LETO V.
1966
ŠT
27.	jan.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Dve nagradi za izredne dosežke v znesku 750000 din podeljeni
Komisija za nagrajevanje izrednih dosežkov podjetja »Iskra« je 16. decembra 1965 obravnavala predloge tovarn za izredne dosežke. Tovarna elektromotorjev Železniki je
Tov. Rafko Eržen
poslala predlog za priznanje izrednega dosežka tov. Rafka Eržena, glavnega . tehnologa za idejno in konstrukcijsko rešitev naprave-za impregnacijo rotorjev (podrobno smo o tem pisali v št. 49 od 27. decembra na 4. 'strani našega glasila pod naslovom Naprava za impregnacijo rotorjev v Železnikih Vsekakor spada med izredne dosežke.
Zadevna komisija podjetja je bila Soglasno mnenja, da je delo izrednega pomena za tovarno v | Železnikih in ugotovila, da" ga ni možno primerno nagraditi po določilih obstoječega pravilnika* zato je komisija predlagala UO podjetja, da tov. Rafku Erženu za priznanje in uspeh, ki ga je dosegel z napravo za impregnacijo rotorjev ,in ki se smatra za izreden dosežek
—	odobri nagrado v znesku
400.000	din. Na predlog komisije je UO podjetja na 35 seji dne 21. januarja sprejel sklep, da soglaša š predlogom komisije za nagrajevanje izrednih dosežkov podjetja in odloča, da se tov.
■ Rafku Erženu iz tovarne elektromotorjev Železniki podeli nagrada v znesku 400.000 din (neto) za uspelo kon-
-	strukcijo stroja za impregnacijo rotorjev po kapalni 'metodi.
Na isti: seji je UO podjetja sklenil, da se za izredne dosežke na področju kon-v strukcije epeCifjčhih strojev podeli nagrada v višini 350.000 din (neto) tov. Francu Ahačiču iz »Eiekiromehanike« Kranj, kjer „ je. bila zadevna komisija mnenja,' da spada konstruktorsko.delo tov. Ahačiča med izredne dosežke.
, šef tehnološkega oddelka tov. France Ahačič je e svojim izrednim konstruktorskim čutom ustvaril vrsto konstrukcij najbolj uspelih specialnih obdelovalnih strojev za posebne namene, ki so se v praksi izkazali kot izredni. ^Predvsem je treba omeniti 175-tonsko kolfiasto prešo in stroj za rezkanje per-tinaksa. Oba • stroja sta po funkcionalnosti in tehničnih karakteristikah prekosila vsa pričakovanja. Ustroj in konstrukcija elementov mehanizma je izdelana tako, da jamči za solidno obratovanje in tvori z zunanjo obliko organsko celoto, ki ne zaostaja za najsodobnejšimi s'troji te zvrsti v svetli. Z njim ni sa-.mo pridobila tovarna in , koristniki v . okviru podjetja dragocene strojne kapacitete,, temveč so „bile dane možnosti za izvedbo racionalnih tehnoloških postopkov.
Poleg naštetih primerov lastnih konstrukcijžaTRate-re ima tov. Ahačič polno lastnih idej ,uspešno vodi tehnološki oddelek, kjer se pod njegovim vodstvom razvija in konstruira vrsta naprav in elementov, ki pomenijo za našo proizvodnjo dragocen
Kakor smo poročali v prejšnji številki našega glasila, je 17. januarja v kranjski tovarni stekel nov tekoči trak, ki' bo dokaj pripomogel k smiselni delitvi dela v omenjeni montaži števcev., Odslej bosta enofazni števec izdelovala dva trakova, kar bo vsekakor terjalo manjši napor
Vloga in značaj novatorjev, raoionalizatorjev in iznajditeljev v izvajanju gospodarske reforme
Tov. Franc Ahačič
prispevek v smislu mehanizacije in avtomatizacije.
Komisija za nagrajevanje izrednih dosežkov v podjetju je mnenja, da je v našem podjetju izredno malo izrednih dosežkov in smatra, da bi. bilo potrebno zainteresirati čim več ljudi pri reševanju problemov produktivnosti in rentabilnosti poslovanja v našem podjetju. Predvsem pa je potrebno povečati ekšpeditivnost'komisi j in posamezne predloge tudi ustrezno nagraditi. Komisija je mnenja, naj vsaj ob koncu leta časopis »Iskra« objavi pregled del® komisij v letu 1965-vseh tovarn, objavi imena' nagrajencev In višine nagrad.	ABC
Danes mora biti na osnovi dahih -najnovejših' gospodarskih reform, vsakemu našemu proizvajalcu jasno, da jaroces v neposredni proizvodnji postaja eden od nujnih in pomembnih elementov v nadaljnjem razvoju in kre^„ pitvi gospodarske zmogljivosti, ker se s tem- krepi in izboljšuje „ standard' delovnih ljudi. Ker nam je gornja zamisel jasna, je treba nujno analizirati vse faktorje, ki neposredno vplivajo na razvoj samega procesa proizvodnje. Eden od pomembnih činiteljev v naši proizvodnji je tudi novator, raeionaliza-tor in iznajditelj, saj vemo, da so nova tor ji, racionaliza-torji in iznajditelji v mnogih razvitih industrijskih državah odigrali in dandanes igrajo izredno vidno, vlogo v procesu proizvodnje,
V razvitih državah se zadnje desetletje močno krepi dejavnost raeiOhaližatorjev in iznajditeljev, pri nas pa že nekaj let pada ta koristna dejavnost. V pretekl em-,1 etu je bilo pri Zvezni upravi za potente prijavljenih skupaj
1.886 iznajdb, od tega števila je bilo zunanjih 1.203; naši ljudje, ki se bavijo e to dejavnostjo pa so prijavili le 683 iznajdb.
Če to število razdelimo s številom prebivalcev SFRJ, pride na vsakega 28.000. Jugoslovana po 1 tehnično „napredovanje -r iznajdba. Ta rezultat kaže, da smo v razvoju teznačajne dejavnosti med predzadnjimi državami v Evsppi, kar je skdraj porazna ugotovitev za našo . industrijo in 'gospodarstvo nasploh.
Proces proizvodnje je živ organizem, ki se neprestano krepi in razvija, v njem nekaj vsakodnevno odmira, istočasno pa odstopa mesto novemu, ki 'prihaja, čim bolj je organizem-hiehanizem sta-
rejšl, tem hitrejši je te proces. Iz tega bi bilo napačno zaključiti, da v novih obratih, ob novih strojih in napravah ti tehničnega napre-. dovanja, ker proces ni odvisen samo od'starosti strojnega parka, temveč od splošnega razvoja izobrazbe in tehnike, v mnogem pa razvoj zavisi od hovatorjev,' racio-nalizatorjev in iznajditeljev. Danes vsi govorimo: potrebno je uvajanje racionalnejše tehnologije v industriji, sodobnejša oprema, pravilno koriščenje, boljša organizacija dela, pravilna izbira tržnih artiklov; prihranek na materialu, ostrejša kontrola kvalitete v izdelavi (tehničnih elementov v finalnih proizvodih, maksimalno izkoriščanje vseh notranjih rezerv. Ker se zavedamo, da ima vsak proizvajalec družbeno
dolžnost, da na svojem delovnem mestu dela in razmišlja kako in na kakšen način bi pospešil proces proizyodnjei „prihranek na času in mater rialu, moramo tudi. vedeti — posebno pa naši gospodarski voditelji delovnih organizacij, sindikalne organizacije, mladinske organizacijo* „psnovne : organizacije ZKJ* kaj je treba narediti za hitrejši razvoj in napredek no-vatorske, racionalizatorške in iznajditeljske dejavnosti.
Ko ugotavljamo, da so naši delavci, inženirji- in tehniki* novatorji, racionalizatorji in iznajditelji c obdobju obnove in izgradnje naše države dali izreden prispevek na področju tehnike in tehnologije, moramo priznati, da v zadnjih nekaj letih ni bilo dovolj razumevanja, _ pomoči (Nadaljev, na 6. strani)
Pomemben proizvodni uspeh
Avtomatizacija težko dostopnih ali za delavce nevarnih delovnih mest je že dolgo pogrešala naprave za daljinsko -upravljanje. Sodelavcem v Zavodu za avtomatizacijo gre priznanje, da so takšno napravo za daljinsko upravljanje ustvarili in omogočili, da bodo v prihodnje takšna delovna mesta lahko opremili z domačimi napravami.
Gre namreč za elektronsko napravo za daljinsko upravljanje z nazivom DU li E, kakršni so dve že montirali v novi valjarni jeseniške železarne na, Beli in uspešno opravljata svojo nalogo. Ti dve napravi omogočata daljinsko in brezžično odpiranje ter zapiranje pokrovov na -globinskih pečeh ter upravljanje dveh kleščnih žerjavov, ki vlagate Žareče ingote v globinske peči. .
Popolnoma tranzistorizirana elektronska naprava DU 11 B ima zmogljivost 60 neodvisnih komand in bo našla ugodno uporabo ne samo v železarstvu, pač pa tudi v; elektrogospodarstvu in gradbeništvu in ne nazadnje tudi pri daljinskem upravljanju pristaniških žerjavov. Skratka — nova elektronska naprava bo prav gotovo hašla pot na številna področja, kjer pogoji dela terjajo napravo za daljinsko in brezižčno upravljanje, le na področje daljinskega upravljanja prometa ne bo mogla poseči, ker v te namene ni uporabna.
