav čudne stvari. Ko se je plazil skozi odprtino, je zagledal križ pogreznjenega zvonika, v dvorani pa ljudi, sedeče pri
Grad Wiederdriss
mizah, a vse je bilo mrtvo, okamnelo ...«
Jeseni leta 1935 se je v to jamo vselil puščavnik eremit Valentin z bratom Izakom. Votlina je bila dokaj suha, merila je kakšnih dvajset metrov v globino, iz nizkega stropa pa je viselo nekaj kapnikov. Včasih je šel puščavnik h kmetom naokoli, jim kaj pomagal, da si je prislužil mleko in kruh. Če so ga povabili v hišo, je znal biti zabaven, zaigral je na citre in zapel pesem o svoji Anici. Ob nedeljah je pridigal pred Grusko jamo in prodajal svojo knjižico radovednežem, ki so ga želeli videti in slišati.
V Gruski jami je preživel eno samo zimo. Ko se je prehladil in zbolel za pljučnico, ga je prišel spovedat bučki župnik Jurij Pribožič, potem pa so ga odpeljali v Brežice, v bolnico ali hiralnico, od koder se ni vrnil. Kam je izginil brat Izak, ne ve nihče.
Pričevanja
Gruska jama, vhod v puščavnikovo jamo
Pokojna Planinčeva Micka je povedala, da sta puščavnik in brat Izak šla nekoč mimo njihove kmetije. Dekleta na Pla-ninčevini so tekla k poti, da bi ga pozdravile:
»Hvaljen Jezus!« - »Na veke, amen!« je odgovoril puščavnik in pogladil Micko pod brado. »Ti si pa podobna moji Anici, veš!« Potem je gospodarja prosil za les, da bi z njim obil jamo in se pripravil na zimo.
Franci Sinkovič, ki še živi v Kozjem, je pripovedoval: »Star sem bil trinajst let in z očetom smo redno hodili na Buče, kjer smo imeli vinograd. Zato sem puščavnika večkrat videl, ker je pot vodila mimo Gru-ske jame. Tudi pri njemu v jami sem bil. Bil je slabo oblečen, le če je šel med ljudi, se je ogrnil s puščavniško haljo. Hodil je od kmeta do kmeta, kaj pomagal, še raje pa prerokoval iz kart. Najrajši ženskam, ki so ga oboževale. Pred jamo je postavil oltar in pridigal ali kaj prebral iz knjige. Za knjižico s pesmimi je oče dal en dinar in pol. Od kod se je vzel, ne vem. V trg je prišel redko. Spremljal ga je brat Izak, ki pa je bil iz naših krajev. V Gruski jami je bil puščavnik samo slabo leto, potem je zbolel in so ga odpeljali nekam v Brežice, od koder se ni več vrnil.
Muhatova Justika, še danes živeča v Ješovcu pri Kozjem, je povedala: »Stara sem bila kakih deset let, ko sem neke nedelje s starejšo sestro in bratom šla h Gruski jami, da bi videla puščavnika. Zunaj je pridigal, v jamo pa nisem šla. Stal je, ko je govoril, knjigo je imel v roki, rožni venec na prsih in knjižice s pesmijo od svoji Anici je prodajal. Prodajal pa je tudi podobice svete Ane, češ da je to zavetnica njegove nesrečne Anice. Vem, da je dalj časa bolan ležal v gostilni Pri Gruski jami.
Marko Pelc iz Gruske vasi je povedal: »Moj oče se je priženil v gostilno 'Pri Gruski jami', kamor je puščavnik rad zahajal. Puščavnik je bil ženskam všeč in nastalo je celo nekaj težav z njihovimi ljubosumnimi fanti. Nekoč so ga v naši gostilni hoteli narezati, a ga je oče rešil. Moj oče je bil doma iz Vodriža in je puš-čavnika od tam gotovo poznal, zato mu je veliko pomagal. Verjetno je bil prav moj oče tisti, ki mu je pokazal Grusko jamo.« Puščavnik eremit Valentin je umrl leta 1936 v Brežicah. Na družinskem spomeniku Podsten-škovih v Razborju je sicer njegovo ime, a tam zagotovo ni pokopan. Domačini iz Šmiklavža so na pobudo Maksa Kramljaka v puščavnikov spomin uredili »Puščavnikovo pot« do razvalin gradu Wiederdrissa, ki najbolj zaživi prvo nedeljo v juniju. Tam pa srečamo našega Rudija Strmč-nika, ki domačinom in turistom oživlja lik tega ljudskega posebneža, ki ga je nesreča z ljubljeno osebo spravila v spokorniško življenje. Zadnja leta hodi Rudi igrat puščavnika tudi v Grusko jamo in tako se je klobčič o skrivnostnem puščavnikovem življenju razkril in zaključil.	■
^Hjs
Pisalo se je leto 2007
Staro se je končalo in začelo se je novo. Kakšno je bilo? Po čem si ga bomo zapomnili? Vsak bo v svoj spomin dodal kaj svojega. Predvsem dobrega. Morda tudi nekaj tistega malo manj dobrega. A tako je pač v življenju. Mi pa smo v kroniko minulega leta povezali nekaj utrinkov iz Šaleške doline v letu 2007.
V JANUAR smo že sekundo čez polnoč stopili z evri v denarnici. Tolar se je poslovil za zmeraj. Naj občan Šaleške doline za leto 2006, izbrali so ga bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje, razglasili pa smo ga na velikem Silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju, je postal harmonikar Robert Goter. Ljudje so tako pokazali, da so željni veselih melodij.
Nadaljevala se je mila zima. V smučarskih središčih so se bali katastrofalne sezone, pomlad na višku zime pa je tudi komunalcem jemala zaslužek. Majhne občine so se veselile novega načina financiranja, saj jim je napolnil proračune. Marsikje so preračunavali, koliko kvadratnih metrov asfalta bodo lahko položili z dodatkom. V Rdeči dvorani so se zbrali najboljši namiznoteniški igralci z vsega sveta. V Velenju, v mestnem svetu, pa so se preštevali. Videti je bilo, da se (še) ne ve, kdo je pozicija in kdo opozicija. V Šoštanju pa so se sestavili, le tretjega podžupana, ki so ga želeli, zaradi statuta niso mogli imenovati.
Sicer pa je bil januar kot januar. Dolg. Marsikomu tudi zaradi dolgov, ki si jih je nakopal, preden se je zgodil.
Januar ni bil prav nič podoben januarjem, kakršne smo
včasih poznali.
FEBRUARJA je Premogovnik dobil novo celostno podobo. Črna je ostala, zeleno je zamenjala rdeča. V Šoštanju je otroški pustni karneval žel presežke. Sledil mu je velik z mednarodno udeležbo. Včasih smo s pustom preganjali zimo. A lani je bila v zraku posebna coprni-ja. Od zime ni bilo sledu in ni bilo česa pregnati. Kvečjemu priklicati. Okrajno sodišče Velenje, zanj pa predsednica Milena Bukvič - Dežman, je boj zaostankom napovedalo z »letečimi« sodniki.
Sicer je bil kot vsak februar - kratek in kulturen.
Mini karneval v Šoštanju je bil predhodnica velikemu, z
mednarodno udeležbo.
MAREC se je začel z vrsto pred očesno ordinacijo. Pacienti so čakali na vpis za pregled. Vse več jih (nas) je, ki slabo vidimo, kar je po eni strani dobro. Slabo pa, ker jih je vse manj, ki bi nam šli naproti. K sreči so se mladi zdravniki spet začeli zanimati za Velenje. Na pragu pomladi se je pojavila zima, na domove smo začeli dobivati predizpol-
Gaberkah so pripravili srečanje preseljenih, nogometaši v Šmartnem ob Paki pa so stadion posodili gasilcem, da so se lahko tam pomerili med seboj. Prišlo jih skoraj tisoč, razdeljenih v desetine. Toliko kot na Skavt fest ob Velenjsko jezero. Pričenjale so se počitnice, glavni so bili osnovnošolci, ki so bili vsa leta odlični. Povsod so jim župani pripravili sprejem. V Velenju jih je Srečko Meh sprejel 71, v Šoštanju Darko Menih 23, v Šmartnem ob Paki Alojz Podgoršek 12. Mladi rudarji so skakali čez kožo in tako družno z vsemi proslavili dan rudarjev, ki sega že v julij. Častni skakač je bil dr. Milan Medved.
Sicer pa je bil junij kot vsak - najbolj so z njim zavzeti starši.
JULIJA je prišlo do menjave v vrhu Esotecha. Zofijo Mazej Kukovič je nasledil Marko Škoberne. Do menjave je prišlo tudi v vrhu Bolnišnice Topolšica. Primarija Janeza Polesa, dolgoletnega direktorja, je
njene dohodninske napovedi. Samo olajšave je bilo še treba vpisati in izračunati, če bo treba dati kaj na stran in ali bomo lahko dali na stran. Tanja Zapušek Stare je postale direktorica Zavoda za zaposlovanje Velenje, maturanti pa so se zavrteli v zrelost.
Sicer pa je marec kot vsak marec - vključno z ženskim in materinskim praznikom.
V APRILU je Velenje po šestih mesecih zamude dočakalo razširitev in prenovo pokritega bazena. Mnogi so mislili, ker je šlo za april, da je potegavščina, pa ni bila. V Bolnišnici Topolšica so ugotavljali, da dona-torjev za nakup CT aparata (še) ni veliko, da bo treba zadevi dati pospešek. Začela se je dokapitalizacija Gorenja, v Termoelektrarni
Dolgoletna direktorica pred zaprtimi vrati Esotecha
zamenjal Damijan Justinek. V Šoštanju so pohiteli in ljudem vrnili 800.000 evrov preveč vplačanih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje. Bilo je to času, ko so v Termoelektrarno pripeljali 90 ton težko turbino in 75 ton težak generator. Kot strela z jasnega je udarila vest in razburkala slovensko športno javnost, da naj bi Jolanda Čeplak, najboljša slovenska atletinja, jemala nedovoljena poživila. Sicer pa je bil julij vroč in počitniški.
AVGUSTA so bili mnogi na počitnicah. Ne pa vsi. Mnogi pomemb-neži so prišli na VIP CUP teniški turnir Grupe Eura ob Velenjsko jezero. Veljati je začel protikadilski zakon, ki pa tistikrat še ni bil problem. Gostinski vrtovi so bili polni, v zaprte prostore pa poleti tako ali tako
Vrstile so se čistilne akcije. Po njih se je bilo treba
okrepčati.
Šoštanj največji remont petega bloka doslej, ki je veljal 15 milijonov evrov, Velenje je začel prekopavati Gratel. Povsod pa so čistili in polnili vrečke. S smetmi. Na višku so bila pomladne očiščevalne akcije in kresovi. Prvi je zagorel na Goricah nad Šoštanjem.
Sicer pa jih v aprilu ni bilo malo, ki so ga začeli naaprileno.
