71. številka. Ljubljana, v torek 28. marca. XXVI. leto, 1893. Izhaja vanje dan »večer, mmši nedelje m praznike, ter velja po poŠti prejeman za ati tr o-ogera ke detele za vbo leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden meaec 1 gld, 40 kr, — Za Ljn bij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta ii gld. ftfj kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifttvo in upravuifttvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Uprnvn i itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t, j. vse administrativne stvari. Okrajni glavar Elluscheg. Konec.) Obžalovati je, če se na podlagi nezadostnih informacij javoo trdi, „da namestniški svetnik Elluscheg ni postopal pristranski", da je „v navedenih Hlučajih popolnoma korektno ravnal" in da se imenuje zaslužnega uradnika. Značilno je tudi to, da se je prav v njegovem okraju primerilo največ napadov in grdenj Hrvatov in da teh oblastveni organi ali sploh niso izvedeli, ali „da so preiskave ostale t subjektivnem pogledu brez uspeha". Matevž Dekovič Zoričič in Štefan Zoričič. Anton Ritoša, Anton Kalac, Anton Pavletič, ki so prišli dne 23. marca v Poreč na nabor, Simon Stifantf, Štefan Radolovič, Gregor Rabak, Simon Bratović žive vsi in vsak čas jih je moči vprašati; istotako Žužiča, in dva Dobrilovida, kateri so bili novembra meseca v Završju napadeni oziroma s kamni obmetani. Bem-biću, Radinu in Mejahu se je tako godilo v Mom-janu; Orš ču, Ziliherju in mnogim drugim v Oprtlju; iBto tako se je godilo duhovnikom dekanije Oprtljske, kateri so se v Oprtlju zbrali dne 15. aprila 1891; isto tako se je godilo župnerau upravitelju Šent-ivanskemu, kateri je bil zlasti leta 1889. hudo napaden, potem župniku iz Tara, kateri je bil opetovano zasramovan, kateremu se je pretilo i u čigar hiša je bila v pravem pomenu besede napadena. Župniku ViSnjanskemu so bila vrata sneta in zaprta okna s kamni pobita, celo z revolverjev se je nanja streljalo. Dne 26. oktobra 1891. mudil se je kurat Koperske kaznilnice mimogrede* v stanovanju sedanjega kooperatorja v Vižinadi; demonstrujoča druhal z županom na čelu je zahtevala, da jej je izročiti kurata. Na veliki četrtek I. 1891. se je zoper župnika v Baderni in zoper upravitelja Šent-ivanskega pripravljala demonstracija. Jednako se je godilo stolnemu dekanu Tržaškemu kanoniku Andreju Sterku kot bivšemu deželuemu poslancu, vsem sedanjim deželnim poslancem, kakor tudi bivšemu članu deželnega odbora Spinčiću. Kako nečuveno pristransko in v škodo hrvatskim volilcem se je postopalo pri volitvah dno 19. iu 26. oktobra 1891 v Poreču in doc 20. oktobra 1891 v Orseri, o tem se bo će kaj već govorilo o primerni priliki. O vsem tem, kar se je že in kar se bo de navedlo, vprašati bi bilo tinte, zoper katere je bilo dotično postopanje naperjeno, Sele potem bi bilo soditi, ali so oblastva svoje zakonite dolžnosti zanemarjala ali ne, če ao se ^obžalovanja-vrednim izrodkom strankarske strasti uprli mirno in objektivno" ali pa če niso morda ravno oblastveni organi postopali zoper zmerno in mirno delujočo hrvatsko stranko z obžalovanjavredno pristranostjo, da brezoziruostjo, in če morda niso ravno ti organi zakrivili eventuveloe izrodke strankarske straBti. V občini Oprtlje v okraju Poreškrn je pri namestni volitvi državnega poslanca oktobra meseca I. 1891 proti vsemu pričakovanju italijanske stranke in c. kr. oblastev zmagala hrvatska stranka povsem mirno in zakonito. Vslic vsemu prizadevanju italijanskega občinskega odbora, vzlic uplivanju zloglasne „Societu, politica istriana", vzlic podkupovanju, propadla bi bila italijanska stranka pri zad-nj h občioskib volitvah leta 1892., da j«j ni poma galo c. kr. okrajno glavarstvo. To je postavilo kordon orožnikov okolu Oprtlja in dovolilo nhud v mesto samo tistim okoličanom, kateri so imeli pri sebi volilske glasovnice. S tem se je izvrševanje volilske pravice pre-i>rWil.» tudi tistim volilcem. oii soboj volilnih listkov, bodisi iz pozabljivosti, ali ker ne znajo čitati. Že kordon orožnikov je preplašil hrvatske volilce, v samem Oprtlju pa so bili izpostavljeni raznim mahinacijam 'italijanskih agitatorjev, katerim je pa biio dovoljeno priti iz okolice v kraj in kateri so s silo ali z lokavostjo jemali hrvatskim volilcem glasovnice in jim zanje dajali italijanske. Kako se je godilo v volilnem lokalu, kjer je poslovala italijannka volilna komisija in znan italijanski 8trankar kot volilski komisar, tega ni mofi popisati, ker so morali hrvatski volilci stopiti drug za drugim v dvorano in ]o takoj zapustiti, čim so oddali glasovnico. V občini Višnjan v okraju poreškem imele bi biti nove občiiiHka volitve že meseca februvarja LISTEK. Pri vodnjaku. (Srbski epiaal L. K. Lazarovic. — Prevel J. P. Planinski.) (Dalje.) — Jaz ne vem, drage, s čim smo se Bogu toliko zamerile, da to trpimo? — Niti jaz. — To je prava nesreča in stiBka! — Samo jeden Bog nam more pomoči! — Tako, kakor je, ne more ostati. Nikakor ne! — Povejmo babici, a ona bo dedu I — Pa povej ji ti, Selena! — A