Ustvarjalci elektronske, naprave DU 11, E upajo, da se bodo dvema' že montiranima in\ uporabljenima napravama v jeseniški železarni kaj kmalu pridružile še' druge na mnogih drugih proizvodnih področjih!,
I
Letos 2,3-krat večja proizvodnja Racionalizatorstvo i
-varnostnih naprav »Elektromehaniki«
n rialu lialo nicrt n/Irvctni 70 ta Viruln n ča nrtnlo/l.OTvm olrti.tmnpt ctPanlo 'niJ+.Pintnils nri io^r v
signalno
K
S
iH
liž
Ste®
l§t
Ste®
Tokrat me je pot zanesla v šiško, kjer v delu hale	niso zadostni, zato bodo v	' Ce	pogledamo aktivnost	števila patentnih prijav v Ju-
tovame elektronskih naprav v Stegnah začasno po-	prihodnjem mesecu dobili še	naših	racionalizatorjev v letu	goslaviji. Po teh podatkih
slu je ekonomska enota tovarne električnih aparatov	dodatne prostore, kar jim bo	1965,	kažejo številke, da se je	smo na ravni predvojne, teh-
.«mroirnilnig domal nn. viirnoKtni h riiinrav. Kliub	nmnornriln rla ki od n 7.b«ti raz.	š
proizvodnja signalno varnostnih naprav. Kljub omogočilo, .da bodo zlasti raz- število obilici dela, mi je uspel kratek razgovor z vodjo te
iz katerega bom
enote, ing Srečkom Razpotnikom, skušal zabeležiti kar največ o dosedanjem delu in letošnjih proizvodnih nalogah tega, sicer majhnega, a prizadevnega delovnega kolektiva.
Dokler je proizvodnja sig- šen del možnosti za izpolnitev nalno-vamostnih naprav tekla’ letošnjih nalog pomeni že to;
predlogov zmanjšalo nično zelo zaostale države, širili montažo, medtem ko glede na 1964. leto kar za 11%. Istočasno lahko ugotovimo, osnovne delavnice in ostali Ta pojav ni vzpodbuden, za- da se je tehnična inteligen-oddelki glede na prostorske to bo treba bolj resno gledati ca po osvoboditvi močno po-zmogljivosti svoje letošnje na razvoj te dejavnosti. ' večala in da je tudi naša in-naloge lahko izpolnijo. Seve- O tem so pred nedavnim dnstmja postala_mnogo-moč-da pa bi bilo za nadaljno po- razpravljali tudi v republiš- nejša z izgradnjo novih mo-večanje proizvodnje signalno- ketn združenju izumiteljev in dernih tovarn, zavodov.inšti-varnostnih naprav čimprej avtorjev tehničnih izbcfljšav hitov itd. Navedena ugotovi-■ -	— -•	--	--	- ifjjfji	tov o majhnem številu doma-
-	-- .	.	i.	,	. vuiuuonuu uupi cv v vuuj^ivj aviui l&v
še v prostorih tovarne elek- da imajo pnpravljena po treba najti manjkajoča fi- Slovenije. Na skupščini zdm-tričnih aparatov na Savski ee- na orodja, tehnično m v°" ¡nančna sredstva, ki bi omogo- žen j a je bilo sklenjeno, da je sti, zaradi tesnih .prostorov loškoi dokumentacijo m zace-yjjjja dograditev in opremo , treba pristopiti k novim pri-Tes ni imela posebnih možno-	tek obsežnejše proizvodnje ze-	jas)-nega proizvodnega objek-	jemom, če hočemo problema-
sti za svoj razmah, pa ce-	lezmških signalno-vamostnih	t kj je obtičal na pol pod.	tiko izumiteljstva m nova-
prav so se potrebe po tovrst- naprav, kar pravzaprav pred-	.	-v torstva potegniti iz začarane-
¡nih izdelkih iz dneva v dan	s ta vi ja pretežni del vredno- Glede na interno ^speciahza-	ga	Zaradi tega je bil	Le-ti	bi	se	marali	bolje	se-
večale. Prav zaradi pomemb-	sti letošnje proizvodnje.	CSL_-x Prolzvot~31	izdelan konkreten načrt dela,	znani ti z	zakonom o patentih
nosti in perspektiv te proiz- Vprašanje galvanike in la-	^im^no-vmmost 50 katerem 150 treba izvesti in tehničnih izboljšavah, ki
kirnice je tisto, M lahko za- naprav 2e |p§ _v ^
lični tovarni na Savski cesti,
vodnje, je investicijska ‘izgradnja Iskre vsebovala tudi izgradnjo posebnega objekta v Stegnah, kjer naj bi našla svoje delovne prostore sčaso-
vre neovirano proizvodnjo. Težava je že v tem, da v okviru objektov v Stegnah še ni predvidene galvanike, niti
ima samostojna tovarna sig- }akirnice, zaradi česar nasta naino-vamostnih naprav. Za-
čili izumov je zato še bolj zaskrbljujoča.
tildi V naši tovarni bi se moral spremeniti odnos nekaterih ljudi do iznajditeljstva.
ga kroga. Zaradi tega je bil
.	..	. .v j-, izdelan konkreten načrt dela, -
električnih aparatov, teče del ^ katerem bo treba izvesti h,
nekaj pomembnejših akcij uireja medsebojne pravice in. od zgoraj, ki bi premaknile dolžnosti med podjetjem in , „	,	...	, dosedanjo miselnost naših avtorjem tehničnih izboljšav.
N? ¿LSSSTC Sfii gospodarskih organizacij o Jasno je, da vse to še ne
pomembnosti izumiteljstva in zadostuje, če ne bomo prišli novatorstva za razvoj proiz- do spoznanja, da je vsak izvajalnih sil. Zato je bil usta- mn. tehnična izboljšava ali
tudi še potem, ko ho dograjen objekt v Stegnah.
Letošnji proizvodni plan v
„	„ ja problem pri transportu ■MM!	-	- MBM	—, —I—I— _.—M
radi znanih težav m začasno dislocirano proizvodnjo višini nad 1:600 milijonov di- novljen poseben odbor, ki bo koristen predlog važna eko-zastalih nadaljnjih investicij v Stegnah in delavnicama na narjev pomeni za komaj de- tesno spremljal problematiko nomska postavka, ki pozitiv-je razumljivo zastala tudi Savski cesti. Nadalje pa so petdeset članski delovni ko- iznajdkeljstva in raroge zp- no vpliva na dvig proizvod-1	1	......... ostajanja: Izdelal naj hi vi- nosti v podjetju.
naj bi vr- nosti v
sto organizacijskih ukrepov V preteklem ietu je bilo pri za . napredek na tem podroc- jav]jenih 51 predlogov izbolj^
gradnja prepotrebnega objek- probieniatične tudi zmogljivo- l©ktiv v delovni enoti signal-ta za to proizvodnjo, kljub gy galvanike in lakirnice v no-varnostnih naprav nedvom-
temn pa je bilo treba najti	električnih aparatov, no ogromno nalogo. Priprav- _ „ - - .	.	. -	ja.,jvuU,
vsaj zasilen izhod.	Id prav verjetno ne boste ¡jen se je za njeno izpolnitev m uS=0'tovll	?*?- šav, od katerih je bilo 32 na-
Našli so ga v okviru tovar- zmogli tako povečanih potrdi horiti z.vsemi silami, želi pa	PO določihh pravil-
ne elektronskih naprav, ki je že same proizvodnje signalno- ¿J pri fem le tega, da ne bi odstopila del svoje hale za varnostnih naprav, kakca tu- hJJo posebnih težav z materia-prdzvodnjo sigfialno-vamost- di potreb ihtele proizvodnje Jccn, chratnimi sredstvi in z nih naprav. Tu ima zdaj de- v tovarni električnih n para-	kar’ lahko priporno
javnosti, kot enega bistvenih gtmhcjjsJas spremembe in jih
razvojni oddelek ni upošteval, Ustvarjenega je bilo 55j6OO:0OQ ‘ din gospodarskega prihranka in je bilo zato izplačano 1,503.500 din za nagrade. Razlika med izplačanimi nagradami in prihrankom ugleda preoej velika zato, ker je pik" nekaterih raci-
Pogostokrat je slišati kriti- službe nedvomno zelo obsež- boljši, kb bi večina tiašihueč- onanzacijah prihranek izra-ke na račun naše izterjevalne no nalogo, upoštevajoč pri jih dolžnikov ne bila v do- *'u°an za orientacijo po naj-službe in saldakontija, češ, da tem še to, da je bilo v tem ločenih finančnih težavah. možnih približnih stevii-sta spričo tolikšnega števila poslovnem letu doseženih Vsekakor nam zgornje šte-	* takem primeru izra-
1.257 izvrta za skupno vred- ¡■jur'- '	^
in avtoijev tehmčmh izbojj- ^ 19 predlogov je bIlo re-
saZ; „	x , .	, šenih negativno predvsem za-
Nasa ustava poudarja ob- radi tega> fer rfso bili osvo-
vsem kar lahko uriuomore '6Z° ^ruzben® skupnosti do j0nj strani ZZA. To so bili vetdesetčlanski delovni kolek- tov.	.toS	S»	ki so zahtevali kon-
tiv precej boljše možnosti za Za letos joj^ai^ povečano prispevala kar pajvečji delež pogojev’za rast in napredek nadaljnji razmah svoje proiz- pi-oJ7vodnjo signalno-varnost- k skupnemu proizvodnemu našega gošpodhrstva z lastni-irodnje, dasiravno tu manjka- ^ in ¿„jgih naprav tudi se- uspehu tovarne električnih mi močmi, ta še dve pomembni delavnici ¿Janji pirostori v okviru hale aparatov .v okyiru združenega Uradna statistika nam pota sicer galvamka in laldr-	elektronskih naprav podjetja.	-I- kaže porazne podatke glede
niča.	‘	-	I
V preteklem letuje znašala proizvodnja signalno-vamost-mih naprav okoli 450 milijonov starih dinarjev in je delovni kolektiv svojo obveznost kljub določenim težavam z materialom, zlasti pa z doku-
Številke naj govore e delu izterjevalne sluie
mentacijo, zadovoljivo izpol- do]žnfkov in tolikšnih sred nil. Izrednui, oz. nerešljivih
ki nam jih kmpci dol-nost ndiajtoad 1.903 miEjonov služba prej zasluži pohvalo za osnova za nagrado ter se problemov z reprodukajskim	ti dve služta prepo- dinarjev. _	“	<	i„*,, ***> «¿M» P« prosti oceni
časni in premalo uSnkoviti. Upoštevajoč, da je za vsako . - H -.	...	, Seveda bi bilo lepše, ko bi realizacijo tožbe potrebna ko-
vanju svojat planskih nalog SVQj obs^jd poSel lahko opra- pica podatkov In obrazložitev, oviralo to. da kupec m pravo- ^ hitreje in temeljiteje in s obseg lani opravljenega dela
tem pripomogli k'boljšemu fi- pri izterjatvi dblžnih zne-nančnemu poslovanju zdniže- skov mkakor m majhen, umnega podjetja. Toda že bežen nek pa bi morda lahko bil pogled v lanska poslovanje saldakontijev in izterjevalne
materialom sicer niso imeli, tembolj pa jih je pri izpolnjevanju svojih planskih nalog ‘©vihalo to, da kupec ni pravo-.‘časno definiral svojih potreb, ali pa so tehnične podatke v ■zvezi z naročenimi napravami prejeli z dokajšnjo zamudo. - To je seveda zaviralo nemo-
prizadevnost v lanskem letu, kot pa kritiko, da je bila prepočasna in premalo učinkovita, pa čeprav bi bil položaj ugodnejši, ko ne bi ime-E toliko dolžnikov in tudi sami ne bi bili dolžniki.
vrednosti izboljšale.