MAJA se simboli prodajajo, vrednote ostajajo. Tak je bil tudi slogan prvomajskih praznovanj. Veliko jih je tradicionalno prišlo na Graško goro. Državljani smo se lahko prvič na prvo soboto v mesecu postavili v vrsto pred državne uradnike, lahko pa smo stopili tudi v vrsto pri blagajnah novih trgovin Supernove v Velenju. V Šoštanju je rasla nova Gorenjeva tovarna, v kateri bodo sestavljali oklepnike. Šaleško in
Vlada pomaga odpreti center odličnosti in sodobnih
tehnologij MIC.
Zgornjo Savinjsko dolino je obiskala vlada. Janez Janša in ministri so bodoči regiji obljubili razvoj. Vse se je vrtelo okoli 3. razvojne osi. Na Goro Oljko so prišli ljudje dobre volje od vsepovsod, dolini pa je precej težav povzročilo neurje s točo. Sicer pa maj kot maj. Dišalo je po ljubezni.
JUNIJA je glavnina dohodninskih odločb prispela do zavezancev. V
Kdor je ostal doma, je lahko užival ob jezerih.
nihče ni silil. V Šoštanju so brizgale stare brizgalne.
Odstopil je direktor Premogovnika Velenje, dr. Evgen Dervarič, odločen, da kariero nadaljuje v akademski sferi. Zamenjal ga je dr. Milan Medved, ki je v Premogovniku začel graditi svojo. Najprej je šel v jamo, med rudarje. Prijetno je presenetil vpis v Vrtec Velenje in Vrtec Šoštanj. Torej otroci so! Sicer pa je bil avgust praznih ulic, kot vedno. Vsi so nekam šli. SEPTEMBER se je začel s poukom. Slovenijo je že zajel val podražitev, vseeno pa se je tretjina najemnikov rudniških stanovanj odločila za odkup teh. Mestna občina je praznovala in dobila novega častnega
Cvetje je naznanjalo pomlad in bogatilo praznika.
Glej, tu je bila nekdaj moja domačija!
Cvetje na vsakem koraku
občana dr. Dušana Mlinška. Nova ministrica za zdravje je postala Zofija Mazej Kukovič. Narava je spet pokazala svoj prav. Velenje je bilo za nekaj ur dobesedno odrezano od sveta. Pika je tokrat padla z neba in na Pikin festival znova potegnila množice od blizu in daleč. Velenje je postalo najbolj imenitna cvetličarna v Evropi, gostitelj evropskega
PREGLED LETA
prvenstva v floristiki. Pri organizaciji so se izkazali mnogi, med njimi Simon Ogrizek. Termoelektrarna Šoštanj pa je dobila 350 milijonov evrov kredita za blok 6, ki je tako postal realnost.
Sicer pa so septembra do veljave prišli šolarji.
OKTOBRA je padla še ena stara gostilna. Kolodvorska. Še en mandat je dobil direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik. Gorenje je v rekordnem času zgradilo v Šoštanju novo tovarno. Rdeča dvorana se je z zaposlitvenim sejmom spremenila v urad za delo. Po prvem krogu
Vse manj je dobrih gostiln. Pasti je morala tudi Kolodvorska.
predsedniških volitev sta ostala v igri le dva: dr. Danilo Turk in Lojze Peterle. Predstavljena je bila trasa 3. razvojne osi, ki je nekatere precej razvnela. Vsi so si bili enotni, da hitro cesto potrebujemo, a ne čez moje. Kazalo je, da bo hitra cesta zarezala po dolini in odnosih med ljudmi.
Sicer pa je bil oktober v znamenju trgatev. Marsikje so brali grozdje.
NOVEMBRA smo šli spet na volišča. Turk je premagal Peterleta in postal predsednik Slovenije.V Šmartnem ob Paki so praznovali občinski in Martinov praznik. Kot se za vinorodni kraj spodobi. Center za socialno delo v Velenju je dobil novo direktorico Zlatko Srdoč Majer. V Velenje se vozi iz Šmarja pri Jelšah. Premogovnik je začel premog odkopavati na novem čelu in ob tej priložnosti je prvič v jamo stopil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
Martin potegne.
November kot november: prižigali smo (tudi) svečke.
DECEMBRA je s položitvijo temeljnega kamna Vegrad v Ljubljani začel graditi največji poslovno stanovanjski kompleks. Šoštanjčani so rokometno igrišče spremenili v drsališče s pravim ledom. Revija je bila taka, da jo je bilo treba za zamudnike ponoviti. TUŠ je v Velenju odprl supermarket, Fori pa na Kitajskem novo tovarno. Postavljali so novo-
Prišla je luč miru.
letne smrečice, božična drevesa, še pred tem jaslice in še pred tem adventne venčke. Delavci so čakali božičnice. Eni so jih dočakali, drugi ne. Silvestrovali smo na Titovem trgu in še kje. Si voščili in si želeli. Sicer pa tudi ta december kot vsak: poln lučk.	■
'•J" ijjii
i' »
radio®alfa
103,2 & 107.B Mh*	g^slc 9fi ur
vsah tfan 3$ ur
* 7 V •	I**	**
Večinoma z lepimi spomini ...
Ana Kramer: »Leto 2007 je bilo zame kar pestro, sploh zato, ker sem spoznala veliko novih prijateljev, tako da se ga bom vsekakor z veseljem spominjala. Tudi na splošno mi je bilo všeč, bilo je nekaj posebnega. Od starega leta se bom najbrž poslovila kar v Velenju, na Titovem trgu, s prijatelji. Za naslednje leto pa si želim predvsem veliko uspehov, kakšnih posebnih načrtov, razen dobro opravljenega letnika v šoli, pa zaenkrat še nimam.«
Maruša Štorman: »Letošnje leto je bilo zame ena pomembnejših prelomnic v mojem življenju. Končala sem osnovno šolo in se vpisala v srednjo. To se mi zdi pomemben korak naprej. Tudi počitnice so bile nepozabne. Poleg tega sem spoznala ogromno novih prijateljev in prijateljic, tako da je bilo res super. Za silvestrovo bom s prijatelji. Skupaj bomo našli kotiček, kjer bomo uživali in se imeli noro. Od novega leta pričakujem uspešno zaključen prvi letnik srednje šole in brezskrbne počitnice. Tudi kaj denarja bi mi prav prišlo.«
Erika Rozman: »Na splošno je bilo dobro leto. Če bi bilo leto 2008 takšno, bi bila povsem zadovoljna. Edino, kar je bilo letos zares slabega, je bila bolezen. Upam in srčno si želim, da se bodo stvari v naslednjem letu umirile in bomo vsi spet srečni, predvsem pa zdravi. Novo leto bomo dočakali najprej doma, v krogu družine, potem pa se bomo odpravili na Titov trg in se malo poveselili. Kakšnih posebnih načrtov za naslednje leto pa nimam. Tudi želja nimam, saj verjamem, da tisto, kar si posebej želiš, se nikoli ne izpolni.« ——-	Ferdinand Rednak: »Osebno se bom
najraje spominjal tega, da sem večinoma zdrav, kar se pa drugih stvari tiče, mislim, da so to leto zaznamovale predsedniške volitve. Novo leto bom praznoval doma, z družino in vnuki. V načrtu imamo običajen večer: najprej večerja, pogovor z mladino, potem bomo spustili kakšno raketo, se pove-selili, pogledali televizijo ... Seveda pa kakšno presenečenje nikoli ni nemogoče. V naslednjem letu si želim predvsem zdravja in miru na svetu.«
Peter Vasle: »V posebnem spominu bom gotovo ohranil odlične odnose s sodelavci, saj se z njimi zelo dobro razumem. V navadi imam, da se spominjam vseh dobrih trenutkov, ki jih doživim, slabe
poskušam pozabiti. Tako bom naredil tudi ob koncu tega leta. Upam, da bo praznovanje novega leta nekaj posebnega, saj se s prijatelji odpravljam v Beograd, kjer pričakujemo noro zabavo, pa tudi kakšna presenečenja ne bi bila odveč. Za leto 2008 pa niti nimam kakšnih pretiranih želja. Zadovoljen bom, če se bom imel vsaj tako lepo kot do sedaj.«
Tanja Kos: »Posebej se kakšnega letošnjega
dogodka ne spominjam, na splošno pa je bilo leto kar uspešno. Silvestrovo bomo praznovali doma, v krogu družine in prijateljev. V načrtu imamo predvsem dobro voljo, nič kaj posebnega. Upam, da bo naslednje leto mogoče nekoliko boljše, vsaj kar se zdravja tiče. Zadala sem si tudi že nekaj novoletnih zaobljub, kakšne, pa naj ostane skrivnost.«
Andreja Urnaut, Šmartno ob Paki:
»Leto 2007? Uf, na službenem področju izredno razgibano, zanimivo, polno presenečenj in pridobljenih novih znanj. Uresničila sem veliko izzivov. Zadovoljna sem, ker je javnemu zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki, kjer sem zaposlena kot programski vodja, tako zelo uspel prvi poletni festival. Osebno pa bom označila leto 2007 kot leto, v katerem je imel dan vedno premalo ur, pa morda tudi po kakovostno preživetih urah s sinom.
Pred mano je veliko dela, novih izzivov, projektov, zato si v letu 2008 želim, da bi našla zanje dovolj vsega tistega, kar bo pripomoglo, da bomo ob koncu zadovoljni vsi. Ne bi bilo slabo, če bi mi uspelo, da si v novem letu vzamem vsaj kakšno urico več časa zase in svoje prijatelje, ki sem jih letos kar preveč potisnila na stranski tir. Med željami pa je še obisk kakšnega toplega kraja v zimskem času in za kakšen odstotek ali dva boljša organiziranost tako na službenem kot na osebnem področju.«
Bernarda Drev, Šmartno ob Paki: »Leto 2007 je bilo zame izjemno pestro. Zapomnila si ga bom po več dogodkih. Bilo jih je veliko in bili so zelo različni. Tiste prijetne si bom poskušala zapomniti, manj prijetne pa čim prej pozabiti.
Letos sem se zaposlila, v službi je bilo zelo pestro in mi je zaradi tega tudi leto zelo hitro, prehitro minilo. Zapomnila si ga bom tudi po zelo dobrih prijateljih.
Moja pričakovanja od leta 2008 niso nič posebnega. Če bo vsaj tako, kot je bilo to, od katerega se poslavljamo, bom zadovoljna. Želim si zdravja, veliko mero pozitivne energije in volje. Kakšni pa so moji osebni načrti - tega vam pa ne izdam.«
■ vg, tp
Za približno polovico več kot novembra
Ste se morda vprašali, kdo je najbolj zaposlen v drugi polovici decembra? Odgovor se ponuja sam po sebi: mesarji (tudi zaradi kolin), sploh pa trgovci in poštarji.
Po podatkih poslovne enote Celje, kamor sodi tudi velenjska pošta, možje v rumenih unifor-
mah decembra raznosijo za 48 odstotkov več pošiljk za notranji promet in prejmejo za 322 odstotkov več pošiljk za mednarodni promet kot novembra. Primerjava decembra z ostalimi meseci v letu pa kaže, da je pošiljk zadnji mesec v letu za notranji promet več za 39, za
mednarodni promet pa 289 odstotkov. V številkah: prejetih navadnih pošiljk za notranji promet je v poprečju ostalih mesecev na leto več kot 2,1 milijona, decembra pa nekaj manj kot 3 milijone. V mednarodnem prometu pa je povprečno število sprejetih pošiljk na mesec dobrih
34 tisoč, v decembru pa nekaj maj kot 133 tisoč.