zakaj jaz? — Saj ti je rekla, da si ji ukrala zapestnico? — E, mari tebi ni rekla, da ti je mož divji Pop? — Pa dejala je tudi Mirjani, da je prišla iz lakote! — In Velinki, da je rodila nezakonsko dete! In težko da bi se žene tudi sedaj odločile, da povedo, ako bi Radojka vsega tega že izdavoa ne alušala in ne gledala, in da ni Arsen drugi dan, ko je ona svoj čisto novi jopič na tnalu sesekala, dedu tega prijavil. Arsen je tib človek. Izza mlada je navajeu zgol pokoravanju. Niti drv ne zna prodati, dokler mu doma ne povedo, koliko naj zahteva in potim naj jih da. Ko Arsen vstopi, sedi ded sam v sobi. Kakor že ne more drugega delati, lušči grah. Arsen sname kapo in gre, da mu poljubi roko. Ded je nekoliko slabe volje. Ne pogleda ga, De mu roke, samo suhoparno zagodrnja : — Da si mi zdravi — Ded, prosim te, jaz .... jaz si ne morem kaj .... to mi dela sramoto! Ded ga pogleda izpod čela. — Jaz, nadaljuje Arseo, jaz nisem kriv .. .. nikari se srditi name! Ded vzravna glavo, jezno pahne od sebe košarico z grahom in na brezzoba usta sikne : — Vem jaz vse to! A kakšen človek si ti, dragi? Čemu Bi se ti zvadil z ono .... ono .... Za hip utibne. — Z ono .... nekakšno .... Kaj ti mi misliš hišu razkopati? Arsen osupne in okameni, ko čuje, da ded vse ve. S tresočim glasom mu pravi: — Prosim te, ded, jaz ne vem, kaj bi? Oprosti mi I Prime ga za roko. 1891. I., a vršile so se šele novembra meseca leta 1892, torej po 20 raesecri. Najprej so bile preložene, baie radi državnozborske volitve, vršivše se tedaj, pri kateri je hrvatska stranka o obilni udeležbi volilcev /.magala povBem zakonito. Kako malo resuo je ta uzrok uj>oštevati, je vidno iz tega, da je c. kr. okrajno glavarstvo šele meseca avgusta — dočim so bile državnozborske volitve že dne 4. marca končane — naročilo žnpanu, naj razj)iše nove volitve. Potem — ko je župan Pietro Decolle, kateri pri državnozborskib volitvah ni postopal pristransko, bil tudi zato prisiljen odpovedati ae, ker se je po nekih izjavah nainestniškega svetnika čutil globoko raz« žaljenega — fungiral je kot župan več kot pol leta prvi občinski svetovalec Antonio Dell' Oate, privrženec italijanHke stranke, vzlic ugovoru večine občinskega zastopa, kateri je zahteval zakonite volitve novega župana in vzlic upravičenim pritožbam; o tem možu se niti ne pove, zakaj ni razpisal volitev. Ko sta tudi c. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. na-mestmštvo izvedela zu zakoniti zadržek, ki je bil iz početka znan v celi občini, zoper to, da bi imeno-vanec opravljal občinske posle, se zopet ni zauka-zala po zakouu predpisana volitev župana, katera bi bila spravila somišljenika hrvatBke stranke na krmilo, in tudi vodstvo občinskih poslov se ni izročilo drugemu občinskemu svetniku. Hrv«tn «»«i>«ir ■o*iu 8» jtr, ua ho oasiaii v uuciustcem svetu resni konti kti — ti so se primerili le radi nezakonitega županovania Antona Dali' Oste — in vsled tega je bil občinski zastop na podlagi § 96. občinskega reda razpuščen in sestavljen upravni odbor petih članov, večinoma pristašev italijanske stranke, kateri so zakone in volilske zadeve tako slabo poznati, da bo morali od c. kr. okrajnega glavarstva prositi pouka. Ćudno je da je po preteku več kot pol leta (od marca do oktobra 1892) in vzlic vsemu pouku c. kr. okrajnega glavarstva bilo potrebnib 53 reklamacij hrvatske stranke. Za časa volitev so c. kr. orožniki po on logu c. kr. okrajnega glavarstva zabranili ustop v Višnjan, kjer se je vršila volitev, vsem tistim, ki se niso mogli i.kazHti z volilnim listkom, dočim so 86 na ViSnjanskih ulicah mudili ne samo prebivalci, Ded jo izmakne. — Spravi se, ne onečaščaj mi roke! Ali si ti mož V Arsen obrne glavo k zidu in si zakrije oči z rokavom : — Stori z menoj in ž njo, kar ti drago! Mene ubij, a njo zapodi! Bog ti oprosti! Samo ne pahni me od sebe! Dedu brada malo zadrhti. Rad bi prikril svojo razburjenost. Veličastno se vzravna, povzdigne glavo proti stropu in jo nekoliko nagne. — Vidiš, Binko, sam Bi si jo izbral! Ali sem ti morda jaz rekel, da daj ali nikari? — Nisi, h g ne daj! Vsemu sem sam kriv. Dedu vzplava iznova brada k nosu. Iznova se vzravna, da izgleda važen. — Pa sedaj naj jaz popravljam, kar si ti izpridil! — Bog pa ti! — E, ali jaz ne vem kako? Da je bila Radojka, ona bi opazila, kako se je okolu nabranih dedovih očij pokazala nekakšna detinako lokava samozaupnost. — Kakor te Bog uči! reče Arseo. — Ali .... ti .... njo ... . 8»cer .... ali morda ne maraš zanjo? več predstav in so se listi prav povoljno izrekli o njem. Prijatelji magike se torej smejo nadejati zanimivega večera. Sodeloval bode oddelek vojaške godbe. UBtopnina 30 kr. za osobo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. marca. Ministerski predsednik "VVekerle in minister notranjih rečij Iliero-11 i in y došla sinoči. "VVekerle se je danes posvetoval z guvernerjem a.