Ob vsem tem lahko ugotovimo, da bo treba dati več podpore izdajditeljstvu in odstranila še mnogo ovir, ki nikakor ne vzpodbujajo racionalizatorjev k večji dejavnosti.
ten potek proizvodnje, ven-dar kaže, da se ho stanje v -tem pogledu 'letos izboljšalo.
Za letošnje leto ima kolektiv te naše enote skoraj 2,3 loge.
nam pove, da je sorazmerno majhen delovni ko-letjv na tem področju opravil dovolj velike in nelahke na-
. krat višji proizvodnji plan, kar pomeni, da ho moril izdelati za prek milijardo 600. ■milijonov dinarjev železniških signalnovarnostnih naprav, elefctro opreme programator-jev za obdelovalne stroje in avtomatičnih varilnih apara-
V preteklo leto je namreč Iskra stopila z dokaj visokimi terjatvami do kupcev, kar je. z vsem ostalim podjetju ustvarilo izredno neugoden finančni položaj. Nujno je bilo treba -pospešiti izterjevatao službo in doseči kar se da hi-
tov, kar .predstavlja glavno trejšo poravnavo zapadlih bb-pnoizvodnjo.	veznosti kupcev do Iskre. V
dokaz, da je bilo na tem po-To obsežno proizvodno na- dročju lani je precej opravlje-logo bo kolektiv ob dobri pre- nega, govore številke. V letu skrbi s potrebnim reproduk- 1965 je bilo v celoti vloženih ... , .	. ,	nič manj kot 2.175 tožb za
oljskim^ -materialom prav go- vrednosti 3 608 miiij0nov di-
tovo uspešno izpolnil, čeprav carjev, kar predstavlja za ob-ne bo manjkalo fežav. Dobr- stoječi delovni kolektiv te Relejna stojala za železniško signalnovarnostno napravo (pogled s hrbtne strani)
Naš lanski promet na domačem
tržišču
Poročil® prodajno servisne Ne bo odveč, ee po posa- zah, kljub prizadevanju in do-organizaeije govori, da smo meznib branžah pogledamo, bri izpolnitvi decemberskega lani na domačem tržišču pro- 'kje so vzroki, da le-te nišo operativnega prodajnega pia-dali za 40.679 milijonov starih svojih planskih obveznosti iz- na ni uspelo doseči boljše rea-dinarjev izdelkov. Kljub so- polnili bolje. V merilni tehni* lizaeije,, razen seveda v bran-razmemo lepi številki, pa je ki na primer gre predvsem žab — široka potrošnja in sti-to dejansko le 95 % planske na rovaš izpadov v proizvod- kalna tehnika, kjer so lani obveznosti, kajti le-ta je v raji' dvotarifnih števcev, da je bili prodajni uspehi prav do-preteklem letu znašala 42.784 ta svojo obveznost v letu 1965 bri.
milijonov dinarjev. Pri tem', «izpolnila 96 %. Pri prodaji ele- Naslednja ^tabela nam pri-je 'na ¡zanimivejše to, da ve- mentov pa je vzrok za tako kaže dinamiko prodaje v letu čina branž svojih planskih nizko izpolnitev prodajnega 1965 v primerjavi s prodajo obveznosti ni izpolnila v ce- plana predvsem v tem, da . so v letu 1964,po mesecih:-loti, ..dve in sicer široka potrošnja ter stikalna tehnika pa sta uspeli svojo plansko nalogo v letu 1965 celo presit či, prva kar za 18, druga pa za *3 °/a. Najslabši rezultat je bil dosežen • pri prodaji elementov — komaj 80%. Najboljši prodajni rezultati na domačem tržišču so bili doseženi v lanskem septembru — 4.489 milijonov dinarjev in v decembru — 4.447, po svo- ( ji strukturi pa jie bala prodaja na domačem tržišču lani razdeljena takole: 96,8 %, kupcem, 2^.%, industrijskim prodajalnam Iskre ter 1 odstotek delovnim enotam podjetja.
Prodaja v preteklem letu pa je bila končno za 7. odstotkov večja od le-te v letu 1964.
Izpolnitev prodajnega plana bili- zaradi neporavnanih ob-na na domačem tržišču naj veznosti Radioindustriji Žanam prikaže naslednja ta- greh ustavljene dobave ele-bela:	mentov.-Tudi v ostalih bran-
Mesec	Realizacija v 090 1964 1965		Indeks 65/64
Januar	2.525312	2.7301799	108
Februar	2.524.208	2.801.915	111
Marec	2.947652	3.268.247	111
April	3.242.129-	3.412.928	105
Maj:	2.797.527	2.547 389	91
Juniji	3.222 838	2.683.033	83
Julij'	33)30.678 '	3.853.353	127
Avgust	2.411.529	3.918.919	163
September	3.375:137	4.4891813	133
Oktohe*.	3.534.626	3.549.043	100
November	3*389.037	2.975.613	88
December	4.934 663	4.447.875	90
SKUPAJ	37326.327	40.679.000	107

in ms
fmv r mm
9 *	f$W
Branža	Letni plan ' v 000	Izvršitev v 000	%
Zveze	5.790.108	4.982.103	86
Naprave	3.465.726.	3.003.721	87
Merilna tehnika	5.923.730	5.7031023	96
Stikalna tehnika	3.658A45	3.755.995	103
Avtoelektrika	9.166.464	8.505.827	93
Eelementi	7.033.802	5.602.790	80
Široka potrošnja	7.745.185	9.122.468	118
SKUPAJ	42.784.000	40.670.000	95
Laskava oeena nekaterih naših izdelkov
Kaj piše najuglednejša sve-tovna revija za Industrijsko sirijska oblikovanje zete. p»-oblikovanje?	menrbno pri uveljavljanju a*
, •	• svetovnem trgu.. Največje u-
Zagreb 22. jan. (Tanjug). reviji, da se je pri nas spričo. Spehe so dgsegji doslej- pco-
—	Najuglednejša svetovna re- večje- proizvodnje in izvoza izvajalci orodnih strojev in vija za industrijsko obliko«- čedalje bolj kazala potreba elektronska. industrija vanje »Desigm, ¡¡¡»g tedaj« po industrijskem obEkova- g|jg posaihezni.h naših iz-britanski svst zs indiistnjsKO nju. blasa gospodarska, rcfor- dolkov jg r&vija« »DcsJgjit oblikovanje, je laskavo oceni- ma zahteva še nadaljnjo mo- zlasti poudarila ročni ele lila industrijske izdelke neka- dernizacijo proizvodnje ih' fifritf vrtaliii. stroj kratko*' terih jugoslovanskih prpizva- tekmovanje na mednarodnem vtilorai oddajnik in- spiej em-jalčev. Hkrati z najboljšimi trgu. Zato se čedalje več ju- nik »vvalkie-tankie«- ter Irelfi-stvaritvami industrijskih ob- gošlovanskih industrijskih venčni modulator podjetja likpvalcev iz petnajstih dr- podjetij zaveda, da je indu- »Iskra«.
žav je revija priobčila fotografije nekaterih izdelkov	^-o.	-o. -ra
»Iskre« in nekaterih drugih
podjetij in priobčila tudi Ljubljana, 25. januarja 1966 — Danes je v dvorani bivše -krajše sestavke o teh izdel- skupščine SRS na Trgu revolucije spet zasedal aktiv Zveze kih.	komunistov ISKRE. Prihodnjič bomo objavili podrobnosti
-	Tako na primer beremo- v iz razprav.

/
10-latnici Iskrinega glasila
Mesec oktober v letu 1965 je šel mimo nas bežno,,,v borbi za dosego plana in., ne preveč skriti nejevolji zaradi zaradi manjših osebnih, dohodkov,. zato je razumljiva da \ se - v obilici precejšnjih skrbi nismo spomnili, da je oktobra leta 1955 Izšlo prvo, redno tiskana glasilo »Iskra«. Na erno-modri osnovi je bil z belimi črkami označen Iskrita znak in napis »Iskra«
.— gladilo delovnega kolektiva tovarne »ISKRA« Kranj. V \ okviru je bila objavljena fotografija maršala Tita ob priliki obiska v ISKRI. Ob desnem rohu je hila s črkami zabeležena letnica 1955. Na notranji strani pa je moč brati: Oktober;, številka. 1. Izdaja HO . Ureja uredniški od-
bor. Odgovorni urednik: Tone 'Dovjat. Na drugi strani, v članku »Jz zasedanj DS«- je bilo v drugem odstavku zabeleženo tole:
»Naš DS je na predzadnjem zasedanju med dragim sklenil ,da bo za naš kolektiv pričelo Izhajati glasilo »Iskra«, ki bo priobčevalo vse probleme podjetja, zlasti pa s tiskano “besedo utrjevalo delavsko samoupravljanje. Glasilo »Iskra «prejmejo vsi elani kolektvia brezplačno. Ta sklep DS je na predlog UQ izpolnil dolgoletna željo kolektiva, da bo imel svoje glasilo.«
Uvodni članek s prve strani s podpišem- Delavski svet in upravni odbor pa je bil takte?