Povečan promet poštnih pošiljk gre na račun voščilnic ob božič-no-novoletnih praznikih. Sicer pa poštni delavci ugotavljajo, da trend pisanja klasičnih pošiljk upada.
■ Tp
^Hjs
Tovornjak zaneslo v avto
Nazarje, 27. decembra - V
četrtek okoli 9.35 je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti izven naselja Nazarje.
28-letni voznik tovornega vozila je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal skozi blagi levi ovinek, zaradi česar je vozilo na mokrem in spolzkem vozišču pričelo zanašati, najprej v desno, kjer je vozil po bankini, nato pa je zapeljal nazaj na vozišče. Na nasprotnem smernem vozišču je čelno silovito trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je pravilno pripeljal 54-letni voznik.
V trčenju je voznik osebnega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe, voznik tovornega avtomobila pa se je lažje telesno poškodoval.
Z gorečega avtomobila
•	•	v) •■
se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje
Mozirje, 28. decembra - V petek, nekaj minut po 3. uri, so stanovalci stanovanjske hiše v Savini pri Ljubnem opazili, da gori osebni avtomobil pred gospodarskim poslopjem. Ogenj se je kljub hitri intervenciji okoliških prostovoljnih gasilskih društev hitro razširil na poslopje, pri čemer je zagorel traktor, zgorela pa je tudi večina sena uskladiščenega na gospodarskem poslopju. Nekaj kmetijske mehanizacije in živino iz hleva je domačim ob pomoči gasilcev uspelo rešiti.
Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo potem, ko se je zaradi pregretja osebnega avtomobila, katerega motor je bil v času izbruha požara v pogonu, le-ta vžgal, ogenj pa se je potem razširil na gospodarsko poslopje. V požaru je nastalo za 80.000 evrov gmotne škode.	■
Deklica neprevidno čez cesto
Velenje, 28. decembra - V četrtek popoldan je do prometne nesreče, v kateri se je lažje poškodovala deklica, ki je neprevidno prečkala cestišče in spregledala osebni avto, prišlo na Selu. Deklico so z reševalnim avtom prepeljali v Zdravstveni dom Velenje, sorodniki pa so jo potem odpeljali še na slikanje v Bolnišnico Slovenj Gradec.
Zaneslo ga je
Šoštanj, 28. decembra - V četrtek, v večernih urah, je do prometne nesreče prišlo na cesti Šoštanj - Topolšica. Zaradi neprilagojene hitrosti je voznika osebnega avtomobila zaneslo na nasprotno smerno vozišče, kjer je
čelno trčil v voznico osebnega avtomobila. To so z reševalnim avtomobilom prepeljali v zdravstveni dom, kjer pa so ugotovili, da je k sreči utrpela le lažje poškodbe.
Poškodovan bankomat
Velenje, 28. decembra - V petek je neznanec na Splitski cesti poškodoval bankomat. Razbil je steklo, odtujil pa ni ničesar.
Pazite na svoje stvari!
Velenje, 27. decembra - V četrtek je v Sparu v Velenju neznanec nakupovalki iz torbice, ki jo je imela obešeno čez ramo, izmaknil denarnico. Oškodovanka je tatvino zaznala šele, ko je prišla do blagajne.
Trije vlomi
Velenje, 29. decembra - V soboto je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega je vlomilec
odnesel za 1.800 evrov električnega orodja.
Na Kardeljevem trgu 2 je bilo vlomljeno v prostore hišnega sveta. Neznanec iz njih ni odnesel ničesar. Je pa odnesel iz Gostove-ga kioska pred Šolskim centrom. Šlo je za nekaj pijače in čokolad, vse skupaj vredno okoli 230 evrov.
Eden bo vrtal, drugi bo smučal
Velenje, Mozirje, 28. decembra
- V noči na petek je neznanec vlomil v zaklenjen prostor na Kardeljevem trgu, ki ga eno od podjetij uporablja za skladišče. Iz prostora je ukradel tri vrtalne stroje in udarno kladivo ter podjetje s tem oškodoval za 2.000 evrov.
V isti noči je neznanec vlomil v brunarico za prodajo smučarskih kart pri spodnji postaji gondolske žičnice v Zekovcu. Iz brunarice je ukradel računalniško tipkovnico, smučarske čevlje, smuči in še nekaj druge opreme v skupni vrednosti 2.000 evrov.
Iz policistove beležke
Množičen pretep v lokalu
V	sredo, 26. decembra, v zgodnjih jutranjih urah, so policiste poklicali na pomoč iz enega od velenjskih lokalov. Povedali so, da se v njem pretepa več oseb. V pretepu sta jo dve osebi lažje skupili, vsaj štirje kršitelji pa bodo morali svoje ravnanje obrazložiti na sodišču.
Prepirala sta se
V	četrtek, 27. decembra, sta se na Jenkovi v Velenju sprla zakonca. Morala sta bili kar glasna, da so posredovali policisti. Ti so v sporu med njima posredovali tudi naslednji dan. Ker je bil v obakrat prisoten otrok, bosta svoje početje pojasnila tudi pristojnim na Centru za socialno delo.
Skočili sta si v lase
V	petek, 28. decembra, sta v lokalu v Velenju fizično obračunali ženski. Ker je ena od njiju kraj zapustila prej, preden so tja pri-
speli policisti, bodo (ali pa so že) z njo pogovor opravili naknadno.
Z vrtanjem motil soseda
V	petek, 28. decembra, v večernih urah, je v stanovanjskem bloku v Šaleku eden od stanovalcev z vrtanjem stene, drugega motil pri nočnem miru in počitku, za kar si je prislužil plačilni nalog.
Spravila sta se nad goste
V	gostinskem lokalu v Šoštanju, sta se v petek, 28. decembra, dva spravila nad goste in jih pretepala. Bila pa sta precej pogumna, saj nista odnehala niti, ko so tja prispeli policisti. Zoper oba so odredili pridržanje do iztreznitve, izročili pa tudi plačilna naloga.
Šestkrat ukrepali zaradi petard
V	tednu pred silvestrovanjem so velenjski policisti zaradi pokanja petard in drugih različnih eksplo-
zivnih sredstev morali posredovati šestkrat. Njihovo posredovanje so terjali vznemirjeni prebivalci.
Več poškodovanj vozil na parkiriščih
Prejšnji teden so policisti zabeležili več poškodovanj vozil na parkiriščih. Nekaj storilcev so policisti že izsledili in zoper njih ukrepali, z iskanjem drugih pa še nadaljujejo.
Vredno pohvale
Še so pošteni! V petek, 28. decembra dopoldne, je občanka velenjskim policistom prinesla pet bankovcev po 20 evrov, ki jih je nekdo pozabil na bankoma-tu v Pesju. Policisti bodo skušali lastnika ugotoviti in mu denar vrniti. Gotovo ga bo vesel.	■
Šah je koristna miselna igra za vse ljudi
Šahovska igra na šahovnici s 64 črno-belimi polji in 32 figurami, ki se je naučimo v mladih letih, ostane enim vse življenje zabavna in rekreativna, drugim bolj resna in tekmovalna, celo profesionalna miselna igra. V šahovski igri so elementi znanosti in umetnosti, naj tu omenim le nekatere. Pomembno za šah je raziskovanje, ugotavljanje in uporaba šahovskih dognanj v praksi. Boljši šahisti so sposobni globoke koncentracije in računanja različnih šahovskih variant na pamet. Poleg teoretične priprave je pomembna tudi psihološka priprava na nasprotnika. Dobri šahisti ustvarijo mnogo lepih partij, ki pustijo v nas globok umetniški vtis. Zaradi pomembnih vzgojnih vrednot za izgradnjo pozitivnega značaja človeka smo šah začeli uvajati tudi v osnovne šole kot izbirni predmet. Šah nas nauči misliti, kar nam koristi povsod. Kljub vsemu bogastvu šahovske igre pa se moramo zavedati, da je značilnost šaha tekmovalna igra, kar je tudi osnovna značilnost športnih iger, ki imajo
svoja pravila.
V novejšem času so nam na voljo različni šahovski stroji, ki ponujajo vedno bolj izpopolnjene računalniške programe za učenje in izpopolnjevanje v šahu. Tekmujejo tudi med seboj in proti človeku. Najboljšemu stroju je v letu 2006 enkrat uspelo premagati celo bivšega svetovnega prvaka Vladimirja Kramnika. Šahovski stroji s svojo umetno šahovsko inteligenco (in hitrostjo računanja) pa so vendar samo stroji in nič več in ne morejo nadomestiti igranja dveh šahistov v živo, kar ima svoje posebne karakteristike in privlačnosti, kot je dejal novi svetovni šahovski prvak 2007 Viš-vanatan Anand iz Indije (38 let), in pripomnil, da je danes v svetu vsaj še 10 šahistov, ki so boljši od šahovskega stroja in bodo to še mnogo let. Za tekmovalni šah, ki se igra na določen čas, so potrebne posebne šahovske ure, obvezno je tudi zapisovanje potez s posebno šahovsko pisavo. Zato lahko z zadovoljstvom preigrava-mo zapisane partije svetovnih
velemojstrov (in svoje), ki so lahko polne kombinacij in nepričakovanih potez ali pa prevladuje pre-finjena pozicijska igra, na napakah pa se tudi učimo. Razvijata se tudi problemski šah, dopisni šah in igranje preko interneta. Za vsakega, ki bi rad igral šah, se najde nekaj glede na njegove možnosti. Druženje pri šahu v prostem času nas bo odvrnilo od slabosti navad, nam pregnalo osamljenost ter nam obogatilo življenje. Če k šahi-ranju vključimo še skrb za primerno telesno kondicijo (kar je za profesionalce nujno), imamo velike možnosti, da si tudi v pozni starosti ohranimo psihofizično ravnovesje. Za zgled nam je lahko ruski velemojster Viktor Korčnoj, ki pri 76 letih še vedno uspešno igra na mednarodnih turnirjih.
Šah se torej igra od mladosti do starosti, igrajo ga moški in ženske, tudi slepi na prirejenih šahovnicah, igra se lahko povsod in ob vsakem času, šah je cenjen in razširjen po vsem svetu in je priznan tudi kot miselni šport.
■ Igor Penko, prof.
Mnenja in odmevi
Velenje prvo med večjimi mesti
Pod tem naslovom je decembra v Našem času zapisano, da je bilo Velenje izbrano za najlepše urejeno večje mesto. Tudi o mestu Šoštanj je nekaj napisanega. Šoštanjčani se sicer ne morejo pohvaliti s tako laskavim naslovom kot Velenje, dobili pa so pravo ledeno drsališče v izmeri 300 m2. Odgovorni iz občine Šoštanj sicer priznavajo, da je za njih to kar velik finančni zalogaj, a se je s pomočjo sponzorjev zadeva nekako izšla.