-o. banke in potem z grofom Kalnokvjem. „Budp. Corr." javlja, da bosta ministra popoludne poročala cesarju, potem pa se bo "VVekerle posvetoval s Steinbachom o nadaljnih korakih za končno regulacijo valute. Dunaj 27. marca. Jutri je pogreb Adolf i Fischhofa. Noben nemški politik neče pri grobu govoriti. Budimpešta 27. marca. General konjice baron Edelsheim-Gvulai umrl. Carigrad 27. marca. Kraljica Natalija pripeljala se sem in ostane tu nekaj dni j, potem pa odpotuje v Krim Pariz 26. marca. Poročevalec „Berliner Tagblatta'', Georg Brandes, bil iztiran. Pariz 27. marca. Provzročitelja eksplozije v restavraciji Very, anarhista Mathieu- a prijela policija. Umrli so v Ljubljani: 22. marca: Marija Jager, gostiju, 71 let, Poljanski trp št. 5, plučnicu. 18. m ii- * Lorenc A Um. posestnik, 37 let, Karlov-ska Mtta fit. 17, cirrhosis licputn hydrups. 24. marca : Neža Slobec, dekla, 64 Jlet, Trnovske uliee it. 9, CHicinouia veutreuli. 25. luarca: Jane/ Osredkur, vrvar, 26 let, Kravja dolina It. 11, caries. — Aio Oltra, deluvčev* h&l, 16 un- Srreliske ulice st 11, jetikii. — Uarija Osredknr, paznikova hči, 7 |moseeev, Poljanski nas p st 50, tusis eor>viilnivH. Meteorologično poročilo. 1 o «1ST baŠS&a zevanja * | v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i : i. 1 b. 1 m a TI 7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer "i39 8 ».Ti. 789 3 mm. 740 l mm 0 4° C 14 K° C «•9° C si. jzh. si. vzh. si. vzh. d. jas. jasno jasno 0 00m.| E = i« -i 7. zjatraj 2. popol. 9. zvećer 739-7 »m. 73*-0 mm. 7399 mm. 2 4° C 13 4° C 7 0° C si. vzh. si. zah. si. zah. megla obl. obl. 2 '.•<> 11171. dežja. -as a 3 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 741*1 m. 7393 mm. 740 1 mm. 16° C 'si. vzh. 6 6UC si. vzh. a-4°C si. vih. 1 obl. d. jas. obl. 000 mm Srednja temperatura 4 7 , 7'6° in 3 5°, za 2"6° in 25° nad in 1-9" pod uormalom. ID-vai^aJslsa* "borza. dne 27 marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9885 — gld. 9885 Srebrna renta....., 9B"7o — 98 70 Zlata renta...... B Il7'!<0 — , 117-15 4°/0 kronska renta ... n 9690 — „ 9690 Akcije narodne banke . „ 982"— — „ 9H0-— Kreditne akcije .... „ 35n30 — „ Lordon....... „ 12125 — a 12135 Srebro.......„ — — — „ —— Napol........J 9 64'/, — * 9"65 C. kr. cokini...... 57» — „ 5*78 NemSke marke..... 59-37'/» — , 5937'/, 4«/o državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 . * 100 * 197 , 26 „ Ogerska zlata renta 4"/0...... 115 „ 90 „ Ogerska papirna renta 5°/0..... — n — » Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 129 „ .50 „ Zemlj. obč. avstr, 4'/»°/° zlati zast. listi . 120 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 201 „ 75 „ Rudollbve srečke.....10 , 25 , 25 „ Akcije anglo-avst. banke . . . 200 n 158 „ 76 „ Tram«vay-dru3t. velj. 170 gld. a. v. . . . 260 „ — „ Mi Preklic. t318) S tem izjavljam, da je vse, kar sem govoril proti Mohar-ju in Kemper-lu obrekljivega, neresnično in da svoje besede pre- klicem. Potrta od nepopisne žalosti javljam v svojem in v imenu svojib nedoletuih hčerk vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da s« je Bogro Vs gatnogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gos;). Ivana Kalin-a posestnika in oskrbnika drž. trtioce danei po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v 52. letu svoje aturosti, v boljše Življenje poklicati. Truplo nepozabnega pokojnika se bode pokopalo v torek popolu^uo oti 4. uri. Svete uiaše brale se bodo v več cerkvah. Blagega pokojnika priporočam v molitev. V Kostanjevici, dne 26. marca 1893. Jonfplna Kalin roj. Mulec, »opruga. !Hiuka9 Jooipiiiu, Ivaaka, hčerke. (315) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda v-el^avnega od 1~ oktobra 1392. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem * asa. Odhod lz IJnbljane (juž. kol.). Ob 8. url 38 min. sjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beliak, Celovec, Franzenafesto, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 65 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfoste. Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 21 min. popoludne OBebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomosr. Pariz, Line, Ischl, Budejeviai?, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeove varn, PrHgo, Karlove vare, Drsždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (jaž. kol.). Ob 7. ari 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Auastettou, Draždanj, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Lioca, Isehlja, Ljubna, Celo vos, Franzenafesto, Trbiža. Ob 4. url 65 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubu.., Beljaka, Celovca, Frauzeusfeste, Pontablja, Ti biža. Ob 0. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubim Beljaka, ^elovca, Pontablja, Trbiža. Odhod lz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik, li 2. || 10 ,, popoludne v Kamnik. ,, 7. ,, OO ,, zvečer v Kamnik. Prihod v IJubljano (drž. kol.) Ob 8. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11« 06 ,, dopoludne iz Kamnika. „ 6. 