UVODNA BESEDA
Pred 10 leti, ko je »ISKRA« storila prve razvojne -korake, je bilo morda malo ljudi, ki so predvidevali tako nagel vzpon in razvoj našega podjetja; 19 let, ki v zgodovini ne pomenijo veliko, je za nas vendarle doba, v kateri smo Iz skromnih osnov zgradili moderno tovarno. Razvojna pot »ISKRE« ni bila brez težav in zaprek, toda kljub vsemu danes naša togama zavzema s svojo obsežno in kvalitetno proizvodnjo važno mesto v našem gospodarstvo. Po svoji kakovosti naši izdelki niso znani samo doma, temveč se uveljavljajo tudi na tujih' tržiščih., To je ne dvomno izreden uspeh, ki ga
Je dosegel naš delovni kolek, jo, da se delo organov de-tiv in deseto obletnico naše lavskega samoupravljanja ga obstoja lahko praznuje čimbolj približa slehernemu, mo z zavestjo, da smo ušiva- članu kolektiva, z namenom,, rili mnogo in izpolnili- vsa zainteresirati ga za vodenja, pričakovanja našega, gospo- in upravljanje podjetja. Na darstva.	tej osnovi je upravni odbor
Preko administrativnega ^ predlog Delavskemu sve-planiranja smo prešli na sl-	sfL,osillL-*e tavarll'ška
stem delavskega samouprav- rev,ia »ISKRA«, ki naj. bi po* ljanja, ki danes že stoji na s*a^a ogledalo našegazivije-čvrstih nogah in v zavesti de- ttia \ podjetju. Ta revija naj. lovnega človeka budi vred- fifc kila močna vez organov nost njegove misli in besede, delavskega, samoupravljanja s. Nekdaj brez razrednih p ra- celotnim delavnim kolektt vic, stopa danes naš sleher- viM? njen namen bo, raz* ni delovni človek v novo.ob- šioal» in. poglabljati sistem, dobje, v katerem svetovni samoupravljanja / po nepa* nazor delavskega razreda pri sredhih proizvajalcih in vptt-nas dobiva ekonomsko pod- vat* 114 pozitiven razvoj od* lago in ustvarja enakoprav- nosov v podjetju, nejšo življenjsko osnovo. Ideja o tesnejšem- sodelo-Nova oblika upravljanja vanju organov delavskega sa*-podjetij omogoča vsakemu moupravljaaja z delovnim posamezniku, da sodeluje pri kolektivom ni nova, pač pa vodenju podjetja in soodloča je živela med nami že od zapri reševanju vseh vprašanj, četkov delavske samouprava Zato te nove oblike zahteva- Ta ideja pa je dobila svo}
N
Pogovor, tolmačenje in »človek«
Pri uvajanju gospodarske reforme je naenkrat postalo vprašanje števila zaposlenih zelo aktualno; odpusti, spremembe delovnih mest ipd. Tako še je zgodilo, dav so pre-nekateri in nekateri odšli po najkrajšem in ne najbolj prisrčnem postopku iz pisarn v prodiikcijo, montaže in tucji v druge oddelke.
V enem izmed mnogih, oddelkov so v okviru splošnih sanacijskih načrtov ugotovili da je ena delovna moč odveč. Nič enostavnejšega (vsaj za nekatere!). Dali šo jo na spisek odvečne delovne sile s pripombo, naj. ji kadrovski oddelek pač poišče primemo ^delovno mesto.
Kmalu so jo premestili v montažo. Minilo je že nekaj dni, ko sem jo zadnjič videla. Kar med potjo sem jo vprašala, kako se ji dopade na novem delovnem mestu, kako' se je znašla v novem okolju oz. če je z delom zadovoljna. Tako se običajno sprašujemo, saj vsi vemo, da. človeku ni najbolj prijetno pri srcu, ko mora (ne po svoji volji!) menjati delovno mesto, s katerim se je v teku, let sprijaznil in ga več ali manj tudi obvladal/ Ob premestitvi drugam pa ne veš kaj boš delal, če ti bo novo delovno mesto odgovarjalo; v novem/okolju si izpostavljen stoterim očem, ki te opazujejo od nog do glave, skratka, človek se nekaj časa ne počuti sproščenega. Vsaj tako pravijo pedagogi, psihologi, socialni delavci in mnogi drugi.
»Kako se počutiš na. novem delovnem mestu?« sem ji zastavila prvo vprašanje.
»Za' en dr..!« — je odgovorila zelo na kratko.
Ko sem še nadalje le. silila, češ, naj mi pove, kaj dela, kje dela, kdo je njen mojster in ali je dobila dobro delovno mesto, se je omehčala.
Preden je odgovorila v tekočem stavku je zaklela, da
so se kar iskre krésale. »Ko bi vedela«, je nadaljevala, »kako bo, bi rajši sama odpovedala. Vsak dan mi dajo drugo delo. Opravljam vedno taka dela, ki se jih drugi ogibljejo. Vse izgleda da komaj čakajo, da.pridekakšna nova, da ji porinejo tisto delo, ki drugim ne prija. Pri tem delam kolikor mi je v moči, pa nikoli ne naredim toliko, da bi sodelavkam zadostila.«
Tolažila sem jo, da je vsak začetek težak, da je to samo začasno in da je dobro če zna več del in več operacij...	‘	.
»Kaj mi mar,« je nadaljevala. Naj mi že enkrat dajo delavno mesto s stalnim delom. Tako pa pridem zjutraj v službo in stojim tam kakšno uro kot kakšen nebodigatreba. Vsak dan čakam do sedme ure in še dalj, da mi določijo dnevno délo, ko. pa ga dobim, pa druge delavke hočejo imeti sestavne dele že narejene ža svoje nadaljne operacije. Čeprav hitim, ne morem narediti toliko, kot če bi se - delo odvijalo normalno. Menim, da se z ljudmi ne sme tako delati.«.
Razšli sva se. Mislim, da ji smem verjeti in vse kaže, da imajo v naših delovnih enotah še vedno dovolj skritih rezerv, čeprav v montažah že dolgo tarnajo, da imajo premalo ljudi. Če to ne drži, jim dela take in podobne preglavice slaba proizvodna organizacija.
B. E.
Dopisujte v »Iskro«!
Naslov uredništva;
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639
Tovariš France Krajnik, ki je bil zaposlen v »Elektromehaniki« od leta 1947 kot urejevalec na stiskalnicah v produkciji, je odšel v zasluženi pokoj, želimo mu še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
Zimsko-športne igre »Iskre« 1966
Ze nekaj časa se nekatere sindikalne podružnice, posebno pa posamezniki — tekmovalci — obračajo na sindikalni odbor podjetja z vprašanjem, če bodo tudi letos tradicionalne »4. zimsko-šport-ne igre Iskre«. Vprašanje ali bodo športne igre,,ni v tem, da jih ne bi bilo, edini m odločujoč faktor pa so finančna sredstva!
V petek, 22. januarja, je o tem razpravljala komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru podjetja. Vsi člani komisije so pokazali izredno zanimanje in hotenje, da se tudi letos organizirajo te tradicionalne športne igre, posebno še zdaj, ko je v Iskri izvršena nova organizacijska oblika podjetja. Komisija je v svojih zaključkih sprejela naslednje sklepe: jg
1*. Posamezne sindikalne podružnice naj krijejo stroške prevoza in prehrane za svoje tekmovalce in vodstveno osebje.
2.	Stroški organizacije tekem, kot npr.: priprava proge, plačilo sodnikov in časo-merilcev (zunanjih!), reklama, sposojevalnina rekvizitov
itd., naj se krijejo iz drugih virov.
3.	Vsak tekmovalec naj ob prijavi prispeva 5 novih oz. 500 starih dinarjev samoude-ležbe. Komisija je bila namreč mnenja, da to ne more negativno vplivati na število udelžencev, ker bo 'vsak navdušen tekmovalec, ki mu zimski šport nekaj pomeni, ta samoprispevek rad dal, če hočemo, da bodo stroški čim nižji in športne igre omogočene.
4.	V roku 7 dni je treba pripraviti podroben predračun celotne organizacije tekem.
5.	' Organizacijski odbor za izvedbo »4; zimsko-športnih iger združenega _ podjetja Iskra« naj predstavljajo zastopniki raznih enot pod j et j a, kar ,bo preprečilo razne očitke, kot smo jih bili navajeni v preteklih letih, ko je bila organizator le ena izmed enot Iskre.
6.	Propozicije dokončno potrdi komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru podjetja.
. 7. Tekme naj bi bile predvidoma v začetku meseča:
marca (6. marec?) in to na Zelenici.
Zimske športne igre so sedaj odvisne od sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij Iskre in tistih, ki bodo odločali o drugih virih financiranja (glej točko 2.) oz. kakšno stališče bodo le-ti zavzeli do »4. zimsko-športnih iger Iskre 1966«.
Organizacija je zamišljena tako, da bo zahtevala minimalna finančna sredstva. Vse tekme bi se izvedle (s prihodom' in odhodom tekmovalcev!) v enem dnevu (brez prenočitve), kar bi, . žiiatrio zmanjšalo celoten'proračuh. Komisija za šport in rekreacijo jo bila soglasna v;tem, da se .prične z organizacijo tekem' šele tedaj, ko, bodo finančna sredstva zagotovljena.
Prav bi bilo, da se j sedaj, ko smp v združenem podjetju, ne prekine s to edino »zvezno« akcijo v okviru združene »Iskre«. Kaj več in dokončno odločitev o 4. zimsko-športnih igrah Iskre 1966« bomo poročali v oni'izmed naslednjih številk našega glasila.
Janez
neposreden odraz v naši novi reviji. Izdajanje tega lista je torej nujen rezultat odnosov v našem podjetju in rezultat stopnje razvitosti našega samoupravljanja. Jasno pa je, da bo revija »Iskra« dosegla svoj namen le tedaj, če bo v njej sodeloval naš celotni delovni kolektiv in le s skupnimi napori in prizadevanji bo ta list dobil svoje pravo mesto v našem življenju in delu. Delo v našem podjetju je pestro in bogato in vsakodnevno se pojavljajo vprašanja, ki jih neizogibno.postavlja na dnevni red naš razvoj. To so stvari, ki deloma zavirajo ali pa pospešujejo našo rast in proizvodnjo. Vse to moramo analizirati 'in rešiti v skladu z nadaljnjim razvojem našega podjetja. V reševanju vseh teh problemov bo v bodoče, poleg organov samoupravljanja, Imela veliko vlogo tudi
f •
naša revija, ker se bodo ti problemi obravnavali tudi na njenih straneh.