Sprašujem se, zakaj najlepše urejeno in v primerjavi s Šoštanjem precej večje in pomembnej-
še mesto Velenje ne premore takšnega drsališča? Tudi Slovenj Gradec, denimo, ni ne vem kako bogato mesto, pa je imel menda kar dve drsališči. Res je, da so na Titovem trgu tudi decembra namestili nekakšno ploščad iz umetne snovi, ki služi kot drsališče. Tistim najmlajšim drsalcem je zadeva morda celo zanimiva (staršem verjetno manj), kajti po nekaj padcih so popackani kot mehaniki, saj so tla premazana z glicerinskim oljem, kateremu so primešani odkrušeni delci umetne mase in ostala umazanija. Ni mi sicer znano, kdo je to napravo kupil in za koliko denarja; morda je le najeta. Če pa jo je podaril
kakšen sponzor, potem pravi pregovor, da podarjenemu konju ne gledamo zob. Ljudje pač govorijo, da je občina zanjo odštela veliko novcev, menda celo več kot bi stalo drsališče s pravim ledom.
Da je v Velenju mnogo drsalnih navdušencev, je možno videti na jezerih, ko le ta zamrznejo, toda žal malokdaj vremenski pogoji omogočajo varno drsanje. Torej bi nujno potrebovali ledeno dvorano, ki pa bi bila lahko že zdavnaj zgrajena, če bi odgovorni v občini premogli malo več posluha za zimske športne in rekreativne dejavnost ter za zabavo otrok kot tudi odraslih.
■ Franc Planino
Zgodilo se je
• • •
od 4. do 10. januarja
■	4. januarja 1834 se je v Šoštanju, v znani šoštanjski usnjarski družini, rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak;
■	4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil dre-vesni-čar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen;
■	5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Mayerja kot gerenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo. Ob prevzemu občinske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno. Vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik. Dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«;
■	6. januarja je praznik "svetih treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi
"epifanijo" oziroma "razglaše-nje Gospodovo";
-	8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupa-tor-jem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona. Med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak Mrož iz Šoštanja;
-	8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča pri kateri so življenje izgubili štirje rudarji;
-	9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju;
-	9. januarja leta 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj. Izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine
Anton Aškerc (Arhiv Muzeja Velenje)
Šoštanj mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci;
■ 9. januarja 1974 so mesto Velenje razdelili na 7 krajevnih skupnosti: Center desni breg, Center levi breg, Šmartno, Konovo, Stara vas z naseljem Jezero, Staro Velenje z Zagradom in Šalek - Gorica; 10. in 11. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič

ZA RAZVEDRILO
Velika novoletna nagradna križanka Mestne občine Velenje
Župan, svet in uprava želimo spoštovanim občankam in občanom vse naj v letu 2008.
Če prenesete črke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Uredništvo Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom "Nagradna križanka Mestne občine Velenje" najkasneje
do ponedeljka, 14. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. večerja za dve osebi z županom Mestne občine Velenje Srečko Mehom; 2. knjižno darilo; 3. promocijski mate ri al.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31
"»HAS
ČETRTEK, 3. januarja
TV SLO (7
D7.DD	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Darilo za Selima, ris. film
09.30	Čudežno drevo, muzikal
10.15	Živali na drevesih, 1. del
10.20	Novi jutri, 15/26
10.45	Večina vesolja manjka, dokum.
11.35 Omizje
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Začnimo znova, 11/35 14.00 Milijonar z Jonasom 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Srebrnogrivi konjič, 22/39 16.10 Silbo, dokum. film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Edo in medo, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Slovenja v letu 2007 20.55 Tednik
22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Za vse življenje, ang. tv film 01.30 Duhovni utrip 01.45 Dnevnik 02.20 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal
TV SLO Ü
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.15	Tv prodaja
11.45	Novoletna romanca, posnetek
	koncerta
12.45	Bleščica, oddaja o modi
13.15	Prvi in drugi
13.40	Smučarski skoki novoletne
	turneje, kvalif., prenos
15.35	Zelena karta, am. franc. film
17.20	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Linx magazin, tv Koper
18.35	Pojoči kamenčki, slov. ljudske
	pesmi
19.05	Z glasbo in plesom
19.45	Izobraževanje, dokum. oddaja
20.00	Vikarka iz Dibleyja, 2/2
20.55	Matti, finski film
23.10	Jasnovidka, 21/22
23.55	Nebrušeni diamant, ang. film
01.35	Zabavni infokanal
POP
07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Najboljši med Bondi, dokum.
10.10	Ukradena sreča, nad.		07.25
11.00	Tv prodaja		08.25
11.30	Na robu sveta, dokum. serija		10.10
12.25	Neukrotljivo srce, nad.		11.00
13.15	Tv prodaja		11.30
13.45	Strast, nad.		12.25
14.35	Sedma nebesa, nan.		13.15
15.25	Neukrotljivo srce, nad.		13.45
16.15	Ukradena sreča, nad.		14.35
17.10	Razigrani par, nad.		15.25
18.00	24 ur - vreme		16.15
18.05	Strast, nad.		17.05
19.00	24 ur		18.00
20.00	Trenja		18.05
21.45	Na kraju zločina, nan.		19.00
22.30	24 ur zvečer		20.00
22.50	Skrivnostni otok, nan.		22.20
23.35	Prijatelji, nan.		22.40
00.00	Tretja izmena, nan.		23.30
00.45	24 ur, ponovitev		01.10
01.45	Nočna panorama		02.10
09.00	Dobro jutro, informativna		09.00
	oddaja: na današnji dan,		
	jutranje novice: videospot		
	dneva: jutranji gost: plesni		
	koraki: koledar prireditev		
10.30	Vabimo k ogledu		10.30
10.35	Najsrečnejša miška, muzikal		10.35
	OŠ Nazarje		
10.55	Novoletni Video meh, posnetek		
	2. dela, ponovitev		12.05
11.55	Videospotdneva		14.00
14.00	Videostrani, obvestila		17.55
17.55	Vabimo k ogledu		18.00
18.00	Janezek in srebrne drsalke,		
	sinhronizirani risani film		18.40
18.40	Regionalne novice		18.45
18.45	Lahko noč, otroci, pravljica		19.00
19.00	Dedek Mraz prišel bo v vas,		
	otroški zborček Šoštanj		19.50
19.10	Videospotdneva		19.55
19.15	Videostrani, obvestila		20.00
19.55	Vabimo k ogledu		
20.00	Iz programa 3. TV mreže:		21.15
	Praznujte z nami, Studio Signal		21.20
	Ljubljana		21.25
21.30	Estrada, glasbena oddaja, 3 TV		21.30
	mreža		
22.45	Regionalne novice		
22.50	Iz oddaje Dobro jutro,		22.30
	informativna oddaja		
00.20	Vabimo k ogledu		00.00
00.25	Videostrani, obvestila		00.05
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Fliper in lopaka, 22/26
09.30	Pingvin Gašper, risanka
09.35	Risanka
09.40	Kužkov praznik, 6/12
10.00	Silbo, dokum. film
10.15	Enajsta šola
10.45	Jasno in glasno
11.30	Osmi dan
12.00	Codelli, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.35	Slovenija v letu 2007
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Nezanesljiv sistem, nan.
16.05	Iz popotne torbe: potegavščina
16.25	Slovenski vodni krog: Sotla,
	nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.35	Vse o vesolju
17.45	Novorojenček, 5/6
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Začnimo znova, 12/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.15	Novorojenček, 5/6
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.40	Dnevnik zamejske tv
02.05	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.50	Tv prodaja
11.20	Pojoči kamenčki, slov. ljudske pesmi
11.55	SP v smuč. tekih, sprint (M +
Ž), prenos
13.40	Smuč. skoki novoletne turneje,
prenos
15.40	Šport špas
16.10	Hanibal, 1/2
17.00	Mostovi
17.30	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
18.00	Poročila
18.05	Primorski mozaik
18.35	Študentska
18.55	Velika imena malega ekrana
20.00	Zaklad s Korrigane, dokum.
oddaja
20.50	Statisti, 7/12
21.20	Moja družina, am. film
23.25	Četrti protokol, ang. film
01.20	4400 povratnikov, 2/6
02.05	Zabavni infokanal
POP
©
oddaja: na današnji dan; jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev
Praznujte z nami, Studio Signal Ljubljana
Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
risanka
narodnozabavno glasbo
življenjsko obdobje, 3. TV mreža
Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja
SOBOTA, 5. januarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Zgodbe iz praznične školjke
07.30	Potegavščina, iz popotne torbe
07.50	Besedi na sledi
08.25	Čudežno drevo, muzikal
09.15	Lotosova svetilka, kitajski ris. film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Slovenski vodni krog: Sotla, nan.
13.45	Zaljubljeni v živali, 4/16
14.15	Mirujoči umor, ang. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	Karaoke
16.10	O živalih in ljudeh
16.25	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.40	Eutrinki
19.55	Nedotakljivi, am. film
21.50	Hilandar na sveti gori Atos,
dokum. oddaja
22.30	Poročila, šport, vreme
23.00	Huff, 7/13
00.00	Usodni nagon, am. film
01.45	Dnevnik
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.40 Tv prodaja 08.10 Skozi čas 08.20 Primorski mozaik 08.50 Magazin v alpskem smučanju 09.25 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
10.25 SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
11.40 SP v smuč. tekih, 10 km (Ž),
skupinski start, prenos 12.25 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
13.25 SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
14.35 SP v smuč. tekih, 20 km (M),
skupisnki start, prenos 15.25 Malonogometni turnir prvoligašev, Maribor 16.25 Smučarski skoki novoletne
turneje, kvalif., prenos 18.10 Nogomet, ang. pokal FA, Aston Villa - Manchester United, prenos
20.05 Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2007, posnetek 20.55 Blaščica, oddaja o modi 21.30 Slovenski magazin 21.55 Sobotno popoldne 00.05 Usihajoče pravice, 3/3 00.50 Krajinski liki, ang. film 02.40 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Bombažki, ris. serija