20 zvečer iz Kamnika. Sreduje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—64) BWB= TeT"' m i—i f-H CS3 a, o. 15 cd a cd co cd a t! O cd =7 n 9 Štev. 5388 IV. 782/91. C. kr. z. m. del. okr. sodišče nuznanja : ProHtovoljna dražba mlailolelmro Ernst L o «• n i U a r j e v i m 6 otrokom lastnega zemljišča vložna št. 1017 katastralua občina Brezovica določi se na dan lO. aprila 1893 ob 9. uri dopoludne na meRtu zemljišča. Eventualno uknjiženim upuikom ostanejo pravice no glede na prodajno kupnino pridržane. Po dražbenih pogojih, ki ao tUHodno na vpogled, m bo posestvo le za ali nad i/.klicno ceno 1000 gld. prodalo, dražbemki imajo 10° 0 vadijuma, kupec pa 10°/0 kupnine in znesek nad 1000 gld. takoj položiti. V Ljubljani, dne* 11. marca 1893. (317--i XDr. Dolenc. F glavnemu zborovanju i zadruge slaščičarjev, medarjev in izdelo- Š f valcev sladkornih proizvodov ll^t ki se bode vrSilo 1^1 "v torelc dne ohrani starodavna prostost Bledskega jezera. Pomozi Bog! __-_— —________________________________ Domače stvari. — (VelikoduSen dar.) Ć. gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, poslal jo .Glasbeni Matici" povodom zadnjega „St ab a t Mater" koncerta 100 gld. in pismo a temi besedami: -Glasbeni Matici", ki v lepi slogi in harmoniji tuko marljivo goji pravo umetnost, darujem ob priliki koncerta »Stabat Mater" priloženih sto goldinarjev v društvene namene". — (Drugi „Stabat Mater"-koncert,) ki ga je sinoči priredila »Glasbena Matica" v redutni dvorani, je bil še bolje obiskan nego prvi, kar je najbolji dokaz, kako živo se je zanimalo občinstvo za to krasuo skladbo, kar kotistatujemo z velikim zadoščenjem. Posebno dobro zastopana je bila včeraj čestita duhovščina Ljubljanska in tudi z dežele. K obema koncertoma nam je dostaviti, da so ju polastili s svojo navzočuostjo dvorni svetnik baron Hein, Nj. ekscelenca In I vitez Scbil« hawsky, mestni župan g. Grasselli, ces. svetnik M urnik, dež. gluvarja namestnik dr. Papež, trg. zbornice predsednik g Perdau, stolni jirošt dr. Klofutar, Hemeniški vodja g. Kula vic, generalni vikar pl. Pa v k ar, drž. poslauca dr. Ferjančič in Po v še in mnogo druzih odličnja-kov Ljubljanskih in tudi z dežele. Obilna udeležba je čiiHtiio znamenje, da se tudi pri nas ve ceniti višja glasbena umetnost, katero je pričela tako srečno gojiti v poslednjem času vrla naša .Glasbena Matija". Kako ustreglo se je tudi z VBporedi, na katerih ko bili tiskani posamični muzikalični motivi, dokazuje to, da je pri včerajšnjem koncertu zmanjkalo popolnoma vnporedov, akopram se jih je tiskalo petsto. Tudi včeraj izvajale so se vse točke prav dovršeno in se je pokazalo, kako umetniško lepo nuancirauo in gotovo poje zbor pod vodstvom gosp. Hubada, da je res pravi užitek poslušati tako petje. Solisti odlikovali so ko kakor prvi večer. Gospico Verhunčevo pozdravilo je občinstvo s simpatičnim aplavzom koj iz početka. G. Itazinger pokazal se je, kakor vselej, jako vestnega in gotovega pevca in si sme »Glasbena Matica" le čestitati, da ima tako rooft v krogu našega učiteljstva. Gospića Daneševa in g. Fe d y c z ko wb ki, znani naši operni pevski sili, sta se kakor prvikrat tudi v drugič pokazala kot spretna interpreta resne cerkvene glasbe. Sploh moramo s posebnim zadovoljstvom naglašati, da se je to krasno delo izvršilo zgolj z domačimi silami, kar je .Glasbeni Matici" v posebno čast in nas naudaja z najlepšimi nadami za bodočnost. — (Promovacija.) Prejšnji teden bila sta promovirana doktorjema prava g. France Tomln-Sek iz Gornjega Grada in gosp. Silvo Hrasovec, sin gosp. H. Hrašovec-a, c. kr. okr. sodnika v p. — Čestitamo! — (Slovensko planinsko društvo) razpošilja sledeči poziv: P. n. Kakor ie Vaši rodoljubni pozornosti gotovo znano, ustanovili so Ljubljanski domoljubi .Slovensko planinsko društvo", katerega pravila so že potrjena in temu pismu priložena. To vseslovensko društvo je rodila srčna želja, da bi Slovenci bolje spoznali naravno lepoto širne svoje domovine in jo potem toliko iskreneje ljubili. Slovenski napisi pa naj kažejo pot v naše krasne gore in planine, slovenska beseda se blesti v ravnini in na planini! Namen našemu društvu je očitno imeniten, in zato smo preverjeni, da odobravate blage namere njegove in da radi pripomorete, da se tudi častno zvrše\ Usojamo si zatorej najuljud-neje Vas prositi, da bi blagovolili pristopiti k „Slovenskomu planinskemu društvu" ter da bi tudi svoje Častite prijatelje in znance prigovarjali k pristopu. Z odličnim spoštovanjem odbor .Slovenskega planinskega društva v Ljubljani". Nuj bi našel ta poziv mnogo rodoljuhnega odziva! — (Prvo Ljubljansko uradniško kon-sumno društvo) imelo je koncem minulega leta 257 članov. Dohodkov bilo je 32.543 gld. 62 kr., stroškov 32.765 gld. 50 kr. torej je bil denarni promet 65.309 gld. 12 kr. Č stega dobička je bilo 809 gld. Rezervni zaklad znaša 951 gld., jamstveni fend 166 gld. 66 kr. Dividende se je izplačalo 4%. I1'i občnem zboru predsedoval je g. J. K ob ar in so se odobrili računi za 1. 