Poleg vsega tega bo revija »ISKRA« razširjala naša obzorja in pojmovanja stvari, za katere mora biti zainteresiran vsak delavec in uslužbenec, nudila nam bo vse ono, kar moramo poznati na sedanji stopnji našega družbenega razvoja.
Če pogledamo ostala velika industrijska podjetja, ki že imajo svoj tisk, lahko ugotovimo samo pozitivne rezultate, ki jih ta tisk dosega. Zato upamo, da bo revija »ISKRA« dosegla to, kar želimo in da nas v naših pričakovanjih ne bo razočarala. DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR
Ni dolgo, kar mi je nekdo rekel: »Skoda, da-tako pod-, jetje ne vodi kronike. Prav
bi bilo, da bi se kronika neke tovarne ali podjetja vodila na enem mestu, kjer bi lahko dobili podatke Za vsa leta nazaj. Tako pa se moramo zanašati le na akte ali pa na dober spomin nekaterih, ki so že dlje v ISKRI;« — Mož je imel prav, vendar bi lahko kljub temu dodal, da je pravzaprav sreča, ko ima--mo svoje glasilo že toliko časa. Kogar zanima Saša prehojena pot, bo v tem glasilu marsikaj našel, le; škoda, da ima tako malo članov kolektiva vse številke.. Zdi se mi, da celo naš arhiv nima vseh številk.
Iskra/se je v tem desetletju nenehno spreminjala; iz Kranja je razširila roke do Lipnice in O toč, do Nove Gorice in rfovega' ifiesta. Kasneje, ob integraciji, pa je Iskra dobila povsem nqvo podobo, t. - j. podobo podjetja e 13
tovarnami. V tej dobi se je spreminjal tudi časopis. Se pred integracijo v letu 1961 so bile družbeno politične organizacije mnenja, da člani kolektiva niso dovolj informirani, zato so pričeli v »Elektromehanski« z rednirrii mesečnimi informativnimi sestanki, istočasno pa je poleg mesečne revije »Iskra« začel izhajati tudi 14-dnev-nik »Iskrina skupnost«, ki je prinašal aktualne vesti dosti hitreje od ¡mesečne revije. Izhajala je od junija 1960 (8 številk) do julija 1961 (11 šte-. yilk). Odgovorni urednik, Boris'Kryštuf ek je pod naslovom ob izidu , gjasila »Iskrina skupnost« napisal naslednje misli:
OB IZIDU GLASILA »ISKRINA SKUPNOST« Pred nami je 1. številka na-
šega novega časopisa »ISKRINA SKUPNOST«. Kakšna je njegova naloga v. okviru celotnega koncepta informacijske službe v našem podjetju?
Iskrin kolektiv postaja vse večji. Kranjskemu g kolektivu sta se pridružila še mlada kolektiva iz Nove Gorice in jLjpnice ter kolektiva naše prodajno-servisne mreže in projektivno-montažnega obrata v Ljubljani, kmalu bosta formirana tudi kolektiva v Otočah in Novem mestu. Po1 prevzemu proizvodnje in formiranju sindikalnih podružnic se bodo, ti mladi kolektivi pripravljali na prevzem delavskega Samoupravljanja. Decentralizacija v organizaciji proizvodnje in ž njo tesno povezanih služb se je že pričela s formiranjem naših prvih obratov izven Kranja. Decentralizacija se pripravlja
Naš razgovor
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja socialna delavka oddelka za družbene službe »Elektromehanika« Kranj S tov. ZINKA. ŠTRAVS.
VPRAŠANJE: Kot vemo, ima le malo podjetij socialne delavci;. Kdaj je kranjska .tovarna uvedla to službo?
ODGOVOR: Ta služba si je utirala pot ,.v »Elektromeha-niki« v letih 1959 in 1960. Spadala je v oddelek za družbene službe in našla obširno področje dela, ki je več ali manj zaupnega značaja. Široko področje je mišljeno zato, ker je »Elektromehanika« večja tovarna ,precejšen odstotek kolektiva pa ima niz raznih problemov, ki se jih* n« da reševati na delovnem mestu.
VPRAŠANJE: Kaj je
pravzaprav bistvo dela so-. cialnega delavca?
ODGOVOR: Bistvo dela.. ? Na to vprašanje ni lahko na kratko odgovoriti. Upam, da bo razumljivo ,če povem takole: urejanje odnosov, pomoč tistim, ki to rabijo, skrb za osebe? e socialnimi problemi.- Tu niso mišljeni | samo posamezni problemi, pač pa je pomoč mišljena tudi določenim skupinam ljudi.
VPRAŠANJE: Rekli ste, določene skupine ljudi. So to ljudje z istimi navadami oz. tegobami?
ODGOVOR: Skoraj tako. V teh skupinah so mišljeni alkoholiki, duševno bolni, ne-j disciplinirani mladoletniki
Mojster na vretenčnih stružnicah DE »Produkcija« v kranjski tovarni — tov. Andrej žargaj je na vprašanje o problemih v letošnjem letu dejal, da jim je v prvi polovici januarja primanjkovalo- dela, dočim se v zadnjem času položaj izboljšuje, in vse kaže, da bodo kmalu delali s »polno paro«. Na sliki: KV strugar Vili Sokolič (desno) in .mojster Andrej žargaj
ipd. Zanimivo? je, da se teh tegob nekateri zavedajo in pridejo sami po pomoč, drugje svojci, ali pa^ljudje iz delovne okolice. -
VPRAŠANJE: Bi lahko | povedali, če imate pri vseh teh skupinah kaj uspehov? ^
ODGOVOR Da, uspehi so. Marsikdo se po ; uspešnem, zdravljenju v zato določenih zavodih sam pride zahvalit Za pomoč. Ko pa govorim o nediscipliniranih mladoletnikih, moram pripomniti, da je to v večini posledica neùre-jenih družin, razvezanih zakonov, . bolezni. Te osebe so zelo nestàlne, samosvoje, nimajo posebne volje do dela in prav zato tudi malo 'zaslužno, Le-ti bi potrebovali več individualnega -- dela. Precej jih odide že po nekaj mesecih, nakar nimamo nobene evidence vdč, za tiste pa, ki jim v danih možnostih mi poiščemo službo, pa-ne izgubimo évidence.
VPRAŠANJE: V glasilu smo brali, da sodelujete tudi pri dodeljevanju po-• . moči prek sindikalne organizacije. Je to sodelovanje po vašem mnenju potrebno?
ODGOVOR: Seveda, in prav zato je uspešno. Socialne probleme Vsekakor mi bolje poznamo, zato .sindikalni podružnici tudi laže svetujemo. Prav tako pa smo v povezavi z zdravstveno službo,, zato smo tudi na tekočem glede tistih članov kolektiva, ki so dolgo v bolniškem sta-ležu.
VPRAŠANJE: Kaj pa problem invalidnih in za delo manj sposobnih ljudi? •
ODGOVOR: Tudi. to skrb vodi naša služba, seveda s tesnim sodelovanjem zdravstvene siužbe. Moram reči* da smo zaradi izredne uvidevnosti samoupravnih organov in vodstev delovnih enot imeli p?! premeščanju ali izbiri delovnih mest dosegli do-kaj uspehov.
Ado

»Ej, kar zadovoljna sem z delom,« je povedala tov. Tončka Pirc, zaposlena v obratu avtomatskih telefonskih naprav. K temu je dodala: »Da bi bila spet 100 % plača!«
Naši kontaktorji gredo dobro v prodajo
Zlasti' v zadnjih mesecih preteklega leta- se je stanje na področju stikalne tehnike ugodno izboljšalo. Utečena proizvodnja kontaktorjev zdaj omogoča uspešnejšo prodajo, zlasti še ker je na splošno naraslo zanimanje za naše kontaktorje na domačem' tržišču, ki se bo, kot kaže, v letošnjem,,letu še stopnjevalo.
Izkoriščene možnosti za povečanje proizvodnje bimetalnih relejev v tovarni električnih aparatov bodo omogočile, da bodo odjemalci naših, relejev RB-2 letos lahko dobili velikd večje kbličirie,/ kot so jih dejansko pričako-
vali. Tudi za ostale vrste relejev je zanimanje želo veliko in bi kazalo najti možnosti za povečanje njihove proizvodnje, zlasti pa je treba pohiteti s proizvodnjo releja RU 550 za hitri in ponovni vklop, po katerem je povpra-. ševanje izredno veliko.
Manj ugoden je'položaj na področju stikalne tehnike za naša paketna stikala, za katera trenutno ni večjega povpraševanja, vendar je upati)' da se bo tudi v tem1 pogledu ’stanje izboljšalo, ko bo stekla proizvodnja dveh tipov paketnih stikal P-15, in - P-25, za katera pa se že zdaj zanimajo številni odjemalci.
Naprošamo dopisnike, naj nam čimprej sporočijo, po razgovorih s šefi tehničnih sektorjev tovarn, kako nameravajo letos doseči čimbolj racionalno proizvodnjo v njihovih enotah.
tudi na kranjskem področju. V določenem obdobju bo celotna naše podjetje sestavljeno iz gospodarsko samostojnih obratov, ^specializiranih za proizvodnjo oziroma za ostalo dejavnost v tehničnih, komercialnih, finančnih in ostalih skupnih področjih. Vse to bo rezultiralo sodobno organizacijo proizvodnje in poslovanja, osnovano na izredno široki kooperaciji.
Mnogo niti bo povezovalo in združilo te naše kolektive. Enakopravne kolektive. Industrijski duh in družbena zavest obstoječega Iskrinega 'kolektiva morata postati last vseh naših novih sodelavcev. Nove oblike v organizaciji delavskega samoupravljanja, ki jih bo porajala decentralizacija, bodo zahtevale' od upravljalcev še večje i sodelovanje.