08.05	Drobižki, ris. serija
08.10	Veseli avtobuski, ris. serija
08.15	Poštar Peter, ris. serija
08.30	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
08.45	Jaka na Luni, ris. serija
08.55	Nerodni Bernard, ris. serija
09.00	Art Attack, izob. oddaja
09.25	Bratz, ris. serija
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Ninja želve, ris. serija
10.40	Transformerji, ris. serija
11.05	Di-Gata, ris. serija
11.30	Gepardi v boju za življenje,
dokum. oddaja
12.30	Ljudstva sveta, dokum. oddaja
13.30	V živalskem vrtu, nan.
14.25	Je možen konec sveta?,
15.20	As ti tud not padu?!, ponovitev
17.10	24 ur, vreme
17.15	Odšla je, ang. film
19.00	24ur
20.00	Titanik, am. film
23.10	Beg iz zapora, nan.
00.00	Kamniti vrtovi, am. film
01.55	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Cinema paradiso, oddaja o filmu 10.30 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, pon. 18.40 Janezek in srebrne drsalke,
sinhronizirani risani film 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1613. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 V soju luči silvestrske noči, ponovitev 1. dela silvestrskega sporeda 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 V soju luči silvestrske noči, ponovitev 2. dela silvestrskega sporeda
23.45 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 6. januarja
tv slo rr
07.00 Timotej hodi v šolo, 10/26 09.20 Pozabljeni zaklad, 1/3 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Črnomelj 11.00 Izvir(n)i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Na zdravje!, ponovitev 14.30 Tragična usoda pamirja, 1. del 16.00 Luciano Pavarotti (1935 -
2007), portret tenorista 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Jožef - tihi svetnik, dokum. oddaja
18.05 Zvezda kaže kraljem pot,
oddaja za otroke 18.20 Policaj Črt, risanka 18.30 Pokec, risanka 18.35 Ozi Bu, risanka 18.40 Žrebanje lota 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Spet doma 21.45 Intervju 22.35 ARS 360 22.55 Poročila, vreme, šport 23.20 Taurus, ruski film 01.05 Dnevnik 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.15 Tv prodaja 07.45 Skozi čas
07.55 Pihalni orkester Svea Zagorje 08.25 Lynx magazin 08.55 Slovenski magazin 09.25 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja
10.25 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.55 SP v smuč. tekih, 10 km (Ž),
prosto, prenos 13.00 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja
13.25 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.25 Prijateljska rokometna tekma (M), Slovenija - Švedska, prenos
16.00 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 16.25 Smučarski skoki novoletne
turneje, prenos 18.30 Malonogometni turnir
prvoligašev 19.30 SP v smuč. tekih, 15 km (M), posnetek
20.05 Umik ledenih orjakov, dokum.
oddaja 20.55 Jane Eyre, 2/4 21.50 Š - športna oddaja 22.35 Sopranovi, 1/21 23.25 Zlata resna glasba in balet tvs
(1958 - 2008) 01.00 Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
08.00	Bombažki, ris. serija
08.05	Drobižki, ris. serija
08.10	Poko, ris. serija
08.30	Poštar Peter, ris. serija
08.45	Altair v Zvezdolanciji, ris. serija
08.55	Jaka na Luni, ris. serija
09.05	Nerodni Bernard, ris. serija
09.10	Art Attack, izob. oddaja
09.35	Bratz, ris. serija
10.00	Winx klub, ris. serija
10.25	Ninja želve, ris. serija
10.45	Transformerji, ris. serija
11.10	Di-Gata, ris. serija
11.40	Šolska košarkarska liga
12.40	Smeh ni greh, zabavna oddaja
13.10	Skrivnostne poti, nan.
14.05	Na lovu za pravico, nan.
14.55	Strel v temi, ang. film
16.40	Jamie: Osnove kuhanja doma
17.10	24ur - vreme
17.15	Policijska akademija, am. film
19.00	24 ur
20.00	Ptičja kletka, am. film
22.00	Shark, nan.
22.50	Športna scena
23.35	Črni predsednik, am. film
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1613. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 10.50 No voletni Videomeh,
ponovitev 1 dela 11.50 Vabimo k ogledu 11.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 12.25 Planet polka, oddaja z narodnozabavno glasbo; gostje: Frajkinclari 13.40 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Kate in Leopold, romantična
komedija 19.35 Klepet z Nušo Derenda in
Alfijem Nipičem 20.15 Novoletni Videomeh, ponovitev 2. dela
21.15 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 7. januarja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Mali Mozart, 22/26
09.30	Nagajivčki, risanka
09.40	Potegavščina, iz popotne torbe
10.05	Pozabljeni zaklad, 1/3
10.35	Slovenski vodni krog: Sotla
11.05	Novorojenček, 5/6
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Spet doma
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Fifi in cvetličniki, risanka
15.55	Selivke, 1. del
16.00	Bisergora, 14/15
16.15	Besedi na sledi, 4. oddaja
17.00	Novice, šport, vreme
17.35	Dogodivščine šimpanzje
družine, 4/4
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Eli in Fani, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Vroči stol
21.00	Doktor Martin, 1/9
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetni raj
23.25	Glasbeni večer
00.30	Dogodivščine šimpanzje
družine, 4/4
01.20	Dnevnik
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TU SLO (5
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.15	Tv prodaja
10.45	Sobotno popoldne
12.55	Tv prodaja
13.25	Vikarka iz Dibleyja, 2/2
14.20	Slovenski utrinki
14.50	Tv prodaja
15.20	Š - športna oddaja
16.10	Osmi dan
16.40	ARS 360
17.00	Slovenski magazin
17.25	Hilandar na sveti gori Atos,
18.00	dokum. oddaja Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 1/13
20.00	Obličja, itrgana smrti, dokum. nrlnQiQ
21.00	oddaja Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Resnična resničnost
22.50	Živalska farma, anim. film
00.20	Zabavni infokanal
POP
07.20	24 ur, ponovitev
08.20	Športna scena
09.05	Razigrani par, nad.
09.55	Ukradena sreča, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Na robu sveta, dokum. serija
12.15	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.35	Strast, nad.
14.25	Sedma nebesa, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Grda račka, nan.
20.50	Razočarane gospodinje, nan.
21.40	Tabloid, nan.
22.35	24 ur zvečer
22.55	Črni Donnellyji, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Tretja izmena, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; vrtnarski kotiček; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Novoletni Videomeh, ponovitev
1. in 2. dela 12.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Camelot, sinhronizirani risani film
18.50 Lahko noč, otroci: pravljica 19.00 Najsrečnejša miška, muzikal
OŠ Nazarje 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, kontaktna oddaja; gost: Drago Koren, poslanec NSi v DZ Republike Slovenije 21.00 Regionalne novice 21.05 Košarka, posnetek tekme
Zlatorog Laško : Rogla Zreče 22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 8. januarja
TV SLO (7
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Na potep po spominu
09.20	Deklica delfina in lisica
zvitorepka I. 09.35 Bisergora: kdaj pride jutri, 14/15
09.50	Dane Zajc, besedi na sledi
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Dogodivščine šimpanzje
družine, 4/4
11.55	Intervju
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Aladin, 25/26
16.10	Pomladni dan, 7/16
16.15	Hotel obmorček, nan.
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Nove podobe prazgodovine na
slovenskem
18.00	Kako živijo slovenski gradovi:
Ptujski grad
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Pingu, risanka
18.45	Karli, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Proslava EU - multikulturni
dialog, posnetek iz CD
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Hanibal, 2/2
23.50	Pot v širni svet, ruski film
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.40	Dnevnik zamejske tv 02.05 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Zabavni infokanal
13.30	Tv prodaja
14.00	Slovenci po svetu
14.30	Dober dan, Koroška
15.00	Tv prodaja
15.30	Resnična resničnost
16.00	Studio city
16.55	Izvir(n)i
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Aktualno
18.30	Glasnik
19.00	Glasbena oddaja
20.00	Piramida
21.00	Dediščina Evrope
22.30	Carlin seznam, švic. film
00.05	Jasnovidka, 14/22
00.55	Zabavni infokanal
POP
07.05	24 ur, ponovitev Naše Holly ni več, dokum Razigrani par, nad.
08.05 09.00	
09.50	Ukradena sreča, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Šolska košarkarska liga
12.15	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.35	Strast, nad.
14.25	Sedma nebesa, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05 18.00	Razigrani par, nad. 24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.45	24 ur zvečer
23.05	Črni Donnellyji, nan.
23.50	Prijatelji, nan.
00.20	Tretja izmena, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; zdravniški nasvet; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Poslanska pisarna, pogovor v studiu; gost: Drago Koren, poslanec NSi v DZ Republike Slovenije 11.35 Košarka, posnetek tekme
Zlatorog Laško : Rogla Zreče 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljica 19.00 Prižgimo si lučke, otroške pesmi poje zborček vrtca Šentjur, enota Dramlje 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1614. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, kontaktna oddaja 21.30 Turizem in mi, inf. oddaja 22.00 Asova gibanica, inf. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SRE DA, 9. januarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 7/39
09.30	Medvedki, 7/16
09.40	Nenavadno korenje, ris. nan.
09.50	Medvedek sladkosnedek,
otroške pesmice
09.55	Čarokuža hov, risanka
10.10	Zlatko Zakladko
10.30	Knjiga mene briga
10.50	Veliki spomladanski koncert
gimnazije Kranj 2007
12.00	Hanibal, 2/2
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.30	Umetni raj
13.55	Nove podobe prazgodovine na
slovenskem
14.20	Kako živijo slovenski gradovi:
Ptujski grad
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 1/26
16.10	Pod klobukom
16.45	Merlin, čudežni kuža, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Izumitelj Janez Puh, dokum. feljton
17.45	Podobe preteklega vsakdana,
18.00 Zastrti čas slovanov, dokum.
18.30	Žrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gori, bosanski film
21.40	Prvi in drugi
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.10	Omizje
00.30	Podobe preteklega vsakdana,
00.45 Zastrti čas slovanov, dok. odd. 01.15 Dnevnik 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.00	Zabavni infokanal
14.10	Tv prodaja
14.40	Proslava EU - multikulturni
dialog, posnetek iz CD
16.40	Zaljubljeni v živali, 4/16
17.15	SP v biatlonu, štafete 4 x 6 km
(Ž), prenos
19.00	Družinske zgodbe
20.00	Tarča
21.30	Pozor!, Nadzor!, dokum. feljton
21.50	Škof Tomaž Hren, SLG Celje
23.35	Slovenska jazz scena
00.40	Jericho, 2/4
02.20	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Preverjeno
09.00	Razigrani par, nad.
09.50	Ukradena sreča, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Ekstremno zdravljenje, dok. ser.
12.15	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.35	Strast, nad.
14.25	Sedma nebesa, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur, vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Smrt po sončnem zahodu, 2/2
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.25	24 ur zvečer
22.45	Črni Donnellyji, nan.
23.35	Prijatelji, nan.
00.05	Tretja izmena, nan.
00.50	24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: iz naše kuhinje: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Športni gost, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinski kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljice 19.00 Janezek in čarobni fižolček,
sinhronizirana risanka 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kont. glasbena odd. 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema: Agrarne skupnosti, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
HOROSKOP
Leto 2008 je leto podgane (shu)
Kitajska ima zelo staro, visoko razvito kulturo in tradicijo. V tisočletjih obstoja so razvili kitajski horoskop, ki se močno razlikuje od zahodnega, nam poznanega. Kitajski horoskop ugotavlja dobre in slabe lastnosti ljudi, prebiramo pa ga zato, da bi spoznali svoje lastnosti in oplemenitili svoja dejanja. Prebiranje kitajskega horoskopa vam bo pomagalo, da boste iz leta v leto postali boljše osebnosti, bolj boste skladni in zadovoljni sami s sabo.
Kitajska astrologija temelji na luninem ciklu, ki traja 12 let. Leta so dobila imena po prvih dvanajstih živalih, ki naj bi se, kot pravi legenda, odzvale Budovem vabilu na slavnostno pojedino, ko se je odpravljal iz tega sveta. Te živali so: podgana, bivol, tiger, mačka (v nekaterih zodiakih jo nadomesti zajec), zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in merjasec. Kitajci pravijo, da se žival, v katerem letu si bil rojen, skriva v tvojem srcu.