1892. Obresti za za-družniške kredite so se znižali od 5 na 4%. Ustanovitelju društva g. A Str nadu priredila se je v zboru ovHcija, za katero se je zahvalil. Kandidatura g. "kr. glavarja mark'ja L. Gozani se je pozdravila z zadovoljstvom. Po ofieijelnem delu zborovanja zbrali so se člani v veseli prosti zabavi. Ker društvo deluje prav uBpešno, se je nadejati, da se bode množilo vedno bolj število članov, da bode vsestransko moglo izpolnjevati bvoj namen. — (Slovenski vežbenik za gasilna društva) je pričel izdelovati oddelni načelnik Ljubljanskega gasilnega društva in blagajnik zaveze kranjskih gasiluih društev gosp. A. C. A hein. Da n<" do-žeuejo kolikor moč pravilui in jeduotni tehnični izrazi, obrnil se je gosp. Abčin do raznih slovenskih pisateljev s prošnjo, da mu prevedejo nekatere tehnične izraze. Izrazi pri jioveljevanji vzeli se bodo večinoma iz vojaškega vežbenika pokojnega majorja pl. Komelj-Sočebrana. Ko se bodo vrnile vprašalne pole, Bklicala h.' hod « seja in pri isti se bo s pomočjo jezikovnih veščakov kouečso določila terminologija. Upati je, da bo skoro zagledal beli dan slovenski vežbenik za gasilna društva, za katerega je nov,»1:1 podporo deželui odbor kranjski in katerega bodo vesela ne le vsa gasilna društva na Kranjskem, nego vBa gasilna društva na Slovenskem sploh. — (Občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, skuharjev in žganje-točnikov) bode v četrtek 6. aprila 1893. I. in ako bi gbor takrat ne bil sklejičen v torek 11. aprila 1893 I. vsakokrat ob 3. uri pojiuludne v gospoda Hafnerja pivarni na sv. Petra cesti, z obiraimm dnevnim redom. Da se pomenijo udje zadruge za-stran volitev, imajo prijateljski shod pri »Avstrijskem cesarju" v četrtek 30 marca ob 3. uri po-poludue. — (Zadruga kovinskih obrtov) se je sedaj popolnem vravnula. Vsako prvo nedeljo v mesecu imata zadružno BtareSiustvo in pomočniški zbor zadruge sejo v za to odrejenih prostorih Hafnerjeve jiivovarne na sv. Petra cesti. V zadnii zadružni seji predlagal je zadružni odbornik g. Srečko Nolli resolucijo, naj bi Be razna oblastva pri raz-pisavanji večjih stavbenih del ozirala na male obrtnike; ta predlog se je soglasno in z odobravanjem sprejel. — Zadruga kovinskih obrtov šteje d > 60 Članov. — (Vojaška godba) svirala bode v mesecu aprilu dne 3., 9., 16., 23. in 30. v .Zvezdi", vselej ob polu 12. uri predpoludne. — (Carinski ažijo) pri plačilih, ki se odštevajo v srebru namesto v zlatu, določil se je po dogovoru obeh finančnih ministrov za mesec april z 21% v srebru. — (Prijatelje magike) opozarjamo na današnjo predstavo znanega ruskega prastidigitateurja g. J. Bodeka v vrtuem salonu hotela .pri Ma-liču". Sodeluje oddelek vojaške godbe. Usfopnina 30 kr. za osobo. :>;i)Loravuana in so se razburjeni duhovi pomirili. Dijak Piškorić pa je izključen, ker |se ni botel pokoriti in nastopiti zapora. V tej zadevi ostalo je ravnateljstvo pri svojem sklepu navzlic prošnjam njegovih sošolcev, naj se kaznujejo vsi šesto-šolci. Tako He je koučala zadeva, ki je neka; dnij lazburjala vse kroge. — (Hrvatsko kulturno društvo.) Da se vredno m stalno jiroslavi ziedinjenje hrvatske opozicije predlaga nek naročnik v „Agr. Tgbl." naj bi se osnovalo hrvatsko kultur u o društvo, ki bi širilo hrvatsko idejo, hrvatsko čustvo ni hrvatski jezik. Temu društvu naj bi se pridelo ime »StroBs-mayer-Starčev»čevo društvo" kot vidno zna-meuje zjedinjenja in v spodbujo, da zjedinjeua opozicija deluje povsod složno na korist domovine. — (Nove hrvatske gledališko igre) Na Zagrebškem narodnem gledališči sta Be minuli teden predstavljali dve novi igri, namreč jednoaktna drama .Siiepčeva žena" in komedija v 3 dejanjih aP r i m a d o u a". Obe spisal je pod pseudonimom Primorac upokojeni sekcijski načelnik g. dr. Marijan Derenčiu, pisatelj raznih drugih dramatičnih del. Poseouo komedija dosegla je velik uspeh, ker ostro biča lokalne odnošaie. A tudi drama bila je vzjire-jeta povoljno, posebno ker se je jako dobro igrala. — (Hrvatsko gledališče v Špljetu.) Kakor se poroča .Obzoru" iz zanesljivega vira, hrvatska vlada ni ničesar odločila o tem, ali naj gledališko osobje narodnega gledališča odjiotuje v Š|>ljet uli ne, nego je prepustila intendaneiii in upravi, da refti to vprašanje. Obe sta uuklonjeni ugodni rešitvi vjirašanja, samo o času, kdaj bi šla družba nar. gledališča l Šjdjet, nista še jedini s prosilci. Bazne vrsti. * (Bodočuost M a gy a r o r s za g a. ) Ako je istina, da vseučilišča dajejo uarodu bodoče voditelje, se je bati, da s časom žulje preplavijo vsa ujiravua mesta arživnega in unrodnega življenja na Oger-skem Na vseučilišči v Budimpešti bilo je I. 1891/92 \, in i j 3259 slušiteljev, izmej katerih je bilo 1033 Židov in 1586 katolikov. Dočuu je Židov na Oger-skem 5°/4, katolikov jia 53% plebivalstva, imajo žulje Škrat večie število siušuteljev ua vseučilišči nego katoliki. Čt pojde to tako naprej, ima Ogerska lepo bodočnost. * (Eiffel izginil) Znani slavui zgraditelj stolpa pri zadnji svetovni razstavi v Parizu, iužener E ft-'i, ki je bil v Panamski pravdi obsojeu na dve leti ječe, izginil |e> iz P«rizti. Niegova tamošuja