Naše vedno večje skupne naloge bomo uspeli uspešno izpolnjevati samo v tesnem medsebojnem sodelovanju vseh Iskrinih kolektivov. Skupnosti teh kolektivov bo morala biti lastna tudi enotna volja in zavest, ki je pogoj obstoja vsake skupnosti. Formirati in krepiti kolektivni duh in zavest nastajajoče ISKRINE SKUPNOSTI je naloga, ki jo je novemu časopisu določil upravni odbor podjetja in ki zato tudi nosi ime »ISKRINA SKUPNOST«.
Od vseh,x ki iipajo Iskro radi, pričakujemo sodelovanja in pomoč! pri izvajanju te odgovorne naloge.
Boris Krystufek
Ob koncu septembra 1961 je 14-dnevnik»>Iskrina skupnost« nadomestil tednik .. »Poroče-valec«, ld je bil v bistvu časopis » Elektromehanske«, do-
čim je za integrirano podjetje še vedno izhajala mesečna revija »Iskra«. Ob izidu prve številke »Poročevalca« je uredniškuodbor seznanil kolektiv o namenu glasila z naslednjim besedilom:
OB PRVI ŠTEVILKI
»POROČEVALCA«
Našemu delovnemu kolektivu še danes predstavlja nov časopis - »Poročevalec«. Naš novi časopis ho izhajal namesto »Iskrine skupnosti«,, ki je po sklepu UO tovarne prenehala izhajati. Dosedanje organizacijske spremembe v razvojnem procesu podjetja Iskre kot celote, so presegle tudi področje našega tovarniškega tiska, ki se mora prilagoditi novo nastalim pogojeni in organizacijskim" enotam. Mesečna revija Iskra bo izhajala odslej kot glasilo celotnega podjetja Iskre, »Po-
ročevalec« pa bo naš interni tovarniški časopis.
Ime našega novega časopisa dovolj jasno pove, čemu je namenjen, želeli bi, da bi članom našega delovnega kolektiva v pisani besedi objektivno posredoval dogodke iz našega poslovnega'' življenja, dosežene delovne uspehe, izkušnje ih dosežke rasti in prizadevanj naših ljudi. »Poročevalec« bo izhajal tedensko kot organ informativne službe, s čimer želimo našo informativno službo čim tesneje povezati s časopisom, preko katerega bo informativna služba posredovala članom kolektiva dogajanje v podjetju. ImaiAo globoko voljo, da naš novi časopis postane vemo ogledalo našega dela in-nas samih.
Uredniški odbor va.
Ker je bilo podjetje Iskra v nenehnem razvoju, problemih in aktualnostih, mesečna revija ni mogla slediti pestrosti dogajanj, zato jé prevzel
1.	1963 smisel revije in »Poročevalca« tednik »Iskra« kot glasile delovnega kolektiva ÍSKRA — industrije za elek-tromehaniko, telekomunikacije, elektroniko' in avtomatiko.
Lahko recabo, da so vsa glasila »Iskra« dostojno in dokaj močno posegala v življenje in delo kolektivov, njihova vsebina pa je bila odraz zorenja in dozorevali ja naštetih misli, skrbi in déla kolektivov, ki si je z referen« dumom 22. decembra 1965 izbral obliko1 združenega podjetja, ki bo v zgodovini ISKRE/izredno važen mejniki v življenju velikega kolekti-'
\
V Skopju telefonsko omrežje nared
ISKRA povezala telefonske centrale štirih sistemov v avtomatizirano telefonsko omrežje
V prejšnji številki smo napisali o novoletni nagraditvi upokojencev v pržanski tovarni. Iz tehničnih razlogov je zadnjič morala slika: žal izpasti
Vloga in značaj novatorjev, racionalizatorjev in...
(Nadaljevanje s 1. strani): in moralnega priznanja inovatorjem, racionalizatorjem in iznajditeljem, ki so z. ustvarjalnim delom dajali našemu gospodarstvu izredne dosežke.
-Treba je poudariti,^ da so -mnogi naši iznajditelji in avtorji tehničnih napredovanj na mednarodni razstavi iznajditeljev v Bruslju 1960., 1962. in 1963. leta dobili mednarodno priznanje za razstavljene predmete — patente. V mednarodni konkurenci na tem področju je bilo dano priznanje naši državi/ odnos-' no našim iznajditeljem, v zta,-tih, srebnih in bronastih medaljah.
Uspeh naših iznajditeljev, novatorjev in racionaiizator-jevnam postavlja naslednja vprašanja!
—	Kakšna je vloga iznajdb in tehničnih napredovanj v gospodarstvu?
—	Kolika je intenzivnost naših J Judi, kr uvidijo napake na svojem delovnem mestu iir predlagajo izboljšave?
—	Kakšen je družbeni položaj iznajditeljev, novatorjev in racfonSIizatorjev?
—	Ali so dovolj materialno in moralno stimulirani?
—	Koliko gospodarstvo in družba odvaja v ta namen?
O gornjih vprašanjih je: nujno, da razmislijo vsi naši gospodarski voditelji in družbeno politične organizacije.
Mnogi naši najvišji gospodarski in politični voditelji so, večkrat govorili o pomembnosti in vlogi novatorstva, racionalizatorstva in iznajdb v procesu proizvodnje. Kot primer navajamo beseda» iž govora tov. Kardelja, ki ga je imel v Zvezni skupščini:
»-Eden od važnih predlogov našega gospodarstva, ki pri nas še ni bil pravilno rešen, so iznajdbe in novatorstvo. Mi se moramo močneje usmeriti na osebno Stimulacijo Iznajdb in novatorstva, kot tudi v stimulacijo podjetja v tej smeri. Zato je potrebno, da se sedanji procesi, a po-
sebno praksa odvija tako, da bo z ene' strani nagrajen in stimuliran iznajditelj ali no-vator in močneje tudi zaščiteno njegovo avtorsko pravo, z droge strani pa naj se gospodarske organizacije močneje ttsmerijo na znanstveno raziskovalno delo v procesu proizvodnje.
Organizacije bi se morale posebno poglobiti v pravilnike o novatorski dejavnosti v podjetjih. ^Dejstvo je, da se v večini podjetij ta dejavnost dovolj ne izraža in ne nagrajuje. Ni dvoma, da Bi k pravilnim reševanjem celotnega obsega vprašanj notranjih odnosov in sličnih problemov, mnogo doprinesli dobri statuti in pravilniki v podjetjih.«
Citiran govor in sugestije tov. Kardelja imajo darres*in v bodoče vedno večjo pomembnost.
Kolikšno važnost i® vlogo tej dejavnosti dajejo 'naše najvišje državne institrucijie, se vidi v zakonu o patentih in tehničnih _ napredovanjih (objavljen v Sl. listu FNRJ, br 44/60-1, v katerem se regulirajo zakonska vprašanja odnosov avtorjev tehničnih napredovanj in iznajditeljev z ene strani in delovnih or-, 'ganizaeij z druge strani. V. členu, 95 tega zakona je predvideno, da vse naše delovne organizacije izdajo svoje pravilnike o delu in razvoju te dejavnosti kot tudi pravilno stimuliranje delovnih l^udi, kise bavijo s to dejavnostjo. Medtem pa mnoge delovne organizacije v naši državi do današnjega dne niso izdale svojih pravilnikov, v samih statutih delovnih organizacij pa se premalo poudarja značaj in vloga te dejavnosti.
V Ustavi naše socialistične skupnosti (čl. 45) se govori, da imajo ustvarjalci znanstvenega in umetniškega dela, kot tudi znanstvenih odkritij fn tehničnih dosežkov, moralne in materialne pravice za svoje dosežke, ki so razvidni iz zveznega zakona, Najnoveiša resolucija Zvezne
skupščine (objavljena v Službenem listu SFBJ št. 5/65) poudarja pomen, znanstveno raziskovalnega in iznajditelj-skega dela,, kjer se priporoča delovrfim organizacijam, da formirajo posebne fonde za razvoj te dejavnosti.
■Zveza iznajditeljev in avtorjev tehničnih napredovanj Jugoslavije zbira v Svoji organizaciji cca 10.009 članov, organiziranih v republiških, pokrajinskih, mestnih občinskih zvezah in osnovnih aktivih v delovnih, organizacijah.; Verjetno je v tolikem številu delavcev, inženirjev in-'tehnikov, precej ljudi, ki imajo sposobnosti pri ustvarjanju tehničnih napredovanj. Prav bi bilo, da bi le-ti s svojo {friza dev ho s,tj o la nadarjenostjo še v naprej vztrajali na teta, da se v procesu proizvodnje čim bolj upošteva racionaližatorstvo in iz-najditeljstva.
V kolikor bodo vodstva, organi upravljanja, sindikalne organizacije in osnovne organizacije. ZKJ pravilr-i razumele značaj in vlogo fc neizčrpne ustvarjalne meč: naših novatorjev, racionalizatorjev in iznajditeljev,- toliko bo celotno naše gospodarstvo imelo velike rezulta-. te v procesu proizvodnje.
Zveza iznajditeljev in avtorjev tehničnih napredovanj Jugoslavije bo posredovala, da vsi novatorji, racionaliza-torji in iznajditelji zavza-majo aktivno udeležbo na širjenju aktivnosti te dejavnosti med/ vsemi našimi delavci, inženirji in tehniki in s tem vključijo v to delo čim večje število neposrednih proizvajalcev v cilju napredovanja proizvodnje.
Prav tako bo naša organizacija in vse članstvo aktivneje sodelovalo z delovnimi organizacijami ZKJ, da bi s skupno močjo odločali trajno vlogo in naloge novatorjem, racionalizatorjem in iznajditeljem Jugoslavije.
Zveza iznajditeljev Jugoslavije
Tehniki montažnega sector j a. PSO dokončujejo to dni v Skopju povezavo starih in novih avtomatskih celofanskih central. Že lani so namreč povečali kapacitete tele--nsktft aparatov za 6.00ft pri-V jučkov, vendar to ni naj,-
-	/membnejše. Značilno pri opskem telefonskem omrež-
-	t je, da so naši Strokovni a-: uspešno povezali v enoten ''LOmatiznan: promet kar šti- 5
~t različne sisteme central,
* kar je nedvomno edinstven primer v Evropi.