Namesto štirih vsebuje pet elementov, in sicer kovino, vodo, les, ogenj in zemljo. Vsak element ima svojo pozitivno in negativno silnico, ki ju Kitajci imenujejo Yin in Yang. Ta dva izraza predstavljata sili, ki vzdržujeta vesolje v ravnovesju.
PODGANA - SHU
''Jaz sem samodejni samouk. Sem vez in sem samostojna celota. Visoko ciljam in zadanem zanesljivo. Življenje je zame potovanje in vsak odgovor se mora končati z novim vprašanjem. Sem izvor aktivnosti."
Do sedaj povedano je dovolj zgovorno, da bodo imele podgane v tem letu svojih pet minut. Ob vsaki polni mesečevi Luni vas bo razganjalo od veselja in pričakovanj. Svojo energičnost uspešno unovčite, pa če tudi samo v ljubezenskih odnosih. Glede denarja in dela bo bolj umirjeno, vendar boste obojega imeli na pretek. Zaslužili boste že z samimi malenkostmi, torej vaše finančno stanje se bo po mesecu juliju zelo spremenilo. Velja prihraniti kakšen evro za večje decembrske izdatke. Vaše življenje bo ugodno na vseh področjih, še posebej uspešni pa boste na intelektualnih področjih ter pri opravilih, ki vas bodo napolnjevali z energijo. Večjih zdravstvenih zapletov ne boste imeli, se pa pri večini predstavnikov tega znamenja pojavijo lahko težave v osrednjem delu telesa v jesenskem času. V sebi nosite moč, ki je malce pritajena, ko pa jo uporabite, postane brezmejna. Skozi vse leto se boste počutile sveže in živahne.
vse okrog vas. Ne skoparite z dajanjem tistega, kar imate v sebi. Vi zmorete ustvariti tudi čudeže.
TIGER - HU
BIVOL - NIU
''Sem stalna sila, ki ohranja življenjski krog. Trdno stojim težavnim preizkušnjam navkljub. Sem odločen in neomajen. Zvest sem naravnim zakonom in kljubujem obratom kolesa usode. Tako tkem tudi svojo usodo.''
Potrpežljivost vam v letu podgane ne bo ravno pisana na kožo. Napete situacije vas bodo delale zmedene, neodločene, nemalokrat tudi prizadete. Ne zgodi se nič usodnega. S pogumom namreč ne boste imeli težav in izzivom na različnih življenjskih področjih se preprosto ne boste umaknili. Čustva boste sprejemali in prenašali z nasmehom. Veliko predstavnikov tega znamenja bo zaplavalo v stalne vode. Spremembe na delovnem področju ter pri samem delovnem procesu se bodo začele vrstiti že po mesecu marcu, prinašale bodo različne novosti, le redki pa boste pri njih tudi ostali. Finančno boste stabilni, vendar modro ravnajte z vsemi plačilnimi sredstvi. Ker so dihala vaša šibka točka, bodite previdni, ko se vas začne dotikati prehlad. Sicer veljate za zadržano bitje, a kadar se odločite, da se boste zabavali, se bo zabavalo
''Sem očarljivi kompromis. Svet je moje prizorišče. Utiram nove poti. Težim k nedosegljivemu in spoznavam neznano. Plešem ob življenjski glasbi , ki se ji radostno predajam. Pridružite se mi na vrtiljaku. Vsi pozdravljajo moj nastop brez primere.''
V	letu podgane se boste žrtvovali na vseh področjih. Vi, ki poznate rek, da za vsakim dežjem posije sonce ter da se noben čevelj ne obuje brez muje, boste vsako še tako oteženo stvar postavili na svoje mesto. Pozno jesensko obdobje vam bo prinašalo radost v dušo in smehljaj na obraz. Če se nameravate v letu podgane tudi ustaliti, to storite po spomladanskem enakonočju. Takšni načrti vam bodo prinašali vzpon pri delu in zaslužku. Samo poletje bo v znamenju štetja financ in hkrati dobra priložnost za kakšno honorarno delo. V letošnjem letu boste veliko potovali in se nasploh gibali med različnimi ljudmi in kulturami. Vaša poznanstva se bodo tako razširila na ljudi, s katerimi boste postali dobri prijatelji, nekdo pa se lahko prikrade tudi v vaše srce. Ljubezen pač ne pozna meja in predsodkov. Vaša narava bo ob tem dejstvu prestopila prag nemogočega.
MAČKA (ZAJEC) - TU
"Uglašena sem z vesoljnim utripom. V svojem miru in samoti slišim melodije duše. Jadram nad vsakdanjostjo, različnostjo in razkoli. Podrejam s svojo prilagodljivostjo. Sem povzetek skladnosti in miru.''
V	letu podgane boste končno lahko dokazali svoje mačje spretnosti. Predvsem, kako nasprotnika neopazno, vendar premišljeno, pripraviti do tega, da stori nekaj, kar je vam ljubo. Tudi v diplomatskih odnosih boste imele predvsem v tednu, ki sledi prvomajskim praznikom, uspeh. Na osebnem področju pa bodo stiki zaenkrat nekoliko površinski. Pripravite se na jesen, ki bo precej ljubezensko obarvana, kaj lahko se zapletete v nove, trajne veze. Uporabiti morate predvsem svoje znanje, nikar pa ne pozabite tudi na svojo moč. Z sodelavci in prijatelji se boste dobro ujeli. Vaše življenje v letu podgane postane ena velika predstava, v kateri se bodo igralci redko menjavali. Vlogo, ki si jo boste nadeli že v mesecu februarju, ne menjajte vse leto. Dobro bi bilo pogledati vaše zobovje od blizu, ne zanemarite pa tudi nobene podrobnosti v črevesju.
nova čustva v vaše življenje. Čustveno življenje ste nekoliko zapostavili, ker pa je vaše srce dovzetno na lepoto in estetiko, se bodo na tem področju vse tja do poletja dogajale velike spremembe. Za večino predstavnikov tega znamenja velja, da ravno v letu podgane srečajo svojo življenjsko ljubezen. Z delom in denarjem ravnajte previdno, uporabite moder načrt pri varčevanju in poplačilu starih obveznosti.
gane. Na poslovnem področju se vam obeta zamenjava ali pa se boste preprosto lotili novih del in nalog, vse se vam bo dogajalo zelo dinamično in hitro. Vsaka lunina mena vam lahko prinese spremembe, ki vas bodo učile novih življenjskih lekcij.
KOZA - YANG
KAČA - SHE
''Sem modra in previdna. Preprosto sem ključ do življenjskih skrivnosti. Semena polagam na plodna tla, jih strpno in smotrno gojim. Moji pogledi so stanovitni. Nepopustljiva, neuklonljiva, globoka, ne zadržujem se in se enakomerno gibljem po trdni zemlji.''
Skozi leto podgane se boste spraševale kaj je resnično in kaj ni. Sami veste, da je življenjskih resnic in filozofij mnogo.
''Kot otrok narave, zaupam in z zaupanjem sem poplačana. Sreča me bodri. Vse se razcveta v prijaznosti moje ljubezni. Iščem lepoto v vsem, kar vidim. Moj obraz je iskren.''
Dinamično leto podgane bo pri vas izzvalo nešteto opravkov in opravil. Lahko se zgodi, da se boste hitro utrudili, menjavali cilje in načrte, vendar boste samo vi poznali pravi smisel vašega početja. Nikoli ne pokažite, da ste brez dela ali da si želite počitka, kajti sorodniki, prijatelji, znanci vam ga bodo naložili še preden si boste utegnili narediti nov plan. Ne dovolite, da vas razjedajo stara čustva, kajti vaša duša ni posoda za smeti, zato odvrzite, kar je nepotrebnega ter se podajte novih čustvenim izzivom naproti. Vaš čas je sicer poletje, v njem boste uživali, vendar samo to, velja ga izkoristiti tako za poslovne kot tudi finančne dosežke. Stran neba je jugozahodna in kadarkoli boste iskali kompas pravilnih odločitev, se obračajte v to smer. Podpis pomembne listine vam na začetku jeseni omogoči življenjski opoj. Po naravi ste oseba, v kateri se združujeta ogenj in zemlja, zato se vam več ali manj lahko pojavijo težave s kostmi ali krvnim obtokom. Poskrbite, da bo vaša duša vedno na toplem, če ne gre drugače, si nade-nite tople barvne odtenke.
Želite si dognati bistvo, kar pa vas bo stalo precej truda in morali boste žrtvovati tudi kakšno prijateljstvo. Prva polovica leta bo za vas zelo naporna. Ubadale se boste predvsem s finančnimi vprašanji in nemalo predstavnikov tega znamenja bo menjalo tudi poslovno hišo. Druga polovica leta vam bo bolj naklonjena, saj bo obarvana bolj čustveno. Spoznali boste veliko novih znancev, prijateljev. Dobro se boste počutile v poletnem času in če se boste zares prepustile svoji intuiciji, boste v dobrem prijatelju prepoznali tudi ljubezen. Ogreli se boste za nova intelektualna dela in podvige v zvezi z njimi. Zdravje bo večini predstavnikov naklonjeno. Vi ste poosebljena moč, kjer je uravnovešeno in umirjeno vse, kar se dogaja v življenju.
OPICA - HOU
KONJ - MA
ZMAJ - LONG
''Neugasljiv ogenj, središče vse energije, odločno junaško srce. Resnica in luč, v oblasti držim moč in slavo. Moja prisotnost razblinja mračne oblake. Sem izbran, da krojim usodo.''
V letu podgane boste nekoliko površni, lahko bi rekli celo nestvarni v svojem blišču in igri. Vendar pa je to leto čas, ko morate nastopati resno, predvsem smiselno in hkrati umsko. V tem letu vam bodo dogodki nekoliko pristrigli peruti, vendar pa boste temu navkljub imeli dovolj priložnosti pokazati svoja znanja in sposobnosti. Kadarkoli se boste zalotili v pomilovanju in se zatekali k osamljenosti vedite, da vas za prvim vogalom čakajo nova srečanja in hkrati nove preizkušnje. Zimska pravljica bo ostala za vas usodna, hkrati pa vam bo prinesla
''Podeljujem svetlobo, barve in stalno gibanje. Mislim, vidim, žene me iskriva spremenljivost. Stanoviten sem le v nestanovitnosti, osvobojen sem zemeljskih spon, nemoten, brez utesnjujočih določenih ciljev. Moj duh ni podjar-mljen, moja duša je vedno prosta.''