pisarna je po|>oluoina izpraznjena. * (Petrograd pomorsko j>r i s t a ni š e e.) V kratkem pričela se bodo dela za velik prekop, jio katerem se bode morje raztezalo prav do Petro-grada, ki bode tuko jiostal morBka luka, pristopna uajvečiim ladiiam. D*la se morajo dovršiti do konca I. 1895 in bodo veljala jeden milijon. V pristanišči bode proatora za kakih 50 velikih ladij, * (Korintski prekop) Mej tem, ko se ves svet zanima za Panamske škandale, dodelalo se bode ua tihem jednako p »dietje se ve da v dokaj manjših razmerah, namreč Korintski prekop. Prvotno kon« cesijo imelo je neko francosko društvo, pozneje pa general Tiirr. ki je osnoval delniško društvo in pričel dela v spomladi I. 1892. A tudi tu zgodilo se je, da se je potrosiia vsa delniška glavnica predno je bilo delo gotovo. Ker sta bili pa že dve tretjini dodelani, poprijeti so se Grki sami stvari in osnovali novo družbo, ki je nadaljevala pričeta dela, ter se zavezala I. 1890, da zgotovi do 10. marca 1893. 1. ves prekop. Ker ae je delo nekoliko zakasnilo, hoda ae odprl prekop početkom maja. Vse delo veljalo je 68 milijonov frankov. ampak tudi agitatorji iz Šent Ivana, (kakor K 1», Grgo Đratović, Anton Malha in drugi) ki niso imeli voli Inke pravice (m so v/lic. temu smeli priti v vas) in ki bo voiilca v hiAe vabili i o je tam skušali a, grožnjami in z denarjem pridobiti za italijansko stranko. V volilaki komisiji so bili sami privrženci italijanske atranke, volilni komisar pa je bil oaroeat Diski svetnik vitez Elluscheg. Volilci se niso klicali v abeceilnein redu, ampak čim je, kdo pnAel, je miral glasovati in |»o glasovanju, zlasti če je glasoval za brvatske kandidate, takoj dvorano zapustiti, tako da o javni volitvi niti govoriti ni. Kak« se je pri tej volitvi ravnalo, ni moči popisati, ker ni smel noben privrženec hrvatske stranke ostati v dvorani; nekaj pa bodi vender omenjeno, da so ae namreč odklaniata pooblastila udov, če je hotel pooblaščenec glasovati za hrvatsko etranko, da pa je neposredno po tuki volitvi volilni komisar sam sestav.I pooblastilo za neko udovo, ko mu je rekla, da hoče glasovati za italijansko stranko. Celo c. kr. oblastva ne trde, da so se volitve vršile zakonito in nepristransko, le to pravijo, da se niso piimerile motitve. V zvezi h tem bodi omenjeno, da po končani volitvi volilHkdi tuož meseca februvarja 1891, katere so se Hrvati udeležili v velikem številu ne da hi bili komu kaj storili, iu pri kateri je zmagala hrvatska stranka, je v Poreču i/.hajajoci list „L Iitria" (št. 480 z dne 21. februvarja 1891) očital tedanjemu županu Pietru Deculle, da ni glasoval; da je list najbrutaliieis in najsrditeje uapadal Hrvate in njih svečouike ter tožil, da se Hrvatom ni mogel nihče jiribližati, da so bili navzočoi samo tri e žaudarj:, da ae politično obiastvo ne ame pri pr hodiijih volitvah dati presenetiti, in da je vsakogar, kdor ni volilec, takoj odstraniti. Gospodie, stoječi okoli lista .L" Istria", niso mogli tedaj voditi v o i-.te v po svojem načrtu, niso se mogli približevati volilceio, da bi jim prigovarjali, jim pretili ali je pmjkupovaU m niso mogli hrvatskim volilcem ubra-n.ti uboda v hrvatske občine iu kontroliranje volitve. — Prišle so občinske volitve in glej, c. kr. oh>astva, zlasti okrajno glavarstvo z namestniškim avetnikoiu vitezom Ellu-chegom vred je ustreglo vsem žrl,aru gospodov., stoiecih okolo lista BL'Istria", ne meneč se za pravico iu za zakon. Podnis-nci zavržujejo svoj popis delovanja ua-mestniškega svetnika viteza Elluscnega z opomnio, da je glasom tednika „Naša Si.«gau z dno 17. marca 1892. (v steoogratičnem zapisniku niso uatmnen hrvatski govori) d leđni poslanec kanonik dr. Vu- larič v javni seji isterskega deželnega zbora dnć 12. marca 1892 l. izjavil, da hrvatski in slovenski poslanci imenovanemu namestuiškemu svetniku č sto nič ne zaupajo, in od njega ue pričakujmo uepn- stranekega postopanja, in sicer uiti kot Hrvati in Slovenci, ker as je ves čas svojega službovania, ppoeil.i v Smju v Dalmaciji l>a do današnjega dne kazil kot mož določne politične barve iu nasprotnik hrvatskega naroda — niti kot privrženci A78tri|e, ker je, kakor to potrjnta tuli dva c. kr. uradnika, pri javnih shodih z drugimi vred prepeval jirotid- Arsen ae zmede. Najraje bi molčal, ali ded mu gleda upomo naravnost v oči. — Svojegavna je! — Vem, vem! Ali jaz te prašam J ali maraš zanjo ? Arsen zopi t raolčl, Najraje bi se odtegn I od« govoiu, al' ded mu gleda še vedno takisto uporno v oči in molči. — Drugače ne more biti, pravi Arsen, kakor da jo je Burmaz čiato razvadil! Ve^, jedinica mu jt ! Ded kakor da je izgubil potrpljenje: — Cujei ti, prijatelj, kaj te vprašam?.... Prašam te: povej ti uneni, ali ljubiš Anoko? To mi ti povej ! Arsen povesi gla-o, potisne nos v jiest, prične primikati rameni na levo iu cesno, iu sramežljivo, a jako zategneno odgovori: — Jaz ue vem ! — £, a ti moraš vedeti, ker bom jas po tem sodil, da ti ne bo krivica in da mi ne očitaš niti to niti ono! — Ne boj se tega ! — Dobro! A