Pred potresom je delovala v Skopju le stara centrala sistema »Rotary« s 5.000 telefonskimi priključki. Ker kapaciteta ni več zadoščala za hitro, naraščajoči telefonski promet, je skopska PTT naročila v »ISKRI« še novo ATC s kapaciteto 6.00Q priključkov. Komaj so pričeli z deli za modernizacijo in montažo nove_centrale; že je potres uničil poštnO poslopje in obe centrali precej poškodo» val. Naši monterji so zato v rekordnem času dveh mesecev postavili in vključili začasno avtomatsko telefonsko centralo z 800 priključki in 50' medkrajevnimi vodi, v maju naslednjega leta pa že novo ATC s 6.060 priključki v posebej zgrajenem pravizo-riju.
Lahi, za praznik republike, je skopska PTT vključila v javni promet spet staro- centralo s 5.000, priključki sistema »Rotary«, naši. strokovnjaki pa so povezali obe med seboj tako ,da ima sedaj mesto. Skopje na. voljo 11.000 telefonskih priključkov. Mimo tega montirajo te dni
monterji zagrebškega podjetja »NIKOLA. TESLA« novo tranzitno ATC švedskega sistema »Eriossorr«, kar bo omogočilo avtomatizacija celotnega skopskega i® okoliškega' telefonskega omrežja z ostalimi naročniki v državi, ki so že vključeni v avtomatiziran promet brez posredovanja telefonistk.
Najvažnejše; pri vseh. delih je, kot smo že omenili* da so naši strokovnjaki uspešno povezali v enotni sestav kar štiri različne sisteme central in: sicer: koračna sistema »Rotary«, in »Siemens« N ter »Crossbar« sistema »Ericsson« in »-Iskra«, ter dokazali s tem- veliko- prilagodl jivost našega/ sistema z že omenjenimi.
Slovesna otvoritev celotnega skopskega telefonskega omrežja je predvidena v mesecu februarju.
Marjan Kralj
Pisma bralcev
POZDRAV IZ NIŠA
Zahvaljujem se vam za dosedanje redno pošiljanje časopisa, ki ga rad prebiram in mi. je dobra vez s podjetjem, kjer sem bil pred odhodom k vojakom zaposlen. V letu' 1966 želim kolektivu mnogo delovnih uspehov.
Emil Ogrinc V. P. 7I97-VE-9 NIŠ, Srbija
»Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem v kontroli montaže števcev za dobre odnose v letih službovanja, za cvetje in lepo darilo ob moji upokojitvi,« — je dejala ob slovesu tov. Francka Dolenc, ko so ji le-ti zaželeli mnogo -zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 35. seje UO združenega podjetja Iskra Kranj (21. 1. 1966)
•	Upravni odbor potrjuje poročilo v. d. .generalnega direktorja o Izvršitvi sklepov 29 .in 34. seje UO.
9 UO sprejema poročilo nabavne organizacije o razdelitvi decembrske likvidne devizne kvote.
•	Pri obravnavi poročila v zvezi s problematiko ustanovitve proizvodnje germanije-vih tranzistorjev je UO •ugotovil, da enostranski akt o ukinitvi te proizvodnje s strani Tovarne polprevodnikov v Trbovljah ni -.bil v skladu z načeli dobrega poslovnega sodelovanja v podjetju.
UO ugotavlja,, da bodo morale v bodoče v skladu z novim statutom tovarne same reševati te -probleme v neposrednih medsebojnih stikih, pri čemer pa UO poudarja, -da bo pomen dobre poslovne morale moral biti eden bistvenih /elementov pri medsebojni kooperaciji in našem sodelovanju znotraj podjetja.
© UO soglaša s predlogom komisije za nagrajevanje izrednih dosežkov v podjetju in odloča, da se tov. Rafku ERŽENU iz Tovarne elektromotorjev Železniki podeli nagrada v znesku 400.000 din neto za uspelo konstrukcijo stroja za impregnacijo rotorjev po kopalni metodi.
Prav tako UO-odloča, da . se za izredne dosežke na področju konstrukcije specifičnih strojev podeli nagrada v- višini 350.000.— din neto tov. Francu AHAClCU iz Elektromehanske Kranj.
Pri tem UO smatra, da je treba navedene dosežke ustrezno popularizirati v našem glasilu.
Uprava združenega podjetja (prograniskl sektor) naj v sodelovanju s tovarno Elektromehanska in s Tovarno elektromotorjev s podrobnejšo obrazložitvijo -obvesti vse tovarne o pomenu navedenih tehničnih dosežkov.
Zaradi preobremenjenosti tov. Sotina naj komisija predloži «pravnemu odboru predlog za imenovanje drugega člana v tp komisijo namesto tov. Sodina.
© UO je obravnaval predlog organizaeijšfeo-kadrovske-ga sektorja za novo organizacijo počitniške -skupnosti in daje vse 4 predlagane variante delovnim kolektivom v razpravo.,
UO je mnenja, da bi bila najbolj sprejemljiva 4. varianta z naslednjimi dopolnitvami:
— Domove dajemo v upravljanje storitveni dejavnosti — Počitniški skupnosti — ki pa mora ¡skrbeti, da jbodo njene storitve naimanj konkurenčne drugim istovrstnim storitve-
nim organizacijam, sicer taka dejavnost ne bi bila v interesu podjetja in je bolje, da jo opustimo in osnovna sredstva razprodamo.
—	Članom kolektivov združenega podjetja je treba zagotoviti prioriteto v počitniških domovih.
—	Pogodbo o upravljanju s sredstvi za rekreacijo članov delovne skupnosti ISKRA sklene s počitniško skupnostjo podjetje, medtem ko naj bodo odnosi o koriščenju uslug le dejavnosti čim ne-posrednejši Počitniška skupnost — organizacije oz. koristniki uslug.
Istočasno s predlaganimi variantami je treba kolektivom dostaviti tudi osnutek pogodbe, v kateri je treba prvenstveno poudariti načelo rentabilnega poslovanja, ki zagotavlja najmanj ustvarjanje potrebnih sredstev za enostavno reprodukcijo. V pogodbi naj bodo prav tako poudarjena določila 151 statuta združenega podjetja.
' Za dostavo predloga nove organiazcije in osnutka pogodbe enotam v okviru združenega podjetja se zadolžuje organizacljsko-kadrovski -sektor, organizacije pa 'so dolžni v'roku 3 Ntednov dostaviti upravnemu odboru združenega podjetja svoje pripombe in mnenja.
• UO imenuje za člana sveta ElektroTakultete v Ljubljani za 2-letno mandatno dobo tov .ing. Franca Vršnaka.
O UO sprejema «a znanje mnenje sekretariata združenega podjetja glede sklepanja pogodb o pokrivanju izgube^
© Predlog Tovarne Elektromotorjev v Železnikih za dodelitev ,2,-5 do 3 milijonov din za povečanje osnovne šo--4e v Železnikih UO odobrava s tem, da najdbe sredstva odvedejo sporaznmno s šolskim centrom. Za rešitev tega problema se zadolžuje finančni sektor.
9 UO odobrava prošnjo tov, Sajko Emila, 100 %-nega invalida iz Maribora, za podelitev TV aparata. Zadevo naj uredi PSO s tem, da se sredstva črpajo iz rezervnega sklada, predvidenega v gospodarskem plann za leto 1965, -v smislu' obstoječih predpisov.
Sklepi 12. seje DS tovarne elementov za elektroniko (19. 1.1966)
© DS se strinja z vsebino aneksa 3 Investicijskih elaboratov 16,1 — Magneti, 16,2 — Ferjti, 16,3 — -Upori, in postavkami ter pooblašča Upravo tovarne, da pri Splošni ■gospodarski banki najame kredit v višini v elaboratih predvidenih -sredstev ja z najusodnejšimi -oapjaSHiijmi roki.
© DS sprejme poročilo o izvršitvi proizvodnega plana za leto 1965 na znanje in ugotavlja, da proizvodni plan kljub prizadevanju kolektiva m bil izpolnjen 100 %, ampak le v višini • 85,5 %, za kar je bil vzrok predvsem pomanjkanje uvoznega materiala.
© DS se strinja s tem, da Tovarna elementov za elektroniko sprejme obvezo za plačilo blagovnega kredita iz naslova blagovnega kredita, ki ga je najelo podjetje ISKRA KRANJ v letu 1965 in se s tem obvezuje, da odplača obveze iz tega naslova v višini cca 65,000.000.—. Za podpis te obveze DS pooblašča direktorja tovarne in vodjo finančnega sektorja.
© Pri obravnavi odobritve dodatnih sredstev za dograditev stanovanjskih biokov v Žužemberku in Šentjerneju DS sprejme obvezo, da bo zagarantiral dodatna sredstva v višini 48 milij., ker obstaja možnost, da se sredstva dobijo iz stanovanjskega sklada. Obenem se pooblašča -direktorja tovarne tov. Derži-ča za podpis pogodbe s podjetjem »Pionir-«.
Sklepi 12. seje DS tovarne radijskih sprejemnikov Sežana
(20.1.1966)
© DS potrjuje investicijski program aneks m.
V zvezi z odplačevanjem anuitet zavzema DS stališče, da se odplačujejo po drugem predlogu 15 let.
© Potrjuje se sklep UO v zvezi z izvršitvijo proizvodnega plana v letu 1965 v višini 3.460,447.000 ati 102,80 %.
© Potrjuje‘se sklep UO, ki' obravnava postavitev plana za leto 1966 in se zahteva v čim krajšem času izvršitev analize odvisne delovne sile, ki bi nastopila v zadnjem kvartalu. Za vsako novo proizvodnjo postavlja^DS zahtevo, da se mora predhodno lansirati preizkusno serijo.
© Potrjuje se sklep UO o vsej materialni problematiki, ki bi utegnila povzročiti zastoje v proizvodnji.
«Ste-. \
Mik Iik
Na medicinski fakulteti v Novem Sadu so strokovnjaki ZZA pred nedavnim montirali naš elektronski mikroskop LEM 4 C, s katerim je dosegel asistent dr. Radivoj KRSTIČ že po prvih poskusih fantastično 1,120,800-kratno povečavo.