Pomembno je, da v prvi polovici leta podgane zaradi svoje vztrajnosti in kljubovanja popazite, kaj počnete, da ne poškodujete odnosov, ki ste jih gradili minuli dve leti. Sicer vam lahko hitro uspe, da škodo popravite, vendar se smer vaših ciljev lahko povsem spremeni. Vaše ideje so vedno v ospredju in imajo uporabno vrednost, zato se lotite intenzivno intelektualnih del in jih kronajte tudi z zaslužkom. V drugi polovici leta se boste več ukvarjali z zdravjem, lastnim počutjem ter osebnimi hobiji, uspehi ne bodo izostali, vendar se morate ravnati po lastni intuiciji. Med prijatelji in sorodniki se bo pojavil nekdo, ki vas bo želel imeti ob sebi, in prav je, da mu nastavite hrbet ter ga potrpežljivo popeljete skozi leto pod-
preteklostjo. Po mesecu septembru boste lažje zadihal, v vaše življenje bodo vstopili novi ljudje, od katerih si boste obetali novo ljubezensko vezo ali vsaj novo romanco. Tudi stalne veze bodo po tem obdobju dobile novo podobo. Veliko bolj dinamični boste na poslovnem in finančnem področju. Tu boste tekmovali na vsakem koraku z nekom, navsezadnje lahko tudi tekmujete sami s sabo. Odločitve se vam bodo nizale v smeri razumnega, okolica vas bi zaradi tega cenila in spoštovala. Sredi leta se vam lahko pojavi nenadna težava ob izgubi sorodnika, zaradi katere se lahko spremeni veliko vaših življenjskih ciljev. Ne začenjajte nobenega sodnega procesa, raje počakajte, da se stvari odvijejo tako, kot jih usmerja koz-mus. Rdeča barva vas bo naredila tankočutne, prefinjene, predvsem pa zelo prodorne, še zlasti če je boste nosili na kakšnem od poslovnih sestankov. Dopust preživite zahodno od svojega bivališča.
PES - GOU
''Sem živahen popotnik labirinta. Genij vedrosti, čarovnik nemogočega. Moj sijaj nima para v svoji izvirnosti. Moje srce je polno mogočne magije, ki lahko zasenči sto urokov. Sem izumljena za svoje lastno veselje.''
Leto podgane vam bo prineslo pisano paleto sprememb, s katerimi boste harmonično oplemenitili svoje in življenje ljudi, s katerimi se boste srečevali. Vse čustvene situacije vzemite v tem letu resno, vsaka od njih vas bo naučila nove podobe in najkasneje v mesecu avgustu boste zacveteli kot najlepša roža v svetu zaljubljenih. Seveda ne recite zadnje besede, ampak se prepustite, da vas osvajajo. Vaša modrost in prefinjenost vam bosta prišli še kako prav tudi pri vašem delu in hkrati intelektualnemu ustvaija-nju. Finančno boste stabilni in če boste uporabljali tudi svoje ukane, se boste ob koncu leta nasmihali svojemu novemu privarčevanemu kupčku denarja. Vse, kar je povezano z veliko začetnico zdravja, je tako rekoč mala malica, saj se s pravo boleznijo ne boste srečali. Lahko se zgodi, da boste tu in tam primorani koga prositi za pomoč, vendar bo to za vas prej adut kot težava. Zdravilo za vaš pesimizem je, da se sprehodite po skrivnostnih poteh in osrečujete ljudi, ki jih tam srečate.
PETELIN - JI
''Vedno sem pri roki in sem glasnik dneva. Slovim po točnosti in natančnosti. V večnem iskanju popolnosti se vse postavlja na svoje mesto. Sem zahteven nadzornik, nenehno buden upravitelj. V mojem svetu je brezhiben red.''
V letu podgane se boste ukvarjali z ljubeznijo, predvsem pa si boste odgovarjali na svoja vprašanja, ki so povezana z vašo
''Naglo sodišče me je pozvalo, da prisluhnem vašim tožbam ter pomirim vaše bolečine. Sem varuh pravice in enakost je moj edini prijatelj. Brez častitosti je življenje zaman.''
Vaša stran neba je severozahodna, mesec uspehov je oktober in ploden čas v letu podgane jesen. Poprimite za delo in novosti ter hkrati pobude v vašem življenju in jih porinite v eter, uspehom naproti. Tudi unovčiti bo vaše delo v tem obdobju veliko lažje. Če se odločite za zamenjavo posla ali napredovanje, to storite v omenjenem obdobju. Zabava, potrditev in ploskanje, to je tisto, kar vi potrebujete za lepo, srečno in umirjeno življenje. Poskrbite, da se boste družili skozi leto z ljudmi, ki vam to lahko omogočijo. Ne pozabite na svoja dejanja, ki bodo botrovala takšni transparentnosti. Če se znajdete na križišču med zvestobo in nezvestobo, se umaknite iz prizorišča, sprejmite odločitev, ki jo imate v duši in nič ne more iti narobe. V hitrem tempu vašega življenja pa se lahko pojavi kakšna težavica v prsnem delu, zato jo poskušajte tudi sanirati s katero od alternativnih metod. Ker ste rojeni z elementom kovine, se bodo ljudje v vaši prisotnosti počutili, kot na odru obsijani z žarometi ali pa kot da imajo ob sebi nekaj žlahtnega.
MERJASEC - ZHU
''Imam najčistejše srce. Nedolžno in zaupljivo stopam v zaščitniški luči ljubezni. S svobodnim razdajanjem bogatim sem dvojno blagoslovljen. Zavezan sem človeštvu v skupnem tovarištvu. Prijateljstvo ne pozna meja.''
Ker ste radi v svojem svetu, v katerem natančno veste, kaj se dogaja, se le redko in po tehtnem razmisleku pojavite v svetu drugih. Dogaja se, da ničesar ne razumete in da vsa pisana pravila za druge, zato se v tem svetu tudi težje znajdete. Kadar najdete sebi primerno dušo, se z njo le pomenite o vsem, kar vas muči, pa ne samo to, skozi pogovor lahko naučite ljudi živeti v skrivnostnem svetu. Zdi se, kot da svoje težave rešujete z neznano formulo, ki vedno prinese pozitivne rezultate. Hitre spremembe na poslovnem področju vam bodo dajale dovolj adrenalina za razcvet na vašem finančnem področju. Če se odpravite na potovanje severozahodno od vašega bivališča, se boste srečali velikimi življenjskimi spremembami, ki vam bodo prinesle nove radostne užitke in najverjetneje tudi globoko ljubezensko čustvo. Ste oseba, ki se rada sprehaja po poteh, ki jih pozna, čeprav se zdi, da ste vedno in ob vsakem času naklonjeni novostim. Bodite preprosto to, kar v resnici ste. ■ Pripravila: mag. Dora, 031-830-751

VELENJE
Četrtek, 3. januarja
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
Sobota, 5. januarja
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica
Ponedeljek, 7. jan.
18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoštanj
Redni tedenski turnir Šaleškega bridge kluba Velenje
Torek, 8. januarja
17.00 Vila Mojca
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Ljudska univerza Velenje
Kdaj - kje - kaj
Predstavitev programa usposabljanja Strojnik gradbene Mehanizacije 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 19.30 Dom kulture Velenje
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Tennessee Williams: Tramvaj poželenje (drama)
Sreda, 9. januarja
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ure pravljic 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne
občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
KINOVELENJE :: SPORED
ZAČARANA
(Enchanted) - romantična komedija, 107 minut, režija: Kevin Lima Igrajo: Amy Adams, Patrick Demp-sey, James Marsden, Thymothy Spall, Susan Sarandon idr.. Petek, 4. 1. ob 18.00 Sobota, 5.1. ob 18.00 Nedelja, 6. 1. ob 16.00 - otroška matineja za najstnike
V	filmih se je resnično življenje že velikokrat spremenilo v pravljico, tokrat pa se pravljica seli v neprijetno realnost sodobnega sveta. Zlobna čarovnica se odloči pravljično princeso Giselle, ki je obljubljena postavnemu princu Edwardu, izgnati v resnični svet. Naivna Giselle je ob prihodu v svet poln laži, neprijaznih ljudi in drugih grdobij povsem izgubljena, a ji na pomoč priskoči prijazni odvetnik Robert. Princesi na pomoč prihiti tudi idealistični Edward, kar povzroči le še večjo (ljubezenski) zmedo.
V	DOLINI SMRTI
(In the Valley of Elah) - drama, 119 minut, režija: Paul Higgis, igrajo: Tommy Lee Jones, Charlize Theron, Jason Patric, Susan Sarandon, James Franco, Josh Brolin idr. Petek, 4. 1. ob 20.00 Sobota, 5.1. ob 22.00 Nedelja, 6. 1. ob 20.00 Paul Haggis, ustvarjalec s tremi oskarji nagrajene Usodne nesreče, nam predstavlja zgodbo mladega vojaka, ki izgine kmalu po vrnitvi iz vojne v Iraku. Njegov
oče Hank, ki je nekdaj služil v vrstah vojaške policije, se odpravi po sinovih sledeh, a naleti le na neprodoren zid molka. Ko sina najdejo mrtvega, se v preiskavo vključi detektivka Emily, po prvotnih nesoglasjih pa s Hankom vendarle strneta vrste in s skupnimi močmi odkrijeta srhljivo zaroto, zaradi katere so številni pripravljeni tudi ubijati.
BIVŠI
(The Ex)- romantična komedija, 93 minut, režija: Jesse Peretz. Igrajo: Zach Braff, Amanda Peet, Jason Bate-man, Charles Grodin, Mia Farrow idr. Petek, 4. 1. ob 22.15 Sobota, 5.1. ob 20.10 Nedelja, 6. 1. ob 18.00 Dobrodušni Tom nima prav uspešne kariere, toda ko s Sofio dobita prvega otroka, mora sprejeti službo v podjetju ženinega očeta. Tam spozna dvoličnega Chipa, ki kljub invalidskemu vozičku ni niti najmanj nedolžen. Chip je namreč nekdaj osvajal Sofio, zato sedaj Tomu dodobra zagreni delo in ga vedno znova prikaže kot popolnega nesposobneža. Tom seveda ne misli stati križem rok in obljubi maščevanje, toda vsi načrti se kot po pravilu izjalovijo, kar vodi v serijo zabavnih, a za Toma sila neprijetnih nesporazumov.
Naslednji vikend napovedujemo:
družinski animirani film ČEBELJI FILM, zgodovinsko dramo ELIZA-BETA:ZLATA DOBA, dramo GOSPODIČNA
Četrtek, 3. januarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Petek, 4. januarja
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Predavanje o alpinistični odpravi v Kirgizijo
Ponedeljek,7. jan.
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Zanimivo
Mesec januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat. Prvič je slovenska imena mesecev zapisal v škofjeloškem rokopisu leta 1466 neki Martin iz Loke. On imenuje januar Prosynicz, kar je v bistvu naš prosinec. Primož Trubar je natisnil prvi slovenski koledar leta 1557 in uporabil za januar izraz Prosimiz, to je prozimec z namigom na zimo. Isti izraz je uporabil v Bibliji leta 1584 Jurij Dalmatin. Okoli leta 1680 je Matija Kastelec zapisal Prosseniz - pro-senec, za njim pa enako tudi leta 1711 oče Hipolit. Prosenec zato, ker so namesto pšeničnega poprtnika Slovenci v dneh od božiča do svetih Treh Kraljev dajali na mizo prosen kruh, pečen iz prosene moke. Anton Tomaž Linhart je leta 1791 uporabil v istem pomenu izraz posenz. Blaž Potočnik je predlagal v 19. stoletju ime lednik, a se ime ni udomačilo. Splošno danes za mesec januar uporabljamo ime prosinec, od glagola prose-vati, ker sonce že proseva.