seduj pojdi, do klet se no razmislim ! Dedu bi mogel, kdor zna čitati, takoj poznati, da se je on to za trdno odločil, kuj misli «toriti, i o da je zadovoljen s svojim uačrtora. (Ddljo prih.i nastično in protinvstrijskn pesem, Iti se konča i refreuom _Va fuori d' Italia, va fuori, o stranier" — in dovoljujejo „si vprašati Njega ekscele^icu gospoda m m isterskega predsednika kot vodjo mial-steratva notranji^ rečij: jo Ali so Nje^a ekncelesd znana fakta glede postopanja namestsiškega svetnika viteza E lusubega, katara fakta je moči vsak hip dokazati; ali je evcatuvelnn Njega ekscelenca voljan zaukazati o naveden h f.tktah preiskavo, h kater) bi bilo poklicati v te dogodbe ua katerikoli način zapletene osebe iu katero naj bi vodili pravični, nepristranski in Hrvatom in Slovencem ne nasprotujoči možje, ter na podlagi dotičnih resultatov zaukazati kar treba, da se pomiri razburjeno javno mnenje in da se varujejo veljavni zakoni. Na Dunnji, 20. marca 1893. Spinčic, Dapar, dr. Pa ca k, Mixa, Peric, Sokol, dr. Lang , Alfred Coromoi, dr. Laginja, dr. Dvora1*, dr Vaš»ty, Tekly\ Adamek, Šeichert, S,)inil;er, dr. Dyk, dr. Slama, e m jasuo izrekel, ali misli kandidirat', ai> ue, a sploštio se sodi, da, če bo kandidiral, bo s tem le pokazal, da se ni dobrovoljno odpovedal predsedstvu poslanske zbornice, ampak sm le umaknu pritisku. Kdo je jiritiskal na Smolko, m tržko uganiti. Sicer pa pohski klub nikakor tu tako jediu m zložen, kakor se kaž« na zuonj. To ae je zlasti puKalaio pri volitvi Madrynkega drugim jiodpred-sednikom. Privržeiivi in nasprotniki Madeyskega se še doslej niso pomirili m resni ter dobro informirani listi vedeli so povedati, da se bo moral Madeyski uiuakuiti. Češki (/lasi. Č-iški poslanci izpoluujejo prevzete dolžnosti jako vestno, zlasti pa se tudi nasproti volilcem kažejo tO, Kar bo, plooLu mctuiJ*.«,.. ju, Ut.f..,,»m je dt/IS' uost, poročati volilcem, kaj so delovali. Komaj se je raz.šel državni zbor, že je zabeležiti tri govore znamenitih čeških politikov. Vodja čeških veleposestnikov princ Kari Schwarzenberg govoril je na ohodu nekega kat pol. društva v Pra^i. Ohžaloval |e, da le jel češki nt rod prešinjati husitski duh in se čudil, da se bavijo mlado i ki (»oslanei s soci-jalmmi vjinOanji, obirajoč jim neke vmte socij ilizem. O Qovem.bers.fj konferenci je rekel, da nima tiste važnosti, k tero jej prtpisu|ejo razne stranke. Re.so-lucjo, skleuHno na tern shodu, tolmačilo Mladočehi tako, kakor da so se druge češke stranke izneverile oodu izrečenim načelom. Stranke so tedaj tudi sklenile, da je delovati na solidarnost, ne pa da je solidarno postopati. Taktika loči Češke stranke. Mladočehi se unemajo za skrajno opozicijo, pa ne vedo povedati, kakšna bodi. Ako bi vse češke stranke prešle v opozicijo, bi to le vlado primoralo, da se oklene levi carjev Mladočehi so jiri glasovanju o dispozicijskem fondu Mamo levičarjem ustregli, ker se je vlada vsled tega morala pogajati z levičarji in izdelati spomeu'Co, jinohčeno kot vladni program. Da ui-so Mladočehi pri dispozicijskem fondu glasovali z levičarji, ne bilo hi tem preostalo drugega nič, kakor prestojiiti v opozicijo ali jia s«- hrezjiogojnu pridružiti večini. Konservativci niso vzpreieli vladnega |>rngrama radi določeb o ustavi, o dualizmu m o narodnem posestnem stanji. D jločba o narodu eni posestnem sta mu je nerazumljiva, ker ni rečeno, ali je imela vlada v mislih faktično ali pravno posestno stanje Fakrič-nega posestnega stama splub ni u o'i stabilizirati, ker bi ho s tem udušilo vsako narodno življeme, pravnega utauja pa tudi ni moči stabiliz'rati. Govornik se je potem pohvalno izrekel o točki vlad nega programa glede vire in šole ter omenil govo rice 6 približevanju MladoČehov in levičarjev, sodeč o tej koaliciji, da le nemogoča, ker bi levičarii nikdar ne priznati Mladočehom tega, kar zahtevalo. Končno se je govornik izrekel /oper splošno volilsko pravo iu zoper teritorijalno razdelitev ter očital Mladočehom, da niso hoteli pristopiti bivši desnici. O Stremtna dr, Plivene* ksbdldatom. Kandidat opozicije je dični dr. Amrn, bivši lujiau Zagrenili. lunine r. < 'mi 11 mu iz GradcH. — Miohor iz Bistrice. — k ni ■ iz Celovca. — Ku- lite i bi Brna. Pri ii» Miri lalteoi ue»urjui nima iz Ljubljane. — Kosao 16 Kranja. čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v ram. 27. marca 7. zjnt.raj 2. popol. 9. zvečer i 740 7 u. 740 9 ... 742 2 um. 0 0° C 4 K« C —0-2° C m.vzh. m. vzh. si. vzh. jasno jasno jasno 000 um. Srednja temperatura 1 5 , za 4'3U pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dim 15. marca i mM Prejšnji teden Bankovcev v prometu 440,984.000 UM ■ < + 3,435.000 gld .) Zaklad v gotovini 291.170.000 9 ' + 2,326.000 ■ ) Portfelj..... 147,631.000 9 (+ 3 002.000 ) Lom bard..... 20.437 000 n ( — 155.000 ) Davka prosta ban kovfna reserva . . f»2.94.'» 000 * f— 2,159.000 ) Drž. not v prometu . 