Na sliki: Konstruktor mikroskopa univ. prof. -dr. big.'Aleš STROJNIK in dekan medicinske fakultete v, Novem Sadu prof. dr. Radivoj MILIN. (Obširen članek o tem sijajnem uspehu bomo cibjaVifi v naslednji številki našega glasila)
Pisma bralcev
ISKRA — glasilo ¡delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik; Pavel. Gantar — odgovorni urednik: 'Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« 'Kranj
V zadnjih mesecih so tovarne nasploh, posebno »ISKRA« doživljala razne gospodarske pretrese. Kar naenkrat se je pojavljala odvečna »delovna sila«, če/že uradno delovnega človeka tako imenujemo, čeprav bi tistega, ki si je prvi izmislil ta izraz, lahko brez skrbi imenoval delovnega »nasilneža«, besede človek bi mu pa sploh» ne privoščil. Po mojem mnenju je lahko preveč na enem mestu le delovnih ljudi, ne pa »delovne sile«. To besedo »delovna sila« pa tako radi uporabljamo vsi, zato ni čudno, da ko mislimo ata to »silo«/ pozabljamo,, da za to1 silo stoji »ČLOVEK!« Da, tak, s kožo in kostmi, z razumom in željo, da živi, itako kot vsi drugi -in-prav temu smo delali silo, ¡delali krivico. Vsak Sef. sa je, širil svoj delokrogi posebno po pisarnah, brez prave analize, zdaj, ko se naš dinar uveljavlja kot razsodnik — pa šefi kaj radi pozabljajo, da so bili oni tisti; ki so »delovno sMo« predlagali in jo tudi do-> bili. Zdaj si oni-umivajo to-' ke, ostajajo na svojih delovnih mestih, ali pa dobivajo druga delovna mesta in to dobra — ti »delovna sala« pa poberi šila in kopita in pojdi kamor te je volja, svet je . velik!
Tovariš uredniki Kako to, da o tem nič ne pišete? Kako lo, da je vsem vse prav, da niti naše organizacije, posebno pa naš sindikat o tem ne zna nič napisati, čeprav bi moral! — če že ne more nič ukreniti?!
N.	P. Kranj
Op. ur.: Zgornje pismo žal objavljamo brez ustreznega odgovora. Le-tega namreč še pričakujemo predvsem od sindikalnega odbora.
-ZAHVALA
•Ob tragični izgubi naše ljubljene in drage mame, star re mame
JULIJANE HAFNER \ roj. BRENK
se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo v tako veli« kem številu spremila na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo splošnemu oddelku in njenim sodelavcem*' računskeniu centru, sodelavcem Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana :— oddelku za sfekaino tehnikp, za «darovano cvetje in denarno pomoč ob tej težki izgubi.
Hčerki Miri ca in Frida z družino in sin Franci Z družino.
f
Samo zgodba
Bili so časi, ko smo na sestankih obravnavali vse mogoče probleme, celo pritožbe na »tarifne postavke«, razne prošnje in pritožbe tudi čisto navadnih članov naše delovne skupnosti. Organizirali smo izlete, tekmovanja ... toda, kje je že vse to. Takrat smo bili še 'mali, borili smo se. z začetnimi težavami šele pora j ajoče elektroindustrij e, sedaj pa smo velik; in mogočni ... (Pri tem se! pa često vprašujem: v čem pa, za vraga?)-
V eni naših, enot se je zgodilo prav pred kratkim tole, kar je vredno zapisati in se tvjdi- zamisliti: ;
Nek naš strokovnjak bi moral^ ha drugo odgovornejše mesto. To ni kar tako, treba se bo voziti na delo in to še dalj kot doslej, vstati še prej. Zida hišo, rabi posojilo in — ga dobi, ker le pod tem pogojem prevzame novo- delovno mesto. Naj mi ne zameri, moral sem to povedati, da lahko povem še drug primer.
Hči borca je, borca, ki je padel prej kot se je sama rodila. S svojo materjo sta živeli v borni koči, in se vsaka po svoje trudili, da je dekle-napravilo šolo, ne vem kako posebno šolo, vendar pa strokovno šolo! In lani se je zgodilo, da v tisti bajti m bilo več varno živeti, pa tudi zdravo ne, ker je streha z vseh strani puščala vodo, da sta ob deževnih dneh morali razpeti nad posteljama še
eno — polivinilasto — streho* da dež ni kapljal na posteljo ... Ni kazalo drugega ali se podstopiti nove gradnje ali pa zaprositi podjetje za stanovanje. Odločili sta se, dd si sezidate s svojimi prihranki in s pomočjo družbe in podjetja nov dom. Dekle, ki je pri naš v službi, je zaprosilo' organe upravljanja ža posojilo 0,95 milijona starih dinarjev (namesto stanovanja, ki bi stal več milijonov din). Organi upravljanja so poslali komisijo, ki si je ogledala položaj ter ugotovila, da je treba nujno pomagati. Organi upravljanja so na eni svojih sej odobrili dekletu posojilo 950 tisoč st, dinarjev... od tedaj pa je preteklo že ogromno Save, hiša, grajena na pol na »puf« že stoji, sredi zime sta se že zasilno vselili, čeka" pa še od nikoder ni... Upniki pritiskajo, treba bo plačati, toda z lepimi besedami to seveda ni mogoče./Pri financah se je nekaj zataknilo, in ne zaradi denarja, denar bi že bil, na, poti je baje nek paragraf, ki pa, kot izgleda, velja samo za ta drugi slučaj ...
S tem svojim pisanjem nikakor ne grozim, želim le opomniti nekatere odgovorne, da smo do sedaj v Iskri vedno pomagali človeku v stiski in upam, da bomo še tokrat, kajti vedno in povsod moramo misliti v prvi vrsti na človeka. V upravi to ne sme biti izjema.	I. S.
»Lepo se imejte Ir zdravi bodite,« je dejal tov. Jože Trampuž, kakor velja tudi zanj ob odhodu v zasluženi pokoj. Vrsto let je bil predsednik komisije Za obratno škodo in obra-tovodja V drugi delavnici produkcije v Kranju. Ob slovesu se' je toplo zahvalil za darilo svojih sodelavcev in zaželel kolektivom ISKRE še veliko uspehov.
Zastoj v zaposlovanju
V članku Pavla Kogeja pod istim naslovom sem v zadnji (12/1965) številki» revije Teorija in praksa bral o problematiki brezposelnih diplomantov sredn j ih In' visokih šol, in ker morda ta problem zanima še druge naše ljudi, ki imajo svoje varovance v raznih šolah, ali pa iz drugih razlogov, navajam nekaj številk iz tega članka:
Koncem 1. 1965 smo v Slo-, veniji imeli brezposelnih 146 ekonomskih tehnikov, 30 kmetijskih tehnikov, 29 elektrotehnikov, 24 strojnih tehnikov/ 26 gradbenih tehnikov, 10 kemijsikh tehnikov, 9 tekstilnih, tehnikov, 5 gozdarskih tehnikov, 5 lesnoin-
dustrijskih tehnikov, 19 pravnikov, 7 ekonomistov, 6 tekstilnih inženirjev, 6 agronomov, 5 diplomantov višje komercialne šole, 4 elektroinže-nirje, 4 gozdarske inženirje, 3 kemijske inženirje, 2 strojna inženirja^itd. skupno 505 diplomantov srednjih strokovnih šol ih 131 diplomantov višjih in visokih šol. -
Da pa bo slika popolna, si oglejmo za nekatere poklice, koliko je v gospoidarskih. organizacijah v Sloveniji delovnih mest, ki zahtevajo take poklice in koliko teh mest je zasedeno z NEUSTREZNIMI kadri:
sklenili, da morajb vsi delavci Iskre, ki zasedajo mesta; SS, VS, VK in kakor se te kvalifikacije' vse imenujejo, v teku naslednjih treh lej: pridobiti' hi manjkajočo strokovno izobrazbo. Kako napredujemo, bi bilo zelo zanimivo vedeti; morda bodo kadrovske službe upale objaviti te podatke?!
S.
Poklic
Ekonomski tehnik Kmetijski tehnik Elektrotehnik Strojni tehnik Gradbeni tehnik Kemijski -tehnik Tekstilni tehnik Gozdarski tehnik Lesnoindustrijski tehnik Pravnik Ekonomist.
Tekstilni inženir Agronom Komercialist Elektroinženir Gradbeni inženir Kemijski inženir Strojni inženir
Zdaj si pa sami izračunajte, procent in uvideli boste, da
Urejevalec pri razlglanju, tov.Leon Brezar in Nežka Liko- marsikatere industrije, tovar-zar menita, da je prijetno delati, če ne manjka materiala. ne in obrata morda leži prav — Kot vse kaže je tudi obrat avtomatskih telefonskih na- v nestrokovni zasedbi , sred-prav v januarju bil delno prizadet zaradi pomanjkanja njih. višjih ali visoko siro-materiala. To vsekakor ne vpliva dobro na voljo delavcev, y'iskri _je b}ja pre(j ietom ki bi v normalnih pogojih* lahko naredili veliko več in bo- ¿(ni napravljena analiza štro-Ije zaslužili .	kovnih delovnih mest in nji-
Št. delovnih mest
'11.763
1.346 2.146
4.064 v 2.509
1.014 -727 393 p 1.332 657 3.287 144 693 552 853 178 700
1.799
od tega neustrezno 'zasedenih
. 7.986 523 1.250 2.307 1.090 388 ; 263 192 865 346 2.646 77 333 460 419 43 ,139 1.014
hove zasedbe. Obležala je nekje globoko in varilo spravljena in ni zagledala belega dne, ker ni za objavo prav iz istega razloga, kot je bila objavljena zgornja tabela: zaradi slabega rezultata, drugega razloga ne vidim. Organi upravljanja so to problematiko obravnavali, spoznali vso pomembnost problema in
Izsek iz delavnice za struženje delov v ATN: polira tov. Fani Skubiš, za ozobčanje pa skrbi tov. Stane čirin. Mojster Ivan Jalovec, je povedal, da je bil prej v »stari« produkciji in da je imel ob premestitvi neke pomisleke, zdaj pa je z delom kar zadovoljen. Disciplina, kot kaže, ne dela več toliko problemov kot včasih, odnosi pa So korektni, čeprav ne manjka tudi »močnih« pogovorov, ki pa vsi vodijo le k enemu cilju: večji proizvodnji in večjemu standardu!«
Si
/