Koledar imen
Januar / prosinec
3.
4.
četrtek - Genovefa
s. ó.
7.
petek - Izabela, Angela
sobota - Simeon, Simon
nedelja - Melhior, Miha, Baltazar trije kralji
ponedeljek - Zdravko, Rajmunda, Ramona
8* torek - Severij, Severin
9* sreda - Julijan, Terezija, Manca, Manja
Lunine mene
9
Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN PROSTOR URAD PREDSTOJNIKA
Dunajska 47,1000 Ljubljana, telefon: 01 420 44 88
Ministrstvo za okolje in prostor. Inšpektorat RS za okolje in prostor na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta
GRADBENI INŠPEKTOR
v Inšpektoratu RS za okolje in prostor, v Območni enoti Celje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, (2 delovni mesti).
Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo z dne 4.1.2008, v Uradnem listu RS z dne 4.1.2008 in na Zavodu za zaposlovanje. Območna enota Celje.
Rok za prijavo: 10 dni od objave javnega natečaja na spletni strani Ministrstva za javno upravo in v Uradnem listu Republike Slovenije.
if^MMMmLmZLm.	5 « ■ÉMMb MW «A- MA —	; - n H	PI
	■•wtlwKlUí Ktmn 4ft M M Hk1k M rt *• ■*> ». r	mm MHMH	n «rt uUo
	03	tm	
RADI O	V E L	E N	J E
ČETRTEK, 3. januar:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. januar:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. januar:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. januar:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. januar:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. januar:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. januar:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319.
DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
PRIDELKI
BOROVNICEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. SVINJSKO mast, ocvirke in suho-mesnate izdelke prodam. Gsm: 041/216-481.
ODDAM
2-SOBNO stanovanje v stanovanjski hiši v Velenju odddam. (Efenko-va 33) telefon: 5865-360.
ŽIVALI
TELIČKO simentalko prodam. Gsm: 031/281-900.
PRAŠIČA, težkega od 130 do 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon: 8974-933.
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
5. in 6. januarja - MAJDA BUDNA (delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje) Veterinarska postaja v Šoštanju
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Poroke:
Nedisa Trumic, Prešernova c. 4 in Elvis Nuhanovic, Škale 89 a, oba Velenje; Susanna Vidaček, Hrvaška in Darko Trauner, Pokopališka c. 3, Velenje; Tadeja Brecl, Kovaška c. 1 b, Vitanje in David Globočik, Stantetova ul. 8, Velenje.
Smrti:
Marjan Zupanc, roj. 1957, Korška c. 8 b, Velenje; Marija Stropnik, roj. 1913, Zavod-nje 38; Franc Skornšek, roj. 1930, Skorno pri Šoštanju 40 c; Leopold Škorjanec, roj. 1932, Bevkova ul. 10, Velenje; Vladimir Plaskan, roj. 1933, Paška vas 6 a; Avguštin
Jelen, roj. 1923, Ravne 163; Marija Miklavžin, roj. 1919, Vrbje 38; Franjo Žnidarec, roj. 1923, Kozje 72; Avguštin Hutinski, roj. 1934, Rjavica 4, Rogaška Slatina; Alojzij Pocajt, roj. 1928, Škale 46; Vincenc Burkelc, roj. 1931, Šoštanj, Koroška c. 14; Marija Povh, roj. 1930, Paka pri Velenju 70 c; Neža Podgoršek, roj. 1914, Podgora 27; Karel Šramelj, roj. 1928, Presečno 8, Planina pri Sevnici; Ivan Plešnik, roj. 1920, S. Razbor 67; Ivana Rozman, roj. 1920, Debro 3, Laško; Roza Peklar, roj. 1924, Zg. Rečica 121; Karel Klavžer, roj. 1931, Senovo, Trg rudarjev 3; Felicita Stopar, roj. 1946, Šercerjeva c. 13, Velenje.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Ko zašumeli so vetrovi v vrheh stoletnih smrek, je za klobuk zataknil si zeleno vejico -in v poslednjem siju dneva odmeval je -za lovski blagor.
(Ivo Groegl)
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedi
ALOJZ SLAVKO POCAJT
iz Škal
20. 6. 1928 - 25. 12. 2007
Hvala vsem, ki ste cenili njegovo delo, ga imeli radi, ga spoštovali.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Lepa hvala zdravstvenemu osebju, lovcem, rudarski straži in godbi. Posebno se zahvaljujemo govornikoma Samu Kopušarju in Ivu Verzolaku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter rogistom za lovski pozdrav in g. Kaplanu za opravljen obred. Hvala tudi Pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči vsi njegovi
FRANC	BARBARA
RAZBORNIK RAZBORNIK
27. 9. 1882 -1.12.1956 15.12.1887- 23. 9.1967
V SPOMIN
FRANCI RAZBORNIK
9. 8. 1914 - padel v Ardenih 18. 12. 1944 pokopan na vojaškem pokopališču Sandweiler pri Luxemburgu
STANKO RAZBORNIK
25. 7. 1927 - iz vojne pogrešan, njegove kosti leže neznano kje
Minilo je mnogo desetletij, odkar ste odšli za vedno.
Hvala vam, dragi moji domači, za vsa lepa in srečna leta, ki sem jih nekoč preživela z vami in jih je kruto prekinila druga svetovna vojna. Ostali ste mi v neizbrisnem spominu.
Hčerka in sestra Pepca
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani izgubi drage mame
FELICITE STOPAR
1946 - 2007
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste v teh trenutkih delili z nama najino stisko in žalost ter našli besedo tolažbe. Posebej bi se želela zahvaliti osebju Bolnišnice Topolšica za strokovno
oskrbo in izkazano toplino.
Sin Jure s Tjašo
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, tasta in brata
AVGUŠTINA JELENA
iz Raven pri Šoštanju
2. 7. 1923 - 23. 12. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnici Topolšica. Hvala kolektivom Esotech, Framas, Hernaus. Posebna zahvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, praporščakom, govornikoma, pevcem iz Raven, Pogrebni službi Usar, gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem;
edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne...
V SPOMIN
Za vedno je odšel od nas naš dragi mož, oče in dedi
KEMAL ČUKUR
28.10. 1945 - 23. 12. 2007 iz Goriške ceste 16 v Velenju
Žalujoči: žena Marija, hčeri Jasna in Vlasta in sin Boštjan z družinami
Množično pričakali leto 2008 v središču mesta
(Nadaljevanje s 1. strani)	i
Napeto pa je bilo čisto do zadnjega trenutka. Vse do ponedeljka je namreč vodila priljubljena '< velenjska zobozdravnica Ivana Jevšek, v ponedeljek pa je prispela v naše uredništvo še cela"goit pošte in med njo je bilo največ kuponov za prav tako priljubljenega zdravnika Boruta Stravnika, ki je tako postal tudi zmagovalec letošnjega izbora naj osebnosti. Skupaj je prejel 1001 glas/'' Ivana Jevšek pa 891. Najosebnost smo razglasili nekaj minut pred polnočjo. Borut Stravnik je' ^ bil nad razpletom presenečen, vidno ganjen in seveda zelo vesel. »Prav zaprav ne vem natančno, s čim sem si to zaslužil. Vsekakor pa si zadnjih deset let kot zdravnik v velenjskem zdravstvenem domu trudim, da sem prijazen do pacientov in da svoje delo dobro in kvalitetno opravljam. Vsekakor je veliko priznanje za velenjski zdravstveni dom, da sva bila v finalnem izboru kar dva zdravnika,« je dejal po razglasitvi.


T*. n
n r-t i

f> 1
Naj občan je postal Borut Stravnik (v sredini med urednikoma Stanetom	v
Vovkom In Miro Zakošek
v ^r
« A
J
v.
IÜ
if '
Radostnih src v novo leto
§\ ■
A'
m
>fSs
fiJHNfc^
1
Mi
fVft
m
t.
Župan Srečko Meh je voščil srečno, zdravo novo leto.
v 'i'
Mrzlo silvestrsko noč je pogrela Manca Špik
-MAP * ro
■ -. * - ■
3 >
1 !■
■ i :
i4 S
mL m	1
Gorenje poklonilo pralni stroj
Generalni pokrovitelj finalnega izbora naj osebnosti leta 2007 je bilo Gorenje. Med vsemi tistimi, ki ste glasovali na decembrskih kuponih, ko smo izmed zmagovalcev posameznih mesecev izbirali naj osebnost leta 2007, smo __ na velikem silvestrovanju na Titovem trgu izžrebali glavno nagrado, pralni stroj Gorenja. Prejme ga Marjana Drobež, Podkraj 13, Velenje.

JV i >
i '' *

Grozovito silvestrovo za stanovalce Vojkove 12 a
Velenje, 31. decembra 2007 -
Uporaba pirotehničnih sredstev je lahko zelo nevarna, še posebej, če sta zraven tudi objestnost in neodgovornost.
Silvestrovo si bodo po pretresljivem dogodku dolgo zapomnili stanovalci Vojkove 12 a v Velenju. Doslej še neznani storilec je očitno metal pirotehnična sredstva iz višjih nadstropij po stopnišču navzdol. To je okoli 21.30 ure povzročilo požar in po celotnem stopnišču se je vil gost dim, ki je stanovalce zelo preplašil. Po neuradnih podatkih so trije bežali kar čez balkone in se poškodovali. Eden med njimi je, ko mu je začelo zmanjkovati zraka, razbil šipo in se še dodatno porezal. Oskrbeli so jih v velenjskem zdravstvenem domu in jih odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Gasilci
in reševalci, ki so prišli na kraj dogodka, so požar pogasili, preventivno pa so evakuirali tudi vse stanovalce iz bloka in prostore prezračili. Na stopnišču je nastalo po prvih ocenah za okoli deset tisoč evrov škode (na kraju jo je videti še veliko več), seveda pa strahu, ki so ga preživljali stanovalci, ni mogoče oceniti.
Na kraju dogodka je bilo včeraj še vedno pretresljivo. Stanovalci so prestrašeni in se čutijo ogrožene. »Nasilje se stopnjuje, začelo se je z razbijanjem, zdaj pa tole. Petarda nikakor ni mogla biti, saj ne bi mogla povzročiti takšnega razdejanja,« je pripovedoval pretreseni stanovalec Borislav Božič, ki je še vedno pod
vtisom grozljive noči. Stanovalci so se zdaj že vrnili v stanovanja po povsem črnem in še vedno zadimljenem stopnišču in hodnikih. Čez praznične dni so bili
tudi brez televizijskega programa, telefona in interneta saj je ogenj uničil napeljavo.
■ vos, mz
i
A
Eden od stanovalcev je moral razbiti šipo, da je prišel do zraka. Pri tem se je dodatno porezal.
Včeraj na kraju dogodka -pretresen stanovalec Borislav Božič: "Eden, hud srčni bolnik, ki se je zelo prestrašil, je še vedno na zdravljenju v bolnišnici. V pritličju stanovanjskega bloka, ki je bilo najbolj ogroženo, pa imajo tudi dvajset dni starega dojenčka."