814.4SS.01K) 9 (- 3,2 »1.001 ) Dunajska borza dud 28 marca t. I. včeraj Papirna renta.....gld. 98'85 Srebrna renta....., 98*70 Zlata renta.......11715 4°/,, kronska renta ... „ 9690 Akcije narodne banke . „ BfO»— Kreditne akcije .... „ 366 75 Lordon........13 V 35 Srebro.......„ —■— Napol......... 9 6 > C. kr. cekini..... „ 5'75 Nemške marke.....5937V, 4 ' „ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke Iz I. 1864 . . 100 , Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 6°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zeralj. obč. avstr. 41/!0/0 fclati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avat. banke . . 200 . Tramway-diust. velj. 170 gld. a. v. , . . — danes — gld. 9875 — „ 98-6D — » 11715 — - 9670 — , 989 — — „ 35840 — . 121-36 148 gld 1*7 , 116 . 129 120 201 159 266 96r> 675 59-37 7, - kr. 5'> , 05 „ 50 , M 3 75 „ 60 ! Za gospodinje! Majhen dodatek AGG8 JEVE zitltclc za j ulic zadostuje, da se takoj priredi izvrstna juha. — Dobiva se v steklenicah od 45 kr. uaprej pri J. Busiollul-Ju. (21) Tinct. capsici compos. (PAIN-EKPELLER), pripraveny v Richtrove lekarne v Praze, vseobecnfi zimniv, bolesti utišujiei domači lek k mazani, jest na skladfi ve včtžinč lokaren, lahov po 1 al,20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kujio-viini treba ao miti dobfe na pozoru a pfijmouti jon liihve b oehrnn-uou znamkou „kotvouu jakožto pravo. UHtro.lni saajrlatelstvi: Riciitrova lekarna „11 zlateho Iva" v Prize. C. tr. flla?no ravnateljstvo avstr. flrž. železaic. Izvod iz voznega reda ^rel?a.-v-30.*fr«t od 1. oktobra 1S92. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi ozns čeni so v srednjeevropskem rasa. Odhod Is LJubijane (juž. kol.). Ob 6. url 38 min. sjutraj osebni vlak na Trbiž. Pou tabel, Beljak, Celovec, Fr»nzensfeste, Ljubno, Danaj. Ob 11. ari 88 aala> predpoludne osebni vlak na Troti Pontabtd, Beljak, Celovec, Frsnzensfeste, Ljubno, Dnnaj* Ob 4. uri 81 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnojfrad, Inomost. Pariš, Ltnc, lačni, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Fraucove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Auistett«. ' Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. uri lO min. sjutraj osebni vlak s Dunaja via AniHtetten, Draždauj, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Lines, la.hlja, Ljubna, Celovca, Franten-. feste, Trbiža. Ob 4. urt 88 min. popoludne osebni vlak z Dunaj.. LjubiiM. Beljaka, Celuvoa, Fransensfeste, Pontsblja Tibiza. Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 min. zj ur raj v Kamnik. ,, 2. ,, lO „ popoludne v Kamnik. 7. „ OO „ zvečer v Kamnik. Prihod t Ljubljano (drž. kol.) Ob 8. url 28 min. zjutraj la Kamnika. „ 11. „ 06 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 „ zvečer iz Kamnika. Srednje-evrupski čas je krajnemu času v Ljubljaui za 2 minutu naprej. (12—K6). Izprehodne palice v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi rezbarske izdelke in pletenine priporoča Kočevska domnča obrt F. STAMPFEL ▼ LJubljani, Kongresni trg. (282—6) Doslej ~brezprlmerno! Ilustrovana z osobitim ozlrom na kulturni razvoj od J. O. Vogt a. dllustrirta Weltgeschicbt« ftir das Volk mit besonderer Beriicksichtigung der Kulturentvvickelung. DargeBtellt von J. G. Vogt.) 140 tedenskih seiitkov po O krajcarjev. Daije: (293—8> Fa-alznann: Im Roiche des Geistcs« Ilimtrovana zgodovina znanosti j v 30 seaitkih po ao kr. trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. Hranilno in društvo v nuji registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Fasiva „ n n 6Š* ............. Inventar ..................... Posojila 3172 zadružnikom.......... Zaostale obresti od posojil.......... Naložeui denar v hranilnicah.......i V poštui hranilnici.............. Menico in tiskovine............. (jotoviuu v blagajul dne 31. decembra 181)2 Khi. kr. 310f>7 33 72fiO — 394 12 560691 3« 447f» H2 9» 1154 97 U44 77 &es6 07 Glavni deleži........... 2000 — Opravilni deleži od 8185 zadružnikov .............. 4HhT»101 Hranilno vloge od 1214 vložnikov b!5Sltt*0o Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog do 81. dec. 1892 18810-90 Za leto 1893 predplačane obresti od posojil......... Splošni rezervni fond 1. janu-var|a 1892 . . . gld. 7744'10 5°/0 obresti do 30. junija J892 . . , 19360 4'/i°/o obresti do konca doc. 1892 „ 174 24 Vstopnina 1. 1892 980 - 9091 94 Spec. rez. fond za hI ur. zgubo ztiaia 1. jan. 1892. . . gld. 26255-90 5°/0 obresti do 80. junija 1892. . . „ 85640 4,/»0/o »bresti do konca dec. 1H92 „ 59076 Donesek leta 1892 za posebni re- jervni fond . . 153-60 27656-66 in ker se je dal OBtnnek eistega 867 H »iu dobička y zuesku ...... 525PftO vsled sklepa datiafinjega občnega zbora k posebnemu rezervnemu fondu, znašata oba rezervna fonda vkup..... 42000 — Čisti dobiček leta 1-92............ _ gld. 50651 534026 67b0 36748 7217 634424 kr. 04 96 51 60 31 45 V P trt] 1, dne 31. decombra 1892. Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip No Hi. Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne-. BBBBBBBBBBSBBBBSSBBBSBBBBBBBBBBBBBSBm — • JKuM 9061 144 473904